Etnolog 18 (2008)
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ IN EU PROJEKTI
Nina Zdravi~ Poli~
211
Uvod
Na strokovnem posvetovanju IX. zborovanje Slovenskega muzejskega dru{tva, ki se je odvijalo oktobra 2007 v Slovenj Gradcu, je Slovenski etnografski muzej v okviru teme »Evropski skladi in mednarodni projekti« predstavil svoje dosedanje izku{nje.
Slovenski etnografski muzej je od za~etka devetdesetih let 20. stoletja, predvsem pa v zadnjem desetletju, vedno bolj navzo~ v mednarodni strokovni javnosti – s sodelovanjem v raznih delovnih skupinah in mednarodnih odborih, z individualnimi udele`bami na mednarodnih tematskih posvetih, z objavami v mednarodnih zbornikih in drugih strokovnih izdajah, z mednarodno razstavno dejavnostjo, z bogato mednarodno med institucionalno izmenjavo publikacij, s plodnimi osebnimi stiki med posameznimi kustosi in raziskovalci in med muzeji po Evropi ter je nenazadnje opazen partner v projektih Evropske unije oziroma Evropske komisije, v devetdesetih letih {e posebej v programu Raphael. Programi Kaleidoscope za spodbujanje umetni{ke in kulturne ustvarjalnosti, Ariane za knji`evno ustvarjalnost in prevode in Raphael, namenjen podro~ju kulturne dedi{~ine, so potekali med letoma 1997 in 1999.
V Raphael so sodili na primer raziskovalni projekti v zvezi s podobnostmi in raznolikostmi evropske kulturne dedi{~ine.
Slovenski etnografski muzej in program Raphael: 1997–1998
1. SEM je sodeloval s Finsko (glavni koordinator projekta), Italijo in [vedsko pri projektu Linen on NET, The Common Roots od the European Linen Patterns (Platno na mre`i, Skupne korenine evropskih platnenih vzorcev) kot partner iz Slovenije, takrat dr`ave s statusom pridru`ene ~lanice v EU.
Linen on Net je bil uspe{en v vseh pogledih – v pridobivanju mednarodnih delovnih izku{enj, v izmenjavi znanj, v promocijskem in fnan~nem smislu. Sad projekta pa je bil izid reprezentan~nega zbornika referatov v angle{~ini in jezikih udele`enih dr`av v projektu, ki je iz{el junija 1999.
Nina Zdravi~ Poli~
2. Leta 1997 se je SEM odzval {e na eno vabilo za sodelovanje v EU projektu Raphael na temo Uvajanje in evolucija pluga in njegov vpliv na dru`beni in gospodarski razvoj v Evropi, ki pa je bil s strani Bruslja zavrnjen.
3. 1998 (november): program Eccos - Ouverture Na vabilo Italijanov se je SEM odzval z `eljo po sodelovanju v triletnem projektu
Dynamical Workshop Museum (razvijanje profesionalizma na osnovi tradicionalne umetnosti in obrti), toda projekt ni bil sprejet.
4. 1999 (marec). EU je s planom Action 3 a do junija 2001 podalj{ala program Raphael za dolo~ene projekte. Zaznamuje ga za~etek novega Raphaelovega projekta Virtual European Textile Heritage Sites Itineraries (Virtualni vodnik za potovanja po evropskih mestih tekstilne dedi{~ine), ki je nastal na pobudo koordinatorja ETN (European Textile Network). Ta triletni projekt deseterice iz razli~nih muzejskih ustanov desetih dr`av (Nizozemska, Italija, Nem~ija, Finska, Avstrija, Portugalska, Anglija, Rusija in Slovenija s Slovenskim etnografskim muzejem) je EU podprla. Obrodil je vrsto sadov: danes zelo obiskane virtualne tekstilne evropske poti na spletnih straneh www.ETN-net. org, z na zemljevidu za~rtanimi tekstilnimi zbirkami Slovenskega etnografskega muzeja in drugimi slovenskimi muzeji, s spremljajo~o publikacijo in CD-jem (delno povzeto po mag. Inja Smerdel, Zbornik referatov, SMD, 1999).
5. NET – Evropska mre`a etnografskih muzejev Leta 1999 je Slovenski etnografski muzej uredil in tiskal zbornik referatov 3.
generalne konference NET-a, ki je bila v belgijskem Namurju februarja 1999, s fnan~no podporo EU programa Raphael.
Raziskovalni program Framework 5: Projekt Museums
Slovenski Etnografski muzej je bil od leta 1999 do 2002 vklju~en v EU projekt Museums, ki ga je podprla Evropska komisija v okviru 5. okvirnega programa oz. raziskovalnega programa Obnovljivi viri energije. V projektu Museums Energy Effciency and Sustainability in Retroftted and New Museums je sodelovalo osem razli~nih muzejskih projektov iz cele Evrope (novogradnje, obnove, spremembe namembnosti). Projekt je uvajal, preizku{al nove in inovativne tehnologije s podro~ja energetske u~inkovitosti in prispeval k zmanj{anju porabe energije in emisij CO2 v Evropi. Ob njem je nastalo osem bro{ur o ukrepih v vsakem muzeju in tri {tevilke publikacije Newsletter. V Sloveniji je projekt vodila Katedra za stavbe in konstrukcijske elemente na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo v Ljubljani. V razstavni hi{i SEM so potekale ve~letne meritve, testiranje in simulacija oz. preizku{anje grelno-hladilnih panelov, svetlobe, prezra~evanja itd.
Po letu 2000 do danes
Z letom 2000 je prej omenjene programe nadomestil en sam fnan~ni in programski instrument za kulturno sodelovanje, imenovan Kultura 2000, najprej za obdobje 2000–2004, potem za obdobje od 2007–2010. Predvsem slednji odpira vrsto programov in mo`nosti za ~ezmejno sodelovanje, za spo{tovanje raznolikosti, za spodbujanje
Slovenski etnografski muzej in EU projekti
kulturnega razvoja, sklepanje bilateralnih in multilateralnih sporazumov, pospe{evanje ustvarjalne kulture na vseh nivojih, priznavanje kulturnih pravic z namenom zagotoviti u~inkovito integracijo kulturnih vidikov v akcije in dostopnost do kulture in njenih vrednot v Evropi.
2005: Alice's Island – Migracije med spominom in bodo~nostjo SEM se je odzval kot soorganizator na vabilo Italije in skupaj z Belgijo in [vedsko pripravil projekt, ki ni bil sprejet.
2006: Projekt Lace a European Network (Klekljana ~ipka) V okviru programa Sokrates – Gruntvig 2, namenjenega izobra`evanju in kulturi, je sodelovalo pet evropskih dr`av – Italija, Francija, Nem~ija, Slovenija in [panija. Slovenijo so zastopali Muzej Idrija in ^ipkarska {ola Idrija, Slovenski etnografski muzej pa je sodeloval z vzorci pe~nih ~ipk. Rezultat projekta je publikacija z obravnavo razvoja ~ipkarske dejavnosti v lokalnem okolju s posebnim poglavjem namenjenim vzorcem in risbam.
2006/2007: Projekt Digitalizacija etnolo{ke dedi{~ine: Razpis Slu`be za evropske zadeve RS: Finan~ni mehanizem EGP in Norve{ki fnan~ni mehanizem 2004–2009:
SEM se je leta 2007 na ta razpis prijavil skupaj z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo na FF Univerze v Ljubljani (priprave so se za~ele 2006) in Muzejem Velenje. Rezultat {e ni znan.
2007: Projekt Dress and Identity – Program Gruntvig 2
SEM se je na vabilo Italije (Univerza Udine) prijavil k projektu. Odgovora iz Bruslja {e ni.
2007: Projekt Iterreg: No{e – Iskanje sledov regionalne obla~ilne kulture v prostoru Alpe Jadran
Simpozij v Celovcu: dr`ave udele`enke Avstrija, Italija, Slovenija.
2007: Program/projekt EARTH: European Science Foundation
SEM je 2007 s svojo raziskovalko mag. Injo Smerdel na povabilo ESF ( ki vabi k projektom le izbrane posamezne raziskovalce) za~el sodelovati pri programu EARTH (Early Agricultural Remmenents and Technical Heritage. Program EARTH te~e `e od leta 2004 in bo trajal do leta 2009.
Druge oblike evropskih in mednarodnih sodelovanj
Slovenski etnografski muzej je prek strokovnjakov aktivno udele`en in prisoten v delovnih procesih raznih mednarodnih zdru`enj. Na primer: v INHIH (International Netwotk for the History of Homooeophaty) je ~lanica dr. Nena @idov, ki je vklju~ena v program Slovenska Identiteta v kontekstu evropskega in globalnega prostora; v AEMI (Assoociation of European Migration Institutions) je ~lanica mag. Da{a Koprivec, ki posredno sodeluje tudi v EU projektu AEMI Migration Heritage Route.
Direktorica SEM Bojana Rogelj [kafar je ~lanica EEMDG – Zdru`enja direktorjev evropskih etnografskih muzejev. Omeniti pa je treba tudi ICOM Slovenija s sede`em v Slovenskem etnografskem muzeju, ki ga zastopa Nina Zdravi~ Poli~ in ki sodeluje v
Nina Zdravi~ Poli~
{tevilnih evropskih regionalnih projektih in prek svojih funkcionarjev mednarodnih odborov v medcelinskih programih s podro~ja kulturne dedi{~ine.
Zaklju~ek
Za konec je `e ob hitri SWOT analizi mogo~e re~i, da prina{a sodelovanje v evropskih in drugih mednarodnih projektih vrsto pozitivnih in tudi negativnih oz. manj dobrih stvari. Da je tak{na oblika mednarodnih/evropskih sodelovanj dandanes v Sloveniji, kar nekaj let polnopravni ~lanici EU, vsekakor nujno dejstvo, ki se mu ne da in tudi ne gre izogniti. V dolo~enih primerih se zdi celo, da nekateri mednarodni umetni{ki, muzejski, izobra`evalni, raziskovalni idr. projekti postajajo vedno bolj odvisni od sredstev, pridobljenih iz evropskih skladov oz. programov.
Tega se nedvomno zaveda tudi nacionalna politika, ki je za zagotovitev pretoka informacij o EU programih v Sloveniji ustanovila kar nekaj t. i. informativnih to~k. Negativno dejstvo pa je, da ustanovitelj (primer muzejev, ki jih podpira dr`ava) do danes ni zagotovil sistema in mehanizma kriterijev za zagonska sredstva oz. fnan~ni dele`, ki ga mora prikazati vsak aktivni ~lan v EU projektu in ki ne zadostuje za pokritje dele`a vlo`enega dela.
Primanjkuje pa tudi primernih kadrov, usposobljenih, izku{enih koordinatorjev ali sooorganizatorjev tovrstnih projektov. Problem je {e pomanjkanje ~asa, saj je te zahtevne projekte skoraj nemogo~e izvajati vzporedno z rednim delovnim procesom. Poleg tega pa je nujno dobro znanje jezika (angle{~ine ali franco{~ine), saj je potrebno osvojiti posebno terminologijo EU. V Sloveniji se sicer pojavljajo posamezne agencije, ki ponujajo tovrstne usluge, za kar pa je zopet treba predvideti fnan~na sredstva. Vse te negativne plati pa vseeno lahko zasen~ijo tiste pozitivne, s poudarkom na komunikacijskem procesu, ki se spro`i ob mednarodnem evropskem sodelovanju in prina{a zadovoljstvo in strokovne rezultate, nove mednarodne delovne izku{nje, nove izzive in ideje, pretok informacij, nova znanja, promocijo slovenske kulturne dedi{~ine, fnan~ne vire …