Posamezni izgvod 40 grošev, mesečna naročnina 2 šilinga
V. h. b.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
LETNIK VI
CELOVEC, V SOBOTO, 1. IX. 1951
8. septembra:
MIKLOVA ZALA
na zgodovinskih tleh
v Svatnah
ŠTEV. 61 (430)
Indija hoče posebno pogodbo zjaponsko'
voljna z indijsko odločitvijo, marveč so tudi v indonezijskih krogih mnenja, da je indijski korak znatno zmanjšal modnosti, da Indonezija podpiše pogodbo. Prav tako tudi v Londonu obžalujejo indijski sklep, da se ne bo udeležila konference za podpis pogodbe z Japonsko,
Predrzno
Dogodki zadnjih let so povzročili, da smo koroški Slovenci vajeni marsikaj, česar v drugih okoliščinah sploh ne bi bilo mogoče razumeti. Spoznati smo morali, da oblasti čestokrat tudi po nacistični dobi in zadnji vojni niso spremenile svoje nenaklonjenosti do slovenskega ljudstva na Koroškem, marveč se moramo koroški Slovenci prej ko slej boriti za osnovne pravice in enakopravnost z nemško govorečim prebivalstvom. V šestem letu po končani vojni naši izseljenci še vedno zaman pričakujejo popolno popravo škode, ki so jo utrpeli vsled nasilne izselitve, prav tako pa koroški Slovenci tudi zaman čakamo, da bi povzročitelji velikega gorja — nacistični krvniki in njihovi pomočniki — prejeli zasluženo kazen za svoje zločine. Nasprotno, doživeli smo celo, da so oblasti proti vsakemu pričakovanju izpustile na svobodo krvnika koroških Slovencev Maier Kai-bitscha.
Ob takih in podobnih okolnostib se tudi ne čudimo več dejstvu, da VdU-jevška posvetovalnica na Dunaju s sklicevanjem na ustavo poziva vse osebe, la so bile po vojni na prisilnem delu, naj zahtevajo odškodnino od tistega, pri katerem so delale. Saj bi na stvari ne bilo nič čudnega, če ne bi vedeli, kdo so tiste osebe, Id zdaj na podlagi VdU-jevskega poziva zahtevajo odškodnino. Toda iz številnih krajev smo izvedeli, da so te osebe izključno nekdanji strupeni nacisti in da zahtevajo odškodnino od naših izseljencev, torej od tistih, pri
Slovensko prosvetno društvo „Ro*“ v St. Jakobu
vabi na prireditev
Miklova Zala na zgodovinskih tleh
ki bo v soboto, dne 8. septembra, ob 19.30 uri
▼ rojstni vasi Miklove Zalo ? Svatnah
Oglejmo si vsi edinstveni kulturni dogodek, ki v zgodovini našega prosvetnega žaljenja še nima primera
Delovni odbor.
Porazimo sovražnike tržaškega ozemlja!
ker —‘kakor pravi „ Times“ — nekateri indij- j ski ugovori ..spregledujejo mednarodno politično stvarnost". Ameriški list „New York Times" pa piše, da je Indija s svojo odločitvijo dala novo municijo Sovjetski zvezi, če ta namerava sabotirati podpis pogodbe ...
izzivanje
katerih izselitvi so sodelovali in se okoristili na njihov račun.
VdU-jevski poziv pravi, da zahtevajo odškodnino lahko tudi tiste osebe, ki so bile po vojni v pripomiških taboriščih in od tam hodile na delo. Pri nas je bilo posebno znano tako taborišče v Wolfsbergu, kjer so bili svoječasno zaprti vidni nacistični funkcionarji, Ortsgruppen-leriterji, kmečki vodje in podobni, to se pravi ljudje, ki so imeli pri izseljevanju slovenskih družin največjo besedo. Vsi ti pa naj bi imeli danes pravico, „da zahtevajo odksodnino, in to v največ primerih od svojih nekdanjih žrtev. Izseljenci, KZ-lerji, priporniki in druge žrtve nacističnega nasilja naj torej plačajo svojim mučiteljem in krvnikom nagrado in odškodnino, ker so jih v času ..večnega rajha“ hoteli spraviti ,.na varno".
Medtem ko se naši izseljenci še vedno zaman borijo za dokončno popravo škode in so podpore KZ-larjev in drugih žrtev nacizma — v kolikor jih sploh dobijo — izredno malenkostne, naj bodo povzročitelji vseh teh krivic deležni še nagrade. Izrecno pa ugotavljamo, da slovenski izseljenci, KZ-larji, priporniki in pregnanci ter drnge žrtve nacizma za vse njihovo prisilno delo v letih nacističnega nasilja niso dobili nobene odškodnine, marveč so jim komisije za popravo škode odklonile tostranske prošnje in zahteve. Iz vseh teh razlogov smatrajo izseljenci in vse ostale žrtve nacizma to za nadvse predrzno izzivanje, h kateremu ne morejo molčati.
Med drugimi državami je bila povabljena j v San Frančiško tudi Indija, da sodeluje pri sklenitvi mirovne pogodbe z Japonsko. Toda indijska vlada je odklonila povabilo, ker ima namen, da s podpisom ločene mirovne pogodbe kolikor mogoče hitro napravi konec vojnemu stanju z Japonsko. Indijska vlada je namreč mnenja, da bi morala pogodbe „vrniti Japonski častni im zadovoljiv položaj v skupnosti svobodnih narodov" ter polaga največjo važnost povratku otoka Formoze Kitajski. Ker pa v anglo-ameriškem osnutku pogodbe Indija ne vidi možnosti za uresničitev teh vprašanj, marveč nasprotno glede v točki omenjene pogodbe, Id predvideva izgradnjo japonskih otokov Riukiu in Bonin v ameriška vojaška oporišča, nove možnosti za izbruh sporov in nasprotij na Daljnem vzhodu, se je odločila za sklenitev posebne pogodbe.
Pred dnevi pa je ameriška vlada objavila odgovor na indijsko noto, v kateri je ta odklonila povabilo v San Frančiško. V odgovoru pravi, da je ameriška vlada zelo presenečena nad indijsko namero, da hoče skleniti posebno mirovno pogodbo z Japonsko, ker se ne sklada z določili sedanjega osnutka pogodbe.
Na trditev v indijski noti, da sedanji osnutek pogodbe Japonski ne priznava častnega, enakopravnega in zadovoljivega mesta v skupnosti svobodnih narodov, pravi ameriška vlada, da nameravana pogodba v taki meri zadošča temu namenu, da v tem nima primere, kar da priznavajo tudi japonska vlada in ljudstvo ter druge države.
Ameriška nota vsebuje odgovore na posamezne ugovore v indijski noti in naglaša, da bi nadaljnje odlašanje povzročilo, da bi bili zaman vsi dosedanji napori, da bi prišlo do skorajšnje sklenitve mirovne pogodbe.
Do tega vprašanja je zavzel stališče tudi indijski visoki komisar v Londonu Krišna Menon, ki je na tiskovni konferenci obrazložil indijsko stališče in poudaril, da je sklep indijske vlade naraven zaključek dolgih pogajanj med indijsko in ameriško vlado. Zavrnil je trditev, da pomeni indijsko stališče zavlačevanje sklenitve mirovne pogodbe, in naglasil, da želi indijska vlada napraviti konec vojnemu stanju z Japonsko kolikor mogoče hitro.
Indijski visoki komisar je navedel tudi vzroke, zaradi katerih se je indijska vlada odločila, da ne bo šla v San Frančiško. Na eni strani je namreč zaskrbljena zaradi polne suverenosti Japonske, ker bi bilo treba v pogodbi izključiti vsako zaupniško upravo na katerem koli delu japonskega ozemlja, na drugi strani pa je zaskrbljena nad vsem, kar se v anglo-ameriškem načrtu nanaša na Formozo, katero je nedvomno treba vrniti Kitajski.
Toda ameriška vlada ni edina, Id ni zado-
lžiova sredstva za uvoz klavne živine
Kakor smo že poročali, dela preskrba z mesom merodajnim krogom velike težave. Prej ko slej primanjkuje klavne živine in tudi dva brezmesna dneva ne moreta znatno izboljšati položaja. Zato se je s tem vprašanjem bavil tudi ministrski svet, ki je odobril vse sklepe gospodarskega direktorija in finančnega ministrstva, ki sta določila 750.000 dolarjev za dodatne uvoze klavne živine.
O istem vpranšanju so včeraj razpravljali tudi na konferenci deželnih glavarjev.
Po dnevnem tisku povzemamo, da so mesarji in prodajalci mesnih izdelkov v tem tednu dosledno ravnali po določilih o brezmesnih dneh, samo sovjetske USIA-trgovine niso upoštevale avstrijskih predpisov in so naprej prodajale meso in mesne izdelke.
V nedeljo, 7. oktobra t 1. bodo v Trstu voliK svoj občinski svet in je volilna kampanja že v polnem razmahu. Tudi Slovansko-italijanska ljudska fronta je že sprejela svoj volilni program, katerega glavno geslo je: Porazimo sovražnike tržaškega ozemlja! Za prva dva kandidata sta bila izvoljena Petronio Bortolo in dr Jože Dekleva.
S svojim volilnim programom je Ljudska fronta nakazala možnosti za uresničenje osnovnih teženj tržaškega ljudstva Med drugim so v programu naslednje zahteve:
Uveljavitev demokratičnih določb mirovne pogodbe; pravico, da si tržaško ljudstvo iz-
voli vladne organe in odstrani sleherno tuje vmešavanje, zlasti pa vmešavanje italijanske države ter si na ta način ustvari pogoje za temeljito demokratizacijo vsega javnega življenja; takošnje izvajanje tistih določb mirovne pogodbe, ki določajo prenos lastnine italijanske države na Tržaško ozemlje; nacionalizacijo vseh glavnih gospodarskih podjetij, da bi se na ta način ustvaril močan nacionalizirani gospodarski sektor, Id naj bo jamstvo resnične neodvisnosti Tržaškega ozemlja. Nacionalizirana podjeta naj upravlja delavstvo, kar bo čvrsta podlaga za demokratizacijo gospodarskih in I socialnih odac»ov; narodnostno enakopravnost I
in uresničenja mirnega in bratskega sožitja med Slovenci in Italijani Tržaškega ozemlja.
Ob koncu pravi volilni program: Porazimo na tržaških tleh vse tiste sile, la nasprotujejo neodvisnosti in svobodi Tržaškega ozemljal Porazimo iredentistične, šovinistične in reakcionarne sile ter njhove agenture kot je konnn-formistično vodstvo, ki so orodje italijanskega imperializma, sovražnika svobode in blagostanja Trsta! Uresničimo pogoje in osnove za dejansko neodvisno Svobodno tržaško ozemlje!
Davies o Jugoslaviji
Ob svojem povratku iz Jugoslavije je Ernest Davies izjavil londonskim novinarjem med drugim: Razgovarjal sem se neuradno z maršalom Titom in sem prepričan, da bi Jugoslavija in Velika Britanija, če bi ju napadla kaka druga država, prišli do enakih sklepov glede svojih namenov. Med svojim obiskom v Jugoslaviji sem opazil izboljšanje življenjskih pogojev in svobodo izražanja.
V Londonu javljajo, da bo britanski minister za trgovino sir Harley Shawcross 8. septembra odpotoval iz Londona na Dunaj, 10. septembra pa v Jugoslavijo, kjer bo gost jugoslovanskega društva pravnikov. Nato bo potoval v Ženevo, kjer se bo udeležil razgovorov za sporazum o trgovini in carinskih pristojbinah.
Italijanska obramba
V italijanskem obrambnem ministrstvu so se začela pogajanja o obrambi Italije. Konferenci predseduje namestnik poveljnika oboroženih sil Atlantskega pakta v Evropi Vis-count Montgomery, sodelujejo pa vsi šefi italijanskih štabov in poveljnik atlantske armade v južni Evropi admiral Carney.
Morilci jordanskega kralja obsojeni
Posebno sodišče v Amanu je sodilo ini-ciatorje atentata na jordanskega kralja Abdulaha, ki je bil ustreljen pred več tedni. Od deset obtoženih jih je sodišče šest obsodilo na smrt, in sicer prejšnjega guvernerja v Jeruzalemu polkovnika Abdulah El Tella, nečaka velikega muf ti ja v Jeruzalemu dr. Musa Abdulah El Husseinija in štiri druge znane politike. Proti obsodi izrednega sodišča ni mogoče vložiti priziva, potrditi pa jo mora še jordanski vladar.
Mac Cloy sc je razgovarjal z Adenauerjem
Ameriški visoki komisar v Nemčiji Mac-Cloy je sprejel zveznega kanclerja Zapadne Nemčije Adenauerja, s katerim se je razgovarjal štiri ure. Razpravljala sta o odnosih med zavezniki in Zapadno Nemčijo, predvsem pa o doprinosu Nemčije k skupni obrambi Zapada, kakor tudi o izvozu nemškega premoga.
Iz Pariza javljajo, da se bodo zapadni visoki komisarji v Nemčiji udeležili angleško-francosko-ameriško konference v Washing-tonu.
Francoska vlada preglasovana
Francoska vlada je bila v narodni skupščini preglasovana, ko je zahtevala glasovanje o odobritvi dnevnega reda za skupščino, ki naj ne bi dovolil razprave o zunaje-političnih vprašanjih v bližnji bodočnosti. Za vladni predlog, la so ga odprli ljudski republikanci, radikalci in večina konservativcev, je bik) oddanih le 221 glasov, medtem ko so socialisti, kominfonnisti. degolisti in nekateri konservativci s 391 glasovi glasovali proti.
Po starih stopinjah
Po zakonu o kmetijski zbornici, po katerem bomo koroški kmetje po 19. letih volili svoje poklicno zastopstvo v občinah, okrajih in v deželi, simo napravili že vrsto pripomb ter prikazali določila, s katerimi nismo in ne moremo i biti zadovoljni.
V škodo naših kmetov je določilo, s katerim je bil Zvezi slovenskih zadrug odvzet njen zakoniti zastopnik v Kmetijski zbornici, kajti v slovenskih kmečkih gospodarskih zadrugah in naših hranilnicah in posojilnicah sodeluje povsod tam, kjer obstojajo, večina kmetovalcev ter išče tam gospodarske zaščite in pomoči. V škodo sta kmetom naših dolin nadalje paragrafa 15 in 37, ki določata za Kmetijsko zbornico in tudi za Okrajne kmečke zbornice, ki zajemajo naše doline, nemščino za uradni jezik. Ker imajo te Okrajne kmečke zbornice po večini opravka s slovenskimi kmeti, je taka odločitev pristranska in ima brez dvoma svoje ozadje. Tako zakon sili našega kmečkega človeka, da v svojih zadevah pri okrajnih in deželni kmetijski zbornici govori jezik in govorico, v kateri se ne more tako izraziti, kakor bi rad. Kmetijski zbornici pa na slovenskem ozemlju ni treba nastavljati slovenskih strokovnjakov in uradnikov.
Naši kmetje so nadalje oškodovani tudi z odredbo deželne vlade, ki določa sedeže in območja Okrajnih kmečkih zbornic. V nemš-kogovorečein predelu dežele so se ozirali na dane posebnosti posameznih okrajev in v več sodnih okrajih posebej določili sedeže okrajnih zbornic. Na slovenskem ozemlju pa so prav zaradi teh posebnosti — ki jih sicer sami priznajo — spojili vse sodne okraje enega političnega okraja in tam določili sedež kmečke zbornice za okraj. Vedno zapostavljenemu in gospodarsko šibkejšemu kmetu našega ozemlja so za partnerja določili oblastnega in brezvestnega herrenbaura, katerega jezik teče urno dovolj, da bo še naprej na račun našega od dela zgaranega kmeta lahko izkoriščal delovanje zbornice za kopičenje svojega razkošja. Da bi pa ti mogotci dobili sigurno dovolj moči, so „raz-širili" volilno pravico tako daleč, da jo imajo vsi upravniki in gozdarji Thurnovih, Rosenbergovih, Voigtovib in njim podobnih zemljiških veleposestnikov in so lahko tudi voljeni. Zemljiška posest teh pa ima na našem ozemlju večji obseg, kot pa vsa kmečka obdelana zemlja.
Da bi jim pa glede volilne pravice, ki ravno v tem pogledu nima točnih določil, le ne spodletelo, so se zavarovali tudi še z volilnimi komisijami. Namesto, da bi vzeli za merilo k številu prisednikov po volilnih komisijah izid zadnjih volitev v Kmetijsko zbornico leta 1932, ki so pokazale razmerje moči posameznih strank med kmečkim ljudstvom, so šli preko tega in vzeli za merilo Število mandatov, ki jih imajo posamezne stranke v deželnem zboru. Na ta način so svoječasno volilno skupino naših dolin „Kmečko zvezo" izrinili iz te vplivne funkcije in si s tem zagotovili proste roke.
Koroški Slovenci smo vajeni marsičesa. Da pa v primeru volitev kmečkopoklicne in strokovne ustanove, ki naj pomaga in stoji ob strani vsem kmetom, in ki jo morajo vzdrževati vsi kmetje, stavijo nepoučljivi oblastniki svoje očitno nam sovražne namere pod zaščito zakona in da s svojo zahrbtnostjo celo proderejo na najvišjih mestih, se nam zdi vendar le preveč in nam daje jasnost, kam tudi tukaj — po domače rečeno — pes taco moli.
Samo dvoje je v tem primeru mogoče. Ali je gospodo že samo po sebi strah pred našimi zastopniki ali pa se boji, da bi javnost ne zvedela, kam je razmetala milijone, ki bi po pravici šli kmetom naših krajev? Strah pred nami je ne more biti, kajti še nikomur nismo odrekali enakopravnosti in ga ovirali v njegovem razvoju. To se nam zdi protinaravno, nepošteno in brezvestno. Glede milijonov pa bo verjetno že bližnji razvoj spravil resnico na dan.
Bolj verjetna je težnja, ki jo razkriva sam Urad zveznega kanclerja, ko zagovarja ustavnost zakona s tem, da ugotavlja, da je koroški Slovenec kot posameznik po ustavi sicer zaščiten, da pa koroški Slovenci kot .narodna skupina nimamo pravice zahtevati, da bi svoje interese v javnih ustanovah sami tolmačili in ščitili. Z ozirom na tako pojmovanje demokracije od strani političnih odgo-vorr.i'' činiteljev, ki se jim zdi v redu, da pohlepna vodilna kasta po načinu in misel-
nosti „HerrenvoIka“ posiljuje in izpodriva drugo skupino v deželi in jo tlači v čedalje večjo brezpravnost, smatramo, da je pri sklepanju zakona bila ta težnja odločilna.
Koroški Slovenci smo ponovno spoznali, da je tudi zakon „ustvarjen samo za tiste, ki so ga ustvarili", kajti le-ta in obe odredbi k temu zakonu vsebujejo vse momente, ki na zakoniti podlagi tudi v bodoče omogočajo zapostavljanje in izkoriščanje našega kmečkega Življa v Kmetijski zbornici in njenih ustanovah. Ne vidimo pa niti ene točke, ki bi kazala na resno prizadevanje oblasti, da bi se približale pravi demokraciji in dale popolno enakopravnost tudi drugi narodni skupini. Z novim zakonom se čutimo močno prizadete in v našem obstoju resno ogrožene.
Vemo, da se številna določila tega zakona ne skladajo s členom 19 državnega temelj-
nega zakona, po katerem so vse narodne skupine v državi enakopravne. Zvezni ustavni zakon, ki v svojem 23 členu pravi, da vse oblasti ter ustanove in zavodi s pravico javnosti jamčijo za Škodo, ki jo komurkoli protipravno prizadenejo organi oblasti, velja tudi za nas.
Zato tudi v tem primem ne bomo molčali. Zahtevamo, kar nam pripada in kar je za naš obstoj in kmečkogospodarski napredek potrebno. Tudi oblastniki in mogočneži v kmetijski zbornici bodo morali spoznati, da koroški Slovenci nismo več kmečka raja, s katero lahko delajo, kar hočejo. Danes sta bolj kot kdaj koli potrebna mir in dobro sožitje med obema narodoma v deželi. Drži, da strnjenost mesta in podeželja koristi svobodi in enotnosti Koroške, ali mir bo zavladal šele, ko bo tudi slovenskemu človeku dana popolna enakopravnost
Austin o kolektivni varnosti
Ameriški predstavnik pri OZN, Warren Austin, je govoril v New Yorku na zborovanju ameriških bojevnikov, ki so se udeležili vojn izven ZDA.
Austin je izrazil mnenje, da bi morali Sovjeti dokazati svojo miroljubnost z dejanji, in da imajo za to priložnost ravno v Ke-songu, kajti dokler se ne prepričajo o iskrenosti sovjetske miroljubnosti, gledajo Združeni narodi bolj na dogajanja kot pa na lepe besede. Naši možje so budno na straži — je dejal Austin — in držijo dobro obrambne položaje, ki jih bodo odločno branili.
Austin je nadalje pojasnil, kako ga trditve, da so ZN kršili nevtralnost področja Kesonga spominjajo na staro sovjetsko taktiko: medtem ko obtožujejo druge, da spletkarijo, se sami poslužujejo spletk. „&e pred tremi meseci so moskovski, pekinški in piongjan-ški propagandisti trobili v svet, da bodo oborožene sile ZN zletele v morje. Nato je isti mož (Austin misli na sovjetskega predstavnika pri ZN, Malika), ki je pred meseci zanikal moje trditve, da so Sovjeti dali znak za napad, s svojimi lastnimi besedami dokazal, da bi sovjetski migljaj lahko ustavil sovražnosti", je nadalje Austin poudaril, da so Sovjeti predlagali pogajanja za korejsko premirje samo za to, ker se napad, za kate-
rega so oni dali pobudo, ni posrečil in ker niso mogli premagati oboroženih sil ZN.
Nato je Austin naglasil, da je eden od največjih uspehov v korejski vojni ta, da je zamisel kolektivne varnosti postala živa stvarnost, kajti „Koreja nas je učila, kako se moramo organizirati za skupni nastop". „Celih pet let je Sovjetska zveza ovirala s svojim vetom, da bi Združeni narodi stavili Varnostnemu svetu svoje čete na razpolago. Šele korejski dogodki so nam pokazali pot, po kateri lahko obidemo cestno zaporo in sicer na ta način, da smo dokazali svojo voljo za sodelovanje na glavni skupščini ZN in se udeležili nastopa na bojišču, ki ga nam je ta skupščina priporočila. Tako bodo v bodoče mnogi narodi lahko sodelovali pri skupnih obrambnih naporih, kar je ravno cilj in naloga OZN, kajti doslej se je že 23 držav odzvalo pozivu ZN in stavilo na razpolago svoje oborožene edinice OZN", je poudaril ameriški predstavnik pri OZN in nadaljeval:
„ZN ne bodo dovoljevali, da jih Sovjetska zveza straši, ovira ali s svojim vetom hromi. OZN nadaljuje svojo pot v organiziranju skupne varnosti. Sovjetska zveza se je sama odtegnila sodelovanju pri tem, vendar so ji vrata za iskreno sodelovanje še vedno odprta."
Volivni proglas laburistov
Za prve dni oktobra je sklican letni kongres angleške laburistične stranke, na katerem bo izvršni odbor stranke predložil tudi svoj začasni volivni proglas. Proglas, ki obsega 5000 besed, se začenja z geslom „Naše prva naloga je mir". Zavzema se za popolno oboroževanje in predvsem kritizira stališče „zmernejše oborožitve", ki ga zagovarja bivši minister Aneurin Bevan. V nasprotju z Bevanovim stališčem se izreka proglas za brezpogojno izvedbo oboroževalnega načrta v višini 4.7000,000.000 funtov šterlingov v treh letih. Ta velikanska vsota je ..najnujnejšj minimum, ki je potreben, da se napadalcu vzame pogum in prepreči tretja svetovna vovna", pravi proglas in nato poudarja, da tega načrta ni mogoče zmanjšati, če se ne bodo izboljšali mednarodni odnosi, ki so narekovali izdelavo tega načrta.
Izvršni odbor laburistične stranke kritizira tudi ..konservativne tendence v parlamentu", ki zagovarjajo uporabo sile v vsakem primeru, pa čeprav bi to pomenilo nevarnost za izbruh tretje svetovne vojne, v kateri Velika Britanija morda ne bi mogla računati na pomoč svojih zaveznikov.
Proglas pravi, da je za popolno izvršitev oboroževalnega načrta v Angliji potrebno izvesti 1. razširjenje gospodarskega nadzorstva in omejitev sporazumov o kartelizaciji (raz-Sfrenje nadzostva nad cenami in na dobički),
2.	izboljšanje delovanja podržavljene industrije, medtem ko o kakem razširjenju podržavljenja v proglasu ni govora, 3. skrčenje razpoložljivosti nekaterih potrošniških dobrin, 4. oblastveno znižanje dividend in 5. obdavčenje kapitala in dobičkov, la jih kapital donaša.
Klub obširnosti pa to še ni dokončni volivni proglas laburistov, kot je izjavil tajnik izvršnega odbora, Morgan Phillips, marveč bo tega izdelal odbor šele potem, ko bodo razpisane j volitve. Trenutno namreč še sploh ni znano,
kdaj bo ministrski predsednik Attlee odločil glede časa novih volitev.
Ko je Morgan Phillips govoril o sedanjem proglasu, je dejal, da so najvažnejše točke naslednje: nujnost, da se izvede oboroževalni načrt v višini 4.700,000.000 funtov šterlingov, izvajati pa se mora tako, da angleško gospodarstvo zaradi njega ne bo trpelo; zato morajo biti bremena, ki jih nalaga oborožitev, pravično razdeljena. Socialno zavarovanje je treba ohraniti na sedanji stopnji, povišanje življejnsldh stoš-kov pa je treba omejiti in končno popolnoma ustaviti.
Zdravstvo v Bosi
Pred vojno je bilo zdravstvo v Bosni in Hercegovini na zelo nizki stopnji Zdravnikov in zdrastvenih ustanov je bilo malo. Ljudi so zdravili večinoma razni mazači, z zagovori, zelišči ali molitvami. Zato je bila Bosna in Hercegovina pravo leglo raznih nalezljivih bolezni, ki so jih po vojni začeli z energičnimi ukrepi zatirati. Na pomoč so prišli zdravniki in zdravstveni delavci iz drugih republik. Tako so zatrli epidemijo pegavega le-garja za katerim je med okupacijo zbolelo nad deset tisoč ljudi. Leta 1946 so med prebivalstvom ugotovili 40.000 slučajev malarije. Tudi tej zavratni bolezni so napovedali energičen boj, ki je imel popoln uspeh. Preteklo leto je bilo v Bosni in Hercegovini ugotovljenih le še 39 slučajev malarije.
Leta 1949 je bila prvič izvedena tudi obširna akcija za zatiranje epidemičnega sifilisa.
V prvem letu je bilo zdravljenih 40 odstotkov bolnikov, lani se je ta odstotek dvignil na 80. V Nedžaričih pri Sarajevu je bila odprta tudi prva specialna bolnica za zdravljenje
Bebler spet predsednik VS
Kakor znano, se predsednik Varnostnega sveta menja vsak mesec po abecednem redu držav-članic Organizacije združenih narodov. Tako bo po vesteh radijske postaje OZN prevzel v mesecu septembru dolžnosti predsednika Varnostnega sveta stalni delegat FLR Jugoslavije dr. Aleš Bebler.
Vojaški položaj Evrope
Ameriška senatna komisija za zunanje zadeve je objavila mnenje generala Gruentherja, načelnika Eisenhowerjevega štaba, la je vojaški položaj v posameznih evropskih deželah označil takole:
Belgija: belgijski načrt je dober in storjen je velik napredek glede povečanja oboroženih sil.
Danska: razpolaga z določenim številom bataljonov, ki ga namerava povečati.
Francija: vzpostavila je 10 divizij, od katerih je 5 novih, ki jim je potrebno še vežbanje, da bo do pos tale res učinkovite borbene enote. Francija ima najbolj obsežen vojaški program na evropski celini.
Holandska: napravila je ..metodičen napredek" v povečevanju razpoložljivih vojaških sil. Trenutno ima pomembne vojaške sile, la so pripravljene ali pa jih je hitro mogoče mobilizirati.
Italija: vzpostavlja znatno število divizij ali enot., ki odgovarjajo divizijam, toda materialna sredstva in učinkovitost večine teh enot je zelo šibka. Nekatere druge divizije so dosegle tri četrtine potrebne sile.
Nemčija: treba bi ji bilo dovoliti oborožitev v okviru evropskega obrambnega sistema in atlantskega pakta.
Norveška: razpolaga z nekaterimi pripravljenimi enotami in z drugimi, ki jih je mogoče hitro mobilizirati.
Portugalska: ta dežela ne spada pod poveljstvo generala Eisenhovverja, vendar daje atlantskemu paktu določeno število enot.
Velika Britanija: dala je „bistven prispevek" poveljstvu generala Eisenhovverja in pripravila načrt za ustanovitev dopolnilnih divizij, ki bodo zadovoljile obrambno potrebo.
V ZDA spet nov urad
Predsednik Združenih držav Amerike je ustanovil nov urad, ki bo imel nalogo, da skrbi za material, ki je potreben za narodno obrambo. Urad bo kupoval strateške proizvode ▼ ZDA in tujini. Ravnatelj novega urada je Jess Larson, ki bo neposredno odvisen od ravnatelja za gospodarsko mobilizacijo Wilsona.
Konferenca za mir v Palestini
Posredovalna komisija Organicazije združenih narodov za Palestino, ki je bila ustanovljena leta 1949, je pred kratkim predlagala, naj se arabske države in Izrael sestanejo 10. septembra v Parizu, da proučijo pogoje o splošnem miru na Srednjem vzhodu. Izrael je takoj sprejel to pobudo in bo poslal svoj^ predstavnike v Pariz. Zdaj pa se je izvedelo, da so tudi arabske države naklonjene mirovni konferenci z Izraelom.
Francoski krogi pravijo, da je pobudo za to konferenco dala Francija, ki je vedno bolj zaskrbljena zaradi splošnega položaja na Daljnem vzhodu. Po umoru kralja Abdulaha pa je tudi Amerika pristala na ta predlog.
ti in Hercegovini
epidemične plešavosti (mizkoze), ki je v Bosni pogost pojav pri otrocih.
Za zdravljenje tuberkuloze je imela Bosna in Hercegovina pred vojno en sam dispanzer ter v bolnicah le 200 postelj za tuberkulozne. Zdaj deluje 11 dispanzerjev in pet posebnih bolnišnic za tuberkulozne.
Za zaščito otroka in matere ima dane* Bosna in Hercegovina 7 otroških dispanzerjev 24 posvetovalnic za bodoče matere, H otroških jasli, 17 otroških vrtcev, 11 porodnišnic (bolnic), 31 izven bolniških porodnišnic, 5 otroških bolnišnic in štiri posvetovalnice.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
Prispevajte v
tiskovni sklad
IHI
mEmmm
1.	september, sobota: Egidij
2.	september, nedelja: Štefan', kralj
3.	september, ponedeljek: Angelska, Doroteja
4.	september, torek: Rozalija.
SPOMINSKI DNEVI
1.	9. 1286 — Graf Manjnhard umeščen na Gospo-
svetskem polju v slovenskem jeziku za koroškega vojvodo — 1939 — Začetek druge svetovne vojne — Napad Nemčije na Poljsko — 1947 —Začetek del v ljubljanskem Litostroju.
2.	9. 1819 — Rojen v Dolnjih Lomeh nad Idrijo
jezikoslovec in jurist Matej Cigale — 1942 — Ustanovljena Gubčeva, Cankarjeva ir; Šercerjeva brigada — 1945 — Kapitulacija Japonske in s tem konec druge svetovne vojne.
8. 9. 1792 — Janičarji zavzeli Beograd — 1917 — Prvi nočni napad nemških bombni-»	kov i.a London — 1891 — Izšla prva
številka ..Ameriškega Slovenca", prvega slovenskega lista v Ameriki — 1939 — Anglija in Francija sta napovedali Nemčiji vojno.
4. 9. 18344 — Rojen v Ljubljani pisatelj Fran Erjavec — 1852 — Rojen na Brdu pisatelj Janko Kersnik — 1870 — Proglašena tretja francoska republika — 1907 — Umrl norveški skladatelj Edvard Grieg — 1928 — Izšla zadnja številka tržaškega dnevnika „Edinost“, ki je izhajal 80 let.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice Glinje
V nedeljo, dne 26. avgusta t. 1., smo se zbrali zadružniki pri Cingelcu na Trati na občni zbor naše Hranilnice in posojilnice. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da znanima-nje za naše zadružno delo vedno bolj narašča, saj sta bili na občnem zboru dve tretjini vseh naših članov navzoči. To zanimanje je tudi upravičeno. Upravni odbor Hranilnice in posojilnice z veliko požrtvovalnostjo in vnemo dela in skrbi za ponovni podvig naše zadruge. Zato beležimo tudi lepe uspehe: Zadružno gospodarsko poslopje smo popravili in na novo trdo knli, obnovili in popravili smo veliko prosvetno dvorano, v našem zadružnem domu pri Cingelcu, tako da je sodobno okusno urejena in v veselje in ponos nas vseh. Tudi oder in oderske naprave smo ob tej priložnosti s podporo Slovenske prosvetne zveze popravili in modernizirali električne naprave, tako da odgovarja oder tudi zahtevnim pridetvam. Veselilo nas bo, če se ga bodo domači pro-svetaši in gostje prav pogosto posluževali.
Sedaj čakajo odbor še popravila na zadružnih hišah v Borovljah, kjer smo prav tako kakor pri Cingelcu prevzeli poslopje, na katerih deset let vmesni gospodarji niso pribili žeblja. Upravni odbor pa se že z vnemo pripravlja, da tudi boroveljska poslopja popravi, da bodo obvarovana večje škode.
Takšno poročilo, ki nudi res vpogled v skrbno in vestno upravljanje zadružnih poslov, nas je res razveselilo. Ko smo slišali, da so vsi člani upravnega in nadzornega odbora delali popolnoma brezplačno in izdali za stroške upravljanja za celo leto 1950 samo 18 šilingov, smo jim s tem večjim navdušenjem izrekli razrešnico in priznanje.
Nato smo izvolili ponovno stari nadzorni odbor. Samo odbornik Simen Butej se je zaradi svoje starosti umaknil in mu ob tej priložnosti izrekamo zahvalo in priznanje za njegovo delo v naši zadrugi.
Zastopnik Zveze slovenskih zadrug nam je nato še v kratkem referatu nakazal naloge in razvojne možnosti našega zadružništva. Navedel pa je tudi nekaj svetlih in nekaj žalostnih primerov med našimi koroškimi zadrugami. Ko smo slišali, kako brezbrižno ponekod upravljajo zadružno imetje, smo postali kar še bolj ponosni na naše odbornike. Sklenili smo, da si bomo šli v mesecu septembru ogledat našo Podjuno, da se spoznamo z uspehi in težavami zadružnega in kmečkega dela tudi drugod. O tem izletu pa bomo še posebej poročali.
KLOPINJ
Na Klopinjskem jezeru so hotelirji in lastniki penzionov, kakor zatrjujejo, z letošnjo sezono Prav zadovoljni. Obisk letoviščarjev je bil zelo ^ivahen. Posebno mnogo gostov je svoje postne počitnice in dopuste preživelo na idilič-n®m Klopinjskem jezeru iz Dunaja in Graza. Preteklo nedeljo je bilo posebno živo. Na Klo-P>nju je bil semenj (žegnanje) in množice so Se ob zvokih številnih godb ob najlepšem vre ^nu vrtele v plesu in nad vse dobro zabavale.
V lepem in trajnem spominu nam bo
ostal naš pevski
Ne moremo mimo tega, da ne bi na kratko poročali tudi širšemu občinstvu posebno bralcem našega lista, o čemur nam je polno srce in' sicer o nepozabnih vtisih, ki smo si jih osvojili na naši pevski turneji med brati v Sloveniji. Srca so nam dne 10. avgusta na celovškem kolodvom utripala krepkeje v nestrpnem pričakovanju nečesa velikega in doživetja polnega. Saj nj čudo, naša skupina dvajsetih pevcev z Hodiš, deklet in fantov, je pod vodstvom pevovodje Foltija Pavliča prvič čakala na odhod vlaka, ki naj jo popelje v novo Jugoslavijo.
Zadr.ja pesem je odjeknila v slovo Koroški, ko smo zavili v predor in se kmalu ustavili na Jesenicah, v domovini matičnega naroda. Neprijetni občutek pred ombejnimi formalostmi je namah minil, ker jugoslovanski obmejni uradniki so svoje posle opravili vljudno in dostojno. Kar toplo nam je postalo pri srcu, ko nas je z bratsko in tovariško sprejel zastopnik ..Prosvete Slovenije", kj nas je povabila na izlet in z vso skrbjo uredila vse potrebi.o.
Zvečer smo dospeli v središče Slovenije v Ljubljano in težko je opisati občutke, ki so nas prevzeli, ko smo stopili v ono Ljubljano, iz katere iz-žhreva luč slovenske kulture, ki more biti za vse Slovence samo ena, tudi za nas zamejske koroške Slovence. Prisrčen’ je bil sprejem v Ljubljani, mnogo se je znašlo tudi svojcev in dobro smo se počutili. Po izdatni večerji smo se podali k počitku v hotelu Union in zjutraj na vse zgodaj smo bili že pokoncu, ker čas smo hoteli izrabiti in videti čim več.
Oh pol osmih smo se po programu že odpeljali proti zeleni Štajerski. Pripomnimo, da smo opazili da se vozi po slovenskih železnicah ogromno potnikov in v tem živahnem vrvenju smo tudi mi zasedli prostore v vagonu. Prekrasno sobotno jutro nam je bilo naklonjeno, ko smo se vozili v smeri proti Celju. Ves svež dan nas je po rahlem večernem dežju pozdravljal in vse prehitro je drvel vlak, ker se nismo mogli naužiti mikavnosti lepe zemlje mimo zorečih žitnih polj, zelenih gričev z belimi cerkvicami, industrijskih podjetij z visokimi dimniki, premogovnikov, železniškega križišča Zidanega mostu in skoraj nismo zapazili, kdaj smo dospeli v Celje.
Na kolodvoru v Celju so nas čakali Celjani in zastopnik Krajevnega odbora prosvete Celje nam je izrekel iskreno dobrodošlico. Mlado dekle pa je poklonilo pevovodji lep šopek nageljnov.
Nato smo se odpeljali v romantično Savinjsko dolino. V Žalcu so nas v pravkar dograjenem „Domu kulture" sprejeli in pozdravili člani Prosvete Žalec s toplo neprisiljeno slovensko gostoljubnostjo. Ogledali smo si novi „Dom kulture" z dvorano in odrom, prostore s kakršnimi bi se lahko ponašalo marsikatero mesto. Popoldne smo si ogledali delavnico in velika skladišča Žalske zadruge hmeljarjev. Upravnik zadruge nam je razkazal postopek sušenja, zavarovanja proti škodljivcem, pakovanje blaga in razpošiljanje v inozemstvo.
Zvečer smo podali v dvorani „Doma kulture" pevski koncert, ki je popolnoma uspel. Dvorana je bila natlačeno polna občinstva in navdušenje množice se je stopnjevalo od pesmi do pesmi. Potem pa se je razvila zares bratska družabnost med nami in Žalci, kjer so tudi Žalci pokazili, da se živo zanimajo za nas koroške Slovence. Počitek je bil le kratek in nadaljna točka našega izleta je bila Šoštanj.
Višek našega doživetja na izletu je bil v Šoštanju. Na kolodvora nas je pričakovala velika množica, godba gasilnega društva je zaigrala in zastopnik Ljudske prosvete v Šoštanju nas je pozdravil z lepim nagovorom. Mlado dekle je po vsebinsko lepi in dobro podani: deklamaciji poklonilo našemu pevovodji krasen šopek nageljnov, pionirčki pa so nas razveselili z ljubkimi deklamacijami in s kolopesom vse pevce okrasili s cvetlicami. Ta prisrčni sprejem nas je vse ganil prav do dna srca.
V Topolščici so nam razkazali zdravilišče za jetične in smo bolnikom podali kratek pevski program. Iz Topolščice smo se vrnili v novo dograjeni ..Sindikalni dom", lepo moderno stavbo s tremi dvoranami. V nedeljo popoldne smo si ogledali Šoštanj, obiskali smo spomenik padlim talcem, kjer smo zapeli žalostinko, Nato smo obiskali rojstno hišo padlega borca, pesnika Kajuha in Kajuhov muzej, obiskali smo na pokopališču njegov grob in pozdravili še živečo mater pesnika —• junaka.
Zvečer ob osmih smo nastopili s koncertom v ..Sindikalni dvorani", kjer nas je sprejela in pozdravila navdušena množica v natrpano polni dvorani. Ta odkriti in iskreni sprejem in tako živo spontano zanimanje za nas je gotovo tudi vplivalo, da smo naš skromni program, čeprav že izmučeni, lahko trdimo, podali prav dobro, ker je bil aplavz viharen in smo morali skoraj polovico pesmi ponoviti. V veliko zadoščenje nam je bil ta uspeh.
Po koncertu sta nas Ljudska prosveta v Šoštanju in uprava tovarne za usnje obdarili z lepimi darili. Nato smo Imeli razkošno večerjo in družabno slavnost, na kateri so bili navzroči zastopniki vseh oblasti okraja mesta in vojske ter so kar tekmovali vpreobilici svoje gostoljubnosti in naklonjenosti nam koroškim Slovencem. Zatrjevali so, da nam bodo v oporo na vseh področjih
izlet v Slovenijo
kulturnih potreb, mi naj se pa zavedamo, da nismo sami, temveč da v vsaki vasi utripajo slovenska srca za nas. Kar težko smo se polnoči poslovili od dragih gostiteljev in lahko trdimo, da našega bivanja med njimi ne bomo pozabili.
Končni cilj našega gostovanja je bila svetovno znana Postojnska jama. Mogočnih vtisov, ki smo jih vsi dobili pri ogledovanju teh tisčoletr.ih naravnih čud, ni mogoče opisati, vse to si je treba ogledati.
Ure našegga bivanja med brati Slovenci v svoji lastni domovini in državi so potekle in po prisrčnem slovesu smo se polni mogočnih, bogatih in nepozabnih doživetij ter globoko hvaležni Ljudski prosveti Slovenije, ki nam je omogočila tako posrečen izlet, vrnili nazaj v Hodiše.
ŠT. JANŽ V ROŽU
Zapredoma smo imeli pri nas dve poroki. Preteklo nedeljo, 26. avgusta 1951, sta sklenila zvezo za življenje in si obljubila zvestobo do smrti Julka Lapuš, p. d. Gvažarjeva iz Št. Janža in Partl Joži iz Babnjaka pri Svetni vesi. Pri Tišlerju v Št. Janžu so ob udeležbi številnih gostov praznovali veselo ženitovanjsko slavje, ki je trajalo vse do jutra dugega dne. Čestitamo!
V četrtek, 30. avgusta t. 1. pa sta nastopila pot skupnega zakonskega življenja Pep Singer, p. d. Mešet iz Lipi in Pepi Kropivnik, p. d. Jožefova iz Podsinje vesi. Svatovščina zavednega novoporočenega para je bila tudi pri Tišlerju, kjer so v ožjem krogu praznovali ta pomembni žjvljenski dogodek. Nato pa je ženin, ki je tudi mojster v tovarni v Borovljah, od peljal svojo mlado ženo na svoj dom, na svojo lično kmetijo, kjer bosta delila lepe dneve v življenju, pa se tudi v težkih urah, ki so včasih neizogibne, medsebojno podpirala. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše in da bi izšel iz te nove zveze krepak in narodno zaveden naraščaj!
ŽDOVLJE PRI BOROVLJAH
Pri napornem in obilnem kmečkem delu je zaradi pomanjkanja delovnih moči potrebno, da se založi v delo vsa družina od najmlajšega do najstrarejšega. Največje breme pa vedno leži na gospodarju in gospodinji. Skrbeli in krepko morata prijeti, da je delo pravočasno opravljeno, ker na-sledniji dan čakajo že drugi opravki in tako gre vse leto iz dneva v dan. Toda pri mnogo mirnejšem kmečkem delu v primeri s tovarniškim tudi tukaj nesreča ne počiva in je treba skrajne previdnosti. Marsikdaj je zahtevala mehanizacija kmečkega dela, kmečki gospodarski stroji, usodne žrtve. Pa ne samo to, tudi v gozdu, na polju in travniku se lahko kaj pripeti. Iz naše vasi poročamo o nezgodi, ki jo je utrpela p. d. Tomaževa gospodinja Antonija Marsel. Družina je bila zaposlena pri nakladanju otave. Mati Antonija je bila na vozu in naravnavala otavo. Nenadoma je padla z voza in si poškodovala vretenico. Prepeljali so jo v bolnišnico „Ma-ria Hilf“ v Celovcu. Želimo in upamo, da bo kmalu okrevala.
Nove pristojbine za brzojavke
Najmanj	500 grošev
Za vsako besedo	50 grošev
Za nujne brzojavke dvojna pristojbina Za bliskovite brzojavke pet kratna pristojbina.
Pristojbine za inozemstvo se zvišajo za okoli 47 odstotkov.
Druga skupina koroških otrok se je vrnila z Jadrana
V torek, 28. avgusta popoldne so prihitele mamice in tudi očetje na celovški kolodvor in pričakovale vlak iz Podrožčice, ki je pripeljal njihove ljubljence otroke, ki so preživeli tri tedne v počitniških kolonijah v Jugoslaviji ob Jadranskem morju. Vlak je privozil in nastal je na običajno tako mirnem kolodvoru vesel mladosten živ-žav, pozdravljanje in vzkliki in zatrjevanje otrok v obeh deželnih jezikih kako so zadovoljni, kako so bili srečni, ko so doživeli na svojem letovanju toliko lepega. Otroci,
od južnega sonca zagoreli in zdravi, od obilice doživetega niso niti vedeli, kaj naj bi najprej pripovedovali in kje bi začeli. Snovi za opisovanje svojega življenja v koloniji, o ljudeh in krajih ter drugih zanimivostih, ki so jih videli jim ne bo zmanjkalo za dneve, spomini na letošnje počitnice pa bodo ostali trajni.
Hranilnica in posojilnica Kotmara ves, registrirana zadruga z neomejenim jamstvom
Vabilo
na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice Kotmara ves, r. z. z. n. j., ki bo v nedeljo, dne 9. septembra 1951, ob 10. uri (po drugi maši) pri Mežnarju v Kotmari vesi.
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega odbora.
2.	Poročilo nadzornega odbora.
3.	Pregled in potrditev letnih računov za leto 1950 in razrešnica upravnemu in nadzornemu odboru.
4.	Razpravljanje o zvišanju deleža.
5.	Volitev nadzornega odbora.
6.	Slučajnosti.
Ako ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zastopanih deležev.
Pričakujemo, da se bodo vsi člani polnoštevilno udeležili občnega zbora svoje zadruge.
Tomaž P r o s e k a r 1. r., predsednik.
Tomaž K o b a n 1. r., odbornik.
Zvišane vozne cene
Z današnjim dnem so v veljavi zvišane vozne cene na železnicah.
Vožnja iz Celovca v Beljak ah iz Celovca v Pliberk, ki je stala dozdaj 6.40 šil., stane danes 7.60 šil. Vožnja iz Celovca na Dunaj je dozdaj stala 50.80 šil., danes stane 66.20 šil., iz Celovca v Graz dozdaj 36.80 šil., danes 46.— šilingov.
Posledica bo, da bodo ljudje, Id itak ne morejo izhajati s svoijiti zaslužkom, svoje vožnje čim bolj omejili in bo to zvišanje cen komaj koristilo blagajni železniške uprave.
^ K I N O« P R E P S TA VE
CELOVEC
Carinthin
Od 31. avgusta do 2. septembra:
„Wege der Siinde" od 3. do 6. septembra:
„Das Gchcimnis des Dr. Fletscher"
Peterhof
Od SJ. avgusta do 3. septembra:
„Der Mann mit der eisemen Maske" od 4. do 6. septembra:
„Haus des Hasses"
KRIVA VRBA
Od 1. do 2. septembra:
„Vagabunden“ od 3. do 4. septembra:
„Markt der Diebe" od 5. do 6. septembra:
„Die lustige Witwe“
VRBA
Od L do 2. septembra:
„Manege fre»“ od 3. do 4. septembra:
„Wettlauf um Liebe" od 5. do 6. septembra:
„Der Hexer von Oz"
OBVESTILO
Zaradi pomanjkanja prostora bo nadaljevanj« povesti „Dekla Ančka" v prihodnji številki.
!BI
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624'4 Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska a ntner Druck- und Verlagsgesellschaft m. b. H Kla-genfurl — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
KVAt-TTlTMO DOMA K« SOLIDNA POSTREŽBA V PODJETJIH BRATOV
OPETNIK
PLIBERK
GREGOR OPETNIK
BLAŽ OPETNIK
DELAVNICA NOVIM fcEVLJEV	KROJAŠTVO MOŠKIH IN ŽENHRTH
REPARATURNA DELAVNICA	OBLEK,PERILA IN PLETENINE
IN TRGOVINA S ČEVLJI
Od 1. septembra nove poštne pristojbine
(v groših);
Lokalno V daljavo
Dopisnice	70	100
Pisma
do	20	g	100	150
do	250	g	150	220
do	500	g	250	350
do	1000	g	350	500
do	2000	g	500	700
Tiskovine (brez razlike razdalje)
do	20	g	30
do	50	g	40
do	100	g	60
do	250	g	120
do	500	g	160
do	1000	g	270
do	2000	g	450
Poslovne tiskovine
do	50	g	15
do	100	g	30
do	250	g	60
do	500	g	90
do	1000	g	180
do	2000	g	260
Kolarstvo
Jgniieji JHai ek
PLIBERK
priznana tvrdka za izdelavo kolarskih del, športnih potrebščin in
ŽAGA
V daljavo
Blagovni vzorci
do 250 g	120
do 500 g	200
Priporočnina	200
Ekspresnimi
paketi do 5 kg	300
do 10 kg	400
nad 10 kg	200
Inozemstvo:
Svetovni poštni promet
Pisma do 20 g	240
za nadaljnjih 20 g	145
Države s posebnimi pogodbami:
Češkoslovaška, Madžarska in nova uredba v obmejnem prometu s Švico v coni 30-ih kilometrov:
Pisma do 20	g	180
za nadaljnjih	20 g	110
Dopisnice	145
Priporočnina	340
Ekspresnina	500
Iščem in sprejmem takoj služkinjo za srednjo kmetijo, ki je vešča kmečkih del. Plača: 250 Šilingov mesečno in dobra oskrba v krogu
družine. V tesni povezavi z domačimi delo ni naporno. Oglasiti se je treba pismeno ali osebno v upravi lista. Pismeno pod označbo: Pod lipo.
šolske torbe, kovčki, nahrbtniki, torbe vseh vrst, usnje in NYLON
LED ERWA REN
MARKET Z
Celovec, Bahnhofstrasse 16 (Burg) Lastna irdeUva in reparaturna delavnica
Pliberčani in vsi, ki pridejo v Pliberk od blizu in daleč
se pomudijo v gostilni
BREZNIK
Dobra klet in negovane pijače - Izborna kuhinja
in okusne Jestvine • Razpečavanje vina na debele
Prenočišča - Udobni prostori - Prostor za izpreganje Gostoljubna postrežba in zmerne cene
		
Tesarski mojster Stefan		ZIDARSKI MOJSTER
POTOČNIK PLIBERK		Jgnacij Kuchlei
▲		PLIBERK l	•
z lastno premično žago, k! se lahko povsod postavi, sc priporoča za vsa		se priporoča za trsa v zidarsko stroko spadajoča dela.
v stroko spadajoča dela		
Izdeluje gradbene načrte in proračnne po zelo zmerni ceni		Izdeluje načrte in
▼		proračune po zmerni ceni.
RADIO-PROGRAM
RADIO CELOVEC Nedelja, 2. september:
6.30	Nedelja je — 7.15 do 7.45 Duhovni nagovor. Za vsakega nekaj — 8.10 Kmečka oddaja — 8.20 Iz kmečke kronike — 9.20 Muzikalna nedeljska promenada — 11.45 Godba na prostem železniške kapele Beljak — 15.30 Križem sveta, križem časa — 22.15 Nedeljski šport.
Ponedeljek, 3. september:
5.50	Športni rezultati — 7.15 Pestra glasba —
8.15	Kaj kuham danes? — 11.15 Iz ženskega sveta — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar sj želite — 14.30 do 15.00 Poročila. Za mladino. Slike iiz narave — 16.00 Pevska ura — 19.40 Poročila o športu.	Š
Torek, 4. september:
5.50	Za kmetijstvo — 7.15 Pestra glasba —
8.15	Kaj kuham danes? — 11.00 Veder dopoldne — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 do 15.00 Poročila. Domači zdravnik. »Slovenski biseri" godba na pihala — 16.00 Znameniti umetniki —
18.30	Jezikovni paberki iz Koroške. Pesmi.
Sreda, 5. september:
5.50	Za kmetijstvo — 7.15 Pestra glasba — 8.15 Kaj kuham danes? — 11.15 Iz ženskega sveta — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar si želite — 14.30 do 15.00 Poročila. Ura za mladino.
Četrtek, 6. september:
5.50	Za kmetijstvo — 7.15 Pestra glasba — 8.15 Kaj kuham danes? — 11.15 Nasveti v življenjskih vprašanjih — 11.45 Za podeželsko ljudstvo —
14.30	do 15.00 Poročila. Za naše malčke. — 16.00 Znameniti umetniki — 18.30 do 18.55 Iz svetovne literature.
RADIO SLOVENIJA Ponedeljek, 3. september:
5.25 Slovenske narodne pesmi — 13.00 Za vsakogar nekaj v besedi in glasbi — 14.25
Pisan spored igra na harmoniko Avgust Stanko
—	18.45 Igra Srečko Dražil s svojim ansamblom
—	19.10 Pester spored slovenskih narodnih pesmi — 21.00 Novosti iz našega arhiva plošč za ljubitelje zabavne glasbe — 23.15 Dobre volje k počitku ...
Torek, 4. september:
6.15	Pisan glasbeni spored s plošč, vmes gospodinjski nasveti — 12.00 Juhe, pojdatn u Škufeče... (koroške pesmi) — 13.10 Popularen opoldanski koncert — 14.00 Z mikrofonom sredi
RADIO SCHMIDT
.hiša malega človeka**
Radio-aparati za vsakogar - (obroki po dogovoru) - elektro material, žarnice za domačo uporabo in prodajo - Modema reparaturna delavnica - Študijo za snemanje na plošče. Celim, Bahnholstrasse 22. Tel. 29-48
življenja in dogodkov — 18.00 Želeli ste — poslušajte! — 19.40 Poje mešani zbor oblačilnih delavcev pod vodstvom Dorotea Matula.
Sreda, 5. september:
5.25 Veseli zvoki — 13.20 Naši solisti in ansambli pojo narodne pesmi — 14.00 Zdravstveni nasveti — 18.00 Igra Kmečki trio — 19.40 Ob stoletnici rojstva fizika Ignacija Klemenčiča.
Četrtek, 6. septembra:
6.15	Slovenske narodne in umetne pesmi — 12.00 Lakeh opoldanski spored — 13.00 Gospodinjski nasveti — 13.10 Želeli ste — poslušajte! — 14.15 Pred praznikom slovenske* knjige — 18.20 Pogovor s pionirji — 18.30 Ljudska pesem skozi vekove (plošče s komentarjem) — 20.15 V plesu po svetu — 22.30 Izberite, kar vam je pogodu . ..
Kmetje in kmetice I
Ogleffe si bogato razstavo kmetijskih strojev gnojil in krme na
PLIBERŠKEM LETNEM SEJMU
2. in 3. septembra 1951
pri
KMEČKI GOSPODARSKI ZADRUGI PLIBERK
I. z. z o. j.
Razstavljamo in prodajamo na sejmišču in v zadružnem lokalu