Pbffhmna plačana v gotovini
LETO LIT
V Ljubljani, t četrtek 9. aprila 1931
STEV. 79 a
Cena 1 Din
Naročnina mesečno 25 Din, ra inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 06 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050
&jEAfJEO
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.W za inserate; Sarajevo štv. 756\ Zagreb št v. VJ.Olt, Praga-Dunaj 24.747
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan ziuiraj. ra/.en pondeljka in dneva po prazniku
Veliko zlo
Da moderni način življenja, ki nekatero dobre sposobnosti človeka razvija prav do viška, na drugi strani razvezuje v njem najslabše in najnižjo nagone, je znana stvar. V času najdoslednejše racionalizacije življenja se animalična stran človekove narave javlja t brezdanjo strahoto, ki jo odkriva zlasti moderna zločinska kronika. Sanje modrecev liberalne ere, ki so mislili, da se bo z naraščajočo prosveto človeštvo avtomatično po- i nravstvilo do obče harmonije, se niso izpolnile. !
To je problem, ki ga moderna pedagogika dobro pozna. Prizadevanja vseh šolnikov gredo za tem, da se moralna vzgoja mladine bolj poudari; da se nagoni in strasti mlade duše oplemenitijo, potinijo ali sublimirajo, kakor pravijo; da se stremljenje mladega človeka usmerja na vredne objekte. Je pa en taktor, ki po našem prepričanju v tem oziru ta vzgojna prizadevanja, kolikor niso omejena zgolj na šolo, vse premalo podpira in to je javna oblast.
Državna oblast, to se mora hvaležno priznati, se zelo briga za socialno higieno, skuša tudi s socialnopolitično zakonodajo kolikor-toliko zasigurati širokim slojem ljudstva do-titojno fizično eksistenco, ki je predpogoj moralnega zdravja, ne posveča pa zadostne paž-nje vprašanjem, ki se direktno tičejo moralne vzgoje naroda ali pa vsaj preprečenja in ubla-žonja velikih moralnih zel, ki moderno življenje spremljajo. Za nekatere stvari so pa oblasti — naj se nam ne šteje ta ugotovitev v r.lo, ker je vsekakor dobro mišljena — naravnost slepe.
Letošnja velikonočna kronika, to je pač vsak opazil, je zelo žalostna. Zločin se \rsti ra zločinom v nepretrgani verigi, popivanje na praznike pa je rodilo nekatere, resnično grozo vzbujajoče slučaje. To nas navaja k temu, da dvigamo odločno svoj glas zoper nekatere pojave, ki se od merodajne strani žali-bog ne vidijo.
To so v prvi vrsti gotovi lokali, ki rastejo Midnjn leta med nami ko gobe po dežju, neke vrsto kleti, katerih naraščanje z vsemi svojimi nepreglednimi posledicami pomeni za narod in za državo največjo socialno in moralno epidemijo. Tegu ne more nihče tajiti, da se po teh kleteh opaja narod z ogromno množino alkohola, ki ni take kvalitete, da bi telesnemu zdravju in duševnemu ravnovesju ter moralni odpornosti ljudstva koristil, Alkohol, ki se lako poceni prodaja, ne more biti posebno dobre kakovosti. Na vsak način je že pri relativno majhni količini nenormalno opojen, ltar lahko vsak opazuje, kdor vidi prihajati iz teh kleti težko pijane ljudi, ki niso več človeku podobni. Te kleti so zlasti zatočišče brezposelnih, za katere alkohol pomeni rapidno propadanje iz dejanske brezposelnosti v pro-fdovoljno potikanje, barahstvo in končno v zločin. Po takih lokalih raz točen i nlkohol pomeni po svojih posledicah uničenje neštetih delavskih družin, nesrečo tolikih žena in de-generaoijo otrok pa ogromno naraščanje javnih bremen, zakaj vsi ti propadli in propadajoči elementi na ta ali oni način životarijo nn račun državne blagajne. Kar država dobi na davkih, taksah in drugih dajatvah od točenja alkohola neprvovrstne kakovosti, je kapljica v oceanu bremen za brezposelneže, delomržneže, degenerate, bolnike, umobol-neže, zločince in socialno ter moralno propadle elemente sploh ter za njihovo nesrevno deco. Človek se čudi, kako da se ta očividna. lahko uvidljiva resnica od merodajne strani ne razume! V ulicah, kjer je itak že pet gostiln druga za drugo, ki vsaka komaj izhaja, se pojavi še klet! Cui bono? vprašamo. Kje je tu potreba in /a koga? Da je star, renomiran lokal prazen, v kleti pa se gnjetejo ljudje, ki potrebujejo socialne in moralne nege ter zaščite, ne pa, da se še z alkoholom zastrupljajo!? Neprimerno več je vredno telesno in dušno zdravje našega naroda nego ozir na kakšnega človeka, ki si ne ve drugače zasigurati eksistenco kakor da otvori klet. Vrh-lega se dela s tem težka škoda obstoječim priznano dobrim gostilnam in solidnemu go-stilničarsketnu stanu ter njegovemu blagostanju.
Država vedno bolj posega v vzgojo naroda, ki je postala njen najvažnejši monopol. Tem večja je odgovornost oblasti za moralno stanje naroda. Vsak pa bo priznal, da bi bilo najstrašnejše nasprotje, če bi na eni strani država po svojih organih delala na fizičnem in moralnem zdravju ter napredku naroda po šolah in telovadnicah pa po tečajih, na drugi pa dopuščala, da se že mladoletni ruinirajo po alkoholnem zastrupljanju, otopenju uma, živčnem oslabljenju in razstrojstvu, moralnem podivjanju, prostituciji, kopičenju zločinskih nagnenj in po degeneraeiji rase, ki se uničuje po mestih popivanja in najraznovrstnejšega bloda. Od države se po pravici mora zahtevati, da je v pogledu narodove vzgoje dosledna, da ne pusti na eni strani rušiti, kar na drugi gradi in da gnezda fizičnega in moralnega okužen ja brezolrairno zatira, oziroma jim sploh ne pusti vzrasti.
Poživljamo zato državno oblast, naj dobro pretehta ta problem in stori odločen korak za omejitev tega strašnega moralnega in socialnega zla. To zlo razjeda državo, povečuje njene izdatke in ji nalaga ogromna bremena socialnoskrbstvenega značaja, katera bi sicer lahko plodotvorneje uporabila. ^
Mahi anianta, kdaj

Avstrija odpovedala trgovinske pogodbe, da izvaja pritisk na Malo anianio Italijanska gospodarska politika ogroža Jugoslavijo
Dunaj, S. apr. d. Niti avstrijsko, še manj pa inozemsko časopisje ni beležilo odjjoved trgovinskih pogodb z Madjarsko, Jugoslavijo in Češkoslovaško drugače, kakor kot dnevno novico brez velikih posledic. Romba o avstro-nemški zvezi je povzročala toliko hrupa jxi vsej Evropi, da je popolnoma udu.šila la manjši dogodek, ki pa dobi svoj značilen izraz, če ga spravimo v zvezo ravno s to jiogodbo in posebno še, če ga primerjamo z enakimi tendencami, ki se pojavljajo zadnje tedne v italijanskih listih, ki uiiisono zahtevajo odpoved trgovinskih pogodb z raznimi politično manj simpatičnimi državami.
Avstro-nemška zveza predpostavlja enako carinsko zakonodajo 7» obe državi. l)o sedaj imata Avstrija in Nemčija lastne trgovinsko pogodbe. Če hočeta izenačiti carinsko predpise in se icdiniti na isto carinsko politiko, potoni morata seveda glodati, da se odstranijo vso stare obveznosti in da se nadomestijo z novimi, ki bodo odgovarjale potrebam novega carinskega ozemlju in ki bodo odgovarjale tudi političnim simpatijam, katere hočeta Avstrija in Nemčija t bodoče porazdoljevati mod evropsko narode.
Inozemski krogi na Dunaju si no delajo nikake skrivnosti, da je odpoved trgovinskih pogodb t tesni mnii s sistematičnimi predpripravami za končni Anschluss. Evropsko državo naj protesti-
rajo, naj prid"io s svojimi predlogi, Avstrija in Nemčija bosta mod tem mirno nadaljevali svojo za-počoto pot. Avstrija ima sedaj j>rilirno proste roko, da sklono z državami, katerim je pogodbo odpovedala. nove, adaptirane njeni mednarodni politiki. Madjarska, ki so ie davno vleče z« tesnejšo sodelovanje z Avstrijo in Nemčijo, jo brej dvoma dobila tozadevne garancije, da bo nova trgovinska pogodba njenim željam prišla čim več mogočo nasproti. Drugo je z Jugoslavijo in češkoslovaško, katerima se lahko stavi nož na grlo, ker sta v veliki meri navezani nn avstro-neinški trg ter bosta morali ej>rejeti ali nemško politično naklonjenost ali pa težke jnigoje za izvoz svojega blaga v ol>e-dve nemški državi. Zato je nerazumljivo, tako menijo nekateri politični krogi, zakaj se mod državami male nntante bolj ne pohiti z ustanovitvijo tako potrebne gospodarske skupnosti, brez katere bodo druga za drugo pozobane od nemškega kolesa.
Položaj postaja še bolj nevaren radi stališča, ki ga zavzema Italija. Italija je naipol pristala na avetro-nemško zvezo, ker pričakuje, da si bo s tem zasigurala važno tržišče za svoje prklelke. Kakor hitro je Avstrija odpovedala pogodbe, so nenadoma Italijani spoznali, kako slaba je trgovinska bilanca z Jugoslavijo in da je neobhodno potrebno, da se z nami najdejo drugi trgovinski pogoji. Do sedaj je Italija bila močan odjemalec jugoslo-
vanskih pridelkov. Če se zapre ta trg, potem v sedanjem j>oložaju ne preostaja ničesar drugega, kakor doj>rinesli vse žrtve, da 9i ohranimo vsaj nemškega ter s tem sprejeti z veselim ali žalostnim srcem tudi politične posledice te kupčije. Jugoslavija uvaža iz Italije blaga v vrednosti 277 milijonov lir, izvaža pa v Italijo mnogo več. Ako se Italija pridruži na kakršenkoli način nemškemu bloku, in prvi znaki za ta pokret se dosli jasno kažejo, potem se zbirajo nad bodočnostjo Jugoslavije težki oblaki, katere bi še mogli preprečiti, ako »e ob dvanajsti uri vendar enkrat začne reelno misliti na udejstvitev g<s|>odarske zveze med državami male antante in Poljske. Temu gibanju bi se morala priklenili tudi Bolgarija, ker bi bilo zelo usode-polno, če bi se nemškim in italijanskim agentom, ki obdelujejo bolgarske ministre in javno mnenje, posrečilo, da ponovijo neumnost iz l<*ta 1914, to se pravi, dn se proti svojim interesom pridružijo bloku držav, ki pod pretvezo trgovinskih interesov *a-sk^lujejo samo politično nadvlado v EvropL Francoska vlada, ki je, po pisanju »Matina«, sprevidela pogrešnost svoje dosedanje politike verbadiairanja in platoničnega zagovarjanja v se evropskega bratstva ter hoče v bližnji bodočnosti nastopiti s konkretnim načrtom, bi naj dala iniciativo. Mi nimamo časa, čas dela proti nam, v našo škodo in za izgraditev nemške nadvlade v Evropi.
Preprečen Rendez-vous
Angleži se spametovali — Nemških ministrov ne bo v London,
če ne pride tudi Briand
Berila, R apr. ž. Današnji obisk nemškega poslanika von Neuratha v Koreign Officeu je do-vedel do sporazuma, tako da so jc obisk nemških ministrov r l/<in(lonti preložil na dni od 5. dn S. jnnija. Ta vest nemškega poslanika, ki jo je potrdil tudi Iteuteriev urad, je izzvala v diplomatskih krogih v Berlinu precej komentarjev. Trdi -e. da je nn ta način postala situacija popolnoma dru-grčna za iieriiSko-avstrijski sporazum in za konferenco za svetovno razorožitev. Nadalje priznnvajo, da se jo to zgodilo pod vplivom Pariza. Nekateri sicer trdijo, da je Briand vložil svoj veto. Itavno tako se trdi, da se bo jutri sestal z Pouinerguejein pred njegovim odhodom v Tunis. Te konference se bo udeležil tudi mornariški minister, Govori se, da se bo pri tej priliki tudi razpravljalo o situaciji, ki je nastala s pozivom nemških državnikov na Angleško. Razen tega so bo razpravljalo tudi o vprašanju pomorskega sporazuma z Italijo, Glede tega poslednjega razpravi ianja pišejo listi, da je Francija pripravljena iti Italiji na roko, vendar v glavnem ostaja na svojem stališču.
Francoski odmevi
Parit. 8. apr. kk. Briand sporoča danes v oficioznih listih, dn je od llendersona sprejel vabilo v London osebno že koncem februarja, ko je Henderson bivnl v Parizu, posredujoč v italijansko-francoskem mornariškem vprašanju. Do sedaj vabila niti ni sprejel niti odklonil. »Matin< in »Petit
Parision« izjavljata, da Briand ni ni? posebno vnet za obisk v Londonu, če se bo v Londonu govorilo o nomško-avstrijskem carinskem dogovoru, ker hoče ostati nevezan za zasedanje Sveta Društva narodov v Ženevi. >Mntin< pn meni, da se bo Briand kljub temu moral udeležiti sestanka, če bi l> .»t i nanj tudi Orandi, ki jc šele sedaj dobil vabilo. V splošnem prevladuje proti Londonu neraz-položenje v oficiolnih krogih in v listih. »Echo de Parit* izjavlja, dn je vet Hendertonov nafrt enostavno abturden. Pntrioliinn *L.Ordre* imrnuje la nnfrl redko nekorektno/ti, dn te hnlejn z Nemci tploh pogajali. »Acenir«- te boji »londontke met/le*. Ce te bo flendrrton pogajal z Nemri tam, ne bo is let/a i:ilo nif praktiinega, ker lo ve ho Tesalo drugih driav. Če pn te Francija udeleti, hi jo lahko minorizirale Nemčija. Anglija in evenluelno Ilalija. V zvezi t trm vpratnnjem pa zahteva >Pr-tft Paritien*, da te problem Panevrope reili r dreh letih, ker te bo titer Evropa tama izlofila iz tve-lovnega gospodnrttva. Treba je najli tredtlvo. kako te bo prehranjeval preobljudeni evroptki kontinent in kako te bo pretkrbelo njegovih 10 milijonov brezposelnih. Francija te je do tedaj kot olok relativno najugodnejše konjunkture prevel tepa-rirnla.
Beri in, 8. aprila, kk I/ Londona se čujc, da je nemška vlada povabila angleško mornarico na ol>is>k v Kielu, ki naj bi bil poleti ob priliki potovanja po Vzhodnem morju. Ta vest se do sedaj niti ne jiotrjuje niti ne demantira.
Romunska kriza m Madžari
Suholica. S. april«, ž. Dane«! prcdpoldne ob II je |>ri|votowil semkaj romunski poslanik v Londonu Titulescu v spremstvu romunskega ministra /a trgovino in induslrijo dr. Mndigea.ru«. fitulescu je dobil mandat, dn sestavi vlado. On je na subatiškem kolodvoru podal nekaj i/jav časnikarjem. V vprašanju njegovega mandata je rekel, da gre domov, da načne s pregovori z ljudmi, ki pridejo v pošte v. Knr pa se tiče netn-šiko-avstrijskc carinike unije pravi, da je stališče Romunije en iko stališču Male antante.
Bukarešta, S. aprila, ž. Minister za notranje zadeve Mihalakc je izjavil na včerajšnji seji
vo Istvu nacionalno kmečke stranke, da je /e ca*, d« se stranka prečisti od elementov-, ki ne delajo v interesu stranke.
Budimpešta, 8. april«. /. Romunski princ Nikola jc bil včeraj v avdienci pri guvernerju llorthvju. ki je trajala nad eno uro. Potem je bil luncli. na knterem so bili tudi ministrski predsednik, grof Betlilen z več ministri in predsednikom magiintske zbornice. Popoldne je princ kol gost guvernerja llortlivja sodeloval v njegovi loži pri mcetingii. zvečer p« jc bil gost avto-"kluba.
Zlato v Braziliji
Nepopisen naval tisočerih avanturisiov na bajne rudnike V avtomobilih in v aeropianih proti obljubljeni deželi
Dunaj, 8. aprila, d. -Neue Freie Presnet poroča iz Londona, da so .dospela poročila o odkritju velikanskih zlatih ležišč v provinriji Minas Ga-reas v Braziliji, ravno v kraju, kjer se je najbolj dolgo držal revolucionarni odpor lanskega leta. Te novice so povzročile neizmerno razburjenost po vsej državi in od vseh koncev obširne zvezne države se vlečejo verige različnih avanloristov v smeri proti srečni provinriji. kakor 1849 v Kaliforniji ali 1898 v Klondyko. Tisočeri se poslužujejo avtomobilov, zrakoplovov in železnice, samo da prispejo čim preje v označene kraje in si zasigurajo koncesije. Do sedaj še ni nikakih natančnejših vesti, ki bi potrdile obstoj zlatih ležišč, vendar pa je značilno, da naj bi se nahajala ravno na istem kraju, kjer so jih kolonisti baje odkrili pred kakimi 300 leti, ki so vrgla toliko zlatega bogastva, da se je moglo sezidati veliko mesto, o katerem še danes govori legenda, od katerega pa ni nič ostalo razen prelepe katedrale. Zbirališče vseh iskalcev bogastva je svoje dni najbogatejše mesto Južne Amerike Ouro Prato, katerega razvaline pričajo o zginuli razkoš-nosti in lepoti.
Rio do Jnneiro, 8. aprila, d. Iz vseh delov sveta se priglašajo vprašanja glede odkritja bajnih
zlatih rudnikov v osrčju braziljsko države. Preko-oceanske družbe sprejemajo na tisoče vpisov na parnike, lako da ne morejo več odgovarjati, še manj pa zadostiti vsem izraženim željam modernih iskalcev zlate rude. Tudi med evropskimi izseljenci se opaža isto razburjenje, tako da so morali inozemski konzulati izdali zelo stroga navodila svojim podanikom, da se naj ne spuščajo v kakšne nvanture, ki ne morejo prinesti drugega, kakor razočaranja.
Volitve Irancoskega predsednika republike
Pariz, 8. aprila, kk. »Echo de Pariš« začenja danes kampanjo za volitev predsednika republike s tem, da govori o možnih kandidaturah za volitev 13. maja in našteva osem kandidatur: senatnega predsednika Doumera, ki bi bil skoro zmagal leta 1906. proti Fallieresu, bivšega vojnega ministra Painleveja, predsednika poslanske zbornice Bouis-sona, ki pa se je zopet odrekel kandidaturi, častihlepnega Hcnnessyja, poleg tega pa več politikov, ki se sicer sami branijo, pa jih prijatelji lansirajo, lako zunanjega ministra Iirianda, pravosodnega ministra Ber»rda iu vojneua ministra Maginoi«.
Prekmurci se zopet selijo
Murska Pohota 8. aprila, ž. Včeraj je odšel v Nemčijo prvi transport delavcev iz Medjimurja in Prekmurja. Sedaj bo šel vsak teden v Nemčijo po tak transport delavcev, kjer najdejo v Nemčiji lahko dela. Preteklo leto so zaslužili v Nemčiji naši delavci nad 25 milij. Din.
Rudarji prosijo v Belgrada
Bcljn-ail. 8- aprila, ž. Tčeraj so trboveljski rudarji napravili na pristojna mesta v Belgrad predlog, da bi se ukrenili potrebni koraki za povečanje produkcije in da se na ta način zmanjša vedno večja brezposelnost. Rudarska kriza postaja vsak dan večja.
Zaplemba protikatoliške knjige
Sušak, 8. aprila. Mestna policija je odredila
zaplembo knjige Milan Banič: lCrna internacionala prema Hrvatstvu in Jugoslavenstvu«, ki je izšla kot I. zvezek Nacionalne politične knjižnice »Naše Sloge«. V odloku je rečeno, da knjiga tendenciozno slika stališče rimsko-katoliške duhovščine napram hrvatslvu in jugoslovanslvu in da je naperjena proti rimsko-katoliški cerkvi. Vsi izvodi, ki se že nahajajo v razprodaji, se zaplenijo. Avtor knjige M Banič je ravnatelj »Naše Sloge«.
Nemški industrijci v Zagrebu
Zagreb. 8. aprila, ž. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je prihod nciiniSkili industrijalcev v Zagreb določen za 1. maj. Nemški indnstrijci IkkIo stopili v nejx>sredno zve/o z našimi poljedelskimi krogi. V Zag-reibn ostanejo do 3. maja.
Vatikanski denar
Rim. 8. aprila. AA. V torek so izročili v promet prve vatikanske novce. Dovoljenje je izdal papež na velikonočni ponedeljek. Ore za zlatnike po 100 in 20 lir s papeževo sliko, za srebrnike po 20 in 5 lir in za niklast denar. Prve komade so pokupili kolektorji, po potrebi bodo naročene nove serije teh novcev.
Konkordat z Avstrijo
Rim. 8. aprila, ž. V vatikanskih krogih se potrjuje vest. d« je vatikanski državni sekretar Pacceli pozvol avstrijsko vlado, da se glede pregovorov r. zfliključenjem konkordat« med Vatikanom in avstrijsko vlado požuri.
Bolezen angleškega kralja
London, 8. aprila. AA. Menijo, da se je kral) prehladi!, ko se ie vozil iz Bitckinghamške palače v Windsor. Peljal se je s kraljico, ko je bril mrzel veter. Okno avta je bilo odprto. Kralj je ostal snoči v sobi in je opravljal državne posle. Iz Windsorja poročajo uradno, da se je kraljevo zdravstveno stanje lahno izboljšalo.
Če IantaSsni nosijo orožje
Kranj, 8. apr. V tekstilni tovarni »lntex« na Farovški loki se je danes popoldne pripetil dogodek, ki se je začel sicer šaljivo, končal pa tragično.
2e delj časa sta bila v zelo dobrem razmerju dva uslužbenca tovarne »Intex«, in sicer 191etnn delavka Minka Eržen, domn iz Šutnje pri Škof ji Loki in 19 letni tkalec Ant. Sušnik iz Priniskovega pri Kranju. Okoli H je prišel Sušnik iz stranišča po eni strani, po drugi strani pa Minka Eržen v družbi dveh delavk. Dekleta so se fantu nekoliko nasmejala. Nato je Sušnik potegnil za šalo iz žepa revolver na šest strelov in nehote nameril proti Minki Eržen. Revolver se je nenadoma sprožil In krogla je zadela dekle v glavo pod desnim očesom. Poklican je bil takoj zdravnik dr. Globočnik. ki je odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico, Sušnika pa so zaprli v policijske prostore v mestni hiši. Fant je utemeljeval nošenje orožja s tem. da ga je prejšnji večer vzel s seboj, ko je šel s tovarišem v Kokrico kropit nekega mrliča, ker se je bal kakega fantovskega napada.
MM

MESTNA HRANILNICA V ČRNOMLJU naznanja tužno vest, da je njen tajnik, gospod
Franc Zaje
dne 6. aprila 1931 nenadoma umrl.
Pogreb se bo vršil v sredo, dne 8. aprila 1931 ob 2 popoldne.
Črnomelj, dne 7. aprila 1931.




TVRDKA ANT. KRISPER V LJUBLJANI naznanja, da je njen dolgoletni, zvesti sotrudnik, gospod
dne 5. aprila po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno umrl.
Pogreb bo v sredo, dne 8. aprila ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. aprila 1931.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Za Jugoslovansko tiskarno » LJubljani: Karel Cefc.	Izdajatelj; Ivan Itako»eo.	Urednik: Frane Kremiar,
Po trudapolnem delu je odhitel k svojemu Bogu naš nadvse ljubljeni soprog, zlati papa, stari papa, brat, zet, tast, svak, stric, gospod
JERNEJ SERJAK
trgovski poslovodja, posestnik, častili meščan, bivši občinski svetnik itd.
po kratkem trpljenju, danes ob pol 11 dopoldne, previden z zakramenti za umirajoče, v 66. letu starosti.
Pogreb nepozabnega se vrši iz hiSe žalosti, Florijanska ulica St. 11, v četrtek ob pol 18 na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico. Svete maše zadušnice se bodo brale v župni in drugih ccrkvah. Vsi, ki ste poznali vzor moža — molite zanj!
Žil I ti joče rodbine: Šerjak, prof. Zupan, Brečko. Lindtner, I^eske, Brišček in ostalo sorodstvo.
po kratkem trpljenju dne 6. aprila 1931 izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega se bo vršil iz hiše žalosti, Florijanska ul. 11, v četrtek ob pol 18 na pokopališče k Sv. Križu. Tvrdka mu ohrani trajen in časten spomin.
Ljubljana, dne 7. aprila 1931.
Jakob Molan
TVRDKA ANT. KRISPER, Mestni trg 26, naznanja tužno vest,
da je njen nad 40 let delujoči poslovodja in neutrudljivi sodelavec, gospod
Jernej Šerjak
hišni posestnik in častni meščan
Splošno
kleparstvo
aspeljava vodovodov in strelovodov ter sprejem vseh sem spadajočih del po zelo ugodni ceni. — Se priporočam: STANKO KtZELE, Bohoričeva št. 3, Ljubljana.
Polytechnična univerza — Pariš
20. lelo.
Študij za inženerje »ln Absentia<. Oddelki: gradnja avtomobilov, aeroplanov. elektrarn, ielezobeton. -Centralna kurjava. • V nemškem in v francoskem jeziku. Krajši študij za kandidate s posebno pred-izobrazbo. — Pravila in programe daje. General-Sekretariat. dept L. S. 3ti, rue llallč. Pariš.
Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta Preierna
zbrano delo
Cena Din 40"—, eleg. vesana Din M*— Jugoslovanska knjigarna v LjubilanL
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Kako jo ženin pridno oblsku/e. kako nevesto svo/o občudu/e/ L/ubezen ga k radostI opominja: To bo prekrasna mlada gospodinja I
Pri pranju ona šali se igraje, razlaga ljubčku svojemu smehljaje: < fes trud mi milo Ziatorog prihrani — Uvel boš srečno ti ob mo/i stranlU
Umrla je naša nadvse ljubljena soproga, mati, sestra, teta in svakinja, gospa
Franja Jerancič
soproga trgovca in posestnika
po kratkem, težkem trpljenju, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, dne 9. aprila 1931 ob 4 popoldne od doma žalosti, Kalovška cesta št. 8, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. aprila 1931.
Alojzij Jerančič, soprog Lojze, Stanko in Vilko, sinovi in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
O/ z In In Zlatica — glas gre okrog: nad vse te lerpentlnsko milo Zlatorog/
(Nadaljevanje sledi.)
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, sin in brat, gospod
Franc Zajec
uradnik Mestne hranilnice v Črnomlju
dne 4. aprila po kratkem trpljenju mirno v Gospodu zaspal.
Truplo blagopokojnega prepeljemo iz Črnomlja v četrtek 9. aprila v Zgornjo Šiško št. 105, od kjer se bo vršil pogreb istega dne ob 4 popoldne na farno pokopališče v Dravlje.
Zgornja šiška-črnomclj, dne 8. aprila 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
6tev. 79.
>SI/)VENECx, dne 9. aprila 1S3L
Stran 3
Sam se je hotel soditi. • •
Jelovšhi morilec Mohorho se je v celici obesil, a so ga rešili — V Avstriji
so aretirali Ludovika Hribershega
Maribor, 8. aprila
Morilca Mohorka jc včeraj preiskovalni sodniik dr. Germovšek ves dan zasliševal. Mo-horkove izpovodbe niso prinesle uohenegu novega momenta v celo zadevo. Je miren in zbuja vtis, da je napram vsemu č i sto ortoped. Kaže pa navzlic vsemu prav dober apetit. V naslednjem podajamo še nekaj okoliščin, ki označujejo dogodek v celoti, deloma jvi nam kažejo morilčev značaj.
INa velikonočno nedeljo je bilo,
ko se je zglasil pri stražniku majhen fantek in dejal, da s« ljudje videli Mohorka v Radvamju v neki gostilni, kjer tam popiva v neki druiščini. Varnostne oblasti so ukrenile vse potrebno, da ga izsiledi jo. Pokazalo so je, da Mohorka sploh ni bilo v Radvanju. Bržčas jc Mohorko sam napeljal na poti proti Iločam dotičmega fantka, da naj tako pove stražniku, dn bi na ta način zabrisal za seboj sled.
»Tu imaš sedaj mojo glavo.«
Poročali smo včeraj o pismu, ki g« je poslal Mohorko nekemu orožniku v mariborski okolici, k jer mm prozi, da pa l>o stailo t;lavo, če pa bo še naprej zasledoval in za njim poizvedoval. To je bilo nekaj dni pred jeJovškim umorom. V torek dopoldne pa jc dotični orožnik šel na tukajšnjo orožniško postajo, ko so ravno zasliševali morilca, in dejal Mohorku: »Tako. Mohorko. Sedaj sem sam prišel k tebi. Tu imaš sedaj mojo glavo.« — lil Mohorko je v domnevi, da lx> menda orožnika s tem prepričal, odvrnil: »Ni moja krivda, če sem to pisal.«
»Terezikn, ne hodi domov.«
Bilo je na Ve.lilko soboto. Dobajeva mlajša hčerka Terezija je šla k svoji I H) tri v Kaimnico. Bilo je že proti večeru, ko je botra jela Tereziji prigovarjati, naj premoči pri njej, ker je že mrak, in naj se šele naslednje jutro na Velikonočno nedeljo vrne domov. Terezija je nekaj časa na ponovna prigovarjanja oklevala, končno pa se je navzlic mraku in pozni uri odiločila, da gre domov. Doma jo je čakala — smrt.
Kako je bilo v Slivnici?
Prejeli srno: Tukaj pri nas Mohorka nismo poznali, pač pa so nekateri vedeli, da pa zasledujejo obla«ti radi poskusa roparskega napada pri Devici Mariji v Puščavi. Edini, ki ga je spoznal. jc zet gostilničarja Lobnika, Alojzij Rečnik. ki pozna Mohorka že iz otroških let. Rečnik je takoj )>otem, ko je prispel Mohorko v Lobnikovo gostilno, kakor smo že včeraj poročali, kjer je skupno z Želez nikar je vira sinom pojedel 6 jajčk. šel na orožniško postajo, kjer je povedal, da se Mohorko nahaja pri Lobniiku. Ni pn Rečnik prav ničesar vedel o jelovškem umoru, še manj pa. d« bi bil Mohorko osumljen tega hesti jalnega zločina. Prijavil je Mohorka samo radi tega. ker je vedel, da zasledujejo orožniki Mohorka radi soudeležbe pri omenjene«! poizkusu roparskega napada.
Mohorkova mati.
Na policiji so da.nes dali zastopnikom ča-aopisov tozadevno sledeče pojasnilo: Leta 1927 •o na železnišikem tiru na progi me<I Špiljeim in Amovžem našli neko žensko, katere identitete že do danes niso mogli ugotoviti. Sodna komisija je ugotovila, da je bila prej umorjena in nato zavlečena na tir, da se na ta način ustvari fikcija samoumorn. Policijska oblast sklepa, da ie Mohorko sam izvršil ta vnebovpijoč zločin in da je bila dotična ženska njegova mati. Iz okolice Rač, kjer so Mohorkovi nekaj časa stanovali, pa smo izvedeli, da je Mohor.kova mati Uršula mati treh nezakonskih otrok in da si je jx)imagala ter preživljala s tem, da je ljudem prerokovala srečo in bodočnost na podlagi kart.
Dramatična aretacija Hriberskega
<"im je Mohorko spravil s svojimi iapoved-bami v zveao z jelovšikim umorom Ludovika Hrilierskega kot pomngoča, se je takoj podal v Avstrijo okrajni višji nadzornik Cajnko, da izsledi omenjenega Mri (verskega, ki je pri tukajšnjih varnostnih oblastvih kot špecijalist — »kurji tat«, vojni begunec in potep precej dobro znan. Vilšji nadzornik Cajnko je takoj ubral pravo sled. V spremstvu avstrijskega orožnika Gutmaierja se je podail v vinograd posestnika J umgbuuer ja k viničarki Alojziji Vajgel na Suleu pri Lipnici, kjer se je M riberski zadnje <w«e zadrževal kot poljski delavec in dmiinar pod napačnim imenom Franc Žunec. Njegovo identiteto je bilo mogoče ugotoviti le na podlagi okolnosti, da je višji nadzornik Cajnko Hribenskega prav dobro pozna 1 in pn na podlagi slik. — Bilo je v torek okoli 18, ko je orožnik Gut.maier pw.val Žumcn (Ilriberskega) iz vinograda k sebi. Čim je II riberski spozna I Cnjnka. se je zaokrenil 7. namenom, da po-hogne. V tem trenutku ga je zgrabil višji nadzornik Ca jnko za roko iin ga zadržal. Ker je llriiberski kazal še tudi naprej nakano k pobegu, je Gutmoiier potegnil sabljo in zamahnil e njo dvakrat po Žunčevi glavi, tako da je na mah obliln kri glavo kurjega tatu in osumlje-
nega morilca. Radi znatne poškodbe so ga morali prepeljati v deželno l>olni.šnico v Gruden.
Ilriberski odločno taji vsako soudeležbo pri jelovškem grozovitem umoru. Alojz. Vajgel ve izpovedati, dn jc Ilriberski odšel na Veliko solioto ob dveh [vonoldne v nez.nnno smer in da se je vrnil na Velikonočno nedeljo okoli poldne nazaj k viničariji. Kil je oblečen v vsakdanji delavski obleki. Kje se je v presledku -12 ur nahajal Ilriberski, Vajglova ne ve izi|>oviMlati. Tudi se ne spominja, da bi bila videla, da je kdo v dneh pred Veliko nočjo prijel k llriber-skemu. Pač pa zatrjuje Ilriberski. da je noč' i od Velike sobote na Velikonočno nedeljo prespal pri svoji ljubici Štefaniji Kosovi na Suleu, kar jc ona pred višjim nadzornikom Cajnkom in orožniki tudi potrdila.
Kdo je Ilriberski'
Ho jem je aprila meseca 1904 v Pregradi na Hrvatskem. Je nezakonski sin Eve, omožene Simonišek. po poklicu samski hlapec. Večkrat predkazmovam radi tatvine, v zadnjem času pa
ga zasledujejo radi raznih vlomnih tatvin. Priznava. da |h>/iui Mohorka, vendar pa v |>osled-njem času ni imel z njim nikakih /.vez.
Kdo laže?
S tem, da zanika Ilriberski vsako krivdo, se je r.i/plet v zasliševanjih nekoliko otežkočil. Glede končnega rezultata preiskave 1» mogoče šele podati jasno sliko, ko bodo avstrijske varnostne oblasti zaključile svo.jp obsežno zasnovano preiskovalno akcijo v obmejnem pasu. Na drugi strani pa se l>o mogla resnica dognati šele ob konfrontaciji Mohorka s Hriherskim in ino-rebitnosli odkritega priznanja od strani enega izmed obeh. Res je, da bi sodeč |>o grozovitosti petornega umora, moral človek težko umeti, da bi bil en sain zločinec mogel ves ta bestijalen posel v pol u.re in morda še manj sam opraviti. Na druigi strani pa nastane vprašanje, kako je mogoče, da je Ivan lV>baj, ko je prispel na prednjo stran hiše, videl sanno enega morilca, in da ni bilo mogoče doslej na jti druge sekire, o kateri trdi Mohorko. da jo je vrgel vstran v bližnjem gozdu. Prav gotovo je tudi malo verjetno, da bi se bila oba moriilcn po opravl jenem poslu že v bližnjem gozdu ločila in poslovila.
Zakaj ravno v Slivnico?
Od vsega početka se je domnevalo, da je storilec pobegnil preko meje in so se v tem oziru takoj izvršile potrebne poizvedbe. In res je Mohorko, kakor je izpovedal pri zasliševanju, mislil to storiti, vendar pa si jc pozneje to premislil in jo mahnil proti Slivnici, kjer je mislil ostati dva dni, in je hotel potem v noči na velikonočni ponedeljek nastopiti pot preko meje. Toda zgodilo se je, da so ga prej prijeli, kakor je sam domneval. Zanimivo je bilo vprašanje, ki se je porodilo, zakaj se je podal ravno proti Slivnici. Dejstvo je namreč, da je Mohorko imel tamkaj neko z.nanko, s katero se je približno pred tremi tedni seznanil v Mariboru, in se je hotel še pred pobegom od nje posloviti.
Maščevanje.
Precej važno je vprašanje, v koliko odgovarja resnici navedba Mohorka, da je pn tem zločinu sodeloval Ilriberski. V zvezi s temi njegovimi navedbami ni izključeno, da gre za neko obračunavanje med Mohorkom in Hriberskim, to se pravi, da gre nemara za maščevanje Mohorka.
Aspirin
tablete
pristne le z Bayer-jevsm križem
V »in a razkritja na obzorju.
V tukajšnjih zaporih je Mohorko podal nekaj izpovedb, ki so precejšnje važnosti iu ki se tičejo neke imaginarne tolpe,
V tem oziru je
značilna izpovedba Mohorka, da je ubral neko taktiko razkrivanja in opozarjanja na nekatere druge osebe. Urez ozira na to, v koliko bi ta njegova razkritja utegnila biti neresnična in v koliko bi se utegnilo pokazati v teku sodne preiskave, da vsebujejo neko gotovo tendenco; dejstvo je, da je bistvo njegove taktike v z.vračanju krivde na druge, v kolikor se tiče soudeležbe pri nekaterih pomembnih in grozovitih, toda še vedno nepojasnjenih dejanjih v poslednjih letih Najvažnejše, kar se ponuja ob njegovih izpovedbah in drugih indi-cijih. pa je, da je Mohorko soudeležen tudi pri drugih dejanjih, kar pa se doslej ni moglo ugotoviti, pri čemer prihaja v poštev zlasti neki taj-nostni umor v mariborski okolici v poslednjih letih, ki je navzlic dolgomesečnemu poizvedovanju ostal do danes nepojasnjen. Tudi se sicer trdi, da je ta imaginarna tolpa med seboj tesno združena, ker je splošno z.nnno, kako velik strah ima ' ff
prebivalstvo pred temi temnimi elementi, i 4 > ) ' .
. Med tem meni prebivalstvo, ki se iz razumljivih razlogov boji izdati te elemente, da je bil Mohorko vodja te tolpe.
Zato pozor! Vpričo vsega tega se prebivalstvo nn deželi poziva in zlasti še prebivalstvo ob meji, da vse sumljive osebe brez ozira na levo in desno ter brez strahu prijavi v lastnem in javnem interesu oblastvom.
Mohorho se je v celici obesil
Maribor, 8. apr. Nocoj so v celici, kamor so zaprli morilca Mohorka, našli istega obešenega. Visel je na hlačnem pasu. Pazniki so takoj vdrli v celico in ga rešili. Mohorko je bil v nezavesti. Z umetnim dihanjem so ga zopet zbudili k življenju. Prvo, kar je rekel, ko je prišel k zavesti, je bilo: >Kaj me rešujete? Saj vem, kaj sem zaslužil in kai mi gre!«
Ihanski kralj na Betajnovi
Ivan Hribar obsojen na 10 let in t mesec robiie
Ljubljana, 8. aprila.
Pre4 malim senatom deželnega sodišča se je danes točno ob 8.30 dopoldne pričela velika razprava proti posestniku Ivanu Hribarju iz Ihana. Obtoženca sta dva močna paznika pripeljala vklenjenega v dvorano. Naval v dvorano št. 79 je bil precejšen. Opažati je bilo večje število prebivalcev Iz Ihana in okolice. Na hodniku pa je bilo ves čas živahno vrvenje, ker je bilo k razpravi povabljenih nad 20 prič.
Mali senat so tvorili: s. o. s. g. Anton Mladič kot predsednik ter s. o. s. Anton Avsec in s. o. s. Janko M ii 11 e r kot prieednika. Državnega tožitelja je zastopal njega namestnik gosp. Branko Goslar, branitelj obtoženca je bil g. dr. Fran Novak in zasebno udeleženko Ivanko Kavko je zastopal odvetnik dr. Ž vok el j iz Kamnika po svojem namestniku dr. Krivic u iz Ljubljane.
»IT-stmena razprava proti Ivanu Hribarju!« je predsednik senata uvedel razpravo ter nadaljeval: ^Opominjam vns, da pazite na tok razprave, da se pravično zagovarjate, ter s tem olajšate razpravo in poveste po resnici sebi v prid'.
Osebni podatki ohtoženčevi.
Predsednik je nato pričel s formalnostmi glede osebnih podatkov obtoženega. Tvan Hribar, p. d. Matijev, se je rodil 31. oktobra 1890 v Thanu, je samski posestnik, dokončal je 2 razreda osnovne Šole, oče mu ie b;l Anton, mali Katarina. Sedaj ima posestvo v Gorieiei pri Ihanu. Posestvo ceniio na 25000 Din. Ril je leta 1917 in 1918 pri vojakih na italijanski fronti. Kaznovan je bil že 3 krat. Leta 1911 pred ljubljansko poroto zaradi ropa na 8 let težke ječe. Presedel jo 5 in pol leta, najfar je bil leta 1917 poleti amnestiran po bivšem cesarju Karlu.
Obtožba.
Državni tožilec je začel nato citati zelo ob- i širno obtožnico, ki jo je Ivan Hribar prav pazljivo poslušal. Nekaj časa je mrko zrl pred se skozi ščipalnik v tla, pri važnih odstavkih pn je dvignil glavo in zrl v državnega tožitelja.
Ivan Hribar je obtožen v prvi vrsti posku-šenega umora Ivanke Kavke, kateri umor je skušal izvršiti na brutalen način. Ivanin Kavki je 21. novembra 1930 v gozdu pri Ihanu prerezal vrat. Dalje je obtožen 2 prestopkov zaradi žaljenja uradnih organov po § 302 točka 2 kaz. zakona. Žalil je domžalske orožnike prvič, ko je prišla patrulja po noči na njegov dom, in drugič z vlogo na dravski žandermerijski polk, v kateri vlogi je orožnikom očital pristransko postopanje. Obtož-
nica v svojih razlogih navaja glede poskušenega umora:
Obtoženec Ivan Hribar se je pred kakimi 7 leti seznanil s 35 letno Ivanko Kavko. Kasneje sta se sprla, kajti Ivanka Kavka je uvidela, da jo obtoženec le vara, saj je imel razmerje tudi z drugimi dekleti. Ta razdor je med obema trajal skoraj dve leti, nakar sta se poleti 1930 zopet sprijaznila, kar ni ostalo brez posledic. To dejstvo je sporočila obtožencu, toda slednji sprva ni verjel njenemu zatrjevanju. Ko je Ivanka Kavka pozneje obtožencu to vest tudi pismeno sporočila 'er mu potem še ustno to zatrjevala, je le-ta uvidel, da se nahaja v zagati in jo je zato pričel nagovarjati, naj bi odpravila plod.
I	Usodni sestanek v gozdu.
Ivanka Kavka pa ni sledila temu nagovar-, janju obdolženca, ampak se je nato v sporazumu ž njim 21. novembra 1930 napotila v Ljubljano k zdravniku dr. Zalokarju, da bi še od njega izvedela, če je resnično noseča. Dogovorila sta se. da se tega dne ob 18 sesfaneta v gozdičku pri Ihanu, kar se j je tudi zgodilo. Ivanka Kavka je obdolžencu ob tej priliki sporočila, da je zdravnik dr. Zal.vkar i ugotovil njeno nosečnost, nakar jo je obdolženec 1 speljal bolj v samoto, vzel v roke ostro rezilo, verjetno britev, in ž njo nedolžno žrtev strašno raz-mesaril. Prizadejal ji je glasom izvidn in mnenja zdravnika-izTcdenrn dr. Suherja v celoti 11 iireznin po rokah in obrazu. Od teh pa je bila trika in smrtnnnevarna 15 cm dol.7 a u rožnimi v višini ščit-nega hruslaiKn, ki .je prerezala tudi grklian. Sreči je pripisovati, da niso bile prerezane velike arterije, ker bi bila v tem primeru smrt zaradi iz-krvavijemja neizogibna. Vendar pa je bil prerez grkljana zvezan s silnimi bolečinami in poškodba sama prizndejana r. izredno brutalnostjo.
iUdareilneii m ibiraio »rad uroinioko poetajo, kjer zaslišujejo Mohorku
Na poti za pomoč.
Krvoločnega napadalca se je naposled Ivanka Kavka ubranila s tem, dn je napela vse svoje sile. ga pahnila od sebe in zbežala.
Rila je še toliko pri zavesti in moči. da si je zavezala s pleteno jopico vrat in nato prišla do gostiTničarke Urbanije Frančiške, ki ji je na kratko opisala krvavi dogodek in je nato prosila, <'a bi ji pripravila kakega konja, da bi jo odpeljal k zdravniku. Iz strahu pred obdolžencem se slednja sicer ni upala ugoditi prošnji Ivanke Kavke, peljala pa jo je z. Luko Pajerjem k Dionizlju Letičku, Id jo je spravil na posteljo, sam pa se odpeljal po zdravnika dr. Kremžarja v Domžale. Ta jo ros kmalu prišel, poškodovan ko za silo obvezal in nato takoj odredil njen prevoz v ljubljansko bolnico.
Obdolženec prizna, da je imel z Ivanko intimno razmerje, kakor tudi, da se je ž njo po povrntku od zdravnika iz Ljubljane 21. novembra 1930 sestal, zanika pa, da bi jo nagovarjal k odpravi telesnega ploda. Glede krvavega dogodka, k.i so jo odigral v samotnem gozdičku, se zagovarja, da ne ve nič in povdarja, da so od onega tre-notka naprej, ko je krenil z Ivanko Kavko proti gozdu, no spominja, kaj je počel. Povdarja. da se mu je zafoln bloditi po glavi in da je dobil fiksno idejo, da je rezal orožnikom glave.
Ta zagovor obdolženca je seveda gladko iz-, mišljen In po podatkih preiskave tudi do cela o vržen
Temeljito premišljen nnčrt.
Nedvomno je, da je obdolženec svoj načrt temeljito premislil in da je zasledoval le ta cilj, da se na vsak način reši zakonitih obveznosti nezakonskega očetovstva. To dokazuje zlasti okolnost, da je Ivanko Kavko sprva nagovarjal, naj svoj telesni plod odpravi in da ,io je nato po tozadevnem brezuspešnem prigovarjanju skušal celo pripraviti do poroke s S r očkom Mežkom. pri čemur ji je celo svetoval, da se mu lahko uda. Že to postopanje ob dolženea zadostilo osvetljuje njegov značaj, saj pri-, ča jasno, da ni imel nobenih ženitnih namenov in i da je Ivanko Kavko le nizkotno spolno zlorabljal.
Ko je končno uvidel, da so se izjalovila vsa ta njegova prizadevanja, se jc pač odločil k najbolj radikalnemu sredstvu — k usmrtitvi Ivanke Kavke.
Da si je obdolženec ta načrt resnično izmislil, sledi pač. jasno iz okolnosti, da je Ivanki Kavki pred odhodom v Ljubljano naročil, naj se vrne domov šele ob 18. in ne že bo 17. ker je takrat še presvetlo in da jo je tudi naprosil, naj svoji sestri nič ne omeni o potovanju v Ljubljano, kakor tudi ne o dogovorjenem sestanku.
Ta sum potrjuje nadalje tudi po Ivanki Kavki izpričano dejsjvo, da jo je obdolženec ob povratku iz Ljubljane ponovno vprašal, če je med potjo koga srečala iz domače vasi, da jo je nato zapeljal v samoten gozdič, ji tamkaj velel odstraniti naglavno ruto, ki jo je imela zavezano pod vratom in nato še ovratno verižico ta da ji je končno od-vezal celo v bližini vratu se nahajajočo bluzi no pentljo, s čemur je dosegel, da je njen vrat postal popolnoma prost.
Na ta način se je pač na eni strani hotel prepričati, če je odstranjen vsak sum, na drugi strani pa je tudi storil vse. da se mu načrt povsem posreči, ker je gotovo mislil, da bi mu mogla biti ovratna oblačila v napoto.
Po vseh teh okolnostih je pač jasno, da je obdolženec imel odločen naklep usmrtili Ivanko Kavko.
Ali je bil obtoženec zmeden?
Baviti se je končno le še z onim delom ob dolženčevega zagovora, ki meri na to, da se je ob času izvršitve z.ločinslva nahajal v . takem duševnem razkroju, da se na potek dogodka prav nič ne spominja. Toda podatki preiskave kažejo jasno, da si oblolženec nezavestno ravnanje le Izmišljuje, da so tako oprosti odgovornosti za svoje krvavo dejanje.
Kaj je izpovedala Hribarjeva žrtev?
Ivanka Kavka je namreč izpovedala, da je
obdolženec na sostnnku govoril čisto pametno,	da
ni pri njeni opazila najmanjše zmedenosti in	da tudi ni kazal nobenega razburjenja.
Vplivanje nn priče.
Značilno je tudi, da je obdolženec celo iz preiskovalnega zapora skušal vplivati na priče, da bi pri sodišču izpovedale, da so v zadnjem času opazile pri njem razne znake nenormalnosti, da se je čudno obnašal in dajal nerazumljive odgovore. To okolnost je potrdil pod prisego priča Jakob Gregorin, ki je izpovedal, da mu je obdolženec 27. novembra 1930 v jetnišnici izročil pismo z naročilom, da ga izroči bratu Valentinu. To pismo Je Jakob Gregorin čital skupno s Kušmanc Ivano ter je v njem obdolženec zlasti apeliral na svote domače, da naj zanj dobro govorijo pri sodišui in izpovedo predvsem to. dn je bil že doma neumen, da se mu je večkrat zmešalo v glnvi in da je razbijal in razmetaval razne stvari. V tem svojem pismu je obdolženec celo povdarja!. da bodo vsi. ki bodo zanj ugodno izpovedali, dobili tudi lepo nagrado.
Nadalje je obdolženec skušal pripraviti domačine do tega, da bi Ivanko Kavko nagovorili, naj mu vse odpusti, ker je pripravljen jo poročiti, kar je pač najboljši znak. da svoje dejanje prikrito dejansko priznava.
Sicer pa pričajo tudi kazenski predpisi, da je obdolženec nasilen človek, da je zmožen prizadejati vsakomur največje zlo, obenem pa tudi tako oblasten in ohol, da se ga boji cela okolica.
Trdovraten zagovor obtoženca.
Po prečrtani obtožnici je predsednik sporazumno odredil, da se bo izvedlo zaslišanje obtoženca in prvič najprej v zadevi poekušenega umora in nato šele glede obtoženčevih prestopkov zoper čast.
»Ivan Hribar, vslanite!« jo predsednik na-
Pravosl
«0 0!«?
Pariški list o delovanja carigrafskega pravoslavnega
patriarhaia
Pariz, aprila 1031.
TukajSnji -Journal de Debats« priobčuje v današnji številki zelo informativni dopis Iz Carigrada o ekumenskem patriarhu in o njegovi nad-oblasti v pravoslavni cerkvi. Iz članka povzame poglavitne misli. Patriarh Photius II. je ravnokar podal slovesno izjavo v sporu med pravoslavno cerkvijo ruskih emigrantov v inozemstvu in med pravoslavnim patriarhom v Moskvi. Predeu bomo razumeli važnost te izjave, ki bo globoko odjeknila po vsem pravoslavju, je potrebno označiti vsaj v glavnih obrisih politiko, katero izvaju ekumenski patriarhat v Carigradu. Znano jo, da jo pri pravoslavnih cerkvah prevladalo načelo narodniu cerkva, ki so popolnoma neodvisne v svojem lnstuem okolišu. Niti federalne ideje nočejo sprejeli, ono smatrajo zn zadostno vez skupno dogmatično veroizpoved. Vsekakor pa vse priznavajo carigrajskeihu škofu ueko vrsto častno prednost, katero jo svojo dni žc definiral koncil v Kalcedoniji. Kar so tiče cerkvene oblasti nad pravoslavet v Turčiji, je pa-triarhat moral deliti seveda usodo turškega cesarstva, vsaka nova delitev Turčije je v isti mori tudi okrnila območje patriarha iu povzročila ustanovitev novih uarodnih avtonomnih cerkva.
Po pogodbah iz leta 1923. je carifjrajska pa-triarliija obsegala niosto samo z okolico, ki šteje okrog 300.000 pravoslavnih duš. Ker so jo mnogo pravoslavcev izselilo (povečini Grki iu Armenci, ki so šli drugam iskati boljšo prilike za plodonosno gospodarsko udejstvovanjo), je ostalo pod patriarhom samo še okrog 100.000 vernikov. Iz tega bi človek sklepal, da je avtoriteta Phanarja (sedež patriarha) zelo omejena. V resnici pa je dejanski položaj popolnoma drugi. Razpad ruskega carstva, razkroj avstro-ogrske monarhije, osvoboditev Poljske iu Baltiških držav, so dale patriarhu dosti prilik za direktno umeSavanjo iu celo za organizacijo uovih uarodnih pravoslavnih cerkva, ki so sprejele sapuščino razpadlih cesarstov. Nove cerkve eo so tudi redno obračale na patriarha! za pomoč pravoslavnim izseljencem ;n za oporo v krajih, kjer je pravoslavje mislilo, da jc njegov obstoj ogrožen. To se ie zgodilo predvsem v Podkarpatski Rusiji. Tako so se zrahljane vezi zopet na novo •'' 'pile in carigrajski patriarhat je postni neke vrsve zbirališče za novo ustanovljene cerkve na Poljskem, na Češkoslovaškem, v Esloniji, v Litvi in na Finskem. Vlade teh držav so te zveze z vso močjo tudi podpirale.
Istočasno jo patriarhat z veliko vnemo organiziral tudi pravoslavne župnije v Ameriki in tudi v Evropi, kamor je prihajalo čimdalje več pravoslavnih Rusov in Grbov. Tri nove provincije so na la način nastale: ena v Združenih državah, druga v srednji Evropi s sedežem na Dunaju, kamor spadajo Madjarska, Italija in vzhodna Nemčija in Avrtrijn, in tretja v zapndni Evropi s sedežem v Londonu, ki obsega ar.padf.o Nemčijo, Anglijo, Belgijo, Francijo, Holandsko in Švico. Vse tri provin-rijc so neposredno podvržene carigrajskeinu patriarhu. Ravno glede teh treh provincij se jo Photius II. nedavno izrazil, da ima carigrajska ccrkev
Kuho nastaja novi red
Strašna bilanca mirovnih prizadevanj
pravico do nadoblasti nad vsemi škofijam!, 1:1 so nahajajo izven območja kakšne narodne cerkve. To pravico da mu jo že priznal koncil v Kalcedoniji in še ni bila do sedaj od nikogar zanikana. Gornja izjava ne bo povsem resnična, ker je Sveta ruska sinoda imela stalno nadoblast nad ruskimi cerkvami v inozemstvu, izjemo, katero je patriarh dopustil na ljubo ruskim carjem.
Carigrajski patriarh je svojo pravico nad ruskimi cerkvami podčrtal že leta 1920., ko je skupno z belgrajskim in z moskovskim patriarhom ustanovil vrhovni odbor za vse ruske cerkve, ki sc nahajajo v emigraciji. Na drugi strani pa je dovolil, da jo zapadna ruska cerkev izvolila svojega škofa Ev-logija, imenovanega direktno od ruske narodne cerkve, katero jo vladal takrat slavni patriarh Ti-hon. Zmešnjava jO nastala, ko so je na zapadu naenkrat pojavil bivši kijovski metropolit Antonios, on sani Izseljenec. Oba metropolita Evloglj in An-tonios, sta polagoma začela smatrata eanm sebe za neodvisno, oziroma odvisne samo od Moskve. Carigrajski patriarh jo nameraval počakati nn prihodnji vsoprnvoslavni koncil na gori Atos, dn reši to vprašanje. Čakanje je postalo nemogoče vsled tega, ker so je februarja metropolit Evloglj proclnsil za | patriarha za vse pravoslavne cerkve, izven ruskega ozemlia. Zadeva je bila slodečn.
Evloglj je bil, kakor smo rekli, svojo dni od Tihoua imenovan, dn oskrbnic pravoslavje na zapadu Evrope. Novembra 1930 ga je pa odstavil škof Sergij, ki nadomestuje moskovskega patriarha Petra Krutiskoga, ki potuje po Sibiriji. Odstavitev so ie bržkone Izvršila na povelje sovjetskih oblasti. Evlogij je odrekel pokorščino in ker so njegov korak odobrili vsi verniki, duhovniki in tudi metropolit Antonios, lo prišlo do sklepa, da se pretrgajo vse zveze z Rusijo in da so ustanovi neke vrste avtonomna pravoslavna ccrkev v inozemstvu, ki bi bila popolnoma avtonomna in samo obdržala neuu častno zvezo z moskovskim patriarhom. Decembra pa je prišlo do novega spora mod Kvlogijem in Antoniosom. ki sta oba zahtevala zase vrhovno oblast nad to novo cerkvijo. V tem trenutku se jo Evlogij obrnil na Photiosa !I. v Carigradu za odločitev. Carigrad je odločil, da ima on sani vrhovno nadoblast in je imenoval Evlogija za svojega začasnega zastopnika, ki naj v njegovem imenu začasno vodi usodo znpadne cerkve, dokler da vse-pravoslavni koncil ne izreče definltivne rešitve.
Iz tega bi sledilo, da je avtoriteta Carigrada narasla in da so težka preganjania, ki jih mora prenašali pravoslavje, njeno moč konsolidirala. Ker se tok pravoslavnih vernikov iz vzhoda na i zapad najhrže ne bo ustavi), je s tem tudi dana ! možnost carigra'skemu patriarhu, da stalno krepi svojo nadoblast in svojo avtoriteto. Na drugi strani pa se v pravoslavnih krogih izraža bojazen, da ne bi zapadn! vplivi spravili prav 'ivne cerkve v Grčiji, v Romuniji, v Jugoslaviji in celo v Bolgariji v nove težave. Seveda poslano neizbežno tudi vprašanje, kako vzgojiti zadostno število izobraženih duhovnikov in prelatov, ki bi na zapadu mogli uspešno vodili pravoslavne cerkve. Vprašanje, ki ga ni najbolj lahko rešiti.
&ert:m resnice
Ameriški znanstveniki odkrili se'um, hi o -krtva zločince
_ London, 8. aprila. AA. Dr. AV MIlani Vonng iz Suiithsfalle v državi Ontario je pri svojem prihodu v London poročal dopisniku »Dailv Mnila« o zanimivem znanstvenem odkritju či-kaške univerze. Odkrili so neki serum, ki prisili zločinca, da prizna svojo krivdo. Pravijo, dn to sredstvo nikoli ne zgrt'31 svoiega učinka. Imenujejo ga jseruni resnice«. O uspešnosti tega seruma je Young navedel zanimiv printer. Kmetovalec je iniel dva otroka. Neko jutro so mu povedali, du so našli otročiča zadavljena.
Policija ni mogln dognati, kdo je morilec in tako je stvar zaspala. Nekaj časa na>'o jr kmet izpre-menil svoje bivališče, kar jc zbudite suni policije, ki ga je aretirali. Obtoženi je odločno branil svojo nedolžnost in dejal, da jc morilec neki Polenski. Ker se nin je zdela tn trditev sumljiva, je dr. Young dal k.mehi injekcije hydrobromida. Ko ga jc vprašal za njegovo ime. jc takoj odgovoril Polenski in tako priznal svojo krivdo.
Okrožnica naših školov fe bila na mesta
Slovenski duhovnik pretepen — Fašisti vdirajo v cerbvc
Postojna, 8. aprila. V Branici na Vipavskem je bila na praznik sv. Jožefa običajna »sagra« (pro-ščenje). Zvonovi so slovesno pritrkavali. Eksalti-rani fašisti so vzeli to za demonstracijo solidarnosti z jugoslovanskimi molitvami v smislu okrožnice jugoslovanskih školov. Zato so braniškega župnika na samotni cesti napadli in pretepli, čeprav ;e na njihovo vprašanje pojasnil, zakaj se je na praznik sv. Jožefa pritrkavalo.
Trst, 8. aprila. Letos se v Skednju pri Trstu ni vršila običajna velikonočna procesija, čeprav bila napovedana, kakor druga leta, za veliko soboto zvečer. Fašistični tisk poroča, da je župnik Macorol povabil godbo iz škedenjske livarne, naj tudi letos sodeluje pri procesiji. Načelnik godbe mu «je odgovoril, da se godba udeleži procesije le pod pogojem, da se mfd sprevodom opustijo slovenske molitve in petje. Ako pa bi se pevci drznili peti slovenski, potem bo godba demonstrativno zapustila sprevod. Župnik ni odgovoril na to pismo. Kljub temu so prišli fašisti na veliko soboto s svojo godbo pred cerkev z očevidnim namenom, da bi preprečili slovensko petje in tako povzročili zmešnjavo. Poleg tega je pripeljal šolski voditelj v črne srajce oblečene šolske otroke, ki naj bi tudi demonstrirali. V zadnjem trenutku, ko je bila pred cerkvijo žc zbrana velika množica vernikov, je žunnik odpovedal procesijo, da prepreči demonstracije in bogoskrunsfvo. Nato so fašisti med zvoki »Giovi-nezze* odkorakali ter priredili po predmestju hrupne demonstracije.
Na velik petek je pridigal pri Sv. Jakobu mons. dr. Ukmar, seveda v slovenskem jeziku. Med pridigo je pričela skupina fašistov glasno govoriti !n skušala s klici prekiniti govor. Pridigar je kljub le/nu nadaljeval pridigo in jo dokončal. K motil-cem je pristopil župnik in jim velel, naj mirujejo ali pa nuj se odstranijo. Na posredovanje policijskega komisarja so fašisti odšli. Mons, Ukmarja
Komunisti razgrajajo v Nemčiji
Berlin, 7. uprila. kk. Komunisti so hoteli o Veliki noči prirediti demonstracije brezposelnih, katere pa jc policija prepovedala. Komunisti so kljub temu skušali demonstracijo izvesti, njihovi poskusi pa so bili povsod preprečeni. Policija je aretirala 224 oseb. V cerkvi Vnebovzetja so komunisti razbili eno okno in poškodovali napise. V soboto popoldne je krožilo nad delavskim okrajem veliko letalo z nnpi.-om »Rdeča fronta«. Ker nemške oblasti niso nikjer beležilo ■taik start, je letalo najbrže prišlo iz inozemstva.
Revo'ac'ja na Madeiri
London, 8. aprila. AA. Angleška križnrka : 1/onrloiK jc odplula iz Gibraltarja v Funchul na Madeiri, da zaščiti angleške interese pred izgredi in napadi od strani vstašev. Po poročilih iz Fitnehala je položaj nn Madeiri resen. Uporniki se pripravljajo nn hud odpor in se bodo borili do skrajnosti proti četam, ki so nn potu iz " '-one.
\ i tnočrsi nesnV! v Jeruzalemu
Jeruzalem, 8. aprilu. KK. Ker so nastopili skoro istočasno verski prazniki kristjanov, Židov in muslimanov, je nastal položaj v Palestini napet in spominja na stanje o priliki predlanskih neredov. Nn mnogih krajih so bili manjši spopadi med muslimani in Židi. Trije židje so bili ubiti. Pokopali so jih ob ogromni udeležbi prebivalstva. V Jeruzalemu in v liaifi je redarstvo, t»oinnoženo z vojaštvom zasedlo vsa prometna križišča. Angleške vojaške čete v Egiptu so v pripravljenosti. Po potrebi jih takoj preji,.,jejo z letali v Jeruzalem.
Sifctislii vtrkati
Madrid, 8. aprila. AA. Poročajo, da sc bo moral znani republikanski politik in učenjak Unamu.no zagovarjati zaradi razžalitve Veličan-
stva, Unamuno jo imel v nedeljo govor, ki se jo z njim hotel vrniti v jjolitično življenje. Policija ga je prekinila in nru odvzela rokopis.
Pariz, 8. april«. AA. V zvezi z vestmi o skorajšnjem odstopu španske vlado se je obrnil dopisnik agencijo llavas na zelo uglednega člana vlado, ki je izjavil: Vlada g. Anzarda je trdno odločena, da izpolni svojo misijo, ker so volitve državi potrebno.
Kdo podpira Kurde?
Carigrad, 7. aprila, kik. Turški listi napadajo perzijsko vlado, češ da podpira vstajo Kurdov ob turlko-perzi j.skI meji. Listi celo grozijo čisto odkrito, da bodo turške čete morale napraviti red. Ta nova kampanja se jc očividno jx> daljšem miru obnovila radi tega, ker perzijska vladu noče odstopiti Turčiji ozemlje Aru-laiu, kakor je to zahteval turtSki generalni štab. Perzijska vlada ima tudi strategične vzroke, ker ozemlje, ki ga zahteva Turčija, obvladuje? perzijsko provinco Aserbejdžan, v kateri bivajo skoraj izključno ljudje turškega plemenu. Turki stoje na stališču, da se jim mora ozemlje Ararat brezpogojno odstopiti, ker sicer trajnih kurdskih nemirov nc lio mogoče odpraviti. Perzijska vlada pa izjavlja, da jc v to svrho potrebna samo majhna poprava meje.
Upori v Panami
Berlin, 8. aprila. AA. Iz Paname poročajo, da se je jiosrečilo generalu Cedenu nastaniti glavni stan v Eloizi v Venezueli. Revolucionarji so zasedli mesti San Vincento in Rineouhoudan.
HomaiHe v Avstraliji
London, 8. aprila, kk. HO delegatov severnega dela Novega južnega Wallesa je sklenilo na zborovanju v Maitluud Towuu, du ustanovijo j lastno državo pod imenom Nova Anglija. Izdelali so že ustavni načrt. Ta njihov korak je J direktna posledica tega, da se jc vlada Novega južnega \Vullesa branila, izpolniti finančne obveznosti proti Angliji.
Trsi se boji nemške zveze
Trst, 7. apr. Tukajšnji listi sc bnvijo z vprašanjem, kakšne posledice bo imela avstrijsko-neni-ška 'carinska zveza za tržaško pristanišče. V gospodarskih krogih prevladuje mnenje, da pomeni zveza nov udarec Trstu, ki preživlja že več let težko gospodarsko krizo. Do tegu zaključka prihaja tudi »Ptecolo«. Po razsulu Avstrije, Id je 6 posebno tarifno politiko branila Trst pred konkurenco Hamburga, je moralo tržaško pristanišče nazadovati. Propadanje tega pristanišča je pospešila okolnost, da so Jugoslavija, Romunija In Poljska pričele usmerjati promet skozi Itisine luke, medtem ko je Češkoslovaška naglo organizirala rečni promet po Labi proti Hamburgu. Čeprav znaša razdalja od Dunaja do Hamburga 1109 km ia od Dunaja do
Trsta samo 589 km, se da ta razlika odpraviti z ot« ganizaoijo enotnega prednostnega tarifnega sistema, ki jo bodo Nemci in Avsirijci gotovo izvodil. Vso žrtve tržaških brodarjev in vse tehnične izpopolnitve tržaškega pristanišča ne bodo veliko pomagale v borbi proti Hamburgu, ako v resnici pride do napovedane carinske zvezo med Avstrijo in Nemčijo; promet v tržaškem pristanišču ni'?a v tem primeru nujno nazadovali v veliko škodo >»e dežele. Te zgube bi ne bilo mogoče nadomestiti z industrializacijo mesta, ko je itak industrija že v krizi. Spričo tega položaja jo polrebno, da odgovorni krogi poučijo rimsko vlado o nevarnosti, ki groii tržaškemu pristanišču.
soni v Jugoslaviji
Razdor med masoni radi carinske zveze — Ali s
Francijo, aH z Anglijo
je že nedavno grdo napadel »II Popolo di Trieste« in tudi tržaškemu škofu ni tedaj prizanesel, ker si je izbral Slovenca za svojega svetovalca.
Da bi ublažil te dogedke, ki pač dokazujejo, da je bila okrožnica jugoslovanskih škofov na mestu, napada današnji ^Piccolo« sedanjega upravitelja šentjakobske cerkve Omerzo, ki nadomestuje bolnega italijanskega Župnika, češ, da je kot ljubljanski duhovnik poslovenil šentjakobsko faro. List zahteva, da se takoj imenuje nov župnik, ki ne sme biti tujec. (C. g. Omerza je italijanski državljan! Prip. »Slovenca .) Piccolo« nadalje trdi, da se čutijo Italijani v tržaških predmestiih, kakor v Skednju, pri Sv. Ivanu in Barkovljah v verskem pogledu zapostavljene, ker se glavna cerkvena or>ra-vila vršijo še vedno v slovenskem jeziku. Odslej je treba dati prednost italijanskemu jeziku. V Ro-janu naj se jutranja slovenska maša in popoldanska služba božja odnravijo.
Za mesto je bil dogodek med procesijo na glavnem trgu nrava senzacija. Velikonočno procesijo pri Jezuitih, ki prispe skozi oboke pod magistratom ludi na glavni trg -Unita«, je vodil kapu-cin p. Fortunat iz Italije. Ko je procesija dospela na glavni trg in je pater ugledal ob nomolu vojne ladje, jih jc s široko gesto blagoslovil.
Berlin, 8. aprila, kk. V zadn jih tednih je nnšlo zaposlitev 200.000 brezposelnih, tako da se je število brezposelnih s tem nenadoma nad pričakovanje zmanjšalo,
Cnrigrnd, 8. aprile, kk. Tu sc cilje, da bodo v kratkem obiskali Angoro bolgarski kn lj in kraljica, prineerinji Evdoksija in Nadežda, princ Ciril in zunanji minister Bnrov.
London, 8. aprila, kk. Na zbnrovnnhi neodvis« no delavske strn»'-e v Senrb<-rovghu so vr raj sklenili, da so izključijo b, stranke vsi člani Mo3leyeve skupina.
Zagreb, 8. aprila. Kakor poroča »Hrvatska Straž a % se je dne 28. in 29. marca vršil v Osijeku redni občni zbor velike lože »Jugoslavija« s sedežem v Belgradu. Na dnevnem redu so bila važna vprašanja, ki poleg prostozidarjev zanimajo tudi širšo javnost. Zanimivo je, da je napovedana carinska zveza med Avstrijo in Nemčijo povzročila med niasoni razdor. Tako so francoski prostozidarji, njim na čelu Fil. Berthelot, E. Herriot, L. Le Foyer in Rene Besnard, zavzeli strogo odklonilno stališče napram carinski zvezi, medtem ko so se švicarske in avstrijske lože — te vodijo znani pro-pagator Panevrope Coudcnhove Kalergie, načelnik mednarodnega masonskega informacijskega urada Evgen Lennhoff in urednik fratnasonskega glasila dr. VI. Misar — izrekle za avstrijsko-nemški carinski sporazum trdeč, da je ta povsem v skladu z inasonskim idealom, da se carinske meje odpravijo, in tudi z izjavami proti mirovnim pogodbam, ki so jih podali prav predstavniki francoskih lož na kongresu mednarodnega masonskega združenja (AMI) I. 1926. v Belgradu.
Masonerije male antante so sc znašle v zelo neugodnem položaju, ker so morale carinski sporazum obsoditi. Češka velika loža v Češkoslovaški se je odločno postavila po robu carinski zvezi, med tem ko je nemška češkoslovaška velika loža »Les-sing zu den drči Ringen« navdušeno odobrila akcijo nemške in avstrijske vlade ter pozvala Češkoslovaško, naj vstopi v nemško-avstrijsko carinsko zvezo. Romunska velika loža, ki jo vodi mojster knez Bibesco, pa se v vprašanju še ni hotela izreči. V
Belgradu pričakujejo prihod uglednih francoskih framasonov, ki bodo razložili stališče francoskih lož; to bo znatno olajšalo nalogo zveznega sveta.
Zborovalci so z zadovoljstvom sprejeli vest, da bo ugledni jugoslovanski masonski predavatelj in sotrudnik lož 'General Peigne« in -La fraternite des Pcuples« v Parizu, ki zastopa jugoslovansko masonstvo pri pariškem »Velikem Orijentu«, zasedel odgovorno mesto v glavnem tajništvu mednarodnega masonskega združenja (AMI) v Ženevi; jugoslovansko masonstvo upa, da pride tako do vpliva v tej glavni mednarodni masonski organizaciji.
Gotovo najvažnejši predmet tajnega razpravljanja je bilo vprašanje, ali naj sc jugoslovanske lože orientirajo anglosaško ali francosko. Pokazaio se jc, da se mnenji belgrajskili in zagrebških prostozidarjev v tem pogledu povsem križata. Zagrebški masoni zahtevajo, da se jugoslavsko masonstvo reformira v pravcu anglosaške masonske koncepcije in na (a način skuša priti v stik z močnim brit-skim in ameriškim masonstvom: belgrajski masoni pa uporno branijo francosko smer. V tem vprašanju ni prišlo do konkretnega zaključka, ker sploh ni bil stavljen formalen predlog, naj se jugoslovansko masonstvo poangleži; pa četudi bi takšen predlog kdo stavil, bi ne prišlo do sklepa v tem smislu, ker pač niso dani pogoji, da se sklep tudi uresniči. Vsekakor se prvi poskus zagrebških masonov, da bi jugoslovansko mason.tvo angleško orientirali, ni posrečil.
'ran'e
nezaposlen h rudarfev
Z ozirom na tožko brezposelnost v naših rudnikih ln z ozirom na ustanovitev fonda za podpiranje nezaposlenih rudarjev pri Glavni bratovski sklad niči je preodkazala Delavska zbornica za Slo-veniio temu fondu znesek 50000 Din. Zbornica so jo obrnilo tudi na druge organe s prošnjo, da bi ta fond čimprej podprli.
■ Ker je treba, da so organizira podporna akcija za nezaposlene rudarje preko enega samega zavoda, zbornica v bodoče sama ne bo reševala prošenj za podpore.
Potrebno se nam zdi opozoriti ob tej priliki, da je sredstev, ki se bodo zbrala predvidoma za podpiran le rudarjev, zelo nmlo, medtom. ko je nezaposlenih veliko, tako da se bodo morala uporabljati zbrar.a sredstva za podpiranje onih rodbin, ki so izgubilo radi nezaposlenosti vse dohodke, in zn kritje polnih stroškov na kraje nove zaposlitve.
Delavska lliiruira za Slovenijo, Ljubljano.
Dunajska vremen«?** nniorcrt. Podnevi bo procoj obl: č:io. Zjulraj pa mulo. Na oksponlrnnlh krajih slana.
Drobne vesii
Belgrad. 8. aprila, ž. 16. t. m. se otvori zračna zveza Bclgrad-Skoplic-Solun. S t. majem se olvori letalski promet Belgrotl-Zagreb-Gradec -Dunaj. Tretja zveza bo preko Bclgredn-SaTa-jeva in Pod^ricc.
Belgrad, 8. aprila. A A. Oddelek za zgradbo železnic prometnega ministrstva jc na podlagi sklena prometnega ministra G. Ž. 3380-31 razpisal glavni natečaj idejnih načrtov za postajno pos lop je B e.l grad .Dnina v na progi Belgrad-Pnn-čdvo. Načrte je treba poslati po 1. maja. Podrobna navodila in temeljne načrte daje omenjeni oddelek Belgrad, Palmoiičcva 4, soba 42.
Zagreli, 8. aprila, ž. Kolo hrvatskih književnikov je sklicalo zn II. t. m. glavno skup. ščiuo. V sluča ju, da no bo dovolj no od/Ivo, se bo ista obdržala 18. t. m.
Stoekholin, 8. aprila, lok. Danes te nnirl t starosti 67 let največji švedski lirik Eriik Axel Kurlfeldl. Kot sin kmečke hiše je jemal motive za svoje pesnitve iz svojo ožjo kmečke domo-
vino.
I nnilon, 8. aprila, kk. Radi goste megle je pri ■ Soulhamptonu obtičal v blatu ogromni oceanski . parnlk r.Bi rengsria«. šele danes so ga s pomočjo
l mnogih vlačilcev zopet potegnili v vodo.
Stev. 70.
Strun '0.
PRECENI)IVO POMOČ
Vam nudi Schichtova metoda na dan pranja. K temu potrebujeteŽensko hvalo, da perilo zvečer namočite, in Schichtovo terpentinovo milo, da perilo drugi dan
izkuhate.
ZJUTRAJ

Koledar
Četrtek, aprila: Marija Kleofova; Tomaž Tol., uiučencc, Zadnji krajec ob lil.l5. Hcrschel napoveduje mrzlo vreme.
Novi grokoui
+ V Ljubljani je umrla gospa lfojau Jo-sipiaa, rojena Borštnar, soproga načelnika mestnega vojaškega urada. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne. Sveiila ji večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
■f Na Kolovratu je umrla f;06pa Marija Zupančič, ftara še le 30 let. Zapušča žalujočega soproga in pet otrok. Blag ji spomin! Preostalim naše sožalje!
dosežele, čo Vam izvrši gj načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro cTehna \ Ljubljano, Mestni trg št. 25 L

Os"bns vesli
—	Ravnatelj Cementarne Tibovcijskc pre-mojjokopnc družbe, Trbovlje, g. dr. Wormser praznuje danes svojo 60 letnico. Pod njegovim 20 letnim vodstvom se je Cementarna povečala in preuredila v najmodernejše podjetje te vrste v naši državi. Gosp. dr. \Vormser uživa radi svojih oseb-uih vrlin in velikega strokovnega znanja simpatije najširših krogov. Želimo mu še mnogo let srcčaega življenja in uspešnega uuejstvovanja!
Os?«tV ucsSJ
jio/ — Predsedstvo Hubadove župe JPS je prejelo od ministrstva dvora zahvalo Nj. Vel. kralja za izrazi vdanosti in zvestobe, podnešene z letne skupščine Hubadove župe v Ljubljani dne 8. marca leta 1931.
—	V ministrstvu za yradbe je določen ta red za strokovne izpite: Za skupino arhitekture 15. do 18. aprila; za skupino hidrotehnike 19. aprila; zu skupino za mostove in armirani beton 20. iu 21. aprila; za skupino za stroje 22. do 23. aprila; za skupino elektrotehnik* 24. do 25. aprila; za skupino železnice 26. aprila in za skupino za ceste 27. do 29. aprila.
—	Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljubljani, sporoča članstvu, da se vrši pevski tečaj za mešani zbor 13. in 14. aprila v Glasbeni Matici. Pričetek v ponedeljek 13. aprila ob (J z občnim zborom.
—	Slovensko planinsko društvo naznanja, da se vrši občni zbor Osrednjega društva v nedeljo 26. aprila t. I. ob 9 dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo knjigovodje. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Volitev delegatov za skupščino. 6. Samostalni predlogi. 7. Slučajnosti. — Bilanca in zapisniki občnih zborov so članstvu v pogled v društveni pisarni osem dni pred občnim zborom.
—	Smrtno spanje starčka. Črnuče, 8. aprila. Davi se je bliskoma po vasi raznesla novica, da so našli starega Preskarja mrtvega v hiši za pcčjoi kjer se je zadušil v dimu. Starček, 84 letni Peter Dobrave jc prebival v hiši sam. Kakor so pokazala znamenja, ki so jih našli davi v hiši, je mož snočl legel na peč, preganjajoč si čas s pipo tobaka. Medtem, ko je kadil, jc zaspal, žerjavica iz pipe jc najbrže izpadla na peč ter vnela cunje. V izbi, ki jc itak nizka, z lesenim stropom, je začel nastajati dim in plin, v ka'erem se jc starček zadušil. Davi, ko je prišla dekla, da pomolzc krave, je zastonj trkala na vrata. Potem ie prišla še soseda ter sta zdaj skupno začeli razb;jati po vratih. Naposled sta razbili v oknih slekla; iz sobe je začel siliti na prosto dušeč dim. Ko se jima ie naposled posrečilo vdreti v izbo, sta našli starčka na peči mrtvega.
—	Otrok v og ju. Na Brezovici se je pred včerajšnjim pripetila huda otroška nesreča. 2 letna Marija Sojcr, hčerka posestnika na Brezovici, se !e igrala okoli domačega štedilnika, na katerem se je ravno kuhalo kosilo. Otrok je zašel preblizu ognja, nakar je bil v trenutku ves v plame 'ih. Otroku je na telesu zgorela vsa obleka. Domači so sicer takoj pogasili ogenj, niso pa mogli preprečiti, da se otrok ne bi močno opekel. S hudimi opeklinami po vsem telesu jc bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico.
—	Prepoved zab >javf« v krčme. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 3. marca 1^31 prepovedalo zahajati v krčme za dobo 1 leta vlni-čarju Scrpu Ferdinandu, blvajočcmu v občini Ko-:aki št. 313, okraj Maribor — levi breg.
—	»Slovenski Učitelj« ima v številki 3.—4. naslednjo vsebino: Dejstva za vzgojno in šolsko delo. Fort. Lužar. — Pisma podeželskemu učitelju. Boris Grad. — Učni načrt zu jezikovni pouk, kakršnega imajo v Avstriji za prvih pel šolskih let. L 6. — Reforma pouka v čitanju. F. L. — Vzgojni film. Kriha. — S potovanja na prvo službeno mesto. Ivan Hribski. — Književnost. — Razno. — Zapiski. — Glasbena priloga.
—	Nevarna razbojniška tolpa izročena sodišču. Iz Kragujevca poročajo: Predvčerajšnjim je bila izročena tukajšnjemu okrožnemu sodišču roparska tolpa zloglasnega hajduka Života Lukien, ki je štela 17 članov. Tolpa je bila več let strah prebivalstva in ima na svoji vesti 31 umorov in ropov.
—	Nesreča z granato. V Bračeviču v Dalmaciji je neki kmet našel granato, ki jih je po italijanski okupaciji mnogo ostalo. Nesel jo je domov iu se začel z iijo igrati. Naenkrat je granata eksplodirala, mu izbila oko in ga nevarno ranila na slavi. Popolnoma pa je razmesarila njegovega enoletnega sinčka. Oba so v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico.
—	Dva nova velika mostova bodo začeli graditi v Donavski banovini, in sicer čez Donavo pri Bački Palanki in Iloku in čez Tiso pri Zablju, ttied Novim Sadom in Velikim Bečkerekom. Proračun za most čez Tiso je že napravljeu in znaša 80 milijonov dinarjev.
—• Pijana junaka sekire. V predpretekli noči ie prišlo ua Vrhoven pri Zagrebu do krvavega poboja med dvema pijancema. 36letni ključavničar Ivan Sleušič in 361etni delavec Andrija Stefančič sta popivala v Stefančičevem stanovanju. Ko sta bila že tako pijana, da sta komaj stala na nogah, sta se sprla in zagrabila vsak svojo sekiro. Obde-lavala sta toliko časa drug drugega, da sta naposled oba obležala v krvi na tleh. Prepeljali so ju v bolnišnico, kjer pa se do sedaj še nista zavedla. Njuno stanje je resno.	_
li radii zaorafa?
Gnilobo, vrenje, vetrove odstranijo hitro ARTIN-dražeje. Vsebina šk»tljo za Diu 8"— zadostujo za 4—6 krat. — Dobo so v vseh lekarnah.
—	Zanimiva zgodovina avtomobila. V Sreni-ski Milrovici se jc te dni primerila zanimiva tatvina avtomobila. Neka novosadska tvrdka je pred časom prodala nekemu Simi Bežanoviču avto za 00.000 Din na obroke. Bežanovič je 10.000 Din plačal, nato pa jc nehal s plačevanjem, nakar ca je tvrdka tožila. Bežanovič pa je medtem prodal avto za 20.000 Din tiskarju Paji Stojanoviču. Tvrdka je to zvedela in poslala svojega šoferja Morila v Srem-sko Mitrovico. Ta se je spoznal s Stojanovičevim šoferjem Jovičičem in te dni sta se skupaj peljala v avtomobilu. Na nekem mestu se ie avto ustavil in Jovičič je stopil ven. V tein trenotku pa je Horn, šofer novosadske tvrdke, pognal avto in takoj zapeljal v Novi Sad. Jovičič je takoj obvestil policijo, ki jc telefonirala v Novi Sad. naj Horna aretirajo iu z avtom vred pošljejo v Mitrovico. To se je tudi zgodilo. Avto pa je začasno prevzel odvetnik Peter Božič, ki zastopa novosadsko tvrdko.
—	16 letni ubijalec svojega brata. V Kukulja-novu pri Sušaku sc je zgodil predsinočnjim grd zločin. V neki gostilni je popival 16letni Zvonko Mavrinac. Zvečer ga je pa prišel klicat njegov starejši brat Anton, ki se je nedavno vrnil iz Amerike. Ker je videl, da |e brat pijan, ga je spravil iz gostilne ven. To pa Zvonku ni bilo po volji. Potegnil je iz žepa nož in z njim prerezal bratu žilo odvodnico. Anton je v nekaj minutah izdihnil.
— Tri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženoeti, tesnobnosti, splošnem slabopo-čutju Ln utrujenosti pospeši naravna »Frani-JoscI« grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruj© pred vnetjem slepiča. Najodlicnejši zdravniki stoletja so vporabljali ^Frai-Josef« vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. >Franz-Jospf« grenčica so dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
IVesrečci pri obešnrrri zvonov
Žirovnica, 7. aprila.
Poročilo Slov. listac z dno 7. aprila moramo nekoliko popraviti. Dne t>. t. m. jionrsrrceni delavec g. Peter Galej iz Žirovnice ni padel t-z vrha zvonika na tlac, ampak ga je zadel« nesreča stoječega na tleh. Tudi se ui odtrgala vrv, ki je bila iz močne žice, ampak se je prelomil tramič, na katerega Je bil pritrjen škripec, in je pri prvem nategu vrvi s škripcem vred padel na tla. Pri padcu je po prsih oplazil spodaj stoječega Gateja. Ponesrečenca so prenesli v bližnjo hišo ter precej poklicali zdravnika dr. Kogoja z Jesenic. Ta ga jc pregledal, mu uudil prvo pouioč iu odredil, da so ga s prvim vlakom odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Gatej Ima nalomljeua nekalera rebra: natančneje pa bodo poškodbo ugotovili v bolnišnici. Upamo, da smrtno nevarnosti ni, in mu želimo, da kmalu okreva.
Zvon je samo z voza, s katerega so ga hoteli potegniti v zvonik, zdrknil ua mehka travnata tla in se pri tem ni nič poškodoval. Kmalu po opisani nesreči so ga brez nadaljnjih ovir z lahkoto potegnili v zvonik ter obesili, tako da so Zdravo Marijo žo lahko zvonili z njim. Ima prileten, mil glas, le nekoliko močnejšega smo pričakovali. Vjema sc pa dobro s svojim nekoliko težjim železnim tovarišem, ki ima za malo terr.o nižji glas. železnega je po vojni vlil g. Franc Torkar na Jesenicah, sedanjega pa iz počenega bronastega prelil g. Ivau Kogovšek v št. Vidu nad Ljubljano.
V vodnjaku atomi
Ljutomer, 0. aprila.
Nn velikonočno nedeljo zvečer se jc v Noršln-cih blizu Ljutomera zgodila huda nesrečo, ki je vzbudila splošno sočutje v okolici. Mizarski mojster Ivau Dctt si je pri sosedu Vaupotiču, ki ima vinotoo, privoščil nekoliko jeruzalemea. Okoli desetih zvečer se je nekoliko odstranil iz sobe, šel ven in se bržčas spotaknil že na stopnicah in kar z glavo naprej zletel v nizko odprl vodnjak pred dvoriščnim pragom. Vodnjak ni bil ruvno globok. Pri padcu v vodnjak Je dobil težje poškodbe na glavi. Domači so slišali ropot, prihiteli na pomoč in so nesrečneža potegnili za noge iz vodnjaka, a je bilo že prepozno. Bil jo že mrtev. Hajnl jo bil izvrsten mizar, Član požaruo brambe, ki ga je spremljala ob pogrebu,
Novo mesto
Velikonočni prazniki so pri nas polekli lepo in mirno. Procesije so ee izvršile v najlepšem redu. Obo procesiji, farno in frančiškansko, je v slikovitosti zelo pozdi gnila vojaška četa, Id je strumno korakala za novomeškim god bon ta) društvom, katero ei je nabavilo za Veliko noč lepe nove uniforme. Obeh procesij se jo udeležilo veliko število ljudstva. Zelo lepa In slikovita je bila tudi šmihelska procesija, v katero so se uvrstili tudi gasilci iz fcmihela in Smolenje vasi z naraščajem ter s četo samaritank v lepili krojih.
Osebne vesti. Službo komandirja orožniške čete je prevzel orožniški major g. Gligorije Živkovič. Orozniški poročnik g. Svetfelav Pjordjevič pe jo prevzel mesto vodnika čete.
TrbovVte
Pojasnilo; Da letos pri velikonočni procesiji ni igrala godba, se nekateri pritožujejo in napadajo g. župnika, godbo in občino. Da ne bo ne-sporazumljenja in se ne bi godila komu krivica, smatramo za dolžnost pojasniti sledeče: G. župnik j jc poslal po nekem godbeniku sporočilo g. kapel-niku, da letos pri Vstajenju ne bo godbe in sicer iz razloga, ker vlada med tukajšnjim delavstvom veliko pomanjkanje, in ne bi bilo prav ined temi reveži, zbirati denar za plačilo godbe, kakoi se je to zgodilo druga leta. Občina sicer daje za bogo-častje gotovo vsoto, katere pa župni urad ne sme porabiti za godbo. Ce se bo drugo leto obrnilo na boljše, bomo zopet imeli godbo pri Vstajenju Gospodovem.
Sv. misijon se prične v naši farni cerkvi dne 12. I. m. in bo trajal do 19. V nedeljo bodo tri j pridige in sicer ob 6 zjutraj, ob 10 in3 popoldan, med tednom pa ob 6 zjutraj in 7 zvečer. Vsi fa-rani vabljeni.
Ljutomer
»Slovenski narod« tudi bere poročila iz Ljutomera. Se članek o gospodarski anketi iz preick-I lega tedna so ata prebrali. Pa so rekli, da je bila to »čudna gospodarska anketa«. Nam se pa zdi čudno, zakaj bi ta gospodarska anketa bila čudna. Slovenskemu narodu iz Murskega polja se namreč ta anketa ni zdela prav nič čudna.
Poroka. Na velikonočni ponedeljek se je tukaj poročila gdč. Anica Horvatova, hčerka slikarja, z g. Ivanom Schmautz, trgovskim sotrudnikoin. Kot
riči sta bili c. Jakob Zadravec, industrijalec iz
K- Ti.........
Vinotoči se vedno pogosteje pojavljajo v I ju
središča in g. Teodor Verdnik, klepar v Ljutomeru.
tomerski okolici. Vzporedno rastejo nesreče, zločini in gorje. Da se slednje kolikor mogoče onrji, ne daje okrajno načelstvo dovoljenji za vinotoč nobenemu vinogradniku, ki ima v svojih goricah le par trsov šniamice. Gorje šmarnicil
SIEVERT
ORIGINAL
Bencinske svetilke za varenje
in
varilni bet
== 50-letna izkušnja =
Mnogo milijonov v rabi preko celega sveta in povsod priznani in zahtevani kot najboljši.
Dobiva se v vseh dobro založenih trgovinah z železnino.
MAX SIEVERT
AKUE-BOLAGET
ST0CKH0LM (Schvveden)
Spori
IZŽREBANI TERMINI.
Nu zadnji soji jo J. N, Z. j/žreba!a lerniine. in nasprotnik o z,u tekmovali jo |Mi sietenvu I Ig. Tekmovanje so prične 3. ma ja in konča 23, avgusta. Položaj je seda j močilo spremenjen, /.lahti zu klube, ki uc sodelujejo v tem tekmovanj«, temveč igrajo prvenstvene tekme uaprej. Pod-zveza bo morala najti nov način tekmovanja, še posebej radi tega, ker Ilirija iu Primorje naj-lir/o igrata v jeseni zopet v podzvezinem prvenstvu. Tndl se bo moral nnjtl način, ki bo točno določil drugo plasirani klllh. Drugo plasirani klub Ljubljane je bil So vodno močnejši kakor klub. ki je prišel v finale i/, mariborskega okrožja. Možnost mora pil imeli tudi klub iz Mariboru, da igra kot drupn<r>t««lru4ii in ako si to mesto pribor) v ligah. Veliko težave bodo tudi s termini. Težavno stališče ho zlasti v Ljubljani. ker sta samo dvo igrišči in ti dve bodo imeli klubi somi zasedene. Paziti sc bo moralo da manjši klubi ne lwwlo trpeli prevelike Škode.
Razpored v ligineiu prvenstvu v 1. skupini jc naslednji:
3.	maja; Coneordiailhišk.
tO. maja: PrlmorjetHaSk, Concor.Iia :lliri ja.
14. muja: Grad lanski :Ha)ik.
t?, maja: Grad|an«ki:Prlmorje.
31. mnja: Ilirija:Gradjaaiski, Hajduk:Pri-morje, I lašk :Coucordia.
4.	junija; G rn d j a nsk i :Concordia
7. junija: Primorje :Concordia, Hajduk Ilirija, 11 n šk :C. rad ionski.
t4. junija: Ilirijo:Ha5k, Cmicordindlojduk.
21. juniji: Hajduk:Gradjansfcl, Hašiš:Pri-morje. Iliriia :Concordi;i.
5.	julija: Hnšk:|l<*jdtik. llfvjja:Prime/rje,
12. julija: Primorje;!lajduk. Gradjonski:
Ilirija.
26. julija: Orndjn-nskliHnjduk.
9. avgireta: 11i»*k;lHrljn. HiijdukiCoitCOrdia rMmo-r}e:Ornd Jonski.
23. avgusta: lin fduk :(loSI<, ConeorrMa-Gradiln«ki, Primorje:Ilirija.
V tej prvi ik li ni III so pro*4i termini edino 24. in 25 majn (Blnkotti). junij in reprezentančna tekmo 7 Romunijo in 2. av?u«»t rj> tekmo « Češkoslovaško. Tekme se po vrle vedno na igrišču t>rvoinonov ineen kluba.
VISOKO.\LPSK \ SMUSKA TUKMA S TRIGLAVA.
Smučarski klub Dov|e-Moi«frana prtrrtM s sedelovnnjcm tnri<tovske™a kluba -Skaln:, podr. Je^nlce. na Belo nedeljo, dne (2. aprilu t. I. \ isokonlnuko smučko tekmo s «cdln nad Staniči v«> krčo (z Rži) v djlino Krma. Čas starti med '» in !t — nafinčneie se določi po vrrnirn-skih priliknh n.' dan tekme ?juitraj, — cilj bo v koncu doline Krme blizu <lel«»lc bilko. — Na tekmi bodo nnjbrže »rvlelovali tndl Inozemski tekmovalci, ki tekmujejo v leomkurcnof, — Tak-muje se |>o pravilniku 17SS. — v«nik tekmuje nn svojo o !,'ovonio«d. Prvi in dmuri prejmeta krvna dnriln. tretji in četrti umetniške diplome in neti kolajno. — Za orenočUon jc dobro preskrbljeno n n Si/inlfcvi k-či ler na Kredarici. Pozimi obvestil i in vbil i se kliilvrin no bod>> ooš'lj;ilT. — vabljeni w?e fonlo rsi in vsakdo. Okrepčevalnic« bo pri kr. lovfki koči v Krmi.
Radio
Sporedi plošč. Kot precejšen ncdoslaUk «c je čutilo v programskem delu naše revije »Raciio-LjublSana«, da vsakdanji koncerti plošč niso bili navedeni s podrobnim snoredom. Sedaj je ta ne-dos'a'ek odpravljen. 7adnja, t. j. 13. številka prinaša že celotcn spored plošč, ki se predvajajo zlasti v opoldanski oddaji Morda bi sčasoma postalo umestno, dodati še kratico firm* in številko.
Froocami K<id">-i.umiiamii
Četrtek. 9. aprila: 12.15 Ploščet Thomas:
Mignon. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Otroška ura, Manca Kotnanova. — 18 Plošče. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastičn« vaj?.
—	19 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19 tO Dr. Reya Klima Evrope. — 20 Prenos ljubljanske opere. — ?2 30 Časovna napoved in poročila.
Petek, 10 aprila: 12.15 Plošče. — 12.45 Doev. ne vesli. — 13 Cas, plošče, borza. — 18 Koncert Radio-orkestra. — 19 Prof. Niko Kurct: Modernizacija našega pouka 'diapozitivi, film. plošča, radio v šoli). — 19.30 Dr. Lovro Sušniki Francoščina. — 20 Gospodinjska ura: Snažcnje raznih tal (Krekova gospodinjska šola). — 20.30 Samospevi Marjana Rusa. — 21 Konccrt Radio-orkestra. — 22 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi t
Četrtek, 9. aprila.
Belgrad, 20.30 Berlin. — Zagreb: 17 Bafalajkc.
—	20 Prenos opere iz Ljubljane. — Budapcst: 19 Koncert orkestra. — 20.15 Finski večer. — 22 Jazz glasba. — Dunaj: 19.30 Nemška in avstrijska pesem. — i0 Dunajski homorist v tonih. — 21 »Dan brez napitnine na Dunaju«, slušna igra. — Milan: 19.20 Pestra glasba. — 20.55 Opera. — Pragai 20.30 Finski večer v Brnu. — 21.30 Pianinskl konccrt. — Largerberg; 20 Operetna glasba. — 20 30 Simfonični koncert. — Rim: 20.40 »Ljubezen je slepa«, komedija. — 21.05 Koncert. — Borba: 20.50 Iz življenja pevca Caruio. — 22 tO Plesna glasba.
—	Lordom 18.40 Kvintet. ~ 20 Legenda « petjem in glasbo. — Miihlacker: 19 45 Zabavni koncert. — 20.30 Lep večer. — Mor. Ostravai 20JO Finski ve-čer v Brnu. — 21.30 Radio-orkeiter. — Leipzig: 20,45 Finska v glasbi in pesmi
govoril obtoženca. ^Gre najprej ta prskušen umor Ivanke Kavke! Ali ste krivi ali niste*?«
»Priznam, da sem ji naredil veliko krivico, je odvrnil ohtn/«n.; g pj-v čistin: glasom. -Skrrii sem JI krivico, a ne vem, kako.c — Kako je bilo z Ivanko Kavko?« — >Sai vestel Bila sva si prijatelja skozi »eilem let. Mislil sem jo poročiti. A pred pelimi leti se je vse razdrlo...« »Mogoče zalo, ker »te imeli druge?* Obtoženec jo nato navajal najrazličnejšo podrobnosti, da bi zvrnil od sebe krivdo glede razdora, in je potem povedal, kako t-la se luni juuija zopel sprijaznila.
Obtoženec je nato zelo obširno pripovedoval, kako je prišlo meti njima do intimnega prijateljstva. Ni pa sprva hotel navesti točnega datuma, naposled je priznal, da je bilo okoli 25. septembra. Potem mu jo večkrat govorila, da je ž njim zanosila.
Usodni dogovor.
Obloienec jo nato v splošnem tajil, da bi jo nagovarjal, uaj splavi. Pravil ji je in zatrjeval, da jo liočo poročiti in da bo šel v Ljubljano kupit štedilnik, ker misli napraviti lepo kuhinjo. Domenila sta se, da bo šla ona najprej v Ljubljano do •zdravnika in potem se še isti dan 21. novembra sestaneta na samem. Obtoženec je priznal, da sta se res domenila, da jo bo zvečer počakal v gozdiču. Tisti dan jo je zvečer čakal na prostoru, k! je oddaljen kake četrt ure od Urbanijeve gostilne. Čakal jo je prav blizu, kjer se je potem dogodilo.
»In kaj je bilo potem, ko je prišla? Ali ni povedala, kaj ji je zdravnik povedal? je vprašal predsednik.
»No vem natančno, kaj sem ji nato rekel. Povedala pa mi je, kako je ž njo. Sedla sva uato v travo«. >Prav takrat vas jo spomin zapustil!« >Nič več ne vem, kaj je bilo polenu. »Kako ste domov prišli'.V — »Meni se zdi, da mi je dala 500 Din In se mi je zdelo, da so pri hiši žandarjL« Obtoženec se jo nato zapletel v razna protislovja glede dogodkov, ki so se odigravali na samotnem kraju. Ne ve, da bi bil doma in bi tam spal.
»Kalto ste prišli na ljubljansko policijo?« >To vem, da sem prišel najprej do nekega močvirja. Tu sem pogledal na uro. Bilo je okoli polnoči. Ne vem, po kateri poti sem prišel v Ljubljano. Pred magistratom sem dolgo stal. Bilo je okrog 5. zjutraj.:
V	svojo razbremenitev je obtoženec nato obširno navajal, kako je včasih duševno zmeden. Leta 1607 ali 1908 je dobil z vilami udarec po glavi. Pozneje pri nekem pretepu pa kozarec v -ence. Večkrat ga močno glava boli.^Leta 1925 pa se mu je mešalo po glavi, jc ponoči ustajal in MČel broditi celo po vodi. Leta 1930 je zmetal na tla 2 panja čebel. Potem pa je pobral satovje in ga dal drugim. Glede ropa, zaradi katerega jo bil obsojen na S let, pravi, da je čisto nedolžen.
S tem je bilo končano dobro uro trajajočo zasliševanje obtoženca.
Zasliševanje prič.
V	dvorano je bHa poklicana »lovna priča Ivanka Kavka. Predsednik jo odredil zaradi go-Tovih delikatnih stvari tajno zasliševanje. Po S 255 k. pr. je bilo določenih ti zaupnikov. Ivanka Kavka je v gladkem jeziku brez vsakega Inlermemi pripovedovala svoj tragičen doživljaj. Bilo je zelo tema. Po dogodku se je nekaj minut kleče plazila do prve hiši'. S solzami v očeh Je sodnikom pripovedovala, kako je bilo. Zagovornik: »Ali mu danes kot človek odpustite?« Priča: »Mu odpustim. Plača uaj mi odškodnino. Tudi Bog naj mu odpusti. V bolnici sem bila tri tedne, a doma dva meseca za delo nesposobna. Vesela sem, da som Se pri življenju ostala.«
Priča Frančiška U r b a n i j a, gost iluičarka je kratko povedala, kako je prišla Ivanka do njeue hiše. Prosila je za pomoč. V hiži sta bili 2 osebi, pa nista imeli korajže. 2 njo je šla do Lenčka. Zagovornik priči: Zakaj ste se bali Hribarja? Ali se ga res boje?« Priča: »Boje se ga res!«
Priča Ivana Keršmanc je povedala, kako se je med vožnjo iz Ljubljane proti Pšati prisedel •xa njen voz neznan moški Ln ji pravil, da je -danes prodal krompir v jetnišnici«, tam pa je dobil pismo od Hribarja s prošnjo, da naj ga nese k Mišu. V tem pismu je Hribar obljubil vsem pričam, ki bodo zanj dobro govorile, lepo nagrado po 1000 Din in še več.
Predsednik je nato zaslišal 6 prič, ld so za obtoženca pričale razbremenilno v pogledu, da je bil včasih zmešan, a drugače dober človek.
Dr. Albreht Trtndk, zdravnik v Ljubljani, je bil zaslišan o duševnem stanju obtoženca, ker ga je večkrat zdravil. Opazil Je pri njem znake biporsenzibilitete in jc bil neuravnovešen. Bil je nevrastenik. Ne more reči, da bi pri njem opazil objektivne znake duševne zmedenosti, bil je pač bolj čuden.
Predsednik je nato prečita! zapisnike nepovabljenih prič. Jakob Gregorin jo bil oni, ki je prinesel Hribarjevo pismo iz jetnišnice. Obtožencev brat Valentin Hribar je kratko dejal: Včasih mu je tako prišlo, da je uapravil veliko barufo. Par dni prej je 2 panja vrgel ob tla.« — Neugodno za obtoženca so bile izpovedbe prič Frana Lunarja, Ivana Vojske, Ivanke Pire, Janeza Kokalja in Ludvika Flerina.
Mnoge priče so nato izpovedale za obtoženca precej obtežilno v pogledu njegovega duševnega stanja. Opazile niso pri njem nič nenormalnega, marveč je bil povsem brihten.
Kaj pravijo zdravniki o obtožencu?
Sodni zdravnik dr. Suher je 4 dni pozneje pregledal poškodbe Ivanke Kavke. V višini ščit-nega hrustanca jo bila najhujša rana, dolga 15 cm ln segajoča od enega ušesa do drugega. Nevarnost ie bila, da bi bile prerezane arterije m izkrvavitev bi bila po nekaj minutah neizogibna. Storilec je rane prizadejal z veliko silo. Bile so silne bolečine lako med operacijo in zdravljenjem. Predloženi nožek ne smatra za corpus delieti. Marala je biti britev.
Peihijatra dr. Goestl in tmiv. doc. dr. Robida sta podala o duševnem slan ju obtoženca zelo obširno poročilo, v kateTe-m izključujeta da bi bil obtoženec umobolen ali da bi se mu bil v času lejanja duh zamračil. Obtoženec je dejanj« na-nnčno prevdaril in hinavsko pripravil. Duševno je obtoženec sicer precej omejen, toda Človek brea motralnega čuta. Dejanje je izvršil premišljeno. Orožniki ga označujejo za zločinski tip.
Zaljenje orožnikov.
Vršil se jo nato zagovor obtoženca v pogledu taljenja domžalskih orožnikov. Obtoženec pravi,
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
Miklošičeva cesta št. 16/1
nudi novosti v DAMSKIH PLAŠČIH, OBLEKAH io POVRŠNIKIH za GOSPODE NAJCENEJE
Marthor
Ljubljana
Novi sfooji za ljubljanske ceste
Ljubljana, 8. aprila.
Zadnjič smo poročali, da namorava mestna občina z nakupom raznih uovih strojov izboljšali javno higijeno ua ljubljanskih cestah in ulicah. Pa niso samo razni Škropilni, smeturski in pome-talni vozovi, ki si jih namerava letos mestna občina napraviti, temveč ludi drugi, ki 60 nujno potrebni za popravila cest.
Tako namerava mestna občina kupiti še letos stroj za drobljenje gramoza. Doseduj se jo gramoz drobil z ročulni delom, ki je zelo drago. Z drobil-nini strojem pa bo šlo to vse cenejše in bolj hitro. Siroj, ki ga bo mestna občina kupila za približno 100 000 Din v Nemčiji, bo že rabljen, vendar pa v brezhibnem stanju. Nov stroj bi namreč veljal vsaj 2 do 3 krat toliko.
Mestu je tudi zelo potreben bencinski traktor, ker bi ta znatno zmanjšal stroške s konisko vprego in bi se prevažanje po mestu zelo pospešilo. Prav tako, kakor drobilni stroj, namerava mestna občina kupiti ž« obrabljen, a brezhiben bencinski traktor v Nemčiji in bo zanj žrtvovala okoli 180.000 Din. Za uovega bi dula vsaj še en-
Deta ob frančiškanskem mosta
Ljubljana, 8. marca.
Spet ropota nov motor ua odru čez Ljubljanico ob frančiškanskem mostu. Betonska klada, ki so jo gradili pretekli teden, je dovršena. Ob tej bodo zgradili sedaj še močan krajni podpornik, ki bo nosil lok novega mostu za pešce. Ker bo podpornik segal s svojim temeljem globoko pod dno Ljubljanice, je treba najprej napraviti močno pregrado iz lesenih plohov. Te plohe bodo na zunanji strani obložili z ilovico in podobnim nepropustnim materijalom, tako do voda ne bo mogla pronicati v ograjeni prostor v večjih množinah. Nato bodo izčrpali vodo, izkopali prst in blato, nakar bodo začeli z beton i ranjeni temelja.
Zabijanje plohov, ki bodo tvorili pregrajo, pa seveda ni lahko. Saj je treba pognati 6 m dolge plohe čim bolj globoko v dno Ljubljanice. Navadno so delali tako, da je 4—5 delavcev dvigalo na vrvi, ki je tekla po škripcu, težak železen tolkač. Ko so delavci dvignili tolkač v primerno višino, so hkrati izpustili vrv in tolkač je z vso silo padel na ploh in ga zabil v zemljo. To ročno zabijanje plohov je zahtevalo vedno sila truda in časa. Zato jo zabijanje plohov sedaj pri Ljubljanici mehanizirano na izredno praktičen in enostaven način.
Na oder so postavili visoko leseno konstrukcijo v obliki tristrane poševne piramide. Z vrha to konstrukcije, kjer so zvezani vsi nosilni trami, gresta po sredi dva navpična tramn Po špranji med tema Iramoma pa teče ogromen železni tolkač gori in doli. No vrhu konstrukcije je še škripec, čez katerega teče jeklena vrv, s katero se dviga tolkač. Na mesto da bi sedaj vlačili delavci v potu svojega obraza 220 kg težki tolkač po špranji gori in ga nato spuščali na ploh, so postavili pod konstrukcijo na sredi odra majhen bencinski molor, ki opravlja to delo s prav enako vztrajnostjo. Pri zabijanju plohov ui treba sedaj več delavcev kot treh. Dva naravnavata za vsakim udarcem ploh, tako da gre točno po načrtu v dno, tretji pa streže bencinskemu motorju. Motor je ves čas v obratu in naviia vrv, na katero je obešen tolkač. na bobnič Ko je precejšen del vrvi navit na bobniču in tolkač zato tudi že visoko nad plohom, premakne delavec ob motorju vzvod, s čemer izklopi bobnič, ki se razvije z bobniča in udari t vso silo na ploh. Takoj nato premakne delavec zopet vzvod in s tem priklopi k motorju bobnič, na katerega so znova navija ieklena vrv. ki dviga tolkač.
Delo Rre hitro izpod rok in razumljivo je. da si vsak, ki gre čez most, ogleduje to zanimivo početje.
Ka'i bo rfones
D amat »Živlienje je lepo.« Red A.
Opera: »I uiza « Red C.
Restavracija »Zvez-'a«i Prireditev »Merkurja«. Predava dr. Hacin. Ob 9 zvečer.
Nočno službo imnta lekarni: mr. Bakarčič, Sv, Jakoba trg 9 in dr. Piccoli, Dunajska cesta 6.
0 Kako sk'cpamo In Izpolnjujemo pogodbe v navadnem kupčijskem po lovor,ju? je predmet predavanja, ki ga priredi Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani danes v četrtek dne 9. aprila 1931 ob pol 9 zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezde«. O tem za praktično življene važnem vprašanju izpregovori gospod dr. Josip Hacin, odvetnik v Ljubljani. Vstop jc brezplačen. Gostje so dobrodošli.
© Pevski zbor Glr.sbene Matice. V četrtek 9. t, m, deljena vaja, ob 18.15 ženski, ob 2C moški zbor.
krat toliko. Bencinski traktor bi zelo olajšal predvsem prevažanje težkih predmetov po ulicah.
Mestna občina potrebuje ua leio zelo mnogo kanalskih cementnih cevi. Dosedaj jih je kupovula pri podjetnikih, kjer so cevi zelo drago. Prav tako velja mestno občino naprava kanalov izredno dosti. ker Je treba globoko kopati. Zato mora mestna občina skrbeli, da polaga v kanale prvovrstne cevi. Da pa se kvaliteta teh cevi čimbolj dviane, je možno predvsem s tem, ako jih mestna občina izdeluje sama. Občina ne bo prihranila samo pri velikih izdatkih za cevi, temveč bodo cevi prvovrstne, drugič pa jih bo moglo izdelovuti stalno delavstvo mestne občine pozimi, ob dežju in ob dnevih, ko je manj dela. Nakup tega stroja jo za mestno občino zelo važen Stroj jo bo veljal okoli 1(50 000 Din. Skupno namerava mestna občina kupiti letos raznih cestnih in drugih strojev za pri- : bližno 1,200 000 Din. Te stroške bo krila iz poseb- ' nega že sklenjenega in odobrenega gradbenega posojila za avtomatizacijo cestnega obrata. Z nakupom novih strojev pa bo Ljubljana zopet popravila en zamujen korak, za katerega so bila druga mesta že davno pred njo.
O Nagla smrt v gostilni. Pod tem naslovom smo priobčili včeraj, da je zadela kap znanega knjigoveza Pajka v gostilni pri »Bobenčku« na Sv. Petra cesti. Naknadno smo ugotovili, da pokojnega ni dohitela smrt v gostilni, marveč na cesti, ter so že mrtvega prenesli v vežo omenjene gostilne, od koder so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico.
© Mesto venca na grob t gosp. Jerneia Šer-jaka poklanja v korist revežem »Hygiea«, tovarna medic, mila v Bjelovaru 100 Din.
0 Za »Dom slepih« je daroval neimenovan dobrotnik iz Zagreba 150 Din, za kar se mu odbor lepo zahvaljuje.
0 Za »Dom učiteljic« sta darovali 50 Din zavedni tovarišici Anka Celnarjeva in Gabrijela Draščkova, mesto venca umrlemu očetu tovarišice Franje Lavričeve.
0 Kroinjarska nadloga. Med prazniki, ko so ljudje imeli malo več denaija, kakor po navadi, so dalmatinski krošnjarji izrabili priliko ter pridno krošnjarili po hišah in po ljubljanskih gostilnah. To je v Ljubljani prepovedano, najbolj pa med nedeljskim počitkom. Policija je nekaj teh nadlež-nežev ustavila in jim odvzela njihove krošnje. Krošnjarje same pa je policija izročila mestnemu magistratu, naj postopa proti njim po krošnjarskera patentu.
0 Napadena ženska. V ljubljansko bolnišnico je bila včeraj pripeliana 32 letna Marjeta Krajnik, žena tesarja iz Zaloga v občini Šmarje. To žensko sta pred včerajšnjim napadla v Zalogu neki Franc in Amalija Z. ter jo močno pretepla, tako, da je Krainikova dobila prav hude zunanje in notranje poškodbe po vsem telesu. Njeno stanje je resno.
0 Dve znatni tatvini. Zlikovci so se v zadnjih dneh spomnili tudi na gledališče, zlasti zato, ker nekaj dni ni bilo predstav in se je le malo oseb mudilo v gledaliških prostorih. Tako se je te dni neznan tatič splazil za odrišče opernega gledališča in izmaknil iz projektorja dve visokovatni žarnici, vredni približno 3000 Din. — V noči na torek je bil izvršen vlom v trgovino Ivana Sedlarja v Linhartovi ulici št. 4. K temu trgovcu je bilo že ponovno vlomljeno. Neznani tat je ukradel aktovko, v kateri je bilo 2-.00 Din gotovine. Policija je tatu že na sledu.
0 Zemenjnn dežnik. V Zavodu za zaščito decc ie neka gospa zamen;ala pred včerajšnjim dežnik. Dobi ga nazaj prav tam.
Dva požara v Domžalah
Domžale, 7. aprila.
Na velikonočno nedeljo zjutraj okrog 6, ko jo bila večina ljudi zbranih pri službi božji, je izbruhnil požar v kozolcu posestnika Franca Koželja, po domače .iPeršeta-; v Sp. Domžalah. Kljub hitri pomoči je ogenj uničil dvojni kozolec.
Na velikonočni ponedeljek po 9 zvečer Je klical plat zvona zopet. Gorelu je hiša kajžnrice Marije Kvas po domače pri »Mišjaku« v Stobu. Stob-Ijansko gasilno društvo je bilo v kratkem času na mestu, toda ni moglo goreče hiše več rešiti, zato je hranila poleg stoječa poslopja, ki so se že začela vuemali. Pogorela jo slamnata streha, drvnr-nicn ter poleg stoječi pod, last Jožefa 2abuikarja vulgo Malevžalca, ki je tudi pogorel do tal. Na tem podu je imel shranjenega mnogo elektrotehničnega materijah elektiotehn. Majnika ki jc tudi uničeno. Na kraj požara so prihitele poleg domače še požar, brambe iz Trzina, Vira. Domžal in celo Radomelj-čani so prihiteli z avtomobilom na pomoč. V obeh slučajih so bili posestniki zavarovani za malenkostne vsote. Sumi se pa splošno, da je v obeh slučajih podtaknila ogenj zločesla roka.
te otroci pokaSljujejo
dajte jim
t«kae dobr« in naglo iileii
da so bili orožniki na njega jeani. Prizna, da jo | napravil ovadbo na Žandarmer tiski polk.
Ob 14. je bila dopoldanska razjprava prekinjc-nu t«' 6e je nadaljevala ob 15.30.
POPOLDANSKA RAZPRAVA.
Državni tožilec p. Branko G osi ar jc odločno plediral za obsodbo Ivana Hribarja v smislu obtožbe, ker je dejanje Iz vrtel ua okruten način, premišljeno in po načrtu.
Zastopnik zasebne udeleženke dr. Žvokelj po dr. Krivica, je predložil sodLVu odškodninske zahteve Ivanke Kavke v znesku 350 000 Din.
Branitelj dr. Fran N o v a k je v daljšem govoru branil obtoženca ter predlagal, da se ga spozna krivim samo zaradi težke telesne poškodbe. Prav v pod robno.1 lih je kritiziral izvedeniško mnenje psihijatrov, češ, da bi morali podati mnenje o obtožencu psiho-analitiki.
Ob 17. je bilo postopanje končano in je senat odšel na posvetovanjo, kj je trajalo dobrih 20 minut. Med posvetovanjem je pristopila Ivanka Kavko k ohto^ncu, ki jo ve« sključen sedel na obtožni klopi. Dala mu je v žep zavilek z velikonočnimi j ptruhl. Kmalu ic stopil v dvorano predsednik in razglasil
sodbo,
s katero jc bil Ivan Hribar ob»ojcn zaradi po»ku-šenega umora na okruten način in zaradi dveli prestopkoT taljenja dveh domžalskih orožnikov na 10 let in 1 inesoc robijc in 1800 Din denarne kazni, daljo v trajno izgubil častnih državljanskih pravic ter v pluti!« odškodnine Ivanki Kavki za bolniške stroške, bolečine, nesposobno-*! za delo in manjšo možnost možitve v skupnem znesku 02.190 Din, dočim so je napotila zasebna udeleženka glede nadaljnjih svojih zahtev na civflnopravd-no pot.
*
V razlogih jo predsednik poudarjal, da jo obsojenec dejanje namenoma izvršil, da jo je hotel umoriti ln tako spravili s sveta. Izvršil je to na krut način. Slučaju gre zahvaliti, da se namen umora ni popolnoma jiosreftil. Za poskušen umor je sodišče prisodilo 10 let, a za dva prestopka žalje.nja orožnikov 1 mesec in 1800 Din donarno kazni. Ivanu Hribarju sa vštoje v kazen preiskovalni zapor od 22. novembra 1030 naprej.
Ivan Hribar Je obsodbo sprejel duševno potrt in si je prldržal pravico rcvizaje odnosno priliva. Ob 17.30 jo bila razprava končan*.
□	60 letnico obhaja te dni v krogu svoje rod« ome in prijateljev gospod Ivan Ceriušek, ugledni hiini posestnik v Krčevini iu predsednik tamosnjec«
Pogrebnega društva. Naše prav prisrčne čestitke!
□	Slov. pevsko društvo Maribor. Drevi ob pol 20 v pevski sobi vaja za .Vnebovzetje«. Vsi!
□i Mariborsko gledališče. Koncert Brandl tri-ja v soboto dne 18. t. m. Nastopi s popolnoma no-vim sporedom.
□	Predavanje o položaju tekstilne industrije. Jugoslov. Ceškosfov. Liga v Mariboru bo priredila v petek, dne 10. aprila t. I. ob 20 v lovski sobi hotela .Orel« predavanje g. Filipa Uratnika o položaju tekstilne industrije v Jugoslaviji s posel nim OZirom na Maribor, kjer se je po vojni močno razvila tekstilna industrija. Predavatelj bo orisal a važen predmet tako z narodno gospodarskega, kulturnega in socijalnega vidika in bo torej predavanje za vsakogar zanimivo. Vstop ie prost vsakomur, I« se zanima za javna vprašanja.
□	Smrtna kosa. Umrli so: Milko Lipovšek, 11 letni sinček gostilničarja Lipovška na Glavuem trgu. Pogreb bo danes ob 15 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. - Celestin Hauptman, dijak, star 18 let. Pogreb danes ob pol 16 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — Antonija Jurovič, zasebni-ca, stara 51 let. Pogreb bo danes ob 16 iz mrtvaš-mce na magdalensko pokopališče. — Anton Kristl viničar, star 53 let. Pogreb danes ob tri čeri na 16 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Blagim rajnkim svetila večna luč, težko prizadetim rodbinam naše globoko sožalje!
□	Zdravje Maribora. V ča6u od 1.—8. t. m. sta v mariborskem okolišu oboleli na nalezljivih boleznih dve osebi in sicer ena na škrlatiuki, druga pa na šenu.
□	Mariborski šport. V nedeljo: dopoldne na Rapidovcm igrišču prvenstvena med Rapidovci in Svobodaši; — popoldne: na Mariborovem igrišču Mariborci in Železničarji.
□	Štirje proti enemu. V Dobrenju so štirje možanci navalili z noži na 28 letnega posestnika Matijo Kodriča in mu prizadejali občutne ranitve na plečih in prsih. Zadevo ima v rokah orožništvo.
□	S pištolo se je poškodoval radi neprevidnega ravnanja 18 letni posestniški sin Janez Ploj iz Cogetincev. Pištola se mu je sprožila tako, da mu je izstrelek šel skozi desnico. Zdravijo ga v bolnišnici.
□	Olvoritev ljudske knjižnice. Katoliško prosvetno društvo v Košakih otvori v nedeljo ob 10 dopoldne javno knjižnico. Knjižnica bo poslovala vsako nedeljo od 10—11. Spodbudno inicijativo za širjenje prosvete v tem delu mariborske okolice prav toplo pozdravljamo.
□	Nove obrtne jiravice. V marcu je obrtna oblast izdala sledeče obrtne pravice: K. Nakrst, prodaja obžarevajočih svetilk, Frankopanova 59;
Sclunidinger, prodaja manulakturnega blaga, Gregorčičeva 8; J. Friedl, sprejemanje hotelskih gostov, Aleksandrova 37; P. Jančer, koncesija za sprejemanje hotelskih gostov in prtljage na kolodvoru, Gosposka 30; I. Raušl, podkovska obrt, Pristaniška 7; tvrdka ing. Unger in Sirak, popravila parnih kotlov, Pobreška 15; ista tvrdka, ključavničarska obrt, Pobreška 15; tvrdka »Bata«, čevljarska obrt, Aleksandrova 7; A. Lesjak, trgovina z meš. blagom, Gosposka 11; Mariborska industrija svile, izdelovanje svilenih in polsvilenib tkanin, Mlinska 13; Tiskarna sv. Cirila, knjigarna, Koroška cesta 5 in Aleksandrova 6; Mestna občina, mariborska, prodaja bencina, Plinarniška 5; jvrdka »Bata«, trgovina z galanterijskim in "modnim blagom ter pleteninami, Aleksandrova 7; I. Maher, prevažanje tovorov, Jezdarska 3; A. Zoreč, godec, Gajeva 9; I. Mahcr, izvošček, Jazdarska 3; V. Smo-lej, trg. s papirjem in pisarniškimi potrebščinami, Ruška 2; tvrdka Biidefeldt, trg. z mešanim blagom, Gosposka 4; O. Bruderman, instalater, Mlinska 3; I. Vogrinec, soboslikar, pleskar in ličar, Slovenska 16; inž. P. Keršič, »Triumph-Auto-Magneto«, Frančiškanska 13; L. Urban, mesar in prekajevalcc, Meljska 31; V. Renčclj, šivilja, Gregorčičeva 20.
□	V vinarski in sadjarski šoli bo na belo nedeljo poučno predavanje, ki ea priredi Kmetijska podružnica za Maribor in okolico. Najprej je na dnevnem redu predavanje odličnega strokovnjaka profesorja F. Vojska o trsničarstvu in ccpljenju trsa. Nato pa bo strokvnjak g. Bergant praktično pokazal, kako se trs cepi. Pričetek ob 9 dopoldne. Radi poučnosti se zlasti mladini priporoča udeležba.
□	Krekova mladina priredi v nedeljo, dne 12. t. m. ob 20 v dvorani Prosvetne zveze Petrovičeve >Duše<. V drami se obravnava spor v zakonu in ljubezen do domače grude.
□	Torišče dobrih src je Podporno društvo I za revne učence v Mariboru. Društvo je, kakor , povzemamo iz poročil na zadnjem občnem zboru,
imelo v pretekli poslovni dobi 87.638 Din dohodkov ter 87.303 Din izdatkov. Obdarovanih je bilo nad 600 otrok z obuvalom in obleko. Za novo poslovno dobo je bil izvoljen sledeči odbor: ravnateljica Stupca, predsednica; ge.: W6gererjeva, Ptri-merjeva, Bračičeva, Pinterjeva ter ga. ravnateljica Scheligo ter gg. nadsvetnik Keršovan. ravnatelj Skušck in Spari, odborniki. Kot zastopnik mestnega soc. političnega urada je v odboru g. Brandtner.
□	Pred prodaja vstopnic za koncert Lovšctovc je v trgovini Zlate Brišnikove in pri Hdicrju. Se-
j gajte po njih!
MARIBORSKO GLEDAMSfE
Četrtek, 9. aprila ob 20: CIRKUŠKA PRINCESA.
Ab. B.
Celje
Cs Koncert pevskega zbora katoliškega pro svetnega društva se vrši v soboto, dne 9. maja ob 8. zvečer v Ljudskem domu pod vodstvom g. Zu-fočnika. Natančnejši spored se bo objavil kasneje.
O Občni zbor pevskega zbora katoliškega prosvetnega društva se je vršil včeraj zvečer. Za predsednika je bil izvoljen na predlog g. Miliel-čiča g. Močan. Ostali odbor: jKidpredscdnik g. Mi-helčič; tajnik g. ravnatelj Jerič; blagajnik g. De-beljak; pevovodja g. Zafošnik; odborniki ga. Do-linarjeva, gdčne. Pograjčeva, Korenova in g. Gran-foln.
& Statistik« tujcev ▼ Celju meeoca marca: skupaj 933 tujcev. Od teh je bilo po narodnosti: Jugoslovanov 727, Avstrijcev 103, Nemcev 26, Italijanov 11, Madžarov 9, Francozov 3, Cehoslovakov 32, Rusov emigrantov 8, Poljakov 4, Ameri kancev 2, Bolgarov 1. Po poklicu: Trgovskih potnikov 317, industrijalcev 9, uradnikov 58, odvetnikov 9, zdravnikov 12, obrtnikov 81, dijakov 63, delavcev 106, brez poklica 270.
& Pri včerajšnjem razglasa glede vpoklica rfkrutov je pomotoma izostal stavek, da bodo rekTutl, ki b1 prišli pijani ▼ vojašnico, kaznovani od vojaških oblastev.
0 Seja občinskega odbor« ac vrši v ponedeljek. —
Gospodarstvo
Mednarodna poVtiha in svetovno
gospodarstvo
Redke so v naši književnosti knjige, ki se ba-
vijo z narodno gospodarskimi vprašanji, čeprav vidimo kako velikega pomena je poznavanje gospodarskih vprašanj za vsakogar. Zato moramo pozdraviti pravkar izdano knjigo dr. Djura Račiča: Medjunnroduu politika i problemi gvijetskoga gospodarstva. Knjiga obravnava aktualna vprašanja svetovnega gospodarstva, ki tvorijo podlago za razumevanje problemov svetovne politike. Uvodoma razpravlja pisec o politiki, znanosti iu gospodarstvu v medsebojni zvozi, nadalje razlaga leorijo svetovnega gospodarstva iu znanstvene metode pri proučevanju teh problemov. V naslednjem odseku je razpravljal podrobno o protekcionizmu in svobodni trgovini ter podaja tudi najvažnejše kritike teh gospodarskih sistemov. Posebno aktualne pa so razprave v tretjem odseku knjige: carinske unije zaradi pravkar sklenjene pogodbe med Nemčijo in Avstrijo. Posebno poglavje jo posvečeno vprašanju evropske unije, ki postaja najaktualnejši evropski gospodarski problem. Pisec se obširno bavi z gospodarskim delovanjem Društva narodov, katerega podrobna analiza in uaravno seveda ugotavlja, da prizadevanja glede carinskega premirja niso prinesla uspehov. Končno razpravlja plseo o gospodarskih krizah, o katerih navaja mnenja različnih piscev, zlasti kar so tiče vzrokov krize. Knjiga Ima mnogo zanimivega statističnega materiala v podkrepitev raznih trditev izuesenih na njej. Knjiga upošteva' moderno gospodarsko literaturo inozemstva in podaja prav za prav le nekak uvod v teme-ljitejša in globlja razmotrivanja o mnogoštevilnih vprašanjih svetovnega gospodarstva, ki bo sedaj posebno aktualna. Knjiga stane 50 Din in se dobi v vseh knjigarnah.
BILANCA DRŽ. HIPOTEKARNE BANKE
Pravkar je objavljena bilanca Drž. hip. banke m 28. februar 1981. Zel eti pa bi bilo, da banka objavlja svojo bilanco vsak mesec.
Iz bilance posnemamo (vse v milijonih Din; v oklepajih bilanca z dne 31. dec. 1930): Aktiva: blagajna 84.6 (42.4), Nar. banka in Poštna hranilnica 270.2 (77.8); po3oiila: na nepremičnine 2276.4 (2290.6). na dohodke in doklade 470.0 (473.0). vodnim zadrugam 75.7 (78.2), kratkoročna za gradbo 0.5 (0.8), menično hipotekama 48.9 (39.7). lonibnrd-na 96.2 (96.9), domače menico 93.0 (94.8), nepremičnine 78.2 (74.7), tek. račun fin. min. 1929/80 89.0 (68.1), začasno posojilo državi 123.5 (200.3), akt. tek. računi 56.2 (86.2), efekti 127.9 (110.0), efekti fondov 56.2 (56.2), razno 121.1 (90.S), kavcije 165.8 (165.6); pasiva: samostojni fondi 73.3 (78.6), fondi in gluvnice javnih ustanov 1637.1 (1220 6), kapitali javnih ustanov 575.9 (528.9), re.z. tond 56.6 (56,6), amort. fond 10.5 (10.5), založnice in obveznice 896.6 (896.7). predujmi 69.7 (69.7), tek. račun sin. ministrstva 55.3 (19.1), depozit fin. ministrstva za anuitete po pogodbi iz letu 1929. 44.5 (30 8), tek. račun Battignolle (89.0 (?), paslvui tek. računi 365.9 (289.9), razno 151.4 (31.9) milij.
Pojasnilo linančm-ga ministra o popisu blaga, ki so nahaja t trgovinah 31. marca 1931, pravi: Glede odredbe § 5. zakona o skupnem davku nu .poslov u i promet z ozirom na prijavo vrednosti blaga v trgovinah dne 31. marca 1931 velja tole.: Vse trgovino morajo do 15. aprila na dosedanjih forntularjih o davku na poslovni promet pristojni davčni upravi prijavili vrednost blaga, ki se nahaja v trgovini 31. marca t. I. ter vrednost vseh neplačanih terjatev od prometa blaga od 1. oktobra 1928 do 31. marca 1931. Ker trgovci v večini primerov delajo inventar blaga koncem leta. je dana s tem sklepom olajšava s tem, da lahko navedejo vtanje, kakršno je bilo 31. decembra 1930 in dodajo vrednost tdaga, uabavljenega ml tega časa pa do konca marca ter odbijejo vrednost prodanega blagu v tem času in dodajo vrednost terjatev iz blagovnega prometa, ki še niso bile plačane in to za Sns od 1. oktobra 1928 do 31. marcu t. 1.; n. pr.: Vrednost blaga na podlagi inventarja z dne 81. decembra 1930 naj znaša 1 milijon Din, vrednost blaga nabavljenega v prvih treh mesecih 1931, naj znaša 500.000 Din, vrednost prodanega blaga pa 300.000 Din. Od skupne vrednosti blagu, ki se jo nahajalo v trgovini 31. decembra ter nabavilo v prvih treh mesecih 1981 in ki znaša pol drug milijon dinarjev, so mora odbiti vrednost za prodano hlago, t. j. 0.3 milij. Din, tako da ostane vrednost blaga 1.2 milij. Din. Tej vsoti jo treba dodati vrednost terjatev kakor je zgoraj uavedeno. Ocene o takih prijavah bodo določali davčni odbori. Davčni obvezanci pa lahko plačajo na ta način odrejeni davek na poslovni promet v rtiesečnih obrokih do konca septembra 1991. Osebe, kt ostanejo še nadalje plačniki 1 % nega splošnega davka na poslovni promet, niso obvezane delati takih prijav. To so na
primer intelektualni delavci, obrtiifld tn podobno.
Gospodarstveniki, ki izdelujejo blago, ostanejo Se nadalje plačniki 1% nega davka na poslovni promet enako kakor tovarnarji. Isto velja za trgovce s poljskimi pridelki.
Poštna hranilnica r marcu 1931. Belgrad 8. 4. AA. Pri Poštni hranilnici se je meseca marca prijavilo 6511 novih vlagateljev, tako da jib je pri Poštni hranilnici zdaj 144.842. Vsotu vseh hranilnih vlog jo marca narasla za 12 in pol milij. Din na 244.6 milij. Din. V čekovnem prometu je naraslo število računov za 141 na 50.431. Promet je marca znašal 5155 milij. Din. Vloge na čekovnih računih so konec marca znašale 847 utilij., skupno vloge pa 1291 milij. Din.
Borza
Dne 8. aprila 1931.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizpremeujeui. Promet pa je bil znaten, posebno v devizah Dunaj iu Newyork. Vse zaključene devize je dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2282.50 bi., Berlin 1353.50-1356.50 (1355), Bruselj 791.57 blago. Budimpešta 991.27 - 994.27 (992.77), Curih 1094.10—1097.10 (1095.60), Dunaj
799.16—802.16	(800.66), London 276.57 bi.. Newyork 56.71—56.91 (50.81), Pariz 221.60-223.60 (222.60). Praga 168.27—169.07 (108.67), Stockholm 1521.76 (1523.76), Trst 297.89-298.06.
Zagreb. Amsterdam 2282.50 bl„ Dunaj 799.16 —802.16, Berlin 1851—1357. Bruselj 791.57 blago, Budimpešta 991.27—994.27, London 276.17—276.97, Milau 293.936—298.936, Ne\vyork ček 56.71-56.91, Pariz 221.60—223 60, Praga " 168.27—169.07, Curih 1094.10—1097.10, Bukarešt 33.75—34.25.
Skupni promet brez kompenzacij 5.2 milij.
Bolgrad. Amsterdam 2280.50—2286.50, Berlin 1352.50—1355.50, Budimpešta 991.27—994.27, Curih 1091.10-1097.10, Dunaj 799.16-802.16, London
270.17—278.97,	Newyork 56.71—56.91, Pariz 221.60 223.60, Praga 168.27—169.07, Trst 296.89—298.89.
Curih. Belgrad 9.1280, Pariz 20.3225, London 25.2375, Newyork 529.375, Bruselj 72.225, Milan 28.19, Madrid 57.30, Amsterdam 208.30, Berlin 123.08. Dunaj 78.02, Stockholm 139.075, Oslo 139, Kopenbageu 139, Sofija 3.7025, Praga 15.3825. Varšava 58.045, Budimpešta 90.575, Atene 6.75, Carigrad 2.465, Bukarešt 8.09, Helsingfors 13.075, Bue-nos-Aires 1.0125.
Vrednostni papirji
Današnji promet državnih papirjev na zagrebški borzi jo bil zelo slub. Do zaključkov Je prišlo samo v dolarskih obveznicah Drž. hip. banke in v begluških obveznicah. Tečaji so bili nekoliko sla bejsi. Bančni papirji so ostali ueizpremeujeni in je prišlo do zaključkov po neizpremenjenem tečaju 174 v delnicah Unlonbanke, nadalje je bila zaključena Prastcdiona po včerajšnjih tečajih. Srbs';a banka jo bila zaključena po 185. Industrijski papirji beležijo zaključek v delnicah Danice po 92. Nadalje je bila čvrsta Trboveljska, ki je bila zaključena po 315 iu 316. Ostali industrijski papirji v glavnem nelzpremenjenl.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 93.50 bl„ 7% Bler. pos. 83.25 bl„ Celjska 150 deu., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 920 den.. Kred. zavod 160 -170, ' Vovčc 128 den., Stavbna 40 den., Sešir 80 bi., Rušo 220 den.
Zagreb. Dri pap.: 7% inv. pos. 88.75—89, agrarji 51-52.50 vojna Skoda ar. 423.75—424.50, kaša 423.75—424.50. 4. 423.75— 424.50, 12. 428 den, 8% Bler. pos. 92-93.25, 7% Bler. pos. 82.875— 82.75, 7% pos. Drž. hip. banke 82.75—S3.25 (83), 6?» begi. obv. 68 68.25 (68.25), Pos. mesta Zagre ba 72 bi., Tobač srečke 15—25, Srečke Rdeč. križa 48 blago. Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 80—60, Katolička 88- 35. Poljo 52 den., Kre-ditua 159 den., Union 174—176 (171), .lugo 74—76, Lj. kred. 120 den., Mcdjunarodna 66.50 den.. Obrt na 86 den., Prašledlona 920 - 922.50 (920—922.50), Srbska 186—187 (185). Zemaljska 140 den. Industrijske delnice: Nar. šutn. 25 den.. Guttmann 125 —128, Slaveks 40—45. Slavonija 200 den., Našice 900 den., Danica 92—95 (92), Večera na Osjek 290 —295. Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 215 den, Brod. vag. 62 den., Union 70 80, Vevče 188 den., fsis 43—46, Ragusea 370—385, Oceanin 200 den., Jadr. plov. 525-550, Trboveljska 318—316 (315—316).
Belgrad. 7% inv. pos. 88-89, agrarji 51—52, vojna škoda 423.50— 424, 6% begi. obv. 68.25— 68.75, 77o Bler. ikw. 82.75—83, 1% pos. Drž. hip. banke 82.75—83.25,
Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 1% Bler. pos. 81.75—82.50, Newyork: 8'i Bler. pos. 91.75-92.50, 7% Bler. pos. 81.75—82.625, 7% pos. Drž. hip. banke 81.50-82.75.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 88.69, VViener Bankvcrein 1615, Creditanstalt 46, Escontpteges.
Zakaj se Bviicka
Vec proda kakor drugih
avtomobilov njegove cene ?
£)EJST V A so dejstva — in statistike kažejo leto za letom, da se Buicka proda več ko dvakrat toliko kakor njegovega najsrečnejšega konkurenta. Skrivnost tega pomembnega u-speha je v tem, da se producenti tega avtomobila nikoli niso zadovoljili z doseženim uspehom — nego so zmerom stremeli po tem, da ustvarijo še boljši voz.
Buick 8 je nov dokaz te politike, ki se izvaja že 27 let. Ta avto ima motor z 8 cilindri v vrsti, tipa „valvc-in-the-head", ki pomeni nov izboljšek že itak
odličnega mehanizma tega avto* mobila. Karoserije so Fisherjevo delo. Obisk prinašem zastopniku vam bo dal priliko ogledati si Buickovo karoserijo, od hladilnika pa do razkošne in harmonično urejene notranje opreme. Na zahtevo vam priredi tudi v poskusno vožnjo.
BUICK 8
GEi\ERAL MOTORS CONTINENTAL S. A.
159.05, Živno 85.60, Union 21.25. Guttmann 15 25. Alpinc 19.12, Trboveljska 88, Rima Murany 53.50.
Žilni trs
Na današnjem žitnem trgu so ostale cene ne-izpremenjeue. Tako se Je trgovala bačka pšenica po neizpremenjenem tečaju 157.50, Vendar se opaža, da je po praznikih povpraševanje oživelo in je bilo danes tudi nekaj več kupčije. Tudi koruza beleži nekaj več kupčije in povpraševanja. Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 6 vagonov pšenice in 8 vagoni koruze. Tendenca je stalna.
Novi Sad. Koruza sr. gar. 87.50- 90, bačka ladja Donava Sava predčas. suha 89—91, moka bač. št. 8 127.50—182.50. Vse ostalo neizpr. menjeno. Promet 22 vagonov pšenice, 56 vagonov koruze, 14 vagonov moke, 8 vagoni otrobov. Tendenca neizpre-menjena.
Budimpešta. Tendenca učvrščena. Promet mi-reu. Pšenica maj 15.85—16, zaklj. 15.99—16, rž maj 12.85-12.50, zaklj. 12.88-12.40, koruza maj 12.55 —12.60, zaklj. 12.57—12.58, julij 12.90-12.95. znklj. 12.95—12.06, tranz. maj 9.97—10, zaklj. 9.97 -10.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA.
Začetek ob 20.
Četrtek, 9. aprila: ŽIVLJENJE JE LEPO. Red A
Petek, 10. aprila: Zaprto.
Sobota. 11. aprila: GOSPODA GLEMBAJEVI. Gostuje član belgrajske drame, gosp. Plaorič. Red D.
Nedelja. 12 snrila: PRI B^LEM KONJIČKU. N» korist Udru.Tenja gledaliških igralcev. Izven. Ponedeljek, 13. aprila: ŽIVLJENJE JE LEPO. Red E.
OPEFA. Začetek ob 20.
Četrtek. 9. aprila: LUIZA. Red C.
Petek, 10. aprila: Zaprto.
Sobota. 11 aprila: DIJAK PROSJAK. Red E.
Nedelja, 12. aprila: SNEOURKA. Ljudska preteta-
va po znižanih cenr.li. Izven.
jitfgS* g
w. _ s. ^ O
vr. _ w
c^ .5 i**
So
'	-5
W M jI, _
■ja-S-S5
sSi-sgs
£ — S »
llztt*
Z i« =
s Jtaj CCCS •7 = -» E .v!
S JI«
i
S Š C-
£ n - ; <«
-	1 s- K Ss
e M — n —■
*	| cs
„ SoS? 3
C	„ .s _,
a	I n C C.
t.	c
2	tt S 31
►V N >
i P . «• = N > i e p
•t? i, N » _ L
-	* -OS .i . ~ - S c
t« _ c *> -jt hijc : q
—- - > A)
S P * * 5?
e <5 »
> o.
•65 S Sa » It- s» MsaJ i
■5
Earl Derr Biggera:
Kita*čeva papiga
31
8.
Nekaj časa je veselo brnel mali dvojčic liono-luluskega voza, no da bi bila kriminalist in Bob spregovorila kako besedo. Hladen mrak se je spuščal nu sivo zastrto pustinjo; scncc dreves so postajale daljše, puščavski veter jim jc pačil čudne obrise.
»Charlie,« jc končno povzel besedo Bob, r kaj mislite o naši deželi?^
»Srečen sem, da jo vidim. Vedno sem si želel izpremembe.c
■ Je li inalo podobna vaši domovini?« ; Hav.ajski otoki leže, kakor Phillimorovi biseri, na kipečih nedrih oceana. V zraku jc vedno dovolj vlage, dežja, ki ga nnzivljemo tekoči solnčni žarek, vlažen dih svetovnega morja. Tukaj pa je ravno obratno. Zrak jc suh, kakor časopis od lanskega leta.« »Kaj bova počela sedaj?«
Oprezovala in čakala. To jc poseben pritnorljaj. Domu moram razjasnjevati zločine, ki so največkrat jasni ko beli dan. Tu je drugače. Tu je treba najprej razvozlati uganko, kakšen zločin se je sploh zgodil.c »Menile, tla je Madden tudi v zvezi? Ali pa mislite. fin je Thorn sam krivec?:
- Morda dobiva nekega dno odgovor. Za sedaj je vsekakor bolje, da se z Maddenom ne sprijaznite preveč. Saj mu menda niste pripovedovali o Philti Moydorfti in knko sumljivo so je vedrt v Frisku?<-^Doslej še ne. Ivo pa sem poprei v Eldoradu zagledal Maydorfa, sera pa res pomišljal, bi li ne bilo bolje, razodeti sc Maadenu.«
»Zakaj? Biseri niso v nevarnosti. Ce mu boste povedali o Maydorfu, bo morda velel nakit spraviti v New York. Kaj potem? Odpotoval bo, vi boste odpotovali, jaz bom odpotoval. Skrivnost ranehe bo ostala nerazjasnjena.«
»Najbrž. Sploh pa sc je zgodilo Črno dejanje zadnjo sredo.c Bob jr kratko opisal, kaj se je tisti večer primerilo Pavli \Vendell, kako je bli Thorn zmeden, ko jo je sprejel na vratih in posebno, kako je opazil majhnega moža s črno brado ter z bisago na hrbtu.
Chan je pazljivo poslušal. »To bi utegnil biti važen miglaj. Ta črni bradač je morda glavni člen naše verige.* Približala sta se ranehi. »Pojdite noter in delajte se nedolžnega kakor novorojeno dete! Če boste telefonsko govorili s svojim očetom, boste videli, da že vse ve. Brzojavil sem mu.«
Tudi vi? Brzojavil sem mu tudi jaz.«
-.Tedaj je vse dobro pripravljeno.« Dveri so bile odprlo in Chan jo z avtom zavil na dvorišče. »Laliko noč in mnogo srečel«
V ogromnem kaminu v sobi je prasketal ogenj. Madden jo sedel za mizo in podpisaval pisma. : No,« je vprašal, »ste li prijetno prebili popoldne?«
»Hvala!« jc odgovoril mladenič. ;Upam, da tudi vi.« •
»Ah ne,« je odvrnil milijonar. »Niti tukaj se ne morem iznebiti opravil. Dospela je pošta treh dni. Ali ste vendar prišli, Martin,« je dodal, ko jc stopil tajnik. >Saj boste morda imeli še časa, da mi še pred večerjo oddaste pisma na pošto. In tukaj tele borzojavke tudi. Vzemite mali avto — z njim sc po teh potih človek uspešneje vozi. 4 '	\
Thorn je znčel vešče vtikati pisma v kuverte. Madden se jc prrtegnil ter stopil h kaminu. »Ah Kim vas jo pripeljal? Zua li kaj prida voziti?«
»Izvrstnol«
»Nenavaden dečko jo tale mali, debeli rumenček!«
»Ne morem trditi. Povedal mi je, da je v Los Angelosu vozil zelenjavo. Kaj več pa nisem mogel izbezati iz njega.«
:Zelo molčeč je, kajne? — Sicer pa,« je nadaljeval smehljaje se, ko jc odšel Thorn, ivaš oče se še m oglasil.«
: Skoraj gotovo bo šele zvečer doma. Co želite, bom potem poklical naao domačo številko.«
: Bilo bi mi zelo prijetno. Ne hotel bi biti ne-gostoljuben, mladi prijatelj, toda mnogo mi je na tem, da bi čimprej odšel. Danes ao 8 p®&U> prispela sporočila — saj razumete...«
>Seveda! Kar morem, bom rad storili«
»Zelo ste prijazni!« sc je zahvalil Madden in mladeniču se je zdelo, kakor bi bil česa kriv. "Mislim, tla je pred jedjo dobro malo zadremati. To pospešuje prebavo.:
Bob jc ostal sam pri časopisu, ki ga fo bil prinesel iz Eldorada. Zdaj pa zdaj je prihlačala mimo smešna Ah Kimova prikazen; brez ropotanja je pripravljal mizo.
Uro kesneje se je. trojica v samotni puščavi zopet krepčala z izdelki kitajske kuharske umetnosti. Pri kavi je opazil Bob, kako počiva na njem Maddenov pogled, poln pričakovanja. Smehljaje se je vstal. sSedaj bi se papa utegnii vsak hip vrniti od napornega športa. Rad bi naročil telefonski raz«ovor.«
»Naj to opravim jaz,* se je ponudil Madden. »Koliko je številka?«
Ženin pred poroko izginil
V Trstu se je te dni zgodil čuden slučaj, katerega si do danes še ne vedo-razlagati. Ali gre za šalo ali pa za psihološko uganko čudaškega človeka?
Pri znani tvrdki Prister v ulici Cesare Bat-tisti služi že dolgo časa mladenič Mario Boschini, star 27 let, ki je priden, ima pa nekatere posebnosti. Stanuje pri svojem bratu, svoji materi pa vsak mesec oddaja velik del svojega zaslužka. Ne pije in ne igra niti ne pozna slabe družbe. Na sprehod hodi najrajši sam, in sicer bolj daleč, kjer se nekaj časa v božji naravi ustavi, poten se pa vrne.
Mario se je v zadnjem času seznanil z neko Nerino Ziberna, siroto, ki služi pri neki gospej Beni, in katero splošno slikajo kot pridno dekle. Njuno znanstvo je staro nekako eno leto. To Veliko noč pa sta se sklenila poročili, in sicer v cerkvi sv. Vincenca Pavlanskega. Nevesta na svojem ženinu ves čas njunega znanstva ni bila zapazila ničesar posebnega, samo to, pravi sedaj, se ji je zdelo čudno, tla ji Mario ni hotel nikoli pokazati stanovanja, ki ga je bil, kakor je pravil, najel v ulici della Zonta št. 5. Tudi kar se tiče poročne obleke se Mariju očividno ni zelo mudilo, ker jo je zbral »ele en dan pred poroko v neki trgovini na Corso Vittorio Einantiele, odkoder je rekel, da si bo pustil obleko poslati neposredno pred poroko na svoj dom, vendar pa ta obleka še danes visi v izložbenem oknu dotične trgovine. Nevesta seveda si je omislila lepo oblekeo. pižamo, perilo itd. itd., pa tudi ostale stvari, ki so potrebne za ženina, kakor n. pr. perilo, čevlje, kovček itd. sta si bila skupaj nabavila.
Prišel je dan poroke. V stanovanju ženinove matere so bili zbrani bratje, sorodniki in prijatelji, da se podajo v cerkev. Pred hišo sta čakali dve kočiji tvrdke Cimadori. Pripravljen je bil tudi mrzli prigrizek in sladkarije ter precejšnje število buteljk dobrega vina. Tudi ženitovanjsko potovanje je bilo, se razume, vnaprej določeno, in sicer čez Gorico v Videm. Navzoča je bila tudi sestra že-ninova, ki služi daleč v Siciliji v Palermu in je bila žrtvovala velik del svojih prihrankov, da se je mogla pripeljati na bratovo poroko v Trst. V cerkvi pa je čakal duhovnik, ki je bil tem bolj nestrpen, ker se je poroka morala na vsak način izvršiti pred deseto uro, ko se je imela začeti slovesna sv. maša, kajti bila je ravno Velikonočna nedelja.
Toda ženina od nikoder ni bilo. Nevesta, starši in prijatelji so vse mogoče ugibali in se vznemirjali. Naenkrat se pojavi postrešček, ki izroči ženi-novi teti pismo, podpisano od rdečih hudičev . ki izjavljajo, da ne pustijo, da bi se Mario poročil in da so zaradi tega poroko preprečili. Obenem je postrešček izročil rodbini izginulega ženina paket, v katerem je bil zavit Marijev jopič, omadeževan z rdečimi madeži.
Navzoči so se silno prestrašili, nevesta pa je skoro omedlela. Torej gre za zločin! Slvar je bila tem bolj verjetna, ker je kronika ravno te dni v Trstu zaznamovala celo vrsto zločinov. Seveda so poklicali takoj policijo, ki je začela stvar na licu mesta preiskovati. Nek agent je takoj ugotovil, da I rdeči madeži niso od krvi -iiipak od rdeče barve. I kar je nevesto in goste seveda nekoliko pomirilo, | tajnostne zadeve pa le ni pojasnilo. K sreči je bil I med gosti tudi znani tržaški ljudski komik Cecche-
lin, ki je skušal spraviti dobro razpoloženje med goste s tem, da je predlagal, naj se pojč pripravljeni prigrizek in odprejo buteljke, kar se je tudi zgodilo. Nevesta se seveda te čudne ženitovanjske jiojedine ni udeležila, pač pa so sorodniki in prijatelji ostali na ta način do pozne noči skupaj. Medtem je bil neki brat odšel po nekem slučajnem opravku v pisarno svojega gospodarja Padovana v ulici Sette Fontane. Tam ga je nekdo poklical na telefon, in sicer je bil to njegov brat Mario, ki mu je dejal, da je ujetnik »rdečih hudičev«, ki ga mučijo! Drugi dan pa je začel peti telefon pri gospodinji neveste Nerine. Javil je, da se nahaja ženin v Ospu, to je vas, ki je oddaljena od Trsta na poti v Koper nekaj tir hoda.
Zeninovi bratje so se na to telefonsko sporočilo res takoj podali v Osp, kjer pa brata niso našli, pač pa jim je gostilničar povedal, da je nek neznanec, ki odgovarja njihovemu opisu, pri njem | kosil in pil ter se potein neznano kam oddaljil, i Obenem iščejo seveda izginulega ženina tudi obla-i sli, ki ga pa tudi še niso našle. Imajo pa njegovo sled. Iz Ospa je bil odšel v Koper, od koder pa se je z avtobusom odpeljal zopet nazaj proti Trstu, kjer se pa še ni javil.
Nevesta ga seveda nestrpno čaka in pravi, da mu bo odpustila, čeprav je njegov čin več kot čuden in ji je napravil Mario veliko sramoto. Ce se vrne, pravi, da se bo poroka izvršila takoj brez vseh ceremonij, da bi njenemu Mariju zopet ne ! padla v glavo kakšna nova muha. So pa ljudje, ki nevesti svetujejo, naj svojega ljubljenega M arija j rajši pusti, kajti dogodek kaže, da fant ne utegne ' biti čisto — pri pravi pameti.
Zvesta delavka
Ptuj, 7. aprila.
Te dni je poteklo 50 let, odkar služi neprenehoma v isti hiši in pri isti gospodinji Ana Rojko.
Rodila se je 13. avgusta 18(53 v Janežovcih pri ptujskem Sv. Urbanu. 15 let je šele štela, ko je morala zapustiti domačo faro Sv. Urbana. Služila
je nad dobro leto v Celju. Srce pa se je mladi deklici tožilo po širnem Ptujskem polju. Mahnila je zato v jeseni 1879 proti Ptuju. In od 2. aprila 1881 služi neprestano pri gospej Otiliji škrabarjevi, vdovi po okr. zdravniku in materi konservatorja g. Škrabarja. Svoj posel vrši vsa leta častno, marljivo. Odlikuje jo prav posebna zvestoba in prijaznost. Danes je sama na svetu, brez sorodstva. Ob tem jubileju so se pridne delavke spomnili Škrabarjevi z malo domačo proslavo. Naj »Aneta« doživi še mnogo let, v enaki vnemi za cerkev kot jo je imela do sedaj. Nam pa daj Bog takih pomočnic!
Logatec
Kmetijsko gospodinjski 11 tedonski tečaj se
je tu zaključil 31. marca. Kdor je videl samo nekatera spričevala gojenk z odličnimi in prav dobrimi uspehi iz jako različnih predmetov, bolj podrobno pregledal krasno razstavo njihovih izdelkov dne 25. marca, poizvedoval pri gojenkah, je moral začudeno vprašati: ali je bilo lo mogoče v 11 tednih? Prireditvi tečaja in uspehom moremo le nepristransko častitati. Uspeh je potrdil tudi g. okrajni načelnik, g. nadzornik fetravs, g. šol. upravitelj Doljak in drugi povabljeni pri poslovilnem večeru dne 30. marca. — Čudimo se dopisniku »Jugoslovana« z dne 29. marca 1931, kako more pisati, da je »razstava tečaja pokazala, da najbrže nase kmet-sko ljudstvo od sličnih tečajev nima dosti.« Smo ! mnenja, da neprimerno več kot od kritike poročevalca. Če se je poročevalec resnično zanimal za tečaj, naj bi ne gledal samo »nedeljske« obleke — razstave — dela v tečaju, marveč tudi »delavni-ško«. (Kuhanje je bilo za kosce, grabljice, ženjice, tesarje...) Voditeljici tečaja gdč. &kufca Franj^, ki je tako zelo upoštevala tukajšnje krajevne razmere, vse priznanje kot tudi Kršč. ženski zvezi jb predavateljem, katerim bodo starši kot tudi gojenae gotovo ostale hvaležne za tako ceneno iozbrazbo.
Stari trg pri Ložu
l'mr! je na Lazih št. 5 posestnik Kotnik And, star 83 let. Na zunaj raskav, a srčno dober mož, stara korenina, čebelar, v kmetovanju neomajno starokopiten, izredno gostoljuben, širokoznan original. Bog triu povrni njegova dobra dela!
Postavil se jc organist župne cerkve sv. Jurija g. Turk Ivan. ki je s pomočjo sina Edvarda, dveh gg. učiteljev, hčere učiteljice in zelo pomnoženega pevskega zbora izvajal pri slovesni sv. maši ob 10 na Velikonoč latinsko mašo: Faist, missa opus V. v F-duru s spremljavo dveh vijolin in prednašal velikonočne pesmi poleg naštetih glasov in orodij Se s trobentami. In kar je glavno: težko nalogo, ki je zahtevala dolgo in naporno pripravo, je pe-vovodja in zbor tudi dobro posrečeno izvršil! Prav lako dobro je izvršil svojo nalogo z okusnim okra-šenjem t »ožjega groba in oltarja rerkovnik g. Lav-rič. Petje in okras cerkve bi na Veliko noč v vasi Stari trg pri Ložu mogli komaj prekositi v kakšni stolni cerkvi. Iz tega farani lahko sklepajo, da niso proč vrženi prispevki in darovi za župno cerkev! Za procesijo je godla godim na pihala iz Loža.
Pomiigala bo občina Stari trg, enako tudi občina Lož, osnažiti 7M birmo zunanjost cerkve in cerkvenih stavb. Delo bo izvršil sobni slikar g. Jakob Žagar in sinovi. Akad. kipar g. Jurkovič, Ljubljana. jia ima naročen spomenik za padle vojake župnije Stari trg. Zdaj sc zbirajo i*» vaseh prispevki za ta spomenik. Upamo, da ga bo mogoče letos postaviti vzlic težki gospodarski krizi, ki ravno naše pridobitne panoge (les in živina) najbolj tlači.
Polomila jc poledica tudi pri nas mnogo drevja, na vrtovih in v gozdovih, kar se šele zdaj dobro vidi, ko je kopno. Zadnji čas je, da je dobila občina škropilnico za sadno drevje.
Romanski kialj Karol 11. se je te dni prvič udeležil slovesne zaprisege vojaških novincev. Poleg
kralja na levi stoji njegov brat princ Nikolaj.
Komunizem in človeška osebnost
Predavanje priznanega poznavalca sovjetskih razmer, P. Mucke rman 11 a S. J. v Berlinu, je zbralo toliko občinstva, da so morali prireditelji predavanje prenesti v največjo razpoložljivo <1 vora.no, zlvornieo Schonefberškega magistrata. Predavanje se je vršilo pod okriljem Lessingove ljudske univerze, a je to jvot zbralo fvoleg navadnega, izvenšolske Lzobroz.be potrebnega občinstva tudi veliko število pisateljev in politikov. Tudi Artliur Ilollitscher,
5hišnik nemških komunistov, je bil natvzoč v varani in pazno zasledoval predavateljev« izvajanja.
Razmerje med boljAevišfciimi nauki in človeško osebnostjo — tako je izvajal sloveči pater — je najpomembnejše jvereče dnevno vjvr«-šanje, ker temelji vsi evraps.ka kult ure nn upoštevanju individualnih posebnosti. Koncem zadnjega stoletja je tudi Rusija visoko cenila rapadno kulturo. Saj govori pri Dostojevskem Ivan Karmnn/ov Aljoši o Evropi kot drugi domovini in deželi dragih grobov. A zdaj je vse narol>e: Evropa, predvsem p« Nemčija, sanja o komunističnem kolektivnem idealu. To je |x>-sledica obupa in razočaranja zadnjih let. Človeška osebnost je i zgubila nekdanjo vrednost, čini je bila prekinjena duhovna vzajemnost med izobraženci in ljudstvom. Med tema slojema je nestal prepad. Od široke množice odtrgan« nemška Kulturna javnost obupno išče novepi svetovnega nazor« in nnsede komunističnim pravljicam o idealnem edinstvn, ki *"laj baje vlad« pod sovjeti. A če so se Nemci vedno zanimali z« globoko rusko dnšcvn«vst. ne bi smeli istovetiti Rusije z boljševiki. Zalibog Nemci Rusijo premnlo jvornajo in bi utegnilo »uipunje v sovjete wi Nemčijo imeti usodne r.jyodovTTwke posledice.
Na temelju lastnih izkušenj v Vilni in Sino-k-nsku je podnl p. Muekermann pretresljivo sliko zatiranja človečke osebnosti pod komunisti. Avtor se je osebno prepričal, da rusko ljudstvo komuniste sovraži, a so mu slednji odvzela vsako besedo. Razdirajo stare kulturne zaklade in se poslužujejo grozovitega nasilstvn. d« bi izprermenili žive ljudi v brezvoljne avto-
mate. Najbolj značilna (»»teza bolj deviškega mesij«nižina je njegova vezanost na »pjatileit-ko«, gospodarsko revolucijo, ki so ji podrejeni tudi znanost, umetnost in književnost. Boljševiki hočejo izpreineniti 160 milijonsko prebivalstvo Rusije v neme. delavne in poikorne mravlje, sužnje svojega ekonomskega načrt«. Slednji je prepojen s politiko in ima kot zadnji cilj uničenje evropske kulture, če bi bil
komunizem zjgolj državni socializem — kakor mislijo Nenici — potem se ne bi bail svobod-nega tiska in verstva! A teror je temeljni element ruskega komunizma. Brez terorja sploh ne bi mogel obstojati, zatiral bo topo in besno vse druge nazore, dokler bo obstojal, če se lioče Nemčija prikupiti boljševikom, češ da bodo prinesli »preporod«, je to usodna kratkovidnost. Nemški težki industrijci, ki sklepajo kupčije s sovjeti, so grobaTji lastne domovine. Idejna borba zoper boljšerviške nauke je v naših letih glavno Nemčiji naloženo poslnnstvo. A zato bi se moralo nemško ljudstvo naučiti »[Knštovanja do osebne duševnosti in človeka ceniti jvo nravstveni višini, ne pn jx> naslovu aili denarju. Uveljavi jen je osebnih pravic je predpogoj za zmago med komunistično nevarnostjo, ker ne obstoja pod boljševiki nobenega spoštovanj« do osebnega duševnega življenja. A Nemčija sama seveda ni zmožna izvojevniti kulturne zmage nad bol jševiškimi nauki, in je potrebno v to svrho zedinjenje vse zapadne Ev rope.
Črnogledi admiral
V Newyorku je umrl nedavno na srčni kapi admiral Charles F. Plunket. Zaslovel je v svetovni vojni, ko je prenesel z ameriških oklopnic na kopno velike pomorske topove. Opremil jih je z lafetami lastne iznajdbe in na ta način pripomogel k zmagi nad Nemci. Pred tremi leti, ko ie še bil v vojni službi, je povzročil Plunket veliko razburjenje z govorom o novi svetovni vojni. Napovedal jo je za najbližjo bodočnost, živo slikal njene grozote in izjavil prepričanje, da bosta naizagrizenejša sovražnika Ameriška unija in Britski imperij.
Božja služba med topovi. Pri ameriški vojni mornarici je nedeljska služba božja strogo ukazana. Udeležiti se je morajo vsi službe prosti častniki in mornarji v svečanih belih uniformah.
Kulturni obzornik
Nove šmarni ce
Dr. Josip Jerše. »Pozdravljena kraljica!« Založila Jugoslovanska knjigarna. Ljubljana, 1931. Strani 291. Tisk Jugoslovanske tiskarne. Cen« vezani knjigi 45 Din.
Pri meni je vsa milost življenja in resnice, pri meni jc vse upanje življenja in čednosti. (Sir 24, 25.) Oj kako se poživi ob toplih žarkih Marijinih milosti krščansko življenje, kako se poživlja vera, krepča upanje in vnem« v srcih nov« gorečnost in ljubezen!« (Smernice str. 6.)
T«ko nam kliče Marija, tako nam kliče letošnji šmarničar, ki je natrgal ob prelepi anti-foni »Pozdravljen«. Kraljic«!...« enom trideset lepih belih šrnamic in jih povil v oživljajoč šopek premišljevanj, lioteč nas v mesecu majm i/pred Marijinega oltarja potrditi v dobrem in nas voditi k Jezusu, ki je Pot. Resnica in Življenje.
»Pozdravljena, Kraljica!...« Kdo je. ki se še ni s to prelepo molitvijo zrnipno obračal do nebeške Matere, kdo jc, ki se ni ob tej molitvi zamislil v svoje življenje in ni spoznal, da bi bil v dolini solz ves l>eden in nesrečen, če ne bi bilo Nje, dobrotljive, milostljivc in sladke, ki nas ljubi in |vokeže vsem. kateri se zatekajo k Njej, nekoč blagoslovljeni sad svojega teles« — Jezusa in nas z njim na veke osrečL
Kaj si moremo zato drugega želeti, nego da se Marija ukorenini v naših srcih. «1« bi globoke korenine pognalo Marijino češčonje. da j (ostanemo njeno izvoljeno ljudstvo.« (štnarni-ce. str. 19.) K«m naj se obrnemo v zmedi časov, kje naj iščemo pomoči, tolažile in zdravja. če ne pri Njej, ki je Mati usmiljenja, življenje. sladkost in upanje naše? Majniški zvon n«s l>o vabil, ko Ivo pel. kakor bi o/.nnnj«! Marijine besede: Knkor trta sem sladak in dišeč sad rodila. Pridite k meni vsi, ki me želite in nasitite sc mojega sadu.
Napolnile se IkhIo nmšc cerkve in cerkvice in Marijino ljudstvo l>o poslušalo šmnrničnrj«, ki 11111 bo ob »Pozdravljeni Kraljici« kazal nebeško \f«tcr in Njenega Sina. premišljujoč besede iz sv. pisma in cerkvenih očetov in zajemajoč iz življenja v dolini solz zglede, ki pričajo. knko Mnrij« v vseh časih in tudi v nflšili dneh ljubeče skrbi za svoje otroke in jim po-mngn v bridkih težavah in nndilogali, ko odjvovc sleherna )>omoč in toIažl»a. Beseda našej;« šm«r-ničnTja je topi«, prisrčna, kot bi bil« sladek odmev M«tcrinc ljubeče misli, s katero objema ves svet in vse ljudi vseh stanov in vse stnrosti v vseh položajih na rvoti skozi dolino solz. Srce. ki ljubi. Ivo postalo v teh šninrnicah bolj goreče, srce. ki jc mrzlo, se Ivo ogrelo, srce. ki dvomi, bo zaživelo v stilnčni svetlobi vere. žalostni se bodo vzveselili in v potrte duše se vrne nova moč in jih dvigne. Vse to rx> Mariji, ki je malostljiva, dobrotljiva in sladka in jc Mati usmiljenj«, življenje in Ufmnje nnše!
letošnje šmarnice dr. J. Jeršcta »Pozdravljen«, Kraljica!« so knjiga premišljevanj, ki Ivi jo moral« imeti vsaj vsaka slovenska družina, da bi jo poživljal« v veri, tipanju in ljubezni in bi njeni člnni rastli v duhovnom zdravju in moči v dobro našemu 11«rodu iz rod« v rod zares kot pravi Marijini otroci.
Zato kdorkoli si, vzemi, beri. premišljuj in ravnaj se po šmarničarjevih besedah, ki te vodijo k Mariji!
RimskijKorzakov: Snegurka
N« velikonočno nedeljo zvečer je Iriln v ljubljanski oj>eri premier« opere Snegurka od ruskega komjvonist« Rimski j-Korzokova. Opera šteje meti nojboljš« del« ruskega jvo/.nega iin-vresioniz.m«. ki žc prehaja v okvir »čiste gl«s-vc«. Zahtevo ogromne instrumentalne, inscena-cijskc in kostumske žrtve, ker živi od same čutnosti in kolorističnega rafinementa. Premiera je bila prilično dobro obiskana, glavne vloge so peli pa. Gjungjenac-Govella, Primožič. Kogojev«, Majdičcv«, Zupan, španov« itd.; dirigiral je opero g. Neffat. Premiera jc kazni« še manjše hibe. zatorej več o tej operi |>o prvi reprizi.	v.
Dvanajsti zveze k Zbranih spisov Ivana Cankarja
»Pohujšanje v dolini šontflorjanski.« — Zgodbe iz doline šentflorjunskc.« - »Novo življenje.« — Uvod iu opombe napisal Iz. Cankar. Str. XII. 35(). _ Zrnlo/il« Nova Založb« r Ljubi ioni 1931.
V olveli prvih spisih dvanajstega zvezka Cankarjevih zbranih spisov, ki so kakor vsako leto tudi leto* izšli točno za veliko noč. je višek Cankarjevega cikličnega šcntflor jamskega motiv«, ki se je bil začel z njegovo novelo »V mc-sečnni« in je potem usahnil I. 1908. Te ostre satire, v katerih sc mešajo burkasta in tragični konflikti, obračuni s svetohlinsko moralo družbe, in pisateljevi obračuni s samim seboj, so linlc-tele v tedanji slovenski javnosti na oster odpor, o čemer urednik obširno poroča v opombah. Cankar je mislil, d« je njegova umetnost tedaj doživela »konkurz« in jc znčel pisati novo komedijo V Žalostni konec umetnosti«, ki jo je 11 red nik ponatisnil kot fragment in v kateri C'nnk«r tudi sam nastop«. Drugačnega znečaj« ie roman »Novo življenje«. Vzklilo je iz globokega osebnega doživljaj«, ki jc pesnik« pretresel do zadnjih globin in ki g« jc napotil, d« jc jel premišljevati in pisati o svojem življenju.
0	Ljubljani, o njenih kulturnih in nekulturnih posebnostih, o mladem umetniškem rodil in njega nazorih, a zlasti o svojih zablodah. »T«ko je postalo - Novo življenje obračun s snmim seboj, izpraševanje lastne vesti, podrobna ano-lizxi osebnih motivov in dejanj, z-godovrn« dvomov. povest obupov pod lastno slabostjo, nad
1	zgubi j eno mladostjo. n«d breznadnn rvrihod-nostjo. Fo je najbolj strastna, najbolj osebna, najbolj neumerjena Cankarjeva povest«, pravi Izidor Cankar v uvodu.
Knjiga se dobi v Novi Založbi in vseli drugih knjigarnah. Cena: broš. 68 Din, platno 80 Din, celo platno 86 Din, polusnjo 110 Din.