Naskok agrarcev. (Dopis iz Istre.) Uboga šola ! Že od 1. 1869. sem se pogosto oglašajo poklieani iu nepoklicani reformatorji ter hočejo premeniti zakon, s katerim' se je oprostila šola konkordata in s tem iz farovških krempljer. Kakšna je bila Ijudska šola do istega časa, nočemo tu opisovati, nje žalostne razmere so vsakemu znane. In vendar etranke, ki se sedaj najpridnejše oglašajo, niso takrat uiti črhoile za izpremembo, za izboljšanje ljudske šole. Naši šoli najhujši sovražniki 80 klerikalci. Do šolskega zakona 1869. je bila ljudska šola v popolni oblasti farovških gospodov, in s tem je povedano, da je bila šola zasužnjena klerikalcem. Ker so ti gospodje izgubili oblast nad šolo in učiteljstvom, to jih je peklo in jih še peče, in že papež Pij IX. je proklel avstrijski šolski zakon. Klerikalua stranka je nastopila žeTpod raznovrstnimi imeni. Sedaj jo vidiš pod imenom konsfrvativne, sedaj pod imenom krščanskosocialue in kot se kaže sedaj, je nastopila pod iraenom agrarne stranke. Naj dela že pod ka- terokoli firmo, nje glavni naraen je naskok na ljudsko šolo; vselej pa pod pretvezo, da hoče pomagati ubogemu ljudstvu. Minister Hartel, dasiravno je bil sam klerikalnega mišljenja, je vendar rekel v državnem zboru: BPustite Ijudsko šolo na miru, ker se lepo razvija in deluje plodonosno v korist ljudstvu in bi ae še lepše razvijala, ako bi je ne ovirale razne stranke." In vendar tudi to ne pomaga, že zopet so tu nepoklicani reformatorji. Poprej so hoteli vselej odgrizniti od šolske dobe kar 2 leti, a to jim ni šlo, zdaj pa so se odločili za manjši grižljaj, za 1 leto. Ees so jo tako mojstrsko zvili, da bi lahko mislili posebno po slovenskih deželah, da bo za ljudsko šolo še bolje, ker odpadle naj bi olajšave, zaradi katerih obiskuje otrok zadnji Ave leti le po 2krat na teden šolo. Vendar pa se ne moremo ogreti za to okrajšanje. Mnogokrat se čuje, da ljudstvo ne more napredovati, ker ima premalo pouka in oinike. In ali bo potem bolj izobraženo, bolj poučeno, ako se šolska doba še skrajša? Vsak treznomisleč človek bo priznal, da bo potem še manj pouka, še manj izobrazbe. Vemo, da porečejo agrarci, da se pri nas še zdaljša šolska doba, ker potem ne bo olajšav. Tem pa bodi povedano, da veljajo olajšave le za one otroke, ki 80 dosegli smoter, predpisan po šolskih načrtih, vsi drugi morajo obiskovati vsakdanjo šolo celih osem let. Agrarci hočejo s tem pomagati malemu posestniku, a ta pomoč bo bore majhna, ako mislijo, da bodo pomagali pri delu 131etni otroci. Mi učitelji na deželi vidimo, da takšni otroci skoraj nič ne pomagajo kmetovalcu. Za težka dela niso, a lahkega ni vselej na rualem posestvu in tako se uče postopanja in lenobe, oni, ki ne zalezejo v slabe družbe, a drugače pa se učijo iz dolgega časa še raznih iger, zapravljanja in drugih pregreh. Kako bo naš kmetovalec tekmoval z drugimi, ako rau skrajšamo še to malo pouka? Ako se hoče kmetu res pomagati, naj se odpravijo vse olajšave. Otroci naj hodijo vseh 8 let vsak dan v šolo, a za one v starosti od 14.—18. leta naj se napravi dvakrat ali trikrat na teden ponavljalno šolo, v kateri naj se uče tudi kmetijstva. Da se bo kmetijstvo bolj uspešno poučevalo, naj država skrbi, da se učiteljstvo bolj izuči v kmetijstvu že na učiteIjiščih in da bo imela vsaka ljudska žola vrt, na katerem se bo poučevalo nazorno. Ako bi agrarci hoteli koristiti kmetovalcu, bi morali to zahtevati, ker pa ravno nasprotno zahtevajo, so pokazali le svoje klerikalno kopito. Avstrijski šolski zakon pravi, da določuje cerkvena oblast sama glede pouka veronauka, a poleg tega ima cerkev svoje zastopuike v vseh šolskih korporacijah. In vendar klerikalci niso zadovoljni s tem, zato je moral biti celo proklet avstrijski šolski zakon. Poglejmo v nam bližajo Italijo ! Tam pusti šolski zakon pouk veronauka cerkvi, a cerkev nima v nobeni šolski korporaciji svojega zastopnika. In vendar proti italijanskemu šolskemu zakonu se ne repenčijo klerikalci! Zakaj to ? Italijanski šolski zakon obvezuje le 3 leta otroke k šolskemu obisku, zato je v Italiji toliko analfabetov, ia tega si želi klerikalizem. Zato se ne gane proti italijanskemu šolskemu zakonu in v tak stan bi rad spravil tudi avstrijsko Ijudsko šolstvo, misleč, ker nismo mogli naenkrat odgrizniti, bomo pa večkrat pomalem tako, da vendar doženemo svoj namen, da ostane Ijudstvo nepoučeno, ker takšno se nam da ložje voditi. Pri takem ljudstvu obvelja vsaka naša misel, ker samo ni sposobno razsodbe. Nara je znano, da ljudstvo, kjer količkaj samo misli in preudarja, ne želi skrajšanja nčne dobe, pač pa še podaljšanja te. To so nam pokazali roditeljski shodi. Pisee teb. vrst je mialil napraviti v tekoči zimi nekoliko roditeljskih shodov. Napravil je prvega, in takoj na tem se je oglasilo ljudstvo s prošnjo, naj se napravi vsak teden vsaj po tri poučne večere. Ustrpglo se je tej želji, in tako je nastal nadaljevalni tečaj za odrasle Ijudi. Kmetovalei in drugi delaTci delajo ves dan, a zvečer pridejo v šolo poslušat pouk in to ne v rnalem številu. Ti gotovo niso za skrajšanje šolske dobe, ker drugače bi si je ne podaljševali sami. Že zgoraj smo omenili, da veljajo olajšave le za otroke, ki so zadostili učnim načrtom. Prigodilo se je piscu, da je imel otroke t šoli, ki se jim ni sraelo dovoliti te olajšave. V takih slučajih je vselej že poprej opozoril starše na to, a najrečkrat so starši izrazili željo, da bi hodil otrok vsak dan v šolo, ne le do 14. leta, pač pa še do 16. Taki starši so spoznali korist, ki jo donaša šola, in taki starši gotovo niso za skrajšanje šolske dobe. Za skraj- šanje šolske dobe je ljudstvo le tam, kjer ga kateri klerikalni zelot drži ua brzdi in mu vsak dan prigovorja, da je Ijudska šola prokletstvo za ljudstvo. Ze mnogokrat se je reorganiziralo vojaštvo, a nikdar niso povprašali za svet ni agrarcev ni učiteljstva, paS pa so reorganizirali na podlagi izkušenj, ki so jih napravili vojaški izvedenci. Sedaj se misli reorganizirati srednje šolstvo, a minister ni poklical v posvetovanje agrarcev, pa6 pa može, ki so dosegli izkušnje s svojitn službovanjem na srednjih šolah. Enako bo moralo biti tudi, ako se bo reorganiziralo ljudsko šolo. Edini, ki more v tem kaj svetovati, je Ijudsko ufiteljstvo, ker le ono si je pridobilo v tem izkušenj. Zato mora zahtevati ljudskošolsko učiteljstvo, da se klerikaleem odločno pove, da nimajo nič nasvetovati glede reorganizacije ljudske šole in tudi ne pod agrarno firmo. To nam morajo dovoliti tudi klerikalci, ker kakor hitro bi mi hoteli nasvetovati glede reorganizacije cerkve, rečemo eerkve in ne vere, bi se oni oglasili in takoj bi nam povedali, da so poklicani za to le oni. Zaradi tega je jako umestno, da se je oglasilo proti temu agrarnemu naskoku češko učiteljstvo, ki ga naj posnema vse avstrijsko ljudskošolsko učiteljstvo.