Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. Štev. 32. V Ljubljani, v soboto 9. avgusta 1902. Letnik VII. »Slovenski List“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za četrt leta 2 K. Vsaka številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu ..Slovenskega Lista* — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravništvu ,Slov. Lista*. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani Stari trg Ster. 19. Uradne ure od 9 do 12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Bratska društva! Dne 7. in 8. septembra t. 1. se bo vršil v Ljubljani shod naših nepolitiških društev, ki ga sklicuje „Slov. krščan-sk osocialna zveza8. Namen shodu je, združiti vsa naša nepolitiška društva po Slovenskem v zvezo in urediti njihovo delovanje. Želeti je da bi bila na tem shodu zastopana vsa naša izvenpolitiška in izvengospodarska društva, delavska, izobraževalna, bralna, pevska in sicer po svojih pooblaščencih. V boju, ki ga bije naše ljudstvo za svojo vero, narodnost in svoj gospodarski obstoj s ptujimi in domačimi nasprotniki, je treba vsestranske vzajemnosti in enotnega postopanja, vseh naših nepolitiških društev. Zato upravičeno pričakujemo, da pošlje svoje zastopnike vsa Slovenija: poleg Kranjske tudi zeleni Štajer, tužni Korotan in solnčna Primorska. Vabimo pa na sestanek tudi vse druge dobromisleče Slovence in Slovenke, zlasti iz krajev, kjer še manjka takih društev, da se podučijo in navdušijo za delo tudi na tem polju. Vabilom, katera razpošljemo vsem našim društvom, prilagamo dopisnice z vprašanji, na katera naj bratska društva blagovolijo vsaj do 25. t. m. odgovoriti. Oni krščanski Slovenci in Slovenke, ki ne mislijo zastopati kakega društva, pa se vendar kot gostje žele udeležiti našega shoda, naj to naznanijo po dopisnici. Obvestilo obsegaj natančen naslov in pa dostavek, če žele prenočišča. Vsem tem gostom se bodo poslale potem po pošti vstopnice, glaseče se na njihovo ime. Ker je pa pri velikem številu naših društev lahko mogoče da se kako društvo prezre, prosimo naj tista društva, ki do 15. t. m. niso dobila vabila, po dopisnici to naznanijo. Vsa pisma, ki se tičejo tega shoda, naj se naslovijo na predsednika agitacijskega odseka: Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. Mej „zavednimi“. Z opravičenim veseljem moramo zadnji čas opazovati, kako vrlo, kako nadepolno se naše ljudstvo zaveda. Vse povprek, otroci, odraščena mladina, nežne gospice, resni gospodje in osamele stare device segajo željno po knjigah, zabavnih in znanstvenih, po časopisih, političnih in leposlovnih. Kako neutrudno se napravlja veselice, koncerte in plese, kako pridno ustanavlja narodna društva. Resnično, veselimo se in od veselja poskakujmo! Opazoval sem to, vedno napredujočo narodno zavest v čitalnici prve „narodne“ postojanke na „zavednem* delu naše dežele. Pred vratmi bralne sobe vidim zapisano z rudečo in modro barvo na belem papirju (tudi na napisu se torej kaže narodnost), da je tu .čitalnica", torej kraj, kjer se shajajo narodnjaki, da dado s časopisi duška svoji narodni zavesti. Kar mrgoli pred menoj časopisja, ko stopim v sobo. — Na manjši okrogli mizi imajo častno mesto »Fliegende Blatter", poleg njih se pa košati zadnja debela številka dunajske židkinje »nove preše". Na veliki mizi leži na prvem mestu Na svidenje dne 7. in 8. septembra v beli Ljubljani! Predsedstvo »Slov. kršč. socialne zveze" v Ljubljani. Vsporcd. V nedeljo dne 7. septembra 1902. Dopoludne ob 8. uri: Sv. maša in „Pridi sv. Duh" v Križevmški cerkvi. Ob 9. uri: Shod v dvorani »Katoliškega Doma* s sledečim dnevnim redom: 1.) odobren je poslovnika. 2.) pravno varstvo, poroča dr. E. Lampe. 3.) Snovanje in vodstvodruštev, poroča L. Smolnikar. 4.) Notranje poslovanje zveze, poroča M. Moškerc. Po zborovanju obed. P o pol ud ne ob 2. uri nadaljevanje shoda: 5.) Gospodarska organizacija, poroča dr. J. Ev. Krek. 6.) Vodstvo shodov in vzgoja govornikov, poroča J. Gostinčar. 7.) Hrvatsko-slovenska delavska zajednica, poroča H. Sirovatka. Zvečer ob 8. uri t Veselica. V pondeljek dne 8. septembra: D o p o 1 n e ob 8. uri sv. maša z govorom v Križevniški cerkvi. Ob 9. uri nadaljevanje shoda v dvorani »Katoliškega Doma". 8.) Strokovna organizacija, poroča dr. J. Ev. Krek. 9.) Naša in dunajska osrednja zveza, poroča M. Moškerc. 10.) Časnikarstvo, poroča J. Štefe. 11.) Volitev pomožnih odborov „zveze" za Štajersko, Koroško in Primorsko. 12.) Sklepni govor. Popoludne ob ugodnem vremenu izlet v Ljubljansko okolico. dušna paša in ponos naših narodnjakov, oče »Slovenski Narod'; sem pa tje mu je izstrižen, kakor tudi poleg njega ležečemu »prijatelju" njegovemu »Slovencu*, kakšen inserat, in prazni prostor je žalostna priča politične zavednosti naprednjaške. Potem se vrste še drugi listi, kakor „Edinost“, »Soča“, »Novice", nikoli razrezane »Dolenjske Novice", na konci vrste pa proslavlja zavednost naših narodnjakov koroški »Mir“. Ravno si ogledam površno vse časopise, kar pridrvi v sobo, v dom zavednih narodnjakov, cela truma otrok, najbrže tudi zavednih. In glej pobiče ! Kar drug za drugim sedejo za mizo, in eden vzame v roko „Vrtec“, drugi »Dom in Svet“, tretji celo ,Fliegende\ in tam gledajo podobe, jih za kratek čas ven strižejo, se smejejo, vpijejo, ko se pa naveličajo, gredo zopet, od koder so prišli. Sedim zopet pol ure sam. Tedaj pristoka počasnih korakov star gospod in sede na mehki naslanjač. Vzame v roko »Narod*. Gleda vanj nekaj časa, gleda, naposled se pa obrne k meni in me prosi, naj mu povem, kaj je danes novega v časopisih. Potreba knjigovodstva v obrtnem stanu. Kdor hoče katerokoli obrt vspešno voditi, ne zadostuje mu, da razpolaga le s potrebnim kapitalom, ampak mora tudi gledati, kako napravi skrben pregled vseh računov, ki zade-' vajo njegovo obrt. Kakor pri vsakem gospodar-skem sploh, obstoji na skrbnem knjigovodstvu zlasti velik del vspeha pri obrtnikih. Vse dogodke in slučaje v obrti mora obrtnik natančno uknjižiti, da mu je možno vsak čas lahkotno dobiti pregled svojega premoženja in moči, kakor tudi svojih dolgov oziroma primanjkljaja pri podjetjih. Vse to pa bode dosegel le s pomočjo knjigovodstva. Kar dela trgovec in dela fabri-kant, narediti mora tudi obrtnik, dasi v veliko manjšem obsegu kot prva dva. Knjigovodstvo je obrtniku tako potrebno, da moremo primerjati obrt brez knjigovodstva brodovju brez kompasa. In bolj kot kedaj preje, kaže se ta potreba v sedanji dobi deljenega dela. Ne zadošča voditi le tehničen del obrta, ampak obrtnik mora natančno pozuiati, kaj premore in kaj mu nedostaja. Vspešno delovanje dobrega obrtnika veliko odvisi od natančne kalkulacije, to je vestnega proračuna stroškov za svoje izdelke. Cim vest-nejše odgovarja obrtnik tej svoji nalogi, tem lažje mu bode svojo obrt v svoj in drugih prid obračati. Vestno knjigovodstvo navadi tudi obrtnika na trgovski čut reda v svojem delovanju. Seveda obrtniku ni mogoče voditi tako strogega knjigovodstva, kakor ga morajo imeti trgovci, namreč takoimenovanega dvojnega knjigovodstva, ampak zadošča mu navadno najbolj enostavno. Za knjigovodstvo je potrebno več knjig, kamor se upisujejo različni računi. So nekatere knjige, ki so nujno potrebne, druge pa, ki se morejo pri manjših podjetnikih tudi opustiti. K prvim prištevamo sledeče: 1. blagajniško knjigo, 2. dnevnik, journal (žurnal) imenovan s francosko besedo in 3. inventarno knjigo. Blagajniška knjiga služi za vpisovanje a) dohodkov in b) stroškov, pregledno ločenih, da se »Kaj ni ničesar v ,Narodu‘T" ga začuden prašam. „Je že“, odgovori počasi in si mane oči, »pa me danes nekaj oči bole in ničesar ne razločim". Mož je imel oči čisto dobre, samo — brati ni znal, kakor sem zvedel pozneje. Pa kaj se hoče! Da je le zaveden! »Kaj naj pa povem? O državnem zboru?* »O kaj še! Saj tisto ni nič!* »Naj vam preberem kak dopis?* „Saj tisto tudi ni nič! Dnevne novice, novice!“ „Torej novice! — Javni shod je priredila narodna stran..." »No, no! Novice mi berite, novice! Saj to niso novice!“ »Morda bo vam prijalo to: Obesil se je ... Požar je uničil... Utonil je ... Tatvina ...“ »To pa, to! To pa!“ Berem torej o samomorih, tatvinah in nesrečah zavednemu narodnjaku - politiku ! — O tempora, o moreš! Ko je vedel zavedni gospod dnevne vesti, odšel je še enkrat bolj moško kot je prišel, saj da takoj na prvi pogled spoznati razmerje med obema. V dnevnik pridejo pregledno zabilježeni upniki in dolžniki z natančno označenimi okol-nostmi. Posebno pri tej drugi knjigi je treba vestnega uredovanja, ker se ravno tukaj pride kaj hitro do pomot in potem do nerasporazum-Ijenja. Inventar pa kaže vse drugo premoženje tičoče se obrta in obstojajoče bodisi iz že nakupljenih surovin ali v zalogi še se nahajajočih izdelkov. Pri večjih obrtih so tu omenjene knjige nujno potrebne, pri malih pa se da tudi še to veliko enostavnejše urediti, vendar pa pri nobenemu obrtniku, naj bode še tako v malem, se knjigovodstvo ne sme popolnoma opustiti. Vsaj eno knjigo lahko vsak obrtnik ima, v kateri naj se zapiše vse svoje dohodke in izdatke. Že to mu bode veliko prida prineslo. Večjim obrtnikom pa tudi samo zgoraj omenjene knjige ne zadoščajo vedno, ampak imeti morajo radi hitre preglednosti še druge n. pr. fakturna knjiga, naročilna knjiga, kjer so vpisana naročila od drugod in naročila pri tujih tvrdkah, plačilna knjiga, kjer je natančen vnos plačila delavcem in sotrudnikom in še več drugih manjšega pomena. Da ima obrtnik natančen pregled svojega premoženja in svoje obrtne znanosti, kakor tudi nedostatkov in primanjkljajev potrebnih sredstev, naj si vsaj vsako četrtletje enkrat napravi sklepčen račun, ki mu jasno obelodani njegovo stanje. Iz teh računov izve, kje more več, kot je do sedaj upal, pove mu pa tudi, kaj ne sme več reskirati, če se hoče obvarovati izgube ali celo propada. Pri večjih obrtih je že treba kolikor toliko znanja o pravilnem knjigovodstvu. Malemu obrt niku pomaga, kot smo že rekli, bolj enostavno navadno, le da je dovolj pregledno. Veseli moramo pozdravljati, dajevobrtno-nadaljevalne šole, kjer jih imajo, sprejeto tudi knjigovodstvo kot obvezni predmet. Le žal, da je teh šol pri nas na Kranjskem malo in še te ne odgovarjajo vedno svojemu namenu. Drugače je na Dunaju, kakor nam kaže letno poročilo ondotnih obrtno-nadaljevalnih šol. Stvar je tam tudi veliko lažje dosegljiva, ker uče tudi pravi mojstri dotične obrti in se drugi učitelji vsestransko dobro podkovani, da poznajo potrebe obrtnikov. Da bi imeli obrtniki vsake vrste svojo šolo kot na Dunaju, tega seveda nam bo težko kedaj dočakati, vendar pa bi mogli sprejeti od njih mnogo, česar pri nas primanjkuje in kar vidimo pri njih. Spozna vsak lahko veliko potrebo knjigovodstva za obrtni stan. Dasi pa je tako zelo potrebno, vendar smemo smelo trditi, da je pri nas prav pri malokateremu obrtniku vpeljano, kakor bi moralo in tudi moglo biti. Ni sicer ta nedostatek glavni vzrok, da propada mala obrt vendar veliko pripomore tudi ta zanikernost k nazadovanju. Zato pa je sveta dolžnost vsakega, ki ima vpliv do obrtnikov, poučiti jih in jim s svetom vsaj pomagati. Ko se odstrani ta nedo- vedel je več kot drugi. Pa recite, če ni bil zaveden ! Dobro je zapustil politični junak bralno sobo, kar pribrenči mali roj otrok ženskega spola, »gospodičin"; no, med njimi še dva dijaka, ki sta lahko ponosno dvorjanila, saj sta dobila zadnje polletje vsak svojih mastnih par dvojk! Nadzorovale sta še dve stari mamki, prva z očali na nosu, druga s tobačnico v roki. Mladi svet je posedel k okrogli mizi; tam so se smejali in neslane burke uganjali, da je bilo časih preveč celo starima mamkama pri široki mizi, kjer sta ogledovali inserate, da bi zvedeli za kako deklo po ceni, kdo je umrl, katera se je omožila, iu še vse tako in enako. To je torej „zavedna“ naša mladina in „na-rodna“ starina. Prišlo je nadalje še par moških; eden je vtaknil „Vrtec“ v žep, da ga ponese otrokom domov, drugi pa pograbil najbližji časopis, da zavije z njim nekaj hrušk, katere je kupil ravnokar pri branjevki. Vsa čast takim »zavednim", »narodnim" in »naprednim" ljudem ! O tempora, o moreš ! . . . statek, narejen bo že precejšen korak do pravega napredka. Ako pa smo omenjali knjigovodstvo le pri obrtnikih, s tem nikakor ne trdimo, da je ne potrebujejo tudi drugi stanovi. Tudi kmetski stan je potrebuje — a to potrebo opisati si pridržimo za eno prihodnjih številk. Izvirni dopisi. Iz Idrije, dne 5. avgusta. Gospod urednik ! Vi prinašate včasih pogovor dveh idrijskih rudarjev, dovolite pa meni, da Vam opišem pogovor večje družbe v našem mestu, ki se je te dni zabavala s podlistkom zadnje »Jednako-pravnosti*. Znano je, da je idrijski rudar zelo šegav in v svojih prostih urah s tovariši se za-bavajoč marsikatero origmalno razdere. Ko je tovariš prebral omenjeni podlistek, v katerem se norčuje iz molitve, Marijine družbe in naše duhovščine, takrat se je pa vsulo opazk od vseh strani. Prav obžaloval sem, da ne znam steno-grafirati, ker bi Vam tako podal natančen seznam, a sedaj pa morem na papir spraviti, kar mi je ostalo v spominu. Evo jih nekaj ! „Tedaj molitev krščanskih devic je bila uslišana, da se je ploha vlila na došle Sokole? Zakaj pa liberalna gospoda ni sama še bolj molila, pa bi jo bilo nebo vslišalo, ter naklonilo lepo vreme? Čudni gospodje to! Enkrat pišejo, da blagoslov in molitev nič ne pomaga, drugič pa tarnajo, da jim je molitev slavnost skazila. Ali je to logična doslednost? In oni se še z maturo ponašajo?" „V pisarni je rekel mlad Sokol: ,Ko se je blagoslavljala zastava Marijine družbe, smo se mi smejali, pri sokolski slavnosti naj se pa katoličani' nam smejejo/ Tako imajo vse take slavnosti za smeh in norčijo? In toliko pišejo o narodnem prazniku, kakoršnega Idrija še ni doživela! Torej toliko norčije in otroškega smeha Idrija še ni doživela?!" »Naša dekleta naj kar v miru puste", oglasi se postaren mož. »Ako hočejo biti poštene in vstopijo v Marijino družbo, smo mi za ta korak svojih hčera odgovorni, drugim te nič mar, posebno še nekaterim gospodom okoli »Jednako-pravnosti" ne. Naj nikari ne mislijo, da so jim naše hčere samo igračice. Neki v Idrijo došli, ki se ponaša še več kakor z maturo, je že parkrat skusil, da naš ženski spol ni za to, da bi se kateri norčeval iz njega." »In mi njih bratje se’bomo znali potegniti za njih čast", pristavil je užaljen mladenič. »Mi jim damo mir, naj se zabavajo po svoje, a naj tudi nas v miru puste, ako bodo pa tako čast kradli našim dekletam in jih tako zasmehovali, nas še ne poznajo. Rudar je sicer le priprost delavec, a hoče pošteno, četudi revno živeti s svojo družino. Ce nas bodo tako izzivali, jim bomo odgovorili, da dotični gospodi ne bo všeč". »Na šolski trg so gledale izza gardin in zagrinjal dekleta, ko so telovadili Sokoli. Koliko pa je hiš okrog šolskega trga? Od ene strani velik magacin za žito in gledališče na drugi strani drevesa. Koliko deklet pa tam stanuje? Ta je pa vendar predebela! Ko bi pisal za Dunaj ali Ljubljano, kjer Idrije tako ne poznajo, naj bi še bila ta farbarija, a „Jednakopravnost" je listič za Idrijo, v kateri je šolski trg in njegova okolica vsakemu znana. Najbrž je pisal podlistkar to brozgo, ko je bil naslednje dni še precej v dimu". „,Mišice‘ so mu krožile še pred očmi", pristavi drugi, kar je vzbudilo mnogo smeha. »In našo duhovščino naj nam tudi v miru puste. Kako se ona vede nam nasproti, znamo dobro, a kako se vedejo nekateri, katerim je enaka dolžnost za nas skrbeti, skušamo dovolj. Ako se bode vedno trobilo »Mihec", bomo tudi mi rekli oni gospodi le : Dragotinček, Makselček, Pepček, Tinček, Pirček, Šturmček itd. To bodo imena, katerih bodo izvestno veseli! Ako bodo oni na nas od daleč streljali s kanoni, vemo kot dosluženi vojaki, da jih s puškami ne zadenemo. Kanon bomo tudi mi namerili na nje in zadeli, da jih bo bolelo." „Oswald mora biti tudi vmes. S tem se bodo še le opekli! Ponosni smo bili na prejšnjega dekana, kije bil naš rojak, rudarjev sin. Oswalda poznamo tudi že od njegove mladosti, saj je tu zrastel. Ni čuda, ako dela za nas, in čuti z nami, saj je bil tudi njegov oče rudar. Ako se 011 trudi čez svoj poklic in dela v naš prid celo tam, kjer ga stroga dolžnost ne veže, lahko to boli one, ki hočejo za vsak svoj korak biti posebej plačani. A to svojo jezo naj prihranijo zase, ni treba precej zavpiti, kakor otroče, ki mu ni všeč, da je bratec dobil večji kos kruha, kakor pa ono" To sedaj le nekaj v naglici. Drugi pot pa hočem bolj natanko paziti, kako sprejemajo rudarji razne psovke in zabavljanja v »Jednako-pravnosti". Opazil sem, da šobili navzoči raznih strank, a vsaki je obsojal tako pisarenje. Bode li Idrija s tern kaj pridobila, ali bodo s takim postopanjem pridobili svoje nasprotnike ? Se jako motijo. Najbrž bode prišlo do tega, da se bode delavec še bolj otresel take gospode in izvajal skrajne posledice, kateri pa oni okrog »Jednako-pravnosti" ne bodo veseli. In zopet bode vpitje čez konsume in druge organizacijske naprave, katere bode napravljale opa.sen veter njih žepom, a rudar bode šel mimo tacega tarnanja mirno svojo pot. K večemu bode tihoma rekel: Kar si iskal, si pa dobil. Politični pregled. Vsenemški pisemski naslovi. Poslanec Eisenkolb je začenjal zadnji čas vsa svoja pisma, katera pošilja na svoj dom na Češko, naslavljati s pritiklino »In Deutschland"!! Kakor posnamemo po »Narodnih Listih" je to že postalo vsakdanja moda. Omenjeni list stavi popolnoma upravičeno vprašanje, ima li pošta dolžnost vsako tako nalašč nepravilno naslovljena pismo dostaviti na pristojno mesto. Ce kdo namreč naslovi: »Karbitz in Deutschland", naj se pa potem nikar ne jezi, ako njegovo pismo resnično roma v blaženo Nemčijo, po kateri se sline cede. Ako pošta nalašč tako naslovljena pisma pošilja na pristojna mesta, tedaj dela samo nepotrebno propagando za skrajno brezobzirne budalosti ne-kojih prenapetih Nemcev. Kakor se vidi, stoji pošta na stališču, da se tudi ta pisma oddajo na pristojno mesto, ker se to tudi pri onih listih zgodi, ki so le pojnotoma napak adresovani. Vseslovanska uinetniško-industrijska razstava. Leta 1904. priredi slovansko dobrotvorno društvo v Petrogradu vseslovansko-industrijsko razstavo pod pokroviteljstvom vel. kneza Aleksandra Mihajloviča. Na tej razstavi bodo mogli vsi slovanski narodi, posebno oni, ki žive izven Rusije, izložiti vse, kar more podati javno sliko o njih sedanjem položaju, plemenskih sposobnostih in gospodarskem stanju. Izključeno je vse, kar bi bilo političnega značaja, ker je razstavi edini namen, da olajša neposredni trgovski in industrijski promet Rusije z ostalimi Slovani. Razstava bo v glavnem namenjena ostalim Slovanom; Rusi bodo razstavljali le toliko, kolikor bo moglo zanimati izvenruske Slovane. Predmeti, ki bodo na tej razstavi v ta namen darovani, ali pa nakupljeni, služili bodo za temelj vseslovanskemu umetniškemu industrijskemu in narodopisnemu muzeju, ki se ustanovi v Petrogradu ali Moskvi. Petrograjskemu glavnemu razstavnemu odboru stoji na čelu V. J. Kova-levskij kakor častni predsednik, a K. V. Niko-lajevskij kakor glavni tajnik. Krajni pododbori pa se že snujejo v Srencu, Belemgradu in Lvovu. Vseučilišče za 62 Nemcev. Na nemškem vseučilišču v Cernovicah (v Bukovini) je 543 poslušalcev ; od teh je 225 Židov, 62 Nemcev, 125 Rumunov, 66 Poljakov, 45 Rusinov in 20 dijakov drugih narodnostij. V Bukovini je sploh 700.000 prebivaleev in od teh je 40.000 Nemcev. Torej 40.000 Nemcev v Bukovini ima nemško vseučilišče v Cernovicah, a jeden in pol milijona Slovencev nima nobenega! To je pač avstrijska enakopravnost. Domače novice. Dr. Tavčar je imel v nedeljo v Poljanah shod. Na shodu je izrekel željo, naj bi v sedanjih razmerah posredoval škof. Tavčar naj bi se prej za tako posredovanje vrednega skazal! Sicer je pa dolžnost posredovati na strani dež. predsednika. Tavčar naj si pa tudi zapomni, da čim absolutnejše bo postopal v dež. odboru in tim bolj bo dež. odbor pritrgoval podpore, tem dalje smo oddaljeni od boljših razmer. Dr. Tavčar naj najprej sebe prime za ušesa. »Narod" in ubiti kaplan Miklič. Iz du-hovskih krogov se nam piše: Znano je, kakšno stališče je zavzelo glasilo liberalne inteligence pri tem uboju. Z vidno slastjo je poročalo o njem. Liberalcem so se že kar sline cedile, kako bodo z veseljem poročali, da so tu ali tam na Kranjskem tudi kaplana ubili. Seveda potem bo liberalna pšenica lahko cvetela. Liberalno geslo: »Boj klerikalizmu" se je v Makolah na najpraktičnejši način izvršilo. Ljudstvo je začelo pobijati duhovnike. Kam smo prišli! Seveda, kdo je to ljudstvo? To je tisti izvržeK Slovenstva, ki se izbira okoli odpadnikov »Štajerca". In »Narod* v inseratu išče sotrudnikov temu listu 1 To je pač največji narodni škandal. Seveda ljudje, ki so bili pripravljeni Celje izdati, takim je narodnost deveta briga. Mi duhovniki pa imamo sveto dolžnost, da svojemu ljudstvu dan za dnem razlagamo, da so liberalci veri in narodnosti nasprotni. Pojasnujmo njihove poganske nazore, njihovo sovraštvo do katoliške cerkve same in njihovo narodno izdajstvo. Naše ljudstvo more priti do prepričanja, da zanj ni nobenega večjega sovražnika, kot je liberalec. Zagrizenih liberalcev ne bomo rešili, toda slovensko ljudstvo, do katerega imamo pristop, veri in pa narodnosti zvesto 1 List inteligenco. Za katoliško vseučilišče v Solnogradu so izdali baje nemški škofje okrož nico. „Narod“ se seveda silno boji, kako bodo tudi pri nas drli kmeta ter piše: „Ta sicer nima nič preveč, ta mora že sedaj ,prostovoljno1 pri' spevati za vse mogoče reči, za cerkve in samostane, za misijonarje in zamorčke, za papeža in za metrese rimskih kardinalov". — In »Narod" vedno pravi, da piše samo proti klerikalizmu ! Iz Jesenic se nam piše: Te dni nas je zapustil občespoštovani kapelan č. gospod Martin S k r j a n e c ter je odšel na svoje novo mesto v Moravče. Težko smo se ločili od njega. On je bil organizator delavcev in duša našega gibanja. Da se ni med nami razširila socijalna demokracija, ima veliko zaslug g. M. Škrjanec. On je bil prireditelj mnogih gledaliških predstav pri nas, tako da ga bomo le težko pogrešali. Otroci v šoli so ga ljubili, zlasti pa mi delavci. Na nadaljnem delovanju naj ga spremlja božji blagoslov, v naših srcih pa si je postavil nevenljiv spomenik hvaležnosti in ljubezni. Str«ssmayer. Dne 5. avgusta je bilo mi-nolo 60 1., odkar je biskup Strossmayer na dunajskem vseučilišču povzdignjen v čast doktorja. Slavil je torej dijamantni jubilej. »Obzor" piše tem povodom mej drugim: Kdor bi Stross-mayerja sodil po njegovih velikih delih dobro-tvornosti, imel bi pred očmi samo eno stran njegovega značaja, življenja in dela: neizmerno darežljivost in neizmerno ljubezen nasprotiiHrvat-ski. Ali vsakokrat, kadar je Strossmayer plemenitim ognjem svojega srca in brezprimerno da-režljivostjo svoje roke pokazal svojo ljubezen de vere in domovine, vodila ga je velika modra, prosvetna misel. To je druga stran njegovega značaja, življenja in dela- On je vsikdar spajal um s srcem, misel s čutstvom, darežljivost z velikodušjem, doktrino z blagodejnostjo: doctor munificus. Geslo: »s prosveto k svobodi" je mogel razviti samo človek, ki se je z obsežnostjo svojega znanja uglobil v dobrote prosvete za ljudstvo in za narode, človek ki je sam obdarjen globokim in širokim znanjem, ter pokazati pravo pot prosvete. Tudi Strossmayer jo je pokazal v svojih govorih v saboru, na koncilu, v akademiji, v galeriji, v cerkvi; pokazal je z nesmrtnimi spomeniki, ki jih je postavil krščanski in hrvatski prosveti. On ni doktor le radi slasti same doktrine, ampak da le-to stavlja v službo vrhnih idejalov, ljudstva, da jo upo-trebi na slavo Boga in za svobodo svojega na-naroda. Hrvatski narod ima torei prav, da slavi dijamantni jubilej Strossmayerjevega doktorata. V dobi materialističnih teženj, v dobi, v kateri se širi tolika iažnjiva znanost z namenom, da podkoplje najjasneje idejale, narod hrvatski se more ponašati, da je doktor njegove cerkve upotrebil svojo znanost, v obče svojo duševno poslancev, če treba tudi z najskrajnejšimi sredstvi v drž. zboru izsiliti ta odgovor. Nesreča v otoški jami pri Postojni. V soboto 2. t. m. sta si šla ogledat dva Nemca pred par leti najdeno novo jamo blizu Velikega Otoka. Spremljal ju je v jamo neki Šibenik iz Postojne. Ko sta hotela iti preko nevarne brvi v jami, ju je svaril Š., naj tega ne storita, ker je nevarno. Ali navzlic temu sta hotela čez. in materijalno bogastvo, da ga preskrbi s pogoji Prvi je s pomočjo Š. srečno prišel čez, ko je pa ta hotel pomagati še drugemu, je padel v prepad. Ponesrečenega Š. so našli utopljenega. Iz Nvibna se poroča: Dne 22. m. m. po-poludne ob 5. uri so se prigromadili črnosivi oblaki od zahoda in vkljub temu, da so se strelci na vseh strelnih postajah gromovito oglasili, a streljanje ni nič pomagalo. Zrak je pritiskal meglo tako strahovito, da se je pritiskala do srednjih hribov ter je pričelo sipati točo. Bilo je nakrat vse belo, kakor da bi sneg pobelil. Pri posestniku Josipu Povšetu na Pristavi je čakala toča celo četrtega dne pod kapom. Bila je toča tudi precej debela kakor debeli orehi. Da je toča storila mnogo škode pri trti in sadnem drevju, se razume. Jablane so bile zelo polne, narodnega življenja in konečne zmage v narodni borbi; da mu za vse veke zagotovi in zajamči temelje narodnega in svobodnega kulturnega napredka. Ako veliki biskup more z onim ponosom in onim zadovoljstvom, ki prihaja iz zavesti izvršene dolžnosti, obračati pogled na prvi dan svojega doktorata in na čas ki ga je preživel od tedaj — pa tudi hrvatski narod mora zabeležiti ta dan v najlepše svoje dni. Kar je biskupovo to je narodno. Vsako novo poglavje v življenju biskupa je novo poglavje tudi v zgodovini hrvatskega naroda. Da v Strossmayerju ni bilo ljubezni do znanosti, da njegov doktorat ne bi značil po misli in duhu ono, kar pomenja po besedi in naslovu: kaj bi bilo danes iz hrvatskega naroda! ? Narod umeje in sedaj bodo jabolka gotovo vsa počepala raz danes važnost tega vprašanja, pak je oduševljen čustvom hvaležnosti in ljubezni do svojega velikega dobrotnika, ter uverjen, da mu prosveta odpira pot do uresničenja svojih narodnih in državnih idejalov, do svobode in jedinstva, združuje v vskliku : Živio Strossmayer!! Cujte g. dr. Tavčar! Liberalna inteligenca je zapustila Ljubljano ter šla v gorenjsko dolino na počitnice. Umevno je, da roma za njo tudi veliko številk »Slov. Naroda'. Ti ljudje pridejo tudi v dotiko z drugače mislečimi. Zanimivo je pa vendar, kako sodijo ti ljudje o pisavi „Na rodovi". Nek uradnik v jako visoki službi pri ljubljanskem uradu se je izrazil vpričo liberalcev, da je sicer »Narodov" naročnik, da ga pa ne bere, ker je list preveč umazan. Cujte gospod dr. Tavčar, kako sodijo o »Narodovi" pisavi Vaši lastni pristaši Zamorca pere. »Slov. Narod" v štev. 170. izmiva dr. Tavčarja rek „liberalcem groš, klerikalcem knof" na vse ljube načine, zavija govor na vse kraje, toda resnice ne pove, čeravno je malo boljše napravil kakor dr. Tavčar na protestnem shodu. Kar je pa poljanski gospod na protestnem shodu povedal o svojem izreku liberalcem groš, klerikalcem knof", je pa popolnoma neresnično, kajti dr. Tavčar takrat na shodu ni nič govoril o kmetskej organizaciji ali o uničenju malih trgovcev, tedaj je primerjalen izraz »Svoji k svojim" popolnoma brezpomemben. Pač pa je dr. Tavčar v Žireh govoril kakor poslanec koalirane večine ter kot dež. odbornik. Dejal je: »Ce ste z nami, dobite to in to, če ste pa proti nam, ne dobite nič“, ter končal »liberalcem groš, klerikalcem knof" Razdor mej celjskimi Nemci Mej celjskimi Nemci se je pojavilo nekaj, kar priča, da med najhujšimi sovražniki tamošnjih Slovencev, ni vse v redu. Najnemirnejši nemški agitatorji kakor dr. Miaulagg, Jabornegg in drugi so za pustili Celje, župan Stiger se je odpovedal, dr Stepischnegga so pa za eno leto suspendirali. Nemške trgovine razpadajo, ker jim je zavedno slovensko ljudstvo odtegnilo svojo podporo, a kar je najznačilneje: tudi v mestnem gospodarstvu ni vse tako, kakor bi moralo biti. — Pri zadnjih občinskih volitvah je bila že znatna opozioija proti vladajoči kliki in je skušala pridobiti Slovence za skupen nastop protlsedanjim gospodarjem občine. To so prvi znaki, ki kažejo da Celje ni več nepremagljiva nemška trdnjava. Odprt grob. V Škofji Loki je umrl v torek zjutraj zobozdravnik dr. Rado P r 1 a n v' cvetju moških let: bilo mu je še le 28 let. Družba sv. Cirila in Metoda je imela pretekli četrtek svoj občni zbor v Ilirski Bistrici. Družba ima v svojih zavodih 2460 slovenskih otrok. Dohodkov je imela družba 40.191 K 40 h,. stroškov pa 39.694 kron 36 h, torej zabeležuje f prebitek. Odbor je bil izvoljen stari. Na občnem je pozival dr. Ryba? slovenske poslance, naj se odločno zavzemo, da se vendar že reši rekurz tržaških Slovencev glede slovenskih šol v Trstu. »Slovenec* pravi z ozirom na to, da je dolžnost. drevja. Pšenice ni izklatilo več nego za seme. Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod! „l)om in Svet“ ima v številki za mesec avgust naslednjo izbrano vsebino: Nesrečne zlato! Povest. Spisal Bogdan Vened. (Dalje). — Mir božji. Spisal Ksaver Meško. — V zračnih višinah. Črtice o zrakoplovstvu. Spisal I. Z. (Konec). Novomašni Ave. Zložil Silvin Sardenko. — Mladostni glas. Zložil Ivo Danič. — Moj up I Zložila Mira. — Od Save do Bospora. Potopisni spomini. Napisal Ivan Knific (Dalje). — »Nedeljsko jutro." Spisal Ivan Marin. — Pesem za zapuščene. Zložil Cvetko Slavin. — Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. — Iz Kranjske na Goriško — pod zemljo I Tehnična dela pri bohinjskem predoru. Popisuje Livški. — Slovenščina v semeniščih. Povestne črtice. Sestavil Andrej Fekonja. (Kenec). — Vladimir Galaktionovič Korelenko. Literarna slika. Spisal F. Ks. G. — Trtje in po-vrtje. Zložil Anton Medved. — Med travo. Zložil Cvetko Slavin. — Marija Nazaret. Priobčil P. R. — Književnost. — Slovenska književnost. — Hrvatska književnost. — Češka kjiževnost. — Ruska književnost. — lz drugih književnosti. — To in ono. Petindvajsetletnica Leona XIII. Naše slike. Podobar Andrej Rovšek. Slovenska stenografija. Domača umetnost. Ferdo Livadič. Novi rektor zagrebškega vseučilišča. Nikola Mašič. Hrvatski slikar Meneghello-Dinoič. O razvoju hrvatske umetnosti. »Matica Hrvatska" itd. — Slike. Nazarje na Štajarskem. — Nad prepadom. — Od Save do Bospora. Vožnja v kaiku po Zlatem rogu. Abdul Hamid, turški sultan, Carigrad: Nočni čuvaj, Carigrad: Turška brivnica na ulici, Carigrad: Jildizskiozk in Ha-midie, — Iz Kranjske na Goriško — pod zemljo 1 Iztesavanje predora. Enakovišnice. — Vinjete. — Krista Riikova v ulogi Majde. — Trg sv. Petra na dan papeževega jubileja. — Papež Leon XIII. se pelje po vrtu na izprehod. — »Dom in Svet" izhaja prvega dne vsakega meseca. Naročnina: 9 K, za dijake 6 K 80 h, za Ameriko 2'5 dolarja, za Italijo 11 lir, za Nemčijo 10 mark. Sprejema lastništvo in upravništvo v Marijanišču*. V vsaki slovenski rodbini naj bi bil ta izboren mesečnik. Izpred sodišča. 25 let stari posestnik v Kranju, Žiga Killer, je slabo gospodaril s svojim imetjem, tako, da je bila sodnija primorana, izreči ga zapravljivcem in mu postaviti kuratorja. Seveda ga je to jezilo, da je s svojo ženo kruto postopal, jo pretepal in jej grozil, da jo bode ubil. Že lansko leto jej je nekokrat porinil nož v pleča, vendar mu je žena odpustila in ga ni ovadila. V Kranju je bil obsojen zaradi raznih prestopkov na 2 meseca zapora. Med tem časom je žena spretno vodila mesarsko obrt, in ko se je vrnil meseca majnika iz zapora domov, zahteval je takoj od svoje žene denarja, ni se brigal ne za delo, ne za obrt in to je dalo ženi povod, da mu je očitala njegovo počenanje. To je bil ogenj v strehi, postal je silovit in prisiljena je bila žena, da se Preselitev •hrta* Prečastiti duhovščini, slavnim cerkvenim predstojništvom, cerkvenim dobrotnikom in slavnemu občinstvu si usojam uljudno naznaniti, da sem se z dnem 7. avgusta t. 1. preselil s svojim pasarskim in srebrarskim obrloin iz hiše št. 8 v hišo št 15 na isti Poljanski cesti. Zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje, prosim, da se mi isto ohrani tudi v prihodnje, ter beležim z najodličnejšim spoštovanjem Ivan Kregar, pastir in srebrar. 30 1—1 Jiatar & % sežeK uraduje cd 1. augu^ta 1.1. naprej v pritlieja 3«nk°'l’e b'S>« !>*• 3® H)iKlc