Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIX., št. 180
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inaeràtni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg "L
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št 190.
Raftnnl pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čšski 78.180, Wien št 105.241.
Ljubljana, petek g. avgusta 1938
Cena 2 Df n
Izhaja vsak dan razen ponedeljka, Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, tefesfoo
3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št T. telefon èt 2465, .Celje, Strossmayerjeva ulica àtev. 1,
telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo
Beck v Oslu
Poljski zunanji minister Beck spada med one evropske državnike, ki izredno redko povzamejo besedo za javen govor ali za intervju. Pri tem pa se odlikuje po izredno živahni delavnosti, prav posebno po pogostih potovanjih in diplomatskih posetih. Te dni se je mudil minister Beck zopet na pose tu v inozemstvu, to pot v Oslu, norveški prestolnici. Po poročilih iz Varšave naj bi bil ta Beckov poset zadnji v seriji diplomatskih potovanj, ki jih je pred meseci začel poljski zunanji minister in ki so ga vodila v baltiške in skandinavske dr. žave. Z njim se zaključi vrsta diplomatskih potovanj, ki so zgovorno potrdilo starega poljskega prizadevanja, namreč onega stremljenja, da se Poljska čim bolj uveljavi v baltiško-skandinavskem področju in afirmira nekako mednarod-nopolitično skupnost tega predela.
V formalnem pogledu pomeni Beckov poset v Oslu vrnitev obiska, ki ga je v Varšavi napravil norveški zunanji mi nister Kot že spomladi lanskega leta. Podobno so bili utemeljeni drugi poseti, ki jih je Beck napravil v zadnjih mesecih, ko ga je pot vodila v prestolnico Švedske, največje od skandinavskih držav, pa potem v baltiško področje, v Lat vi jo. Jasno se razvidi, da je tudi med baltiškimi in skandinavskimi državami razpoloženje, da se uredi razmerje med njimi čim boljše, da se med seboj čim bolj približajo in skušajo ustvariti čvrsto prijateljsko atmosfero, ki naj jih očuva zlega.
Nagibi, ki so vodili ministra Becka v norveško prestolnico, ako odštejemo formalno stran, niso niti najmanj novi. stremljenja poljske zunanje politike so dodobra znana. Evropa se je mogla z njimi seznaniti ob mnogih prilikah. Da-si spada, kakor že rečeno, gospod Beck med jako molčeče diplomate, je bilo vendar obilo prilik, ob katerih se je osnovna njegova zamisel manifestirala in se predstavila menarodnemu svetu. Resnica je sicer kljub temu, da si je v marsikaterem pogledu še težko predstavljati, kako bi se poljski sistem, ako bi se realiziral do kraja, obnesel v evropski celoti, saj je v podrobnem še zelo nejasen. Poglavitna težnja poljske zunanje politike je v bistvu ista kot prizadevanje severnih ter po večini tudi baltiških držav, to je, držati se proč od mednarodnih sporov in nasprotij ter vztrajati v popolni nevtralnosti ob strani. Ni še davno, ko so v Kodanju zborovali predstavniki severnozaipadnih evropskih držav s poglavitnim smotrom, da se dogovorijo, kako naj si zagotovijo če ne skupno, pa vsaj vzporedno obravnavanje onih mednarodnih problemov, ob katerih bi moglo njihovo nevtralno zadržanje priti v nevarnost. Povsem podobno smer zastopa Poljska. Zato je moral biti razgovor v Oslu tem bolj inte-resanten. ker se je vršil le malo po ko-danjski konferenci. In nič nas ne preseneča. da se imenuje kot ena najbolj važnih točk dnevnega reda oselskih razgovorov: odnošaji do onih členov v paktu Društva narodov, ki bi mogli postati opasni za ohranitev nevtralnosti, pred vsem problema sankcij. Tudi v tem pogledu si hoče Poljska, podobno kot osel-ske države, zagotoviti nevtralnost za primer, ako bi se zopet kdaj odredile sankcije. Z drugimi besedami se to pravi, da si te države hočejo ohraniti proste roke, kdaj se pridružijo sankcijam in kdaj ne. O vsem tem se menda ni bilo težko sporazumeti vodjem zunanje politike poljske in norveške ter ugotoviti skupnost ali vsaj vzporednost prizadevanj. Verjetno je bilo tudi v drugih vprašanjih, ki so jih obravnavali v Oslu, v glavnem soglasje med obema državama in minister Beck se more vračati iz Norveške z ugotovitvijo, da se smernice zunanje politike Poljske in nordijskih držav v bistvu ujemajo.
Toda kljub vsemu je upravičen pomislek glede realizacije poljske zamisli o ustanovitvi nekakega velikega nevtralnostnega bloka, ki naj bi vezal države od Baltika do Črnega in Egejske-ga morja, pa celo s priključkom skandinavskih držav. Ovire tičijo v poglavitnem v različnih nagibih in še bolj različnih osnovah ter pogojih nevtral-nostnih prizadevanj pri Poljski na eni ter pri baltiških in še bolj pri skandinavskih državah na drugi strani.
Poljska je velika država in njeno udejstvovanje v projektiranem bloku bi ji zagotovilo vodilno vlogo že po zunanjih, tako rekoč fizičnih pogojih. Že ta v primeri s skandinavskimi in baltiškimi sosedi premočna pozicija Poljske vzbuja pri drugih pomisleke. Pridružujejo pa se še nekatere druge, konkretne razlike. Nagibi severnjakov za nevtralnost so v dejstvu, da živijo tako rekoč v zavetju, zares vstran od perečih evropskih mednarodnih sporov, pa da poteka njihovo državno življenje dejansko v nevtralnem področju. Če se more kje govoriti o stvarnih vzrokih za nesporazume, je tako pri Danski, ki ji v Nemčiji ne morejo odpustiti, da je vzela oni kos Šlezvika, kjer živijo Danci, dasi šele na osnovi plebiscita. Tudi baltiške države živijo dejansko v zavetju in če
JAPONSKA VLADA PONUJA
RUSIJI POGAJANJA
Japonski poslanik je izročil v Moskvi predloge za mirno likvidacijo
obmejnih sporov
Tokio, 4. avg. br. Sovjetski odpravnik poslov Smetanin je imel včeraj dajši razgovor s pomočnikom zunanjega ministra Horinukijem o dogodkih ob mandžursko-japonsiki meji ter je ponovno protestiral, ker je japonska vojska prekršila mejo-Horinuki mu je izjavil, da odklanja japonska vlada vse rusike proteste in da more predložiti dokaze, da incidenti niso bili izzvani z japonske strani. Razgovor Horinu-kija s Smetaninom je trajal nad dve uri.
Vodilni člani japonske vlade imajo neprestano posvetovanja. Taiko sta imela danes min. predsednik Konoje in vojni minister Ugaki več ur trajajoč razgovor.
Zastopnik vojnega ministrstva je izjavil danes zastopnikom tiska, da japonska vlada ne želi poostriti spora na mandžurski meji. Japonsko letalstvo je dobilo povelje, naj ne napada, naravno pa je, da bo reagiralo, če Rusi ne bodo prenehali izzivati.
Po informacijah agencije »United Express« je japonska vlada ponovno izjavila, da je pripravljena pogoditi se z Rusijo glede obmejnih sporov, .ki so nastali v zadnjem času na korejsko-mandžursko-rusiki meji. Japonski politični krogi zatrjujejo, da je tudi Moskvi mnogo na tem, da bi se ti spori lokalizirali, po njihovem mnenju pa je to mogoče le, če pokažejo poveljniki obmejnih oddelkov ruske vojske dobro voljo za pomirjenje.
Japonska predlaga ustavitev sovražnosti
Tokio, 4. avgusta. AA. Zunanje ministrstvo je objavilo naslednje sporočilo: Namestnik zunanjega ministra Horinuki je izročil sovjetskemu odpravniku Smeta-ninu predloge glede ustavitve sovražnosti, in ga prosil, naj jih sporoči sovjetski vladi. Nadalje je izrekel željo po čim prejšnjem odgovoru na te predloge.
V političnih krogih govore, da naj bi se po predlogih japonske vlade sovjetske čete umaknile na postojanke, kjer so bile pred zavzetjem Čangkufenga, o končni
ureditvi obmejnih vprašanj naj bi pa nato sklepala mešana obmejna komisija.
Sigemicu pri Litvinovu
Moskva, 4. avg. AA. Japonski poslanik je danes obiska1) komisarja za zunanje zadeve Litvinova. Razgovor je trajal skoraj tri ure. Sigemicu je obrazložil Litvi-novu stališče svoje vlade ,po katerem je dana možnost za mirno ureditev spora, in je ponovil predloge, ki jih je dobil sovjetski odpravnik v Tokiju. Litvinov je odločno zahteval ,naj se še pred začetkom pogajanj umaknejo japonski oddelki za črto, ki označuje mejo po pogodbi s Kitajsko iz 1. 1866. Japonski poslanik je odgovoril, da ta pogodba ne more služiti za edino izhodišče razgovorov, ker je edini zemljevid ,na katerem je zarisana meja spravljen kot edini iztis pri pogodbi med akti moskovskega komisarijata za zunanje zadeve. Ta zemljevid ni nikdar prišel v javnost in je zato japonskim odločujočim krogom sploh neznan. Razen tega je Sigemicu opozoril Litvinova na protislovje med njegovimi zahtevnimi o umiku japonskih čet iz pokrajine óangkufeng in med trditvijo ,da so sovjetske čete pisili-le japonske oddelke k umiku.
Tudi po triurnem razgovoru ni prišlo do sporazuma glede spornih zadev, ven dar pa mislijo, da bosta obe vladi ponovno proučevali položaj.
Toldo, 4. avgusta. AA. V dobro poučenih krogih govore, da je Sigemicu v razgovoru z Litvi novom v Moskvi predložil v i metra japonske vlade konkretne predloge za likvidacijo spora pni čangkufengu Japonska je pripravljena umakniti čete, ki so zavzele sporne vrhove, vendar pa se morajo tudi sovjetske čete umakniti na določeno razdaljo. Nevtraliziranje teh krajev bi se izvedlo po končanih razgovo. rih za ustanovitev ene ah več komisij, ki naj zarišejo mejo in likvidirajo obmejne spore. Japonski krogi žele predvsem pokazati svojo zmernost obenem pa prisiliti scwjetslko vlado, da razkrije svoje namene glede teh krajec
Novi boji pri čangkufengu
Rusi so v sredo ponoči ponovno napadli japoske postojanke ter zavzeli hrib pri ČangkuSengu
Tokio, 4. avg. AA. Zastopnik vojnega ministra je izjavil dopisniku Reuter ja, da so v pretekli noči sikušali sovjetski oddelki ponovno pregnati Japonce s področja pri Čangkufengu in Saočaopingu, da pa so bili odbiti. Ob 22.30 so Rusi začeli razsvetljevati z reflektorji in obstreljevati s težkimi topovi japonske postojanke, naleteli pa so na močan odpor ter so se morali umakniti. Japonci poročajo uradno, da je sovjetsko topništvo, ki ima svoja gnezda vzhodno od reke Tumen, obstreljevalo nekatere vasi, med drugimi Sožan v severni Koreji. Obstreljevanje je trajalo brez prestan-ka od prvega mTaka do 1. ponoči.
Japonski opazovalci so davi opazili veliko število tankov in težkih topov, ki so jih Rusi poslali na bojišče iz Novokijevska.
London, 4. avg. o. Ruski radio v Haba-rovsku objavlja: Na Čangkufengu smo izobesili zmagovito rdečo zastavo. Po tej vesti sklepajo, da se je Rusom posrečilo osvojiti hrib pri Čangkufengu. Nadalje poroča radio v Habarovsku, da pošiljajo Japonci pospešeno na mandžursko-rusiko mejo ojačenja. Na poti je 35.000 vojakov in 400 letal, ki so jin zbrali v zadnjih dveh dneh.
Koncentracija vojaštva na obeh straneh
London, 4. avg. o. Po informacijah agen cije International News Service se v ruskih krogih na Daljnem vzhodu že javno širijo govorice o možnosti ruskih letalskih napadov na mandžurska in korejska mesta ter celo na Toikio, če ne bodo pre»
izvzamemo teritorialni spor Litve z Nemčijo in s Poljsko, je edina njihova brigga, da ostane njihova samostojno za-sigurana. Nevarnost zanje jim more pretiti le od Rusije, a prav radi tega ne kažejo nagnjenja, da bi si položaj kompromitirale s kočljivo vezavo na Poljsko.
Poljska se od drugih nevtralnostnih držav na severu razlikuje po tem, da dejansko nikakor ne živi v zatišnem prostoru, marveč tako rekoč sredi evropske problematike. Kot velika država z ambicijami velesile, stoji v sredi med Rusijo in Nemčijo in njena nevtralnost je stvar želje, a obenem stvar mednarodne konstelacije ter zato jako labilna. Mimo tega ne pomaga nobena politična filozofija, ki se z njo Beck trudi.
To je prava resnica o poljskem stališču in poljski vlogi v Evropi. Sedaj, ko Beek zaključuje svoje turneje po področju zaželenega nevtralnega bloka, jrihaja dejansko stanje tem bolj do veljave in prav dobro odseva iz komentarjev tiska v prizadetih državah samih. Poljska usoda bo kljub drugačnim željam ostala ta, da se bo morala vezati na skupine in države v aktivnem, a ne v nevtralnem področju.
nehala japonska izzivanja. Tudi rusko oceansko ter amursko rečno brodovje sta v strogi pripravljenosti, v Moskvi prihajajo vsak dan neštete resolucije iz vseh krajev Rusije, v katerih zahteva prebivalstvo odločno obrambo ruskih dežel ter poziva vlado ,naj z vso strogostjo kaznuje japonske izzivalce.
»Times« razpravlja podrobno o incidentih in spopadih okrog òangkufenga ter beleži mnenje londonskih vojaških strokovnjakov, da pripada óangkufeng z okoliškim gričevjem dejansko Rusiji. Točne okoliščine, v katerih so s© pripetili incidenti, v Londonu sicer še niso znane, toda vse kaže ,da krivde nikakor ni mogoče pripisati RusijL Ruska vlada vsekakor upravičeno vztraja na svojem stališču, da je rusko ozemlje nedotakljivo in da ga bodo ruske čete branile z oboroženo silo. Kljub temu se bodo morda nastali obmejni spori vendarle lokalizirali. Vsekakor je zelo značilno dejstvo, da ao Japonci v izredno kratkem času zbrali ogromno vojsko v severni Koreji.
Protijaponsko razpoloženje v Londonu
London, 4. avgusta, b. Poročila z Daljnega vzhoda potrjujejo angleško javno mnenje v njegovem dosedanjem proti japonskem razpoloženju. Posebno neugodno so učinkovale vesti o veliki škodi, ki so jo Japonci povzročili angleškim državljanom v Šang-haju, kjer eo angleški interesi močno prizadeti.
Mobilizacija treh letnikov v Sibiriji
Pariz, 4. avg. o. Agence Fournier poroča iz Habarovska, da so v Sibiriji mobilizirali tri letnike rezervistov, s katerimi bodo ojačili ruske postojanke okrog čangkufenga. Delna mobilizacija v Sibiriji pa nima agresivnega značaja, nego le značaj demonstracije proti Japoncem.
Vest o ruski mobilizaciji je kljub temu v Parizu učinkovala kot bomba. Pariški listi javljajo dodatno, da smatra maršal Blücher trenutek za ugoden, da bi mogel izvesti udarec proti Japonski Blücher hoče vojno in je zato tudi organiziral obmejne incidente na mandžurski meji. Kljub temu menijo v Parizu, da še ni izgubljeno vse upanje v ohranitev miru in da bodo boji med sovjetskimi in japonskimi četami ohranili svoj krajevni značaj in se polagoma polegli. Pri tem računajo tudi z napetostjo, ki vlada med Stalinom in maršali na Daljnem vzhodu. »Jour« piše, da se Stalin v primeru resnega spora z Japonci bolj boji domače zmage kakor pa poraza, ker bi zmagoslavna ruska vojska najbrže po po-vratku obračunala z njim.
Stalin proti vojni z Japonsko
Varšava, 4. avg. d. Poljski listi poročajo o nedavnem zasedanju vrhovnega vojnega sveta Sovjetske unije v moskovskem Krem-
Iju, da so se mnogi vojaški strokovnjaki izrekli proti vojni z Japonsko, češ, da rdeča vojska zanjo še ni dovolj pripravljena. Temu mnenju se je pridružil tudi Stalin, dočim so brli zastopniki kominterne mnenja, da je treba napovedati Japonski vojno. Na seji, ki je trajala deset ur, je končno zmagalo naziranje Stalina in vojaških strokovnjakov. Kljub temu so vse mnogoštevilne protijaponske manifestacije in resolucije, ki jih pošiljajo vladi, zelo bojevite, kar pa je stara metoda sovjetske propagande, s katero hočejo po trditvih poljskih listov odvrniti z zunanjepolitičnimi dogodki pozornost prebivalstva od notranjih težav.
Vojna na Daljnem vzhodu in srednja Evropa
Pariz, 4. avgasrta. b. Vsi tukajšnji listi posvečajo posebno pozornost morebitnim odmevom sedanjega japonsko-ruskega konflikta na dogodke v sTednji Evropi. Tako piše »Epoque« med drugim: Nemčija in Italija zasledujeta z vso potrebno pozornostjo razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu. kar se vidi tudi po tem, da je nemški vojaški ataše v Moskvi prispel v Berlin. Nemčija in Italija, ki sta z Japonsko zvezani s protikomunističnim paktom z dne 6. novembra 1937, sta seveda na strani svojega varovanca, vendar pa sta doslej precej rezervirani. Oni, ki nam svetujejo, naj se za dogodke na Daljnem vzhodu ne zanimamo, so zelo neprevidni. Četudi je res, da naša pogodba z Rusijo v primeru konflikta med Japonsko in Rusijo ne stopi v veljavo, vendar ne smemo prezreti druge možnosti napada, ki bi ga utegnila izzvati druga velesila. »Ordre« pa poudarja med drugim: Rusija naj se v sedanjem položaju nikar ne prenagli, kajti če bodo Rusom Japonci na vratu, bo to posredno vplivalo tiidi na razvoj v srednji Evropi
Prekinitev pogajanj med Anglijo In Nemčijo
Dva glavna Halifaxova pogoja za sklenitev angleško-
nemškega sporazuma
London, 4. avgusta, h. (Večerna vest). Nenadna prekinitev poskusov za angleško-nemsko zbližanje v angleških političnih krogih ni izzvala nobenega presenečenja, ker je znana stvar, da stavlja angleška vlada za pogoj nadaljnjih pogajanj z Berlinom ureditev nemško-češkoslovaškega problema. Tudi nepopustljivost Nemčije v vprašanju nemških beguncev je precej pripomogla, da so bila pogajanja prekinjena.
Današnji »Ewening News« javlja v poročilu svojega diplomatskega dopisnika, da se je Hitler sam izrekel za prekinitev pogajanj z Londonom, in sicer vse dotlej, dokler ne bo urejeno češkoslovaško vprašanje. List pristavlja, da hoče Hitler baje dati lordu Runcimanu možnost, da bi uspešno zaključil svojo misijo.
Kljub temu krožijo danes v Land orna spet govorice, m sicer v giavnem iz nemških virov, da bodo kapetana Wiedemanna ponovno povabili v London. Toda še pred Wiedemannovim londonskim obiskom je zunanji minister lord Halifax sporazumno
t ministrskim predsednikom Chamberlaf-nom formuliral glavna dva pogoja za an-gleško-nemški sporazum, in sicer: 1) ureditev manjšinskega vprašanja na Češkoslovaškem, 2) sodelovanje Nemčije pri ureditvi vprašanja nemških beguncev. V odločilnih londonskih krogih obenem demanti-tajo tudi govorico, da bi bil stotnik Wiedemann povabljen vLondon zaradi tega, da bi se z lordom Runcimanom sestal še pred njegovim odhodom na Češkoslovaško.
Zakaj je Nemčija za letalski pakt z Anglijo
London, 4. avg. o. »Evening Standarde razpravlja danes v svojem uvodniku o vprašanju, zakaj se Hitler toliko zavzema za letalski pakt z Anglijo. List sodi, da je razvoj oborožene moči v Nemčiji že prekoračil njen zenit. V industriji se po« javlja kaos, Nemške vojne sile, zlasti letalska, pa še niso dovolj oborožene. Tudi na Italijo se Nemčija v primeru kakšne svetovne vojne ne more slepo zanesti.
Francija In Italija
Italijanski tisk o težkočah pogajanj za sporazum med
Francijo in Italijo
Pariz, 4. avg. o. Pariški listi se mnogo ba-vijo z razgovorom, ki sta ga imela včeraj zunanji minister Bonnet in odpravnik poslov francoskega poslaništva v Rimu, Blondel, ki se že tretji dan mudi v Parizu. Kakor zatrjujejo, sta državnika ugotovila, da se pogajanja med Rimom in Parizom v bližnjih dneh še ne bodo mogla nadaljevati.
Rim, 4. avg. o. Potovanje Blondela v Pariz je dalo večjemu delu francoskega tiska povod, da je ponovno pričelo kazati na možnost nadaljevanja italijansko-francoskih pogajanj, ki so bila v maju nenadno prekinjena. Italijanski listi sicer ne izključujejo, da je dobil Blondel za svojega bivanja v Parizu od zunanjega ministra Bonneta nova navodila, da bi se pogajanja premaknila z mrtve točke, toda po vesteh jz najzanesljivejših virov nikakor ni pričakovati, da bi ta nova francoska diplomatska akcija uspela. Za nadaljevanje prekinjenih pogajanj je po zatrjevanju italijanskih listov predvsem nujno potrebno, da francoska vlada taikoj izpolni pogoje, ki jih je ozna-
čil Mussolini v svojem znanem govoru v Genovi. Italijanska vlada bo dotlej vztrajala na svojem stališču in odklanjala nadaljnja službena pogajanja. Francija mora pred nadaljevanjem pogajanj imenovati svojega poslanika na dvoru italijanskega kralja m cesarja ter opustiti sleherno neposredno in posredno podpiranje republikanskih Špancev. Italijanski listi poudarjajo, da tudi glede drugega pogoja Francija do-slej ni pokazala niti najmanjše dobre volje, da bi ga izpolnila, temveč je nasprotno še v večji meri podprla republikansko Španijo v borbi proti generalu Francu.
Listi opozarjajo tudi na potovanje lorda Pertha v Anglijo. Pri tem beležijo, da namerava ostati v Angliji dva meseca na dopustu. Ze po tem sodijo, da ni pričakovati kakšnega nadaljnjega koraka v mednarodni diplomatski akciji za ureditev španskega problema. Bržkone se tudi angleško* italijanski sporazum medtem ne bo uve*
Ijavil
Republikanska ofenziva ob Ebru in na Albarracinu
Kljub ponovnim protinapadom Francove vojske so republikanci napredovali na obeh frontah
Barcelona, 4. avg. AA. Republikanske čete nadaljujejo prodiranje na bojišču okoli Albarracina. Prekoračile so Guadalaviar ter onemogočile nasprotniku, da bi zbral svoje vojaške oddelke. Republikanci so napredovali za 4 km ter zavzeli vas Villa del Cobo.
Vojno ministrstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču so bili vsi napadi sovražnika ob reki Ebaro odbiti. Nacionalistični oddelki so pretrpeli hude izgube, niso pa osvojili niti pedi zemlje. V odseku pri Gudalaviaru na teruelski fronti republikanske čete napredujejo ter so že zavzele Alto Delascoses, La Esquilao, Vertice, Canada, Alto dei Mo-roi in Sero Norte.
Pet nacionalističnih letal Je snoči okoli 23. bombardiralo Barcelono. Porušenih je bilo več poslopij. Pod razvalinami sta našli smrt dve osebi, ranjenih pa je 30.
Francovo vojno poročilo
Salamanca, 4. avg. o. Po komunikeju, ki ga je davi izdalo vrhovno poveljstvo nacionalistične vojske, se republikanska ofez>*
živa ob Ebru nadaljuje. Snoči so republikanci izvršili zopet celo vrsto hudih napadov na nacionalistične postojanke pri Fayonu in Gandesi. Po hudi borbi je nacionalistom uspelo republikance odbiti, v zapadnem delu te fronte pa so prešli V protinapad. Nacionalistična letala so ponovno napadla republikanske postojanke ob Ebru in jih skoraj docela razdejala Pri Saguntu ni bilo bojev.
Letalski napadi
na Valencijo
Valencia, 4. avg. AA. Francovo letalstvo je dopoldne trikrat bombardiralo Valencijo. Veliko število bomb je vrglo na Grao Cabanal in Nazaret
Naknadno se je zvedelo, da je bilo ob priliki včerajšnjega bombardiranja Agiuiasa po Francovih letalih ubitih 36 ljrofl.
Postani in ostani član Vodnikove drnžbeS
Beležke
Ruficiman na delu
Včeraj je napravil prve oficielne posefe, v kratkem bo odšel na Informacijska potovanja v obmejno ozemlje
Skoplje dobi že prihodnje leto veliko moderno radijsko oddajno postajo
Praga, 4. avgusta, h. Prvi delovni dan lorda Runcimana v Pragi je bil zelo bogat in v glavnem izpolnjen z nastopnimi av-diencami pri oficielnin osebnostih. Malo pred 11. je bil lord Runciman pri zunanjem ministru dr. Krofti, nato pa v kratki nastopni avdienci pri ministrskem predsedniku dr. Hodži. Opoldne je lorda Runcimana sprejel prezident republike dr. Beneš. V avdienci mu je lord Runciman predstavil tudi svoje sodelavce. Ob 17. se je javila v hotelu »Alcron«, kjer je glavni štab Runcimanovega urada, deputaci j a sudetsko - nemške stranke za pogajanja, ki so jo sestavljali predsednik sudetsko-nemškega poslanskega kluba Kundt, dalje Rosche, dr. Peters, pravni svetovalec stranke Schicketanz in dr. Sebekowski. Njihov razgovor z lordom Runcimanom je trajal nad eno uro. V krogih sudetsko-nemške stranke izjavljajo, da je šlo to pot samo za predstavitev in za prvi stik z angleškim posredovalcem. Henleina samega ni v Pragi in z lordom Runcimanom še ni prišel v stik.
Lord Runciman se je odločil, da bo takoj, ko bo končal svoje vljudnostne obiske in informativne sestanke, katerih vrstni red je že natančno določen, odšel na informacijska potovanja po obmejnih krajih, ki pa ne bodo napovedana v naprej, da se tako onemogoči, da bi jih gotovi krogi izrabili za svojo politično demagogijo.
Bodžev odgovor sudetskim Nemcem
Praga, 4. avgusta, b. Listi objavljajo po uradnem poročilu vlade vsebino Hodževega odgovora na nedavna vprašanja sudetsko-nemškega poslanca Kundta o vrednosti in pomenu vladnega predloga narodnostnega statuta. Dr. Hodža je na posamezna vprašanja takole odgovoril: 1. Besedili narodnostnega statuta in jezikovnega zakona tvorita še nadalje osnovo pogajanj skupno s spomenico sudetsko-nemške stranke z dne 7. junija. 2. Zakonski predlog o ustavni reformi je dokončni vladni predlog v tem vprašanju, vendar pa ne izključuje ničesar, ker predstavljajo vladni elaborati osnovo za zadevno zakonodajno delo su-detskonemške stranke. 3. Svoje stališče do sudetsko-nemških zahtev, ki presegajo vladne načrte, bo vlada sporočila najkasneje po sprejetju ostalih točk. 4. To velja tudi glede vladnega stališča nasproti celotnemu predlogu sudetsko-nemške stranke, razloženem v spomenici z dne 7. junija. 5. Dosedanji razgovori med vlado in sudet-sko-nemško stranko se bodo nadaljevali in bodo dobili uraden značaj. Oblika pogajanj bo spremenjena le, ako bi se izven kroga sedanjih udeležencev pogajanj pojavili v tem pogledu kaki pomisleki ali predlogi.
Komisije za proučevanje narodnostnih vprašanj
Praga, 4. avgusta, h. Ministrski predsednik dr. Hodža namerava za nadaljnja pogajanja o narodnostnih vprašanjih imenovati štiri komisije, v katerih bodo zastooa-ne vladne koalicijske stranke, sudetsko-nemška stranka ter Poljaki in Madžari, kakor tud.i pravni strokovnjaki. Te komisije lodo imele po načelu delitve dela v skupnih vprašanjih obravnavati vsa skupna vpiaiSnuja ter bodo v svojih razpravah proučevale predloge vlade kakor tudi predloge narodnostnih skupin.
Tri čsl. letala
nad nemškim ozemljem
Praga, 4. avg. h. Uradno se poroča, da 50 pri letalskih vajah 3. avgusta na vzhod nem češkem tri č eškoslovaška letala izgubila orientacijo ter zašla na nemško oz mlje. Nemško poslaništvo v Pragi je zaradi tega protestiralo pri zunanjem ministrstvu, ki je izrazilo svoj« obžalovanje in obljubilo, da bodo letalci, ki so zakrivili obmejno kršitev strogo kazno.
V znanem francoskem tedniku »Marianne«. glasilu francoskih radikalov, katerih predsednik ie predsednik sedanje vlade, piše diplomatski sotrudnik Stanislas de la Rochefoucauld o Runcimanovi misiji in poudarja med drugim njene prednosti:
»Koristi Runcimar.ove misije so dvojne. Predvsem je njegova navzočnost v Pragi jamstvo, da bodo imeli sudetski Nemci dovolj časa za svoja pogajanja z dr. Hodžo in dr. Benešem o novem narodnostnem statutu. Če že ne bo dosežen popoln sporazum. ki bi dokončno zadovoljil obe stranki. se sme pričakovati vsaj kompromis, ki bo pridobitev na času. Ustavni problem češkoslovaške države sicer s tem ne bo dokončno rešen, toda ozračje odnošajev med Prago in tretjim rajhom se utegne vendarle spremeniti. To pa bi pomenilo veliko mirovno pridobitev.
Druga prednost Runcimanovega potovanja na Češkoslovaško pa je, da se z njim Anglija definitivno vpleta v srednjeevropske zadeve. Francosko-angleška zveza je brez avtoritete nakontinentu prav zato, ker se domneva, da bi tudi Francija odpo-
Nemčija priznala avstrijske dolgove
Pariz, 4. avgusta, b. Četudi so v tukajšnjih finančnih krogih slej ko prej skeptični glede nemškega priznanja avstrijskih dolgov v novem nemško-francoskem gospodarskem sporazumu, vendar ugotavljajo, da pomeni novi sporazum vsaj v toliko napredek, ker je Nemčija dejansko opustila svoje dosedanje intransigentno stališče v tem vprašanju. K temu je v veliki meri pripomoglo zadržanje francoske javnosti, kakor so na drugi strani neposredno učinkovale grožnje obeh zapadnih velesil z represali-jami proti Nemčiji. Pogajanja za sklenitev novega sporazuma so se začela najprej v Parizu in so se nato nadaljevala v Berlinu, zaradi nemških ugovorov pa so se razvijala zelo počasi. Z novim sporazumom je Francija izvojevala mnoge ugodnosti za upnike Dawesovega in Youngovega posojila.
vani. Vaš dopisnik pripominja, da uradna čsl. poročila zmerom beležijo vse primere, kadar češkoslovaška letala zaide, jo, često pa zahajajo tudi nemška letala
preko češkoslovaške meje, o čemer pane izidejo nikoli nobena poročila.
Osusky pri Bonnetu
Pariz, 4. avgusta, b. Zunanji minister Bonnet, ki se je vrnil s kratkega dopusta, je imel danes v zvezi s prihodom lorda Runcimana v Prago daljši razgovor s čsl. poslanikom dr. Oeuskim o sudètskem vprašanju.
Ameriški poslanik v Berlinu na poti v Prago
Berlšn, 4. avgusta, b. Veliko pozornost tukajšnjih političnih krogov je vzbudil odhod tukajšnjega ameriškega poslanika Hugha Wilsoina v Varšavo, od koder bo, kakor se doznava, nadaljeval svojo P31 v Prago. Poslanika spremlja vojaški ataše. Dasi se uradno označuje to potovanje kot stroig0 zasebno, mu pripisujejo v nemških krogih tudi političen pomen, ker se zdi zelo verjetno, da bo poslanik Wilson uporabil svoje bivanje v Varšavi in Pragi za neposredna razgovore o položaju v srednji Evropi z obema tamkajšnjima ameriškima poslanikoma. Ne ve se še, ali se bo Wilson v Pragi sestal tudi z angleškim posredovalcem Runcimanom. Negle-de na to smatrajo v berlinskih diplomatskih krogih Wilsonovo potovanje v sedanjem trenutku za politično izredno važno. Zdi se, da je za tem potovanjem angleška pobuda.
Pozornost je končno zbudila tudi vnst iz Prage, da se je tamkajšnji ameriški poslanik Caerr, ki je bil na dopustu v Tatrah, nenadoma vrnil v Prago.
Odmevi v inozemstvu
London, 4. avgusta, h. (Jutranja vest). Vsi listi objavljajo obširna poročila o prihodu lorda Runcimana v Prago in o izjavah, ki jih je dal praškim novinarjem. Obenem pristavljajo, da je bil razgovor dr. Ho-dže z manjšinskimi zastopniki zaradi tega preložen za 24 ur.
»Daily Herald« zatrjuje, da je čsl. min. predsednik dr. Hodža včeraj sporočil delegatom sudetskih Nemcev, da so tudi po njegovem mnenju razlike v stališčih obeh spornih strank tako velike, da pogajanja vsaj trenutno ne morejo napredovati.
Pariz, 4. avg. h. (Jutranja vest). Pariški tisk poudarja o zvezi zRuncimanovo misijo, da izvor težav, ki jih je angleški državnik našel na češkoslovaškem, ni v češkoslovaških krogih, temveč v splošnem stališču Nemčije. Runcimanova misija se je začela v zelo težkih okoliščinah, toda na-da za uspešen sporazum še ni izgubljena.
»Jour« ugotavlja, da trem milijonom sudetskih Nemcev nikakor ni mogoče dopustiti, da bi si ustanovili v okviru češkoslovaške države svojo suvereno državico, ki bi se oslanjala na totalitarna načela in ki bi bila stvarno odvisna od Nemčije. Praga na kaj takega že zaradi tega ne more pristati, ker se vse velike češkoslovaške utrdbe nahajajo na ozemlju sudetskih Nemcev in ker so na sudetsko-nemškem ozemlju tudi škodove tovarne.
Moskva o Runcimanovi
misiji
London, 4. avgusta, b. Moskovski poročevalec »Manchester Guardiana« poroča, da gledajo v Moskvi s precejšnjim nezaupanjem na Runcimanovo misijo. Sodeč po razgovorih s tamkajšnjimi krogi, Moskva angleškemu posredovanju ne zaupa preveč. Na uradnih mestih zasledujejo razvoj dogodkov z vso pozornostjo, pri čemer kažejo posebno občutljivost za sugestije, ki jih je citati o preusmeritvah češkoslovaške zunanje politike. Poskus nevtrali-zaciie Češkoslovaške bi ne mogel pustiti Moskve hladne, kajti to bi ne bila rešitev, ki bi prinesla mir Evropi.
vedala, ako bi Anglija nič ne storila. Kolikor bolj pa vzbuja Anglija vtis, da se zanima za srednjo Evropo, toliko večjo vrednost ima za zaveznike tudi prijateljstvo Francije. Bonet je storil potem takem prav, ko je podprl angleški predlog, da se odpošlje posredovalec v Prago.
Novi narodnostni statut, ki jemlje sleherno upravičenost nemškim zahtevam in ki nudi resnične prednosti Madžarom in Poljakom, lahko v znatni meri izboljša mednarodni položaj Češkoslovaške. V ta namen pa je predvsem potrebno, da vodita Francija in Anglija skupno politiko tudi v Budimpešti in Varšavi. Vplivu desničarskih pokretov izpostavljena Madžarska bi pomenila hudo preizkušnjo za Češkoslovaško. Tako v Budimpešti kakor v Varšavi imata Francija in Anglija dovolj sredstev za svojo akcijo na razpolago. Od nas je odvisno, da damo Poljski razumeti, da ne bo mogla Francija biti na njeni strani, ko bi se na primer pojavilo vprašanje poljskega koridorja, ako bi ona kakorkoli delovala za uničenje češkoslovaške.«
Sabor ruske cerkve v tujini
Beograd, 4. avgusta, e. V Sremskih Kar-lovcih se bo sredi meseca pričel sabor ruske pravoslavne cerkve v tujini, ki se ga bodo udeležili poleg našega ruskega mi-tropolita Anastazija tudi ruski mitropolit iz Severne Amerike in z Daljnega vzhoda ter episkopi iz Francije, Belgije in Nemčije. Na dnevnem redu bodo važna vprašanja glede povojnega položaja ruske pravoslavne cerkve, odnosa ruske cerkve do zapadnega krščanstva, obnove cerkvene discipline ter drugih takih problemov.
Revizija pogodbe med Anglijo In Egiptom
London, 4. avg. AA. Dan&s je bil podpisan sporazum o reviziji angleško-egiptske pogodbe iz 1. 1936. Vsebina sporazuma bo objavljena po ratifikaciji.
Zborovanje nacionalne mladine v Konjicah
Agilna mladinska organizacija JNS v Konjicah priredi v nedeljo, 7. t. m., ob 14. veliko zborovanje nacionalne mladine konjiškega sreza. Zborovanje bo združeno s proslavo 20 letnice Jugoslavije. Vršilo se bo ob Zagarjevem ribniku, sodelovali pa bodo delegati banovinskega odbora OJNS in narodni poslanci. Vabimo vse bližnje sreske mladinske organizacije JNS in vse prijatelje naše mladine, da se tega zborovanja udeleže v čim večjem številu. — Banovinski odbor OJNS.
Desetletnica smrti
Stjepana Radica
V	ponedeljek bo 10 let, odkar je 8. avgusta 1928 .umrl Stjepan Radič. Podlegel je ranam, ki jih je bil 6 tednov poprej dobil pri nesrečni tragediji v narodni skupščini. Desetletnico smrti bodo po hrvatskih pokrajinah obhajali s spominskimi svečanostmi. »Hrvatski dnevnik« piše, da bodo ta dan »Hrvati obnovili prisego zvestobe ideji svobode in pravice, za katero je živel in umrl Stjepan Radič.« List poziva trgovce in obrtnike, naj med mašami zadušni-cami zapro svoje obrate in omogočijo nameščencem udeležbo pri mašah in drugih spominskih svečanostih. Proslave bodo deloma na samo obletnico, to je v ponedeljek, deloma pa že dan poprej, v nedeljo.
Prihod dr. Mačka v Beograd
Kakor smo že zabeležili, bo prišel dr Maček na obisk k svoiim političnim zaveznikom v Beograd v nedeljo 14. t. m. Listi sedaj naknadno poročajo, da bo potoval z dnevnim brzovlakom. ki pride v Beograd malo po 3. uri popoldne.
V	sredo je prispel v Zagreb posi, dr Ju-raj Šutej iz Sarajeva, ki je bil glavni posrednik za dr. Mačkovo pot v Beograd in ga bo na tej poti tudi spremljal. V Zagrebu se je sestal s podpredsednikom HSS inž. Košuticem, ki bo tudi šel z dr. Mačkom na pot. ter se z njim dogovoril še o zadnjih formalnostih beograjskega obiska.
Aca Stanojevic zopet v Knjaževcu
Pred 14 dnevi je prispel v Beograd predsednik staroradikalne stranke Aca Stanojevic. Listi so takrat njegov prihod spravljali v zvezo z napovedanim obiskom dr. Mačka. Ker je sedaj ta obisk odgoden do srede tega meseca, se je Aca Stanojevic včeraj zopet odpeljal iz Beograda na svoj dom v Knjaževcu. Konec prihodnjega tedna se bo vrnil v Beograd in sodeloval pri sejah, ki bodo takrat v navzočnosti dr. Mačka. Ostali šefi beograjske združene opozicije imajo slej ko prej skoro vsak dan sejo.
Vladko Radie na poslu
Zabeležili smo že, da bi poleg dr. Mirka Košutiča in njegove frankovske druščine rad tudi Vladimir Radič pokrenil nekako svojo »akcijo« proti sedanjemu oficielne-mu vodstvu HSS, séveda iz vse drugačnih kakor načelnih razlogov. Njemu se je pridružil tudi novinar Joe Matošič, ki je svoj čas izdajal tednik »Danico« in v njem ostro napadal dr. Mačka. Oba gospoda sta prispela te dni v Dalmacijo. Splitsko mačkov-sko glasilo »Jadranski dnevnik« piše o njih:
»Cilj potovanja obeh gospodov ni znan. Pravijo pa, da se mislita sestati z nekaterimi nezadovoljneži v vrstah HSS posebno v tistih vaseh, kjer so se vnele razne razprtije zaradi krajevnih zadev. Gotovo pa je že v naprej, da bo vsaka akcija Vla-dimirja Radica, ki bi bila naperjena proti edinstvu hrvatskih vrst, že v naprej obsojena na neuspeh.«
O ta „Obzor"
Po dolgem času se je zagrebški »Obzor« zopet razburil zaradi politike jugosloven-skih nacionalistov med Slovenci, ki jim ponovno očita, da niso pristaši integralnega jugoslovenstva v takem smislu, kakor ga on slika svojim čita tel jem. Ogorčeno ugotavlja, da bi dr. Kramer in njegovi prijatelji za nobeno ceno ne pristali na to, da bi se morali Slovenci odreči svoji narodni individualnosti. Nasprotno, celo pazijo na to, da se ne bi Slovenci, ki prebivajo med Srbi in Hrvati, asimilirali s svojo sredino, česar bi moralo biti po integralni ideologiji vse eno, ali so Slovenci, Srbi ali Hrvati.«
Z zagrebškim starinom ne bomo debatirali o pravilnem pojmovanju jugoslovenstva, ker vemo, da bo preje Sava tekla nazaj proti Triglavu, kakor pa bi sedanji obzoraši doumeli pravo vsebino jugoslovenske misli. Objavljamo »Obzorove« smešne izpade samo kot kronisti v času, ko bi nas veliki samoslovenci še vedno radi proglašali za izkorenini enee in izdajalce slovenstva.
Trenja med cerkvijo in fašizmom se nadaljujejo
Italijanski minister za kulturo in propagando Alfieri je prepovedal nadaljnje izhajanje cerkvenega lista v Monfortu pri Cianiju. Po poročilu poluradnega »Regime Fascista« je ustavljeni list pisal namesto o strogo cerkvenih in verskih stvareh skoraj samo o dnevni politiki, po lateranski pogodbi pa je država upravičena vsak trenutek take liste ustaviti. Oficielni fašistični list pozdravlja korak ministra Alfieri j a kot resno opozorilo vsem ostalim cerkvenim listom, naj ne pozabljajo na z laternsko pogodbo prevzete dolžnosti. »Regime fascista« tudi zavrača poslednji govor papeža proti uvajanju rasnega načela v Italiji in pravi, da fašizem ne pozna nobenih mej in zadržkov, kadar se bori za koristi in potrebe italijanskega naroda in italijanske kulture. Katoliška akcija, ki se je pričela baviti s politiko, naj se v poslednjem trenutku zave, da se je lotila posla, pri katerem bo lahko doživela zelo huda razočaranja.
Trije pogoji za zagotovitev miru
Ameriški novinar Walter Lippnlann postavlja tri pogoje za trajno zagotovitev miru, in sicer: 1. pravično razdelitev surovin in razsodno mednarodno gospodarsko politiko; 2. tolikšno oborožitev vseh miro-■ ljubnih držav, da bi bila njihova nadmoč I zadostna ovira proti vsem poskusom krše-
Beqgrad, 4. avgusta. AA. Poštni minister Vojko Cvrkič je sprejel danes dopoldne v svojem kabinetu novinarje ter jim dal iziavo o naši radiofoniii. Med drugim je rekel.
že večkrat je imela naša javnost priliko razpravljati o vprašanju radiofonie, in tudi jaz sem imel že priliko obvestiti javnost o tem, da ima kr. vlada namen tudi to vprašanje rešiti. Toda z ozirom na ogromno število ekonomskih in kulturnih vprašanj, ki so čakala rešitve, nismo mogli takoj v celoti začeti tudi vprašanja radiofonie. Najprej smo dali Beogradu najmodernejšo radijsko postajo z 20 kw, s katero je bila zamenjana prejšnja z 2.5 kw. Zatem smo začeli postavljati kratkovalno radijsko postajo 10 kw, ki bo začela delati meseca marca ter bo zadovoljila potrebe najoddaljenejših naših rojakov v Ameriki, ki bodo lahko poslušali naš nacionalni program. Danes vam morem sporočiti, da je bilo na pobudo predsednika vlade sklenjeno zgraditi v Skoplju moderno radijsko postajo, ki bo imela 20 kw, ter da so zanjo že odobreni potrebni krediti. Podvzeli smo
Italijanski listi objavljajo te dni glavne oznake novega italijanskega parlamenta, fašistične korporacijske zbornice, ki se bo prvič sestala dne 23. marca 1939, na dan 20. obletnice ustanovitve fašijev. Načrt nove zbornice je Mussolini odobril sredi preteklega tedna (27. julija) dne 1. oktobra pa bo o njem razpravljal veliki fašistični svet.
Italijanski listi označujejo načrt nove zbornice za »revolucionarno delo italijanskega fašizma«. Zbornica fašijev in korpo-racij, kakor se bo uradno imenoval novi italijanski parlament, bo obsegala člane nacionalnega sveta fašistične stranke (glavnega tajnika stranke z direktorijem stranke ter njenimi pokrajinskimi inšpektorji in tajniki) ter predstavnike korporacij. Avtoma-
Vojvoda Kentski na potu skozi Ljubljano
Ljubljana, 4. avg. d. Vojvoda in voj-vodinja Kentska, ki sta se nekaj časa mudila na Brdu kot gosta Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge, sta se nocoj vozila skozi Ljubljano. Na potu sta v Dalmacijo, kjer bosta ostala še nekaj dni.
nja statusa quo s tako zvanimi izvršenimi dejstvi; 3. pripravljenost vseh miroljubnih narodov, da se do zadnje kaplje krvi bore za svojo samostojnost in neodvisnost. Odpor miroljubnih narodov proti vsem nasilnim metodam v mednarodni politiki je ne le najboljša ovira proti slehernemu mednarodnemu nasilju, temveč tudi najboljše jamstvo mednarodne organizacije. Prav zato pa je nujno potrebno, da je notranja struktura miroljubnih držav vsestransko popolna in takšna, da lahko vzbudi spoštovanje vsakogar. Samo na taki osnovi lahko vzraste ona potrebna odločnost, ki skupno s prizanesljivostjo odločnega in močnega lahko doprinese bi-slveni delež k zagotovitvi mira.
Ustanovitev OJNS v Ločah pri Konjicah
Iz Konjic nam pišejo: Kakor je >Jutro« že poročalo, se nacionalna mladina konjiškega sreza izredno marljivo giblje. Uspelim "občnim zborom novih krajevnih organizacij OJNS dne 17. julija je süedil v nedeljo, dne 31. julija, ustanovni občni zbor krajevne organizacije OJNS v Ločah pri Konjicah. Vodil ga je agilni nacionalni delavec g. Ciril Žagar, ki je v kratkih besedah orisal pomen in namen omladinske organizacije JNS, nato pa je podal besedo odposlancu banovinskega odbora iz Ljubljane g. Vekoslavu Bučarju. Ta je v daljšem govoru poročal o notranji in zunanji politiki ter o gibanju nacionalne omladine in njenem programu. Navzoči, ki jih je bilo kljub raznim prireditvam v bližnji okolici zadovoljivo število, 90 govorniku sledili z največjim zanimanjem in pritrjevanjem. Po poročilu g. Bučarja je bil izvoljen odbor nove krajevne organizacije, ki ga tvorijo po večini »ami kmetefei fantje. V spremstvu funkcionarjev konjiške sreske organizacije OJNS je nato banovinski delegat g. V. Bučar obiskal še Pob reže, Prihovo i® Zreče, kjer je v razeovorih z miladimi strankinimi pristaši povsod lahko videl, s kakšnim navdušenjem in neomajnim zaupanjem se zlasti kmetska mladina oprijemlje Jugoslovenske nacionalne stranke.
Mislite v teh dneh na CMD ln darujte za njen sklad!
že vse potrebne ukrepe za njeno zgraditev. Prihodnje leto bodo Jugosloveni imeli priliko preko svojih cenenih aparatov poslušati domači nacionalni program, ki ga oddajajo ostale naše radijske postaje. Nova radijska postaja bo zgrajena v Dušanovem, studio pa bo v mestu, kjer bo postavljena nova zgradba v ta namen. Zveza med studiem in oddajno postajo bo izvedena po podzemskem kablu. Za oddajo istega programa iz skopljanske in ostalih naših radijskih postaj je predvidena posebna zveza s pomočjo visoko frekvenčnih naprav, ki omogočajo odličen prenos. Potrebne priprave za ta dela so že v teku in mi hitimo, da opravimo to važno kulturno delo za našo drago Južno Srbijo, da se bo mogla s pomočjo nove radijske postaje poučiti o dogodkih v ostalih krajih naše domovine. Skupna moč naših radijskih postaj bo z zgraditvijo nove postaje v Južni Srbiji znašala okoli 60 kw. S svojim delom na tem polju pa tudi potem še ne bomo prenehali, pač pa bomo težili za tem, da zadovoljimo vse potrebe našega naroda.
tično bo prenehal biti poslanec, kdor bo izgubil svojo funkcijo v stranki ali svoji kor-poraciji.
S tem bodo v Italiji odpravljene volitve, kajti funkcionarji stranke in korporacij so imenovani. Nadaljnja značilnost nove zbornice bo postopek v njenem delu. Vsa tehnična vprašanja, ki se urejajo z ukazi z zakonsko veljavo, bodo rešena že v komisijah in plenum sploh ne bo o njih razpravljal. V plenumu bodo prisila v razpravo samo splošna vprašanja večjega pomena. V strutturi korporacij se nič ne spremeni, tako da bo delo teh avtomatično omejevalo delo poslanske zbornice, ki bo imela odslej predvsem državni reprezentativni značaj v skladu s celotnim ustrojem fašistične države.
Zahvala
generala L. Tonica in gospe
Svojim mnogobrojnim prijateljem in njihovim rodbinam, ki so nama ob najinem odhodu iz Ljubljane pismeno ali ustmeno na tako topel način izrazili svoje simpatije v Kazini dne 2., na Taboru dne 6. in na železniški postaji dne 8. julija, sporočava svojo najglobljo zahvalo. Prosiva jih, da verujejo, da so nama bile izražene simpatije zelo ljube in da jih bova vedno ohranila v najlepšem spominu.
Vera in Lazar Tonic, divizij ski general
Huda ura v Bosanski Krajini
Banjaluka, 4. avgusta, e. Nad Bosansko Krajino je včeraj divjal strašen vihar, kakršnega ljudje že dolgo ne pomnijo. Po Banjaluki kakor tudi po vseh vaseh v bližnji »in daljnji okolici je vihar odnašal strehe in ruval drevesa s koreninami vred. Hkratu je nastal silen naliv, med katerim so strele udarile v več kmečkih hiš. V Banjaluki sami človeških žrtev k sreči ni bilo. V bližnjem Vlaškem bregu je strela udarila v hišo posestnika Nikole Račica ter mu ubila ženo, tri otroke pa močno oplazila, tako da so jih morali zaradi opeklin prepeljati v bolnišnico. Strela je udarila tudi v več čred ovac in druge živine. Skupno je bilo ubitih okrog 100 ovac in nekaj govedi.
Iz državne službe
Beograd, 4. avg. e. V sodni službi je napredoval starešina sreskega sodišča v Litiji Ivan Tratnik v 3/2. Za sodnike sreskega sodišča v 7. pol. skupini so napredovali in bili hkratu premeščeni naslednji pristavi: Bruno Inkret iz Kočevja v Kostanjevico, Franc Colarič iz Laškega v Kozje. Milan Grm iz Ptuja in Ciril Mikuš iz Maribora v Mursko Soboto ter Stanislav Hribar i« Škofje Loke v Slovensko Bitrico. Premeščen je bil po službeni potrebi sreski sodnik Martin Perovšek iz Kostanjevice v Novo mesto. Na lastno prošnjo pa je bil vpoko-jen apelacijski sodnik dr. Robert Ogoreutz v Ljubljani.
Za veterinarskega poročnika je bil imenovan diplomirani veterinar Rudolf Ton-čič, državni vojni gojenec.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved. Toplo
in po večini jasno vreme v vsej državi. Ponekod bodo krajevne nevihte.
Zagrebška: Toplo, ponekod nevihte. Dunajska: Jasno in vroče, manj nevarnosti za nevihte.
Ugodne strani Runcimanovega posredovanja
Beograd dobiva na vse strani boljše teleSonske zveze z inozemstvom
Beograd, 4. avgusta. AA. Poštno ministrstvo ie otvorilo tri nove telefonske proge Beograd—Atene in dve novi progi Beograd —nemška meja. Nove telefonske proge proti Grčiji potekajo preko Skoplja in Pjevdje-lije ter naprej skozi Solun v Atene.
Ob priliki otvoritve teh novih telefonskih prog je poštni minister Vojko Cvrkič dal novinarjem izjavo, v kateri je m. dr. povedal:
>Te proge so velike važnosti. Mi smo dosedaj imeli le eno telefonsko zvezo Beograd —Atene, preko katere pa ni šel samo naš promt z Grčijo, temveč tudi grški promet s celim svetom. Zato smo v sporazumu z grško in nemško poštno upravo odstopili eno novo telefonsko progo za razgovore med Berlinom in Atenami, dve pa smo obdržali za zvezo Beograda z Grčijo. Istočasno smo osvobodili del stare proge Beograd—Solun in jo odstopili Skoplju za promet Južne Srbije z Grčijo, tako da je sedaj ta del naše domovine zvezan z Grčijo po dveh svojih telefonskih linijah: Skoplje—Djevdjelija — Solun in Skoplje—Bitolj—Florina—Solun.
Beograd do sedaj še ni imel svoje neposredne zveze s Švico in Anglijo, temveč je
potekal promet med Jugoslavijo m Svico preko Zagreba, ki ima neposredno sv«®o e Zürichom. Nova neposredna zjveaa Beograd—Zürich ne bo samo znatno zboU&ala našega prometa g Švico, temveč tudi z Anglijo. s katero je do sedaj šlo precej slabo z ozirom na to, da sta ta promet posredovali dve centrali, Zagreb in Zürich.
Poleg teh prog so v delu Se tri med Beogradom in Bukarešto, ki bodo stavljene v promet septembra meseca, nadalje tri Beograd— Szegedin. od katerih bo ena neposredno za zvezo med Beogradom in Prago, na to neposredna zveza Berlin—Sofia, s katero se bo znatno zboljšal tudi promet med Beogradom in Berlinom. Tretja proga bo služila za zboljšanje telefonskega prometa med Beogradom in Budimpešto. Te proge bodo stavljene v promet novembre meseca..
Tudi z itali janstko poštno upravo smo stopili v stik ter v sporazumu z njo izvršili nabavko potrebnih instalacij za postavitev novih treh telefonskih prog med Zagrebom in Trstom od katerih bo ena neposredna Beograd —Tnst; druga bo Zagreb — Trst, tretja pa Bukarešta—Milano. Vse te linije so zgrajene z visokofrekvenčnimi instalacijami.
Ustroj novega italijanskega parlamenta
>JUTRO« št 180.
3
Batok.s.yjrtiöÄ
Naši kraji in Ifndje
Lepa slavnost na Pohorju
Zaobljuba ln spominska plošča slovenjebistriške podružnice SPD ob 20 letnici Jugoslavije
Slov. Bistrica, 4. avgusta.
Kot prva izmed podružnic SPD je slo-venjebistriška podružnica priredila zadnjo nedeljo svojo proslavo 201etnice Jugoslavije pri Sv. Treh kraljih na Pohorju. Zvečer pred slavnostnim dnem so se zbrali številni planinci in planinke v prijaznem planinskem domu, ki je bil ves v zelenju in zastavah. Ob Ciril-Metodovi kapelici je zagorel kres, ki se pa zaradi gozdu ni daleč videl. Pri cerkvi je bila krasna razsvetljava, v Slovenski Bistrici pa je godba »Vzajemnosti« svoj večernji obhod po mestu združila s koncertom.
Nedeljsko jutro je lepo kazalo, a kmalu je začelo deževati, kar pa ni ustrašilo izletnikov, ki se jih je zbralo nad 100 iz Maribora, Slovenske Bistrice, Oplotnice, Ruš in Sv. Lovrenca, najštevilnejše pa je bila zastopana Gornja Bistrica. Vsega priznanja so bili deležni številni člani Sokola iz Slovenske Bistrice ter čet z Laporja in Crešnjevca, ki so prišli z državno zastavo Pri maši, katero je opravil župnik iz Tinja g. Urh Hafner, je lepo prepevalo pevsko društvo »Lipa« iz Slovenske Bistrice pod vodstvom pevovodje g. Draga Ulage. Zaradi dežja je morala biti blagoslovitev Ciril-Metodove kapelice pozneje, a ko je deževje nekoliko ponehalo, je na lepo okrašenem prostoru pred planinskim domom pozdravil zbrane planince podnačelnik slovenj e-bistriške podružnice SPD g. dr. Anton Znideršič. Njegov pozdrav je veljal zastopniku glavnega odbora SPD v Ljubljani in uredniku »Planinskega vestnika« g. dr. Josipu Tomln-šku, predstojniku sodišča g. dr. Mušiču, predstavnikoma mariborske podružnice gg. Strašniku in Zorzutu, župniku g. Hafnerju in predstavnikom vseh sodelujočih društev. V svojem govoru je opozarjal na velike žrtve za našo državno samostojnost :rn narodno svobodo ter predočil poslušalcem ideale in največjo žrtev pokojnega kralja Aleksandra I. Svoj govor je zaključil takole:
V počastitev njegovega spomina, v proslavo 201etnice Jugoslavije in v trajen
spomin današnjega dne odkrivamo spominsko ploščo. S tem hočemo dati tudi izraza, da smo sprejeli duševno dediščino pokojnega kralja, ki jo bomo ohranili in poglobili tako, da bo naša država taka, kakršno si jo je on zamislil in želel in kakršno si jo tudi mi želimo. Pri tem delu ni razlike, k tej nalogi smo pozvani vsi. Kot čuvarji naše meje prisegamo, da smo pripravljeni kakor naši predniki braniti naše meje z ljubeznijo v srcih in z orožjem v roki ter z našimi telesi postaviti zid, ki bo neprehoden za zemlje lačne tujce. Trdna meja — varna domovina! Čuvaj mo Jugoslavijo!
Po govoru je godba zaigrala državno himno, častni član SPD g. Josip Tomažič pa je odkril bakreno spominsko ploščo, ki ima napis: »1918—1938. Cuvajmo Jugoslavijo! SPD Slovenska Bistrica.« Ves zbor je ob odkritju vzkliknil Nj. Vel. kralju Petru II. Odkritju spominske plošče je sledil šesti pohorski shod s pozdravi delegata glavnega odbora SPD v Ljubljani dr. Tominška, delegata mariborske podružnice g. Zorzuta in učitelja g. Gala za »Vzajemnost« ter Prvega delavskega kolesarskega društva. Tudi pri shodu je pelo pevsko društvo »Lipa«, igrala pa je godba »Vzajemnosti« iz Gornje Bistrice pod vodstvom starega izkušenega godbenika g. Krajnca.
Da je proslava potekla tako lepo in slovesno, je zasluga pripravljalnega odbora SPD (dr. Znideršič, Josip Tomažič, Vlado Gal), kateremu je uspelo pritegniti k proslavi še naslednja slovenje-bistriška društva, čeprav bo posebna proslava tudi v sami Slovenski Bistrici: CMD," Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«, I. delavsko kolesarsko društvo. Pevsko društvo »Lipa«, Sokol, Narodna odbrana. Rdeči križ, Jadranska straža, Protituberkulozna liga, Društvo rezerv, oficirjev ter Tujsko-prometno in olepševalno društvo.
V nedeljo 7. t. m. bo pri Sv. Treh kraljih običajno cerkveno žegnanje s procesijo ter bo služba božja za Kebelj ob 8., za Tinje pa ob 10.
Otrok pod kolesi tramvaja
Nesreče otrok so največkrat samo kričeča slika bede
Ljubljana, 4. avgusta
Kakor se na naših cestah zadnji čas živahno razvija promet, zlasti kar se tiče rastočega števila motornih vozil, tako so iz dneva v dan pogostejše prometne nezgode. Dve vrsti pasantov tvorita v tej zadevi posebno poglavje: kolesarji, ki jih izlepa ne »rečaš toliko na cesti kakor pri nas, in pa otroci, ki so za trenutek utekli skrbnemu varstvu, pa je že katastrofa pod avtomobilom. Skoraj ne mine dan. da ne bi iz mesta ali z dežele pripeljali taksne drobne žrtve na kirurški oddelek. Tako so bili tudi davi klicani mestni reševalci, da pohitijo v Cikavo pri Šmarju na Dolenjskem, kjer je v zgodnjih jutmjih urah prišla komaj dve leti stara Silva Remsova pod avtomobil. Dobila je hude notranje poškodbe, poleg tega pa ima še zlomljeno nogo. Krivdo bo dognala preiskava, a kadar gre pri kakšnih prilikah za življenja otrok, je iskanje krivca pogostokrat precej kočljiv, težaven posel. Nič ni namreč lažjega, kakor s prstom pokazati na koga in mu storiti krivico.
S tem v zvezi naj nam bo dovoljeno, da spregovorimo še nekaj besed o tragični smrti malega, komaj 21 mesecev starega Mitje Sorokina. najmlajšega sinčka ruskega emigranta, brezposelnega delavca s Ceste dveh cesarjev št. 185. Nesrečni Mitja se je dne 23. julija zgodaj popoldne mudil s svojo materjo in s svojim 3 m pol leta starim bratcem Volodjo v Zvezdi. V trenutku, ko ga je mati izgubila izpred oči, je mali stekel na cesto in se znašel pod kolesi tramvajskega voza. Ko so ga s hudimi poškodbami prepeljali v bolnico, je po kratkem trpljenju podlegel. Dogodek je takrat vzbudil mnogo žive pozornosti med občinstvom, saj se v resnici redko kdaj pripeti, da zaide takšno majčkeno, drobceno dete v naj-prometnejšem središču mesta pod kolesa motornega voza. Najbolj pri roki je v tak-
šnih primerih graja na račun otrokovega varuha, a malo je po navadi razumevanja za žalostne okoliščine, v katerih je do nesreče prišlo.
Danes se je mati nesrečnega Mitje oglasila v našem uredništvu in nas naprosila za objavo kratkega pojasnila, ker je tragična smrt malega Mitje dala povod za razne neutemeljene govorice. Po njeni pripovedi obnavljamo zgodbo, ki predstavlja žalostno pomemben primer zapuščenosti m bede, v kateri žive dandanes mnogi ljudje. Oče malega Mitje. Afanasij Sorokin, je v avgustu Lani zaradi pomanjkanja dela izgubil skromno službico, ki jo je opravljal sedem let. Ob pičlem zaslužku je lepo izhajala številna družina. Narodilo se jima je četvero otrok. Najstarejši hčerki Sonji je danes 11 let, Nada jih ima nekaj čez 5. Volodja 3 in pol, Mitja, zadnji, najmlajši, pa je prišel na svet. malo preden so mu očeta postavili na cesto. Leto dni sta se ubijala oče in mati, kakor je že naneslo. Kakšen teden pred nesrečo pa je prišla v hišo vesela vest: Afanasij Sorokin je dobil za nekaj dni zasilnega dela v Grubarjevem kanalu — na mizi bodo nekaj časa spet topli obedi in večerje.
Prav tisti dan, ko je Mitja padel pod tramvaj, je Afanasij Sorokin po dolgem času dobil svojo mezdo. Bil je velik praznik za vso družino, ko sta se mož in žena domenila, da se popoldne dobita v Zvezdi in gresta v trgovino nakupovat. Mati je vzela oba najmanjša sinčka s seboj, Mitjo v vozičku, Volodja, ki je izredno zdrav, živahen fant, pa je tacal zraven. V Zvezdi je Mitja sedel v pesku in se mirno igTal. Čez nekaj čaa se je Volodja izmuznil in jo mahnil po parku navzdol, pa je mati skočila za njim, da ga privede nazaj. Bilo je komaj nekaj trenutkov, a ko se je okrenila, ni bilo Mitje nikjer. Tisti mah, ko je ostal sam, se je nesrečni Mitja dvignil in na slepo
stekel na cesto. Preden se je utegnila zavedeti, so ga napol mrtvega potegnili izpod tramvaja
— Zdaj me pa dolžijo, nam je obupana mati pripovedovala s solzami v očeh, da sem sama po nemarnosti zakrivila njegovo smrt, in govore, da mi ni nič do otrok. In vendar bi kakor vsaka druga mati dala vse na svetu zanj. 21 mesecev je bil star, pa sem ga še imela pri prsih. Sama sem bila večkrat lačna ko sita., a njega sem dojila s svojo krvjo. A ljudem ni dovolj, da zadene človeka največja nesreča, ki bi jo mogel doživeti — zmerom se jim zdi potrebno, da vržejo še kakšen kamen za njim.
Starosta slovenskih urarjev
Ugledni zlatar, juvelir in trgovec z urami, zlatnino itd. v Ljubljani g. Ludovik Čeme st. praznuje danes svojo 80-letnico. Rodil se je 5. avgusta 1858. v Ljubljani kot sin skromne, toda spoštovane slovenske obitelji. Leta 1876. se je izučil zlatarske obrti in pričel leta 1889. zlatarsko obrt in trgovino v hiši št. 3 v Wolfovi ulici. Značilno je dejstvo, da bo preteklo prihodnje leto polstoletja, odkar izvršuje svojo obrt in trgovino v eni in isti hiši, ki je sedaj njegova last. Leta 1884. je stopil v zakon, iz katerega je sledilo 13 otrok, od katerih
žive še trije. Najstarejši je g. Lud. Čeme ml., ki je solastnik tvrdke in desna roka jubilanta ter predsednik Združenja urarjev, zlatarjev itd. v Ljubljani. Gospod Čeme je znan kot mož kremenitega značaja in izredne pridnosti in vztrajnosti. Znana pa je tudi njegova solidna trgovina, ki jo je skoro pred 50 leti pričel z lastnimi pičlimi prihranki brez tuje pomoči in jo dvignil do današnjega ugleda in obsega. Vseskozi pošten, priden in marljiv, se je od rane mladosti pa do jeseni svojega življenja trudil za obstanek in blagor obitelji. Počitka ni poznal in se še danes udejstvuje v trgovini. Delo je bila njegova vsakdanja potreba in tudi razvedrilo. Usoda mu je naklonila poleg srečnih dni tudi marsikatero grenko uro, zlasti, ko mu je umrla ljubljena soproga in desetero otrok. Z žilavo vztrajnostjo in samozatajevanjem je prenesel vse nezgode in ni omagal.
Gospodu jubilantu, ki je kljub osmim križem še vedno čil in svež in ki lahko s ponosom gleda na svojo častno preteklost, želimo še mnogo srečnih. zdra\'ih m zadovoljivih let do skrajnih mej človeškega živ-l j en ja.
Cesta Brežice—Sotla potrebna popravila
Ne more se reči, da sreski cestni odbor ne posveča nikaike skrbi banovinsiki cesti od Brežic do Sotle. Vsekakor pa cesta še ni v redu. kar pričajo številne globoke vdrtine, ki se jih s kolesom kar težko iz-ogiblješ. Da je stanje cest slabo, je v prvi vrsti vzrok pomanjkanje drobnega kamenja, ki bi se z njim sproti zadelovale vdrtine. Razen tega je posameznemu cestarju dodeljen za nadzorovanje prevelik del ceste, pa še slabo plačani &o cestarji sa svoj tnuL
Promet, tadoSn bi zahteval potrojeno skrtx Kor tega m. je cesta prej žl ebasta kakor p» napeta. Najbrž z namenom, da se cesta napne, prekopa va jo del ceste v področju vasi Trnja ob robeh in odlagajo nakopani material v sredini- Na ta način so že pred leti popravili del ceste od Dobove do Sotle, pa je bua precej časa res vzorna in vzbočena. Nemož-nost, da jo cestar ob preveliki zaposljeno-sti drži v redu, pa je cesto spravila nazaj v razdejano stanje. To delo se ne bo posrečilo v sedanji sušni dobi. če delavci ne bodo imeli nasutega dela ceste v vlažnem stanju, kajti avtomobili suhi material takoj razmečejo.
V	Bobovi sami se je cesta obzidala z betonsko steno in razširila. Popravljena in povaljana cesta skozi Dobovo se dobro drži; le tam. kjer jo polivajo iz škafov je razrita. To polivanje naj bi izostalo.
Most čez Sotlo oskrbuje na polovico dravska in na polovico savska banovina. Sedaj so ga prepleskali im tudi zamenjujejo bruna. Most je bil zgrajen pred več kakor 50 leti in je vprašanje, ali bo dolgo vzdržal stalno napredujoči promet.
Požar pri Slovenjem Gradcu
V	ponedeljek zjutraj je bil v Slovenjem Gradcu in okolici hud vihar, med katerim je udarila strela v gospodarsko poslopje znane šmidove domačije v Podgorju pri Slovenjem Gradcu. Takrat je bil hlapec v hlevu pri konju. Strela je omamila konja, ki se je zgrudil in pokopal pod seboj hlapca. V zadnjem hipu se je hlapcu posrečilo, da se je izvlekel izpod konja in se rešil iz gorečega poslopja Na pomoč so nemudoma prispeli gasilci iz Podgorja in Slovenjem Gradcu, a kljub skrajnemu naporu ni bilo mogoče rešiti ničesar razen živine. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal. Plameni so že objemali hišo, a so gasilci še pravočasno požar lokalizirali. škodo cenijo na kakih 70.000 din in bo le deloma krita z zavarovalnino.
Pri tej nesreči se je pripetilo nekaj vse graje vrednega. Starotrski gasilci so morah ostati doma, ker jim v Starem trgu nihče ni hotel posoditi konjske vprege.
Iz sokolske
gozdne šole
Mozirje-Soteska, 3. avgusta.
Danes objavljamo rezultate plavalnih tekem, ki smo jih imeli v nedeljo 24. julija v Mozirju.
70 m prosto: 1. Leon Adamič (Zagorje) 54.4; 2. Milenko Kos (Sv. Peter v Sav. dol.) 582; 3. Stanko Stopar (Rimske toplice) 59.4; 4. Albin Kostevc (Krško) 1.01. 70 m prsno: 1. Leon Adamič (Zagorje) 43.3; 2. Marjan Trepo (Brežice) 47-4; 3. Marjan Pestornik (Mozirje) 48; 4. Milenko Ko« 49.1. ženski naraščaj 70 m prosto; 1. Jela Fliskova 0.59; 2. Sonja Rada-novičeva 59.3. Skoki: 1. Milenko Kos 65, 2. Marjan Trepo 56. 3. Marjan Pestotnik 39 točk. Vsega je bilo 16 tekmovalcev in 7 tekmovalk. Vreme je bilo l«po. voda pa hladna in kalna.
V nedeljo 31. julija je bil Zbor moškega naraščaja okrožij iz Savinjske in šaleške doline, že zgodaj zjutraj so pričele prihajati prve skupine, po večini na kolesih z državnimi zastavicami. Točno ob 10. je bilo zbranih nad 100 krepkih sokolskih pripadnikov. Ko je Zdenko zasviral zbor, .so se vsi postrojili, nakar je sledil pozdrav državni zastavi in petje. Br. Tone Zorko je pozdravil naraščaj v imenu sokolske gozdne šole. Po pozdravnih besedah župnega prosvetarja in vodje gozdne šole br. Pahorja ter petiu himne »Hej Slovani« in pesmi sokolskih legij so se pričele tekme v odbojki, za katere se je prijavilo 7 postav. Tekmovalo se je po izločilnemu sistemu z dvema se toma in prL bitkom 5 točk zmagovalcu posamezne igre. Rezultati: 1. Šoštanj, 2. gozdna šola, 3. Velenje, 4. Braslovče, 5. Zagorje, 6. Petrovče, 7. Sv. Pavel pri Preboldu.
Sledile so tekme samega naraščaja v odbojki. Za zmagovalca je bil določen ličen praporček z napisom »Odbojka —Sokolska gozdna šola Cž 1938«. Po napetem tekmovanju je Velenje zasluženo zmagalo. Moštvo je bilo v okrnjeni postavi, igralo je namreč vse tekme samo s štirimi igTalci proti šestim, a je bilo najboljše med vsemi. Br. Pahor jim je izročil praporček, jim čestital k lepi zmagi in jih postavil za vzgled vsem ostalim igralcem. Po tekmovanju, ki se je končalo ob 16., je imel župni zdravnik br. dr. Bre-garrt iz Celja kratko predavanje o ustro-
Ljubljanski geografi v
Na jugu države in pri zaključku turneje v Sofiji
Sofija, konec julija
V Varni, odkoder sem pred dnevi poročal v »Jutro«, se še nismo dokončno poslovili od Črnega morja. Pose tili smo še Burgaš, kjer smo krenili zopet od morja v notranjost v južno Bolgarijo ob rekah Marici in Tundži. Burgas je dokaj različen od Varne: kot obmorsko letovišče slovi le za ožji. domači krog, zato pa je glavno bolgarsko trgovsko pristanišče, zlasti odkar se je ru-munska meja tako približala Vami. Mesto, ki ga pred pol stoletja tako rekoč še ni bilo. nam pač ne poikaže nič zgodovinskega, zato pa tem več današnjega, žive Bolgarije: solarne, mlada industrijska podjetja, krasno palačo Trgovsko-industrijske zbornice. Celo v prijateljih, ki nas vabijo, se čuti ta razlika: mesto romantičnih turistov srečamo tu bolj realne gospodarstvenike, ki pa zato niso nič manj naši prijatelji: cela vrsta članov ene od najagilnejših edinic Blgaro Jugoslavjanskega druzestva s predsednikom g. P. Dančovim se trudi, da bi nas Burgas čim gostoljubneje sprejel.
Od morja se odpeljemo v notranjost mimo Junbola, ki je tudi kakor vsi mladi-, gospodarsko živi bolgarski kraji poln naših prijateljev, v Staro Zagoro, nad severnim robom Mariške nižine ležeče, po požaru povsem na novo sezidano mesto; odtod pa čez sredogorsko Srneno goro v široko podbalkansko kotlino in njeno središče Kazanlik, za nas geografe eden najinteresant-nejših predelov Bolgarije, kjer je podrobno delal tudi naš pokojni geograf Jovan Cvi-jič. Kazanlik je zmain še posebno kot sredi-
šče Rozove doline, kjer se prideluje znamenito bolgarsko rožno olje. Ogled državnega poskusnega polja za rožno olje in medicinske rastline ter tvornica suikna nam povesta, da spada tudi Kazanlik med gospodarsko močno napredujoče kraje, ki temu primerno tudi na zunaj hitro spreminja in modernizira svoje lice. Tu je tudi ena glavnih zibelk mlade bolgarske kulture: odtod izhajajo prvi skladatelji bolgarskih narodnih pesmi (Manolov, Božinov), tu imamo nadalje nov,„ zelo zanimiv krajeven muzej, vzrastel n« zasebno pobudo kazan-likega Čitaflišta (Čfta/hlice), brez javne podpore. Izlet z avtobusom na prelaz Šipko ni bil poučen samo zaradi zgodovinske važnosti kraja in zaradi monumentalnega spomenika borcem za svobodo, ki so ga Bolgari postavili na vrba 1. 1934, temveč tudi ker nas je privedel v kratkem času v osrčje široke Stare planine (Balkana). Obsežen pogled na bolgarski sever in jug, mogočnost visoko pod gorsko nebo kipečega spomenika, spomini na velike ruske osvoboditelje, na vrhu in spodaj v znamenitem ruskem samostanu, vse to pač napravi iz Sipke za slehernega Slovana nepozabno božjo pot slovanske religije.
Slovo od naišiih prijateljev v Kazanfiku ni bilo nič lažje od onega v Vidinu, v Bur-gasu. Vračali smo se čez Staro zagoro v Plovdiv. Plovdiv, staro kulturno središče in žarišče boja za bolgarsko svobodo in edin-stvo, je star in prvi bolgarski prijatelj Ljubljane in Jugoslavije. Zato ni čuda, da so ae k našemu sprejemu zbrali kljub vroči
Ljubljanski geografi s slikarjem
sezoni števrbri člani Turističnega društva, Bolgarako-Jugodov. društva in zlasti tudi Plovdivskegapeveckega društva, ki je nedavno priredilo svojo triumfalno turnejo po Sloveni jL Večer na razglednem Bunar-džiku nad mestom je bil v znamenju slovanske pesmi. Mesto je po svojem položaju te* svoji gospodarski in kulturni vlogi tako pomembno, da smo mogti kot geografi zaradi pretesno odmerjenega časa dobiti le gbrvnd vtis. Izpopolnil ga je izlet v starinski Asenovgrad ter dalje v osrčje Srednjih Rodopov do manastira Bačikovo, ki je kultu r no-hist or tòno najvažnejši bolgarski samostan za znamenitim Rilskim manasti-rom.
Zdaj zaključujemo ekskurzijo v bolgarski prestolnici Sofija sredi poletja seveda ne kaže svojega pravega lica. AH njen silni
g. FrancaHskim t Samoboru
razvoj po	fcnpootra. Medtem
ko naš Beograd »daj šele kipi, išče svojo obliko, nastaja, je Sofija ie izgrajeno, uravnovešeno veliko mesto. Njen gotski položaj jo napravi nam Slovencem še bolj domača Reprezentativni de! mesta t alatimi kupoiami Aleksandra Newekega, spomenikom carja Osvoboditelja, krasno novo univerzo, vedikim peskom, kakršnega vidiš Je redko po evsopsfcii meetfih, -«se to vafcuja spoštovanje pred tvorno moč#o težko preizkušenega nasoda. Mesto napravi še^ večji vtis, ker je razpostavljeno afta na šrrofcn, skoro do vznožja Vrtoše. V tem vznočju leži vas Bojana, t nenavadno dobro ohranjeno starinsko cerkvico iz 12. sto. in a pogledom na Sofijo ter vso Sofijsko koÄoo* ki je kot ustvarjena aa geografa.
jo človeka In Tpttvo Mofidbt na posameznika. Nato so nas začeli zapuščati bratje, ki so bili preživeli % nami nekaj lepih ar.
V torek smo se peljaH v Logarsko dolino, v sredo pa smo streljali v Braslov-čah. v ponedeljek ob 16. se bomo peljali v Celje in z nami tudi češka bratca Mirko in Irko, ki se bosta peljala v torek v Rogaško Slatino. V sredo zjutraj se bosta peljala v Ljubljano, na Bled in v Bohinj ter se vrnila preko Trbovelj ▼ Celje hi odtod v domovino.
Dež je namočil Ribniško dolino
Dolenja vas, 4. avgusta.
Dolgo časa je naša razpokana zemlja zaman fcirepenela po dežju. V sredo zjutraj pa so se začeli valiti težki oblaki iznad Velike goré tja proti Mah gori. Od daleč se je čulo votlo bobnenje in silen vihar je začel razsajati. Okrog devete ure dopoldne se je med treskanjem vlila ploha. Ljudje, ki so bili na delu po njivah in travnikih, so poiskali zavetja kjer so le mogli. Vozniki, ki prevažajo les iz Je-lendola, Grčaric in Gotenice na postajo v Ribnici, niso mogli naprej. Prav tako je zastal ves promet po državni cesti na Sušak.
Na več krajih južnega dela Ribniške doline, posebno okrog Dolenje vasi, Pri-gorice in Rakitnice ob vznožju Velike gore, je med neurjem udarila strela v več visokih dreves in pa v poslopje poštnega urada v Dolenji va3i, kjer je uradovala gdč. Julka Fajdigova, ki je k sreči odnesla zdravo kožo. Brzojavne žice so pregorele.
Ljudstvo Ribniške doline je s strahowi pričakovalo, da bodo začela padati ledena zrna, ki bi uničila letino, katera doslej kar dobro kaže. Po nevihti je nekaj ur padal pohleven dež, ki je spet enkrat vsaj za silo namočil razpokano zemljo. Tudi v nekatere izsušene vodnjake je prišlo nekaj vode, da ne bo treba ljudem hoditi ponjo daleč do studencev in jo voziti s sodi iz potokov. Koristen je ta dež zlasti za koruzo in krompir.
Svečanost „Lipe"
v Slov. Bistrici
Slov. Bistrica, 4. avgusta.
Med slovenjebistriškimi društvi zavzema zelo vidno mesto pevsko društvo »Lipa«, saj je edino v našem mestu, ki goji poleg narodne tudi umetno pesem res na dostojni umetniški višini. Od ustanovitve 1. 1932. pa do danes ima poleg ženskega in moškega tudi številen mešani zbor, ki je vsako leto naštudiral vsaj en koncert; sodeloval pa je skoraj pri vseh narodnih prireditvah v mestu samem, kakor tudi n. pr. v Dolnji Lendavi, pri Sv. Treh kraljih na Pohorju itd. Poseben umetniški užitek je nudil letošnji koncert v ženskem, moškem ter mešanem zboru ter deloma s spremljevanjem lastnega društvenega orkestra. Z velikim uspehom se je pevski zbor lotil tudi operet, deloma sam, deloma s sodelovanjem ostalih društev: »Čevljar baron«, »Radikalna kura« ter »Mežnarjeva Lizika«. Zasluga je to obeh pevovodij gg. Emila Ulage ter Draga Ulage, kakor tudi predsednika šol. upravitelja Miloša Tajnika ter agilnega podpredsednika g. Balantna Konrada, starešine finančne kontrole.
Da se pa vzdrži članska zavest tudi med društvenimi počitnicami, prireja »Lipa« to nedeljo ob 11. pred hotelom »Beograd« s sodelovanjem delavske godbe iz Gornje Bistrice svoj prvi vrtni koncert, združen z društveno veselico, na kateri bo poleg petja tudi še nad vse zabaven spored ob zvokih domačega j azza Oreher - Müller, združen s plesom. Naj nihče ne opusti te kulturne manifestacije našega pevskega društva »Lipe«!
Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru
Sokolska župa Ljubljana sporoča vsemu članstvu, odn. vsem udeležnikom proslave v Mariboru, da odide posebni vlak za ude-ležnike sokolstva v Mariboru v nedeljo 14. t m. ob 3.50 zj. iz Ljubljane gl. k. s prihodom v Maribor ob 7.10. Povratek bo isti dan ob 21.50 s prihodom v Ljubljano ob 1.30 ponoči.
Vsak, ki se namerava udeležiti proslave v Mariboru, se mora prijaviti v svojem društvu čimpreje. Prijave bodo v župi zaključene s ponedeljkom 8. t. m., nakar se bodo naslednji dan javile sokolski župi Maribor neposredno. — Zupna uprava.
ix Sofije smo napravili dvodneven izlet 9 avtobusom v Samokov m gorsko letovišče Čamkorijo, odtod pa peš na najvišji vih Rilskega pogorja in Balkanskega polotoka sploh, na znameniti Musala (2925 m) * meteorološko opazovalnico. V Sam okovu, ljubkem gorskem mestecu, smo naleteli slučajno na g. Francailiskega, slikarja in navdušenega turista, ki je ob priliki svoje nedavne razstave v Ljubljani prebil več mesecev med Slovenci ter se je v kratkem času nenavadno vživel v našo okolico. On nam je na našem povratku organiziral za tiste pol ure, kolikor je imel avtobus postanka, tako spontan prisrčen in topel pozdrav in sprejem od strani samokovske občine in njenih turistov, da bo težko pozabiti to nepričakovano iznenadenje, ki je bilo za nas obenem žal slovo od Bolgarije.
V tej zvezi naj pripomnim, da so poleg Jugoslovensko-Bolgarske lige v Ljubljani, zlasti njenega predsednika g. R- Pustoslem-ška in njenega, po vsej Bolgariji znanega tajnika g. V. Bučarja, ter poleg Bolgarsko-Jugoslovenskih društev po bolgarskih mestih, šli organiziranju naše ekskurzije nenavadno na roko ravno bolgarski turisti in njihova društva. Za to se imamo predvsem zahvaliti njihovemu agilnemu članu g. Štefanu Atanasovu, predsedniku bolgarskega akad. društva »Hristo Botevcv Ljubljani. O bolgarskih pkmincih dobi äovdk vtis, da jnn pianmsfcvo nikakor ni te zabava in tudi ne samo sebi namen, temveč da sluzi drugim občna idejam, med katerimi slovanska ideja, tìejfcft moralne prepowxßtve človeka «i ideja «üciaäoega twatstwa niso med zad-
Dfc Svetozar Beššc
Domaèe Testi
*	Vsem edini carri Zveze kulturnih društev v Ljubljani. Upravni odbor ZKD v Ljubljani priporoča vsem svojim edini cam, da se mariborskih sla vnos ti v proslavo 20-letnice Jugoslavije v nedeljo 14. t. m. udeležijo s čim številnejšimi delegati. Odbor ZKD v Ljubljani.
*	Redni občni zbor Zveze naprednih jugoslovenskih akademskih starešin bo tokrat v Mariboru v ponedeljek 15. t. m. ob 9.30 ▼ mariborskem Narodnem domu, II. nadstropje. Po občnem zboru bo skupno kosilo, popoldne pa skupni avtobusni izlet v mariborsko okolico. Podroben spored je razviden iz okrožnice, ki so jo vsi člani te dni prejeli. Potrebno je, da se člani obeh v Zvezi združenih starešinskih akademskih društev »Jadrana« in »Triglava« te prireditve v čim večjem številu udeleže, da na ta način navežemo ožje stike z mariborskimi tovariši. Prijave ljubljanskih udeležen-oev je poslati najkasneje do 8. t. m. na naslov: dr. Fran Tominšek, odvetnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 2, dočim naj izvenljub-Ijanski tovariši v istem roku pošljejo svoje prijave na naslov: dr. Lipoid Fran. odvetnik, Maribor. Cankarjeva 1. — Opozarjamo raa nadaljnja poročila v časopisih.
*	Pred VII. Mariborskim tednom. Obmejni geografski položaj in narodni, kulturni ter gospodarski pomen daje Mariboru kot drugemu največjemu središču svobodne Slovenije poseben pciožaj ne samo v naši banovini, ampak tudi v vsej državi. Svoje odgovorno poslanstvo skuša Maribor izpolnjevati v polni meri in izrabljajoč vse razpoložljive sile. Veliko je narodno, kulturno in gospodarsko delo, ki ga je opravil v dvajsetih povojnih letih. Da bi uspehe svojega dela pokazal tudi na zunaj in v pregledni obliki vsako leto sproti, je ustanovil pred sedmimi leti svojo stalno institucijo Mariborski teden. Ta institucija je postala pomembna kulturna in gospodarska revija, brez katere si sedanjega Maribora sploh ne bi mogli predstavljati. Vendar bo letošnji VII. Maritorski teden, združen z veličastnimi proslavami dvajsetletnice osvobojenja, ki bo slavnostno otvorjen v soboto 6. t. m. dopoldne, daleč prekosil vse dosedanje svoje prireditve. Prostor, ki je določen za razstave se je letos skoraj podvojil, povečano je tudi zabavišče in v okrilju Mariborskega tedi?" bo toliko velikih javnih prireditev, da bodo v polni meri zadovoljile vse domače in tuje obiskovalce, katerih se obeta na tisoče. Dela so v polnem teku in bodo kmalu že pojxilno-ma dovršena. Središče ie-tšnjega tedna bodo v prvi vrsti mnogoštevilne razstave mariborske industrije, trgovine. ob rta, gostinstva, tujskega prometa, filateli je. fotoamaterstva itd., na dnigi strani pa razstave, kateri namen je prikazati ves razvoj Maribora po osvobojenju. Razstave bodo otvorjene skupno z začetkom tedna v soboto 6. t m. in bodo odprte do zaključka dne 15. t. m. Na vseh državnih železnicah in ladjah je dovoljena polovična vozn-ina. Legitimacije se dobe pri vseh poslovalnicah »Putnika«, občinah itd.
Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenja danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja.
Ogl. reg. S. br. 15. 485-35
*	Peta balkanska medicinska konferenca bo letos v Turčiji od 7. do 15. septembra. Glavno vprašanje, s katerim se bodo bavila zastopstva zdravnikov balkanskih držav, je vprašanje malarije ter borbe proti njej v posameznih državah. Pri tej borbi proti malariji bodo sodelovale vse balkanske države. Konferenca se bo bavila tudi z vprašanjem raka in veneričnih bolezni. Jugoslovenski zdravniki bodo odpotovali 4. septembra preko Bukarešte, Konstance in črnega morja v Turčijo. Po seji v Carigradu bodo vsi udeleženci odšli v Smirno, kjer bo te dni mednarodni velesejem. Iz Smirne se bodo podali v Ankaro, kjer bodo zaključne seje, nakar se bodo vrnili v Carigrad. Zdravniki, ki se žele udeležiti te konference (z njimi smejo iti tudi njihove žene), se morajo prijaviti najkasneje do 15. t. m na naslov: Zika Markovič, predsednik Jugoslovenske sekcije Unije balkanskih zdravnikov, Beograd.
*	Novi grobovi. V sredo je umrl v Ljubljani odvetnik g. dr. Ivan Kimovec, ki se je pred vojno udejstvoval poklicno in tudi v raznih narodnih organizacijah v Trstu, po osvobojenju pa je prenesel svojo odvetniško pisarno v Maribor, pozneje v Kranj in pred nekaj leti v Ljubljano Njegov pogreb bo danes ob 17. izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. — V starosti 73 let je po dolgi bolezni umrla v Ljubljani nadučiteljeva vdova g. Matilda Jelenec, roj. Planinec. Njeno truplo bodo jutri ob 14. izpred ljubljanske bolnišniške mrtvašnice odpeljan v Šmihel pri Novem mestu, kjer bo pogreb ob 16. Ga. Jelenčeva bo počivala ob strani svojega moža. — Dalje je umrla v Ljubljani nadučiteljeva vdova ga. Terezija Mally. — V Ravni Reki v moravski banovini je umrla 29. julija ga. Frančiška Pečnik, roj. Čandek. — Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalje!
*	Motorni vlaki bodo obratovali tudi na progi Sarajevo—Slavonski Brod. Po uvedbi motornih vlakov na progi Beograd—Sarajevo—Dubrovnik pridejo taki vlaki v promet tudi na progi Sarajevo—Slavonski Brod. Beograjska železniška direkcija je že naročila v brodski tovarni 7 kompozicij motornih vlakov. Promet na progi Sarajevo—Slavonski Brod bosta vršili dve kompoziciji, tretja pa bo za rezervo. Generalna železniška direkcija je že uvedla potrebna dela na progi. Ta dela bodo kmalu gotova in potem pridejo takoj v promet motorni vlaki.
*	Organizatorno propagandni odsek zveze jugoslov, emigrantskih društev poziva vse emigrantske edinice in vse emigrante v dravski banovini, dia se kar v največjem številu udeleže svečanosti o priliki proslave 201etniee Jugoslavije v Maribora. Podrobnosti o prijavi in voznih olajšavah v listih. Gtede ostaHh informacij naj se vsi udeleženci obrnejo na društvo »Nanos« v Mariboru, Sodna ul 9—IIL Palača Delavske ztonsce.
• Velika jadranska razstava v Pragi. Nedavno v Zagrebu prirejena jadranska razstava Je imela največji moralni uspeh, kar je tudi najboljši dokaz, da je prirejanje takih razstav najboljša propaganda za naš Jadran, še pred zaključkom razstave so izšli v listih predlogi, naj bi se prihodnjič priredila v Zagrebškem zboru druga jadran-
Iz Ljubljane
Prihod rojakov lz Vestfalije. Danes
okrog 12. prispe iz Essena v Vestfaliji poseben vlak, s katerim se pripeljejo naši izseljenci iz nemških revirjev na kratek obisk v domovino, njim pa se Je pridružila tudi večja skupina Nemcev, da obišče naše kraje. Izlet sta skupno organizirali centrali obeh največjih organizacij našega živ-lja v Vestfaliji, zveze nacionalnih izseljenskih društev v Essenu in Zveze katoliških društev sv. Barbare v Moersu. Iz Essena je vlak odpeljal včeraj ob 13-, na Jesenice
x-------- —0-------——- "ö" j"---— i je viali oupeijtu včeraj ul» xo-, üo. jcäuuüc
ska razstava, ki bi v prvi vrsti prikazovala prispe danes ob 9.30, v Ljubljano pa — če eosnodarske koristi in nompn naScra mor- ^ ^ nepredvidenih zamud — okrog 12.
gospodarske koristi in pomen našega morja. Prva razstava je bila bolj kulturno-znanstvenega pomena. Dalje so predlagali, naj bi se posamezni deh velike razstave pretvorili v potujočo razstavo, ki bi obiskala še razna druga naša mesta. Vsi taki predlogi so zelo umestni in bodo tudi izvedeni Veliki uspehi jadranske razstave pa so imeli dober odmev tudi v inozemstvu in zdaj je glavni odbor Jadranske straže v Splitu v pogajanjih s predsednikom občine v Pragi, da bi se tam priredila Jadranska razstava V načelu so pogajanja že končana in bodo v Pragi priredili jadransko razstavo prihodnjo pomlad. Pozneje naj bi se taka razstava priredila tudi v Varšavi in Sofiji.
*	Obisk uglednega rojaka iz Južne Amerike. V pristanišče na Reki je prispela jahta »Trol n«, ki je last znanega nemškega industrijca Oppela. S to ladjo je prispel iz Londona s svojo obiteljo naš rojak velein-dustrijec Frano Petrinovič iz Južne Amerike. Frano Petrinovič bo obiskal tudi svoj rojstni kraj Supetar na Braču.
*	Tovariši bojevniki! Borili smo se dolga leta za rod in dom. Pomagali ste ustvariti skupno domovino ljubljeno Jugoslavijo z neizmernim trpljenjem. Mnogi so žrtvovali za to kri in življenje. 201etnieo Jugoslavije z vesel em obhaja ves narod in vsa država. Narodna zavest in bojevniški ponos vas torej kličeta da kot bivši bojevniki pridete polnoštevilno na mamifestacijsko zborovanje. ki je 14. t. m. v Mariboru. Mnogi bojevniki ste včlanjeni v drugih organizacijah Ln boste manifestirali za narodno 6vo-bodo v njihovih vrstah, vsi ki niste organizirani drugod pa pridite z bojevniškim znakom in se zterite na mestu, ki ga vam bo odkazal prireditveni odbor v Mariboru. 7veza bojevnikov.
Narodni izseljenski jdbor pripravlja gostom in dragim rojakom na kolodvoru slovesen sprejem, h kateremu vabimo vse narodno občinstvo. Naši Vestfalci in njihovi nemški tovariši ostanejo v naših krajih do 25. t. m
u— Polkovnik Bleiwei% je umit Ugledno in splošno znano Bleiweissovo rodbino v LJubljani Je zadel letos že drug udarec. V januarju Je umrla ga. Bleiweis so va, mati dr. Mirena in inž. Marka, a danes Ji je sledil v večnost tudi njen mož, splošno znani polkovnik g. Milan Blei weiss. Pred dnevi se Je moral podvreči nevarni operaciji na črevesju. Pokojnik Je bil markantna osebnost, znan ne le v vojaških krogih, temveč tudi med širokimi krogi našega prebivalstva, zlasti pa med športniki, saj je bil med pionirji im prvimi organizatorji našega sporta, dolgoletni član in tudi predsednik Ljubljanskega športnega kluba, za katerega procvit ima lepe zasluge. Uglednega pokojnika bodo spremili k večnemu počitku v soboto ob 17.30, pogreb bo iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Vrlemu možu blag spomin, ugledni rodbini naše iskreno sožalje!
o— Maša z&dnšniea aa pokojno Terezijo Mally se bo brala v ponedeljek 8. t. m. v cerkvi sv. Petra ob 7. zjutraj.
n— Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazal g. minister Ivan Hribar din 300 namesto venca na grob g. Di je Predoviča. Iskrena hvala !
u— Kolo jugoslovenskih sester v Mostah vabi vse svoje članice k udeležbi nedeljske jubilejne prireditve Sokola Ljubljana-Mo-
ste.
IZLET na IV. KRKŠKI FESTIVAL
DNE 7. AVGUSTA V BASKI
Narodni plesi, narodne pose, narodne pesmi, narodna glasba (na pihala)
IZLETNIŠKI AVTOBUSI »JADRAN« AVTOBUSNO PODJETJE D. D.
iz Ljubljane v Sušak in nazaj.
IZLETNIŠKE LADJE iz Sušaka v Baško in nazaj. CENA EZ LJUBLJANE DO BASKE IN NAZAJ (z avtobusom in ladjo)
Din 12§.—
Odhod iz LJubljane (Hotel Metropol) T. VUL ob 5. uri zjutraj. Vrnitev v Ljubljano (Hotel Metropol) 8. VUL okoli 3. ure zjutraj. Informacije in predprodaja kart »Jadran« avtobusno podjetje d. d. Ljubljana (Masarykova c. 20), tel. 33-84 in Putnik filijala Hotel MetropoL Izlet se vrši samo pri zadostni udeležbi!
DANES ZADNJIKRAT ob 19.15 in 21.15 SIBILA SCHMITZ
NEPOZNANA
uri. — V glavni vlogi lepa
KINO UNION
Tel. 22-21
I
•	Pedagoški tečaj za učitelje to od 22. do 27. t. m. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva c. Pričetek tečaja bo v ponedeljek 22. t. m. ob 9. dopoldne. V tečaj so sprejeti vsi prijavljenci. Vsak udeleženec se mora prijaviti pred vhodom v dvorano, da dobi izkaznico in vplača vpisnino din 20. Pedagoško društvo je za», prosilo prosvetni oddelek banske uprave, da dovoli udeležencem tečaja bivanje v Ljubljani do vštetega 27. t m, ker bi sicer morali biti že 25. t. m. na svojem službenem kraju.
Dr. Blumauer Robert
do 4. septembra ne ordinira
*	Kupčije s staro rusko ikono. V kapeli patriarnijskega dvora v Sremskih Kariov-cih je stara ruska ikona »Strasnaja Božja Mater«, ki je nekdaj v Rusiji veljala za čudodelno cerkveno sliko in so k njej romale velike množice vernikov. Pred revolucijo pa so jo ruski begunci odnesli in po dolgih ovinkih je prispela v Jugoslavijo. Kdaj je prišla v kapelo patriarhijskega dvora v Sremskih Karlovcih, še ni točno ugotovljeno. Te dni se je pri upravi patriarhijskega dvora javil ruski emigrant Anrejev ter zahteval, naj mu za ikono plačajo 50.000 din, ali pa mu jo izročijo, ker je njegova last. Kako je prišel do nje, sicer ne more dokazati, razkazuje pa pismo pokojnega patriarha Varnave, v katerem stoji, da bo patriarhi ja ikono od njega odkupila. Cena v tem pismu ni navedena, mož pa vztraja pri svoji zahtevi, če mu uprava patriarhijskega dvora ne plača zahtevanih 50 tisočakov, bo baje pri sodniji zahteval izročitev starinske ikone, da bi z njo napravil kupčijo.
KINO SLOGA — Tel. 27-30
Charlie Chan v cirkusu
Napet, zanimiv film, velike atrakcije, dresura divjih zveri. — PREDSTAVE danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
u— Prijave «a narodni tabor ▼ Mariboru
sprejema ljubljanski pripravljalni odbor izjemoma še do sobote 6. t m. dopoldne v obrtnem oddelku na mestnem poglavarstvu, Mestni tag ŠL 2/L Kakor je seja pripravljalnega odbora pokazala, bo Ljubljana poslala 13. t m v Maribor 3 posebne vlake udeležencev na proslavo 201etmee Jugoslavije. Prepričam smo, da se to število še pomnoži, ter je zato rok za prijave podaljšan. Obrtni oddelek sprejema prijave vsak dan od 10. do 12. ure.
u— Rezervni oficirji so vabljeni na koncert s plesom, ki ga prireja uprava oficirskega doma v soboto 6. t. m. ob 20. na vrta restavracije »Zvezde«, Kongresni trg 1, ▼ primeru slabega vremena pa v veliki dvorani istotam, v korist fonda za pobijanje tuberkuloze v vojski. Uprava pododbora, v Ljubljani.
u— Osrednji odbor društva Bran-i-bor
obvešča članstvo, da se Bran-i-bor udeleži v čim večjem številu narodnega tabora v Mariboru 14. t m. Podrobna obvestila bodo člani razbrala iz dnevnega časopisja. Prijave pa naj pošiljajo direktno osrednjemu odboru, Tyrševa 10—IV.
a— Ponovno »nižanje krušnih cen. Mariborski peki so predsinočnjim skilenili, da bodo spričo ponovnega znižanja cen moke ponovno znižali krušne cene tn sicer: beli kruh od 4.80 na 4.50. polbeJi kruh od 4.30 na 4. Črni kruh od 4.20 na 3.75. Ker pa Je v Mariboru uveden komadni sistem, bodo mariborski peki od jx>nedeljka 8. t. m, naprej prodajali štruco ali hleb belega kruha po ceni 4 din v težini 90 dkg (doslej 83 dks). mali hleb ali štruca belega kruha za ceno 2 dinarjev v tež un i 45 dkg (doslej 42), velika štruca ali hleb pollbelega kruha 4 din. 1 kg (doslej 93 dkg), mala štruca ali hleb polbelega kruha 2 din. 50 dkg (doslej 47) štruca ali hleb črnega kruha 4 din. 1.07 kg (doslej 95 dkg), mala štruca ali hleb črnega kruha 2 din. (54 dkg, doslej 48). Cena luksuznemu pecivu ostane ista. Cena drobtinam se zniža od 10 na 8 din za kg.
a— Nazaj v Špilje. Predsinočnjim se je hotel vrniti nazaj preko meie avtobus, s katerim je prispela iz Dunaja skupina 32 Židov, ki so hoteli preko naše države in Grčije v Palestino. V Mariboru so morali čakati ves dan, ker jih naša oblastva niso pustila naprej in sicer zaradi tega, ker niso v smislu predpisov imeli dovoljenja grških oblastev za potovanje preko grškega ozemlja. Židje so morali nazaj v Spilje, kjer bodo počakali odločitve.
a— Avtomobilska nesreča. Pred Dervu-škovo opekarno v Košakih se je pripetila avtomobilska nesreča, ko se je vračal iz St. Ilja proti Mariboru šofer Josip Zupančič, nameščen v Stojnškovi avtomobilski delavnici. V osebnem avtomobilu znamke Opel, ki ga je šofiral, sta se peljala tudi trgovec Josip Kovač iz Maribora in zdravnik dr. Hetzl iz Apač, ki sta popoldne napravila šoferski izpit. Ravno, ko je omenjeni avto privozil do opekarne, se je pripeljal iz prvega dvorišča na državno cesto s svojo limuzino stavbenik in lastnik Der-vuškove opekarne inž. Kiffmann, ki je hotel po desni strani ceste do drugega vhoda v opekano. V hipu, ko je hotel zaviti na dvorišče, ga je hotel Zupančič prehiteti. Zavozil je na levo in preslišal signal inž. Kiffmanna. da hoče na levo proti vhodu opekarne. Neizogibna posledica je bil ka-rambol. Mali Opel se je trikrat prekucnil preko ceste in treščil v živo mejo ob desni strani ceste. Avto je popolnoma razbit. Zupančiču in dr. Hetzlu se ni razen neznatnih odrgnin nič hudega pripetilo, pač pa je trgovec Kovač obležal v nezavesti s strto levo nogo in s težkimi poškodbami po glavi in hrbtu. Kovača so prepeljali v splošno bolnišnico. Ko je prišla komisija, da bi dognala vzrok nesreče, je izvedenec, član komisije, prisolil nekemu drugemu, ki ga je žalil, par krepkih zaušnic.
a— Na letalski meeting vozijo avtobusi v soboto, 6 t. m. od 17. dalje, v nedeljo 7. t. m. od 7. do 11. in popoldne od 13.30 dalje.
I
________________________MLADINI NEPRIMERNO ! I
Svetovni šlager »Parler: mot d'amour« v velikem francoskem filmu in ljubavni R
SAMO ŠE DANES!
KINO MATICA — 21-24 Ob 16., 19.15 in 21.15 uri!
romanci
šepetanje Ifubezni g
*	Ohrid je poln gostov. Rekord svojega tujskega prometa je letos dosegel Ohrid, kjer so do zadnjega kotička zasedeni vsi hoteli, vsa prenočišča in je mnogo gostov tudi po privatnih hišah. V vseh šolah so nastanjene počitniške kolonije raznih šolskih ustanov in organizacij. Sokoli so si napravili veliko taborišče ob jezeru, nedaleč od njih pa taborijo skavti. Med inozemskimi turisti so močno zastopani Francozi in Angleži, prišlo pa je v Ohrid tudi več rodbin iz Egipta. Najbolj živahno je od zore do trde noči ob jezeru.
*	Planinski rekord z motorjem. Z motorjem AJS je v nedeljo 31. julija, o priliki proslave 201etnice Jugoslavije, g. Fric Trabi, šofer v tovarni Zugmayer & Gruber, kot prvi prispel k Sv. Trem kraljem ter nato še k Črnemu jezeru. S popolnoma nepoškodovanim motorjem se je po isti poti vrnil v Slovensko Bistrico. Med številnimi planinci je zbudil veliko občudovanje in vsi so ga iskreno pozdravljali.
•	Mesta v dravski banovini, ki so imenovala ulice ali trge po prezidentu Osvoboditelju CSR, naj sporoče to Jugoslov.-češko-slovaški ligi v Ljubljani, Knafljeva tri. 10.
•	Izlet v Logarsko dolino, središče gorske krasote v nedeljo 7. t m. ob 5.30 izpred glavnega kolodvora. Avtobusna vožnja in kosilo samo 70 din. Prijave se sprejemajo, dokler Je še prostor v trgovini Tičar, Ljubljana, Èelenburgova ulica. Društvo žei. uradnikov, Ljubljana.
*	Izlet na Dolenjsko, posebne ugodnosti m izlete na Jadran in izlete ▼ Italijo, Nemčijo, Češko. &viao, itd. je pripravil Putnik za mesec avgust Sporedi in Informacije na razpolago v vseh biljetarnah Putnika. Prijav« za izlete v inozemstvo sprejemajo Puftmkove hü jetame le do & t m.
•	Prijave *a izlete v inozemstvo sprejemajo Potnikove hdjatanie ie do 6. t, io-
li— Varovanci Društva »Skrb za mladino« so se vrnili zadovoljni in veseli z lepih počitnic v Poljanski dolini Prav nobenega čemernega obraza ni med njimi in vsi otroci so pridobili na teži. Dečke je nadzoroval g. Julij Kutin, deklice pa ga. Marija Griinfeldova. Voditelja sta telovadila in se igrala z mladino, ki se je navezala nanju tako, da je imela solzne oči ob slovesu. Društvo »Skrb za mladino« je človekoljubna organizacija, ki od svoje ustanovitve pod vodstvom g. Mirka Urbasa deluje s takšnim uspehom, da je lahko sličnim organizacijam za zgled. Letos je štela kolonija 17 deklic in 21 dečkov ter je bila v oskrbi pri prav prijazni gospe Tavčar-Demšarjevi v Logu, ki je šla društvu v vsem na roko, tako da zasluži javno zahvalo.
n— Stavka pri »Opeki« končana. Pred dnevi smo poročali o mezdnem gibanju delavcev, zaposlenih pri opekarni »Opeka« na Brdu. Grozila je nevarnost, da se bo stavka zavlekla,* pred dnevi pa je vendar prišlo do sporazuma med obema strankama. Povišanja urnih mezd delavci sicer niso mogli doseči, pač pa je podjetje zvišalo akordne postavke. V sredo je opekama obnovila redni obrat.
u— V mestni klavnici se bo v soboto 6. t m. prodajalo prašičje meso po znižanih cenah na prosti stojnici ob 3. popoldne.
u— Zlata ženska «apestna ura je bila izgubljena na poti od Osoj na Gradu po poti Ulice na Grad, Rožne ulice, čez Sv. Jakoba most do Krakovskega nasipa 1. Poštenega najditelja prosimo, da uro odda proti nagradi na Krakovskem nasipu §t. 14—I.
Iz Maribora
a— Smrt vzglednega vzgojitelja. V lepi in častitljivi starosti 82 let Je preminil v Mariboru upokojeni šolski upravitelj Ivan Reich. Plemeniti pokojnik je bil vzoren vzgojitelj in šolnik, vseskozi zaveden narodnjak, mož bistrega uma, neupogljive volje in blagega srca. Služboval Je v Go-milskem, potem pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah m v št. Janžu na Dravskem polju. Po upokojitvi se Je presela v Maribor, kjer je užival vsesplošno spoštovanje. Vzornemu vzgojitelju in šolniku svetal spomin, žalujočim naše toplo sočutje! Pogreb plemenitega pokojnika bo danes ob pol 17. tn ne ob 15. url, kakor je bilo pomotoma sporočeno v včeraj objavljeni osmrtnici
a— Prepovedano. Pristojna oblast razglaša, da je prepovedana vožnja z automobili, motocikli in kolesi na prostoru tezerakega toq. vežbabšča os. dirkališča
a— Specialno akrobatsko letalo na nedeljskem mitingu. Letalska tvornica Ro-gožarski v Zemunu se udeleži nedeljskega letalskega mitinga na Teznem s svojim specialnim akrobatskim letalom »Sin XI.«, ki ga bo vodil kapetan Bjelanovič, eden naših najboljših zračnih akrobatov. Za časa trajanja letalskega mitinga bo vzhodni del tezenskega letališča, to je oni del, ki se nahaja onstran železniške proge, za prebivalstvo nedostopen, ker se bo tam napravila umetna megla, ki ima na ljudi zelo neprijeten učinek Tudi je dostop na tezensko letališče do letalskega mitinga zaradi smrtne nevarnosti prepovedan. Tako se je te dni zgodila tamkaj skoro velika nesreča, ko je neki dirkač vežbal svojega konja. Pri mitingu bodo med drugim pri vzdrževanju reda sodelovali tudi gasilci, ki se bodo že ob 12. uri javili pri hangarju pri tajniku »Naših kril« g. Pivki.
a— 11. številka »Totega lista« izide 6. t. m. in sicer na 16. straneh. Cena din 2.
a— Smrt vrl'ga moža. V lepi starosti 75 let je v Makolah preminil ugledni, daleč na okrog znani posestnik, trgovec in gostilničar g. Andrej Juršič. S pridnostjo in marljivostjo si je ustvaril lepo podjetje. Bil Je mož poštenjak. Ohranimo mu trajen spomin, žalujočim naše sožalje!
a— Senzacija v Gosposki ulici. V Gosposki ulici se je pripetil dogodek, ki je imel za posledico, da trpi tvrdka Dolček & Marin: 14.000 din škode. Iz Volkmajerjeve ulice se je privozil hlapec hlapec Vesenik, ki je uslužben pri sodavičarju Senekoviču, z enovprežnim vozom s s odavi co in mineralno vodo. Nameraval je iz Volkmajerjeve ulice po Gosposki ulici v Slovensko ulico. Na vogalu hotela »Zamorec« pa se je konj nenadno splašil ter zdrvel z vozom v veliko izložbeno okno tvrdke Dolček & Marini Zaradi silnega sunka se je izložbeno okno popolnoma razbilo. K sreči ni bil nihče poškodovan.
a— Aero meeting 7. L ul eb pol 15. na Teznu pri Mariboru.
Iz Cella
e— Ciani društva »Branibor« ▼ Celju se
pozivajo k udeležbi pri proslavi 201etnice Jugoslavije v Maribora 14 t e Udeležbo naj javijo mestnemu poglavarstvu v Celju najpozneje do 6. t m., v kolikor niso prijavili udeležbe že kot Sani drugih nacionalnih društev.
e— Ii poštne službe. Upokojena je višja poštna kontrolorka gdč. Justina Rihteršife-va v Celju. Služitelja Anton Kofcee in Josip Šunko v Celju sta imenovana za zvaničaika v III—2.
e— Usoden pade«. Te dni je padla 50-letna kuharica Neža Vrečarjeva iz Celja tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Ponesreòenko so prepeljali v bolnišnico.
e— Umrla sta v sredo v celjski bolnišnici 481etna delavčeva žena Katarina Vodebova h Celja 'n triletni sinček Mirko Koželj iz Trnovelj pri Celju.
KINO UNION. »PATRIOTI« (Lida
Baarova, Ma.hias Wieman).
e— Žrtvi spopada. V sredo Je neki mo-Ski v prepiru napadel 431etneca dninarja Viktorja Cilenška iz Liboj pri Petrovčah in ga močno poškodoval po glavi. V istem prepiru je neki moški zabodel 28letnega oro-govnega delavca Franca Kramarja iz Levca pri Celju znožem v desno ramo. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnišnici.
Iz Gornjega grada
gg— Prireditev sreskega odbora Rdečega križa preteklo nedeljo 31. julija, ki se je vršila v Sokolskem domu, je uspela prav dobro. Pod predsedstvom zdravnika g. dr. Lautnerja Pavla je RK razvil živahno delovanje, kar je tudi zasluga društvenega tajnika g. Ilijaša Ivana, ki je duša organizacije. Pod njegovo režijo je bila preteklo nedeljo uprizorjena drama »Konec poti«. Prikazuje se v tej drami življenje angleških bojevnikov na francoski fronti med svetovno vojno. Glavna vloga je bila v rokah g. Ilijaša Ivana, Id Jo je odlično rešil. Istotako so bili ostali igralci posrečeno izbrani in so odigrali svoje vloge prav dobro. Obisk je bil dober, kar so naši diletantje zaslužili. Po predstavi se je razvila prijetna družabnost Del čistega dobička prireditve je namenjen za božičnico siromašni šolski mladini, tako da naš RK vrši tudi v tem oziru svoje humano delo.
gg— Proslave v Mariboru se bo po sprejetih prijavah udeležilo nad 60 Gor-njegrajčanov. ki bodo delno s Časlnovim avtobusom delno z železnico odpotovali na veliki tabor v Maribor.
Iz Ptuja
j— Zasedanje davčnega odbora se začne 5. t. m. in bo trajalo do vštetega 11. t m. Za posamezne panoge je razpored tale: za gostilničarje 5. t. m., za industrijo 6. t m., za trgovce 8. in 9. t. m, za obrtnike 10. t m., za zdravnike, lekarnarje, odvetnike in notarje 11. t. m. Zasedanje bo v poslopju davčne uprave v Ptuju in se začne vsak dan ob 8. zjutraj.
Naši Sokoli na delu
Naraščajski in dečji prapor Sokola DoL Logatec
V proslavo 301etnice društvenega obstoja bomo imeli v nedeljo zlet obmejnega sokolstva in razvitje naraščajskega In dečjega prapora. Naraščajski prapor bodo poklonile naraščaju članice in mu bo ku-movala načelnica sestra Fani Vidmarjeva, deci pa idrijski Sokoli in mu bosta ku-movala I. nam. staroste zveze SKJ br. Engelbert Gangl in bivša dolgoletna načelnica setra Davorinka Deželova.
Naraščajski prapor so izdelale članice same. Delo je odlično uspelo. Na modri podlagi, ki je obkrožena z državno tro-bojnico in lipovimi listi, je naslikana ptica sokol z razpetimi krili in napisom »Le naprej brez miru«. Druga stran prapora ima rdečo podlago in je prav tako obdana z državno trobojnico in lipovimi vejicami, v sredini je velik sokolski znak in posvetilo naraščaju.
Pri dečjem praporu so nam priskočili na pomoč člani bivšega »Idrijskega Sokola«, ki so pred 30 leti pomagali pri ustanovitvi našega društva. Podlago deč-jemu priporu tvori naša državna troboj-nica. Na eni strani je simbol Idrije — rudar z jamsko svetil j ko, ki zre preko hribov, odkoder sijejo žarki svobode, kamor hrepeni njegovo srce. Tudi druga stran prapora ima za podlago državno trobojnico. V sredini je dečji znak, ob strani pa lipove vejice. Na eni strani je napis: Logaški deci — Idrijski Sokoli, na drugi strani pa verzi kuma prapora br. Gangla: »Domovina, vedno mislim nate in na neosvobojene brate.«
Oba prapora bomo poklonili svoji mladini v zahvalo za dosedanje pridno in vestno delovanje in v vzpodbudo k na-naljnemu še vztrajnejšemu in požrtvoval-nejšemu delu.
K temu pomembnemu slavju bratsko vabimo vse sokolstvo, predvsem idrijske rojake ln narodno javnost, da z nami dostojno proslavi naš 301etni jubilej in razvitje obeh praporov. V nedeljo 7. t m. zbor sokolskih legij v Dol. Logatcu!
Sokol v St Petru v Savinjski dolini
Javni nastop bo v nedeljo 7. t m ob vsakem vremenu. Vsakoletni javni nastop našega Sokola je vedno tudi zbor vsega narodnega občinstva iz Savinjske doline. Priprave za nastop vseh oddelkov so v polnem teku. Veselični odsek sestavljajo naše požrtvovalne sestre, ki bodo skrbele, da bodo gostje postreženi z vsemi dobrotami. S posebnim veseljem bomo na letošnjem nastopu pozdravili v naši sredi sokolsko gozdno šolo celjske župe, ki šteje 40 naraščajnikov, med katerimi sta kot gosta dva naraščajnika Čeha. Prvič bodo na šentpetrskem sokolskem telovadišču nastopili bratje Čehi prvič bo na Sokolskem domu ponosno za vihrala zastava bratskega češkoslovaškega naroda. Spored: ob 13. sprejem gozdne šole in ostalih gostov pri obeh opoldanskih vlakih ter skupen odhod na telovadišče in nato skušnje vseh oddelkov; ob 15.30 nastop. Bratje in sestre, prijatelji sokolstva, pokažimo bratom Čehom, da ob 201etnici Jugoslavije tudi v mali vasi v Savinjski dolini mogočno gori sokolska ljubezen do bratskega slovanskega naroda!
Zbor industrijskih
korporacij na Bledu
!
Bled, 4. avgusta Centrala industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije je letos sklicala XXI. zbor na Bledu. Ob odlični udeležbi najvidnejših predstavnikov naše industrije in industrijskih korporacij je predsednik centrale gospod Avgust Praprotnik otvoril to zborovanje danes ob 10. uri dopoldne v hotelu »Toplice« na Bledu. Predstavniki industrijskih korporacij so imeli že v sredo zvečer daljšo konferenco, na kateri so razpravljali o vseh aktualnih vprašanjih dnevnega reda, navzlic temu se je današnje zborovanje spričo obilnega gradiva precej zavleklo in je bilo zaključeno šele ob pol 14,
Predsednik centrale g. Avgust Praprotnik je pozdravil predstavnike državnih obla-stev, industrijskih korporacij in tiska, nakar je orisal namen konference, ki je bila sklicana, da nudi industrijcem možnost iznesti svoje želje. Konferenca naj tudi opozori odgovorne faktorje na upravičene zahteve industrije, ki so bile že prej izne-šene, zlasti tudi v resoluciji zadnjega zbora Centrale industrijskih korporacij dne 13. aprila LLS konference so bile poslane vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku, pozdravne brzojavke pa ministrskemu predsedniku, finančnemu ministru in trgovinskemu ministru.
Vprašanje gospodarskega programa
Z veliko pozornostjo so zborovalci poslušali najprej referat generalnega tajnika g. Gjoke čurčma o gospodarstvu v zvezi s svetovno politiko in o vprašnju gospodarskega programa. Referent je prikazal razvoj gospodarske politike v velikih državah v zvezi z razvojem svetovnega gospodarstva, ki kaže znake v pravcu možne ponovne depresije. Posebno pozornost je posvetil tudi Ameriki in njeni gospodarski politiki ter splošnemu oboroževanju. V tej zvezi je poudaril, da je za vojno pripravljenost trajne vrednosti predvsem dobro organizirana industrija za potrebe gospodarstva v mirovni dobi. Zato nastane vprašanje, kakšen program je potreben, da se v današnjih razmerah razvije industrija v obsegu in sestavu, ki najbolje ustreza naši državi, našim naravnim pogojem, konsumnim potrebam prebivalstva, potrebam izvoza, kakor tudi interesom vseh pokrajin države.
Pojem gospodarskega programa se je v teku časa bistveno spremenil. Politična ne-sigurnost in socialni pckreti so imeli za posledico, da so države pričele svoje eta-tistične ukrepe, do konkretnejšega programa p3 ie prišlo samo v državah s totalitarnim ali sličnim režimom, kjer je izvajanje takega programa tudi lažje. Tudi v teh državah se program spreminja po političnih ciljih, etatizem se vedno bolj širi, privatna iniciativa* pa prihaja pod diktat oblastev. Po presoji statističnih podatkov v teh državah, ki naj prikažejo gospodarski razvoj, je treba postopati oprezno. Kar se tu prikriva. se pokaže v državnih proračunih, ki so zelo narasli, izdatke pa končno krijejo gospodarstveniki.
Mnogo težje si je zamisliti postavitev gospodarskega programa s stalnimi smernicami v državah, kjer se nasprotni interesi gospodarskih panog ne morejo prebroditi in premostiti z diktatom in kjer je trebä upoštevati poleg interesov dotične države tudi ukrepe in spremembe v sosednih državah. Tak program bi se moral stalno spreminjati in ne bi ustrezal gospodarstvenikom, ki stremijo po čim večji stabilnosti in sigurnosti, da bi lahko vršili svoje kalkulacije na trdnejši osnovi.
Zahteva, da se tudi pri nas postavi gospodarski program, ni nova in ne izvira vedno iz enakih pobud. Pogosto se ta zahteva postavlja iz političnih, frazeoloških Ln demagoških razlogov, brez jasne predstave, kako naj bi ta program dejansko izgledal. Naša industrija misli predvsem na pomanjkanje jasne linije v pogledu vladne produkcijske politike. Zlasti ji ni jasno, ali želi država izvajati izključno kmetijsko ali pa polog nje v sodelovanju s kmetijstvom tudi industrijsko politiko. Naša administracija je v primeri z administracijo v zapadnih državah nedovoljna. Pri nas se daje primat politiki in zvezam pred strokovnimi razlogi, tako da bi bilo tudi pri ugodnejših gospodarskih pogojih težko izvajati najenostavnejši gospodarski program. Mi ne vemo in morda tudi ne moremo vedeti za osnovne smernice naše gospodarske politike. ki naj se izvaja. Zato moramo pogosto ugotavljati nesoglasja med posameznimi ukrepi, zlasti v fiskalnem pogledu, željo gospodarstvenikov po gospodarskem programu je treba torej tolmačiti kot željo, da se omejijo možnosti etatističnih podvze-mov. da se prepreči izdajanje nezadostno pripravljenih, negospodarskih zakonov in predpisov, ter nepravično in svrhi neodgo-variaioče izvajani e obstoječih zakonov brez predhodnega sodelovanja z našimi gospodarskimi organizacijami. Če zahtevamo konkretiziranie gospodarskega programa, se moramo zavedati deistev, ki ne gredo v prilog industrije, to so okrepitev etatizma, okrepitev vubva kmetijstva in interesov državne obrambe.
Vprašanje gospodarskega sveta
Mnogi naši industrijci in gospodarstveniki vseh družabnih in gospodarskih slojev, sveta. Gospodarski svet bi tvorili predstavniki vseh gospodarskih in rdužabnih slojev, ki imajo več ali manj nasprotujoče si interese. V takem gospodarskem svetu bi se razvile brezkončne in nekoristne diskusije o problemih, o katerih si danes niti strokovnjaki niso na jasnem.
Najprimernejše bi pač bilo vzdrževati zveze s posameznimi merodajnimi organi v ministrstvih, s člani vlade in narodnega predstavništva in s posameznimi ustanovami in organizacijami ter zahtevati sodelovanje ter medsebojno izmenjavanje argumentacij. Preden se gospodarske organizacije obračajo na pristojna oblastva, bi morale skušati med seboj najti kompromis, ker bi bile v tem primeru žrtve manjše kakor tedaj, če mora oblastvo odločati v spornih vprašanjih ali če mora končno zamenjati privatno iniciativo z ustanovitvijo državnih ustanov. Državna oblast naj bi dajala gospodarstvu pobude, država pa sama ne bi smela biti zainteresirana v gospodarskem življenju.
Program za izgraditev industrije
0 vprašanju gospodarskega programa s posebnim ozirom na razvoj industrije je podal poseben referat glavni tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani dr. Adolf Golia, ki ie med dragim izvajal naslednje: Brez dvoma mora državna gospodarska politika vplivati na razvoi gospodarstva v državi, ziasti pa na razvoj in poslovanje industrije. Že v prvih letih po vojni se je na merodai-nih mestih pojavilo prizadevanje, ki^ ni bilo naklonjeno razvoju industrije v bližini državnih mej. Takrat je bila postavljena, celo zahteva, da ie treba važnejše industrijske naprave z delavstvom vred prenesti v notranjost držaive. Proti taki demontažni politiki sta se takrat uprli zlasti Slovenija in Vojvodina, kar ni ostalo bnez teSnki. Ven- *
dar se slične tendence ponovno pojavljajo od časa do časa in je treba vedno znova prepričevati merodajne kroge, da se more industrija razvijati tam, kjer obstojajo naravni pogoji za razvoj; kar se pa Slovenije tiče, je treba vedno poudarjati, da smo agrarno pasiven del države, ki mora iskati zaslužka v industriji.
Včasih je vladala glede ustanavljanja industrijskih podjetij svoboda, danes pa je pravni položaj bistveno spremenjen. Za ustanovitev industrijskega podjetja, ki ima večji pomen za državno obrambo, je po zakonu potrebno dovoljenje trgovinskega ministrstva. Kot taka podjetja se smatrajo danes z malimi izjemami vsa industrijska podjetja. V praksi se je pokazalo, da trgovinsko ministrstvo pri reševanju prošenj ne postopa po v naprej določenih smernicah. Predsednik centrale g. Avgust Praprotnik je že na zadnjem zboru opozoril na nevzdržen položaj v tem pogledu in je naznačil smernice za pravilno tretiranje problema industrializacije. Poaresno pa bi biilo razumeti ta izvajanja v smislu zahteve po splošnem gospodarskem načrtu. Zavedamo se, da ne smemo delati nevarnih in nepotrebnih eksperimentov. Na drugi strani pa jo jasno, da mora trgovinsko ministrstvo pn podeljevanju dovoljenj za industrijska podjetja postopati po v naprej določenih smernicah. Tu ne gre za vprašanje splošnega eospooarskega programa, ki bi se nanašal na ves problem produkcije in na trgovinski promet Tako močno poseganje držav« ne bi bilo potrebno. Nam je le potreben načrt, po katerem naj se razrije naša domača industrija. V okviru državne industrijske politike je treba določiti, katere vrste industrij je treba izgraditi v interesu narodnega gospodarstva in katere industrije naj se ne ustanavljajo, ker njihova ustanovitev ne b: bila v interesu države in narodne obrambe. Določiti je treba tudi enotne smernice o tem, v kakšnem obsegu naj se dovoli udeležba tujega kapitala v industrijskih podjetjih.
Vsa ta vprašanja se rešujejo brez določenih smernic, čeprav je jasno, da tako važne odločitve ne bi smele biti odvisne od svobodnega preudarka državnih funkcionarjev, ki predmet slučajno rešujejo. Podjetnik, ki želi danes plasirati svoj denar v industrijo, nima nobene orientacije o tem, v kateri industrijski panogi lahko pričakuje zaščito in pomoč in ni redek primer, da podjetnik izvrši obširne priprave za ustanovitev podjetja njegovo prošnjo za predhodno dovoljenje pa oblastvo zavrne, verjetno iz načelnih razlogov, o katerih pa širši krogi interesentov niso informirani. Ker nimamo načrtne industrijske politike, podjetnik tudi ne more vedeti, ali lahko računa z obstoječo carinsko zaščito za daljšo bodočnost ali ne.
O programu za izgraditev industrije naj razpravlja posebna anketa
0 programu za izgraditev industrije bi J.ilo treba razpravljati na posebni anketi, ki naj jo skliče trgovinsko ministrstvo. Na tej bi morali sodelovati poleg predstavnikov resornih ministrov in vojne uprave predstavniki vseh vodečih gopodarskih korporacij in organizacij. Razpravljalo pa naj bi se o tem, katera industrijska podjetja je treba v interesu narodnega gospodarstva in državne obrambe na novo ustanoviti odnosno razširiti, v katerih krajih in področjih države naj se pospešuje gradnja novih in razširjenje obstoječih podjetij iz socialnih razlogov, z ozirom na razpoložljive surovine in iz razlogov državne obrambe. Nadalje je treba določiti, katere vrste industrij ne kaže graditi in širiti z ozirom na to, da se ne uničijo že obstoječa in konkurence sposobna podjetja, ki so glede na svojo kapaciteto zadostna za kritje domače potrebe in za izkoriščanje izvoznih možnosti. Določiti je treba jasno stališče državne industrijske politike nasproti državnim podjetjem in glede konkurence privatne delavnosti. Končno je treba določiti smernice državne industrijske politike glede na inozemski kapital.
V	tej zvezi je še poudariti, da so interesi industrije tesno povezani z Interesi kmetijstva. Padanje in naraščanje kupne moči kmeta bistveno vpliva na poslovanje industrije. zato naj razumna industrijska politika vedno upošteva interese našega kmetijstva.
Izvajanja našega ameriškega poslanika g. Fotica
V	debati se je najprej kot gost oglasil k besedi naš poslanik v Zedinjenih državah, minister g. F°tlč, ki je opozoril predstavnike industrije na pomen ameriškega trga, ki lahko nudi naši nacionalni produkciji še velike možnosti za plasiranje proizvodov. To je za nas tem važneje, ker je danes Amerika skoro edini svobodni trg, ki ne pozna kompenzacij, kontingentov in klirtogov. Zedin jene države so v zadnjem času sklenile številne nove trgovinske pogodbe in pravkar je bala podpisana med Zedinjenimi državami im Anglijo pogodba. Ta pogodba prinaša tudi drugim državam, ki uživajo največje ugodnosti, občutno znižanje ameriških carinskih postavk. Ameriška pogocBba z Anglijo obsega nič manj nego 700 carinskih postavk, češkoslovaški je v zadnjih letih že uspelo orgommo povečati svoj izvoz v Ameriko in tudi mi moramo ameriškemu tržišču posvetiti največjo pozornost Minister g. Fotič je še posebej opozoril našo živilsko industrijo na velike možnosti izvoza mesnih izdelkov v Zedin jene države, zlasti šunke. Poljska je že lani izvozila v Ameriko za 3 milijone funtov same šunke. Na zaJhtevo naše industrije je naše poslaništvo v Zedinjenih državah preskrbelo v sodelovanju z ameriškimi aaoitaft-
nžn* Ubtaaturt po dolgotrajnem
nju vse potrebne formulacije za izvoz mesnih izdelkov, ki jib je Se pred 8 meseci poslalo v Beograd, toda doslej žal še ni prišla iz naše države nobena pošiljka šunke.
Debata
V	imenu industrije mesnih izdelkov se je g. Cihler zahvalil g. poslaniku za prizadevanje, obenem pa je opozoril, da je treba, če hočemo izvažati šunko v Ameriko, v večji meri gojita mesnate svinje. V nadaljnji debati je g. KPrdun iz Kar. lovca opozoril na potrebo ,da se naši domači industriji čim prej pomaga. Postavil je zahtevo po kontroli uvoza, zlasti onih predmetov, na katere dajejo razne države znatne izvozne premije. Inozemska industrijska podjrtja dobivajo pri nas velike fiskalne olajšave, domača podjetja pa morajo nositi vsa bremena. Znatne ugodnosti so bile priznane Trepči in Boru ki imajo že itak ogromne zaslužke, mnoga domača podjetja pa ne zaslužijo nič in morajo plačevati vse dajatve.
V	imenu železne in kovinske industrije je govoril g. Zvonimir Martinkovič, ki je iznesel zlasti vprašanje carinske zaščite kovinskih proizvodov, ki jo je treba revidirati glede na obstoječo zaščito pol-fabrikatov in surovin, zlasti pri železu. Naša industrija kovinskih in železnih izdelkov ima dejansko le malenkostno zaščito, ker mora dražje kupovati polfabri-kate in surovine. Zahteval je tudi, da se sedanji sistem ofertnih licitacij za državne dobave temeljito revidira in da se uvede sistem neposredne oddaje naročil. G. Bi-linski iz Zagreba je poudarjal, da država gradi velika podjetja potem pa sama uvaža stvari, ki jih naj ta podjetja proizvajajo. Omenil je tudi primer uvoza inozemskega premoga za naše železnice. Državni denarni zavodi zbirajo prihranke naroda, ki jih ti zavodi potem dajejo po nizki obrestni meri raznim državnim podjetjem, privatna industrija pa mora plačevati še vedno izredno visoke obresti. Zato je treba čim prej rešiti vprašanje industrijskih kreditov.
Kmetijstvo in industrija
Kot predstavnik kmetijstva se je oglasil k besedi bivši minister dr. Frangeš. Opozoril je na relativno prenaselitev naše države in je poudaril, da je tudi za kmetijstvo edina pot iz sedanjega težkega stanja, če se naša država industrializira. Zato je doseči solidarnost interesov med kmetijstvom in industrijo.
Ostali referati
V	nadaljnjem poteku zborovanja je generalni tajnik g. Curčin podal zanimiv referat o socialnih vprašanjih s posebnim ozirom na vprašanje skrajšanega delovnega časa in minimalnih mezd. Namestnik generalnega tajnika dr. Cvetko Gregorič pa je podal tri obsežne referate, in sicer o pokojninskem zavarovanju nameščencev, o obremenitvi industrije z javnimi bremeni in o financiranju banovin. Nadaljnja dva referata o financiranju občin in o potrebi revizije trgovinskega zakonika je podal tajnik dr. Vuk Zivadinovič.
Ob zaključku je bivši minister g. Voš-njak kot član mednarodne organizacije »Veselje in delo« opozoril na potrebo ustanovitve slične organizacije v naši državi.
Zaposlenost v posameznih gospodarskih panogah
O gibanju skupnega števila zavarovancev pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani v mesecu juniju smo že poročali; v tem mesecu je v primeri s prejšnjim mesecem število zavarovancev naraslo za 3170 (lani je znašal prirastek 4095) in je znašalo povprečno število zavarovancev v juniju 103.586.
Sedaj objavlja Okrožni urad še podrobne podatke za posamezne gospodarske panoge. Največji del prirastka od maja do junija odpade na gradbeno stroko, kjer se je število zavarovancev zaradi sezone povečalo za 1746 (lani v juniju za 2231), in sicer pri gradnjah nad zemljo za 977, pri gradnji cest železnic in vodnih zgradb za 142 in v industriji gradbenega materiala za 627. Nadalje je v tem mesecu naraslo število zavarovancev v gozdno - žagarski industriji za 403, v tekstilni industriji za 200 in v gostinskih obratih (turistična sezona) za 309.
V	primeri z lanskim junijem je bilo letos v juniju število zavarovancev za 3983 višje. Medtem ko je pretežni del enomesečnega prirastka odpadel na gradbeno stroko, nam kaže statistika primerjave z lanskim junijem, da gradbena delavnost ni dosegla lanskega obsega, kajti od lanskega junija je število zavarovancev pri gradnjah nad zemljo nazadovalo za 249 na 8501, pri gradnjah železnic, cest in vodnih zgradb pa za 53 na 3159; le industrija gradbenega materiala zaznamuje povečanje za 250 na 3773.
Skoro vse ostale stroke kažejo povečanje zaposlenosti v primeri z lanskim letom. To velja predvsem za lesno stroko, kajti v gozdno-žagarski industriji je število zavarovancev naraslo od lanskega leta za 772 na 9017, v industriji za predelovanje lesa pa za 447 na 4321, tako da znaša v lesni stroki celotni enoletni prirastek 1219 zavarovancev.
V	tekstilni industriji se je od lanskega leta število zavarovanih delavcev povečalo za 665 na 16.605, v oblačilni industriji pa za 259 na 5414, nadalje v čevljarski industriji za 238 na 3226 in v usnjarski industriji za 109 na 2262, v kemični industriji za 315 na 2326, v živilski industriji za 100 na 3886. v kovinski industriji pa le za 85 na 7870, v papirni industriji le za 24 na 1992 ter v gostinskih obratih samo za 12 na 3483.
I jo 6 mfifjard. To pmgflwfr obtok* bao-
' kovoev je nastalo predvsem zaradi zmanjšanja obveznosti na pokaz, tn sicer za 222-2 na 2255.7 mffijooa <fln (lani 2177-4); pri tem so privatni žtiovni računi nazadovali za 28-0 na 1275.7 milijona din (lana 1198.9).
Vrednost zlate podlage skupaj s oCci-etno premijo je znafiala 31. julija 2360.8 milijona din, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na pokaz kritje v višini 28-ll»/» (prejšnj. teden 28-20°/« L
Povečan obtok bankovcev
Najnovejši izkaz Narodne banke od 31. julija zaznamuje v zadnjem tednu julija povečanje zlatih rezerv za 0-3 na 1837.2 milijona din (Jani 1686A). Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so v nasprotju s prejšnjima dvema tednoma, ko so nazadovale skupaj za 77.2 milijona din, zopst narasle za 6.7 na 361.4 milijona <En (lani 723.3). Menična in lombardna posojila so v zadnji četrtini julija znova narasla za 17.1 na 1574.0 milijona din (lani 1580.6).
Obtok bankovcev Se je zamdl ultima precej povečal, in sicer za 251.3 milijona din, tako da je ob konou meseca dosegel izredno višino 6142.3 milijona «n (lani 5687.2), to je za preko 100 milijonov več nego oto koncu prejšnjega meseca, ko je obtok po 21 leta prvikrat prekoračil
Borze
4. avg u® la
Na ljubljanski borzi so se dames angleški funti v privatnem kliringu trgovali po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v grških bonih po 29.125. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.79, v Beogradu 14.7392 in v Zagrebu 14.78 odnosno za konec avgusta 14.65 in za konec septembra 14.60.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci no tirala 482 — 484. Do zaključka je prišlo le v 8°/o Blairovem posojilu po 98.25 (v Beogradu po 98)._
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2381.65—2396.25 Berlin 1749.02 — 1762.90, Bruselj 737-70
—	742.76, Curih 996.45 — 1003.52, London 213.06 — 215.12, New York 4331.01
—	4367.32, Pariz 119.32 — 120.76, Praga 150.13 — 151.24, Trst 228.70 — 231.78.
Ourih. Beograd 10, Pariz 12, London 21.4125, New York 437-75, Bruselj 74.00, Milan 23.0250. Amsterdam 238.90, Berlin 175.60, Dunaj 32.50, Stockholm 110.40, Oslo 107.60, Köbeahavn 95.60, Praga 15.10, Varšava 82.10, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Scoda 482 — 484, 4"/o agrarne 61.50 — 63, 4% severne agrarne 61.75 — 62.50, 6% begluške 93 — 94, 6% dalm. agrarne 92 _ 92.50, 7% stabiliz. 98.50 den. 7°/o invest. 99.43 — 100, 7°/o Drž hip. banka 99. den, 7% Blair 93.50 den., 8°/« Blair 98 — 98.75; delnice: Narodna banka 7275 den., PAB 230 den., Trboveljska 180 — 190, Narodna šumska 15 den., Gutmann 55 bL šečerama Osijek 100 — 120, Osiječka lje-vaonica 180 den., Isis 25 den., Dubrova-čka 350 — 370, Našice 730 bi., Jadranska 350 _ 370.
Beograd. Vojna škoda 483 — 484, 6°/o begluške 92.75 — 93.25 (93), 6»/« dalm. agrarne — (92), 7<>/o Drž. hip. banka 99 den., 7% Blair 93.50 — 94, 8«/» Blair 97.75 den. (98), Narodna banka 7280 — 7300, PAB 230 — 231-50.
Blagovna frfliča
tJTO
T Chieag». 4 avgusta. ZaAsbri tečaji: pšenic»: za sept 07.25, za dee. 69.25, za maj 71.50; keruza; za sept. 54.6250.
+ Winnipeg, 4. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt 76.3750, za dee. 75.25.
4- Norosadska blagovna bona (4. t m.) Tendenca mirna. Pšenica: nova (78 kg); baška 146 _ 150; sremska 145 — 149; hanatska 146 — 152; potiska 152 — 159; Koruza: baška 124 — 126; banetska 121 — 123. Oves: baški 114 — 116 slavonski 115 — 117. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 135
—	140. Moka-, baška >0g< in >Ogg< 255
—	265; >2< 235 — 245; >5< 215 — 225; >6« 195 — 205; »7c 165 — 175; »8< 110 — 1155. Fižol: baski sremski v vrečah 117.50
—	125. Otrobi: laški sremski 92.50 — 9750.
BOMBAŽ
Liverpool, 3. avgusta. Tendenca stalna, Zaključ. tečaji: za avg. 4.70 (prejšnji dan 4.72, za okt 4,77 (4.74), za dee. 4.82 (4.79).
4- Newyork, 3. avgusta. Tendenca stalne. Zaktj. tečaji: za avg. 8.42 (8.47)
Nenadna smrt priljubljenega moža
Brežice, 4. avgusta Dne L avgusta je v Brežicah preminul državni upokojenec g. Jakob Koreni Smrt ga je zgrabila v najlepši moški doti. Pred 11 leti je prišel h Novega mesta sem v naše Posa v je in je vodil s svojo marljivo družico gostilno brežiškega Narodnega doma. Kmalu je postal Jaka zaradi svojega veselega značaja in poštenosti splošno priljubljen. Mirno lahko trdimo, da ni imel nobenega sovražnika v vsem velikem krogu svojih znancev.
Udejstvoval se je zlasti kot lovec. Z naravo je bil sploh povezan in ni zamudil nobene prilike, da ne bi pohitel s prijatelji in znanci v pri rodo.
Vzorno je bilo njegovo rodbinsko življenje. Dober soprog in skrben oče je prizadel ljubljenim svojcem edino zlo s tem. da se je prekmalu poslovil za vedno od njih. Naj jim bo v tolažbo, da so storili vse, kar je bilo mogoče, da bi ohranili ljubljenemu rajnkemu življenje. Mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti in gomile cvetja so pokazale, kako priljubljen je bil rajnki. V imenu Sokola se je pred hišo žalosti poslovil od njega starosta br. dr. Zdolšek. Preden ga je zemlja sprejela v svoj objem je zapela trobenta mrtvemu lovcu poslednji pozdrav. Na izrecno željo pokojnikove obi-telji se pevci, ki 90 bili sieer polnoštevilno zastopani, nieo poslovili s kako žailostinko.
Ohranili ti bomo trajen spomin, tvojim hudo prizadetim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje!
SPORT
Državno prvenstvo v tenisu
V ponedeljek so se v Zagrebu začela tekmovanja, v katerih nastopajo vsi najboljši predstavniki belega sporta
Zagreb, 3. avgusta
V ponedeljek se je v Zagrebu pričelo državno prvenstvo v tenisu. Razen Punčeca, Palade, Kukuljeviča in Mitiča, ki bodo nastopili šele v semifinalu, igrajo prvak Beograda Radovanovič, dalje prav tako iz Beograda Ristič, Laslo, Kumanudi, Mogin in drugL Veliko zanimanje je vzbudil pri publiki nastop starega »asa« Schäfferja. Od Zagrebčanov sodelujejo vsi igralci A lestvice, kakor Kukuljevič T., Friedrich, Kovač. Letos je tudi damska konkurenca izredno močna. Sicer najbrže državna prvakinja Kovačeva ne bo igrala, zato bo pa za ostala mesta borba zelo zanimiva. Favo-ritkinja damske konkurence je vsekakor mala Florianova, nevarne asprotnice ji pa bodo Sernec, Pupič, Andjelkovič, Jovano-vič. V juniorskem prvenstvu bo finalist skoro gotovo Smerdu, za vstop v finale na drugi strani pa se bosta borila Blanke in Branovič. Ljubljano zastopata šivic in Smerdu, dalje so prišli še iz Maribora Al-baneže in Tončič, iz Celja pa Fabian in Go-rick.
Dozdaj se je odigralo nekaj interesant-Ti-rh partij, od katerih naj naštejemo nekatere: A-kategorija: Bojovič—šarič 1-6, 7-5, 6-3. Bojovič je po enoletnem premoru zopet uspešno nastopil. Smerdu—Branovič 6-0, 6-1. Laslo—Smerdu 5-7, 6-3, 6-2. Izvrstni Beograjčan, ki lani zaradi pomanjkanja turnirjev ni bil na ranglisti, je pokazal lepo zalogo znanja proti nekaj tudi in-disponiranemu Smerdu ju, sicer pa je bila njegova zmaga povsem zaslužena. Izvrsten je bfl zlasti na mreži. Ristič—šivic 7-5, 8-6. šivic je vodil že 5-2 v prvem setu, nato pa je Ristič z »pimplersko« igro, ki ši-vicu ne leži, dobil dva seta po dolgi borbi.
B-kategorija: Smerdu—Goršek 6-2, 6-3. givio—Krznar 6-3, 8-6. V naslednjem kolu bo igral Smerdu ponovno proti Laslu.
Juniorji: Smerdu—šarič 6-0, 6-1. Smerdu—Miočka 6-2, 6-3. Smerdu-Aistritz 6-2, 6-3. S to zmago se je Smerdu plasiral v semifinale, ki ga bo igral najbrže z junior-skim prvakom Beograda Jurišičem.
O nadaljnjem poteku turnirja bomo še pisali	—
Ženske za žogo
Ljubjana bo gledala žensko nogometa»« tekmo v nedeljo popoldne
O ženski nogometni tekam, ki bo v nedeljo v Ljufbfljani krožijo najrazličnejša mnenja. Res je, da je to za naše razmere nekaj neobičajnega, toda nič ne SkodS, če se sami na lastne oči prepričamo, predvsem o estetičnean vtisu, ki ga bo zapustila ta prireditev. Po tekmi bo mogoče izreči jasnejšo besedo o pokretu, ki je zajel neke naše kraje in klube tj. o ženskem nogometu.	__
Pri nas v Jugoslaviji je ^ nekaj kJjo-bov, predvsem zagrebški Zagreb in Bata, ki gojijo ženski nogomet V ostalem se je že savez ženskih športov izjaivil proti ženskemu nogometu ter navaja razne vzroke, na katere naslanja svoje odklonilno staliSče. Zato pa Se ni rečeno, da ta nogomet ne h4 ta*^ svojih zagovornikov
hi pristašev.
Glede sestave enajstorioe, M bo nastopila proti Brnu. Se toliko, da igrajo prt naših tmJi .M Ljubljančanke, znane ha-zenaäifie 111 eioer: ▼ 8°*° Cimpermanova, kot branilec Omanova in kot terna napa-
Tetema bo ob 17-30 na igrišča <*> ševi cesti.
V nekaj vrstah
Nedavno smo objavili vest o konferenci za ustanovitev IL nogometne nacionalne lige, ki je b1'1^ v nedeljo v Osijeku in zapisali med drugim, da je bil na tej kotn. ferenci navzočen tudi zastopnik ljubljanskega nogometnega podsaveza. Na željo upravnega odbora LNP ugotavljamo naknadno, da na tej konferenci ni büo nobenega zastopnika LNP niti nobenega predstavnika njemu podrejenih nogometnih klubov ,in sicer iz razloga, ker LNP in njegovi klubi nimajo nobenega interesa za ustanovitev takšne lige. Toliko, da bodo črtatelji vedeli, da se kluba LNP za to drugo ligo sploh ne zanimajo!
Beograjska podzveza ženskih športov je na svoji zadnji seji zavzela precej hudo stališče proti ustanovitvi ženskih nogometnih klubov in odigravanju ženskih nogometnih tekem. Podzveza objavlja oficielno, da ni in tudi v bodočem ne bo imela ničesar skupnega s kakršnokoli žensko nogometno tekmo. Po razpravi s tehničnimi referenti je prišla ceto do za-ključk, da ta športna panoga za žensko mladino sploh ni primerna.
Kombinirano moštvo BSK to Jugoslavije je v Lodzu odigralo tretjo tekmo na turneji po Severni Evropi in zmagalo proti tamkajšnji enajstorici enakega imena z 2.-0. Beograjčani so takoj po igri nadaljevali pot v Litvo.
Na mednarodni lahkoatietski tekmi med Poljsko in Rumuni jo so zmagali Poljaki z ogromno razliko 96:49 točkam.
V Kodanju je znana danska plavalka Ranghild Hvegger dosegla-	svetovni
rekord v plavanju na 400 m prosto s časom 5:06.1. Njen stari rekord je znašal 5:08.2, čas s katerim bi »e na tej progi lahko postavil marsikateri moški. Da, celo državni prvak v Jugoslaviji!
SK Slavija. Drevi ob 20.30 v našem lokalu redna odborova seja Pozivam vse gg. odbornike, da se sigurno udeleže. — Tajnik L
MK Ilirija sklicuje ofovezni članski sestanek, ki bo drevi ci) 20. v kmečki sobi restavracije »Slamič< na Goeposvetski cesti. Udeležba članstva strogo obvezna!
ŽSK Hermes. Važna seja centralnega odbora bo drevi ob 23. v prostorih UJN2B v palači Grafike. Vabijo se vsi odborniki, kakor tudi zastopniki vseh sekcij, da se zanesljivo udeleže. Predsednik.
Teniški turnir v Celja. V nedeljo 7. t m. ob 8. zjutraj se bo pričel na tenišču v mestnem parku v Celju teniški turnir med SK Železničarjem iz Maribora in SK Celjem. V prvem turnirju preteklo nedeljo v Mariboru je Železničar zmagal z 8 :3. Celjani bodo v nedeljo gotovo napeli vse sfle, da popravijo ta poraz. Za Celje bodo nastopili Vla-sta Sernečeva, Toplak, Goršek, dr. Ivič ta Milutinovič ter Fabian kot gost Turnir bo gotovo zelo zanimiv.
Športni dan v štorah. SK Store bo priredil v nedeljo 7. t m. športni dan v štorah pri Cd ju. Ob 9. dopoldne bo table-teniški turnir, ob 11. Štafeta 4 X 100 m, ob 14. pa prijateljska nogometna tekma med SK Amaterjem iz Trbovelj in SK Storami. Za nastop trboveljskega Amaterja, ki je prvi gostujoči klub iz Trbovelj, vlada zelo veliko zanimanje. Po športnem sporedu bo v občinskem parku na Teharju športna zar-bava. __^	_ _
9TK Moste. — IgnAcl "L moßtva mora. jo biti v nedeljo ob 9. na igrišču Korota-na. Oprema se dobi pri gospodarja in jo Ba dvigniti.
jfcJOTRO* Bt Ì80.
6
EeteE, 3. YdL 1933.
Vojaška vzgoja Italijanske mladine
Angleški minister za narodno zdravje Elliot je podal zanimivo poročilo o gradbenih delih v Veliki Britaniji.
Po tem poročilu so zasebniki zgradiH lansko leto 257.000 hiš, med temi 42.447 za ubožnejše sloje. Mesta in občine so izdale za nove hiše 722,000.000 funtov šter-lingov, zasebna podjetnost pa je potrošila približno isti znesek. Od svetovne vojne sem sta si več nego dva milijona oseb pridobila hiše. Za asanacijo slumov, ubož-nih četrti, so izdali velikanske vsote in gradbeni načrti predvidevajo tukaj zgraditev 631.000 hiš. Do konca letošnjega marca so od tega zgradili že 205.000 hiš.
Ženo sežgal ▼ avtomobilu
Na deželni cesti proti Grenoblu so nagli ostanke zgorelega avtomobila in v njem. zogljeneto truplo ženske. Policija je dognala, da gre za neko go. Grapinor-o in ker je obstajal sum, da gre za zločin, je začela iskati lastnika avtomobila. Našli in aretirali so ga v nekem hotelu v Evi-ano. že med prvimi zasliševanji se je za-pfled v nedoslednosti, končno Je priznal, da je ženo res umoril in jo potem z avtom vred sežgal.
čebele usmrtile slona
V bližini jezera Tanganjike v Afriki so domačini našli poginulega slona. Podrobnejši ogled je pokazal, da je imel orjak v vratu velik roj čebel. Domnevajo, da je slon s svojo hrano požrl tudi gnezdo čebel in da se je od jega zadušil all na so ga čebele do smrti ogUcate.
Najstarejša hči japonskega mikmh odhaja to temelja Jasukiui, ki jß jaosvečea gnilim
»Oprostite, brez vadej*
naročil sam rdeče vino
Jubilej Bleriotovega poleta čez La Manche
Velikanska gradbena dela v Angliji
Nedavno so v Franciji obhajali 30-letnico Bleriotovega poleta čez Rokavski preliv. Na sliki vidimo Bleriota o priliki pionirskega poleta v Oalaisu
Daljnogled za sto milijonov zvezd
Zvezdama na Mountu Palomaru v Kaliforniji
Po mnogomesečnem delu je končano po-liranje velikanskega jeklenega okvira za petmetersko lečo največjega teleskopa na svetu, ki ga bodo postavili v zvezdarno na Mountu Palomaru v Kaliforniji. S tem so napravili v tem velikem podjetju spet korak naprej. Lok, ki so ga sedaj dokončali, so morali izdelati tako, da predstavlja z natančnostjo petih tisočink angleškega palca (angleški palec meri 2 in pol centimetra) popoln krog. Pri tem je šlo za maso, ki tehta 150 ton in ki je tako visoka, da so jo morali v Pittsburgu, kjer so jo izdelali, za prevoz razdeliti v tri dele.
Šest mesecev se je okvir v polirnici vrtel v brusilnih pripravah in odbrusiti je bilo treba nad dve toni jeklene površine. Med tem delom se je jekleni okvir zvežil za trinajst tisočink palca zavoljo sončne
toplote, ki je prodirala skozi streho in treba je bilo posebnih ukrepov, da so to razliko popravili. Končno so inženjerji zgradili ogromen zaslon iz izolirane mase, ki je zadrževal učinke sončne toplote.
Od daljnogleda, ki ga gradijo s tolikšno bistroumnostjo in težavo, pričakujejo izrednih uspehov. Astronomi domnevajo, da bo z njegovo pomočjo prišlo 1500 milijonov zvezd v območje človeškega vida. Bo dovolj močan, da bi opazovalec ž njim opazil svetlobo več tisoč kilometrov oddaljene sveče in 387.000 km oddaljeni mesec se bo približal na 80 km. Tako je pričakovati, da bodo s Vam orjakom rešili razne skrivnosti, ki zanimajo človeštvo že dolgo časa, med drugim n. pr. skrivnost Marsovih »prekopov«, o katerih še danes ne vemo, da-li so prevara ali pa resničnost.
iS timè km m Izgubljeno zaročenko
Kako je mati spravila razsipnega sina pod skrbstvo
Pravljični princ, ki prepotuje ves svet, da bi našel izgubljeno dekle, si je to lahko privoščil, zaljubljenec iz resničnega življenja pa ne — tako misli vsaj neka mati v Kapskem mestu, ki mora gledati, ka.ko zapravlja nje an tisočake, da bi našel »izvoljenko svojega srca«.
Ta sin, po poklicu farmar, se je zaljubil v neko dekle, s katero se je seznanil v kopališču 100 km od sivo je farm 2. čeprav je dekle že davDo odpotovalo, obišče ta mladi mož dvakrat na teden kopališče v upanju, da jo bo tam srečal. Doslej je
prepotoval na ta način že 15.000 km » svojim avtomobilom, a farmo je popolnoma zanemaril.
Kupil si je najmodernejših oblek, da bi dekletu ugajal, ko bi se srečala. Mati je morala obupno gledati, kako je kopnelo imetje, za katero je bilo treba desetletja trdega dela. In nazadnje si ni znala drugače pomagati, nego da je sina sodišču zatožila kot razsipnika. Sodišče je za sedaj odločilo, da mu odvzame pravico do razpolaganja z imetjem, ki sta ga pridobila oče in mati.
pod zemljo
Na Francoskem .gradijo iz obrambnih razlogov 450 km dolg cevovod za bencin od Saint Nazaira ob Atlantskem oceanu do mesta Montargisa v Srednji Franciji. Za zgradbo tega dovoda je parlament že v maju dovolil visoke kredite. Cevi polagajo vse pod zemljo, da jih sovražnik ne bo mogel uničiti in da izgube zavoljo izhlapevanja ne bodo prevelike.
V zraku je hotel pristati
Zadnjega letalskega mitinga v Debre-cinu se je udeležil tudi neki angleški športni letalec. Ta bi bil kmalu postal žrtev usodne fate morgane. Zavoljo nje je menil, da j= že dosegel tla, med tem ko je bil v resnici še 300 m nad zemljo. Hotel je pristati v zraku in je treščil na tla. K sreči je dt.bil lažje praske, med tem ko se je letalo popolnoma razbilo.
Obglavljena od letala
Na nekem letališču v bližini Meininge-na v Nemčiji so se vadili jadralni letalci. Nenaden sunek vetra j,? eno izmed jadralnih letal pritisnil k tlom, eno izmed kril je oplazilo pri tem neko 76 letno starko in jo dobesedno obglavilo.
Znanega francoskega pisatelja Jeana Cocteauja je policija z dvema igralkama zasačila v neki sobi v Toulonu, ko so kadili opij. Policija je sestavila protokol, ki ga je izročila državnemu pravdništvu.
Nesrečni „Olimpijski ekspres"
»Olimpijski ekspres« v Ameriki je, kakor se zdi, vlak nesreče. Pred nekaj tedni se mu je primerila katastrofa, ki je zahtevala 50 človeških življenj. Teden dni nato se je lokomotiva zaletela v tovorni avtomobil. En potnik je bil pri tem ubit, 20 pa ranjenih. V soboto se je vlak v tretje ponesrečil. Trčil je na nekem prelazu skupaj z avtomobilom, ki ga je raztrgal na kose. Šofer in potnik v avtomobilu sta bila na mestu mrtva.
Niča brez tramvaja
Mestni svet v Niči je sklenil opustiti električno železnico ter jo nadomestiti z avtobusi. Vozači in sprevodniki so že prejeli odpovedi.
V Ameriki žalujejo nad izgubo velehidroplana »China Clipper«, ki je izginil med vožnjo nad Tihim oceanom. Za vodnim letalom, s katerim se je vozil tudi eden najožjih sodelavcev polkovnika Lindbergha, so našli na morju samo velike madeže olja. Na sliki vidimo hidroplan pred startom v San Francisco
Plavanje naj postane ljudski sport!
Na Finskem, kjer je mnogo jezer, se morajo vsi naučiti
plavanja
Na Finskem je v zadnjih časih utonilo mnogo oseb in to je povzročilo gibanje, ki zahteva, naj vlada uvede obvezen pouk
Pekinški pračlovek
Hodil je pokonci in je imel večje možgane kakor opice
Prof. Weidenreich, ki se bavi v okolici J rih in plezal po drevesih kakor opica. Nje-
»irino-a io t-ri in rvnl lota. 7. tskatiieim omnri moämjli so WH sj svoio thvtstnmino
Pekinga že tri in pol leta z iskanjem sledov »pekinškega pračloveka«, bo na mednarodnem zborovanju antropologov in etnologov v Kodanju poročal o zanimivih novih najdbah glede prednikov človeškega rodu, ki so jih našli v bližini bivše kitajske prestolnice.
Razen lobanjskih kosti so odkrili sedaj tudi okončine pekinškega človeka ia druge najdbe, ki dajejo vpogled v njegovo življenje. Sedaj je že gotovo, da je imel pekin ki človek pokončno hojo kakor današnji človek, da ni lazil po vseh štL.
Katera izmed njih bo miss Amerika ?
govi možgani so bili s svojo prostornino 1000 kubičnih centimetrov dvakrat večji od opičjih možganov, ki obsegajo povprečno 450 kubičnih centimetrov.
Povprečna prostornina današnjih človeških možganov znaša 1325 kubičnih centimetrov. Iz raznih najdb je sklepati, da si je pekinški človek poleg živali privoščil včasih tudi svoje tovariše kot jed. Osmo jeni kosi kosti kažejo, da je meso tudi že pekel.
Bik v kavarni
V Horsesnsu na Danskem je zašel podivjani bik v neko kavarno, kjer je preizkusil svojo moč. Bika Sq bili izkrcali z nekega parnika, pa se je odtrgal in zdrvel s pobešeniimi rogovi po cesti ter skozi veliko šipo v kavarno. Gostje in osebje go pobegnili v največjem strahu, bik pa si je med tem privoščil v&e mize, stole in druge ovire, ki jih je naletel na svoji besni poti po kavarni. Ko so pritekli za njim delavci in ga ukrotili, je bil napravil že veliko Škodo.
plavanja v vseh šolah. Zagovorniki te zahteve pravijo, da je meznosno, da so baš v »deželi tisoč jezer«, kakor imenujejo Finsko, plavači dosti bolj redki nego v deželah, kjer je manj prilike za kopanje.
Gibanje, ki zahteva uvedbo obveznega pouka plavanja v šole, je dobilo norvo spodbudo zavoljo katastrofe, ki «e je primerila pred kratkim v bližini Jaroisa. Ob tamkajšnjem jezeru je pet odraslih ljudi čakalo čoln, v katerem je bilo šest oseb. Deset metrov od brega se je čoln prekucnil. Tri osebe, ki so bile v njem, fo utonile, dve sta se oprijeli prevrnjenega čolna in ena sama je splavala na kopno.
Retorica na bregu pa ni mogla pomagati, ker nihče izmed nje ni znal p lavati. Od enajstih krepkih, mladih ljudi, ki so bili udeleženi pri tem dogodku, je bil torej en sam vešč plavanja. In pri tem je treba pomisliti, da je Finska dežela sporta in da se bo tam vršila tudi prihodnja olimpiada! Do tedaj pa bodo Finci poskrbeti, da postane tudi plavanje narodni sport.
Z japonskega dvora
tn francoska moda se razkaznje ob tem času v svojih okusnih toaletah
ANEKDOTA
Angleški kralj Edvard VE. in kraljica Aleksandra, ki je bila rodom danska princesa, sta obiskala nekoč poljedelsko razstavo v Devonshireu. Ogledala sta si vse razstavne prostore. Ko je bil obhod pri kraju, je kraljica vprašala predsednika razstave:
>G. predsednik, kaj ne, 'da ftadehijejo najboljše maslo na Danskem?«
Vprašan ec se je globoko priklonil in vljudno odvrnit:
»Veličanstvo, iz Danske prihajajo najbolje kraljice, najboljše maslo pa izdelujejo v Devonshireu.«
VSAK DAN ENA
Neka} za starše
Mast odvaja, zato je zelo pripravna za mršave otroke, ki trpijo zavoljo zaprtja. Najboljše odvajalo je v tem oziru tolče-na smetana, razredčena z oslajeno vodo.
Nepotrebno je mučiti otroke s poukom, doikler niso godni za šolo. Možgani otrok pred šestim letom ao še premalo razviti, da bi mogli opravljati duševno delo. Nikar ne mislite, da pomeni ponavljanje iz otroških ust že resnično umevanje.
Otroke je važno privaditi na razočaranja. Naj vedo, da ne morejo dobiti vsega, kar bi hoteli. Navadijo naj se sprejemati z mirom, č5 nečesa ne dosežejo. Seveda pa tu ne smemo pretiravati, kajti otroci potrebujejo po drugi strani mnogo veselja za svoj razvoj.
Otroci so telesno razmeroma zmogljivejši od odraslih. Opazujte jih samo, kako s» v igri po cele ure podijo, ne da bi se utrudili. To je zavoljo tega, ker je otroško srce v primeri z množino mišic, ki jo mora oskrbovati, dosti večje.
Zverinsko maščevanje
V Filipestiju pri Galacu na Rumun-skem Ss je zgodil nenavadno surov zločin. Neki delavec je obtožil svojega tovariša, da mu je ukradel hlače, po kratkem prepiru ga je pobil na tla, ga privezal potem k nekemu drevesu in mu žgal podplate z žarečim železom, žrtev se je onesvestila, na kar jo je grozovitež polil z vodo in ji pri tem izbil zobs. Surovega zločinca so pozneje prijeli, žrtev pa so morali prepeljati v bolnišnico.
Mladi fašisti se uče rimskega koraka
Radio za enega poslušalca
Mož, ki snema film v pragozdovih Holandske Gvajane
Vsako jutro oddaja neka radijska postaja v Hollywood u poseben program, ki je namenjen enemu samemu poslušalcu, in sicer Clydeu de Vin na, ki vrti ta čas v pragozdovih Holandske Gvajane v Južni Ameriki nov film o plesih in prastarih obredih zelo malo znanega indijskega rodu Džukov.
Radio je De Vinni edini pripomoček za zveze s civiliziranim svetom Program mu oddajajo na posebni valovni dolžini in traja vsak dan eno uro. Vsebuje pregled o dnevnih dogodkih, sporočila in želje raznih birojev filmskega podjetja, pri ka-
li
China Clipper" je izginil
terem je de Vitina v službi, končno tadi nekoliko veselih zgodb in skladbo.
Glavni del programa pa opravljajo nekateri mani zvzdniki in zvezde iz HoTly-vvooda, kakor Clark Gable, Joan Craw-fordova in Fernand Gravy, ki zapojejo modernemu Robinzonu nekoliko pesmic ali pa ga pozabavajo s kratkimi nagovori. De Vinna, ki ima tako svojevrstne privilegije v radijskem področju, veija v Hollywoodu za originala. Ker nima otrok, si s privoljenjem svoje žene v vsaki deželi, kamor ga vodi njegov poklic, adopti-ra kakšno majhno siroto tn tako si je zbral v Hollywood celo »mednarodno družino« iz dveh deklic s Tahitija, nekega kubanskega dečka, majhnega Japonca ta havajskega otroka.
Neguš igra tenis
BtvM abesinski cesar Haüe Selasie je menda opustil nado na povratek v Adis Abebo. Razpustil je dvor na Angleškem ter prodal svojo hišo. Zdaj živi popolnoma kot zasebnik v krogu svoje družine v nekem eastbournškem hotelu. Piše svoje spomine, v prostem času pa igra tenis s hotelskimi nameščenci.
Poletje je tu...
J3X7TBO*. St tSD.
JACKSON GREGORY:
HCl SOLNCA
Roman.
VITT.
Štiriindvajset ar dopusta.
»Naj ne bo zdražbe med nama, Jim«, je zdaj spregovoril Barlow, ki mu je bilo očividno nerodno pri duši.« Zmerom sva bila prijatelja in tako naj ostane. Če že ne moreva v isti vpregi vleči, naj se pač ločijo.najina pota in mir besedi.«
»Tako se govori«, je prisrčno vzkliknil Kendric. Tovariš mu je prožil roko in Kendric mu jo je stisnil krepko. Barlow se je čutil dodobra olajšanega.
»Prav tako nima smisla, pri vsem tem pozabljati na posel, ki naju je privedel sem: zaklad. Vse^-eno je, ali in kako prideva do njega, oba skupaj ali eden izmed naju sam: delila si bova na pol, kaj ne?«
»Tako je, drži. Zdaj si spet stari.«
»Doslej ti nisem še natančno označil kraja, Jim, kolikor ga namreč sam vobče poznam. Zdajle ti bom povedal, kar vem, potem bova pa ravnala neodvisno drug od drugega. Kakor mi je rekel Juarez, drži pot mimo treh gorskih vrhov. Ali so to prvi trije, ki sva jih videla, ali pa ti trije za hišo,
23 oe veva ne ti ne jas. A oajbii ne 60 teSko, dogMff
stvar na kraju samem. Srednji vrh mora biti kakšnih petdeset čevljev višji od ostalih dveh in je zgoraj ploščat. V prepadu med tem in srednjim vrhom rase grmovje, kakor je Juarez pripovedoval Skozi to goščo se moraš preriti, a držati se moraš čim bliže najvišjega grebena, dokler ne prideš do srede strmine. Tam leži nekaj razmetanih skal, ostanek plazu. Nekje med njimi mora biti vhod v jamo, v kateri se nahaja zaklad. Tako je vsaj rečeno v menihovih zapiskih. To je vse, kar vem.«
»To bodo trije vrhovi za hišo«, je rekel Kendric »Vse se da opraviti v eni sami noči. Kraj ni niti pol milje oddaljen od hiše in se dobro razbere od tod. A kako je z Escobar jem? Naju ni morda prehitel?«
»Escobar ne bo zmogel dirke z nama. Tu je ujet kakor muha v zamašeni steklenici. Ko pade noč, ne sme nosu pomoliti čez obzidje. Podnevi prav tako ne sme haciendi izpred oči. Po tem se mora ravnati prijatelj Escobar. In tega se tudi drži, kakor menim.«
»Kdo pa ti je povedal vse to?« »Ona sama.«
»A zakaj ga ima zaprtega?«
»Ne zaupa mu. Kdo bi ji to zameril? Računati mora z vsem, ko si je nadela nalogo, uresničiti tako velike načrte; nobene prilike, nobene možnosti ne sme zamuditi.«
»Vrhu tega se tudi njej sami žeja po zakladu«, e suho pripomnil Kendric.
»Saj ničesar ne ve o tem«, je oporekel Barlow, »Escobar drži jezik za zobmi; dovolj je zvit, da bo molčal.«
»Ona pa vemSar ve, Twisty. Ve, <Ja ^ BmÄbt
Juareza zaklal in zakaj. Skoraj prav tolik» ve o
vsej stvari kakor midva sama.«
»To je res, da mnogo ve«, je pomenljivo odvrnil Barlow, potem pa je zmajal z glavo. »Silne reči ima pred sabo, z malenkostmi se ne utegne ukvarjati. S tem nočem reči, da je majhna reč, kar sva zasnovala midva, res pa je vendar, da najine namere ne križajo njene poti. Preveč vsega ima pred sabo, da bi utegnila vstran, da bi segla po najinem zakladu. Vrhu tega je najbogatejša žena v vsej Mehiki. Samo njeni biseri so vredni več kakor sto-tisoč dolarjev — a njen rubin! Si ga videl? No, malo je kraljev, ki bi si mogli takšne kamne privoščiti za svoje najlepše nedeljske krone.«
»Saj sama trdi, da izhaja iz stare kraljevske hiše«, je hladno pripomnil Kendric. »Po svojem dednem pravu terja zase vsak zaklad, ki izvira od Montezume.«
»Pa s takšno zahtevo vendar ne bi mogla prodreti, Jim! Vsaj pred sodiščem ne?«
»Ne, razen če bi imela priliko, da vsakemu sodniku posebej nekaj šepne na uho«, je zamrmral Kendric.
Barlow se je zasmejal, nato pa sta opustila ta predmet Kendric je poročal prijatelju, kaj se mu je bilo pripetilo medtem; pripovedoval je, da je obzidje zastraženo in da ž njima pod isto streho jiva ujeta Amerikanka, od katere očeta skušajo izsiliti odkupnino.
»In če smem Escobarju verjeti, se godi to s privoljenjem senorite Castelmar«, je zaključil Ken- _ dric. Videti je hotel, kakšen vtis bo to dejstvo na- i
prartto na prfjatefja. Ai istJ^ffe ^fsvni stan velikega nacionalnega upora!«
»Nu, in kaj?« je odvrnil Barlow. »Kaj se to tiče mene? Kdor se razume na takšenle lov, temu se najbrž izplača. Za vraga vendar, kdo pa naju je semkaj poslal, da pridigava moralo? Sama naj gleda, sicer pa — temu morilskemu pritlikavcu ne verjamem niti besedice.«
»A če bi mu verjel, bi ti bilo še zmerom vse eno?« Glas mu je bil tako čudno pridušen. »Nu., Twisty, saj si rekel sam. Najina pota se ločijo. Lahko noč.«
»Lahko noč.«
Odšla sta vsak v svoj spalnico. Kakšni dve uri je Kendric v temi pri oknu, zrl na vrt in razmišljal. Dvoje je bilo pribito zanj: v haciendi de Montezuma ne ostane, če se mu le ponudi kakršnakoli prilika za beg; Spodnje Kalifornije pa vendar ne bo zapustil, ne da bi svoj delež zakopanega zaklada vzel s seboj ali da se ne bi prepričal, da je vsa zgodba samo pravljica. Polagoma pa se mu je kradla v preudarjanje še tretja misel; zmerom iz-nova je videl pred sabo »ubogo, malo stvarco«, ki jo je imel ujeto Escobar. Kakor je navada pri močnih možeh, je Kendric gojil živo sočutje s slabotnimi, a zdelo se mu je, da še svoj živ dan ni videl bitja, ki bi bilo manj doraslo svoji stiski kakor ta mala Amerikanka.
»Najljubše bi mi bilo«, si je mislil, »prebiti se do meje, zbobnati kakšnih dvajset čvrstih, pogumnih fantov, kakor vihar planiti na to druhal, obračunati z njo in rešiti malo Gordonovo domov. Če le ne bi bilo tako prokleto daleč ...«
Kulturni pregled
Beneška Biennale
Benetke: Kampanile, Markova cerkev, doževa palača, Ponte dei sospiri, gondole, tujci, fotografi in golobi.
Toda jaz sem se namenil pisati o Biennali.
Grem po obrežju degli Schiavoni v »Giardino publico«, kjer so zgrajeni paviljoni raznih narodov.
Najbolje so kajpak zastopani Itali j a-n i. Njihova razstava je zares reprezentativna in nudi pravi pregled vseh naporov italijanske likovne v«netnosti zadnjih dveh let in moderne umetnosti sploh. Za večino drugih narodov tega ne moremo reči. Posebno slabo sta zastopani Švica in Grška, .ki zapuščata po razstavljenih delih vtis popolne likovne onemoglosti.
V	ogromnem italijanskem paviljonu je nameščena tudi internacionalna razstava pokrajinarstva devetnajstega stoletja. Tu vidiš, da je XIX. stol. prav za prav rojstna doba sodobnega krajinarstva. Iz mračnih, deloma žanrskih pokrajin, ki so bile izdelane povečini še v ateljejih, se razvije svetlo slikarstvo: slikar se postavi v naravo ter jo upodablja v vseh njenih spremenljivostih. Tu naletiš na slavna imena, ki so tesno zvezana z modernim slikarstvom, kakor n. pr.: Constable, Courbet, Corot, Renoir, Cezanne, Gauguin, Pisarro, Monet, Manet itd.
Nekakšno senzacijo v italijanskem paviljonu tvori razstava italijanskih futuristov, ki nosi še posebno oznako: »Aeropittura«. Plamteč uvod v katalogu je tem slikarjem, kr se imenujejo »Futuristi aeropittori d'Africa e Espagna«, napisal ustanovitelj fu-tVirizma literat-futurist Marinetti. S tiho skepso preletiš dvorane, v katerih visijo pia katsko-kričave slike, ki s kričavo vsiljivostjo glorificirajo vojna dejanja. Na neki sliki se vidi krdelo nagih in neoboroženih Abe-sincev, ki v paničnem strahu pred granatami beže na vse strani. Učinek slike je povsem nasproten temu, kar želi »umetnik«.
V	centralnih prostorih italijanskega paviljona so vdelane freske in reliefi raznih italijanskih umetnikov. Na freskah, ki delujejo mirno in dekorativno, prevladuje vpliv zgodnjih slikarjev Giotta, Masolina, Masaccia itd. Na desno se vrste prostori z deli sodobnih italijanskih slikarjev, navezanih po večini na svojo veliko in slavno tradicijo. Presegalo bi namen teh mojih impresij, da bi se spuščal v podrobnejša razmotrivanja o posameznikih. Navedem naj samo nekatera imena, ki predstavljajo višek sodobnega italijanskega slikarstva: Carena. Casoratti, Pozzi, Vagnetti, Gau-denzi, Severini. Conti, Fozzi. Klasična umer jenost v kompoziciji in barvi je oplojena z modernim francoskim slikarstvom. Poseben študij zaslužita italijansko kiparstvo in grafika, ki sta tudi odlično zastopana na tej razstavi.
Prvi paviljon na levi pri vhodu je španski. Z nekim čudnim občutjem stopiš vanj in pri vhodu te pozdravi velika slika, ki predstavlja generala Franca, hrabro in junaško stoječega na platnu pred mračnim in pretečim ozadjem.
V	glavni dvorani so slike nekdaj slavnega Ignacija Zuloage, ki je pa kljub vsem pomislekom, kakor jih ima človek spričo njegovih slik, dobil letošnjo prvo nagrado. Dela ostalih slikarjev se ne dvigajo nad povprečnost. Odlični pa so kiparji s svojimi koloriranimi figurami, ki spominjajo na Montannesa, Hernandeza in druge stare Špance.
Zelo dobro se je predstavila Belgija. Od vseh dominira Paulus Pierre s svojimi meunierjevsko mračnimi krajinami industrijskih krajev Belgije. Dalje slede Opco-mer z velikimi in virtuoznimi portreti, De-vos Leon, ki spominja na Vlamincka, in Jules de Bruyckner, ki ima odlične acquaforte.
Češkoslovaška je slabo zastopana.
Francijo predstavljajo retrospektivne razstave Renoirja, Laprada in Lebasqua, ki pa niso najbolje zastopani, živobarvni Roussel učinkuje ponekod kakor kičasta razglednica.
Izmed angleških slikarjev dominira-ta primitivec Wood Christoplar in Spencer Stanley, zastopnik nekakšnega konstruktivnega ekspresionizma. Prvi spominja ponekod na primitivno slikarstvo cinika Rousseauja. Dobro sta zastopana grafika in knjižna ilustracija. Kiparji razstavljajo predvsem portrete.
Amerika, če preletimo paviljon ameriške umetnosti, opazimo, da ima ta neke skupne črte z umetnostjo Egipta in delno ludi Anglije. Neka eksotičnost snovi, ujeta v trde in konstruktivne forme, ki so nam včasi po svoji racionalni deformiranosti tu-fe.
Nemčija. Iznad mogočnega portala visita dve zastavi s kljukastim križem. V dvorani vis-a-vis vhodu pa stoji bista »pokrovitelja in reformatorja« nemške umetnosti Hitlerja. Nikake »entartete Kunst« ni na tej razstavi Vse je lepo in solidno napravljena. Z vsake stšse gleda kakšen
star mojster: Altdorfer, Dürer, Runge, Moritz von Schwind, Lenbach ali pa kdo drug. Nemci so imeli v 19. stol. dva velika slikarja Leibla in Hansa von Marreja. čudno, da si teh dveh nihče ne vzame za vzor. Neka akademska in formalna okostenelost preti nemški umetnosti zdaj, ko ni več »entartete«.
Madžarska. Nasproti vhodu je velika slika na pločevini. Kronanje kralja Štefana, delo odličnega zgodovinskega slikarja Abe Novaka, avtorja slikarij v madžarskem razstavnem paviljonu v Parizu. Tu so razstavljene skice za paviljon v Parizu in že po teh je mogoče sklepati na ogromno, vprav vLtuozno spretnost tega temperamentnega ln duhovitega stenskega slikarja.
Danska je zastopana predvsem po Nielsu Larsenu, Holandska po Tooro-pu (nekdanjem religiozno mističnem sli-
vi ta. Dialog je neprisiljen, domač, ljudski, komika zmerna, vendar pa nudi diletant-skemu igralcu dovolj prilike za uveljavljenje. Nekoč so naši diletantski odri živeli od samih prevodov, danes že začenja v njihovih vrstah nastajati domača proizvodnja. Ni mogoče reči, da bi Koržetov XÜgav je grunt?« zaostajal za nekaterim uvoženim dramatskim blagom te vrste. Zategadelj 6e utegne še večkrat pojaviti na podeželskih odrih. — Ana Wambrechtsamerjeva je zanimiva avtorica že po svoji življenjski usodi. Da je nemškega pokolenja pričuje njen priimek, rodila pa se je v popolnoma slovenskem kraju in se je v njem za vse življenje napila ljubezni do domače zemlje. Starši 90 jo vzgojili v nemškem jeziku, vse nemške šole pa ji niso dale izrazito nemškega duha. Kot sodelavka »Cillier Zeitung«, »Tagesposte« in xHeimgartena« je ta avstrijska poštariiea (roj. 1897, umrla 1933) najrajši obravnavala zgodovinske in narodopisne motive s slovenskih tal. Spisala je veliki zgodovinski roman» Heute Grafen von Cilly und nimmermehr«. Njen nedokončani roman »Reinhold der Grenzer« kaže, da ee jo hotela poglobiti tudi v problem obmejnega človeka, ki raste med dvema kufltu-
karju, ki je iz svoje linearno dekorativne smeri prešel v nekako »novo stvarnost«). Poljsko zastopa Olga Boznanska (pariška šola), Rumunijo pa odličen por-tretist Stoenescu Eustahij.
Jugoslavija je sorazmerno dobro predstavljena, čeprav ne tako, kakor bi lahko bila. Pogrešamo predvsem Meštrovi-ča. Od kiparjev razstavlja samo Rosandič, ki je izrazit Meštrovičev epigon. Najboljši je tam, kjer skuša biti naraven; kjer pa stilizira in posnema Meštroviča, kakor n. pr. v velikem Kristu in reliefih, je zaradi svoje neokusne in pretirane deformiranosti nemogoč. Izmed slikarjev razstavljajo: Babič, Becič, Milanovič, Dobrovič in Jama. Zdi se, da so pri izboru razstavljalcev gledali predvsem na stara, že renomirana imena. Slovenski impresionizem bi, mislimo, namesto Jcme boljše zastopal Jakopič.
V splošnem letošnja Biennale ne more nuditi pregieca vsega najboljšega, kar se dandanes na svetu ustvarja. Večina držav je pomanjkljivo zastopanih, tako da o kakšnem intenzivnem medsebojnem tekmovanju narodov ne more biti besede.
France Miheliö
Zapiski
Dve slovenski ljudski igri. Naši ljudski odri so dobili v zadnjem času dve izvirni knjižici: Vinko K o r ž e je izdal v Mariboru kmečko komedijo v treh dejanjih »Čigav je grunt?« Prostovoljna gasilska četa na Planini pri Sevnici pa je Izdala zgodovinsko igro Ane Wambrechtsamer-j e v e »Za staro pravdo«, Koržetova komedija »Čigav je grunt?« je bila ponovno uprizorjena z uspehom, ki že sam pričuje, da ima neke odrske vrline in da ustreza obzorju svojega občinstva. Komedija je prirejena v preprosti dramatski tehniki, saj je delo avtorja, ki je zrasel z diletantskimi odri in se pri njih naučil osnovnih pravil dramatskega oblikovanja. Snov je vzeta iz vsakdanjega kmečkega življenja; ne zaplet in ne razplet dejanja ne presenečata po ničemer «wem, veočter «ta po ssoóe učioko-
rama — bil je to pisatelj ičin intimni in živ-ljensko važni problem, ki ga še sama ni mogla rešiti. Ana Wanbuechsamerjeva je spisala »Kroniko trga Planina« in prevedla v nemščino Zupančičevo »Veroniko Deseni. ško« in Novačanovega »Hermana Celjskega«, vse to pa je žal ostalo v rokopisu. Ob peti obletnici svoje »Anike« so ßedaj Pla-ninčani izdali v priredbi prof. Nika Kureta njeno zgodovinsko igro »Za staro pravdo«. To igro je Wambrechsamerjeva spisala v slovenščini, kakor je napisala slovenski dve novelici. Kako težavna je naloga, ki si jo je zastavila. pričujejo že poskusi drugih avtorjev, katere je zamikala doba kmečkih bojev. Tu je lahko edini Bratko Kreft s svojo obsežno dramatsko kulturo in 6 svojim ostrim pogledom za zgodovinsko stvarnost ustvaril delo, ki vsaj v glavnem prepričuje. Wambrechsamerjeva je imela kajpak skromnejše namene in njena romantična zasnova jo je že sama po eebi ovirala pri pravilnem oblikovanju snovi Prof. Ku-ret je njeno igro v marsičem predelal in ji dal obliko. 9 katero utegne na diletawtekih odrih doseči svoj namen. Cisti dobiček knjižne izdaje »Za staro pravdo« )cena izvodu 12 din) je namenjen za Gasilski dom na Planini pri Sevnici
Pregled sodobne romanske literatnre vsebuje pravkar iziäla knjiga »Panorama de la LHtérature roumadne eontemporaine«. delo B. Munteana, ki je izšla pri Edition« du Sagitfcaire v Parrau.
Nov življenjepis Aristida Manda, politika srečne dobe pred današnjo veliko evropsko krizo, je spisal Georges Sua rez (>Bri-and«, izdal Pkm v Parizu). Avtor je svoje biografske sposobnosti izpričal Se prej s študijo o Clemenoeanjo.
Postani in ostani £lan Vodnikove dražbe!
Podrobne sporede vseh evropskih ra<fijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tednika za radio, gledališče In film »NAS VAJU, Ljubljana, Knafljeva nL 5.
Petek, 5. avgasta Ljubljana 12: Iz naše domovine (plošče).
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nae. ura. — 19.50: Deset minut za planince (dr. A. Mrak). — 20: Plošče. — 20.10: Potreba izobrazbe gospodinjskih pomočnic (ga. V. Kraigherjeva). — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Angleške plošče.
Sobota, 6. avgasta Ljubljana 12: Vožnja neznanokam (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi
—	13.20: Plošče. — 18: Vesel delopust (Radijski orkester). — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20:
0 zunanji politiki (dr. A. Kuhar).— 20.30: VIII. večer muzikomed ijantov. — 22: Napovedi. poročila. — 22.15: Za dober konec
igra Radijski ortiester. — 23: Esperantska poročila.
Beograd 17.15: Operetne pesmi. — 20: Narodne pesmi. — 21: Orkestralni koncert.
—	22.15: Lahka glasba. — Zagreb 20: Zvočna igra. — 20.30: Opereto! duetL — 21: Godba na pihala. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 20.05: Lahka glasba.
—	20.45: Zvočna igra. — 22.15: Plošče in plesi. — Varšava 21.10: Pester glasbeni spored. — 22: Lahka godba in ples. — So-, fi ja 17: Komorna, lahka in plesna muzika.
—	19.30: Plošče. — 20: Skladbe za čela — 20.55: Plošče. — 21.45: Pester spored. — Dunaj 10.30: Kmečka glasba. — 12: Koncert orkestra. — 15: Veselo popoldne. — 18: Koncert vojaške godbe. — 19: Mešani zbor in duet harmonik. — 20.10: Glasbeno potovanje med meridiani. — 22.40: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19: Operna glasba. — 20.10: Plesni večer. — 22.30: Lahka m plesna muzika. — München 19: Vojaška godba. — 20: Pester sobotni spored. — 22.30: V plesnem ritmu. — 24: Polnočni koncert in zabava. — Stuttgart 19.15: Novi plesni komadi. _ 20.10: Pester glasbeni spored. — 24: Godba za ples.
ZAHVALA
Za številne izraze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega ljubljenega očeta, starega očeta, tasta, gospoda
Leopolda Tratnika
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo.
Predvsem se zahvaljujemo preč. duhovščini za spremstvo pri pogrebu in tolažbo med boleznijo, sorodnikom, darovalcem vencev in cvetja, gasilskim četam in žalskemu Sokolu za častno spremstvo, pevskemu društvu za ganljive žalostinke pod vodstvom g. Rajka Vrečarja, obč. odboru, g. podžupanu Vilku Senicu za nagrobni govor, zdravnikoma g. dr. Flajsu in g. dr. Loč-niškarju za požrtvovalno pomoč med boleznijo ter vsem, Id so dragega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti
Zg. Ložnica, IJtija, Žalec, dne 3. avgusta 1938.
Žalujoče rodbine: TRATNIK—VIZOVIŠEK.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je naša dobra mati, stara mati in prababica
Matilda J elene«*
rojena PLANINEC
VDOVA PO NADUČITELJU
dne 3. avgusta t. L ob 10. uri zvečer v 73. letu svojega skrbi polnega življenja po dolgi in mučni bolezni mirno umrla.
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 6. t m. ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže obče bolnice v Ljubljani, od koder bo prepeljana v šmihel pri Novem mestu, kjer bo ob 4. uri popoldne položena ob stran svojega moža k večnemu počitku.
Vsem, ki so jo poznali, jo priporočamo v blag- spomin. V LJUBLJANI, 3. avgusta 1938.
CELESTEN, MARICA, JOŽE, TTLKA, BOŽENA, otroci; JULIJA in KBISTA, ednaU; ANTON MUCH A, DANILO PIRC, zeta; BOŽENA por. DOUGAN, ALENKA, METKA, vnukinji; PETEK In TOMAŽ, pravnuka.
f
Umri je naš ljubi oče, gospod
MILAN BLENVEIS-TRSTENIŠKI
ABT. POLKOVNIK V POKOJU
Pogreb bo ▼ soboto, dne 6. avgusta 1938 ob pol 6. uri popoldne izpred mrliško veže splošne bolnice na poko-paUSóe k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 4. avgusta 3968.
Žalujoča rodbina:
>JUTRO« SÉ. 180.
8
Petek, 5. VIEL 1838.
Vzajemna posojilnica
Miklošičeva
nudi za vse vloge popolno varnost tn obrestuje nove vloge à 4% do 5% po dogovora. — Nove vloge tn stare vloge izpod 6.000 Din se na zahtevo vsak čas v celoti Izplačajo. — Nedvignjene stare vloge Izpod 6.000 Din se bodo smatrale s L. majem 1938 za nove vloge. VZAJEMNA POSOJILNICA DAJE KRATKOROČNA POSOJILA.
MALI OGLASI
Službo dobi
Mlajšo gospodično
2 znanjem nemščine iščem za dopoldanske nre k 7 otrokoma. Salon »Vena«. Gradišče 4.	1S209-1
Pekovskega
pomočnika
vsa deta. sprejme takoj Stenko Franc, šmartinska cesta, Ljubljana.
18206-1
Šoferja
13 rvtotaksi potrebujem. Po-irve se Tratar, Predovičeva ui .12. Nedeljo dopoldan.
18233-1
Gospodično
k otrokom - 'ravo, inteligentno, snažno, Hčem 2a Kranj. Ponudbe z navedbo zahtev, i2obrazbe in spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Ljubezniva«.
18190-1
Trg. pomočnico
pomoč šefu, z najmanj 2-letno službeno dobo, sprejmem v službo. Poštenost pogoj. Kavcija do 4000 din. Služba stalna. Takojšnje ponudbe: Albert Hribar,
f>ri Ljudmili Tanš, Trbov-je I-, št. 78.	18191-1
Samostojno
kuharico
is gostilno Sprejmem takoj.
Sv. Petra c. 43.
18225-1
IS letno dekle
pridno in pošteno, za vsa hišna dela, takoj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah J'J tra.
18221-1
1.000 din dobi
tisti, ki mi preskrbi službo tovarniškega delavca ali sluge. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa nagrada«.
182C8.2
Strojnik
50 Vet star, trezen, r odličnimi spričevali in večletno prakso, izvršuje vsa popravila samostojno, išče službo. Ostala pojasnila pismeno ali ustmcno. Ponudbe poslati pod »Strojnik« na ogl. odd. Jutra.
18213-2
Dve National
blagajni
klavirsko harmoniko, gramofon, dva fotoaparata, — proda po izvanredno ugodni ceni Ostrožnik, trgovina Pasaža, Nebotičnik.
18223-26
Avto, moto
Kupim motocikel
200—350 ccm, dobro ohranjen. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Motor«.
18214-10
v najem
Gostilno
vzamem takoj v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitri dogovor«.
18234-17
Dve prazni
mansardni sobi
takoj oddam. Celovška cesta 134.	18202-23
L44
Opremljeno sobico
iščem takoj. V trgovini Sv. Petra cesta 36.
18236-23a
Dijaške šobe
2 dijakinji
trg akad. iščeta stanovanje z vso oskrbo po zmerni ceni v Ljubljani. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Nemška konverzacija« 18229-22
Lokali
Lokal za obrtnika
oddam za 15. avgust, na Sv. Petra c. 43, dvorišče.
18224-19
Stanovanje
odda
Solnčno stanovanje
dvosobno, s pritiklinami mansardno, poceni oddam 1. novembra. Kocenova 11.
18204-?!
Dvosob. stanovanje
poceni oddam takoj. Hra-deckega cesta 41.
18235-21
Dvosob. stanovanje
prečiščeno, z razgledom na Ljubljanico, oddam. Stari trg 24, I. Poizve se II. nad. stropje g. Smole.
18201-21
Stanovanje 3 sob
lepo in eno 2 sob, oddam za november v Tavčarjevi
ulici 3.
18218-21
Trisobno stanovanje
solnčno, južna lega, v I. nastr., oddam na Cesti 29. oktobra (Rimski cesti) št. 23. za L. november t. 1.
18222-21
Radi selitve
prodam popolnoma novo damsko kolo, star papir in cunje (flike). Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
18198-6
Kočija
dobro ohranjena, po nizki ceni naprodaj. Modic, Bloška polica 3 pri Rakeku.
18194-6
Glasbila
Klavir
kratek, rujav Stelzhammer, zelo dobro ohranjen, pro* dam zaradi pomanjkanja prostora. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
18069-26
Moderno
stanovanje
4 velikih sob in pritiklin, I. nadstropje v sredini Ljubljane, odda Društvo hišnih posestnikov, Salendrova 6.
18136-21
Stanovanja
Eno ali dvosobno
stanovanje
iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«.
18212-21a
Sobo odda
Solnčno sobo
lepo, oddam z vso oskrbo
stalnemu gospodu. Kopalnica na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18174-23
m mi m
Javna dražba
6. avgusta ob 15. uri se proda potom javne dražbe koža belega severnega medveda v pisarni odvetnika Kornhauserja, Tavčarjeva ulica št. 3.
18203-32
Udomačeno srnico
krasno, ki sliši na ime »Miki« in dva krasna angora zajca, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18189-27
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe.
BoljJa, Boljša moč, Brivni-ca na Gor., čimprej. Delaven zastopnik, Dobičkano-sen 155, Eksport, Gospodinja 623, Harmonija, Izven Ljubljane, Kotel, Kavcija 51, Lesna industrija, Mirno, Moderno, Mlad trgovec, Mlajši, Mirna 49, Močan in zdrav, Marljiv, Novo, Nov dom. Najraje v vili. Oskrba, Oprema, Organizator, Provizija 54, Preproga 10, Rose Marie, Restavracija, Samska, Spretna moč, Stalen, Srečno, Siguren plačnik, Trezen šofer 100, Trgovina, Takoj nastop, L'godno 77, Vrtnarija, Za takoj, 15.000, I. nadstropje, 700.
Informacije
Išče se
Matijo Zupančiča iz Dobin-dola, Toplice, Novo mesto, lesnega manipulanta, živečega neznano kje, kateremu je umrla mati. Bobnar Anton, svak.
18200-31
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
m?
MOTORNA KOLESA
od 100 do 600 ccm eno leto garancije vse rezervne dele
Motor-Lotz
Maribor, Cankarjeva
Din 60.—
znaša mesečno odplačevanje za znameniti orig. »ARDA« otroški voziček. - Brezplačen katalog z največjo izbero v državi in zajamčeno najnižjimi cenami, ker jih kupite naravnost od izdelovalca. — Prevoz do
vas plačamo mL »ARDA« - Beograd, Palmotičeva 12.
'NSERIRAJ V „JUTRU" !

»Rembrandt Celje«
od 9. 8. dalje sem odsoten. 21.—22. se vidimo! Javi se! Lisca.	18231-24
ZAHVALA
Vsem, ki so ob smrti naše ljube mame
Terezije Mally
VDOVE PO NADUČITELJU
kakorkoli sočustvovali z nami, poklonili verJce in izkazali pokojnici poslednjo čast, iskrena hvala LJUBLJANA, 5. avgusta 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
Iz življenja na deželi
Iz Krškega
kr— Kriminal. V teku enega tedna je prišla sodna komisija iz Brežic na Videm nič manj kakor trikrat, vsakokrat zaradi raztelešen j a. Prvič je šlo za 6mesečen plod, ki ga je neka dekla zakopala na Anovcu, a je prišla stvar na dan zaradi njenega obolenja. Neka druga ženska je prav tako 6mesečen plod vrgla v stranišče in je to prišlo na ušesa oblastvom po ljudski govorici. Tretje raztelešen j e pa je opravil zdravnik dr. Jože Bogataj z Vidma 2. t. m. na truplu moškega, ki je bil že mrtev najden na železniškem tiru, nedaleč od Starega grada.
kr— Gasilski dan na Krškem polju. Gasilska četa v Vel. Podlogu se vneto pripravlja na svoj praznik v nedeljo 7. t. m. popoldne, ko bo poleg že obstoječega doma otvorila lepo dvorano, kakršne menda ni v vsej Dolenjski. Omenjena četa je sploh zelo delavna. Potrebo ustanovitve gasilne čete sredi obširnega Krškega polja je spoznal predvsem g. Pacek Janez, posestnik v Vel. Podlogu, ki je pridobil za sodelovanje še danes agilne gasilske delavce gg. Menica Franca, Longota Avgusta, Jamnika Jožeta in Rihlja Alojza. Ob zglednem razumevanju domačega prebivalstva doseza četa lepe uspehe. Ta četa je bila v svojem okolišu prva, ki si je na-
Od Vas
J«
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo postite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana
Poljanski nasip 4-6 — Svettatila loka
NSERIRAJ V „JUTRU" !
bavi la brizgalno in je na Krškem polju prva, krstila motorko. Leta 1931. si je zgradila ličen Gasilski dom, letos pa dozidala 20 m dolgo in 10 m široko dvorano, ki bo služila prosvetnemu dehi agilnega članstva Slavnost otvoritve bo združena z župnim zletom.
Iz Slovenj ega Gradca
sg— Odhod kolonije petrovgrajskega Rdečega križa. Nazaj v Petrovgrad je odpotovala kolonija Rdečega križa, ki je prebivala v Slovenjem Gradcu ves mesec julij. Kolonija je štela 47 oseb in je prišla v Slovenj Gradec pod vodstvom funkcionarjev petrovgrajskega Rdečega križa. Nastanjena je bila v prostorih osnovne šole Mladi petrovgrajski dijaki so nam bili prav simpatični. Upamo, da so se dovoljno naužili našega svežega zraka, hribov in vode in da jih bomo prihodnje leto spet pozdravili v naši sredini
Iz Ljutomera
lj— Izvoz jabolk se je te dni začel. Odšli so prvi vagoni zgodnega sadja na Češkoslovaško in v Nemčijo. Cena je ugodnejša ko lani in se giblje med 1.50 in 2 din za kg. Novi predpisi za izvoznike nekoliko otežujejo poslovanje, so pa v interesu naše sadne trgovine potrebni.
BREZNICA. Lansko leto sta bila po službeni potrebi prestavljena iz Breznice v Prekmurju v Domanjševce splošno priljubljena učitelja Mokorel Viktor in njegova žena ga. Mara. Storjeni so bili koraki, da bi se oba šolnika vrnila nazaj. Vsi starši so podpisali prošnjo na prosvetnega ministra, a se prošnji ni ugodilo. Zdaj odhaja iz Breznice upravitelj g. Clement Avgust, ki je na lastno prošnjo premeščen na Dobrovo pri Ljubljani. Dobili smo novega župnika g. dr. Arnejca iz Trstenika. Poleg vseh društev ga je sprejela tudi de-putacija Sokola. G. župnik je dal izjavo, da bo nepristranski, in v tem smislu ga je pozdravil tudi zastopnik Sokola.
f
v*"v- Av'-'-^-ft*-
Javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je moja žena
Frančiška Pečnik roj. čandek
dne 29. julija 1.1., previdena s tolažili sv. vere preminula RAVNA REKA, Moravska banovina.
PECMK FRANC, užaloščeni mož
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric itd., gospod
ANDREJ JURŠIČ
POSESTNIK, TRGOVEC IN GOSTILNIČAR
danes 4. avgusta v 75. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v soboto 6. avgusta ob 16. iz hiše žalosti, Makole štev. 4, na farno pokopališče. Molite zanj!
MAKOLE, 4. avgusta 1938.
žalujoči: MARIJA, žena; ANDREJ, VIKTOR, sinova; MARIJA poroč. BREZINŠEK, hčerka; FRIDL, zet; MARIJA, snaha; FRIDA, MARIJA, vnukinji; KAROL, JAKOB, brata — in ostalo sorodstvo.


Mestni pogrebni »vod Občina Ljubljana
Nenadoma nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni soprog tn preljubi zlati oče, gospod
dr. IVAN KIMOVEC
ODVETNIK
Pogreb nepozabnega, dragega pokojnika bo v petek, dne 5. avgusta 1938 ob 5. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 3. avgusta 1938.
CECILIJA, soproga; JOLANDA m DEMETER, otroka ter vse ostalo sorodstv o.


mm ' * ■
„y> V, »Ä -...■
; 3 y
mmmm ■ ■ - : ■

mmt »«i1 .. zm mSmmm- ■
;	• --V-.; * .	s-'»^' —■
r : rg
-.. «.'<••• •• . .1.7. . - ' ' , '
^ % m '
. V: C'"**-
~yt.	vTV'^ V-'"

'•■k
»SLOGRAD«
SLOVENSKA GRADBENA IN INDUSTRIJSKA D. D.
LJUBLJANA
JAVLJA TUŽNO VEST, DA JE DNE 4. AVGUSTA 1938. PREMINUL NJEN DOLGOLETNI, VELEZASLUŽNI
UPRAVNI SVETNIK IN ČLAN IZVRŠILNEGA ODBORA, GOSPOD
MILAN BLEiUfEIS-TRSTENIŠKI
ART. POLKOVNIK V POK. IN REZ.
OHRANIMO MU ČASTEN IN TRAJEN SPOMIN!
LJUBLJANSKI ŠPORTNI KLUB
SPOROČA SVOJIM ČLANOM ŽALOSTNO VEST, DA JE
DANES UMRL
NJEGOV ČLAN IN BIVŠI DOLGOLETNI ZASLUŽNI PREDSEDNIK, GOSPOD
MILAN
BLEIWEIS-TRSTENISKI
POLKOVNIK V POK.
BLAGEGA POKOJNIKA SPREMIMO NA ZADNJI POTI V SOBOTO OB 17.30 TL MRTVAŠNICE SPLOSNE BOLNICE
NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. LJUBLJANA, 4. AVGUSTA 1938.
ODBOR
ZAKLETI GRAD
Profesor, zakaj so naši zar Ki
Ta gre za dvoje vrst možganov. Aparat je treba Izpopolniti tako, da bo deloval na ofoa.
Urejuje Davorin Ravljen.
— Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za
Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani