List za listom pada! Ko smo pred 22timi leti maturanti zapustili koprsko učitcijišče, pač nismo pričakovali takega izida! Najstrarejši med sošolci — pišem najmlajšim posmrtnice. List za listom pada, število se manjša. Štirje našega gnezda &o že odšli v deželo miru. Najmlajši, Trčič, živ, nadarjen, je odšel prvi. Sledil niu je Schlunder v Kobaridu. Tretji je odšel Iv. Justin, zadnji čas vodja pripravnice v Podgori pri Gorici. Bil je najstarejši, razen mene seveda. Štiri leta sva sedela skupaj v isti klopi. Pred štirimi leti sva delala načrt za dvajsetletnico. Z njegovo smrtjo je odšla tudi dvajsetletnica. Dne 12. t. m. pa smo spremili k večnemu počitku tovariša Antona Stresa, nadučitelja iz Cerknega na Goriškem. Srce se mi je krčilo, ko sem čital v časopisu: »Anton Stres, nadučitelj v Cerknem, star 41 let, Je umrl na Viču pri Ljubljani.« Vesel, priden, nadarjen in v naiboljših letih pa je — mrtev! Ah, saj ni mrtev, samo umrl je! Njegovo delovanje v službah gotovp opiše. kak.biiŽDii niegav tovariš. .,;A'vm>.iA SiJ':h v.r.sifLtr.  Dne 12. t. m. je bil pogreb na pri- jazno pokopališče na Viču Pri Ljubliani. Nekaj kranjskih in primorskih tovarišev mu je zapelo pred hišo žalostinko »Nad zvezdami«, na gHobu pa »Blagor mu!« Pogreba se je udeležilo mnogo tovarišev s Primorskega, tovariš Gangl in mnogo ljubljanskih tovarišev obeh strank, kar je jako lepo. (Zakaj nismo povsod le učiteljikolegi?!) Na čelu izprevoda je bila šolska mladina in godba. Za krsto so šli sorodniki, je šlo učiteljstvo in mnogo odličnega občinstva. Bil je lep pogreb, dostojen učitelja. Dragi Anton, iskal si tukaj zdravja, toda našel si konec trpljenja. Kaj je čutilo Tvoje srce, ko si zapuščal ljubljeno soprogo in drago dete! ' i:-( • Umrl si v deželi strupene nestrpnosti toda v jami — vlada še bratoljubje! Počivaj v miru, dragi tovariš! Ivv^lferle