Urednik \o ie » Kopitarjevih ulicah štev. 2. fc	(vhed čci <lv$rliie sad llskarne).
Z urednikom je mogoče govorit' le od
10,—13. ure dopoldne. Roic.)p:si s« ne vračajo; neframkirana pisma se ne sprejemajo. l/rerlolikega telefonu iier. 24
V Liju^j^i,-v petek, 30. decembra i9U4
Izhaja vsak dan, izvzemši .edeije jt in.6, o>b polu •. ml popoldne. Velja po posti prejeman: za celo leto 26 K, <a .'ovico leta IS K, aa ietrt let« S-50 K, »a ! mesec 2K 20 h Vupravništvu prejeman: -;!o cto 10 K. »cl 'et» tO K, in *etri letu * K 11 i mene- 1 K 70 v. Za pošiljanje v Suhljati *t> /tir ' i« t i v., in e 10 n »»f.uif
vnaprej.
Upravništvo ie ? Kopitarjevih ulic« štev. 2.
Vaprejema naročnino, Inaerate In reklamacije. —
I : i t r a 11 se raiuna|o enostopna petilvrsta (dolžina '1 ttillmetrev) r.a enkrat 13 b, /n dvakrat H b, :« trikrat
0 b, za več kal trikrat H b ? reklamnih noticah stane <uoet*pna garmondvrsta t« b Pri večkratnem «b|avl|en|a primeren popust.
(JpruraiAkegt telefona i te*. iHS
9*.-_____ -
Reforme v Rusiji.
Ruski car Nikolaj II. je že ob svojem godu hotel podariti svojim državljanom lep dar. Novi minister za notranje posle, knez Sviatopolk Mirsky, je bil postavil v program za reforme 42 točk, med temi tudi zastopstvo ljudstva v državnem zboru. Gotovo je minister več nasvetoval, nego je upal, da odobrita car in ministrski sv6t, ki se je vršil dne 15. t. m. Francoski list „Matin" je vedel poročati, da sta se reformam najodločneje upirala stari Pobjedonoscev, načelnik sv. sinode, in pravosodni minister Muraviev.
Minoli petek in v soboto se je posredovanju carice, carjeve matere, velikega kneza Aleksandra Mihaeloviča in carja samega posrečil kompromis, ki določa osem točk, a strogo varuje avtokracijo. Dne 27. t. m. je car na senat izdal ukaz, ki določa splošen načrt za izboljšanje državnega reda. Mnogi »prijatelji" Rusije, ki bi jo radi osrečili z napredkom in ustavo zapadnih dižav, z reformami seveda niso zadovoljni. Car si je izbral srednjo pot, pusteč kneza Mirskega in njegov obsežni program na desni, okoščenelega in ortodoksnega Pobje-donosceva na levi. Malo je sicer za evropskega oblizanca, a mnogo za Rusijo, ako se vse izvrši. Carjeve koncesije niso to, kar so zahtevala zemstva, višji profesorji, advo-katje, razni mestni svčtniki, sploh takozvani omikani krogi v Rusiji. Zemstva so želela, naj bi izvoljeni ljudski zastopniki sodelovali pri zakonodaji. To so lojalni, carju udani krogi, ki ne soglašajo z revolucijarnimi težnjami, a so prepričani, da je pot absolutizma predolga za miren razvoj države in birokracija največja rana na ruskem državnem telesu. V prvi vrsti obljublja car svojim državljanom popolno varstvo zakona. Ruski zakoni so boljši nego njihov glas. Samovoljnost ruske birokracije v pravo-
sodju in upravi je obče znana. Vsak Rus, ako ni činovnik, želi, da se omeji to pa-ševstvo, ki je prvi vzrok ljudske nevolje, nereda v upiavi In ravno na tem polju bode najhujši boj za potrebno reformo, ker je činovniška avtokracija pretesno zvezana in zraščena s stoletnim absolutizmom Sicer pa, oglejmo si po Evropi. Morda dobimo mnogo slučajev, ki so podobni in enaki ruskim, in bi morali vzdihniti z ruskim mužikom: Bog je visoko, a car je daleko.
Dalje bode razširjena avtonomija občin, okrožij in gubernij. Sodišča morajo biti neodvisna in vsak državljan bodi ravnopra-ven pred sodnikom Delavcem obljublja car državno zavarovanje in sploh izboljšanje gmotnih razmer, Poljakom, Fincem in ži dom večjo prostost. Končno ukaz naglaša pomen časopisja, ki naj dobi prostejšo besedo ter razširja zdrava načela v korist države.
Posebej pa se car spominja ruskega kmeta, ki ravno sedaj največ žrtvuje na bojišču v daljni Aziji. Kmetje naj postanejo prosti, enakopravni državljani, katerim naj potrebni pouk olajša boj za obstanek.
Z ruskega stališča je to jako mnogo, kar želi in ukazuje car. Morda preveč naenkrat, ako uvažujemo težave in tudi nesposobnost, odrevenelost dotičnih krogov. Prostost, kdo je ne želi ! A je dvorezen nož. Knez Mirsky je nedavno dovolil časopisju mnogo prostosti. Toda razni časopisi niso bili zreli za svobodo in bili so preko zakonitih ojnic. In ravno rusko časopisje, ki naj je pravi izraz ljudske duše, odmev javnega mnenja, jasno priča, da razmer v razsežni ruski državi ne smemo meriti po angleškem kopitu. Zadnji dogodki pa so dokazali, da hoče ruska vlada uvaževati ljudske težnje ter polagoma kreniti z železnega tira vsemogočnega absolutizma in birokratizma, ki sta dušila vsak pokret in napredek. Ruski narod pa bode tudi razumel plemenite
namene svojega vladarja ter s svoje strani pospešil naravni razvoj duševnih in gospodarskih močii.
Rusko-japonska vojska.
Boj sa Port Artur. — Priprave za nov naskok
Iz Tokia poroča z dne 28. t. m. Reu terjev urad: Po sem došlih poročilih Japonci s svojimi dinamitnimi deli ter s kopanjem jarkov proti vzhodnemu delu glavne brarabene črte pred Port Arturjem zelo napredujejo. Desno krilo oblegovalne armade je uspešno obstreljavalo novo mesto. Predpriprave za nov napad so že dovršene in napad se bo najbrže izvršil od vzhoda in zahoda obenem, da se na ta način oslabi odpor brambovcev. Poroča se, da so Japonci spravili na „203 m grič" dva 28 cm topova.
Utrdba ErlunSan — padla.
Brzojavke iz Tokia poročajo, da se za utrdbo Erlunšan bije hud boj, nekatere vesti celo trdijo, da ie utrdba po hudem boju že padla. Utrdba Erlunšan je najsevernejši fort na Zmajevi gori, na vzhodni črti utrdb. Boji ki so se vršili za to utrdbo meseca oktobra, za japonsko orožje niso imeli uspeha. Sedaj se je pa Japoncem s pomočjo min posrečilo razstreliti strelni nasip. Nato je sledil hud pehotni boj, o katerem še ni natančneiš h poročil.
Iz Londona poročajo 29. t. m., da so Japonci pričeli splošen napad na Port Ar tur in sicer v prvi vrsti proti utrdbi Erlunšan. Pehotne rezerve so pripravljene, da naskočijo tudi sosedne utrdbe. — Uradno poročijo iz Tokia : Levo krilo in c<ntrum sta 28. t. m ob 11. uri dopoldne razstrelila strelni nasip na fronti, ki so ga potem Japonci vzeli ter v varstvu sv^iih topov postavili v brambeno stanje. Ob 4. uri popoldne so Japonci naskočili in vzeli v notranji utrdbi črto težkih topov, nakar se je sovražnik po obupnem fcoju umaknil Ob j '',8. uri je bila vsa utrdba Erlunšan v naših rokah
Reuterjev urad poroča iz Toki*, da
znašajo japonske izgube v tem boju 1000 mož. Japonci so baje vjeli 500 mož ruske posadke. Tretjina posadke je ušla.
Rusi v Port Arturju.
Tokijska brzojavka z dne 28. t. m. poroča o nekem ruskem beguncu iz Port Arturja, ki pravi, da so se tri tedne po zavzetju .203 m. griča" Rusi umaknili v utrdbo Ičan. Sedaj sta ondi 2 kompaniji, katerih vsaka se je skrčila na 30 mož IJoleg pehote stoji ondi še nekaj topništva Topov in streliva je še: Petnajst topov z, 200 šrap-neli za vsak top, 100 infanterijskih patron in 200 okroglih granat. Tisoč mož se je umaknilo v glavni stan na Ljaotješan. Na ruski strani je 3000 mož mrtvih, 5000 ranjenih in 200 bolnih.
V Mandžuriji.
Iz glavnega japonskega stana mandžu-rijske armade poročajo v Tokio dne 29. t. m.: V torek ob treh popoldne so obstreljevali Rusi s težkimi in poljskimi topovi železniški most čez Šaho ter okolico okrog postaje. Rusi v Taljentunu so obstreljavali Hihsjantun in Šulincu. Ruska konjenica je napadla Hejlintun ob solnčnem zahodu istega dne, a je bila od japonske konjenice vržena nazaj. Ob pol 9. uri zvečer je ruska konjenica obkolila japonsko predstražo, ki je pa Ruse odbila, ko je dobila pomoč. Naše izgube so neznatne.
„Morning Post" poroča iz Sangaja 27. t. mes : Rusi so bili pregnani iz različnih postojank na levem bregu reke Tajce. (Ako je to res, bi morali biti Rusi prav blizu Ljaojana, kar je pa neverjetno. Op ur.) Japonci pripravljajo demonstracijo proti Mukdenu, v resnici pa imajo namen proti Ksin-kinu. (Ta kraj leži pod isto stopinjo širine, ko Mukden, 120 km. vzhodno. Sicer pa je treba vedtti. da je ta vest iz Šangaja, kjer se laži, kakor v Čifu, kar fabricirajo. — Op ur.)
.Askold" in »Grosofoj-.
Reuterjev urad poroča iz Šangaja 28. t. m., da je ondotni taotaj naročil načelniku luke in boinim ladjam v Vuzunu, naj preprečijo vsak poizkus „Askoldau in „Grozo-voja", da bi ubežala. Dašlo bo še več kitajskih križaric.
LISTEK.
Cezarjeva vizija.
(Švedski napisala Selma L a g e r 1 o f.)
(Konec.)
To je videla Sibila in ni vedela ničesar, kaj se je godilo okoli nje, na višini brega. Ona ni znala, da so ondi dvignili žrtvenik in zapalili oglje, in da je cesar vzel iz Ttletke golobico, da jo žrtvuje. Ali roke so mu bile tako otrpnile, da ni mogel držati ptice. Z enim mahom s perotnicami se je golobica osvobodila in izginila v nočni temi.
Ko se je to zgodilo, pogledali so dvorjani nezaupno tja k stari Sibili. Mislili so, da je ona zakrivila nesrečo.
Mar so mogli vedeti, da se je Sibili vsekako zdelo, da sedi pri pastirskem ognju, in da je sedaj prisluškavala slabemu zvoku, ki je drhtavo prodiral skozi mrtvo nočno tišino ? Dolgo ga je še poslušala, predno je zapazila, da ni prišel od zemlja, temveč iz oblakov. Slednjič dvigne glavo in vidi, kako se skozi temo vij6 svetle in sijajne podobe. To so bile male čete angelov, ki so ravno
leteli tja nekam nad ravnino milo pevajoči, kakor bi nekaj iskali.
Medtem, ko je Sibila tako poslušala angelsko petje, se je cesar ravno pripravljal na novo žrtvo. Umil si je svoje roke, očistil žrtvenik in ukazal, da mu dajo drugo golobico. Toda, če prav se je sedaj trudil do skrajnosti, da jo pridrži, izmuzne se mu iz roke gladko telo golobice in ptica se dvigne v gosto noč.
Cezarja obide strah. Zruši se z žrtve-nika na kolena in prične moliti k svojemu geniju. Prosil ga je moči, da odvrne nesrečo, ki mu jo je naznanjala ona noč.
Niti tega ni čula Sibila. Ona je z vso dušo slušala angelsko petje, ki je postajalo vedno močneje. Naposled je postalo tako močno da je vzbudilo pastirje. Pod pro se z rokami in opazijo svetle čete srebrnobelih angelov, ki so se zibali v dolgih valovitih vrstah, kakor ptice selivke kvišku skozi temo. Nekateri so držali v rokah gosli in piščali, drugi citre in harfe, in njihovo petje je zvenelo veselo in milo, kakor otroški smeh in brezbrižno kakor cvrčanje š<r janca. Ko so to čuli pastirji, se pripravijo, da pojdejo v mestece, kjer so bili doma, in pripovedujejo o tem čudežu.
Šli so po ozki, vijugasti stezi, in Sibila je šla za njimi. H poma pa se posveti gori na bregu. Velika, jasna zvezda zablešči nad gričem in mesto na vrhuncu začne odsevati kakor srebro v zvezdinem sijaju. Vse one čete angelov, ki so ravno < ndi krožile, začno radostno klicati, in pastirji pospeše korake, tako da so skoro tekli Ko so dospeli do mesta, se prepričajo, da so se angeli ustavili nad nekim nizkim hlevom v bližini mestnih vrat. To je bila siromašna koliba s slamnatim krovom in z golimi pečinami odzadaj. Nad mo se je ustavila zvezda in tu so se začeli zbirati angeli vedno bolj in bolj Nekateri se postavijo na slamnato streho ali pa so se spustili na strmi kamenito steno za kočo, drugi so se z bali na svoj h perotih. Visoko, visoko gori se je razvedril zrak vsled tega sijajnega leta.
Isti čas ko je plula zvezda nad meste cem. prebudila se je vsa narava, in oni ljudj , ki so stali na vrhu Kapnola. morali so to tudi opaziti. Začut li so s»eže in mile vetriče, kako so p hl|ali po zraku sladki in prijetni vonji so se začeli razširiati okoli njih, drevje je šumelo, Tibera je začela šura-Ijati, zvezde so sijale in mesec ie v trenutku stal visoko neba in razsvetljeval svet. In iz
oblakov se spustita dva goloba in sedeta cesarju na rame.
Ko se je to čudo zgodilo, se dvigne Avgust, ponosen in radosten, in njegovi prijatelji in sužnji so padli na kolena „Ave Cae-sar'" (Zdrav cesar!) vpili so oni. „Tvoj genij ti je odgovoril, Ti si bog, ki moraš biti obožavan na višini Kapitola,"
In spoštovanje in češčenje, ki so mu ga dajali navdušeni ljudje z glasnim vpitjem cesarju, je bilo tako glasno, da ga je čula stara S bila. Predramila se je iz svoje vizije. Vstala je s svojega mesta na robu pečine in stopila med ljudi. Bilo je, kakor da se je dvignil temni oblak iz prepada, da se spusti preko visokega brega. Strašna je bila v svoji starosti Razmršeni lasje so ji viseli okoli glave v neurejenih čopih, členi so bili povečani in temna kt ža je pokrivala telo, trda kakor skorja drevja brazgotina pri brazgotini
In ona pribiti k cesarju, z eno roko zgrabi njtgovo roko, a z drugo pokaže proti daljnem iztoku. „Glej!u zapove mu ona, in Car je odprl oči in p> gledal. Velik prostor se je odpil pred njegovim pogledom. Opazil je v dal ta vi borni hlev ob strmi pečini in nekaj pastirjev, ki so klečali pri odprtih
Vladivostoška eskadra
Reuterjev urad poroča iz Čifua 28 t. m : Vse vesti, da bi bili ruski rušilci torpedovk pobegnili iz Port Arturja v Vladivostok, označujejo častniki parnika .Ell-cany-ja", ki je pravkar došel iz Viadivostoka, za neresnične. Častniki izjavljajo, da so ruske križarice vVladi-vostoku v dobrem stanju.
Japonski podmorski čolni.
„Daily Telegraph" poroča iz Šangaja, da ima japonsko brodovje pet podmorskih čolnov.
Baltiiko brodovje.
^ V Kaneo je dne 28 t. m. došla baltiška križarica „Rion" z dvema rušilcema torped. Brodovje je slepo streljalo. Namen tega ma nevra je, da se moštvo uri v streljanju z velikimi topovi. Trdi se, da obstoji moštvo le iz neizuijenih rekrutov in mladih neizkušenih častnikov.
Razburjenje proti Suvarlnu.
V Peterburgu vlada veliko razburjenje, ker je Suvarin, izdajatelj „Nov. Vremena" priobčil v svojem listu članek, v katerem pravi: „Nahajamo se v kritičnem trenutku; mogoče je, da pade Port Artur že te dni, da se odloči usoda druzega brodovja in da stojimo pred novo krvavo bitko*.
Kapitan Klado.
Sedaj v Parizu kot priča pri hullski komisiji bivajoči kapitan Klado se je izrazil ondotnemu dopisniku »Nov. Vremena", da ruskim ladjam ni bilo mogoče vjeti brezžičnega brzojava od obali, ker so bile ladje oddaljene od obali 40 milj, aparati pa delujejo le na 35 milj. Ako so te brzojavke vjeli Angleži, dokazuje to, da so oni imeli seboj ladje z brezzičnim brzojavom. To bi bilo obteževalno za Anglijo.
Mindžurijska zima.
Iz Čifua poroča zasebna br .ojavka z dne 28. t. m.: V sredo je došel sem od Mukdena ranjen japonski častnik, ki je pripovedoval, da japonske čete silno trpe vsled zimskega mraza. Moogo jih je že umrlo. Porcije, ki so namenjene za posamnika, ne zadoščajo predpisom, ker ni maščobe. Moštvo živi v šotorih, ki se od zunaj grejejo od plotov, med katerimi gori ogenj. Vendar to ne zadošča popolnoma zoper strupeni mraz Japonski .klopni vozovi.
Iz ruskega tabora v Mandžuriji se poroča, da so Japonci dobili 4000 4kolesnih vozov, ki so dobro zavarovani z oklopi ter preskrbljeni s strelnimi luknjami za puške in topove Sedaj se še neve, za kateri namen bodo Japonci rabili te vozove.
Ministrska kri/a.
Nekateri listi poročajo, da je cesar Korberjevo demisijo že sprejel. Začetkoma je cesar priporočal Korberju, naj gre za nekaj časa na dopust. Ker je Korber zahteval najmanj 6 tednov dopusta, ni bilo o tem nič več govora Poročila iz Prage pa trdijo, da kriza formelno še ni rešena. V prvih dneh prihodnjega meseca bo cesar sprejel nekatere politike, da zasliši njihovo mnenje. V najvišjih krogih menda žele, naj se dosedanja politična struja obdrži. Skoro gotovo bo poleg Korberja še kak drug minister odstopil, nekateri listi celo trdijo, da je pri sestavi novega ministrstva pričakovati velikih presenečenj.
Korber o svojem odstopu predno je šel k cesarju ni nič povedal nobenemu svojemu tovarišu. S svojo demisijo Korber menda za-
vratih. V hlevcu je videl mlado mamico, ki je klečala pred malim detecem, ki je ležalo na tleh na snopiču slame
Veliki trdi prsti Sibilini so kazali na ono sirotno dete.
„Ave Caesar!" reče Sibila s porogljivim nasmehom. „To je Bog, ki bo obožavan na Kapitolu "
Po teh besedah odskoči Avgust od nje kakor od kake blazne
Ali nad Sibilo je prišel močni proroški duh. Njene motne oči so jele žariti, njene roke so se dvignile k nebu, glas se ji je tako izpremenil, da se je zdelo, kakor bi ne bil njen lastni glas, in imel je tako moč, da bi se ga moglo čuti po vsem svetu. In ona je govorila besede, kakor da jih je čitala gori v zvezdah.
»Oboževali bodo ljudje na višini Kapi-tola obnovitelja sveta, Krista ali Antikrista, toda ne medlih ljudij!"
Ko je bila to izrekla, korakala je skozi vrste od strahu osupnjenih ljudij, odšla lahno po višini griča navzdol in izginila.
Ali Avgust je dal drugi dan narodu strogo prepoved, da mu dvigne svetišče na Kapitolu. Mesto tega je zgradil ondi svetišče za novorojeno božansko dete in ga nazval „Nebeški žrtvenik", Ara Coeli.
četkoma ni resno mislil, ampak je hotel dobiti le obširnih pooblastil Ministrski svet bo skoro gotovo sklenil, da dernisijonira celo ministrstvo, a cesar demisije vsega ministrstva ne bo sprejel. Govori se, da se je cesar glede Koiberjevega naslednika že odločil. Cesar je imel včeraj daljši pogovor z grofom Goluchovskim.
„Neue Freie Presse" trdi, da je Korber že dobil obvestilo, da je njegova demisija sprejeta, a da o tem svojih tovarišev-mini-strov še ni obvestil. Ministrstvo se bo po odstopu Korberjevem moralo tudi v toliko izpopolniti, ker je Korber vodil tudi notranje- in justično ministrstvo.
V vladnih krogih računajo, da bodo Čehi sedaj opustili obstukcijo ter pričeli pogajanja s strankami. Včeraj smo že povedali, da bo pri tem zopet igral važno vlogo znani pakt med Mladočehi in „Slovansko zvezo".
„Konservative Korrespondenz", ki ima posebno zaslombo v češkem veleposestvu, pravi, da je h Korberjevemu padcu mnogo pripomoglo tudi to, ker so na merodajnem mestu baje izvedeli, da je pri Čehih samo Korberjeva oseba vzrok, da ne opuste obstrukcije. „Kon. Korresp." trdi, da bo zbornica, ko se zopet snide, prav gotovo delovala, ker se bo bavila samo z važnimi gospodarskimi nalogami.
O vzroku Korberjeve demisije se tudi čuje, da je cesar hotel, naj se 7'/» milijona kron za podporo po uimah določi potom cesarske odredbe, Korber je pa stal na istem stališču kakor v proračunskem odseku, da mora dobiti vso zahtevano svoto, ali pa nič.
Praška „Politik" piše : Mala kriza, ki je povzročila Korberjevo demisijo, bo rešena, velika kriza pa bo ostala.
0 novili ministrih
razširjajo listi najrazličnejše vesti. Nekateri trdijo, da bo v novem ministrstvu tudi sedanji deželnobrambni minister grof W e 1 -sersheimb. Na njegovo sedanje mesto pride komi poveljnik fml. Schonaich. Za naučnega ministra imenujejo listi S t a d-lerja pl. Wolfersgriina. Trgovski minister bo menda; tudi nov, ker pl. Call pojde baje za poslanika v Carigrad. O novem justičnem ministru se čuje, da bo to mesto zasedel sekcijski šef R. vitez Schrott. To so seve le ugibanja. Najbolj prevladuje mnenje, da bo novi ministrski predsednikgrof Buquoy. O Witteku in princu Hohenlohu se vedno manj čuje. O sekcijskem šetu grofu Paceju se tudi čuje, da bo postal minister notranjih zadev. Omenjamo še dva kandidata za mesto justičnega ministrstva predsednik dež. nad-sodišča baron Call, brat sedanjega mini stra in predsednik lvovskega dež. nadsodišča Konvicki.
Rešitev krize se pričakuje še le potem, ko se bo kralj po novem letu vrnil iz Budimpešte. Širi se tudi vest, da bo cesar poveril sestavo novega ministrstva osebi, katere ime se doslej še ni imenovalo.
Neki dunajski list priobčuje naslednjo listo novega ministrstva: grof Buquoy, ministrski predsednik in minister notranjih zadev; grofSchonborn, justica, Kosel, finance; H a r t e 1, naučni minister; fml. pl. S t e i n i t z, deželna bramba; P i e n t a k , poljski minister; H e r o 1 d, češki minister.
Poljaki računajo z uradniškim ministr stvom ter menijo, da državni zbor ne bo razpuščen.
Ker se je imenovalo tudi ime ces. namestnika v Galiciji grofa Potockega kot KOrberjevega naslednika je izjavil načelnik poljskega kluba, da bi to Poljakom ne bi bilo ljubo, ker imajo rajši, da je mi nistrski predsednik Nemec, ki se mora z desnico pogajati in ji dati koncesij.
Govori se tudi, da postane ministrski predsednik sedanji predsednik upravnega sodišča grof Schonborn, a to je malo verjetno, ker se je grof Schoaborn napram svojim prijateljem izjavil, da bi takega mesta z ozirom na svoje slabo zdravje ne mogel sprejeti. Razni nemški listi razširjajo vesti, da ima največ upanja, da postane Korberjev namestnik grof (J o u d e n -h o v e , ki je že 10 let cesarski namestnik na Češkem. To vest razširja tudi »Konser vative Korrespondenz". Temu imenovanju bi se menda ne upirali niti Cehi niti Nemci. Na merodajnem mestu menda upajo, d a b i to imenovanje pomenilo zo-petni pričetek nemško-češke spravne akcije.
„Prager Tagbl." trdi, da bodo ostali na svojih mestih vsi dosedanji ministri, iz-vzemši Korberja in Hartla.
Narodnostni mir v Avstriji po nemških željah.
»Toplitzer Zeitung" je pozvala nemške politike, naj izjavijo, na kak način bi se dosegel narodnostni mir v Avstriji. Poslanec nemške ljudske stranke Novak je pisal: Nemščina bi morala postati državni in posredovalni jezik. Notranja državna uprava bi morala biti preosnovana tako, da bi se po posameznih deželah, v kolikor je to mo-
goče, ustanovila narodnostna okrožja. Poslanec iste stranke dr. Kindermann je pisal: Otročje je verovati, da bo prišlo do narodnostnega miru v Avstriji. To bi bilo le rao-| goče, ako bi se izvedla načela cesarja Jo žefa II. Poslanec prof. Pommer je pisal, da je mir med avstrijskimi narodnostmi nemogoč. Ne lovimo zračnih gradov. Nemci se moramo boriti, ako hočemo živeti. Edino, na kar se moramo v tem boju ozirati je, da skrbimo za dostojna sredstva v boju. A če streljajo nasprotniki v boju z liditnimi bombami, ne moremo odgovarjati s pernatimi kepami. Poslanci Nietsche, Grabmayr in Kinik zahtevajo upravno omejitev narodnosti in samouprave.
Poljaki stavkajo proti nemški pošti.
Poljski listi na Pruskem pozivajo svoje rojake, naj opuste dopošiljanje novoletnih voščil po pošti ali potom brzojava, da tako odgovore na šikane nemške drž. pošte proti Poljakom, katerim se ne pusti sedaj niti poljskih naslovov na pismih. Kar so imeli doslej stroškov za znamke, naj raje dajo poljskim narodnim zavodom.
Nova češka agrarna stranka na Moravskem.
Dne 27. t. m. je bil v Brnu ustanovni shod češke agrarne stranke za Moravsko in Slezijo. Na shodu je bilo kakih 800 kmetov, sedem mladočeških poslancev z Morav-skega in državni poslanec dr. Hruban. Trije mladočeški poslanci so izjavili med velikim nenrrom, da je češka agrarna stranka ne potrebna. Mladočehom so očitali, da jim je le za mandate in ne mislijo resno na splošno volivno pravico za moravski deželni zbor. Bivši državni poslanec Starosti k in kmet Sontag sta govorila o vodilnih načelih nove stranke. Predvsem zahtevajo češko višjo poljedelsko šolo v Pragi, v vsakem okraju zimske poljedelske šole, ustanovitev prisilnih kmečkih zadrug in vreditev rečnih strug, predno prično z zgradbo prekopov. Končno so izvolili izvrševalni odbor 24 članov, ki bo izvedel organizacijo nove stranke.
Dogodki na Ogrskem.
Včeraj je bil na Dunaju pri cesarju grof Tisza. Ogrska zbornica bo razpuščena dne 4. januarja. Tiszo je Cisar sprejel nad vse prijazno in mu izrekel najvišje zaupanje. V opozicionalnih krogih so še vedno mnenja, da cesar v zadnjem trenutku še izpremeni svoj sklep in ne dovoli razpustitve zbornice. Ker je cesar odobril vse Tiszove predloge, so pač ti glasovi le pobožna želja optimistov med oposicionalnimi poslanci. Na Dunaju se je govorilo z ozirom na došle vesti o namenu opozicije, motiti prestolni govor, da cesar ne bo potoval na Ogrsko, marveč da bo Tisza kot .vladarjev komisar prečital prestolni govor. A ta vest najbrže ni istinita, ker se poroča, da cesar 2. januarja odpotuje v Budimpešto Dne 3. januarja bo izdan kraljev odlok, s katerim se skliče nova zbornica in pa razpis novih vo litev.
Pri čitanju prestolnega govora bo že fcm. baron Fejervary nastopil kot kapitan nove ogrske telesne straže Dne 28. t. mes. je priredil Szemere banket, pri katerem so bili grofje Apponyi. Julij in Geza Andrassy, baron Banffy in Wlassics. Grof Karolyi je , izjavil, da je ltta 1867. sprejeto načelo omajano. V kratkem času bo zmagala misel za neodvisno Ogrsko. Grof Julij Andrassy je pa rekel, da dvomi o uspehu leta 1867. sklenjene nagodbe Deakove in svojega očeta. V sedanjih razmerah ni leta 1867. sklenjena nagodba nič več utemeljena.
Splošno presenečenje je v Budimpešti vzbudila vest, da pristopi grof Apponyi s svojimi pristaši neodvisni stranki. Včeraj je opozicija sklenila, da bodo 3. januarja šli opozicionalni poslanci skupno pred zbornico, kjer bodo slovesno ugovarjali, ker se je kršil zakon. Liberalna stranka je že gotova z volilnim načrtom. Postavila je malone v vseh volilnih okrajih svoje kandidate. Tisza bo gotovo izvoljen v IV. okraju glav nega mesta.
Novo grško ministrstvo.
Grški kralj je potrdil nove ministre, katere je predlagal Delyanis. Diplomatični krogi so jako zadovoljni, ker je imenovan za ministra notranjih stvari Skuze.
Dveletna vojaška služba na Francoskem.
Francoski vojni minister Berteaux bo sklical začetkom januarja najvišji vojni svet. Posvetovali se bodo o uvedbi dveletne vojaške službe in pa o povišanju častnikov.
Syvetonova smrt.
Zdravniški izvedenci so preiskali Sy-vetonova čreva, v katerih ni bilo strupa. „Gaulois" poroča o izjavi Sy vetonovega prijatelja odvetnika Noilhana: Syveton je bil dan pred razpravo obveščen, da bo državni pravdnik v slučaju Syvetonove oprostitve naznanil sodnijsko zasledovanje Syvetona zaradi navadnega hudodelstva. Ce bi pa Sy-! veton pobegnil, bi se ne bilo o Syvetonovih družinskih razmerah v razpravi ničesar ome-
nilo. Obsodi li bi ga bili „in contumaciam" a bi ga pustili pri miru, ako bi se povrnil na Francosko, želelo se je samo, naj pobegne Mirovni sodnik je v Syvetonovem stanovanju našel oporoko rajnika, v kateri je imenoval za dedinjo svojo ženo.
50 angleških bojnih ladij ho prodanih.
„Hamb. Nachr." poročajo, da bo angleška admiraliteta prodala tri bojne ladje, 30 križaric in 17 topničark, ker vsled starosti niso več sposobne za vojsko. Nadalje bodo pozneje, ko bodo izdelane nove ladje, prodali še mnogo vojnih ladij. Tudi bodo popolnoma preosnovali ladjedelnice na Angleškem, Gibraltarju, Malti in v H mkonu.
Boj za ustavo na Ruskem.
Osrednji odbor ruske socialisti^ke stranke je izdal tajni oklic proti carskemu saraodrštvu na Ruskem. Oklic je tiskan v ruščini, poljščini in litavščini. Oklic naglaša važnost sedanjega trenutka. Blizu je dan, ko razpade absolutizem. Nadalje pa sanja oklic o važnosti za proletariat in razvoj narodov, ako propade samodrštvo na Ruskem.
Proti Maroku.
O dogodkih v Maroku bosta vložila interpelaciji v francoski zbornici republikanski poslanec Ribot in pa narodni poslanec grof Boni. Iz Toulona poročajo, da bosta oklopnici „Lharlesmagne" in „Jena" odposlani v spremstvu dveh križaric proti Maroku.
Proti trpinčenju vojakov na Nemškem
je izdalo zopet odlok nemško vojno ministrstvo. — Odlok prepoveduje povišanie v službi onih oseb, ki so bili že kot civilisti kaznovani zaradi surovih prestopkov in pa pri vojakih zaradi trpinčenja vojakov. Odlok je res potreben, ker nikjer ne trpinčijo vojakov tako, kakor „im Reiche der guten Zucht und frommer Sitten".
Trgovinska pogodba z Nemčijo.
Povodom Tiszovega bivanja na Dunaju je bil včeraj skupni ministrski svet. Razgo-varjali so se o odgovoru na predloge m-Hiške vlade glede najvažnejših nesoglasij. Poverjeniki so dobili navodila. — Nesoglasja glede prometa z živino še niso odpravljena, ker so avstrijski vladni krogi mnenja da ne morejo več odnehati. Iz Berolina poročajo, da se je doseglo glede carine na ječmen in na mlinarske izdelke sporazumlienje. Upoštevale so se tudi želje avstro ogrskih poverjenikov o uvozu ruskega ječmena v Nemčijo.
Nemiri na Balkanu.
Grške roparske tolpe so v Lidešovu, okraj Monastir, umorile 7 Bolgarov in zažgale eno hišo Zgorela st£ žena in otrek. — V Nestimcah so pa Bolgari umorili enega Grka in njegovo sestro. Prebivalci 20 vasij v okrožju Krčevo so se pritožili zaradi izgredov turških vojakov. Konzuli velevlastij v Monastiru so zahtevali, naj vali napravi red.
Sf$jer$k# notic t
š Štajerski deželni zbor. Med poslance so razdelili poročilo dež. odboru o darilu 600.000 K grofice K o 11 u 1 i n s k y za ustanovitev okrevališča. Dež zbor je naročil dež. odboru, naj izposluje na državni železnici za les zopet prejšnji cenejši tarif. Tvrdki Mayr & Wildenhofer se proda nekaj deželnih parcel v katastralni občini Oberreith za 2000 K. Sklene se podpirati one okraje, kateri pobirajo nad 20% cestne doklade. Zato se določi 24.000 K. Občini Aflenc so dovolili zvišanje obč. doklad za 29 %, do sedaj so znašale doklade v tej občini 72%. Poslanec Erber je poročal o razdelitvi občine St. Jurij ob južni železnici v dve občini in sicer v samostojno občino St. Jurij ob južni železnici in pa v občino St. Jurij ob južni železnici z okolico. Novi občini bodo pripadali sledeči kraji: Gnričica, Gro-belno, Kameno, Kranjčicaj Lokarje, Pod-grad, Rifnik, Zlateče, Brezje, Koblek, Prahe in Tratna. Občini Pohorsko, sodni okraj Maribor, so dovolili pobiranje 108% obč. doklade Predlog dr. Hcffmanna in tovarišev za pospeševanje domačega obrta so odstopili deželnemu odboru, da stavi primerne nasvete v prihodnjem zasedanju. Končno so sklenili pozvati vlado, naj pospešuje srednje šole na Štajerskem. Pred vsem se zahteva ustanovitev druge državne realke v Gradcu. Razne peticije so se brez razprave skupno odobrile. — „ S 1 o v e n -ski Gospodar" piše o taktiki slovenskih deželnih poslancev: Slovenski poslanci niso o b -struirali, ker so bili samo gospodarski predlogi na dne v n e m redu.
š Županom v Trbovljah je zopet izvoljen dež. poslanec Ferd. Roš, ki županuje že od 1. 1892.
š Novoletnih voičtl se odkupujejo Trboveljci s posebnimi „rešilnicami" po 1 K, katere je izdalo županstvo in kojih
dohodek se porabi za nabavo obleke ubogim šolarjem.
š Poslaneo Wals je obolel, š Duhovske vesti. Provizor v Pod-sredi, č. g. A 1 o j z i j G r i č n i k , je zopet tam nastavljen za kaplana.
š Sre6kanje loterije sa stavbo novega šolskega poslopja na Vidmu se bo vršilo po dovoljenju namesto 3 1. decembra 1904 — šele 3 1. decembra 19 0 5
š Ogenj je uničil v Poberšu pri Mariboru gospodarsko poslopje Emana M a -y e r j a.
š Nov stavblnski red je sprejel gra« ški obč svet.
š Sodnik L'biž proti Slovenoem!
V mestnem zastopu mariborskem sedi tudi sodnik L i b i š. Tudi ta je bil zraven, ko se je v obč svetu glasovalo, da se v Mariboru ne sme napraviti noben slovenski napis. Tudi sodnik Libiš je torej pokazal svojo mržnjo in nasprotstvo proti slovenskemu ljudstvu In ta narodni nestrpnež sodi — slovensko ljudstvo! Takemu neslrpnežu naj slovenski ljudje zaupajo? Ne! Proč z Li-bišem iz sodne dvorani-! Slovensko društvo prosimo, da naj proti temu možu stori vse potrebno, da ne bo sedel več v sodni dvorani, v katero se kliče slovensko ljudstvo. Slovenske stranke pa naj z ozirom na sodelovanje L'biševo pri omenjenem protislovenskem obč svetu dosledno pri vsaki obravnavi odklanjalo Libiša kot sodnika.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. dec. Umrl je včeraj beneficijat v Vogljah pri Št. Juriju na Gorenjskem g Mihael Kotnik, rojen 1. 1832. na Vrhniki. Pogreb jutri. N. v m. p. !
Prasni izgovori! Pod tem naslovom piše »Slov. Gospodar": Naš slavno-znani predsednik graškega nadsodišča, grof Gleispach, bi zopet rad zadal Slovencem zaušnico. Hnče namreč dati mesto predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu na Kranjskem nekemu trdemu Nemcu. Ako pa mi zahtevamo naše uradnike iz Kranjske nazaj, se izgovarja, da mora imeti na Kranjskem same slovenske uradnike Ali morebiti misli, da Slovenci niso za višja mesta? S tem pač jasno pokaže, da so prazni izgovori, da mora na Kranjskem imeti slovenske uradnike. Samo Slovencem ne pustiti višjih mest, to je edino njegovo stremljenje Zato pa je naša želja, da se ustanovi za nas Slovence v Ljubljani nadsodišče, po polnoma upravičena!
Družba sv. Cirila in Metoda se Vam, Slovenci, priporoča ob sedanjih praznikih in ob prihodu novega leta Ko obhajate te mile, vsakemu Vam tako drage dneve ter se zbirate v rodovinskih in veseličnih krogih in se Vam dobro godi — spominjajte se, prosimo, tudi njene dece, ki se pa v mnogih slučajih ne more tako radovati Božiča, kakor Vaši otroci, koji morda nobena mati ne donese novoletnega daru in koji je v neredkih prilikah edina mati in oče in brat in sestra in vse — naša družba sv. Cirila in Metoda.
Podružnicam Druibe sv. Cirila in Metoda Družba sv Cirila in Metoda opozarja svoje podružnice po slovenski zemlji, da je uprav sedanji čas najpripravnejši njenim letnim zborom. V tej dobi naše vestne podružnice sploh od nekdaj zborujejo najraje in koj potem pošiljajo čč imena svojih izvoljenih mandatarjev nam v Ljubljano. — Ko Vas opozarjamo sedaj te Vaše vsakoletne dolžnosti, prosimo ob enem, da nam naznanite ob teh pošiljatvah vselej tudi poklic ali stan si. izvoljenk ali izvoljencev. Potem bode prihodnji naš koledar in „Vest-nik" za 1. 1906. ne le — kakor ga je vselej bila skrb — zanesljivo zrcalo podruž ničnih gmotnih, nego tudi njenih osebnih razmer. In tak vseskozi merodajen „Vest-nik" — prav pravo sliko vsega družbinega življenja — bi vodstvo rado imelo Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
Imenovan je za okr zdravnika v Vipavi sekundarij v dež. bolnici gosp. dr. Pavel Kane.
— Preprečeni um' r. Jožef Erbežnik iz Dobrunj s svojo ženo in otroci tako surovo postopa, da so bili dostikrat primo-rani po več tednov izven domače strehe prebivati. Zvečer 21. dec. t. 1. prišel je v kuhinjo ter od zadej pristopil k svoji ženi, ji voščil dober večer in še pristavil: „Vendar sem te enkrat dobil." Nato jo je pa sunil z nožem v hrbet, drugi sunek ji je
hotel zadati v prsa, a žena ga je vjela za roko in s klicom: „Pomagajte, odprite vrata" bleda pribežala h gestinji Antoniji Seničar. Podivjani mož je hitel s krvavim nožem v roki za njo, a Seničar ga je prijela za roko in preprečila nadaljnje nasilnosti. Sodišče je Erbežnika obsodilo na sedem mesecev težke ječe.
—	Mrtvega so našli včeraj dopoldne 38 let starega, oženjenega zidarskega pomočnika Matijo Zevnika iz Mavčič. Truplo je ležalo boso in brez klobuka na polju, oddaljenemu kakih 20 korakov od bližne hiše. Mogoče, da se mu je zmešalo in je revež zmrznil, mogoče je pa tudi, di se je zvršil nad njim kak zločin, ker je sodna komisija našla na glavi znatno rano.
—	Dež — goBij Tak dež so imeli 27. t. m. v Velikem Becskereku na Ogrskem. Nad mostom je bila ob silnem mrazu razprostrta megla. Mraz je bil tolik, da so divje gosi, ki so letale nad mestom v zraku
: zmrznile in v veliki množini padale na | cesto. Na dvorišču vojašnice je ležalo nad ; 50 zmrznjenih divjih gosi Tako poročajo : dunajski nemški listi iz Budimpešte. Za res-: ničnost te vesti seve ne jamčimo.
—	Mažarsko srednjo šolo namera-j vajo ustanoviti v Zagrebu.
—	Roparski napad na cesti proti
Igu Dne 21. t. m. se je pridružil vozniku ! Jakobu Križmanu na cesti iz Ljubljane ' proti Igu neznan mož. Nakrat je neznanec i Križmana zagrabil z obema rokama ter mu \ dejal: „Sedaj pa denar sem, vse kar imaš, | ako ne, te pa bom !" Napadeni je prijel na-I padalca za vrat. Borila sta se toliko časa, | da sta oba padla v cestni jarek, kjer je na-; padalec pustil Križmana, ki je ves čas upil j na pomoč, ne da bi mu mogel kaj oropati.
—	Meso v Celovcu. Včeraj so v i mestni mesnici v Celovcu prodajali goveje j meso po 74 do 82 h kg.
—	Od TrBta do Benetk v treh ; urah. Nekateri Angleži in Italijani mislijo
odpreti novo parobrodno črto med Trstom : in Benetkami; vožnja bo trajala samo ; tri ure
—	Veteranci cesarja Ferdinanda.
' V blejski okolici je osem veterancev, ki so ' služili še pod cesarjem Ferdinandom I., v ! Ljubljani pa 15. Sestavil se je odbor, ki bo I skrbel, da se vsi slovenski veteranci cesarja | Ferdinanda skupno fotografirajo.
—	Pomoč gasilcev v slučaju vojske. C. kr. deželna vlada na Kranjskem je z odlokom z dne 14 nov. 1904., štev. 20 238, povabila gasilna društva, da naznanijo imena onih članov, ki se prostovoljno prijavijo, da bodo za slučaj, ako postavi društvo „Rdečega križa* zasilne barake, pomagali pri razkuževanju (desinfek-ciji). Gasilna društva naj svoje člane v službenem zborovanji opozore na ta razglas, in prijavijo one člane, ki bi to delo hoteli prevzeti, bodisi v domačem kraju ali tudi
| izven domače občine. Prijaviti je člane do-j tičnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu.
—	Defravdanta Bertoli - ja, ki je i pobegnil iz Reke, niso še prejeli Sedaj go-i vore, da je poneveril banki nad 100000 K.
Kdor ga izroči pravici, dobi od banke 5000 kron v dar. Sedaj pa so prišli še drugi njegovi veliki slepariji na sled. On je nepo-stavno izdajal na račun banke šeke, ki naj i se izplačajo na Ime A. Doner - ja v „Cre-; ditu". Iz tega se sklepa, da je imel Bertoli | „sotrudnika" v Trstu, kjer je inkasiral šeke i Bojijo se, da pridejo na sled še drugim njegovim sleparijam
—	Poštni promet ob novem letu. C. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu razglaša, naj občinstvo ob novem letu s tem olajša manipulacijo in promet, da prileplja znamke na pisemskih pošiljatvah izključno samo na desnem gorenjem voglu naslovne strani. Pri pošiljatvah v večje kraje naj se natančno označi prejemnikovo bivališče, ulica, hišna številka, nadstropje in številka vrat; pri pošiljatvah na Dunaj se mora navesti tudi mestni okraj.
Ljubljanske m\ e*
V»biio k novoletnici, katero priredi »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" v Ljubljani v nedeljo, l jan. 1905 ob 6. uri zvečer v svojem domu, Komenskega ulice št. 12. Spored: 1. Fr. Gerbič: „Pevski poziv", zbor. 2. Jak. Aljaž: .Triglav", zbor. 3. P. H. Sattner: „Na planine", zbor 4. Fr. S. Vil-har: „Srcu", bariton-samospev, poje gospod I Rudolf B u k š e k. 5 Fr. S. Vilhar: „ Mrtva j ljubav", tenor-samospev, poje g. L. Bajde j 6 „V b o ž i č n i noči". Igrokaz v treh dejanjih Prevel Josip Vole. Prosta zabava. Vstopnina: I. vrste sedeži i 1 K, II. vrste a 70 vin., III. vrste A 50 vin., stejišče 30 v. : K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Mitniškega paznika smrtno nevarno ranil Na rakovniškem bajarju je dne 1. decembra t. 1. Auerjev hlapec Janez Škafar sekal led. Po končanem delu stopil je v krčmo Tomaža Kmetiča in si naročil fra-kelj žganja. K isti mizi je tudi prisedel mitniški paznik France M i k 1 a v č i č v
družbi več oseb. Pričeli so p ti. Pri tej priliki sta se ga Škafar in Miklavčič prav pošteno navlekla. Škafarja je Miklavčič spremil in mu nesel sekiro. Na cesti nasproti „zelenega hriba" je zahteval Škafar sekiro nazaj, a ker mu je ta ni hotel dati, jela sta se za njo ruvati in drug na druzega kričati: Pa ti me boš? Končno vdari. Miklavčič v svoji pijanosti z ojstrino sekire Škafarja po glavi in ga smrtno nevarno rani. Sodišče ga je obsodilo na 2 meseca s postom poojstrenega zapora.
Zavetišče za tuberkulozo imamo v Ljubljani. Ako kdo ne verjame, naj gre danes popoldne pogledat gori proti Šiški. Na onem travniku, kjer je bil svoj čas cirkus Bar-num, sežigajo smeti iz celega mesta, da se širi tam ukrog strahovit smrad. Kakor slišimo mestni magistrat o tem ničesar ne ve.
Ostrašil ju je. Sinoči je prišel drvar Mihael Žagar nekoliko nasrkan domov. Ker ženi to ni bilo všeč, vnel se je med njima mal prepir. Ker Žngar le ni imel miru pred zbadanjem ženinega jezička, je zgrabil za britev in rekel, da si bode prerezal vrat. Zagarjeva hčerka je vsa prestrašena bežala iz sobe in letela Pod Trančo do prvega stražnika, naj gre na pomoč in naj pokliče zdravnika, ker si je prerezal vrat. Stražnik se je res takoj podal gledat, kaj je resnica. Med potjo je pa srečal že tudi Žagarjevo ženo, ki je na ves glas klicala na pomoč. Ko sov potem prišli vsi skupaj v sobo, so našli Žagarja skritega za posteljo, seveda zdravega. Mož se je vsem sladko smejal in prepir je bil naenkrat končan.
Trgovska in obrtna zbornica je imela danes sejo. G. županu Hribarju se je zdelo potrebno reagirati na zadnji Kregarjev odgovor, s katerim je g Kregar zavrnil njegova nepotrebna zbadanja. Kregar je zopet krepko odgovoril in pokazal, da bo na vsako zaletavanje v njegovo osebo odločno nastopil. Več o tej seji jutri. Pri proračunu so Nemci zahtevali, naj se letni donesek za višjo trg. šolo črta.
Po treh letih zopet prijet. Dne 12. marca 1. 1901. je pobegnil iz zapora v Slovenjem Gradcu 30 let stari Mihael Keber iz Golo-veluke pri Slovenjem Gradcu. Po pobegu si je takoj dal drugačno ime in tako veliko prepotoval, ne da bi ga bili mogli zaslediti Pod imenom Peter Pavlic, na čigar ime je imel tudi v posesti poselsko knjižico, je izvršil, kakor se je dognalo, mnogo tatvin. Sedaj ga je orožništvo prijelo v Velikovcu in ga izročilo okrožnemu sodišču v Celje, odkoder pa ne bode tako hitro prišel.
Deželna vinska klet. Tudi predsinočnja vinska pokušnja je dobro izpadla. Posebno so ugajale štev. 1, 5, 6, 7, 8, 9, 12, 16, 17 in 20. — Prihodnja pokušnja bo v sredo, dne 4. jan. 1905, od 6.-9. ure zvečer.
Za delom. V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 30 Kranjcev, nazaj je pa prišlo 15 Hrvatov. Na West-falsko je šlo 40 delavcev, nazaj jih je pa prišlo 50. — Na Hrušico se je odpeljalo 30 Ogrov, na Koroško pa 25 šumarjev.
Umrla je Franja Zupan, delavčeva žena, 35 let, Radeckega cesta 24.
Tatvina. Danes ponoči se je priplazil neznan tat na Paichelnovo dvorišče na Rimski cesti št. 24 in od tam v sobo vojaških slug Ljudovika Vukolinskega in Henrika Mayerja. Prvemu je tat odnesel srebrno re-montoir uro z verižico, vredno 14 kron in za 1 krono drobiža; drugemu pa ravno tako srebrno uro, vredno 18 kron, iz hlač pa čez 3 krone denarja
Repertoar slovenskega gledališča. Na mnogoštevilne, osobito od strani zunanjih obiskovalcev slovenskega gledališča izraženo želje naj se ob praznikih ponovi velika, sijajno opremljena igra „P o t okoli zemlje v 80 dneh", ki je imela v lan-skej sezoni tako velik zunanji uspeh, se je odbor odločil, da na novo vprizori to igro ter se ista predstavlja nepreklicno 1 e d v a krat kot večerna predstava v celem obsegu in sicer danes v petek, dne 30. t. m. ter v nedeljo, dne 1. januarja. Komično ulogo Fiksa, ki jo je lani igral g. Lier prevzel je sedaj gosp. Verovšek, Aondo igra g. Noskova, Corsikana pa g. T i š n o v. Ostale vloge so večinoma ne-izpremenjene, igra je pa vsaj tako skrbno in lepo inscenirana kot lani. — V nedeljo popoldne pa se predstavlja kot ljudska predstava pri primerno znižanih cenah priljubljena komična opereta: „Dijak pro • sjak". — V torek, dne 3 januarja je operna predstava.
H aziie stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Gimnazijec streljal na profesorja. Dijak rusinske akad gim'-nazije Vorobel je v Lvovu streljal med šolskim odmorom iz revolverja na profesorja Chlibowieckija. Profesor se je mrtev zgru dil. — Nesreča na železnici. Iz Rima poročajo, da sta pri Ceprano trčila dva vlaka, 40 oseb je ranjenih. — Napovedana stavka srednješolcev v Rimu. Rimski gimnazijalci niso nič kaj
zadovoljni s predpisi o izkušnjah. Zato so priredili shod na katerem so zahtevali, naj italijanski naučni minister takoj izpremeni predpise aa izkušnie. Nadebudna rimika srednješolska mladina je zažugala ministru, če ne bo ugodil tej želji, bode vrgla v kot vse klasike in slovnice ter druge šolske ropotije in priredila stavko. Da pridobe zase javno mnenje, bodo mladeniči sklicali velik shod rimskega prebivalstva — Umetniško akademijo na Dunaju zopet otvorijo dne 9. jan. — Požar v C u r i h u o katerem smo včeraj poročali, je napravil več stotisoč frankov škode. —
Telefonska In brzolavn* poročila.
Dunaj, 30. dec. Korber je bil zopet od cesarja sprejet v avdijenci. Uani kabineta dosedaj še niso obveščeni niti o demisiji, niti o sprejetju demisije. Natančega se še nič ne ve. Po avdiienci se je čulo, da je cesar izrekel željo, da bi večina dosedanjih ministrov še ostala v novem ministrstvu in da bi kurz novega ministrstva ostal dosedanji.
Dunaj 30. dec. Dočim je še v torek bilo na merodajnem mestu mnenje za pro-vizorično ministrstvo, se je to mnenje v sredo spremenilo in je prevladalo mnenje za definitivno uradniško ministrstvo. Včeraj se je mnenje zopet spremenilo ter se sedaj želi, da bi bilo mogoče sestaviti definitivno ministrstvo, ki bi se opiralo na parlamentarne stranke.
Dunaj, 30. dec. „Czas" poroča, da bo drž. zbor koncem januarja še enkrat sklican, da se zadnjič po zkusi, če je mogoče redno delovanje. „Gazeta Narodova" pravi, da je edina pot, da se zamotani parlatnen-tarični položaj zboljša, demisija ministrstva. Z razpustitvijo drž. zbora bi se ne doseglo nobenega uspeha.
Lvov, 30. dec. Cuje se, da bo poljski minister Pientak le tedaj vstopil v novo ministrstvo, če bo imelo nov karakter. Govori se, da bo njegov naslednik sedanji načelnik poljskega kluba.
Gradec, 30. dec. Danes je dež. zbor sprejel štirimesečni proračunski provizorij. Samo Slovenci, ki prorač. provizorija niso obstruirali, so glasovali proti.
Tokio, 29. dec. (Kor. urad.) Pri zavzetju trdnjave Erlunšan so zaplenili Japonci 43 topov.
Cifu 30. decembra. Dne 25. t. m. se je pričel splošni napad na Port Artur. Uspeh dosedanjih naskokov je bil, da so Japonci svoje čete potisnili bližje k Ljaote-šanu. Neki Kitajec, ki je došel iz Port Arturja, pripoveduje da je eden po številu mnogo manjši ruski oddelek tri dni uporno branil proti Japoncem jarke, a se je umaknil šele tedaj, ko je japonsko topništvo pričelo streljati na pozici e tega oddelka. Japonci, ki so došli sem iz Daljnega, pripovedujejo, da je japonska vojska po velikih nočnih napadih zavzela grič Jantuban. Ob priliki enega nočnega napada je nastala v japonskih vrstah zmešnjava ter so streljali drug na drugega. Ko so opazili zmoto, so se umaknili. Zadnji čas sta zopet poizkušala dva parobreda prodreti blokado. Enemu se je to posrečilo, drugega so pa vjeli ter odpeljali.
London, 30. dec. Iz Pekina se poroča, da so Japonci Kitajski predložili, naj Mandžurijo zasedejo kitajske čete, ker Japonci ne morejo svojih čet porabiti za mandžurske posadke. Kitajska pa hoče, da se ji zagotovi posest Mandžurije Japonci si hočejo zagotoviti kitajsko pomoč za slučaj, da bi se druge države začele mešati v vojsko.
Zahvala in priporočilo.
Vsem cenjenim gostom moje gostilne in jesi-harnc se najtopleje zahvaljujem za dosedanjo obilno mi izkazano zaupanje ter se obenem najuljudneje priporočam v številni nadaljni obisk, zagotavljajoč najboljšo postrežbo. Obenem si usojam najuljudneje vabiti na
tombolo in prosto zabavo
ki bo jutri 31. dec. zvečer ob 8. uri. Vstopnina prosta. Velespoštovanjem
2168 i-i	Jernej Jelenič
Stara pot 1, Vodmat.
flleteoroojčno porločllo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tUk 736 0 mm
za deželo izurjeno in pošteno
w kuharico
do 25 let staro, da bode tudi druga primerna dela opravljala. Mesečna plača 16 do 20 K.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca".	2161 7-1
Vsem, ki so se udeležili pogreba naše ljubljene matere, ozir. stare matere in tašče, gospe
Ane Trpine
izrekamo tem prtom najtoplejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo blag. gosp. Dr. l)ereani-ju, za požrtvovalni trud v bolezni drage pokoj-nice. darovalcem lepih vencev in vsem, kateri so se nas v dnevih žalosti lju-beznjivo spominjali.	2184 1—1
Rodbine Trpine & Vidmar

tr
c- -
2185 1-1


Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogaoarjev trg.

2157
Fotoplastiška
in povsem naravna potovanja. V soboto, 31 decembra 1904-
saiT Zadnji dan razstave. Zložen obisk
Pu
Sprejme se
V< kovaški učenec V<
in
hlapec za snaženje
v tovarni 2188 2-1	Peter Keršič-a
Šiška.
K meto vale*i!
naja
in zanimiva procesija na TVlovo.
KS- V nedeljo, 1. do 7. jan. 1905. IV. potovanje po slikoviti
Morveški
Cela Norveška je razdeljena v 8 različnih ciklov.
Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. In od 2. pop. do 9. zvečer. Za šole in društva znižane cene.
Masti n
za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, konje.
Lc pod tem imenom, katero je zakonito zavarovana znamka, dobite zanesliivo pristni doktor pl. Trnk6czy-jev kranjski redilni prašičji prašek. Najboljši dodatek krmi, zdravo in dietetično sredstvo za pitanje. Ta zdravi dodatek krmi je dobil tisoče zahvalnih pisem Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najvišje medajle. — 1 zavoj velja 50 vinarjev in se dobi pri vseh trgovcih; po pošti po 5 zavojev iz glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Trgovci itd. dobijo popust.	1963 26-3
D i
G
Fran Trtnik, deželni blagajnik in posestnik naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njegov iskreno ljubljeni polubrat, svak in stric, gospod
Mihael potnik
kupat v Vogljah pri I^Panju
v 73. letu svoje starosti po kratki in mučni bolezni včeraj, dne 29. decembra popoldne mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil jutri v soboto, dne 31. decembra iz župnišča v Voglah na pokopališče k sv. Jurju pri Kranju.
Sv. maše posmrtnice se bodo brale v več cerkvah. Venci se hvaležno odklanjajo.
V Ljubljani, dne 30. decembra 1904.
Mesto vsacega druzega naznanila.
4
Globoko znižana inventurna cena
pod katero se jopice, paletoti, krila, zimske in športne suknje, haveloki, obleke, kožuhi za v mestu in na potovanju prodajajo 50°|0 ceneje pod lastno ceno.
Prosim p. n. občinstvo za prav številen obisk in beležim
velespoštovanjem
0. Bernafovič
2ts5 3-2	Angleško skladišče oblek v Ljubljani.

Velika prodaja koljerjev.
300 kom. kožuhovinastih v vseh barvah a.....KI'—
200 „ „ v črnih in rjavih barvah . .	„ 2 — 150 „ „ v dolgih, črnih, rjavih, sivih
barvah ................„
110 „ „ prav lepih v vseh barvah .	„ 90 „ „ prav modernih po ... . 265 kom. Nutria, bibrovine, sealskina, perzij. skungov, vsak komad za polovično lastno ceno. — Vsak muf 2 K.
2178 3—1
O. Bernafovič
Angleško skladišče oblek.
za podgane, dihurje krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerikanski sistem
prodaja in razpošilja trgovina	2088 26—7
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke.
Ernest Hammerschniidta nasledniki
fl\adile Wufscher & K
trgovina železnin in kovin,
- Ljubljana, Valvazorjcv trg št. 6.
Velika zaloga po,jc?nokrodjf °]cv
Nizke cene!
1953 12—12
Največja izbera
blaga iz briljantov, kakor uhanov, prstanov, zapestnikov itd., velika zaloga zlatnine, kot zlatih verižic za dame in gospode koljerjev, na-veskov, zaponk, dalje srebrnine, kakor nastavkov, servisov za čaj, kavo, pivo in vino, posode za namizno orodje, tase, doze za sladkor, posode za sir, kompotiere, sklede za solato, dalje popolne opravne kasete za 6 do 12 oseb.
Proračuni o tem brezplačno. Dal)« cer kreni predmeti, kot masni vrčki, škro-pilniki, kotlički za blagoslovljeno vodo, svetil,lice, križi itd.
ADOLF WAGENPFEIL
zlatar in juvelir
===== Ljubljana =
Priporoča svojo veliko zalogo nOVOStl p. n občinstvu.
Edino zastopstvo
svetovno-znane Orivit. akcijske družbe. — Blago iz kina-srebra, Bern-dorfske, Cristofle in Wurtemberške kovinske tovarne, priznano najboljše tvrdke za namizno orodje, — Največja izbera ženitovanjskih, krstnih, Miklavževih in božičnih daril, izvršena najnatančneje.
Ceniki zastonj. — Najnižje cene.
—- Izbere na zunaj se hitro izvršujejo.
....i...................................i..............................................................• •••••••••••••••••••••••••••••••
Vinograd:
K^rško, Trškagora.
Jeglič ~eva vinska klet
Pred škofijo št. 1
Vinograd:
Osredek.
priporoča svoj lastni in odlikovani pridelek:	2124 4-4
Cviček novi rdeči liter 36 kr., stari beli liter 40 kr., stari rdeči liter 48 ki*., kakor tudi stara in nova istrijanska, štajerska in ogrska vina po 24 — 64 kr. liter.
■IBfflttm^^
res;