ggggjfcžgfc številka 2D vinarjem Štev. 30, ¥ 'Ljubljani, v torek dne 13. februarja 1919. Leto l VEČERNI I« ceioWm jm »oiti K 40 —. z« LjubGano X 3*‘— L • potut«* . * . 20*—. „ „ IS'— l « MMlI m m n 10'—* h n n 9‘-“- i • ®IMhl m t* •» 3'M, n « n 3’“* ScadaBti# In at tši»: Kopitarje« Bilca 8. — TeMoa 59. NEODVISEN DNEVNIK laseratl: Enasioipna patifersta (59 mn Srok* ia I m visoka aH a|a prostor) za takrat p* 50 Mu jtt M* I« »tJkrat po 43 «ln. — Ob sobatah dtojnl tar«. — Poslano: Enostolpna pelitirsta I 1*—. — Izhaja nit dan, kHsmJi aedelj* in praznika, ob 3. ort oojioidaa. sat Kralj Peter se bo odpovedal? ^1 Dunaj, 17, februarja. (Lj. k. u.) Glasom £chosl, tisk. urada poroča »Journal dcs Debats* iz Rima: Brzojavka iz Trsta jav- lja, da se namerava srbski kralj Peter od-opvedati po sklenjenem miru prestolu na korist prestolonaslednika. Izid volitev v nemško-avstrijsko konstanto. Dunaj, 17. febr. (Lj. kor, ur.) Od 255 mandatov nemško-av sirijske narodne skupščine je bilo včeraj izpolnjenih 162 man- datov. Izvoljenih je: 70 socialnih demokratov, 67 krščanskih socialccv, 23 nemških liberalcev, 1 žid in 1 Čeh. Italijani odklanjajo liisonovo razsodbo. Posebno poročilo »Večernemu listu*. Pariz, 17. februarja. Italijani so izja- j rodnega sveta na Reki, ki je izjavil, da vili, da glede Reke ne tnok-ejo nikakor I mora Reka pripasti Italiji. Končno se bo fcptetetT razsodišča ' {arbitri ?,eV Iti so 'ga j to vprašanje rešilo še-ie tedaj, ko se Wil-predlagali Jugoslovani. Pri lem svoje« ! son in Orlando vrneta v Pariz. ♦klepu se opirajo na sklep italijanskega na- ! •------ Svoboda zdriiževanjaza srednješolce. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Zagreb, 18.-februarja. Včeraj je bil pri nadzorniku 'srednjih, dr, Bosancu, odbor srednješolskih dijakov zaradi srednješol-dijaških organizacij {dijaških svetov). Dr. Bosanac je izjavil, da v sporazumu s po- verjenikom za uk in bogočastje, dr. Rojcem, dovoljuje organizacije srednješolskega dijaštva. Dijaki naj prcdiože svoje predloge glede reform srednješolskih zavodov. Mirovna pogodba bo izdelana meseca junija. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Pariz, 17. februarja. Zo poročilu »En-Iransigeirtav je VVilson izjavil, da se bo jnirovna pagodba meseca junija predlo- žila v ratifikacijo. Potem se bo Nemčiji dovolilo, da bo vzdrževala majhno armado in mornaric®. Za socialno pravičnost. Posebno poročilo »Večernemu listu«. London, 17, februarja. »Mormngpost* « bod industrijska podjetja socializirata na naznanja, da je vojni kabinet sklenil, da se ' zadružnem temelju pod kontrolo vlade, Armada proti boljševikom. Posebno poročilo »Večernemu listu«, Amsterdam,,17. februarja. Po poroči- , armado 600,000 mol za boj proti botjSe-ru nekega angleškega Ji&ta bodo zavezniki 1 vištvu na vzhodni meji Evrope. Boj boljševištvu! Sedaj ni nobenoga dvoma več: Tisi« dete, ki se je porodilo na ltuskem in ki so ga krstili za boljševika, je za življenje sposobno, se zdravo razvija, .krepko rast« in danes že ni skoro več dežele,'kjer bi ga no poznali. Ni se nam treba sklicevati na -Rusijo, v kateri so boljdoviki So danesLgo-spodarji položaja in — pomnimo — tako varni v svoji posesti, da morejo kljubovati Wilsonu in volji skorp vsoga svQta. Tudi nam ni treba opozarjati na boje v Nemčiji* ki nikakor ne moro priti do miru, llolj značilno je, 'da se to gibanje Siri in krepi v Angliji, tej deželi reda in zakonitih socialnih prcosnov,v državi, ki po mara Icrvar -vili revolucij.-Knako, kakor drugod,- se tu-.di tam zbirajo' delavni sloji y svoje »delavske svete«, za kejtere so dobili-misel in irna od inskih boljševikov. To gibanje ni oomh jeno samo na delavstvodanes nam po« roča brzpjav iz Magreba, jla zahtevajo celo srednješolki j dijaki" pravico is Birminghama, da dobiva boljševiško osnovali delavski sveti, kateri hočejo pregibale zelo resen znaOai V mestu se ie i vzeli v svoje roke vodstvo delavskega gi-ps oglasilo obsedno stanje i:- pomnožiie i banja. Ministrska podjetja. Posebno poročilo »Večernemu listu«. društvo za trgovino t lesom na posestvo! grofa Odclschaichija. Osnovni kapital znaša 6 milijonov kron. Osje!', 18. februarja. Minister za socialno skrbstvo Vitomir Korač in vodja socialistov Henč sta novodno ustanovila Po sarajevskem zborovanji!. Posebno poročilo »Večernemu listu*. Zagreb. 18. februarja. Hrvatsko časopisje (»Obzor«, ^Hrvat«, *Novo Vrijcme<) izražajo svoje nezadovoljstvo z načinom sestave novoustanovljene jugoslovanske demokratske stranke v Sarajevu. Hrvatsko časopisje očita tej novi koaliciji, da tvorijo nje jedro Srbi, med tem ko je Hrvatov zelo malo. Časopisje graja, da jo v stranko,, ki se imenuje jugoslovanska, bila sprejeta celo skupina Srškičcva, ki je radikalna srbska in ne jugoslovanska. Dalje očita ča< sopisje novi koaliciji, da ni v njej nobena, stranke iz Srbije, s katerimi sc nova stran* ka hoče še-le pogajati. Urojmcali začeli takoj razmišljati tudi o Dotrebnih spremembah v svoji zakonodaji, n danes nam poroča brzojav iz Lond-na, 3a je angleški ministrski svet sklenil, naj *o industrijska podjetja socializirajo na £cidružni podlagi. Delavec bo tako postal Bola&tnik opdjetja: souživalcc ploda svojega truda. Pameten človek ne moro dvomiti, da j« to najuspešnejše sredstvo proti Iboljčevištvu. Boj boljševištvu mora biti boj krivici. Prehranjevalni minister odstopil. Belgrad, 17. februarja. fLj. k, u.) Jugo* tlovanski dopisni urad poroča: Minister za prehrano Miloje Jovanovič je podal rsstavko. Časnikarji pri fesaryku. Praga, 17. februarja. (Lj. k. u.> Čehosl. tisk. urad poroča: Predsednik *\asaryk ie spieie) danes nastopne žurnaiister urednika Usta »TempS« Charlesa RiveU, urednika 'ista »New YorK Vorld* A. no Doncb-■Hcviota, urednika iista »D^ilv News« Decker^, (Cordona in Cileia te- znanega savinskega propagatoria na Poznanjskem. wdx.ika in pisatelja Dresslerja, Čehi v Parizu. Par!*, 17, februarja. (Lj. k. n.) Čehosl. tisk. urad poroča: Pariški mestni svet ie sprejel v soboto popoldne čehoslovaškega ministrskega predsednika dr. Kramafa in ministra za zunanje posle dr, Beneša. Podpredsednik mestnega sveta Henry Buselly n je pozdravil in izrazil upanje, da bo ltmalu imel priložnost, pozdraviti predsednika Masaryka. Bolgari in Srhi. Belgrad, 17. februarja. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča: Iz Skoplja javljajo uradno o moralnem mučenju srb-•kega prebivalstva v okupiranih kratih. Bolgari so se posluževali najbestijalncjših •redstev apram Srbom. Najuglednejši srbski meščani so morali čistiti stranišča in težke tovore. Načelnik v Požer- r -ovedal, kako so v februarju 1916 P najuglednejše srbske gospe v mestu. Soprogo srb1-’ - Ustnika Jovana Baburškega so trii-- jali na morišče, •dvakrat pod vešalj in enkrat pred puške. Ko jc v smrtnem strahu čakala na pogubo, •o jo odpeljali nazaj v temnico, kier jc v trepetu morala čakati nadaljnje usode. tfo>na škoda na Poljskem. Varšava, 16. februaria, (Lj, k, u.) Glasom Dun. kor. urada javlia brezžična brzojavka, naslovljena na poljski narodni komite v Parizu: Vsa škoda, ki jo jc poljska država posredno ali nenosredno trpela po vojni, se ceni na 25 milijard frankov. iažarske sanje. j Split, 18, februarja, (Lj. k. u.) Dalma- j tinski dopisni urad poroča: Agenzia Stefani jc pred dnevi javljala, da jc mažar-ska vlada v Budimpešti pred kratkim rejela od jugoslovanske strani spomenico, i zagovarja državnopravno zbližanje Ogrske z Jugoslovani. Osnoval bi naj se nekak dualistični sistem, med obema državama naj bi se sklenila presonalna unija. Na čelu obeh držav naj bi bil regent Aleksander. Spomenica pravi, da bi s tako rešitvijo prestala okupacija mažarskega ozemlja ter bi sc jamčila teritorijalna integriteta Ogrske. Volitve v Merniki Hvstriji. Dunaj, 17, februarja. (Lj, k, u.) D-;n, kor, urad poroča: Končni izvid volitev se ne more še ugotoviti-, ker manjkajo rezultati k več okrajev, V poučenih krogih računajo po dosedanjih opročiV ), da bo izvoljenih 75 socialnih - demokratov, 63 krščanskih socialccv, 22 nemških naprednjakov, l^Čch in 1 židovski nacionalec, Dunaj, 17. februarja, (Lj. kor. ur.) Dunajski kor. tirad poroča: Od 255 mandatov nemško-avstrijske narodne skupščine je bilo včeraj izpolnjenih 162 mandatov. Ostali mandati se radi zasedenja gotovih nemško-avstrijskih pokrajin po Čehoslo-vakih in Italijanih niso mogli razdeliti. Izvoljeni so bili: Na Spodnjem Avstrijskem 47 socialnih demokratov, 27 krščanskih socialccv, 8 nemških nacionalcev, 1 me^ šča^ski demokrat, 1 židovski nacionalec in 1 Čehoslovak; na Zgornjem Avstrijskem 5 socialnih demokratov, 11 krščanskih socialccv, 2 nemška nacionalca in 4 od napredne stranke; na Solnograškem 2 socialna demokrata, 3 krščanski socialci, 2 nemška liberaka; na Štajerskem 9 so- cialnih demokratov, 16 krščanskih soda!" cev in pripadnikov štajerske kmet, zveze, 2 nemška demokrata; na Koroškem 4 socialni demokratje, 2 krščanska socialca, 1' nemški dempkrat, 2 pripadnika koroške kmetske zveze; na Tirolskem 2 socialna demokrata, 5 pripadnikov katoliške kmet.: zveze in tirolske ljudske stranke (krščanski socialisti in konservativci), 1 nemški liberalec; na Prcdarlskein 1 socialni d«" mokrat in 3 krščanski socialci. Skupno jo bilo izvoljenih 70 socialnih demokratov* 67 krščanskih socialccv, 23 nemških liberalcev, 1 židovski nacionalec in 1 Čcho-slovak. Nedeljivost faške 'Avstrije. Ženeva, 17, februarja. »Matirt« izjavlja, da zavezniki ne bodo dovolili, da bi se Nemška Avstrija, če °e priklopi Nemčiji, delila med Bavarsko in Saško, Hvsfrijske zmmlm. Praga, 17, februarja, (Lj, k, u-] Čehosl, tisk, urad poroča: V Čehoslovaški re* publiki bodo stare avstrijske in ogrska znamke veljavne samo do konca februarja* Od 1. marca bodo veljavne samo čehoslo-vaške znamke. \ \ Supiiovo delo. BeSgrad, 17, februarja, (Lj, k, u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča* Včeraifnja. »Samoupravam piše: Ko se je Supilo prepričal, da hoče London zadovoljiti Italijo, je pohitel v slovanski Petrograd da ga obvesti o razmerah in da bi ne Ml vslec ne-poznanja položaja prevaren ter tudi sam ne privolil italijanskim zahtevam. V Petrogradu ie naletel žal na nepričakovane tež- \ štev« 30. koče ter se obrnil za pomoč na ondotnega srbskega poslanika in srbsko vlado- Teda? je bila na krmilu koalicijska vlada Pasičc-va, ki se Je takoj našla na branik« splošne narodne stvari ter se zanjo popolnoma zavzela. Njen poslanik v Petrogradu in Su-pilo sta delovala složno, tekmujoč v lju-bavi napram vsakemu delu skupne njune domovine, Sttpilo ni Sledil besed in deia. toda naloga ;e bila pretežka. Poleg drugih ncnrilik je bilo tudi rusko nepoznanje ra^r mer veliko, ki so ga zastopniki Italije vestno izkoriščevali. Berlin, 17. februarja, [Lj. k. u.1 Glasom Dunajskega kor, urada se je po »Ncvrvork liersldu« Wilson 15. t. m, napram nekemu air.erilcanskemu žumalistu izrazil, da'se svobode morja ni povzelo v zakon, ker v bodočnosti ne bodo obstojale nobene zveže kršeče države, torej nobena nevtralna država več, temveč samo zveza narodov, To vprašanje tedaj ne obstoja ved. Skrbi £3 samo usoda Rusije in delavski nemiri. Blokada proti Nemčiii je eden glavnih vzrokov splošne brezdelncsči ter se mora na vsak način odpraviti, Sulit, 17. febr. (Lj. k. u.) Dalmatinski -0 odgodilvi jugoslovanskega ok sp o žeja pravi, da bi mogel del italijanskega • javnega mneaija smatrati to odgo-ditev za netigodrJ<5. To'ne sme biti nikak vzrok krivim-oittentarim in prenagljenim zaključkom; Vsi problemi, predloženi kon-forencirbi se imeli najprej formalno rešiti, nakar bi sledile debate in bi se določili člani komisijo, da o tem referijajo konferenci. Ta metoda je bila za Italijo nesprejemljiva. Italija, ki sedi med sodniki svetovnega, sodišča, ni mogla takega roka dovoliti zastopnikom tujih interesov, da bi ne oskrunila svojega dostojanstva. Na drugi strani Italija tudi ni mogla dovoliti, 'da bi se njeni lastni interesi, ki temelje na gotovi podlagi, podvrgli sodbi kake komisije^ Francoska in Angleška, ki ste pod-pjlsali naM dogovor, no bi mogli prisostvovati anketi o istem dogovoru. iz Rusije. Berlin, 1*7, februarja. (Lj. kor. ur.) Dunajski kor, urad poroča: Glasom brezžične brzojavke iz Moskve od 10. t. m, se je kršila prva konferenca sovjetske vlade bivše zakonodajne skupščine. Vseruska konferenca socialistične revolucionarne stranke je sklenila med drugim, da se sme Rusija vzpostaviti pod svobodno državo Sanjo potom lastne moči. Ruska demokracija zahteva konec posvetovanja aliiran-cev, odstranitev njihovih čet, odstop vseh posebnih narodnih vlad in zopetno spo-jenje obmejnih provinc. >'T' -srn! daa fcbni-’'/' 4°19, 6z pokrajine. kr žeinJjc Sa )Ra<5©vlj!ce. Prijatelj nam je poslal iz Radovljice zemljo, kakršno peče neki tamkajšnji pek. , Žemlja je, natančno merjouo, dolga 7 cm, široka (v sredini) h cm, visoka 2 cm, tako da prav lahko tri ali štiri spraviš v mali žep telovnika. Kvaliteta te žemlje je slabša, kakor ljubljanski vojni kruh v najhujših časlli. Dotičnt pek prodaja žemljo po 20 vin. Poroča .se nam, da jih, je neki vojak snedel za 7 kron, pa jo bil Se lačen. Žemljo smo dobili s pozivom, da jo pošljemo ministru za prehrano v Bclgrad. Tega žal ne moremo storiti, ker smo ravnokar prejeli poročilo, da je odstopil. Žemljjo si lahko vsakdo ogloda v nagem uredništvu. kr Stroge oflredfee pteil gojitvi tobačnih rastlin. Z naredbo /. dne 1. septembra 191.8, Sl,. 01.270 jo bivše avstrijsko finančno ministrstvo za leto 1918 dovolilo, da se v primerili gojitve tobačnih rastlin po vrtovih iti poljih ne postopa strožje po predpisih dohodarstvenoga kazenskega zakona (8 312.). ,/adevno olajšave so veljalo samo za leto 19Ib kol izjema, ker je bilo občinstvo po časopisju napačno poučeno in k prestopkom zapeljano. V bodoče so bo proti vsakomur, ki bi poskusil gojiti tobačne rastline postopalo zopet strogo po § 312. dob. kaz. z a k., ki določa, da je po neopravičencih gojene tobačne rastline izruvati in uničiti in poleg tega storilca kaznovati z denarno globo v izmeri polovične do dvakratno potrešnine, ki bi odgovarjala enaki množini surovega tobačnega listovja. Pri lem so jc vpostevalo, tudi ko-renirfe. kr Gtlbsil araci-iškili £c3 z Učke, 11. t. m. so se na dya velika parnika vkrcalo čete, Iti so bile .na Reki, in se preko Genovo. vrnite proti. Ameriki, »(tiornole« sc nadvse ganljivo poslavlja od .njih irf;pravi, da jih zlasti revno ljudstvo ne bo pozabilo, s katerim so takorekoč delili vsako kosilo in vsak ko,? kruha. Bili so vedno veseli in razpoloženi za šalo, in po roških iilicah in lokalih bo zelo manjkalo njihovega prešernega smeha. kr Tragika Belgrada. »Pravda« piše: V Belgradu ni danes niti polavica prebivalstva pravih Belgrajčanov, katerih kosti so po vsem Balkanu in vsem svetu raztresene. A še tisti, ki so ostali, niso več tisti, kakor so bili nekdaj. Kako lep je bil Bel-grad, ko je ležal v bojni črti, brez prometa, brez ljudi na ulicah, -brez nočnega življenja, a poln resnosti in heroizma, velik v svojem molku in izumrljivosti. Potem je prišla okupacija, ki mu je prizadela seveda mnogotero ponižanje, toda Belgraj-čan ni bil ubit. Saj mu jc globoko v duši gorela trdna zavest, da mu koncc prinese zmago. Od te nade jc živel in dočakal njeno uresničitev. In tedaj je prišel na ulico — ponosen in vesel. Prišli so vsi in se drug drugemu čudili, da jih je še toliko ostalo. Mnogi se že tri leti niso bili videli. Sedaj bi bilo lepo, toda nesrečna administracija, desorganizacija je BeJgrajčanu, ki je toliko junaško prenesel, v treh mesecih popolnoma otrovala dušo, da jc postal čisto drug, nego je bil preje, Belgrad čuti# da ni več tisto središče, h kateremu je vse Strm 3 težilo, marveč je postal središče, od katerega sc vse odvrača, čuti, da ga duši lastno ozračje, rad bi razvedril nebo nad seboj, — toda njegovi sinovi, ki so bili pripravljeni za novo življenje, leže mrtvi pdovekod. Sedaj čaka sile, ki naj ga obnovi, Belgrad molči, zamrl je. Toda ne pozabi, čitalec: Belgrad ni indiferenten, on je nezadovoljen. In v tem je zastava njegovega novega sijaja. kr Wllaoncv trg se bo imenoval eden najlepših trgov v Belgradu. kr Delo v belgrajskem pristanišču. V Bclgrad jo dospelo 1S00 nemških ujetnikov, ki bodo izvrševali težaška dela pri razkladanju ladij, kr Cerkev na čast sv, Savi, velikemu zaščitniku skrbskega naroda, bodo sezidali v Belgradu, V ta namen se je usta* novilo posebno društvo. kr D vh milijonsko poscfllo najame splitska mestna občina. Posojilo je žo razpisano in traja podpisovanje do 31. marca 1919. kr Tri torssmesne dneve v tednu so uvedli v Zagrebu; vsaka oseba dobi samo po 15 dkg mesa. kr Roparsko potorico so ujeli V Zagrebu. Družba jo izvršila več predrznih ropov ter so našli pri telesni preiskavi blizu 100.000 K, veliko streliva, revolverja in vlomilsko orodje. kr Zemljiške razmere v BosbL Glasom uradne statistike je bilo leta 1910. v Bosni-Hercegovini med prebivalci 825.418 pravoslavnih ali 44%, 512,137 muslimanov ali 32%, 434.061 katoličanov ali 22 odst.^ ostalih 26,428 ali 2 odstotka. Posestnikov, ki so imeli na svojem posestvu kmete, je ' bilo: 9537 muslimanov s 35,719 otroci, 633 pravoslavnih s 3227 otroci, 267 katoličanov-s 1399 otroci, 26 drugih s 115 otroci. Kmetov (najemnikov) je bilo 6344 muslimanov s 30.722 otroci, 75.679 pravoslavnih s 448.837 otroci, 29.067 katolikov s 171,008 otroci, 13 ostalih z 62 otroci. kr Za direktno zvezo Reka-Zagreb-Selgrad Preko Vukovara sc potezata vukovarska in osješka občina. Zgradi naj se vicinalna železnica Vukovar-Ilača kot prvorazredna proga, na progi Vukovar-Ze-mun naj se uvede brzovlak in med Zagrebom in Belgradom naj sc vrši direktna zveza za osebni in tovorni promet. kr Srbski samostanu V karlovški pravoslavni škofiji (Srem) jc 28 pravoslavnih samostanov, ki imajo 3=1.000 oral zemlje, 35 cerkva, 23 večnadstropnih in 226 pri-zemnih hiš, skupaj 872 prostorov. Imajo mline, krčme in živino. Pred vojno so pla* eevali 130.000 K davka. Današnja vred« nost samostanov sc ceni na več nego' 100 milijonov kron, la- GS&a ion moke je dospelo v Dubrovnik za civilno prebivalstvo. Prevozni stro* ški so zelo visoki, kor morajo samo težakom za razladanje plačati po £ krone na uro. —• kr ProraSun beljirajske mestne občina za leto 1910. izkazuje 14,185.230 dinarjov primanjkljaja. Proračunski odselc predlaga, naj se ta primanjkljaj pokrije iz posojila, ki je bilo odobreno- že lata 1910. alt pa iz vojno otlžkortnine. ki jo bo obema dobila. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Nabrežina, 18. febr. Včeraj se je odtrgalo od vlaka, ki jc peljal iz Trsta proti Nabrežini, G vagonov, ki so drveli nazaj proti Trstu in zadeli ob vlak, ki je vozil Iz Ljubljane. 1 Repertoar narodnega gledališča. Jutri, v sredo, dne 19. t, m. ob pol'8. uri zve-ier v opernem gledališču opera »Manon« aa C., v dramskem ob 7, uri zvečer »Tu-gomir« izven abonem. — V četrtek, 20. $, m. v dramskem gledališču 3. uri dijaška predstava Linhartove komedije »Veseli dan« ali »Matiček se ženi« — v proslavo Val. Vodnikove smrtne stoletnice — iz-iVen abonem. Igrajo samo dijaki tukajšnjih Srednjih šol. — V četrtek ob pol 8. uri, zvečer v opernem gledališču francoska opereta »Cornevilski zvonovi« izven abonem, — V petek, dne 21, t. m. ob pol 8, uri zvečer v dramskem gledališču burka >... ulica štev. 15« za C v opernem gledališču v petek ni predstave. 1 Preureditev barak za stanovanja. Mestni stavbni urad v Ljubljani jc predložil deželni vladi poročilo, iz katerega je razvidno, da bi se dalo v vojaških barakah y Ljubljani in na Brezovici z malimi izpre-membami prirediti kakih 100 zasebnih stanovanj. Deželna vlada je naročila poverjeništvu za javna dela in obrt, da oskrbi preureditev, Z dotičnimi stanovanji bo razpolagal stanovanjski sosvet v Ljubljani, ki fh bo oddajal v na.em po nizkih cenah. — a stanovanja se bodo preuredile nastopne barake: 1. dve baraki v skupini vzhodno od vojaškega oskrbovališča na desnem bregu Ljubljanice (Kodeljevo); 2, skupina barak zahodno od vojaškega oskrbovališča »stotam, kadar jih izprazni vojaštvo; 3, lesna oskrbovalnica med Kolinsko tovarno in tračnicami južne železnice, kadar jo izprazni vojaštvo; 4, dve baraki saperskega •kladišča na Friškovcu; 5. barake bencin-idtega skladišča na Friškovcu; 6, barake »asproti skladišču južne železnice; 7. ba~ Jtake pri plinarni na Resljevi cesti; 8, 18 Ie-cenih barak, kritih z etemitom, za šolo v Spodnji Šiški; 9. baraka pred obrtno šolo; 10, vse ostale barake na Brezovici. 1 šlacija za malarijo, V belgijski vo-|ašnici, objekt V. se jc ustanovila štacija im malarijo. V tej^štaciji se bo vsem službujočim, kakor tudi že odpuščenim vojačkom, ki so med vojsko oboleli na mala-Hip, brezplačno preiskovala liri. V slučajih, v katerih 6e dožene bolezen, bodo »enaki dobivali brezplačno kinin in navo-Uila, kako se naj ambulatorično zdravijo. Bolniki, ki potrebujejo oskrbe v bolnic, se bodo brezplačno sprejemali. Kri se bo od-fejnala vsak dan v Času od 8. do 12. ure Slopoldne in bd 3. do 5. ure popoldne. Vod-)*tvo postaje za malarijo prevzame nad-fcdravnik dr. Fran Toplak. 1 Vpoklicanje vojnih sester, V Garnl-bolnici v Ljubljani se sprejme 20 biy- nasproti. Mrtvih je bilo 150 oseb in sicer so bili to italijanski vojaki, ki so se vozili na dopust. vih vojnih sester, ki se morajo izkazati s spričevilom o prejšnji uporabi. Te sestre se bodo za scclaj razdelile po vojaških bolnicah v Ljubljani znamenom, da se pozneje premestc kot bolniške strežnice po novih vojaških bolnicah, ki se bodo ustanovile v območju Slovenije. Pravzaprav jc v času, ko jc tako pomanjkanje stanovanj, da sc morajo premnogi zadovoljevati z najslabšimi luknjami, samo da imajo streho nad sabo, govoriti o stanovanjski kulturi skoraj nespodobno, No, pa večno ne bomo obtičali v tej stanovanjski revščini, marveč se bomo skušali čimpreje izkopali iz nje. Pričakovati moramo, da se bo začelo takoj, kakor hitro se razmere le nekoliko razbi-tre in utrdijo, živahno stavbeno gibanje. Ta čas, ni več tfiko daleč in prav je, da že sedaj razmišljamo, kako naj sc v bodoče zidajo hiše, da bo mogoče o stanovanjski kulturi. Da naj bodo vsa stanovanja dovolj svetla in zračna, da mora vsako stanovanje imeti lastno stranišče, lasten vodovod in podobno — to so stvari, ki so ob sebi umevne. Na nekaj drugih modernih zahtev bi tu opozorili. 1, Centralno kurjavo, Ako pičlo računamo, vzame kurjava v dveh treh sobnih pečeh dnevno do 2 uri časa. To je težko in umazano delo, ki se ga boji vsako gospodinja gospodinja pa tudi vsaka hišna uslužbenka in postrežnica. Koliko sitnosti je, kadar jc treba peč omesti saj in kake neprijetnosti tam, kjer peč sploh dobro ne vleče. Razen tega se ob ktirjavi dela mnogo. prahu, ki neprestano znova lega na pohištvo, na preproge, na tla, tako da čiščenju ni nikoli konca. S tem se ne zgubi le veliko časa, ampak zelo trpe tudi predmeti. Koliko skrbi in opravkov,, koliko stroškov je s kurivom tudi ob mirnem času, koliko prostora zahteva shramba za kurivo, ki bi se drugače lahko porabil kot klet ozir, jedilna shramba. Spričo vseh teh nedostatkov kurjave v navadnih pečeh ni čudno, da so v velikih mestih začeli uvajati centralno kurjavo tudi v zasebnih hi šal). Tako ima v Berlinu že 25 do 30 odstotkov najemninskih hiš centralno kurjavo. Izračunali so, da stanejo zgradbeni stroški za centralno kurjavo v štirinadstropni hiši, vsako nadstropje z dvema stanovanjema po 3 sobe, približno 10.500 K, za peči pa približno 6000 K (mišljene šo predvojne cene)). Kurilni stroški pa znašajo za centralno kur- jjavo približno .700 K, za peči pa 1700 K, / j oziroma za vsako stranko posebej 85.gd« nosno 170 K vsako leto, To sc pravi, da se višji napravni stroški za centralno kurjavo izplačajo s prihranski za kurivo — ne glede na prihrano časa in stroške za strežbo itd. — v petih letih. .Ako sc amortizacija raztegne na trideset let, prihrani vsaka stranka letno na kurivu približno 70 kron. To je poleg vseh drugih ugodnosti, ki jih daje centralna kurjava, žc nekaj. Seveda bi se moralo gledati, da sc povsod) uvede najboljši sestav in v vsako sobo zadosti veliko ogrejcvalno napravo. 2. Plinska kurjava v kuhi« n j i. Tudi v kuhinji pomenja navadna kurjava potrato časa in denarja, napor in nesnago. V času, ko je vedno težje dobiti in no več žena prisiljenih na delo izven doma, jc plinska naprava za kuhinje, kjer dobiš vsak trenotek poljubno močan ogenj z eniin samim prijemom z dvema prstoma — velika, silna blagodat. Ob tem se ne sme pozabiti na zadostno obširno napravo za segrevanje vode, V vsakem gospodinjstvu se rabi na dan za pomivanje posode, za umivanje itd. 15 do 20 litrov tople vode. Ta količina vode bi se dala v primerni plinski napravi segreti za 20 do 25 vin, na dan. Za vsak slučaj pa naj bi poleg plinske naprave za kuhanje ostali tudi današnji štedilniki, 3. I z p r a š e v a 1 n c naprave. Čiščenje stanovanj zahteva sedaj neprimerno veliko dela in truda. Neprestano je treba pometati in brisati prah, a ob tem se velik del prahu vedno znova dviga v, zrak in lega nazaj na pohištvo, preproge in zastore. Pravo Sisifovo delo, ln koliko trpe ob lem večnem snaženju in izpraševanju dotični predmeti! Čemu vse to, ko imamo že različne izpraševalec sisteme naprave, s pomočjo katerih se doseže z najmanjšim trudom najpopolnejše očiščenje prahu. Nabavni stroški znašajo na leto približno 50 K. 4. Pralnica in sušilnica. Mestne gospodinje vedo, kako neusmiljeno se uničuje njihovo perilo, ki ga dajejo prat izven hiše. V treh ali največ štirih začne perilo dobesedno razpadati, da niti krpe ne drži več, dočim perilo, ki se pere v domači hiši, ostane trdno 10 do 15 let. Perice pač rabijo jedka sredstva in krtačo. Marsikatera gospodinja bi rada prala doma, toda pranje po starem načinu je zvezano s tolikim težkim delom in naporom in zlasti v mestnih hišah s tolikimi’ neprilikami, da se lc malokatero loti tega posla, To pa tem manj, ker če že perilo opere, ga pa navadno nima kje sušiti. Iri vendar bi se moralo zlasti v družinah* kjer so otroci, vsak dan prati. Ta se —* na jezo gospodarjev in strank *— tudi pero in suši, kakor pač kdd more. Tem neprili« kam bi se prav lahko odpomoglo na tal način, da bi se pralnice, ki so že sedaj v! vsaki večji mestni hiši, opremile z dobri« mi pralnimi stroji in napravami za suše« nje perila. Stvar bi sc nedvomno na vsci strani dobro obnesla, To bi bilo le nekaj migljajev za bo« dočo uredbo najemninskih hiš za srednje sloje, Ako bodo stanovanja bolj odgovar« jala potrebam družin, bodo stranke de« setletja ostale v eni in isti hiši. In to je za napredek stanovanjske kulture, za negovanje doma. in s tem lepega in prijetnega družinskega življenja silno važno. Ako sc družina ne more vpokojiti na enem kraju,, ako je vedno na lovu za primernejšim stanovanjem, jc nc veseli, da bi si vsakočas-no stanovanjc . uredila v vseh podrbono-stih, po svojem okusu in zato tudi nima ljubezni do doma, v lastnem stanovanju sc čuti tujo in beži iz njega, kadar lc more. Gostilne in kavarne bi nedvomno izgubile veliko svoje privlačne sile, ako bi sc naše stanovanjske razmere temeljito izboljšale. Pofiiita kronika. p Veliki prijatelji Srbov so postali icmški Korošci. Zakaj? Zato, ker je bojda Srbom čisto vseeno, kaj se zgodi s Koroško; še več, Srbi čisto odkrito povedo, da bi bi!or lepe Koroške škoda, ako bi pripadla Jugoslaviji. Srbski častniki pravijo dalje, oba z jugoslovansko pakažo nočejo imeti ničesar opraviti, a srbsko moštvo, da »Jugoslavski ne dobro-. Med srbskim in jugoslovanskim narodom jc v vsem ve-Bk razloček. Vse to jc zapisano v dopisu rz Velikovca v »Freie Stirnmen« od 14. t. m, Ali so zaplonkani ti nemški Korošci! p Nova srbska stranka, Te dni se je v _ Bclgradu osnovala nova demokratična ' stranka za Vojvodino, ki ima v,svojem programu naslednje točke: narodno in državno cd.in.stvo; centralistična uredba države; samouprava občin, okrajev in okrožij; splošna volilna pravica s proporcem za , 'meške in ženske; agrarna reforma; reforma prosvete; osemurno .delo in varstvo delavstva; progresivni davek. Stranka sc pridruži veliki Pribičevičevi demokratski stranki. Predsednik nove stranke dr. Bogdan Gavrilovič, rektor bčlgrajske univerze, p Italija osvaja trgovinsko plovbo na Jadranu, Italija je žc med vojno kupovala avstro-ogrske trgovske ladje, kjer je lc mogla. Kasneje se je potrudila za 'delnicami Avstrijskega Lloyda, Sedaj stori vse, kar more, da prepreči in ovira naš domači promet na morju. Zato pa sama hiti ustanavljati vse mogoče daljše in krajše prometne proge, izmed katerih so najvažnejše te-le: Benetke-Trsl; Benetke - Pulj - Trst; Ravenna-Trst; Ravenna - Reka; Anltona-Pulj-Reka; Ankona-Zader; Ankona - Šibenik. Tako se skuša Italija v naprej polastiti plovbe na Jadranu in izključiti z morja Jugoslovane. Vzor naše sedanie revolucije. Hegel pravi, da sc vsi veliki svetovni dododki igrajo dvakrat. Morebiti še večkrat? Če sc narava tolikrat spremeni in prenovi, zakaj bi se ne nien prvi proizvod, človeštvo? Kar sc danes dogaja, to se je Vsaj na zunaj zgodilo že v veliki francoski revoluciji v letih 1789—1793. Tudi takrat le gnala ljudi v revolucijo lakota, oziroma vsaj strah pred lakoto. Danes vidimo kavarne in zabavišča polna ljudi, kljub temu, da vemo, kako žalostno je v sklošnem. Pa je bilo ored sto leti savno tako. Navi- dezno srečna množica jc v najhujših časih strahovlade napolnila v Parizu vsak dan triindvajset gledišč in šestdeset prvovrstnih plesišč. Pred izložbami so pa stali lačni ljudje ravnotako v vrstah kakor danes; semintja so sami vzeli »prodajo« v roke, mi bi danes rekli: kradli in ropali so. Kar se pa tiče dcEarja in njegove vrednosti, jo pa vendar še nismo tako daleč zavozili kakor so jo takrat Francozi. Par čevljev za 20.000 kron, navadna vožnja po Ljubljani in okolici za 6000 kron, navaden obed za 4000 kronj Ne, tako daleč pa res še nismo padli. Tudi v političnem oziru so našim ča-oona takratni Francozi vzor. Nemški poslanec .Hoffmann je v svojih desetih zapovedih grozil, da bo razgnal narodno skupščino, če ne bo delala po njegovi volji. Isto jc že napravil pred nekaj več kot slo leti francoski komandant Henriot s svojimi ka-nonirji; pozneje sc je pa to večkrat ponavljalo, V francoski revoluciji so se vršili dolgotrajni strašni meščanski boji, preden jc zmagal Pariz, oziroma kakor pravi Ver-£ ni and, predno je Saturn požrl lastne otroke, v.Zveza narodov« tudi ni nič novega, znašel jo je že I, 1792 nemški Francoz Anaharzia. Cloots, zagovarjal jo je v »govorniku človeštva«. V tuibrijah šo imeli železno omaro z vsemi dokazi krivde, ki jo jc napravila stara vlada; danes Imamo pa državne arhive, Francozi so imeli taka-žvairi »revolucijski tribunal« ali sodni dvor, ki je sodil kar hitro, brez posebnih ceremonij, in sicer vedno na smrt. Danes ga sicer še nimamo, a marsikaka znamenja kažejo, da bi ga »špartakovci« ali boljše-viki prav radi Videli, Toliko časa namreč, dokler nc ‘bi prišli oni sami na vrsto, kar bi se prav sigurno zgodilo. Glede financ je pa Joffc v Moskvi isto, kar je bil Filip Ege.Kte v Parizu. Kdor pa misli, da država danes več zapravlja kakor jc včasih, bo takoj potolažen, ako čita zgodovino francoske' revolucijo, kako se jc godilo tam. Seveda imajo današnji Francozi in Angleži svoje velike napake; ni čuda, saj so potomci jakobincev in revolucijonarjev 17, stoletja. Danes zahtevajo Francozi na Nemškem, da mora imeti vsak gospodar napisana na hišnih vratih imena vseh stanovalcev, in da mora vsakdo imeti svojo legitimacijo. I\o, to vendar ni nič drugega, kakor so zahtevali 1, 1793 sankilotje, da morajo namreč v celi Franciji biti napisana imena hišnih stanovalcev na hišnih vratih, »nc čez pet čevljev nad zemljo«; gorje onemu, kdor ni imel od jakobincev izdane »karte državljanstva«. Francosko jc vladalo takrat 44009 fi-lialk pariškega jakobinskega kluba; dandanes vidimo namesto njih delavske in vojaške svete. Vidimo, da se dogodki v svetovni zgodovini ponavljajo, vse skupaj se nam zdi kakor rotacijski stroj. Po sveti*. s Novi rod. Clenment Vautel piše: Do danes je bilo človešvtvo razdeljeno v tri kategorije: može, žene in otroke. Toda zdi se, da se te tri velike kategorije bolj in bolj zlivajo v eno, Žene sc trudijo bolj in bolj, da izgube svoj znak. Moder- .na- Eva z ostriženimi lasmi, cigareto in glasovnico v rokah, hoče bolj in bolj, da zleze v hlače. In deca ... — Policija je bila popadla četo malih razbojnikov, ki so oropali in zažgali dobrodelni urad v Asmiers. Ta banda, ki je dobro organizirana, ima za svojega poglavarja !21etnega Paula Cahadona, Ljubček te bande pa je ctar — sedem let! Sedem! In ravno ta je jc je odgovoril sodnika lako-lc; »Zastonj me sprašujete; ne povem vam ničesar. Vi ostalem pa vas prosim, pokažite mi v. kondeksu oni paragraf, ki vam daje pravi« co, da me izprašujete.« Ni predsednik sodišča gotovo ni mislil o kondeksu, ko jc imel sedem let. — Vsaki dan pa nam krem nika pokaže nove slučaje »otroške« zločinske podjetnosti, — Francoska ima ma- lo otrok, To je razlog, radi katerega mora dobro paziti na one, ki jih ima. Ce pa nam se začno pojavljati taki, kot oni iz Asmi-cresa, sc bo ravnalo ugodno. Zgodi sc lahko, da bomo enkrat brali, da v »deželi dojilj vlada panika, radi organiziranih zločinov njih dojenčkov«, s Krtačica za želodec. Lela 1753. je izumil nekdo krtačico za želodec. Če se jo je rabilo, se jc bilo mogoče ubraniti kuge in strupa skozi 24 ur, če sc jo jc pa rabilo trajno, se je okrepil spomin in so postale oči bistrejše. Dalje je pomagala ta želodčna krtačica proti mrzlici, omotici, zobo- in glavobolu in vnetju. Bila je 26 col dolga, dvakratno oplctena medena žica, na koncu pa je bila 3 colc dolga in dve coli široka krtačica iz kozjih ščetin ali koiijskih žim. Poguma jc bilo treba, da so s to pripravo omedli želodec. Če so stari Rimljani preveč jedli, so vtaknili v grlo kakih 10 do 12 gosjih peres, ki so bila namočena v triso-vo olje. Nekateri rimski zdravniki so izdelali posebne priprave v ta namen. Dva norveška kmeta, ki sta hotela zabavati danskega kralja, ki je prišel koncem 17. stoletja na Norveško, sta vtaknila šibice skozi grlo v želodec in sta ujela množino vsebine nanje, kar je gledalce posebno zabavalo. s Amerikanske osmrtnice. Tudi v in- serafih kažejo Američani svojo praktičnost, kav kaže besedilo sledeče osmrtnice, tiskane v nekem ameriškem časopisu: Dno 1. maja jo umrl klobučar Tor Jenkina v svojem bogato založenem magazinu Bro-adstreet L Bil je spoštovan od vseh, ki so poznali in so bili ž njim v trgovskih zvezah. Kot človek jo bil priljubljen, kot klobučar častivreden in cen. Njegova spretnost je bila obče znana, njegovi panamski klobuki so veljali samo po 4 dolarje, Zapustil je vdovo, ki žaluje za njim in veliko število klobukov, ki se bodo. razprodajali po znatno znižanih cenah. Umrl jc v svojih naj lepših letih, ravno ko jo nakupil mnogo novega materij afa, talco da bo lahko razprodajala vdova klobuke za mnogo nižjo ceno kot vsak klobučar v mestu. Njegova neutolažljiva družina trguje nadalje in upa doseči s svojim dobrim in cenim blagom splošno zadovoljnost kupujočega občinstva, s 1668 žrtev sad! mraza. Kakor poročajo listi jc umrlo v Petrogradu radi pomanjkanja kuriva 1600 -ljudi vsled prevelikega mraza. Med temi jo bilo 360 otrok. s Karikiran klobuk« Neki karikaturist ic prišel nekega dne na idejo, da bi kari-idral ženski klobuk. Risanja mu ie uspela nenavadno dobro, tako, da se je moral sam nasmejati. Začudil pa se je. tembolj, ko ja pokazal risarijo svoji soprogi, a se ona g« nasmejala ti smešn islieici. »Ali ti ne ugaja?« jo je vprašal umetnik. »Ugaja?« ;c zategnila mlada dama. »Gotovo, da mi ugaja; to je najlepši, najokusnejši klobuk, ki sem ga videla kdaj v mojem življenju, emu pravzaprav tratiš čas za tvoje karikature, ko znaš narediti tako lepe stvari? Takoj grem k modistiriji in si dam napraviti takle klobuk. To jc tudi storila. Umetnik pa je spoznal, da se da karikirati vse, tamo ženskega klobuka ne, s Začetek vofae ia francoska avijaii-ka. Glasoviti Vedrines, ki jc ljubljenec coli) F rancoske in Pariza, piše svoje vojne spomine v . Journalu«. On pripoveduje: •/>jaz sem se koncem julija 1914 pripravljal na pot okoli Franposke, kar naenkrat iabruhfie vojne in mene pokliče k sebi general Bernard, komandant zračnih čet, »Kako je Vaša reč z vojaško službo?« me j c vprašal. — »Obvezan sem, da služim.« — »Dobro je; od tega trenutka Vas mobiliziram, Vojna je. Nemci imajo Zeppeline in prišli bodo nad Pariz; Vi morate lo preprečili.« — '»S čim?c — »Z Vašim zrakoplovom.« — »Dajte mi zažigalnih bomb.« — »Nimamo jib. Pomagajte si sami.* — »Tog..', jaz nimam ničesar. S kamenjem jih rte zadržim’ in s pljunki*v obraz.* —- »Napravite,. kc*t vesic...« — »Tedaj ne preostaje drugega, kot...« No, on je šel in storil toliko junaških del, o katerih govori cel svet. s Nadgozdar je ustrelil ožeta sesterih otrok. Listi iz Zagreba poročajo: Pred nekaj dnevi proti večeru sta se napotila na lov: kmet Toma Kosihec iz Oteka in njegov sin.' Naenkrat se jima prikaže nadgo-'zdar, tii je bil varuh omenjenega lova in zahteva z naperjeno voj. puško, da položita oj ožje. Sin je vrgel puško cd sebe, V>če pa se je preplašil in se skril za vrbo, Ta brutalni človek pa, mesto da bi zapi-&al njuna imena, jc skočil okrog vrbe in. ustrelil Tomo, Krogla mu je prodrla prsi da je ostal na mestu mrtev. Nato jc pomeril s puško na prsi sina in vpil: »Tudi tebe hočem ubiti!« Sin ga je prosil kleče, naj mu prizanese, ko je ubil očeta, kar je vplivalo nanj, da je opustil svojo namero. Tako je umrl oče šesterib otrok radi te zveri, Ta je bil miren človek in navadno ni hodil na lov. Ljudstvo je ogorčeno in lipa, da zakupnik ne bo več poslal tja takega človeka, posebno ker je to že tretji slučaj umora, — Sploh pa se imamo vprašati samo eno; Ali niso taki slučaji splošen madež za demokratično dobo, ali ne /ostanek fevdalizma? Če si ubil človeka, si idobil toliko, kot če si ubil starega jelena, ki se je že boril s smrtjo. Pa se čudimo! Le če bomo uredili naš družabni in državni red tako, kot zahteva bodoči čas, se nam ne bo treba bali — boljševikov. s Turki 5« valuta, Turki bi radi izboljšali svojo mizemo valuto. Zato ponujajo enlenti, da naj kupi za en milijon šterlin-gov v zlatu ves nemški papirnati denar, ki se nahaja na Turškem. s Argeatinija fe posodila Italiji, Franciji in Angleški za dve leti 2 milijona lir za olajšanje nabave blaga iz Argentinije. To jc tretje argentinsko posojilo, ki znaša skupno sveto 4 milijarde lir, s Naslovi na Francoskem. Pri nas in okoli nas naslovi padajo, birokratski in aristokratski. Na Francoskem pa — v rdeči republiki enakosti — naslovi cveto, kol v dobrih starih časih nalepotičenega roko-koa. Radikalni »Journal«,,, ki je seveda demokratski — organizira tekmovanje v sabljanju. In kdo ima vodstvo? Klub, v katerem so med drugimi tudi ta imena: — »lo duc Decazes, ie duc de Brissac, le comte de Polignac, le prince Murai, le prince d’ Esslang, le comte de Lcsseps, le vicon-te Ahain de Rouge itd. Ali resnično življenje vsega sveta ni nič drugega kot moda, Iti tu pada in tam raste ter obratno, in se na koncu koncev vrli okrog enega in istega. s Novi člaa francoske akademije je Henry Barthen je bil dne 6. tega meseca svečano uveden v akademiji nesmrtnikov. Svečanosti so prisostvovali Poincare in Clemfenceau, Barten, ki nosi meščansko ime Leon Bourgccis, je znan in zelo popularen, kolikor radi svojih književnih del, toliko tudi radi velikih podpor, ki jih je preskrbel kot minister za književnike in umetnike. Njegovemu govoru za uvedenje je odgovoril znani komedijogral in romaei-jer Maurice Donnay« s »Kroaprirtei« bodo zasedli vsa najrazličnejša mesta toliko jih je. Ponajveč pa mesta komedijantov,' ker so te vloge najbolj navajeni. Te dni poročajo listi iz* Amsterdama, da so tam posneli neki film za kino, v katerem jc igral glavno vlogo nemški »Kronprinc«, s Maks Harden se protivi proti temu, da bi bila Nemčija potolčena iz zaledja, ampak pravi, da je bila vojaško premagana od entente. Tanki so premagali plin, _ s Tragedija lakote je bila te dni pred sodiščem v Josefstadtu- Obtožena sta bila dva mlada dečka radi sleparije, ki sta kot uslužbenca pri pošti obdržala dve poštni spremnici zase in si na ta način prilastila 5 kg krompirja, ki sta ga nesla nd stanovanje svojih starišev. Storilca sta jokajoče priznala, da sta storila to, da bi potolažila lakoto svojih bratcev in sesterc. Deset jih je in vsi jedo s stariši vred samo zelje in repo, ker ni drugega. Dognalo se je,-da je bil oče pogosto tako šibek, da niti na stopnice ni mogel, Triletni otrok pa jc vpil neprestano po kruhu in jc dobesedno s klicem po kruhu umrl, 21 letna hči v družini ki se je bila vrnila iz bojnega polja, ni mogla najti službo, s Dejani® blaznega, 35 letni strojevodja Gottlieb Preiss v Knittclfeldu je med tem, ko je šla njegova žena po živež, ustrelil svo,'e dve hčerki, katerih ena jc bila stara tri, druga pa osem let. Tudi svojega petletnega sinčka je umoril s streli iz revolverja. Njegovo osem mesecev staro sestrico pa je samo nevarno ranil v hrbet, fa strojevodja je doživel pred leti kot strojevodja trčenje dveh vlakov in od tedaj jc bil duševno bolan, Mala osemmesečna sestrica jc umrla na Doti v bolnišnico. s 40 milijard na morskem d«M, »Le Matin« je prinesel članek o zakladih, iti leže potopljeni na dnu morja po- zadmi svetovni vojski. Od meseca avgusta 1918, leta so potopile torpedovke in mine najmanj 15 milijonov ton zakladov v vrednosti 40 milijard frankov. Angleška je že potrebno ukrenila, da bi vsaj del potopljenega blaga spravila iz morskih globočin na beli dan. Podjetje je imelo že lep uspeh. Angleška družba »Salvage Soc ti on k ia morskih globočin 450 ladij, ki imajo s tem, kar je bilo v njih, približno vrednost 750 milijonov frankov. Delo, ki je združeno z dviganjem ladij, je olajšalo dejstvo, da večina potopljenih ladij leži ne daleč od evropskega obrežja in na mestih, kjer je morje komaj 100 metrov globoko, Umeje se samo ob sebi, da rabijo pri dviganju ladij najmodernejše tehnične metode. Potapljači spravijo najprej potopljeno ladjo popolnoma na morsko dno, potem izpum-pajo vodo iz nje, nakar se ladja sama od sebe prikaže na površje. Delo pod vodo omogočijo potapljačem izboljšani skafandri, to je priprava za potapljače. Slednji potapljač ima pri sebi posodico z zgošče: nim zrakom in pripravo, da izmeri količino izdihanega zraka, V sled imenitne genialne iznajde v stroki akustike potapljači . lahko med seboj govore. S pomočjo moderne tehnike bode torej večina ladij rešena, Id jih je baš moderna tehnika hotela 1 uničiti, sZoboboI v starem Egiptu. V starem Egiptu je živela cela vrsta ljudi, ki se je posvetiia zdravljenju in plombiranju zols — bila je tedaj nekaka vrsta zobozdravnikov, Plombirali so zobe s zlatom in ji$i mnogokrat pozlatili tudi radi lepote, Ru-.vanje zob pa je biia v starem Egiptu kaj kočljiva stvar. Stari Egjpčani, so se ksji želo bali te operacije, imeli so tudi posta -vo, po kateri so šteli ruvanje zob me 4 težka hudodelstva. Proti zobobolu so ime- li posebno dobro sredstvo nekega pepela, in neke rastline, spremenjene v prah. Rimski prirodoznanac Plinicus pa jc priporočal posebno nenaravno sredstvo: Vzemi lobanjo od stekline poginolega psaf zmelji kosti v prah in pomešaj to s cipres-nim oljem ter kani kapljico v uho, pa bo vse dobro, Rimljani so rabili že zobotrebce; nekateri so imeli koščene zobotrebce, Plinicus pa si je napravil srebrnega, kar, je vzbudilo veliko zavist med ostalimi. Častitljivi Martial pa sc jc posluževal samo lesenih in za njim vsi državljani. s Velikanski astronomični aparat. Neki astronomični časopis javlja, da je dobil nanovo ustanovljeni astrofizikalm observatorij v Victoria v Kanadi svoj naj* večji aparat, reflektor z odprtino 180 cui* Vendar pa novi observatorij še ni končan* ker jc vojna zakrivila precej težkoč.: s Stoletje »brez šnopsa« ise bo ime* novalo prihodnje stoletje. Neko ameriško društvo z imenom Anti-Saloon-Leagne namerava doseči prepoved alkohola v vseh državah po celem svetu. Že so poslali za-< stopnike na Angleško, da delajo v tem smislu- Upajo, da bodo v desetih letih do'-« segli svoj namen, — Nato bo sledila revo* luciia krčmarjev. Štev. CO. in ! m ■ ^«ter Klemen: Moja pot. Zapiski kurirja, ki ie hodil prepočasi, (Daljo.) Ogledal sem si od bliže svojega sopotnika Ivana L. in sem so prav kmalu sprijaznil z mislijo, da nadaljujem svojo pot z gospodom, ki je doma v uajvečjem slovenskem mestu •— v Zagrebu. Dr. Ivan L. vam je bil tih gospod, malo govori,, počasi hodi in se rad ustavi pred vsako izložbo. Svetlorjavi zalisci mu segajo globoko doli pod brado, brke pa, ki so rdečkaste, so v takem neredu, da jih ne morem primerjati niti dežju v pratiki. Gosopd Ivan L. je inteligenten in pošten mož, a prepočasen je, ni prav nič nervozen in kmalu bi mu dal hrvatslci naslov »lijenčina«. Glavo nosi malo naprej sklonjeno in si jo pokriva mcpda zmeraj z oficijelnim trdim klobukom, ki mu v Ljubljani pravijo »halb-kana«. Kadar je v zadregi ali mu je kaj neprijetno, udari z dlanjo ob dlan in pravi* $to čemo, gospodino moj! Slabe volje ni skoraj nikoli, resen pa je zmeraj. Pa kaj bi ga opisoval, kdor ga pozna, ne rabi opisa, kdor ga ne pozna, ne verjamem, da bi ga radi mojega potopisa šel iskat. Kratko malo, sopotnik, kateremu so mo priobčili, je vsega spoštovanja vreden človek, s katerim sem delil še mnoge prijetno in neprijetne ure, suhe fige, dobra »n slaba vina. Visoki gospodje so so jeli kmalu odpravljati in z njimi naši politikarjij finančniki. Odšli so isti večer gospodje Paši pri italijanskih profesoi’jih. Ko govori, ge-stikulira z rokami in če ne bi bile noge za to, da jih držimo na tleh, bi morda manevriral tudi z nogami po zraku. Pri govoru se tepe venomer z dlanmi po kolenih, smeje se veliko in kaže svoje kakor češenj bele zobe. Florentinec jo in stanuje Piazzo d’ Azzeglio št. 7 istotam. Profesor Salvemini je eden izmed istih ljudi, ki— pač redki med italijanskim razumništvom — zastopajo takozvano minimalistično stališče glede našega okupiranega ozemlja. In če bi bil ta minimum ree minimum, ne pa maksimum, bi ga lahko volili v vseh slovenskih občinah za častnega občana in naši risarji bi meli kaj dela in zaslužka za diplome. (Dalje.) M fečemi list" a Za nadrobno prodajo prašičjega me« sa s slanino t, j, mesa od takozvanih pršu-tarjev, ki se od njega ne odbere Špeh, sc ;c zvišala maksimalna cena na 16 K za ki-. o gram. Občinstvo se opozarja, da velja ta zvišana cena le za incso omenjene vratc ne pa tudi za drugo sveže prašičje meso. Mesarje, ki bi prodajali vse sveže prašičje meso povprek po tej ceni, naj se nemudoma naznani pristojnemu političnemu okrajnemu oblastvu. ' a Aprovizacifa. Civilnim drž. upokojencem (tudi njih vdovam in sirotam) sc bo prodajal v četrtek, petek, soboto in ponedeljek, dne 20., 21., 22. in 23. t. m. popoldne od 1. do 6. uri v skladišču Gradišče št. 8, podpritličje, sladkor. Cena sc izve pri prodaji. Na vrsto pridejo v četrtek stranke od A do H, v petek od I do M, v soboto od N do R in v ponedeljek ostali Vsak naj prinese seboj posodo ali vrečo ter le ožigosan denar in drobiž. tttt, a- i*® VID. in IX. okraj. Stranke Vlil. m IX. oaraja uobe čebulo v sr .do, dne 19. t. ni., pri Miihleisnu. Delila sc bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: dopoldne VIII, okraj od 8 do 9 št. 1 do 300, od 9 do 10 št. 301 do konca; IX, okrai od 10. do 11. ure. Stranka dobi za vsako osebo do 5 kg čebule, kilogram stane 1 krono. a Meso na rdeče izkaznice B bo delila * mestna aprovizacija v sredo, dne 19, t. m., in v četrtek, dne 20. t, m., v cerkvi sv. Jožefa, Določen jc ta-lc red: v sredo, due 19. t. m., popoldne od 1 do pol 2 št. 1 do 200, od po! 2 do 2 št. 201 do 400, od 2 do pol pol 3 št.cv. 401 do 600, od pol 3 do 3 št. 601 do 800, od 3 do pol 4 št. 801 do 1000, od pol 4 do 4 št. 1001 do 1200, od 4 do pol 5 št. 1201 do 1400, od pol 5 do 5 St. 1401 do 1600. V Četrtek, dne 20. t. m., dopoldne od pol 8 do 8 št, 1601 do 1800, od 8 do pol 9 št 1801 do 2000, od pol 9 do 9 št. 2001 do 2200, od 9 do pol 10. St. 2201 do 2400, od pol 10 do 10 št. 2401 do konca. , . . a Meso za gostilničarje In zavode bo oddajala mestnu aprovizacija v sredo, dne rv. i. m., dopoldne od 9. do 11. uro v cerkvi sv. Jožefa. Sovražnika. Nov«la. — Spisal Antoa Č c k o v< (Dalje-) »In/, .'in ne prosite me več!« je nadalje val. »Prosim, oprostite ... Kot je zapisalo v trinajstem zvezku zakonov, sem dolžan iti z- vami in vi imate pravico, da rne z,^robite za vrat in vlečete s seboj... Prosim, vlecite me..., jaz ne morem.,. Niti govoriti r.e morem ,. ■ Oprostite ,.,« : »rCrivica je, da govorite tako z sne-floj,« je dejal Abogin in prijel doktorja za rokav. »O trinajstem zvezku zakonov ne more biti govora! Nimam pravice, da vas bi prislifil. Če hočete iti, tako pojdite, če nočete, je to .vaša zadeva, z vašo voljo ne morem razpolagati, obračam se na vaše čustvo. Mlada žena umira! Dejali ste, da Vam ;e sin umrl; kdo me more tedaj razumeti bolj nego vi?« .vbogitlov glas je trepetal od razburjenja; ta trepet v besedah je bi! mnogo bolj prepričujoč ko besede. Abogin je govoril odkrito, toda čudovito je bilo, da so se zdeli vsi stavki, ki jih je zmogel sploh izreči, nenaravni in hladni, okrašeni z nepotrebno navlako, ki ni bila na mestu in 50 se zdeli za ozračje v zdravnikovem stanovanju in za umirajočo mlado ženo žaljivi. Toje čutil sam m se je trudil, da bi bil razumljiv, hotel je dati svojemu govoru mehko in milo zvočnost, da bi vplival, če ne z besedami,' vsaj z prisrčnostjo glasu, — V splošnem vplivajo fraze, naj so še tako lepe tn globoke, na ljudi v. malomarnem razpoloženju in le redko zadovoljijo one, ki so srečni ali nesrečni. Zato ps. jc izraz najveejc sreče ali nesreče pogosto molk. Ljubeči se razumevajo najbolj, če molčijo, S toploto in sočutjem govorjeni nagrobni govori vplivajo samo na one, ki jim rajni ni bil tako > na srcu, vdovam in otrokom umrlega pa se zdijo hladni in nič*. yrednj. Kitiiov je stal in molčal. Ko {e Abogin izustil »e nekaj fraz o visokem poklicu zdravnika, o samožrtvovanju in o drugem enakem, je dejal zdravnik mračno: »Ali je vožnja dolga?« »Približno trinajst do štirinajst vrst, tzvrstne konje imam, doktor. Častno besedo Vam dam, da Vas pripeljem v eni mri tja'in nazaj. Samo za eno uro gre!« Zadnje besede so vplivale na zdravnika mnogo bolj, kot sklicevanje na človekoljubje in zdravnikov poklic. Pomislit je za hip in dejal z vzdihom: - »Dobro;, peljiva se.« Naglo je stopil v svojo delavnico in se {prikazal v dolgi suknji. Abogin je ves sre-ičen cepetal z nogama ha enem mestu, pomagal doktorju pri oblačenju in stopil s njim iz hiše. Zunaj je bilo temno, tida svetleje nego v predsobi. V mraku sc je razločno videla zdravnikova visoka, nekoliko sklonjena postava z dolgo, ozko brado in orlovskim nosom. Iz Abogina se je razločila poleg bledega obraza samo še velika jedva tilnik. »Verjemite, da cenim Vašo plemenitost,« je mrmral Abogin( med* tem, ko i« pomogal zdravniku, da je stopil v kočijo, »Kmalu bomo tam. Ti pa, Luka, moj prijatelj, vozi bolj naglo koi moreš, Prosim te!« Kočijaž je vozil naglo. Najprvo se je potegnila mirno nerazločna vrsta poslopij, ki so stala v bližini bolnišnice. Vse je bilo temno, le v notranjosti dvora je sijala iz nekega okna luč in tri okna gorenjega nadstropja bolnišnice so bila razsvetljena. Na to. se je pogleznila kočija v popolno temo, Tu se je čutil vonj po gnilih gobah, tam se je slišalo šelestenje drevja, vrani so se splašili v vejah vsled drdranja koles in so dali boječe in tožeče glasove od sebe, kot bi vedeli, da jc zdravniku umrl sin, in je Aboginova žena na 6mrt bolna. Tu pa tam so se prikazale it teme drevesa, grmovje — kočija je drdrala čez planjavo dalje. Krak vranov se je razlegal mračno daleč za njimi in utihnil popolnoma. Kirilov in Abogin sta molčala vso pot. Samo enkrat je vzdihnil Abogin globoko in dejal: »Strašen položaj. Nikdar ne ljubi človek svojih tako, ko če je nevarnost, da bi jih izgubil,« " Ko je kočija šla počasi ,čez neko reko, se je Kirilov dvignil, kot bi se prestrašil pljuskanja valov in se je začel nemirno premikati na sedežu. »Poslušajte me, pustile me proč,« je dejal žalostno. »Poslati moram koga k moji ženi. Ona jc samal« Abogin jc molčal. Kočija se je zibala po peščenem produ in zdrdrala dalje. Kirilov, omamljen od bolesti, se je zgibal nemirno in se naenkrat ozrl. Za njimi se je v bledem sijaju zvezd razločevala pot in pašnati breg reke. Na desno se je razprostiral ravnina, enolična in daljna ko nebo. Na ravnini je gorela tu pa tam v močvirju zelenkasta luč. Na levi strani se je vlekel ob poti holm, posejan z grmičjem. Med holmom je stal polmesec, rdeč in za-, krit s tankimi oblaki, ki so ga.občudovali in stražili od vseh strani, da jim ne uide. V naravi je ležalo nekaj neutolažljiv zga, bolestnega; zemlja kot pida žena, ki /.di v svoji temni sobi in se trudi, da ne misli na preteklost, ki se trapi s spomini na pomlad in na poletje in č*ka zime. Kamo*ko!i so pogledale oči, povsod se je zdela zemlja kot temen, neskočnt, globok grob. :z kate-rega^ ni bilo mogoče splezati ne Kiriiovu, ne Abog-nu in Uidi * ^ičemu polmesecu fiC • » * Bližje doma ko ‘e b-l, bolj n?.n5i c n je postal Abcgin. Premik5) se je na sedežu, phuit kvišku in zrl čet kočijaževa ramena v d;. i|o. Ko pa se je ustavila kočija pred stppn^rEim hiše in je videl, da to okna v prvem nadstropju razsv :tijena, je bilo slišati, 'Knkc težko je sape) *Čc sc je zgodila nesreča ,. ne preživvn tega,« je dejal, ko je stopil z doktorjem v predsobo in si mel roke, »Toda nobenega glasu ni čuti, morda glava in mala kapa,-ki mu je pokrivala je vse dobro izteklo,« ie dejal# nato pa je prisluhnil. V predsobi ni bilo slišati ne glasu ne korakov, celo poslopje se jc zdelo kot v globokem spanju, četudi je bilo razsvetl|ek no. Sedaj sta videla doktor in Abogin, ki sta bila do tega trenutka, vedno * mraku* natančno. Doktor je bil visok, nekolik«! . upognjeni površno opravljen in irelepegč obraza. Nekaj neprijetno odločnega in pal trdega je ležalo na njegovih debelih ust« nicah, njegovemu orlovskemu nosu in na!' trudnih, ravnodušnih očeh, Nepočesanfl lasje, upadla lica, prezgodaj osivela brada« rjava barva obraza in malomarno, robat« obnašanje; to vse je napravilo utis prežl< vele bede, nesreč in trudnosti, povzročen«? po življenju in ljudeh. Če je kdo opazoval' ldadno postavo tega moža, je mogel komaj verjeti, da more imenovati neko žentt za svojo in jokati za umrlim otrokom, Abo-< gin je napravil popolnoma drug vtis. On \ jal, in šel po stopnjicah, »Nobene zmeč-' njave ni tu. Bog daj, da bi bilo vse dobro-«: Peljal jc doktorja skozi predsobe v, velik salon, kjer je stal črn klavir in je: visel lestenec od stropa; od tu sta se podala oba v malo, komodno in lepo sobo za goste, ki je bila razsvetljena po prijetni rožnati svetlobi, »Izvolite sesti,« je dejal Abogin. »Jaz pa ... jaz bom tik oj,pogledal bom ne* koliko. . in jih pripravil na Vaš prihod,«1 Kirilov je ostal sam. Razkošje sobe za goste, prijetna svetloba in njegova navzoi-tjOst v tuji, nepoznani hiši, ki je imela značaj posebnih dogodkov — vse to se mu jc zdelo silno ravnodušno, Sedei je na stolici in ^ opazoval od karbola razjedene roke. Mimogrede jc pogledal na rdečo svetilko, na skrinjo, in gledajoč v smeri, kjer je tiktakala stenska ura, je zapazil na‘la" čtnejla Nolka, ki jc bi’ ravno tako soliden in sit !