Glas zaveznikov TRST, ponedeljek 26. novembra 1945 OfLJJNISTVO : Via 8. FeUleo 8 • Telefon it 93854 In 9444» Leto I - St. 136 Informacijski dnevnik A. L S. Cena 2 liri OGLASI i Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 36), objave L 9, finančni in pravni lglasl L. 12. V vsebini Usta tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L, Societš per la PubbUclta in Italla, Trst, vla Silvio Pellico st 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 3 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. Mrntla mlslilDAMASKINOS OSTANE Trat, 26. novembra Gospu de Stael, ki bi jo lahko I imenovali «babico liberalizma^,\ ker je bila prav pri rojstvu tega političnega gibanja — ki je dalo človeštvu v prejšnjem stoletju takšen zagon in postavilo nekatera neumrljiva načela: zasebno pobudo, svobodo tiska in govo ra, osebno varnost, nedo- \ takljivost domovanja itd. — je prav kmalu uvidela, kam pelje Francijo Napoleonov režim. Ta izredno nadarjena žena, ki jo svet pozna tudi kot Napoleonovega «nasprotnika št. 1», je že 1799 povedala resnico, ki bo ostala zapisana z njenimi besedami v zgodovini bojev človeštva za svobodo. Takrat ji je namreč prišel povedat Napoleonov brat Jožef, da je prvi konzul jako nezadovoljen z njenim opozicijskim zadržanjem. Ker spor med Napoleonom in gospo de Stačlovo še ni bil javen, je Napoleon spraševal: «Kaj prav za prav hoče gospa de Stae-lova?» je 12. vladni armadni zbor okrog 193 km v notranjosti južne Mandžurije in Je praktično obkolil mesto Cin Cev, ki leži 64 km severovzhodno od strateškega pristanišča Hulutao. Časopis poroča, da je dospel v Mukden general Cu Toh višji poveljnik vseh komunističnih oboroženih sil. Predvidevajo, da se komunisti pripravljajo na odločilni odpor'v Mukdenu. List piše, da znaša Število komunističnih oboroženih sil v severovzhodni pokrajini 200 tisoč dobro opremljenih mož, ki pa niso zadostno izvežbani. Časopisna poročila poročajo, da so oklepne edlnice osrednje kitajske vlade obkolile važen železniški vozel pri Cinhslenu (Cinčov) v jugozahodni Mandžuriji, ob glavni železniški .progi Peking - Mukden. Neko drugo poročilo pravi, da bo tamkajšnja komunistična posadka polskušala izprazniti kraj po pomorski poti. Dva neodvisna čungkingška časopisa poročata, da se vrše kitaj-sko-sovjetska pogajanja brez ovir in so odnoeaji med Kitajsko in Sovjetsko zvezo odlični. General Albert C. Wedemayer, poveljnik ameriških sil v severni Kitajski, je izjavil, da bodo ameriški mornariški strelci ostali v severni Kitajski, kjer bodo nadaljevali z razoroževanjem japonskih edlnic. Razen tega je dejal, da so ameriški vojaki na Kitajskem samo zaradi razorože vonja in repatriacije japonskih vojakov ter dodal, da bo ta naloga najbrže končana v Šestih ali osmih mesecih. V Pekingu so javili, da so ameriški in kitajski uradniki odločili repatriiraii razorožene Japonce iz tega področja tako, da bodo Pošiljali iz tangkuške in tsingtaoške luke približno po 3000 vojakov na dan. Volitve v Avstriji Nadzorstvo zasedbenih oblasti - Velika udalaiba v prvih urah ■ Miren potek Dunaj, 26. novembra Po poročilih agencije Reuter kažejo vesti, ki so prispele iz Bregen-ca, da je katoliška ljudska stranka dosegla na Predarlskem odločilno zmago. Vest pravi da je katoliška Tjudska stranka dobila 70 odstotkov, socialisti 28 odstotkov in komunisti 2 (dva) odstotka oddanih glasov. Dunajska radijska postaja je poročala, da je bil naval na nekaterih voliščih tako velik, da so morala ostati odprta tudi preko določenega časa. Voditelji strank so izjavili, da bodo Se nadalje podpirali koalicijsko vlado, ne glede na izid nedeljskih volitev, ker je to nujno potrebno za obnovo Avstrije. IZ SLOVENIJE »Vestnik mariborskega okrožja* je objavil Članek pod naslovom »Izdajalce pred ljudsko sodbo!*, v katerem pravi, da je «v radgonskem in lendavskem okraju OF 11. novembra ostala v manjšini, pa tudi v okrajih Maribor levi breg in Ljutomer je rezultat vidno slabši kot drugod v Sloveniji. V manjši meri je reakcija zbegala ljudstvo v ptujskem okraju, le deloma pa v okrajih Maribor desni breg in Murska Sobota. Slovenskemu In državnemu povprečju pa sta se najbolj približala okraja Prevalje in Maribor mesto*. Isti Ust poroča, da se »kulturbundovcl sprehajajo se tu pa tam. po Štajerskem in Koroškem in po slovenskem/ Maribora. Sfe se sprehajajo po mestu, kjer so tako ne usmiljeno streljali slovenske talce, po mestu, odkoder so gestapovci po njihovem priporočilu ■ in z njihovim odobravanjem vozili slovenski živelj transport za trasportom v Srbijo, na Hrvatsko in drugam*. Zato jim ostaja »pot iz stanovanj v pokoro za izdajstvo tin druge grehe*. O volitvah na Portugalskem piše list, da se je »kljub najhujšemu policijskemu' terorju 60% volivcev abstiniralo*. Avstrijskih volitev se niso udeležili tisti Slovenci, ki so bili organizirani v «Osvobodilni fronti*. Volitve za avstrijski parlament na vsem avstrijskem ozemlju so bile razpisane a odlhritvljo Na)dzolrlJ stvenega »veta za Avstrijo, v katerem so zastopane sovjetske, angleške, ameriške in francoske oblasti, ki so potek in Izide volitev nadzirale. Iz BršlJina pit Novem mestu poroča dopisnica Mimi Vovk, da je vohveo Kastelic Franc, ko je deset ur po glasovanju umiral, izrekel svoje zadnje besede: »Umiram v republiki!« Ob prvih svobodnih volitvah, ki jih je včeraj doživela po petnajstih letih Avstrija, so ie v prvih jutra-jih urah opazili močan dotok volivcev na volišča. Na Dunaju je do opoldne glasovalo 70 odstotkov volivcev. Poročila, ki so do večemjih ur prepela na Dunaj, pravijo, da je v južni Avstriji glasovalo povprečno po 60 odstotkov volivcev. Na Dunaju ni bilo nikakih nemi. rov, vendar so po cesti patruljira& zavezniške čete in oklepni vozovi. V Spodnji Avstriji so bile na razpolago sovjetske prevozne radijske postaje, ki so takoj javljale vse podrobnosti o volitvah na Dunaj. Po-dobnoslužbo so opravtljali tvM v britanskem zasedbenem področju. Neka Reuterjeva brzojavka iz železniškega križišča Beljaka poroča, da je do opoldne glasovalo 30 odstotkov volivcev in da so opazili naklonjenost komunistom. Zadnji dnevi votivnega boja so potekli mirno razen posameznih spopadov majhne važnosti. Vlada je ponudila za dan volitev posebna po. licijska ojačanja, toda vsi dunajski okraji so ojačenja odklonili. Težko je bilo o izidu volitev kar koli pred. videti, ker je 61 odstotek volicev bilo ženskih in ker je število volivcev za 400.000 nižje kot pri volitvah 1930. Prve izide je objavil v nedeljo zvečer obveščevalni urad BBC za Avstrijo, ker je Zavezniška nadzorstvena uprava prepovedala ponoči objavljati izide volitev. Zaradi tega menijo, da ne bo mogoče izvedeti končnega izida pred sredo tedna. E ZAPISKI Voj Perzijski nemiri la Zdrsžcss držav« London, 26, novembra Poročila iz Wa*hingtoiia pravijo, da so Združene države zahtevale od Sovjetske zveze pojasnila o razvoju dogodkov v severni Perziji Nekakšen ljudski zbor v Aaer-bejdžunu zahteva popolno sam upravo za pokrajino v okvira p« zŠJske države. Padec italijanske vlade Odstop liberalnih ministrov podrl italijansko vlado Velik odmev v vrstah narodno-osvobodilnih odborov Rim, 26. novembra Ministrstvo za kraljevi dom/ je izdalo naslednje uradno poročilo o odstopu Ferruccia Parrija kot predsednika italijanske vlade: »Kraljevi regent jo v soboto ob 21.30 sprejel na Kvirinalu predsednika ministrskega sveta. Ferruccia Parrija, ki je podal odstop vlade, kateri je predsedoval. Kraljevi regent si je pridržal pravico do odločitve. Kot je običaj, bo vlada še nadalje opravljala upravne posle. Regent bo jutri pričel s posvetovanji*. V nedeljo dopoldne je kraljevi namestnik začel s posvetovanji. Po običaju je ob 9.30 najprej sprejel predsednika senata, grofa Della Torretta in predsednika narodne konzulte grofa Sforzo, ki sta zapustila Kvirlnal ob 10.15. Kmalu po 10.20 uri je kraljevi namestnik sprejel ministra Ruinija, tajnika delavske demokracije. Razgovor s njim je trajal do 10.50 ure. Sledila so posvetovanja s tajniki drugih strank. V Rimu je prišlo do manifestacij v korist vlade narodno-osvobodllne-ga gibanja šestih italijanskih glavnih strank: liberalne, krščan- Zadnji izidi avslvijshih volitev Na Dunaju socialno - demokratska večina Na podeželju si delita vodstvo katoliška in socialno demokratska stranka Dunaj, 26. novembra Najnovejše vesti o izidu volitev na Dunaju pravijo, da je dobila avstrijska socialno demokratska stranka 327.000 ali 58% glasov, katoliška ljudska stranka 811.000 in komunistična 74.000 glasov. Po dospelih vesteh je videti, da so socialni demokrati dobili večino tudi v Gradcu na štajerskem. V Zgornji Avstriji, na Predarlskem, Soinograškem in Tirolskem je dobila večino katoliška ljudska stranka, kateri sledi socialno demokratska. Popolnoma so propadi! komunisti. Tudi na Spodnjem štajerske, Koroškem s® dobili večino socialni demokrati in katoliška ljudska stranka. Volitev se je udeležilo pilbližna 90% volivcev. sko-demokratske, akcijske, delavske demokracije, socialistične in komunistične. Večja skupina mani-festantov, ki se je zbrala pred sedežem narodno-osvobodilnega odbora na Trgu sv. Apostolov, je šla pred palačo Viminal, kjer je ministrsko predsedstvo, ter vzklikala vladi narodno-osvobodilnega odbora. Zastopstvo manifestantov je sprejel bivši ministrski predsednik Farri. Tudi narodno-osvobodilni odbor v Napolju je sprejel resolucijo, v kateri poziva, naj bi se združile vse demokratične in antifašistične sile*. Resolucije so sprejeli tudi delavci največjih napoljsklh podjetij, ki zahtevajo vlado ljudske volje, ki naj bo izraz osvobodilnih odborov. Na predlog socialistične in komunistične stranke so imeli v nedeljo »hode v vseh občinah pokrajine. I Izjave strank Začasni odbor levičarske skupine delavske demokratske stranke je dal izjavo, v kateri zagovarja demokratično in laburistično politiko, ki jo je stranka kot levičarska vodno zasledovala. Odbor vabi vodilne činitelje stranke, da jasno sledijo po tisti poti, led se strinja z načeli stranke, tudi pri rešitvi vladne krize. Napravijo naj potrebne korake, da pride do osredotočenja demokratičnih sil, ki morejo zagotoviti svobodo zborovanja ob priliki volitev ustavodajne skupščine. Izjava poleg tega poziva tudi ostale levičarske stranke, da storijo podobne ukrepe, da pride do zaželenega osredotočenja demokratičnih sil. Tajnik liberalne stranke odvetnik Cattani je izjavil dopisniku «ANSA»:’ «Zgodil se je dogodek, ki »e je popolnoma drugače razvil, kot je liberalca stranka pričakovala. Grožnje s skrajne desnice in skrajne levice, ki sta obe tuji koaliciji strank ta duhu koalicije, so skušale na razne načine prevreči pomen liberalnega delovanja. Izraziti maram obžalovanje, da so ljudje in celo koalicijske stranke prostovoljno sodeloval« z ljudmi, IH so tafezne grožnje širili in kljub temu so se amotili. Lihe* ralna stranka hoče samo -to, kar je jasno in uradno izjavila, to je, rešiti koalicijo na edini mogoč način, to je s pomirjenjem duhov in z večjo učinkovitostjo vlade*. Pojasnilo predsednik« Parrija Na seji osrednjega narodno osvobodilnega odbora je v soboto ministrski predsednik Parri dal pojasnilo o razvoju dogodkov: Naloge vlade, ki jo je sestavil meseca junija, so bile sklicanje ustavodajne skupščine, obnova države, priprava in obramba miru za Italijo. Politika vlade je b!la jasno naslonjena na levičarske stranke. Mnoge težave, ki so bile izven dosega italijanska vlade, so ovirale njeno delo. Priznava upravičenost nekaterih očitkov, ki Jih je navedla liberalna stranka, vendar pa so liberalci odstopili kljub njegovemu poskusu, da bi stranke med seboj pomiril. V vseh članih vlade je čitil strah pred neko fašistično nevarnostijo, ki nasprotuje skupščino bi levičarska ali desničarski elementi izvedli prevrat, bo morala vlada izvajati demogoško politiko do delavskih mas, ali pa ne bo ostala niti dva tedna na oblasti. O nezaupanju zavezniških krogov in tujine je rekel, da »o tl krogi takšno nezaupanje sami zanikovali, Vzrok za nezaupanje do italijanske vlade je njena nestalnost Pred valitvami v ustavodajno skupščino bi levočarska ali desničarska vlada pomenila uvod v državljansko vojno. Nezaupanje v Londonu In Waahingtonu je dokaz, da je italijanska vlada krhko pročelje, za katerim se skrivajo sile, ki so fašističnega naziranja in duha, kar kaže pomanjkanje življenjske sile italijanskega antifašizma, Zato ne pomeni sedanje stanje navadne ministrske krize, ampak globoko politično krizo*. Na izvajanja ministrskega predsednika Parrija je kratko odgovoril De Gasperi, zunanji minister tar voditelj krič&nako-damokratske stranke, Id Je prisotna novinarje opozoril, da njegova stranka stremi za obrambo demokracije v Italiji. na m mir BERTRAND RUSSELL Bertrand Russell je angleški znanstvenik in filozof, ki izhaja iz plemiške rodbine, četudi zaradi svojega levičarskega razpoloženja ne uporablja plemiškega naslova, na katerega bi imel pravico. Njegovi nazori so vedno predhajali razvoju dogodkov ter so bili marsikomu neprijetni, zaradi česar je bil Russell pogostoma izpostavljen napadom. Članek, ki ga prinašamo, kaže njegovo realistično gledanje na razvoj svetovne politike. Sovjetska vlada nima prav nobenega razloga, da bi gojila simpatije ali zaupanje v Angleže, toda prav tako je res, da tudi mi nimamo prav nobenega razloga, da bi gojili simpatije in zaupanje v sovjetsko vlado. Današnje težave imajo svoj izvor v sovjetskem imperializmu. Vem, da to mnogi zanikujejo. Pravijo, da je imperializem ena izmed posledic zasebnega kapitalizma. Ker pa so v Rusiji' zasebni kapitalizem odstranili, ne moče v tej deželi biti nobene vrste imperializ-.nia. Dejstva pa nasprotujejo takšnemu teoretičnemu dokazovanju. Rusija »i je prilastila vzhodni del Poljske, baltske države In je postavila sebi podrejene vlade na Poljskem, v Bolgariji in Romuniji, zahteva Fort-Arthur in soudeležbo na žele^picah v vzhodni Kitajski. Kaj je vge to, če ne imperializem? Toda ruske zahteve se ne končujejo že s tem. Zdaj prihajajo na dan stare zahteve na škodo Turčije in Perzije: dvomi so tudi o sovjetskih namerah v vzhodni Nemčiji. Ogromno sovjetsko vojaško silo zdaj drži nazaj atomska bomba, toda kmalu bo imela brezdvomno tudi Rusija prav tako dobre ali slabe atomske bombe, kakor so tiste, ki jih imajo Američani; takrat pa bo res lahko izbruhnila uničujoča vojna. Takšnemu bedastemu koncu bi se bilo treba resnično izogniti, toda kako? Ne verjamem, da Je mogoče ohraniti stalno mir s pomirjevalno politiko in popuščanjem, kakršno smo vodili pri Nemčiji do Monako-vega in Se pozneje. Podobna politika povzroča, da nasprotna stranka stalno zvečuje svoje zahteve, dokler ne pridamo do točke, ko uvidimo, da je nadaljnje popuščanje nemogoče ali nespametno; tedaj pa pride do vojne pod pogoji, ki so postali zaradi prejšnjega popuščanja še bolj neugodni V primera Rusije bi prišlo do takšne točke tedaj, kadar bi skušala uvesti z nezakonitimi sredstvi komunistično vlado v Franciji. To, kar rabimo, ni prazno popuščanje, ampak jasna politika, ki mora pokazati na tiste točke, katere imamo za življenjsko važne in preko katerih ne nameravamo popuščati. Po mojem mnenju moramo pustiti Rusiji svobodne roke v vzhodni Evropi (ne v Grčiji ln Turčiji) iz razloga, ker tam ne moremo učinkovito nastopati, toda kot pro-tiuslugo moramo prejeli zagotovilo za varnost naših koristi v Sredozemlju. V tem obsegu je videti, da so interesna področja, kakor so sama na sebi nezaželena^ vendar v tem primeru neizogibna. Toda našo osnovno politiko morajo voditi načela, ne pa Interesi narodne moči. (Nadaljevanje prihodnjič)’ Aretacija jugoslovanskih častnikov ? Rima London, 26. novembra BBC poroča, da je javila agencija »Associated Press* iz Rima, la j« ameriška policija aretirala različno bivše jugoslovanske častnike, ki so obtoženi, da so neopravičeno izdajali uradne listine. Med aretiranimi je tudi podpolkovnik Vukotič, katerega jugoslovanska vojna misija v Rimu označuje Kot enega izmed članov jugoslovanske opozicije proti maršalu Titu v Rimu. Izjave katoliškega prlmasa Beograd, 26. novembra Na sestanku črnogorske narodne osvobodilne fronte v Cetinju je dr. Nikola Dobrečlč, nadškof v Baru in srbski katoliški primas. Izjavil: »Zvest disciplini katoliška cerkve sem moral prisostvovati sestanku škofov, ki je bil v 2!a-grebu 20. septembra 1945. Uprl sem se odločno pastirskemu pismu, ker to ne odgovarja interesom našega ljudstva in narodno osvobodilnemu gibanju, kateremu pripadam. Odklonil sem podpis pisma ln nisem dovolil, da bi ga prebr&U v moji škoftjji. Socializacija Evrope New York, 26. novembra Hevvlett Johnson, canterbury»ki dekan, je izjavil, da predvideva socializacijo Evrope v desetih latih, kakor tudi bodočo socializacijo Združenih držav. Dejal je, da opaža povsod močno socialistično težnjo, ter podčrtal, da gospodarska stiska vodi evropske narode v socializacijo, tudi Anglija ni t»-ključena, Ko začne na londonskih trgih z dreves odpadati listje, uživajo Londončani Se nekoliko dni poznega poletja. Zrak je svež in suh. Jutra na deželi pa so že meglona, Kaatsov »letni čas megle in zrelega obilja* Je zdaj, ko Je pospravljena žetev, dobra označbe. VaSke cerkve so okražene a klasjem, ja-bolkaml, cveticami in celo a čebulo. Proslavljajo namreč praznik žetve, ki ga praznujejo zdaj — v času racioniranja — z resno zahvalo, ker vedo. kaj pomeni, če preti lakota. Fantje na koru prepevajo staro hvalnisoi »Vse je pospravljeno, zdaj se lahko začnejo zimski viharji*. Radi bi vedeli, kaj bodo prlneeli tl viharji, kajti vsa Evropa stoji danes pred najhujžo zimo, ki JI je kdaj koli pretila. Vpražanje stanovanj je glavobol It. I vseh odpuščenih vojakov. Vsakdo to dobro občuti. Veseli so lahko samo tisti, ki se Jim hitro posreči najti novo zaposlitev in streho, Cutler Street. Ozka ulica, ki je Vsako nedeljo polna ljudi. Kupčije se začenjajo zgodaj zjutraj. Til vrste ljudi — samih mo&klh — se zbira tu: navadni meščani, vojaki In poklicni prekupčevalci. Fotoaparati, filmske kamere, ure, polnilna peresa, vžigalniki ln ie mar«lita, ponudbe. Med povpra&evald najdete tudi bivše vlije častnike, ki so pripravljeni iti kamor koli, delati kar koli... Zadnje dni so precej govorili o »polkovniku Wardenu», ki je bil nedavno na oddihu v Italiji, kjer je slikal akvarele. Mnogi so se že skoraj bali, d* bo Churchill zamenjal politiko s tem novim poslom, toda resnejši so vedeli, da gre le za značilno »churchlllovsko* potezo. Tramvajski in avtobusni vozači ln sprevodniki bodo kmalu začeli kupovati električno grete obleke, ki so jih med vojno nosili letalci. Tvornlca, ki je med vojno Izdelovala te predmete, Je dobila že mnogo naročil ne samo iz Anglije, marveč tudi iz tujine. Seveda zanima Londončane tudi politika. V Londonu Je bilo v zadnjem času nešteto važnih sestankov, konferenc, zasedanj ln posvetovanj. Toda politika Je bolj predmet zaključenih krogov, ne pa vsega prebivalstva. Londončani ln Angleži sploh Imajo o .politiki popolnoma drugačno gledanje kot pa ljudje na kontinentu. Naj jih v tem pogledu označi prigoda, ki jo je doživela Jugoslovanka v Londonu tik pred vojno. Težki evropski položaj jo je zelo vznemirjal ln težave je zaupala svoji gospodinji, drugega, kar Je težko Zli pa sploh1 Bila je zelo presenečena nad nje- J hi nemogoče dobiti v trgovini. Kanadski vojaki, Američani in tudi domačini vsi povprek prekupčujejo. Crras borza Je običajen pojav po vsem svetu. Povsod jo zatirajo, nikjer je zatreti n« morejo. V oglasnih stolpcih »Službe Iščejo* ln »Službe dobe* se vrste čudne nim odgovorom: »Kako se morete zaradi tega razburjati, Ce bodo prišli tudi za vašo državo težki dnevi, bodo že vaši politiki vse uredili. Pri nas se zaradi takšnih stvari ne razburjamo; to prepuščamo politikom.* (Po Michaelu Masonu • tParade*) Prispeli smo v Pariz ob pol šestih zjutraj. Ko je vlak vozil na postajo v svitu prvega krajca, sem lahko razločeval obrise oerkve Sa-cre <3oeur. Nekaj ur kesneje se Je ■ Pariz prebudil v mlačno Jutro. Po velikih arterijah je steklo življenje. Znova sem imel pred očmi veličastne obrise ponosnega Pariza. Pa-rifcki zrak ima posebno lastnost, da daje stvarem barvo, ki je nimajo, vsakemu predmestju pečat velikega francoskega slikarja Cezanne, ndjmanšl uHcl pa pečat" Utilla. Ta zrak preprečuje, da bi mesto dobilo umazano sivo barvo Londona. Avenije se zde iltše, čistejšo ta bolj prazne kot običajno. Na oknih so celo šipe ln hišnice kakor v prejšnjih časih lztepavajo slamnjače na uljce. Okoli hotela Crllion še stoji zidarski oder. Graud-Palaia Je črn od dima. Okna v krilu, v katerem so uradi Qual d’Orsaya, zevajo kot oči mrtvaški lobanji. Kroglo v srce je dobila tudi ena izmed obeh louvrskih sfing. Na levem bregu Selne lahko vidiš v kotih ulic sledove krogel posameznih strelov ta od zadetkov okrušene zidove. Kočije iz starih časov so se spet pojavile in se utrujeno premikajo po ulicah. Na prvi pogled Je Pariz svetal kot vedno, razkošen ta ponosen. Vendar je to samo na prvi pogled. Pariz ni več takšen, kakšen Je Ml nekoč. Ko ga bolje pogledaš, opaziš, da je utrujen. Po vsem, kar so Parižani prestali med okupacijo, ni čudno, da povsod opažaš izčrpanost ln utrujenost. Franclja, zlasti pa njena prestolnica Pariz, potrebujeta hrane, toplote ln počitka. Kdor na svoji koži ni občutil- sovražne o-kupacij«, niti ne more dojeti, kakšne posledice pušča v človekovi duši. Kot mora je ležalo nad ljudmi, ko so morali gledati zastava s kljukastim križem, ki so zmagoslavno vihrale na vsakem javnem poslopju. Mora je ležala tudi nad onimi, ki so brezpogojno sledili maršalu Pštainu ln se zavedali, da so zagrešili sramotno dejanje. Neki Parižan ml je dejal: »Vi, id niste nikoli izgubili svobode, ne morete razumeti, kaj svoboda pomeni. Ce ob sedmih zjutraj zaslišiš trkanje na vrata, se obrneš v postelji ln spil mirno dalje, ker je Mia pač saipo mlekarica. Ce pa ml zaslišimo trkanje, se nam ie celo danes v grozi na ježe lasje: Oestapol Ljudje prejšnje generacije so se predčasno postarali ta izgubili žlvljenski polet. Pravijo, da je Francija izčrpala vse svoje vire navdušenja ln poleta z dnem osvoboditve. Vendar sem opazil navdušenje ln odločnost pri mladini. Ko sem priredil predavanje na univerzi, Je bila dvorana prepolna študentov, ki so me sprejeli z navdušenimi klici. Videl sem, da Ima mlada francoska generacija vso sposobnost za življenjsko borbo. Bil sem žalosten nad tem, kar sem opazil pri starih, toda nisem izgubil poguma; duševne izčrpanosti Francozov ne smemo istovetiti z intelektualno izčrpanostjo, kajti duh, ki poživlja mladino, je še sljajnejšl, kakor sem pričakoval. (Po Haroldu Nicolsonu • »The Bpeotator») Takoj ob prihodu na Dunaj doživi človek vrsto vznemirljivih vtisov. Letališče Je v sovjetskem področju, vendar ga pa popolnoma nadzira Royal Air Force, Prvi vtis. ki ga dobi človek v vseh po Sovjetih nadzorovanih okrožjih, Je vtis praznine in popolne odsotnosti življenja. Po približno desetih minutah prideš do meje sovjetskega področja. Takoj ga spoznaš po zmagoslavnem loku preko ceste, na katerem plapola množica rdečih zastav. Na plotovih se leafce-6ojo gesla ln slike sovjetskih voditeljev. Potem pride Schweehat, predmestje na jugovzhodu. IzgTeda kot ostanki enega Izmed normandijskih mest. Tam so morali biti težki boji. Stoji samo še okoli dvajset odstotkov hil. Grozna slika razdejanja spremlja s pojenjujo-čim učinkom človeka vse do središča Dunaja. Tu vzbudi pozornost sovjetski monument. To je skrbno obdelan spomenik na Schwartzen-bergovem trgu, ki je podoben Nel-aonovemu stebru, samo da Je spodnji del lz marmorja, steber ls belega kamna, rdečcarmejec pa stoji na vrhu, pozlačen. Spomenik obdajajo v polkrogu beli stebri, To je spomenik padlim sovjetskim mogočnih, kakor tudi siromašnih ln slabotnih. Ljudje, ki govorijo o »pretiravanju* ali pa se izražajo »no, da, tako slabo pa konec koncev vendarle nl», nimajo pojma o tem novem problemu v srcu Evrope, Sovjeti Imajo v Avstriji 800 do 800 tisoč mož. Od dežele ne živijo samo na ta način, da rekvirirajo živila ln živino. Življenje Js negotovo, delitve živil niso še nikoli dosegle vsaj dela uradno določenih obrokov. Tudi za Sovjete Je to težko vprašanje. Človek ima vtis, da je na mnoge sovjetske voditelje, ki so v zadnjem času posetili Dunaj, resni položaj zelo vplival. Neka dunajska šala je takole obeležila sovjetsko zadrego: «Rdeča armada Je spoznala Evropo, Evropa pa Rdečo armado.* Razpisani obroki na Dunaju so naslednji: 800 g kruha na dan; 860 g mesa, 80 g masti in 400 g graha ali fižola rta teden; 400 g sladkorja, 300 g soli ln 126 g kave na mesec; otroci dobijo 260 ff kruha na1 dan, poleg tega pa še otroci od treh do petih let osmlnko mleka, od enega do treh četrt litra, dojenčki pa tri osminke. Do pred devetimi tedni nobene- ' - 'rr' rfMr ■ 7 '7' '. ; ”• -i: 1 • V pogledu vojnih posledic je Budimpešta čudno mesto. Bogataši dobro Jedo v svojih restavracijah ln se lahko zabavajo v nočnih klubih ter podobnih lokalih. Delavci težke Industrije tudi dobro živijo, ker so dobro hranjeni In Imajo mnogo ugodnosti, »ustvarjenih nalašč zanje*, kot pravijo siromašni ljudje. Resnično siromaštvo — lakota, obup In negotovost — pa vlada med srednjim slojem, celo vrsto črno oblečenih delavcev in med meščanstvom. Obiskovalec se v tem mestu zabava lahko samo toliko časa, dokler zapira oči pred tem, ker je pod površino ta ne misli na oblikovanje novega sveta, ki edino lahko poplača žrtve te vojne. Mesto Ima pestro veselje naprodaj za dolarje; za tem hrupnim ozadjem pa vlada siromaštvo in beda. Budimpešto so nekdaj Imenovali kraljico Donave. Danes pa izgleda precej melanholično. Donava se pretaka brez življenja. Na njej ni vrveža trgovinskega prometa, pa tudi ne veselih izletniških parnikov. Pet izmed šestih mostov, ki vežejo Budim In Pešto, Je razdejanih. Nepoškodovan je ostal samo most Franca Jožefa. Donavska nakladallšča so pra- plače ne more. Celo ministrski predsednik ima le 6.000 pengov na mesec. Madžarska aristokracija se ga lahko udeležuje na ta način, da prodaja dragulje ln druge vrednosti in tako nadomešča padec svojih dohodkov. Aristokracija, ki Je še vedno zelo mogočna plast, še bolj pa ostanek nekdanjega habsburškega cesarstva, živi v Budimpešti v svoji lastni deželi Izgnansko življenje. Agrarna reforma, ki so jo izvedli v deželi po osvoboditvi, je mnogim lastnikom odvzela precej zemlje. Toda na splošno je le malo zle volje proti bivšim veleposestnikom, ki se zelo ne motijo, če trdijo, da madžarski kmet še ni popolnoma zrel za demokracijo. Se več: na deželi, ki je zdaj pod sovjetskim nadzorstvom in pod sovjetskim vplivom, je isti problem, pred katerim so stali Sovjeti pred eno generacijo v lastni deželi, ko so se morali ukvarjati s premožnimi kmeti. Komunizem je v Budimpešti uspel s slavo sovjetskega orožja, toda njegov uspeh med ljudmi Je verjetno ravno tako umeten ln neresničen kot v Avstriji. Vendar pa ga niso, ko je prišel na Madžarsko pod egldo Rdeče armade, spremljali takšni Izpadi, kakršni so po ii»§§ |i osvoboditeljem Dunaja. Gradnja je stala 700.000 avstrijskih šilingov. Sovjetsko vrhovno poveljstvo je poslalo račun dunajskemu mestnemu svetu. To je sicer lahko postranska stvar, je pa za «osvobojeno Avstrijo* značilno. Nikjer v deželi človek ne more uiti čudnemu vzdušju. Takoj spozna, da sovjetska ideja ne obvladuje samo Avstrijcev, marveč tudi Angleže, Američane In Francoze, ki so v Avstriji. Je začetek ln konec vsakega razgovora. Enako se tiče visokih ln »mi je danes najbolj pestro mesto, trgih in ulicah lahko slišiš rhskl, angleški, francoski ln nemški jezik, pa tudi najrazličnejša azijska narečja. Povsod vise rdeče, angleške In ameriške zastave. Kljukasti križ sta zamenjala srp in kladivo in Stalinove besede se rdeče odražajo na ogromnih belih napisnih deskah. Po ulicah ao napiti v ruščini ln razna znamenja za ameriške, angleške in francoske vojake. Po zidovih so nalepljeni ukazi in odredbe za nemško prebivalstvo. Vse je itirl jetično. Berlin Je tudi mesto ostrih nasprotij. Ameriške ln angleške bombe ter sovjetske granate so v središču mesta popolnoma razdejale cele okraje. Od središča oddaljeni okraji In predmestja so ostala popolnoma nepoškodovana. Pri svetli dnevni luči t| razvaline v središču mesta prikllčsjo v spomin grozote in razdejanja vojne; v nrtčnl temi pa vabijo ponočnjake razsvetljena okna kavam. Javne naprave ne delujejo popolnoma v redu in tudi vprašanje brane js to delno urejeno. Vendar ogromne množice ljudi nekako živijo. Seveda Je življenje preeej različno od predvojnega. Kdor ni v alužbl, se mora za pet ur dnevno (•■ijaviti za javna dela. Ce zaradi bolezni ali drugega razloga lzoeta» ne, dobi živilsko karto za nedelavce, ki je najnižja. Ljudje hudo garajo Jn etoje v dolgih vrstah pred trgovinami z živili ln postajami cestne železnice ali fllovlje. Borijo se s strehami. ki puščajo, okni brez šip ln raznimi drugimi težavami. Tudi Berlin ni brez črne borze, Lahko najdeš restavracijo, kjer tl postrežejo s sočnim zrezkom — nsjbrš Je konjski — ln plačaš 800 lir na osebo. Črnoborzijanci so mednarodni. Njihove cene so povsod slične: v Londonu, Parizu, Bruslju. V takšnih restavracijah sedijo zaVesnliki častniki, pravtako pa tudi civilisti. Presenetljivo Js tudi to, ds Berlinčani Ae kažejo sovraštva do zmagovalcev. V zasebnem razgovoru z zahodnimi zavezniki se večkrat pritožujejo nad postopanjem Sovjetov. Ne srečuješ pa nadutih in oholih ljudi kot so na Bavarskem ali v drugih pokrajinah, kjer so spoznali samo ameriško zasedbo. Zdi se, da sta bila za Berlinčane dva meseca sovjetske zasedbe zelo dobra šola. Na sovjetskem zasedbenem področju se pritožujejo, da so vojaki' posiljevali žene, kradli ute, in razbijali pohištvo. Slične pritožbe slišiš tudi, če prideš v južne predele Nemčije, kjer so Francozi. Ta pripovedovanja so gotovo resnična, vendar ne morejo nadomestiti požigov ln umorov,, kar so delali Nemci v Sovjetski zvezi. Amerižkl Joe, angleški Tommy ln ruski, Ivan so nadomestili črne 3S ln rjave SA oddelke. Vsak po svoje živijo v Berlinu. Zvečer lahko slišiš peti može Rdeče armade po njihovih barakah. Tommyjl pa pijejo na drugem koncu mesta pivo v kavarnah, ki so bile preurejene v vojaške klube. K njim pridejo v vas Američani, drugi večer pa Jim Angleži obisk vrnejo. Kljub vsemu razdejanju ln težavam Je Berlin najbolj normalno mesto v Nemčiji. Ce pa ljudi malo bolje pogledate, vendar vidite, da so Nemci, ker te vedno pritožujejo nad kakšno stvarjo ln »vračajo krivdo za sedanjo nesrečo na druge. Ro prejšnji vojni so se Jezili as Kaiserja in monarhista, tokrat pa na Hitlerja in naciste. (Po Tanji Long - *Maga*ine») ga izmed teh obrokov niso v celoti razdelili. Potem so kot prvi predvideno količino dosegli Angleži ln Jo tudi redno razdeljevali. Sledili so jim Američani; Francozi še nekoliko zaostajajo. V sovjetskem področju dobivajo samo kruh in fižol. Politično življenje Je seveda razumljivo zelo omejeno, če ga Je sploh kaj. Vsekakor Je zelo značilno, da sl tako katoliška ljudska stranka, kakor tudi socialistična stranka žehta volitev, četudi so težave vedno večje. Obe stranki sta namreč prepričani, da bi pri svobodnih volitvah doMll komunisti največ deset odstotkov glasov. Res so slednji zelo veliko Izgubili. To bi napravilo konec trenotne-mu nemogočemu položaju, ko Imajo komunisti popolno enakost z obema drugima strankama, ln sicer v parlamentu kakor tudi v vladi. Dunajčani so prepričani, da je »Rdeča armada komuniste dokončno uničila*. To je samo ena stran problemov, ki jih bodo morali rešiti zavezniki. Toda življenje teče Dunajčanu, ki ga nič ne more potplačltl, dalje. Hodi sicer bolj počasi, ker mu manjka modi, brije se s topo britvijo, lcer nove skoraj ne more dobiti. Brade, ki jih nosijo Dunajčani, to dejstvo dovolj potrjujejo. Prvo konzervo Corned-Beefa, prvo mesno jed( po šestih mesecih, so sprejeli kot dar nebes. Dunajčanovo kosilo ali večerja je na električnem ali špirltovem kuhalniku hitro skuhana. Zgodaj hodi domov In po večerji v posteljo, ker Je to edini topli prostor, ki ga lahko najde. Gledališče ln koncerti so na zelo visoki stopnji. Predstave se pričenjajo zgodaj, toda večina Dunajčanov jih ne paeeča, da jim ni treba hoditi v temi domov. Poleg tega pa tudi zato. ker zanje ni nobene restavracije, ravno tako pa tudi agfaanlh prevoznih sredstev. (Po John Kimcheju -rfjs tDie Weltwoche»J j zna ta skoraj popolnoma opuščena Mnoge stavbe so samo še ruševine. Promenade na korzu ni več. Enajst tednov obleganja ln bojev, ki jih je prestala Budimpešta, je cela področja zelo opustošilo. Najbolj Je trpelo področje v soseščini Grajskega hriba v Budimu. Na isti strani Donave je bila povzročena velika škoda v tekušest-tedensklh ostrih bojev, ki so divjali okoli Vermezo, ki je postal pred stoletjem ln pol znan kot krvavo polje, Je pa bil zdaj še bolj krvav. Tudi na drugi strani reke. v Peštl, se slika razdejanja ln škode nadaljuje. Ogromno ulic je razrušenih. Zelo so trpele nekoč elegantna Vaczi Utca to Kalvin Ter. Tu ln tam je še kaj preostalo, n. pr. bazilika sv. Stefana. Toda Pesta je bolj zanimiva zaradi svoje življenjske slike. Tu se je znova začela pretakati kri madžarske prestolnice. V kavarnah Iti restavracijah se zbirajo možje ln žene ter razpravljajo o vsem svetu. Človeku se zdi, da ne sedi med ruševinami, marveč v ozračju »običajne zaposlenosti*. Precej Je pritožb nad grobostjo sovjetske okupacije, toda vse Je pokrito s tančico pečenih gosi, paprikaša, tokajca ln drugih odličnih jedi ter vin, lcl so na razpolago, da pogovori lažje tako. Po vsem tem zadostuje obiskovalcu le skromen zavitek dolarjev - ia eo dolar dobiš 1.000 pengov — da sl lahko nabavi zapestno uro, filmski aparat, radio, svilene nogavice ln se druge stvari, o katerih nekatera evropska mesta komaj lahko sanjajo. Malo prekupčevanja z dolarji ln pengl, nekoliko medzavezhl-ške trgovine z zapestnimi urami (Sovjeti Imajo radi takšne, ki tflasno tiktakajo to Imajo svetleče se kazalce ln številke), ta Budimpešta lahko precej obogati ne preveč zahtevnega verlžnika. Toda le malo meščanov sl lahko privošči takšno življenje. Navadni državni uradnik sl ga zaradi nizka prejšnji svetovni vojni za časa strahovlade Bele Kuna povzročili eno Izmed najbolj krvavih obdobij tistega časa. Po začetnih političnih smernicah pod vodstvom Mlkloša gr« zdaj Madžarska po volitvah pod novo vlado po novi politični poti. Kaj bo prinesla bodočnost Budimpešti in vsej državi, je vprašanje nadaljnjega razvoja ne samo na Madžarskem, marveč v vsej Evropi to po vsem svetu. (Po »Timesu*J Kdor pride danes iz zahoda v Prago, vidi tam marsikaj, česar ni pričakoval In kar ga resnično veselo preseneti. Nečesa, o čemer je bilo veliko govorenja, seveda ne bo našel, četudi še tako pridno išče. To je manj razveseljivo presenečenje: železnega zastora! Morda loči druge dežele; Češkoslovaško ln vse, kar se tam godi, ima gotovo ves svet na vpogled. Praška vlada Je ponosna, da Je kot prva izmed zasedenih dežel odpravila cenzuro -poročil inozemskih dopisnikov, četudi je bila kot zadnja osvobojena. Inozemski časopisni dopisniki sc kretajo popolnoma prosto. Oblasti jim pomagajo pri njihovem delu. Ako dobi praški zastopnik londonskega časopisa »Times* brzojavno naročilo, naj ugotovi dejstva, ki govbre proti Čohom, mu dostavijo takšno brzojavko enako, kot dostavljajo vsako drugo. Ce potrebuje za Izvedbo svoje naloge olajšavo na železnici, prostor v posebnem vlaku ln podobno, mu stavijo oblasti vse na razpolago. ' Drugače tudi ne bi moglo biti. Cehi bi tega ne prenesli. Monakov-ska kriza, slabe razmere v Hacho-vl republiki ln okupacijski režim, ki je uniformiral celo javno mnenje, skozi vse to je češko ljudstvo ohranilo kritični čut In realistično gledanje, kar jim je že prav ža prav prirojeno. Pražan Je danes še vedno Isti vneti čltatelj časopisov kot nekdaj. Ne bere samo enega časopisa, ampak toliko, kolikor Jl-h pač more dobiti. Svoje mnenje si hoče ustvariti sam in zato primerja članke ln vesti. Vedeti hoče, kaj piš« komunistični list «Rude Pravo* ali delavski -list «Prace», Nič manj vneto ne prebira komunist katoliškega lista »Lldova Demo-krade*. Za enostransko propagando — kakor so jo vršili Hitler. Heydrlchl ln Hache — so Cehi najmanj dovzetni. Kritično primerjajo in opazujejo vse ter zahtevajo, da tudi drugi realistično gledajo na vse stvari. Pariz - Proga. Na Setai fiuješ v časi še danes trobente in fanfare, toda njih glas je truden in slaboten. življenje na Vltavi pa nič več ne poteka v molu, ampak je polno svežih durovih akordov. C« primerjamo zunanje razmere v Parizu, gre vse samo v dobro Pragi. Tujec že na prvi pogled opazi večjo čistočo ln strogi red; ljudstvo Je bolje oblečeno ta kljub vsem težavam je preskrbljeno s življensklml potrebščinami. Seveda so obroki vse prej kot zadostni; toda s tedenskimi — za težke delavce podvojenimi — minimalnim! obroki: 200 g mesa, 200 g sladkorja, 165 g maščob, 2100 g kruha, 2 kg krompirja ta še nekaterimi drugimi stvarmi — za silo že izhajajo. Bolj težko je z ’ mlekom, sadjem, zelenjavo, kavo, tobakom, vinom, ln drugimi alkoholnimi pijačami. Vse to je važen predmet črne borze, ki je tudi tu zelo živahna. Med Številnimi prohodi, ki so tako značilni za Prago, se vrši prepovedano trgovanje. Med vojno je Praga veliko bolj trpela kakor Pariz. Okoli 4000 stanovanj je bilo popolnoma uničenih ali neuporabnih. Pomanjkanje stanovanj je zelo občutno. Pariz je trpel zaradi bombardiranj samo v predmestjih, Praga pa je bila prizadeta v osrčju. Ne moremo prezreti Sovjetov. Sicer je v Pragi le še malo sovjetskih straž, toda kakor mrgoli v Parizu polno Američanov, tako mrgoli v Pragi dopustnikov sovjetske vojske ln sevemovzbodne Češke in Moravske. Vsi kažipoti so v češkem in ruskem Jeziku; po ce- stah prodajajo »Pravdo*;, ruska glasba, avtorji v gledališčih — Katajev, Kornejčuk, Ostrovskij,'' Simonov — kažejo sovjetski vpliv v kulturnem življenju. Okoli 60 % vseh praških kinematografov prikazuje sovjetske filme s češkim besedilom. V Izložbah trgovin, v restavracijah visi poleg slike predsednika Beneša tudi slika maršala Stalina. Ceste so polne zahvalnih priznanj Rdeči armadi. Saj sl jo pa tudi z njeno pomočjo v težkem položaju Praga izvojevala prostost. Prvi sovjetski tank, ki Je vdrl v Prago, stoji zdaj na kame-nltsm podstavku pred vojašnico na Smichovu — kot spomenik. Ob vkorakanju V Prago Je bil ugled Rdeče armade velikanski. Vse ljudstvo Je bilo pod vplivom osvoboditve. Se katoliške cerkve so samo po sebi umevno Izobesile sovjetske zastave. Se oktobra smo videli na najbolj prometni točki Prage tako cerkev, nad katere portalom so druga ob drugi plapolale češka, papeška ln sovjetska zastava. Toda tudi tu j4 že danes moči opaziti spremembo razpoloženja. Veliko Cehov obrača svoj pogled vedno bolj hrepeneče proti zahodu. Ameriški ln britanski obveščevalni urad vedno obdaja množica radovednežev, ki z največjim zanima, njem pregleduje razstavljeno fotografirano dokazno gradivo. V oktobru so se v vedno večjem številu pojavile v izložbah slike Trumana, Roosevelta ta Churchilla. Montgo-mery in Elnaenhower sta bila deležna prisrčnega sprejema. Vzrokov za to spremembo razpoloženja je več. Armada maršala Konjeva je sestavljena Iz elitnih vojakov, ki napravijo res izvrsten vtis. Nasprotno pa Je pri armadi Malinovske-ga v Slovaški m južni Moravski disciplina zelo popustila in ljudstvo zaradi tega zelo trpi. To je prvo navdušenje za Sovjete zelo ohladilo. K temu je pripomogla še sistematična protisovjetska propaganda iz desničarskih krogov. Toda čisto napačna bi bila trditev, da to razpoloženje danes preveva Prago. Dan po obisku generala Eisenhowe>ja so maršala Konjeva sprejeli z enakim navdušenjem. Morama pa se v Progi šele privaditi na denar ln na posledice, ki iz toge Izvirajo. Nemci ao zapustili Cehom inflacijo papirnatega denarja, katere doslej še niso mogli omejiti. Vsakdo tona velike množine denarja, toda z njim ne more kupiti nič poštenega ln dobrega. Od tega ima dobiček edinole kulturno Življenje ln zabavišča. Večer za večerom, včasih tudi popoldne, igra 30 gledališč, ki so vedno vsa razprodana. Septembra smo prišli lz Pariza v Prago. Nasprotje Je •lino veliko. Francoska prestolnica e svojim včasi tako znamenitim nočnim življenjem se je popolnoma vživela ta privadila, da gre zgodaj spat. Ker so promet močno omejili In je primanjkovalo razsvetljave, eo bili ljudje prisiljeni zgodaj Iti domov. Praga pa je danes vsa razsvetljena pozno v noč. Češkoslovaška je danes važna prometna točka za repatriacijske transporte med vzhodom ln zahodom. To Je prineslo v deželo veliko nemira, ravno tako kot manjšinska borba med Nemci in Madžari. Toda ostal nam je vtis, da vse težkoče, ki smo jih opazili v Pragi, Izvirajo iz likvidacije vojne. Prepričani smo, da bodo z njo tudi izginile. Tako ima Češkoslovaška najboljše lzglede, da bo relativno spet hitro zavzela staro mesto demokratične države v osrčju Evrope. (Po Gyju - *DU> Wefltwoche») Varšava, milijonsko mesto, nekdaj cilj tujih obiskovalcev ln turistov, leži danes pred nami v ruševinah. To so sledovi bojev, ki so trikrat divjali v njej: prvič, ko so Jo kot prvo prestolnico zasedle nemške čete, drugič, ko se Je na poziv bližajočih se sovjetskih čet dvignila poljska domača vojska ter pred očmi sovjetskih čet izkrvavela, braneč več kot dva meseca mesto pred napadi nemških divizij; tretjič, ko so Jo zasedle sovjetske čete. Zanesljiva poročila lz Varšave pravijo, da niso utemeljene govorice, češ da bi sovjetske čete nameravale ponovno zasesti Poljsko. V zadnjem času ni prišel na poljsko ozemlje niti en novi sovjetski oddelek; tudi sovjetske • posadke v poljskih mestih so zdaj znatno manjše, kot so Mie poleti. Dejstvo pa Je, da Je poljska vlada sklenila • dogovor z maršalom Rokosovsklm, sovjetskim vrhovnim poveljnikom na Poljskem, ki je celo sam Poljak v služM sovjetskega režima, Po tem dogovoru so sovjetske vojaške oblasti same prevzele odgovornost za zatiranje sovjetskih »banditov* na Poljskem. Maršal Rokosovskl je začel velik pogon proti dezerterjem lz sovjetske vojske ln proti skrivačem, ki Bo postali velika nadloga za poljsko podeželja. Posebne sovjetske edlnice pod poveljstvom sovjetskih generalov so postavili na razpolago poljskim upraviteljem posameznih pokrajin. Sklenjeni dogovor določa, da se tl sovjetski generali v nobenem primeru ne smejo vmešavati v poljske politične zadeve. Poljska vlada v Varšavi je selo zadovoljna, da te Je na ta način sneblla zelo neprijetnega dela, katero bi moralo v primeru, da bi ga Izvajali sami Poljaki, nujno privesti do napetosti v sovjetsko* poljskih odnošajlh. Potreba po takšnih ukrepih kaže obseg, kako globoko je padla disciplina v sovjetski vojski od dneva premirja. Sovjetske oblasti so objavile, da znaša število sovjetskih vojnih ubežnikov na Poljake m nekaj tisoč. Mogoče js, da Je ta cenitev nižja od resničnega stanja, ker število ubežnikov stalno narašča, odkar so se sovjetske čete začele vračati iz Nemčije domov. Na poti domov vojaki, pod vtleom »lahkega življenja* v zasedenih sovražnih deželah, lsgubljo disciplino ter Izginejo v gozdove. Očiščevalno akcijo Izvaja maršal Rokosovskl brez oddiha. Ižvestno število sovjetskih častnikov so ustrelili. V enem primeru je maršal Rokosovskl ukazal ustreliti sovjetskega polkovnika, ki Je Imel najvišjs odlikovanja. Ta dramatični preobrat v morali sovjetske vojske ni ostal brez vpliva na politični položaj na Poljskem. Mnogi Poljaki so bil! navajeni, da gledajo zviška na Rusijo. Bill so presenečeni ta zapre-paščenl nad junaštvom in lzvežba-nostjo sovjetske vojske. Nagibali so se k nazlranju, da so njihove velike zmage samo «velika vojaška pomota*. Današnji dogodki jih v tem mnenju potrjujejo. Zdaj •e spet veliko govori na Poljskem o »velikanu na lončenih nogah*. Takšne govorice so v veliki meri posledica skritih želj, saj sovjetski ubežniki, četudi dosegaj® zelo visoko število, vendar pred-stavljajo zelo majhen del sovjetske vojake. Glavnina sovjetskih čet odhaja domov v najboljše«* redu in miru. Toda skrite šelje ** vedno igrajo veliko vlogo v poljskem političnem življenji*! ta ojaČuje ostanke gverllje. (Po VZN ta *Obaervorju*/j KULTURA „Zadnji srbski despot" Bitka na Beli gori - Tridesetletna vojna Vdor Turkov do Dunaja Letos teče tristoto leto, odkar «e Je na ogrski zemlji rodil Jurij Brankov«!, zanimiva osebnost, mož, ki se Je postavil v vrsto samozvancev, kot sta bila n. pr. Lažni Dimitrij pri Rusih ali Stefan Mali pri Črnogorcih. Kot je dob'! prvi v Schillerju, PuSklnu tr drugih svoje pesnike, drugi v Petru P. Njegošu, je tudi Jurij Brankovih navdihnil nekatere srbske pesnike. Morda bodo njegovo pisano življenje, njegova svojstvena narava in tragična usoda zamikali tudi že kakega velikega dramatika. Značaju tega moža — njegov rod Izvira iz Hercegovine — Je prijala razburkana doba 17. stoletja. Bil je nadarjen In se je dobro pripravil na diplomatsko službo, v katero ga jo gnalo, že pri svojem bratu, škofu Savi. Pozneje sl je znanje Je znatno pomnožil. Naučil se je poleg latinščino Se madžarskega, romunskega, novogrJkega ta turške-ga jezika, verjetno je vsaj razumel Je nemški in ruski jezik. Z 18 leti je stopil v diplomatsko službo pri erdeljskem knezu Mihaelu Apa-fiju. Ta ga je poalal v Turčijo In tam Je ostal več let. Potoval Je tu-dl po Rusiji. Tridesetleten je postal erdeljski poslanik v Carigradu. Nekaj let za tem ga dobimo na dvoru romunskega kneza Kan-takuzena v Bukarešti, Z vnemo Je preučeval zgodovinske vire. Pomagal mu je brat njegovega gospoda, Konstantin Kantakuzen, sam eden prvih romunskih zgodovinarjev. Brankovič je napisal že tu kratko kroniko v romunščini In snoval načrte za delo o srbski preteklosti. Strah pred Turki V tem času so se nasprotja med avstrijskim ln turškim cesarstvom spet razbesnela v vojno. Na» pridigar Janez Svetokrižki je tožil, v kakšni «nevarnosti ln v žalosti smo, vedejoč. da ta grozovitnl naš Sovražnik Turk prež vsiga uržoha inu čez vso pravico vleče cez nas s trlstu tavžent neusmilenlmi Turki ter žuga vse dežele inu mesta Cesarska požgati, obrupat inu vse ludl pod meč inu sablo perpravlt.,, Turk ima pod svojo oblastjo tri Cesarstva Inu cez trideset kraljestvi. Oh gdu bo mogel z nlm se vojskovat? Gdu ga bo mogal premagat?...* Zaupal je le v božjo pomoč. Ni se varal: združene krčanske vojske so porazile Kara Mu- ______ ___________ _________ jrtafa pod dunajskimi zfdbvl (leta borec zanjo, mučenik, simbol. 1883). Poljski kralj Jan Sobieskl si Je pridobil nesmrtno slavo. Sklenil Je zvezo z Avstrijci, Rusi ln Benečani ln zaceli so »sveto vojno* proti nevernikom. Brankovič Je bistro opazoval, kako so se razmere med Avstrijci ln Turki slabšale. Sklenil Je Izrabiti vojno v svoje namene. Izdelal st je listine, ki so dokazovale, da je potomec stare srbske plemiške rodbine. (Ta šteje med svoje najbolj vidne člane po krivem obdolženega Vuka Brankoviča, vojskovodjo v nesrečni Kosovski bitki). Ponudil se je, da dvigne Srbe proti nasilnim gospodarjem. Avstrijski dvor je pograbil ponudbo. Priznali so ga za naslednika stare despotske rodbine, potrdili so mu grb — tudi tega si je Jurij sam izdelal —, mu dali naslov barona, kmalu nato grofd ln ga imenovali za zakonitega vladarja »vsega Ulrika, velikega vojvoda Gornje ln Dolnje Mezije, kneza Sv. Rimskega Imperija, vojvodine sv. Save, Cme Gore, nasledstvenega gospoda Hercegovine, Srema ln Jenopo-lja...» itd. Tudi srbski patrijarh Arsenij III. v Peči ga Je priznal za potomca srbskih despotov. je dal avstrijski poveljnik Ludvik Bodenski prijeti. Avstrijski vladi je postal častihlepni ln'širokopotezni mož sumljiv ln neljub. Vojna Vojna se je vlekla in sreda se je obrnila. Avstrijske vojske, ki so prodrle že prav v Makedonijo, so se začele umikati. Turki so grozno divjali nad srbskim prebivalstvom. V enem Izmed ohranjenih zapiskov v cerkvenosrbskem jeziku čitamo: »Oh, oh. oh! 'Gorje ml! Ljut strah ln beda je tedaj bila; razdvajali so mater od dojencev, od očeta sina; mladino so odvajali, a stare ljudi sekali in davili. Tedaj so zaradi prekletih Turkov ta Tatarov ljudje klicali nase smrt ne življenje. Gorje mi! Bridka tuga!» Ljudstvo se jo pričelo umikati z Avstrijci proti severu. Bila je to «velika selitev* pod vodstvom patrljarha Ar-senlja III. V Srem in južnoogrske ravnine se Je tokrat zgrnilo okoli 100.000 srbskih beguncev, predvsem voditeljev, svečenikov in menihov. Izobražencev, meščanov, denarnih veljakov in ljudi, ki so Imeli domove ob velikih cestah, (Tudi drugod po Balkanu so se vršila velika premikanja ljudskih množic. Iz Bosne n. pr. je odšlo proti zahodu okoli 200.000 samo katoličanov v tem času). Srbi, ki jih je velika selitev privedla preko Save, so sl s tistimi, ki so se bili tu nastanili že pred to dobo in a poznejšimi prebežnikl, z delavnostjo, vztrajnostjo in spretnostjo priborili razne svoboščine, dosegli 1, 1848. vojvodino ln pomenili dalj kot eno stoletje za srbsko kulturo skoro vse. Juriju Brankoviču ni bilo več dano, da bi med njimi deloval. Najprej je bil ha Brdeljskem celo zaprt, potem Je bil več let konfinl-ran na Dunaju, zadnja leta pa v Hebu na Češkem. Tu v tujini je umrl 1. 1711., 100 let pred1 Doslte-jem Obradovičem, ki je — nasprotno kot on — po dolgem romanju po svetu prišel, da umre v tedaj osvobojenem delu domovine. Brankovič ni miroval v Izgnanstvu. Kolikor so mu dovolili, je pisaril na vse strani, se pritoževal, zahteval pravice, a podpiral tudi težnje svojih rojakov. Tl so ga po večini priznavali ža svojega vladarja. «Hebski jetnik* Je postal in ostat skoro 200 let ogrskim Srbom predstavnik narodne misli, Haučite se slikarskega jezika WINSTON CHURCHILL O UŽITKIH AMATERSKEGA UPODABLJANJA Mislim, da je ta stopnjevani čut za opazovanje prirode največji užir tek, ki sem ga imel pri svojem slikarskem poizkušanju. Nedvomno ima mnogo ljubiteljev umetnosti ta opazovalni dar, ne da bi se ga kdaj posluiili. in vendar ne opazuje* nikoli tako urno in prodirno kot takrat, ko se znajdei pred teiavo, kako bi prikazal predmet, ki ga opa-zujel. Ce opazuje* točno in čisto in če se kolikor toliko verno spominjal tistega, kar si videl, ti bo čopič eačuda pokoren in ubogljiv. Tudi če si »grabil in si verno zapomnil samo Itiri ali pet potez, bodo te potegnile za seboj le celo vrsto drugih posrečenih ali neuspelih potez. Odgovori pravilno in dobro na pet velikih vpralanj od stotih, ki ti jih postavijo, pa gotovo ne bol padtl pri izpitu, čeprav morda ne bol odlikovan. Tudi general, ki hoče napraviti bojni načrt, mora ne le preučiti bo-jilče, marveč se mora poglabljati tudi n dejanja prejlnjih vojskovodij. Opazovanje, ki si jih je nabral na bojilču, mora primerjati s podobnimi primeri znamenitih vojskovodij. Tako mora napraviti tudi slikar, kajti lele polem bodo evropske umetnostne galerije postale »anj zanimive od povsem druge in — kakor je bilo vsaj z menoj — presneto praktične strani. »Tako torej — naslikal slap. Res je tak in na podobi je natanko ista svetloba, ki si )0 pretekli teden opazoval na slapu pri...* in tako dalje. Ko motril mojstrovine, spoznal teiavo, ki te je včeraj begala in vidil, kako lahko jo je le pred teboj premagal sprre-ten, če ie ne velik slikar. Ne le, da si izdatno izpopolnil in razvljel čut za opazovanje narave, marveč motril zdaj mojstrovino z razčlenjujočim ln umevajočim očesom. Na razpolago tl je ves svet z vsemi svojimi zakladi. Tudi najpreprosteje stvari niso brez lepote. Vsaka vas stavlja pred tebe nelteto očarljivih slikarskih problemov. Vsaka pokrajina, vsaka fara ti ima nekaj povedati. Pokrajin pa je mnogo in na najrazličnejle načine se razlikujejo druga od druge. Pokalejo ti najrazličnejle variacije barv, luči, oblik in obrisov. Potemtakem se ne morel dolgočasiti s čopičem v roki, ne morel se zanemariti in sl reči, da ne vel, kaj bi počel s svojimi dnevi. Ljubi Bogi Koliko stvari je, ki jih lahko občudujemo, pa kako malo časa imamo za to. Prvič v življenju se te poloti želja, da bi bil Metuzalem. Pa tudi on je zamudil mnogo prilik. Tudi veliki vojskovodje so se po navadi odlikovali po tem, da so znati uporabljati svoje rezerve, pa tudi Iteditl z njimi. Cim polije vojskovodja v boj poslednjo rezervo, je le doigral. Ce z njo n« zmaga, je po njem. Pri slikanju obstoje rezerve v sorazmerjih in odnosih. V tem hodi slikarska umetnost po poti najvlljih miselnih soglasij. Na eni strani palete je črna, na drugi pa bela barva. Vendar ne smel nikoli rabiti niti »čiste* črne niti »čiste* bele barve. Med temu togima mejama je obseleno vse dejanje in tu moral razviti vso potrebno silo. Kontrast beline in črnine sam po sebi ne napravlja nobenega vtisa, vendar pa predstavljata obe najveiji »čisti* kontrast. Presenetljivo zanimivo je opazovati — potem ko sem le sam poizkulal in pogrelil — kako lahkotno in sigurno pravi umetnik doseže učinke s svetlobo in senco s tem, da nehale samo odnose med različnimi ploskvami in ravninami, s katerimi operira. Mi mislimo, da je le čut za sorazmerje, ki si ga umetnik pridobi samo z vajo, ki pa je v resnici le hladen izraz miselne sile in miselnega formata. Zazdi se nam, da se umetnik pri tem naslanja edino na svoj čut za mero in da si ni z vajo izpopolnil tega čuta, ki je v bistvu neki hladen izraz miselne sile in Urine. Zdi se nam, da bi nekdo, ki p enem samem vseobjemajočem pogledu, v enem samem hipnem, istočasnem in enovitem zagonu le vnaprej pravilno izmeri, presodi in določa vse vrednote velike podobe, prav tako nezmotljivo sodit tudi v vsaki v liji dejavnosti človeikega razuma. Ta trditev nedvomno drli o velikih italijanskih mpjstrih. Moral sem govoriti tako, ker hočem pokazati, kako raznoteri so ulitki tistega, ki je z upanjem in prizadevnostjo krenil na pot slikanja, kako obogaten bo v svojem vsakodnevnem gledanju, kako utrjen v svoji neodvisnosti in kako srečen v svojih prostih urah. Čutil, da ti prekipeva dula v motrenju in umevanju soglasij, nepiara ti izpod-buja duha le sam pogled na veličastna vpralanjct, ki se stavljajo slikanju, nemara se samo zabaval, ko skulal dojeti in prikazati svoje prijetne vtise — toda v vsakem izmed teh primerov ti omejuje motnost edino kratkost nalega livljenje. Vsak dan napredujel za korak, in ta korak ti utegne obroditi bogate sadove, toda pred teboj se bo raztezala čedalje neskončnejla in bolj strma pot, ki bo terjala od tebe čedalje vlljo popolnost. To pa te ne bo uplalilo, marveč bo le večalo ve-selje in lepoto te naporne poti. Poizkusite torej, dokler ne bo prepozno in le preden se boste norčevali iz mene. Poizkusite, dokler le utegnete zmagovati začetnllke telkoče. Naučite se le v mladosti toliko tega jezika, da boste lahko na starost prebirali to novo čtivo. Uredite si vrt, p katerem boste sedeli, le prej pa ga očistite in prekopljite. Vsako leto bo boljle obdelan, Plevel bo izginil in sadno drevje bo obrezano in cvetje se bo bohotilo v vseh mogočih različjihi Tudi pozimi bo sijalo sonce nanj, v blestečih julijskih dneh pa se bodo poigravale sence na tvoji pati, Škodljivci človeške kulture Mrčes uničuje polja in vrtove, nasilneži pa sadove človeškega napredka Obramba je boj kulture proti uničevalnemu besu primitivne množice V srbski književnosti sl Je pridobil mesto kot pisec obširne srbske zgodovine. Pisal jo je v konfl-nacljl leta ln leta. V njej na dolgo dokazuje svoje pravice in zagovarja svojo politiko. Kljub pomanjkljivostim je to delo ostalo preko 100 let glavni vir srbskim zgodovinarjem. Slavni sodobniki Ilirija Brankovič, ki ga Je spočetka najbrž gnalo pustolovsko korlstolov-atvo, je zdaj začel misliti na osvoboditev svojih rojakov v državi, ki bi ji bil on vladar. Iskal je zvez z Romunsko in Rusijo. Kot cesarski poveljnik je 1. 1689. odpotoval na srbsko mejo, da od tam razpali in vodi vstajo. Izdal je proglas, v katerem napoveduje ustanovitev velike Ilirske države. Se preden pa je mogel stopiti na srbska-tla, ga Burno stoletje, v katerem se Je rodil Brankovič, ki je videlo bitko pri Bell gori, tridesetletno vojno, mnoge turške vojne z zmagami Evgena Savojskega, Zrlnsko-fran-kopansko zaroto, lakoto, bolezni, preseljevanje.,, je dalo Slovencem dva velika zgodovinarja, vrstnika srbskemu: J. Ludvika Schoenle-bna ln požrtvovalnega barona J. V. Valvazorja. Ta Je končal in izdal svoje veliko delo »Slava vojvodine Kranjske* v istem letu, ko so Jurija Brankoviča prijeli (1689) in mu a prisilnim mirovanjem dali priliko, da je začel ln dovršil svojo srbsko zgodovino. Nekoliko mlajši od teh treh je Pavel Rltter Vitezovič ki je pomagal Valvazor ju pri delu ln s« pri njem učil. Sam je postal pomemben hrvat-skl zgodovinar, po razgibanem življenju In tragičnem zaključku podoben slovenskemu baronu ln srbskemu grofu. Nekoliko pred imenovanimi Južnoslovanskimi zgodovinarji je začel svoje delo Jur. Rat-kaj, duhovnik kot Sehoenleben, prvi hrvatskl zgodovinar. Doba je Iskala in našla može, ki so spravljali In urejali zaklad« preteklosti, a sami že delovali pri oblikovanju tedanjoati in prihodnosti Južnoslovanskih narodov. LOJZE MIROSLAVIC Na levi: Mehikanski fižolov hrošč v treh oblikah svojega razvoja. Na levem gornjem delu lista v obliki kosmate gosenice, ki se bo zabubila. Taklno bubo kale slika na gornjem delu fižolovega lista. Iz nje bo pričel hrošč s črnimi pikami v treh vrstah, kalcrlne vidimo m spodnjem delu lista. Na desni: Filolov list, katerega so napadli mehikanski fižolovi hrošči. Škodljivi niso samo hrošči, temveč tudi gosenice. V obeh | razvojnih stopnjah, gosenica in hrošč, Hvalica velik škodljivec fižolovih na-• sadov. Živijo na listih, grizejo in sesajo njihovo nežno površino ter puščajo za | seboj samo prozorno mrežo stebelc in rastlinskih lil. e n s. A. Enlertainments Tlational Service Association «Družba za razvedrilo narodnih sil* je naziv angleškega potujočega gledališča in dobro znana kratica vsem pripadnikom zavezniških čet. Posamezne skupine teh gledaliških igralcev so organizirali kmalu po začetku vojne. Igralci in igralke so večinoma znane osebnosti na angleškem gledališkem odru. Posamezne E.N.S.A. skupine so zbrali v Angliji in jim dali vso vojaško opremo razen puške, jih cepili proti nalezljivim boleznim in tako je bila družba pripravljena za odhod. Njihove poti vodijo po vsem svetu, ustavijo se povsod tam, kjer so zavezniški vojaki, v večjih mestih po en teden, v manjših po nekaj dni. Na sporedu imajo drame, komedije, operete, včasih pa tudi varietejski spored. Zamislimo si angleškega vojaka, ki je ie več let v tujini, daleč, od domovine, na zasedenem ozemlju, njega pomeni predstava angle- tkega potujočega gledališča košček domovine. Na odru vidi rojake — Anglele, ki govore njegov materin jezik. Znana dela, ki jih je E. N. S. A. uprizorila so: »London tnali» (Londonski zid), «Gas light* (Plinska luč), »The Merry widow* (Vesela vdova), itd. Nekatere predstave po-tujočih gledališč ENSA-e so gotovo tudi znane našim bralcem, bodisi iz knjig, ali pa so jih ie videli na filmskem platnu ali na gledališkem odru. V Italiji je E.N.S.A. le večkrat zbrala tudi italijanske varietejske umetnike, da bi prav tako nudili zavezniškim četam razvedrilo. Neki vojak je nekoč, dejal: »Za nas država res »elo skrbi. Dr&mH (n kralju slutimo, zato pa tudi dobimo hrano, obleko in plačo, B. N. B. A. pa skrbi za duševno hrano, ki smo je mogoče najbolj potrebni v teh krajih, tako daleč od naše domovine». K. R. Vsako leto slultjo polja in vrtovi za bogato pašo rojem grabelljivega in polrešnega mrčesa, ki uničuje vsak hektar polja na svetu. Mrčes najrazličnejših vrst, plazilci, hrošči gosenice, lulelke, črvi in drugi, srkajo, glodajo, srebljejo, skratka m vse mogoče načine uničijo priblilno 10 odstotkov svetovnega pridelka koristnih rastlin in dreves, katere v potu svojega obraza gojijo kmetje in vrtnarji po sveh deleldh sveta. Izračunali so, da ta škoda »naša samo v Zdruienih drlavah vsako leto nič manj kot tri milijarde dolarjev, kar je več, kot je znašala v mirni dobi vrednost vse ielezarske proizvodnje te največje prolzvodnice ie-leza na svetu. To je tudi milijardo dolarjev več, kot so bili stroški proizvodnje atomske bombe. Kljub naravnim sovralnikom tak-šnega škodljivega mrčesa, med katerimi so na vrvem mestu ptice, kljub »elo učinkovitim umetnim kemičnim sredstvom, ki jih je dala kmetovalcem in vrtnarjem v naprednih deželah zahoda na razpolago znanost in tehnika, milijarde teh škodljivih in vse uničujočih žuželk uničujejo pridelke brez kakr-šnega koli vidnega napredovanja po številu in dejstvu. Dejstvo je namreč, da je škoda, ki jo dandanes povzroča škodljivi mrčes v Združenih državah, približno dvalvat večja, kot je bila pred SO leti. V poslednjih desetletjih So zaradi povečanega prometa prišle v Združene države nove vrste škodljivega mrčesa, kot je japonski hrošč, evropski žitni zavijač in mehikanski fižolov hrošč, ki so se priključili s svojimi uničevalnimi sposobnostmi ameriškim domačim škodljivcem. Načini, kako takšne žuželke uničujejo koristne rastline in pridelke, so različni in čestokrat zelo presenetljivi. Nekatere žuželke so »elo izbirčne, med katere moramo šteti bombažnego »avifača, ki živi skoraj izključno samo na bombažnlku. Toda večina mrčesa je manj izbirčna. Žitni hrošč sicer daje prednost žitnemu klasu, toda spravil se bo z največjim veseljem in pridnostjo tudi na tobak, paradižnik ali grah, če ne najde svoje priljubljene žitne hrane. Nekatere žuželke, kot razne vrste kobilic, ir o vse, kar jim pride na pot, vse preglodajo preko »elenih travnikov in polj ter ne puščajo za seboj ničesar drugega kot oglodana stebla. Drugi, kot n. pr. mehikanski fižolov hrošč je izbirčnei, ki si izbere samo najnelnejšo površino fižolovih listov ter pušča za seboj oglodano mrežo listnih vlaken in stebel. Mnoge vrste so, ki se hranijo i trkanjem tokov kot n. pr. rattlin- ske uši, ki srkajo rastlinske sokove na podoben način, kot komarji srkajo človeško kri izpod kože, v katero zabadajo svoja sesalna žela. Nekatere žuželke so škodljive samo toliko časa, dokler so v razvojni stopnji gosenic ali črvov, ki glodajo notranjost sadežev ter se hranijo s sadnim sokom. Število škodljivega mrčesa danes prekaša po svojem številu ln skupni teži vse druge vrste livalt na svetu. Ker se nekatere vrste tako čudežno hitro razmnožujejo, se tako hitro prilagodijo spremenjenim življenjskim razmeram in drugemu rastlinstvu kot viru za prehrano, povzroča njihovo l»trebljenje problem, ki jemlje marsikateremu strokovnjaku vsak pogum, da bi se spustil z njimi v boj. Velike nade, ki jih v tem pogledu daje sredstvo za uničevanje mrčesa, ki ga začenjajo zdaj spoznavati tudi v naših krajih pod nazivom DDT, nekoliko zmanjšuje njegovo neprikladno svojstvo, da uničuje tudi tako koristne žuželke kot so čebele in čmrlji. Kakršen koli naj bo uspeh, katerega bo znanost v bodočih letih dosegla, gotovo -je, da bo vsak uspeh pomenil samo delno rešitev tega težkega ali želo važnega vprašanja. Od njega je v veliki meri odvisna bodočnost prehrane človeštva. Ce upoštevamo, da škodljivi mrčes uniči vsako leto deset odstotkov pridelka v tako napredni deželi kot so Združene ameriške države, kakšen je ta delež šele v drugih državah, katerim so neznani mnogi zelo učinkoviti načini za uničevanje sadnih škodljivcev. Mogoče se bo znanosti posrečilo, da bo našla možnost, da obvlada to nadlego, vendar pa ni upanja, da bi jo mogla odstraniti. Vedno je še preveč nedostopnih legel, odkoder dan in noč, leto za letom vdirajo v civilizirano družbo Škodljivci, ki ogrožajo prehrambeno osnovo človeštva. Upajmo pa, da se bo znanosti in moderni tehniki posrečilo, da bo to nevarnost svaj omejila in ji postavila pregrade, preko katerih ne bo mogla vdirati ln ogrožati temelje človeške civilizacije naprednih dežel. Tisoči milijard mrčesa, ki gomazi po vseh delih sveta, to sestavljeni iz enega milijona znanih vrst. To število predstavlja več, kot je vseh drugih živali in rastlin na svetu. Po velikosti jih najdemo v vseh oblikah od dvajset centimetrov dolge gosenice do majhne rastlinske Uši, ki ne doseza niti velikosti igline konice. Živijo skoraj na vsakem kvadratnem metru zemeljske površine ter se ne brigajo ne za nadmorsko višino, niti za oddaljenost Od ravnika. Najdete jih na najvišjih gorah prav tako kot za polarnim krogom. Na poljih, kjer je mnogo rastlinstva, dosežejo obljudenost, ki človeka navdaja z grozo. Nekoč so na eni sami rasftlini pa-radižnika našteli nič manj kot 24.6SS škodljivcev. Cenijo, da število mrčesd, ki živi na enem hektarju polja, prekaša po številu celotno prebivalstvo na svetu. Človeštvo je bilo dolgo in je It danes v veliki meri nemočno proti tej velikanski poplavi škodljivcev, ki ne napadajo samo prehrambenih virov, ampak tudi človeka samega. Mnogo je v tem pogledu dosegla znanost s svojimi odkritji bacilov in sredstlev, ki jih uničujejo ali pa vsaj zavarujejo človeško telo pred njihovim učinkom; posebno v zadnjem stoletju, ko je znanost postala svobodna ter ni bila podrejena nobenim političnim ali duhovnim o-mejltvam. Svoboda se je pokazala tudi na tem polju kot najboljše sredstvo za uspešen razvoj. Velike pridobitve znanosti in tehnike so nastale v tistih državah, ki so dovoljevale svoboden razvoj človeškemu duhu. človeški misli in njenemu uveljavljanju. Kadar koli je v takšnih državah zavladala državna ali kakšna druga tiranija, ho vsi uspehi znanosti izginili kot zelenje na polju, če ga obišče slana ali pa roji kobilic. Kar puščajo za seboj fe uničenje ln puščava na duševnem in tvornem polju človeškega udejstvovanja. Sposobnost totalitarističnih ustrojev je bila samo v i»-koriščanju izsledkov svobodne znanosti v svobodnih deželah za uni-čevanje človeštva. V tem vse totalitaristične države »ličijo fašistični, in nacistični diktaturi, ki jih je že zadela zaslužena kazen. V ozračju svobode In v boju za svobodo so nastale takšne velike pridobitve kot so odkritja bacilov, zgradbe snovi, odkritje radijskih žarkov, iznajdbe, ki so zvezane z imeni Pasteurja v Franciji, Mendeljejevd v Rusiji ali Roentgena v Nemčiji. V marsikateri izmed teh držav je po uvedb i totalitarističnih sistemov zavladala tišina na polju znanosti, umetnosti in tehnike, gradili so samo na podlagi ustvaritev svobodnih duhov ivarno kulturo, ki pa se je kasneje pokazala kot ječa narodov in trhla stavba zidana na pesku. Vsa veličastnost njihovih zgradb je bila veličastnost uničevanja krdel kobilic, ki so se iz oddaljenih dežel in kultur vsule na livade kulturnega sveta. Nekateri so gradili piramide, drugi avtostrade, tretji jezove, toda bili so to veličastni spomeniki, ki so imeli sapic toliko skupnega s kulturo in človečanstvom, kot ima veličastni nagrobni spomenik skupnega s tistim, ki pod njim počiva... 1 GOSPODARSTVO H (jospodarska upravičenost kraškega pogozdovanja Mnogo gozdarskih ln gospodarskih razprav je že bilo napisanih o tem, ali je pogozdovanje na Krasu utemeljeno tudi lz gospodarskega stališča. Da je utemeljeno iz podnebnih ln zdravstvenih vidikov, da so estetski razlogi za pogozdovanje Itd., tega nihče ni oporekal. Bilo pa je zvoj čas mnogo skeptičnih glasov, kadar je kdo načel vprašanje o rentabilnosti pogozdovanja, V zadnjih letih ni bilo več slišali o takšnih razpravah ln zato ne bo škodilo, ako zopet načnemo to kočljivo vprašanje ln upoštevamo zelo spremenjene razmere v letih pred, med in po tej vojni. Gospodarski preračuni v zvezi s pogozdovanjem, kalkulacije stroškov o nabavkl sadik, pogozdo-valnega dela, obnavljanja ta vzdrževanja ter čiščenja nasadov, kalkulacije obrestovanja vloženega kapitala, (v zvezi s prodajno ceno lesa), ki naj bi ga ti nasadi dobavljali, vsi ti gospodarski preračuni so bili sestavljeni na podlagi nekaterih predpostavk, ki so se Izkazale za netočne. Gozdarski gospodarstveniki v prejšnjih desetletjih eo svoje kalkulacije postavljali skoraj brez izjeme na predpostavko neke stalnosti cen ln zaradi tega so te kalkulacije često Izpadle drugače in po navadi neugodneje, kot je bilo upravičeno. Poslednja leta pred vojno pe so nam pokazala, da Je vrednost leta v stalnem ln precej hitrem porastu. Vzrok temu Je večja potreba po lesu, zlasti v Industrijske namene (papir, celuloza, umetna svila In volna, celofan). Vzrok porastu vrednosti lesa pa leži fe mnogo bolj v dejstvu, da so gozdove po vsem svetu Izkoriščali zlasti v bližini ugodnih prevoznih zvez. V vedno večji meri morajo zaradi tega povsod posegati po gozdnih rezervah v nedostopnejšlh predelih. Tako rastejo stroški in se oena lesu na svetovnih trgih veča. Ze pred prvo svetovno vojno so nekateri gospodarstveniki ugotovili, da cena lesu raste hitreje nego cene večini ostalih surovin, toda to dejstvo ni v dovoljnl meri prodrlo v gozdarsko- gospodarske razprave ln v tem moramo iskati vzrok za netočnosti kalkulacij o goapo-darstvenosti pogozdovanja. Bo tej vojni, zlasti v Evropi, kjer bo potreba po lesu še desetletja nesorazmerno velika zaradi obnove porušenih mest, bomo morali dobavljati les lz takih krajev, kamor doslej še ni segla sekira. Z drugimi besedami, ako bomo hoteli priti do potrebnega lesa, ga bomo morali Iti Iskat v oddaljene gosdne predele ln prevozni stroški bodo narasli in z njimi oena lesu. To postavlja vse kalkulacije o gospodarski upravičenosti kraškega pogozdovanja na drugo podlago. Pred to vojno so strokovnjaki mislili, da se kapital, vložen v pogozdovanje na kraškem terenu, utegne obrestovati v najboljšem primeru a 1 do lVi%. Verjetno je, da so bo odstotek obrestovanja pod novimi okoliščinami, ki smo jih navedli zgoraj, znatno zvišal ta morda dosegel 2 do 8%. Takšen odstotek pod izvsstniml pogoji upravičuje naložbo kapitala. Vsekakor moremo Slovenci, ki se še posebno zanimamo za to, da bi naš Kras ponovno ozelenel, navajati odslej, poleg še znanih razlogov, tudi gospodarsko upravičenost pogozdovanja. Zato js naša dolžnost tem večja, da posvetimo odslej pogozdovanju na našem Krasu čim večjo pozornost. Pojasnjevati moramo vsakomur, kdor ima s tem posla, kako stvari stoja ln ga prepričati, da trud tudi a gospodarskega stališča ne bo as* man. Prvo pa je, da skušamo rešiti, kar se še rešiti da. V predelih, kjer so kraškl nasadi se kolikor toliko ohranjeni, moramo preprečevati nadaljnja pustošenja. Tam, kjer je gozd že izginil, moramo paziti na to, da burja ln deš ne izpere ta fe tisto malo zemlje, ki Je ostala. Opozarjati moramo merodajna mesta, da poskrbe za strokovno pogozdovanje goličav im predvsem da pritegnejo k sodelovanju naf> ljudi, ki na tem svetu šive In strokovnjake, ki so lzkuienl v tem delu. Veetl, ki prihajajo Is nekaterih krajev, kjer zo ze lotUl pogozdovanja, niso najugodnejše. Govore o izkopavanju panjev (štorov), kar ni v skladu z umnim gozdarstvom, pač pa je videti, de prinaša tistemu, ki te posle opravlja, tre notne gmotne koristi. Skratka« vprašanju pogozdovanja našega Krasa moramo posvetiti resnejšo pažnjo In ga ne obravnavati kot nekaj, kar povzroča le stroške. Pogozdovanja na Krasu ne opravičujejo le podnebni ta lepotni razlogi, temveč tudi gospodarske korist) našega kraškega ljudstva, Id bo Imelo, ako se to pogozdovanje izvrfi v redu, že v drugem ta na-daljnih rodovih vir dohodkov, ki bo v stanju dvigniti življeneko raven Kraševcev. Ameriško poljedelstvo za prehrano osvobojenih držav Ameriški poljedelski minister Clinton P. Anderson je v govoru po radiu Izjavil, da imajo Združene države po kritju svojih notranjih potreb določeno količino živilskih izdelkov na razpolago za zaveznike. »Tl pridelki — Je rekel minister — so lahko eden Izmed najmogočnejših svetovnih člnlte-ljev za to, da bo veliki zmagi sledila zares hitra In uspešna obnova sveta. Velikim naporom naših poljedelcev za zvišanje proizvodnje med vojno ta izredno obilnim letinam se moramo zahvaliti, da js količina naših živilskih pridelkov lstos za tretjino večja od povprečne količine pred vojno. To ne pomeni, da bi v Združenih državah Imeli tako obilico živeža vseh vrst, da bi vsak Imel vsega na izbiro. Živilske zaloge j« treba pametno uporabljati, ker moramo s njimi zadostiti premnogim potrebam. V prvi vrsti moramo prehranjevati naš narod. Foteim moramo prehranjevati naše velike vojaške sile ln pomagati prehranjevanju osvobojenih dežel. Združene države prispevajo največji delež pri kritju potreb Združenih narodov, ne preskrbujejo jih pa popolnoma. Največji del svojih živilskih potreb Trije gladki beli črvi lezejo izpod kole zrelega paradižnika, v katerega so prišli še v dobi cvetja. V njem so se razvijali ter glodali njegovo notranjost, dokler se ni spremenila v brozgo neuporabne kaše. Tako uničijo taktni črvi tisoče in tisoč* paradiinikov na okuisnih nasadih. krijejo narodi sami, velike množin« živeža pa morajo uvažati, da dosežejo dovolj visoko življeneko raven. Tudi druge držav* prispevajo v ta namen. Kanada, Avstralija, Novi Zeland ta gotovo število držav Srednje ta Južne Amerike pošiljajo osvobojenim narodom znatne kolidne živil. Največji del živeža, ki ga Izvažamo, Je namenjen za države, ki ga plačujejo. Preko ustanove UNRRA pošiljamo samo tretjino pošiljk, ki so namenjene za pomoč pri prehrani. Po poročlHlh o sedanjem stanju letošnje žetve znaša čisti dohodek severno-ameflšklh poljedelcev za 15 odstotkov manj kot v letu 1944. čeprav je dvakrat večji od povprečnega dohodka pred vojno ta večji od katerega koli dohodka pred 1943. Za leto 1946 pričakujejo, da bo dohodek ameriških poljedelcev iz prodaje svojih pridelkov narast«] na nekaj več kot 18 milijard dolarjev, kar bo z« 10% manj kot letos. Skupni dohodek v gotovini za prodajo na zasebnem trgu v letu 1945 se bo morda dvignil na približno 20,4 milijarde dolarjev, tor znaša tako 8% več kot leta 1944, ko je dobodek doeegel 19.8 milijard. Po dosedanjih cenitvah bo državna uprava odkupila od poljedelcev pridelkov v vrednosti 8 milijard dolarjev, kar je približno isto kot leta 1944. Zaplemba industriji plemenitili kovin in dragih kamnov Na ukaz glavnega stana marša, la Zukova so zaplenili v sovjetskem zasedbenem področju v vzhodni Nemčiji vse rudnike in vse tovarne, ki proizvajajo, predelujejo ali drugače ravnajo s plemenitimi kovinami ln dragimi ali poldragimi kamni. Razen tega so vsa podjetja prejela ukaz. da v petih dneh prijavijo vrne svoje zalog« so-vjetskl vojaški upravi ta taklno prijavo vsakih petnajst dni obnavljajo. V prijavah morajo osnačiti vrednost blaga po uradnih cenah, ki so bile v veljavi v prvih troh mesecih letošnjega leta. Poročilo dodaja, da je namen tega ukaza določiti enoten postopek za zaplenitev blaga In za nadzorstvo proizvodnje ter predelave dragocenih kamnov ta kovin. Razlog ukaza je stremljenje aa-sedbene oblasti, da vodi stalno nadzorstvo nad vzemi gospodarskimi viri, predvsem pa nad gospodarsko visoko ‘‘"'"■»‘"i Noč s slovenskimi ribiči Spomini na doživetja »o naj lep h. In 6» mi bo kakšen spomin ostal, bo gotovo spomin na noi, hi sem jo pred nedavnim doživel na morja. Udeležil sem se notnega lova * našimi ribiii. Treba bi bilo razprave o življenja, običajih in izrazih, ki jih imajo slovenski ribiči od obronkih Tržaškega zaliva v bližini Trsta. Toliko pestrosti si človek, ki ni doma ob morju, sploh ne more predstavljati. Treba je videti in doživeti. V kratkem popisa tega ni mogoče izraziti. Odhod... Težka mi je bila odločitev, kateri kraj naj si izberem za izhodiščno točko svojega izleta. Vsekakor sem moral najprej obiskati eno izmed ribiških vasi — nekatere leže tadi preoej oddaljene od morja — da se pomenim o odhodu. ■ Katero naj izberem t Barkovlje, Srljan, Sv. Križ, Sesljanj Tja do Devina je vrsta krajev, kjer prebivajo slovenski ribiči, Malo sem se bal, da me kot nedomačimi ne bodo hoteli vzeti s seboj, toda strah je bil neopravičen. Ze pri prvi hiši, hi se mi je zdela, da žive v njej ribiči, so me prav prijazno sprejeli. Ko sem jih 'Zagovoril slovensko in jim izrazil svojo željo, je starejši možakar — pozneje sem izvedel, da je lastnik ladjice — odgovoril: »Srečo imate, če* eno uro odplujemo na morje. Vzamemo vas s seboj.* Odrinili smo proti luki. Kaša ladjioa je bila motorka; dolga je bila kakšnih It metrov ta imela jb velik jambor. Po palubi ta ob Straneh so bile naložene velike mreže. Ko smo odpuli, je vlekla za seboj še dve manjši ladjici, opremljeni z velikimi karbidnimi svetilkami; uporabljajo jih kot vabo za ribe. Zaplula, zaplula Je barčica mala Ribiči so bili že zbrani in nič kaj dosti niso govorih, ko je zabrnel motor, kmalu za tem pa se je začela barka premikati. Sekaj spretnih obratov in že smo pluli izven pristaniškega zalivčka prati podprtemu» morju, Sonoe nam jo pošiljalo zadnjo Sarke; morje je bleščalo, ko so se na sinje modrih valovih odbijali njegovi krvavOrdeči prameni. Sa ladjici je bilo prav živahno. Posadka štela je devet mož — je razen poveljnika, ki je krmaril in človeka, ki je upravljal motor, vsa Imela opravka z mrežami. Zdaj pa zdaj fdr padla kakšna beseda ali povelje; s sosednje ladje se je zaslišalo petje; eZapluld, zaplula...» Sele pri večerji, ki so jo skuhali Ml palubi, se'je razvil pogovor. Polenta, zraven klobase in vino«; vsem fe prav dobro teknila. Preoej daleč smo že od kopnine. V daljavi vidimo temne obrise Oradeia. Zavel ja hladen vetrič, da sem se moral tesneje zaviti v oblačilo. Na nebu to se začele prižigati prve zvezdice. Se malo smo pluli, nato pa smo odklopili prvo ladjico s svetilko; to bo njeno lovišče. Drugo barčico smo voziU šo kakšnih 500 m naprej. Tu je bilo dolpčeno njeno lovišče, sami pa smo odpluli še malo proti levi in sp zasidrali. Od tu bomo začeli polagati mreže. Spustih so mreže Več hlčk se svetlika okoli po morju. To so svetilke na drugih ribiških ladjicah, ki so o naši bli- Obilen « Petrov blagoslov » žini in so prišle tudi m lov. Treba je izrabiti čas. Lov z slučmin traja samo od aprila do septembra. Le če je lepo vreme, trnja do oktobra. To je zelo uspešen lov. Pozneje, tako so mi pripovedovali, vas popeljemo na drugačne vrste lovu: ladja bo vlekla za seboj mrežo, ki drsi po morskih tleh; ta lov je manj uspešen in nemalokrat se zgodi, da potegnejo mrežo iz morja polno blata, morskih Školjk in drugih živalic, prav malo pa miitnih» ribic. Težko je življenje, toda vedno znova in znova mečejo mreže v morje. Včasi jim je sPetrov blagoslov» bolj naklonjen, drugič manj. Sicer pa, mi z našo poveljniško ladjico smo se tudi ustavili. Posadka je začela pripravljati mreže. Na naših spremljevalnih ladjicah so začeli pripravljati sžaromete». Zdaj je zasijala luč v globino... Spet je minilo pol ure. Z ene barke zaslišimo klic, da je v vpastin že polno rib. Z druge zaslišimo, da jih imajo manj. Napravijo bojni načrt. Barka, ki ima manj rib v svoji bojni coni, mora zvabiti «sovražnika» v drugo past k večji skupini, da bodo potem z enim udarcen vse skupaj suničili*. Mreže nared. Štirinajst rok je bilo pripravljenih, da so pomagale spuščati ogromno mrežo, s katero bodo obkolili ves vbojni proštom. Taka mreža ni kar tako: dolga je nekaj sto, visoka okoli petdeset metrov; na zgornjem robu je opremljena s plutovinastimi kosi, da plava, spodnji del je obtežen s svincem in obročki, skozi katere je napeljana vrv, ki bo ke-sneje pomagala zadrgniti mrečo». Prvi del mreže je že v vodi. Vsi so utihnili, da ne bi sprepoditin rib. Naša ladja se je začela počasi premikati in obkoljevati obe ladjici, ki sta bili že skupaj. Nastajal je enakomeren krog. Kmalu bomo spet na izhodiščni točki. Vsem je kljub hladu presneto vroče. Pri polaganju mreže morajo zelo paziti, da se jim kje ne zatakne in da jo lepo, enakomerno polagajo. Stojimo. Zadrgnite. Z največjo naglico so začeli vleči vrvi, ki so zadrgovdle mrežo. Ribe so začutile, da jim gre za življenje. Skakale so kot blazne; nekaterim je uspelo preskočiti mrežo in pobegniti v zlato svobodo... Sardoni, orade... Mreža se zadrguje. Nosilke plujejo iz kolobarja ven. Drug od dru- gega se oddaljuje: ribe k nam, barke od nas. Sak je že pri ladji. Na delo pride novo orodje. Na dolgih drogih imajo pripravljene male mreže in z njimi začno iz mkotla» jemati ribe. Sardoni, orade... Krov se polni. Počasi potegnejo na krov vso mrežo. Ribe začenjajo deliti po vrstah. Nosilke luči so začele znova svetiti. Be nekajkrat so ponovili isto delo. Na krovu diši po ribah, lju dem je vroče in postajajo utrujeni. Tudi spanec se nas loteva. Tri je že; na obzorju se je'začela svetlikati jutranja zarja. Zvezdice so sc začele počasi skrivatj... Zadnji lov... priklop ladjic... vožnja domov... Spet v pristanišču Jutranje sonce je začelo že prijetno greti. Dremavo sem gledal, ko smo prispeli spet v pristanišče. Posadka je razen krmarja in motorista, ki sta morala vso pot budno paziti na smer vožnje, počasi prilezla razkuitranih glav izpod palube. Na obali je čakala kopica žensk, čakali so vozniki. Začela se je prodaja rib. Ostane le spomin... Prečul sem noč z našimi ribiči, čudni ljudje so, a kleni. Na življenje imajo svojstvene poglede, prekaljene v dolgi dobi. Burja, Zludej, Papjež, Toncelj, Turk,’ Bužec in drugi; spomin na vas in na vaše delo mi bo ostal za vedno. » • • Pred nekaj dnevi sem napravil sprehod v Barkovlje. Na zidu ob zalim, v katerem so zasidrane ribiške barke, stoji z velikimi črkami napisano: «Tukaj smo slovenski ribiči». Tam v kotu je stal eden, ravno pri popravljanju mreže. Stojni sem do njega. Kako kaj? Težko. Lov ni kaj prida, ribe moramo oddajati na skupna zbirališča, nafto nam, dodeljujejo odmerjeno. Sicer pa, vse bi bilo, če bi človek vedel, kako bo... Odšel sem dalje. Zamislil sem se v položaj. Vse na svetu se izpreminja. Ob moji strani pa mi je pelo morje: Buči, buči, morje.. D. S. Dela v Bosketu dobro napredujejo TEŽAVK ZVU PRI POGOZDOVANJU Predhodna dela za pogozdovanje Bošketa zelo dobro napredujejo, in sicer zaradi naglega krčenja panjev. Po poročilu dopisnika VZN. ki je v soboto obiskal oddelek za poljedelstvo pri Zavezniški vojaški upravi, bodo takoj, ko bodo končali z izkopavanjem panjev, začeli nasajati mlada drevesa. Pri kopanju panjev je zdaj zaposlenih približno 700 mož. Panji pomenijo dragocen vir za preskrbo goriva, katerega tako zelo primanjkuje. Spomladi bodo začeli nasajati nova drevesa, ki so že pripravljena v drevesnici na Opčinah. Na vprašanje, ki ga je stavil dopisnik, kako so izvršili predhodna dela, je častnik oddelka za poljedelstvo pri Zavezniški vojaški upravi izjavil, da so že julija meseca u-videli potrebo, da sl zagotovijo sodelovanje slovenskih gozdarskih strokovnjakov za reorganizacijo gozdarstva na praktični podlagi. Poleg tega, itako je izjavil častnik ZVU, so skoraj vsi gozdarski predeli na slovenskem področju. Povabili so g. Stanislava Renca, da vodi novi gozdarski odsek; imenovani ima na tem področju mnogo izkušeni, ki si jih je pridobil v svoji dolgi praksi. Gospod Renco je sprejel nalogo. V pomoč so mu dodelili še g. Stanislava Oblaka, tudi Slovenca, ki je že prej delal pri gozdarskem oddelku. «Vendar», tako je poudaril častnik, «sta oba, takoj ko je Zavezniška vojaška uprava objavila Splošni ukaz št. 11, izjavila, da ne moreta več delati za Zavezniško vojaško upravo, čeprav se je delo za ureditev Bošketa žfe začelo. Ko so izdelali načrt za izkopavanje panjev, so se obrnili na g. Oblaka, da bi sprejel vodstvo dela; tedaj je izjavil, da ni pripravljen sodelovati z nami. Nekaj dnj kesneje ga ni bilo več mogoče najti. Zaradi tega so dela na tem slovenskem področju zaupali Italijanom, ker so slovenski strokovnjaki odklopili svojo pomoč*. «Mnogokrat govorim z Rencom*, tako je pripomnil častnik, «da bi ga ponovno pridobil za delo pri gozdarskem oddelku, vem, da bi nam bile njegove izkušnje in njegova tehnična sposobnost zelo koristile. Ce se bo slovenski strokovnjak do določenega roka vrnil in izjavil, da je pripravljen sodelovati z Zavezniško vojaško upravo, mu bomo zelo radi znova zaupali vodstvo pri pogozdovanju, kakor tudi druge gozdarske načrte*. Tako stojijo stvari. Medtem pa Zavezniška vojaška uprava nadaljuje svoje delo v Bošketu. Začetek akademskega Soškega leta Včeraj popoldne so se zbrali slušatelji tržaške univerze in njihovi prijatelji v dvorani glavnega stana Zavezniške vojaške uprave, da bi slišali otvoritveni govor polkovnika Alfreda C. Bowmana in rektorja univerze. Polkovnik Bovman je v svojem govoru najprej opravičil polkovnika Washburna, načelnika prosvetnega oddelka pri zavezniški komisiji za Italijo, ki bi moral na zborovanju govoriti, pa zaradi težav, ki so nastopile na poti, ni mogel pravočasno priti. Nato je med odobravanjem dejal; «To je peta univerza, ki jo otvarjam, toda ta se razlikuje od vseh drugih v dveh pogledih: prvič je mlajša, drugič pu so čepice študentov bolj pestre. Pomanjkanje tradicij pa nudi tržaški univerzi možnost, da se lahko razvije v posebno svojstveno o-bllko*. Nato je vstal in spregovoril rektor, ki Je pričel s pripombo, da so se niogti navzoči po dvajsetih letih pritiska in petih letih vojne spet brez strahu zbrati. Nato je počastil spomin, tistih slušateljev, ki so jih ustrelili ali odpeljali v koncentracijska taborišča. S to slovesnostjo so začeli na tržaški univerzi novo šolsko leto. GORICA Seja Pokrajinskega sveta Predsednik področja, odvetnik Hugues je prisostvoval osmi seji Pokrajinskega sveta za goriško področje, ki je bila v soboto popoldne in ji je predsedoval predsednik de Braunizer. Na seji so razpravljali med,drugam o naslednjih vprašanjih: «0 zopetni vzpostavitvi mestnega avtobusnega prometa; o telefonskih linijah, ki naj se vzpostavijo kakor so bile pred vojno; o prošnji ZVU za ukinitev splošnega ukaza št. 19.; nadalje so ustanovili pomožen odbor za pokrajino, ki naj sodeluje in nadzoruje delo raznih ustanov itd; določili so nov enoten delovni red za javne urade in končno so sklenili, da bodo uredili in znižali ceno mesu. Izdajanje osebnih izkaznic V sredo 28. t. m. bodo dokončno končali z izdajanjem osebnih izkaznic v uradu v ulici Roma št. 3. Vsi tisti, ki še zdaj niso zamenjali potrdila o vpisu in tisti, ki še sploh niso dobili osebnih izkaznic, naj to v lastno korist store nemudoma. Tisti, ki zaradi bolezni ali iz drugih vzrokov niso mogli priti po osebne izkaznice v urad v ulico Roma, naj javijo po telefonu (številka 17) svoje ime in priimek in prebivališče. Vsak kdor ne bo Imel osebne izkaznice ali potrdila o prijavi, bo kaznovan po Zavezniškem vojaškem sodišču, kakor je to določeno v Splošnem ukazu št. 14, členu st. 5. Redna vožnja mestnih avtobusov V soboto 1. decembra, bo obnovljen promet z mestnimi avtobusi, ki bodo vozili na treh progah, in sicer z glavne postaje na trg Catterlni, potem Gorica — Solkan in Gorica — Lučje (Lucinico), Na progi glavni kolodvor — trg Catterini bodo vozili avtobusi po naslednjem voznem redu: s trga Catterini: 6,15; 7,40; 8,30; 13,25: 14,20; 16,10; 17,40; 18,50; 19,30. Z glavnega kolodvora: 6; 6,40; 7,35; 8; 12,30; 14; 14,50; 16,20; 17,30; 18,10. Ta vozni red velja za delavnik* in praznike. Voznina velja 5 lir. Gorica-Solkan: iz Gorice, trg Zmage: 7,15; 12,30; 14,30; 19. iz Solkana, Glavni trg; 7,40; 13,15; 14,50; 19,20. Ob nedeljah avtobus na tej prog. ne bo vozil. Voznina velja 8 lir. Gorica-Lučje: iz Gorice, izpred kavarne Garibaldi; 7,15; 12,30; 19, Tudi z manjšimi ladjicami je včasih lov uspešen ZABAVNI KOTIČEK HUMOR LJUBEZNIVO ' Gost gospodu z lasuljo; »Nikakor ne morem r asu meti, kako morete nositi na glav) las« drugega moškega!* »O, saj tudi vi nosite volno druge ovce na sebi!* STRTO SRCE »Poglejte, tale gospodična Je mojemu nečaku srce strla*. »Kaj, ali ga je aavmila!* »Narobe, dva dni potem, ko je razdrl zaroko, je podedovala milijon*. SALONSKI ZDRAVNIK Doktor Griža je priljubljen zdravnik za dame višjih krogov. Kadar utegne, skoči k svojim pacientkam na galanten pomenek in jih povpraša po počutju in ne varčuje s pokloni. Te dni Je pozvonil pri gospe Krtinčkovi. Na pragu ga je pa »prejela njena spletična z besedami: »Milostlvi je silno žal, da vas ne more sprejeti, prav danes »e nekam slabo počuti..* IZ OTROŠKIH UST Mati: »Za božjo voljo, Janez, kako da si tako »trgan? Saj imaš v obleki luknjo pri luknji!* Janez: »Oh, mama, šli smo se trgovce, pa sem bil jaz švicarski atr». GLEDALIŠKA 8KU8NJA Režiser; »Naslednjo dejanj«, go-spod a, se odlgravg pri dvajsetih Stopinjah mraza. Ne pozabit« torej, •natopiti v kožuhu ali vsaj ▼ de belem plašču!» , Igralec: »Gospod reMser, jaz nimam plašča, ali bo zadostovalo, če se toplo podoblečem?* ANEKDOTE KDO UGANE NAJ POŽRE SE... Znameniti angleški zdravnik John Aberaethy, znan po avoji redkobesednosti ni mogel trpeti, da bi ga kdo ponoči budil. Nekoč ao ga o polnoči klicali k bolniku. Ravno ko se je vrnil in hotel iznova leči, je hišni zvonec spet pozvonil. «Kaj je?» je jezno vprašal zdravnik. »Gospod doktor hitro, hitro, moj sin Je požrl miš*, je bil boječ odgovor. »Recite mu*, je divje zavpil Aber-nethy, »naj še mačko požre, mene pa pustite pri miru!* In je ostal doma. OBRNJENO RAZUMEVANJE Ob priliki neke velike pojedine, ki so bile v stari Franciji tako običajne, »e je zgodilo, da ata dobila vabilo na tako prireditev tudi dva osebna literarna nasprotnika, suhi in zbadljivi Voltaire in rejeni, za dobro hrano vneti Piron. Posadili so ju za mizo mimo vsega »e tako, da sta sl sedela nasproti. In medtem ko Je Piron z velikim užitkom rezal svojo pečenko, je dejal. »Znano in že mnogokrat potrjeno dejstvo je, da prav duhoviti ljudje radi obilno in dobro. jedo*. «Aha, gospod Piron*, se je brž oglasil Voltaire, »potem jeste vi vedno radi obilno in dobro le zato, da bi zbudili mnenje, da ste duhoviti*. PLAVOSI STKUiP Peter ve« zasopel prite&e o polnoči na stražnico: »Gospod stražnik, ukradli so mi listnico!* »Kakšna Je pa bila?* Peter sramežljivo: »Plavolasa in vitka*, PREMETENI RAČUNAR Janko in Peter, mlada vrtnarska pomočnika pri nekem veleposestniku, sta dobila sledeče naročilo: očistita naj 200 sadnih dreves na obeh straneh drevoreda, ki veže veleposestvo z vasjo. Hišni gospodar je »e dodal: »Jenko, vi očistite drevesa od 10-20, I 30-40, 50-60, 70-80 in tako dalje, medtem ko vi, Peter, omožite ostale!* Janko je vzel povelje nemo na znanje, mali, okrogli računar Peter pa se je veselil. Zakaj? rešitev: •06 oures »d iznad ‘S8A -ajp oil ilircu«) ‘urdmjs mk®! 01 sz siS uaij "b.ioui 03juef vsoaojp II ousoupo 'oi ojeBesno oz-01 aJHjMS KOLIKO IMA VSAK KROMPIRJA Tonček in Tinka gresta, s polja otovorjena s krompirjem. Med potjo se Tinka ustavi, stoka in trdi, da mora nositi do«ti več krompirja kakor Tonček, nakan ji ta odgovori: »Zelo se motiš: moral bi celo, če bi ml ti odstopila samo eno kilo od tvojega krompirja, nositi dvakratno tvojo težo, če bi pa prejel od tebe dve kili, tedaj bi imel celo trikrat več kakor ti. Ce bi dal tebi od svojega krompirja eno kilo, tedaj bi nosila oba enako težko.* Koliko krompirja Je nosil vuak? REŠITEV; •piridtnojit aotob 18 .opH uzepee ud nojuoj, Aomuigot '-PI wd iipau »patom ef »HOM. DVE TRDITVI Janez trdi; »Peljem se samo enkrat v letu k svojemu bratu Petru!* Peter trdi: »Vidim svojega brata dva dni v letu, resnično!* Ali si ti dve trditvi nasprotujeta? <- REŠITEV: Mequraoop 18 Ul ’x e a peauiBu ‘ni»i a [up bap e« ud' bhP -ja ‘oAOJieaAjjs ®u pe-nuuu 'rurjad 31 etjed op>i bu luasjue ounu CdJ -04 os zauBf 'efjadpo jede cuef T) ajej oaok bu trap tfupoijjjd as uj rurjoa njRiq nuioCaAS q 3jejqo bu (B4quieoep 'ig) OAoxp»9Ajjg bu ov>j osjbsa opjad zeuep — Sprememba rodbinskih imen Obveščamo vse prebivalstvo, da: pripravlja Zavezniška uprava ukaz, ki bo v kratkem objavljen in prinaša olajšave glede sprememb rodbinskih imen. Po tem postopku bo spremembe lažje opraviti, kakor po prejšnjih zakonih. Dokler ta ukaz ne stopi v veljavo, bodo prosilcem izdajali osebne izkaznice ter uradne listine s sedanjimi imeni. Prihod ameriškega parnika v tržaško pristanišče Po poročilu iz Rima, ki ga je dal «War Shlpplng Administratlon*, bo pripeljal v Trst okoli 1. decembra parnik «Zona Gale* s 3.388 tonami skupnega tovora; poleg tega bo na krovu 240 ton krme in 364 glav živine. Gledališče Fenice V soboto zvečer je bila prva predstava skupine »Tournee Seguin*. Skupina je nastopila z najrazličnejšimi varietejskimi točkami, ki so zelo ugajale občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. V nedeljo sta bili dve predstavi z enakim uspehom. Dovoljenja za voinje z motornimi vozili »Licensing and RegiaKration Branch* oddelek policije za Julijsko krajino sporoča, da bo od 25 novembra do 10 decembra 1945 sprejemal prošnje Za dovoljenja za vožnjo z motornimi vozili, in sicer za dobo od 1. januarja do 31. marca i. 1946. Po tem datumu ne bodo več sprejemali prošenj. Obrazce za prošnjo daje imenovani od-delek policije za Julijsko krajino, 13. korpus (Justiona palača V Trstu, soba št. 86). Prošnjo, lr! naj bo po možnosti izpolnjena s strojen), mora izročiti lastnik osebno s potrdilom o bivanju, s staro dovolilnico in »foglio com-plemeic-tare*; po vpogledu bodo listine vrnili. Ce je motorno vozilo last kakšne tvrdke ali družbe, je namesto potrdila o bivanju potrebno potrdilo Trgovske zbornice; prošnjo mora Izročiti pooblaščeni zastopnik firme. Lastniki vseh vozli z nosilnostjo več kot 1 tone, se inorajo, preden prinesejo prošnjo, zglasiti na ZVU, uradu za prevoze, v ulioi Dante št. 5, kjer bodo dobili potrdilo, če so vpisani v ta urad in zadostujejo vsem določbam ZVU, ki jih zahteva v razglasu št. 25. Obrazec za prošnjo je treba plačati 50 lir, nadaljnih 100 lir pa je treba plačati za vsako dovoljenje. Omejitev uporabe električnega toka V soboto je v večernih urah za dalj časa zmanjkalo električnega toka. Po pojasnilih, ki so jih dobili iz električne centrale, bodo morali prekiniti električni tok v večernih urah še v nekaterih drugih predelih mesta, dokler ne bodo našli načina, kako omejiti uporabo električnih poči« in se tako izogniti težkim poškodbam na električnih naspfavah. Prebivalci, ki bodo na ta način težko priza deti, naj sodelujejo tako, da vsaj v večernih urah, med peto in osmo, uro ne bodo uporabljali električnih pečic. Električna centrala se nadalje pritožuje nad nedovoljeno uporabo električnega toka, zaradi česar bo v kratkem izvršila natančno kontrolo. Kogar bodo zasačili pri kraji toka, bo prijavljen brez usmiljenja. Oblasti, državne ustanove, urade in združenja vabimo, da svoja sporočila in vesti oddajo v uredništvu najkasneje do 13. ure. Uredništvo za Gorico je na kor-zu Verdi St. 30, prvo nadstropje. Avtobus Gorica-Bologna Od torka 27. t. m. bo vozil avtobus, ki je do zdaj vozil samo do Padove, tudi do Bologne. Vozni red je naslednji: odhod iz Gorice ob torkih in petkih ob 6. uri; odhod iz Bologne ob sredah in sobotah ob 8. uri. Avtobus Ima zvezo z vlaki iz Florence, Rima in Barija. RADIO Ponedeljek, 28. novembra 16 prenos iz Vidma; 18.30 obvestila svojcem; 19 ženska' ura (slov.); 19.30 operna glasba; 20 poročila v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini; 20.30 glasba za delavce; 21 pestra glasba; 21.10 prenos iz Vidma; 22 deklamacije; 22.15 lahka glasba; 23 vesti v italijanščini; 23.10 vesti v slovenšči ni; 23.20 oddaja za bivše internirance (slov.). Torek, 27. novembra 7 glasba za dobro jutro; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 7.55 pestra jutranja glasba; 10 prenos iz Vidma; 12-45 poročila v slovenščini; 13 poročila v italijanščini; 13.15 jazz orkester Luttazzi; 13.45 predavanje; 14 pregled vesti in plošče; 16 prenos iz Vidma; 18.30 obvestila svojcem; PREHRANA Nastop angleške pevke V soboto je •nastopila v tržaškem gledališču Rossetti gospodična Grade Fields pred veliko množico vojakov. Fieldsova je ena najbolj znanih angleških pevk varieteja, kina in radija. To pot so jo poslušali britanski vojaki, ki so gledališče dobesedno natrpali. Svoji rojakinji so izrazili navdušeno dobrodošlico. Grade Fieldsova je prispela v Trst po gostovanjih v vojaških taboriščih, bolnicah in gledališčih, v raznih krajih Italije. Gospodična Fields je pola včeraj v Vidmu, danes -pa bo nastopila pred ameriškimi vojaki, »tanjeni v Gorid. Delitev vžigalic Krajevno skladišče sporoča, da bodo danes in torek, 27. t. m., razdeljevali v dopoldanskih urah določeno količino vžigalic kot dodatek izrednemu razdeljevanju. Prodajalci monopolskih predmetov naj sl jih nabavijo za svoje odjemalce. Sol za klanje prašičev Sepral sporoča lastnikom prašičev za zakol sledeče: po zakolu mora lastnik izpolniti na uradu za živilske izkaznice obrazec, iz katerega bo razvidna živa teža zaklanega prašiča; urad bo na podlagi javljene teže izdal nakazilo za sol. ki so na- Obvestilo Zveza primorskih partizanov javlja, da garibaldinec Belcastro Emilio (Furia), ki je pripadel odredu »Miniussl*, nima ničesar skupnega z lažnim Furia, zločincem, ki je zapleten v roparski napad v ulici Gatteri. Rešitev sobotne križanke št. 18 Vodoravno: 1. peteršilj; 2. ol, Dak. (Dakota), se; 3. vezir; 4. te, abs. (absoluten), ud; 5. Ufa, Spa; 6. generator; 7. ata, olj; 8. Li (litij), eta, ne; 9. Kropa; 10. ko, osa, R. J. (Romaine .lules); 11. anastrofe. Navpično; 1. Portugalska; 2. efeti, on; 3. Ana; 4. Edea, Eros; 5. razboritost; 6. škis, apar; f. sto; 8. L. S. (loco sigilli -prostor za pečat), Upoln, R. F. (Republique Frangaise); 9. jez-darjenje. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. ............................ im milil imiiiliiiiilllllliiiiiiii an Specialiteta za omehčarije kože po britju, za odpravo draženja, ki ga povzroča rezilo za britje CARLOS P. ROMULO PADEC FILIPINOV Celo Barnick se ne more spomniti njihovih imen — imen svoje lastne -posadke! Bamick je pognal motor. »Stara gos* se je začela stresati na tako čuden način, da so nam zaškle-petali zobje. »Prenehajte že stresati letalo*, je rjovel Barnick na nas s svojega sedeža. Vsi smo se oglasili kot v zboru, da od nas nihče ne ziblje letala. Pozneje »mo Izvedeli, da je bil v trenotku, ko smo odhajali, na Bataartskem polotoku potres, ki je trajal minuto. Ta je stresal našo »Staro gos*. Ničesar nismo pogrešili to noč, razen mogoče poplave. ‘ Toda še vedno nismo vedeli, če bo letalo vzdržalo. »Stara goe* se je napenjala In škripala In odskakovala po razruvanem letališču. Posrečilo se ji je priskakljati tako, da ji je veter pihal nekoliko v hrbet; pognal Jo je hitreje po la- tališču. Potem se je odlepila od zemlje — bila je nad vodo — plavala je nekaj pednjev nad Manil-skim zalivom! Barnick se je okrenll nazaj na svojem sedežu in zarjovel na mene: «Polkovnik, vi ste zadnji človek, ki zapušča Bataan!* Japonski žarometi so nas ujeli v svoje svetlobne stebre. Beli stožci so iskali po nebu in končno nas ujeli v križ, da nas je oslepila njihova bela svetloba. »Stara gos*, tako slavnostno osvetljena, je morala hiti videti kot tista letala po zabavnih parkih, ki visijo na Žicah ter se v njih prevažajo otroci. Juponski topovi so začeli grmet* pod nami. Nekaj krogel je zažvižgalo okoli rasih kril. Dve sta jih tudi predrli, toda to smo izvedeli šele pozneje. Svetloba in hrup *!** nas tako zmeSala, da nismo niti opazili, da je naša »Stara gos* zadeta. Eden umaed posadke je pogledal skozi okence in zakričal: »Saj nas tudi naši obstreljujejo!* Pogledal sem skozi okno in videl, da Ima prav. Spoznal sem krogle, ker je po vsakem tretjem strelu sledila svetlobna raketa, kot smo jih bili že uporabljali na Ba-taanu. Naši fantje tam doli na po-lotoku'niso imeli nobeno možnosti, da bi »poznali našo rešiteljico, »Staro gos*. Bilo jim je samo po eebl umevno, da smo sovražno letalo, Tako so pomagali Japoncem ki so nas hoteli uničiti! Hitro ml je prišla na misel kratka molitvica za zahvalo, da so nasl strelci tako utrujeni, da niso sposobni zadeti letala. Prav tako sem se veselil, da ni bilo v bližini nobenega japonskega le tala. ' Bilo Je kot v kakšnih neumnih sanjah, kjer vas nekdo lovi, pa ne morete bežati, ali pa če bežite, ne pridete nikamor naprej. Nismo so mogli dvigniti v višino. »Stara gos* »e je zibala v zraku na višini kakšnih tridesetih metrov nad vodo. Barnick nam je podal listek, na katerem je bilo napisa-ro: »Vrzite ven vso prtljago! Pohitite!* Prečitali smo »porodilo pri svitu žepne svetlljke. Vse smo zmetali atreljajo na naše vojake, ki so stali v vodi. Vrgli smo iz letala naSo prtljago, naše tanke čelade, naSa padala, celo naše orožje. Bilo ml je zelo žal za moj revolver. Dobro ml je služil na Butaanu. Preden sem vrgel svojo prtljago iz letala, sem segel po sliko svoje žene in sveženj tipkanega dnevnika, katerega sem pisal na Corre-gidorju. Potisnil sem si te stvari za srajco. Pustil sem si torbo za listine, ker so bile v njej važne stvari. Med njimi so bila tudi pisma mojih prijateljev, ki so mi jih zaupali v predoru na Corregidorju. Izguba naše prtljage je po vsem videzu dala «Stari gosi* novo veselje do življenja. Dvignila se je višje — na petdeset metrov! Zibali smo se dalje nad temno globino morja; pod seboj smo zagledali temno grmado, bil je Corregidor. Leteli smo že izven dosega topov in dolgih pramenov svetlobe japonskih žarometov. Barnick je preklinjal tako glasno, da smo ga slišali »podaj v trupu. Zdelo se mi je. da nekaj ni prav ■ vijakom. Voziti letalo na nizki vlilni ln pri nizki brzlnt je prav tako nerodna zadeva kot voliti avtomobil z veliko brztno po gorski ozki poti. Naenkrat si lahko v iz letale. Videči »mo, kako Japonci jarka ali padeš preko v prepad* Eden izmed članov posadke se je sklonil k meni in mi pošepetal: «Povejte, polkovnik, ali ste vedeli, da Barnick ni še nikdar letel s pomorskim letalom. Prav dobro si bo zapomni-l dan, ko je moral pregledovati z žepno svetilko kazalce raznih merilcev in v temi iskati vzvode!* Nisem odgovoril. Bil sem preveč utrujen, da bi govoril. Toda vendar sem pogledal in bilo je res. Barnick je bil sključen nad nadzornimi napravami pred sedežem, kjer je sedel častnik, ki je opravljal službo navigatorja; držal je v roki žepno svetilko, z drugo pa j 9 vodil letalo, To je Lila blazna vožnja. Cim več smo porabili bencina, tem lažja je postajala naša «Stara gos*. Končno smo prišli na višino kakšnih sto metrov. Skrpano letalo je tiho plulo skozi temno ir oblačno noč. • » * Minevale so minute, minevale so ure, toda še vedno smo leteli-Zaspal sem. Glavo sem imel našlo* njeno na trebuhu enega izmed, svojih tovarišev na tem čudnem poletu. Zelo čudno, kako seta l* uspel zaspati v tako nenavadnem položaju in prostoru. (Nadaljevanje prihodnjič’ Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana