Selnlca ob Dravi. Vsl selniškl farani že težko pričakujejo in se veselijo blagoslovljenja obnovljene cerkve sv. Janeza. Ta podnižnica ]e bfia vedno vsem faranom zelo priljubljena. Semfcaj so hodili v proSnjlh procesijah prosit božJega blagoslova, aemkaj so se hodili priporočat •v. Florjanu in sv. Roku; tu so bile v poletnem tosu vsak teden vremenske sv. maže. Kaj čuda, ako so farani govorili, da v fari ni vefi pravega božjega blagoslova, odkar je pogorela cerkev sv. Janeza. Zato sa tudi ne bomo čudili, da so v teh hudih časlh toliko darovall za notranjo obnovo cerkve. Nabralo se J« dosedaj 20.444 din. Izdalo pa ee je za tesarje 4404 dln, za zidarje 8632 dln, sa apno ln pesek 799 dln, za ceinent 993 din, za telezo 1718 din, za lea 500 din, ze. mlzarja 1700 <Un, za Blikarja 3000 dln, za kovafia 72 dln, za notranjo opravo tabernaklja 248 dln. Skupaj 82.067 din. Ostanejo pa Be marsikatera druga popravila. Darežljivoat selniSkih faranov bomo pa Se bolj cenili, ako vemo, kaj so v zadnjih de•etih letlh že vse darovall sa cerkev: za nove ¦vonove 120.000 din, t& novo krltje farae cerkve zvonlka 45.000 dln, za popravllo župnižča 15.000 din, za popravo pokopališčnega zldu dtn 86.000, za nove klopl in spovednlce v cerkvl 110.000 din. In Se drugo. — Slovesna blagoslovitev cerkve sv. Janeza bo v nedeljo 29. avgusta, na god cerkvenega patrona sv. Janeza Krstnlka. Ob 9 «e zberemo v župnijski cerkvi v Selnlci in gremo y procesiji k Sv. Janezu. Tam bo najprej blagoslovitev cerkve in po blagoslovitvi prldlga, po njej darovanje okoll oltarja za pokritje •troškov, nato sv. maSa ln po maSi procesija s presv. ReSnjim Telesom. Slatina-Badencl. Prostovoljna gasllska Ceta Slatina-Radencl priredl v nedeljo 12. septembra na vrtu g. MarSika vellko javno tombolo, zelo toogato na dobitkih, posebno na glavnlh, kl jlh bo kar deset. Zato opozarjamo cenjeno občinstvo na to veliko našo prtreditev. Vsa sosedna društva in čete pa prosimo, da na iflti dan ln ob latem času ne prirejajo nobene prireditve. Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 19. avgusta sta praznovala zlato poroko v župnljski cerkvl pri Sv. ToHiažu vrla zakonska Belec lz K&račič v družbl vseh bllžnjih sorodnikov, einov in hčera, kl 80 vsi za zlatoporočenca darovali sv. obhajilo. Kakor sta oba zelo ponižnega duha, nista hotela slovesno obhajati zlate poroke, ampak tiho v domafiem kraju v družbl dveh duhovnikov, domafiega ln sosednjega g. Osterža lz Male Nedelje. Posebno se je razveseltto materlno in očetovo srce, ko je prišla njihova blaga hfierka križarka 6. sestra Klemencija lz Aussea v Avsiriji, kl lzvršuje tam samostansko službo. Pomenljivo je bilo, ko so zjutraj pred odhodom v cerkev vsi elnovi In hčere sprejeli od očeta ln matere očetov in materin blagoslov. Blagima zlatoporočencema naše najiskrenejše častitke ln še veliko arečnih let, do dneva, ko bomo povabljeni vai na večno-zlato gostijo v sveta nebesa! Končno prl Laporju. Božjepotna cerkev sv Egidija v Kočnem je od zunaj čisto prenovlje- na. Praznovanje cerkvenega patrona in žegnanje bo v nedeljo 29. avgusta. častilcl sv. Egldija ln 14 pomočnikov; pridite! Sv. Križ pri Rogaški Slatlnl. Pretekli teden ata se dva brezposelna naspala v tukajšnji kaplaniji. V zahvalo za to sta odnesla trl pare čevljev. Sledovi za predrznima zlikovcema vodijo proti Loubljani In upamo, da bosta oba kmalu v rokah pravice. La&ki okraj. Kakor evangeljski farizej, tako se dopianik >Nove dobe« baha in napihuje, češ, ko smo lmeli mi nacionaliatl oblast v rokah, ko je še imel v Laškem glavno besedo dr. Roš, ni bilo nobenih preganjanj, ampak je vladala največja svoboda. Dopisnik ima menda slab spomin, ko Je kaj takega zapisal. Vprašamo ga, ali ni bll dr. Jerina leta 1926 prestavljen lz Laškega, ko je bil dr. RoS župan, Pucelj pa minister? Kdo je že leta 1930 pod okrajnim cestnim načelnikom Deželakom v vlogah na bansko upravo nastopal zoper cestnega nadzornika Goljo? All so blll to klerikalci? IA.1I se spominjate volitev v narodno skupščino — Ce jo smemo tako imenovatl — 8. novembra 1931? Radl širjenja dr. Koroščevih letakov je dal okrajni glavar pokojnl Pinkava zapreti v zapore okrajnega sodišča sedanjega župana občine Sv. Krištof Alojzija Lešnlk ln Ivana Deželak že 1. novembra 1931. Dne 2. novembra pa Rudolfa Napret in Franca Jakopin Iz Marnega pri Dolu. Dne 3. novembra Gašperja Mrzela lz Trbovelj. Dne 7. novembra kmalu po polnoči pa Matevža Deželak, katerega 80 2e prej orožnikl brezuspešno iskali ter delali na domu hišne preiskave. Izmed navedenlh je Gašper Mrzel lzpuščen 7. novembra, a vsi drugi so ostali v zaporih do 13. novembra zveCer. Skupno so torej bili v zaporu 55 dni. Obtožnica ee je sestavila In vložila samo proti Matevžu Deželak, kateri pa je bil tudi oproščen. Vsi so bill zaprti brez '-lake zakonite podlage. All mlslite, da omo pozabili na 4. marec 1933, ko ste radl nedolžnih demonstracij ob priliki krlvlčnih redukcij v Hudi jami dali vklenjena peljati v Celje Alojza Lešnik In Ivana Deželak, katera tudl nista blla obsojena. Proti Deželaku niti obtožba ni bila vložena. Pozablll tudi nlsmo na lzjavo znanega prvaka laških nacionalistov prl konferenci radi redukcij v Hudl jami, da imajo samo pristaži JNS pravlco do zaslužka. Vse krivice, ki so ee takrat našim rudarjem v Hudi jami dogajale, l:jer ni bilo pri redukcijah odločilno go1.". stvarnost, amp?.k politična pripadnost, pa Se sedaj rJso popravljene. Vse to je bilo v letih — »svobode«! Najlepše pa je Se to, da o vsem tem ni sr-e!o takrat Casopisje ničesar poročati, dočim se danes lahko o najmanjših zadevah obširno piše, kar nam Je dokaz ravno »Nova doba«. Sv. Jedert nad LaSklm. Ker je bll 22. avgusta" na sosednem Dolu prosvetnl tabor, bo blago«1 slovitev križa t& na zvonlk nove podružnice y Gornjl ReCici 29. avgusta ob 10 v župnijski cer-* kvl Sv. Jedert, Domafiinl In sosedje vljudnfj vabljenl! Sv. Bupert nad Laškim. Vojna Je na daljnem Vzhodu, a tudi v nasih skritih bregih In ozklh dollnicah se blje hud boj; pa žal moramo žo naprej naznanltl, da so naže pozicije večinomai že zgubljene: sovražnik je preveč Stevilen, naval etrahovit, njegova moi nezlomljiva: naSa vojna velja namreč brezštevilnim množlnam gosenic, ki so napadle kapusove njive to gredel žalosten Je pogled na zeljna polja: samo gola; rebra štrlijo v zrak, pretežna večina zelja J0 prl naa popolnoma uniCena. Ce pomislimo, da je zelje vsakdanja hrana v skoro vsaki kmečkl hisi, potem pač razumemo tarnanje naših skrbnihi gospodinj: kaj bomo kuhale vse leto, ko ne bcg zelja? Leto 1937 nas hudo privija v vsakera oziru: sama moča naa nadleguje na polju, toča nas je tudl že obiskala, sedaj strašijo strupene, požrešne gosenice; najbolj pa ae bojlmo za našQ mladino, katero je napadel Se bolj strupen 80vražnik, še bolj ostuden kakor ostudne gosenlce; a o tem boju, njega poteku in koncu prthodnjič!