Poštnina platana v gotevtnl CHm oni Stev. 249 V Ljubljani, četrtek S. novembra 1939 Leto IV Obsežne izpremembe v italijanski vladi V vlado so vstopili ljudje, ki so proti vsakim politiki - pravijo v Parizu in Londonu Rim, 2. nov. o. V torek so bile izvršene ob- I sežne spremembe pri italijanski vladi. Odstopili | so korporacijski minister, minister za ljudsko kulturo, minister za valute in devize, kmetijski in prometni minister, minister za javna dela, podtajnik v predsedstvu vlade, načelnik glavnega generalnega štaba Variani in načelnik letalskega generalnega štaba general Valle. Odšel je tudi tajnik fašistične stranke minister Starace, njegovo mesto pa je zavzel Attore Mutti. Novi ministri so bili takoj imenovani iz vrst najožjih Mussolinijevih sotrudnikov, takih, ki so se borili v fašistični revoluciji in stali vselej v prvih vrstah. Veliko bolj zanimive so spremembe v vojski, kjer je maršal Graziani prevzel vodstvo generalnega štaba, general Briscolo pa vodstvo generalnega štaba letalstva. Komentarji italijanskega časopisja pravijo k tem obsežnim spremembam, da so se izvršile v soglasju s fašističnim sistemom vladanja in da so jamstvo, da bo Italija ohranila svoje nevtralno stališče. Rim, 2. nov. m. Z zadnjo spremembo italijanske vlade se bavi v današnji številki svojega lista »Oiornale d’Italia« časnikar Virginio Gayda. V svojem članku med drugim poudarja, da bo itali- janska politika po tej spremembi ostala nespremenjena in da bo fašizem nastopil še dalje proti komunizmu, toda tudi proti demokraciji. Zato bo tudi vlada, ki je bila predvčerajšnjim sestavljena, ohranila še nadalje tipično duhovno lice in konstruktivne sposobnosti, ki so fašistične vlade vredne. Odmevi po Evropi London, 2. nov. o. Vest o spremembah pri italijanski vladi je izzvala v Londonu zadovoljstvo. Tam smatrajo za karakteristično, ker so iz vlade izstopili ljudje, ki 60 se zavzemali za čim tesnejše sodelovanje z Nemičjo. Posebno značilnost dajeta tej domnevi odstop ministra Alfieria in tajnika Staracea. Prihod novega general, tajnika stranke Muttia pa tolmačijo kot poostritev protiboljševi-škega kurza. Zasluge za te temeljite izpremembe pripisujejo tudi bivšemu londonskemu veleposlaniku Grandiu, ki je pred dvema mesecema postal pravosodni minister. V Berlinu so izpremembe izzvale 6icer veliko pozornost, toda uradni krogi pravijo, da se s tem ni v odnosih med Nemčijo in Italijo nič bistvenega dogodilo, kajti zunanji minister grof Ciano je ohra- pustolovščinam v zunanji nil 6voje mesto in 6 tem je zagotovljena dosedanja 6mer zunanje politike. Prav to je pa edino vprašanje, ki v zvezi s sedanjimi spremembami zanima Nemčijo. V Parizu tolmačijo izpremembe kot ojačitev italijanske nevtralnostne politike. Italija 6e ne bo spuščala v nobene avanture, temveč bo ostala pri sklepu, ki ga je v začetku vojne dne 1. septembra objavila. Italija bo še naprej skrbela za ohranitev miru v Sredozemlju in na Balkanu. Posebno pa naglašajo časopisi v tujini spremembe na vodilnih mestih italijanske aTmade. Na čelo generalnega štaba vojske je prišel maršal Graziani, ki je znan po svojih dobrih zvezah z dvorom in s fašizmom. On je tudi prijatelj maršala Badoglia, ki je še zmeraj ostal vrhovni poveljnik italijanske vojske. Vojska polagoma zavzema spet 6Voje stare postojanke v italijanski hierarhiji in z njimi v zvezi pridobiva na 6Voji veljavi tudi prestolonaslednik Umberto, ki uživa največjo zaslombo med generali. Ti slednji pa so prav malo naklonjeni raznim avanturam, še manj pa raznim tveganjem z 6topom v vojsko. Glede Alfieria domnevajo, da bo imenovan za veleposlanika v Berlinu. Attolico, ki ie bil do 6edaj v Berlinu, pa bi odšel v Moskvo. Na zahodu se začenja: Težki topovi bobne Pariz, 2. nov. m. Čim se je nekoliko zboljšalo vreme, so začela takoj prihajati z zahodnega bojišča poročila, ki že opisujejo, ali pa vsaj za najbližji čas napovedujejo več življenja na fronti. Tako pravijo zadnja poročila, da so nemški topovi velikega kalibra iz Sieg-friedove črte začeli silovito obmetavati z granatami francosko ozemlje, ki se razprostira med francosko mejo in Maginotovo črto. V francoskih vojaških krogih prevladuje mnenje, da Nemci nameravajo na ta način očistiti ta svet, da bi potem lažje in brez večjih žrtev izvedli večji napad, ki ga že nekaj dni napovedujejo. Največ boja je bilo včeraj ob reki Moseli in vzhodno od Saarbriickena v dolini reke Blies. Na večer pa so boji ponehali in je nastopilo spet običajno zatišje na vsem bojišču. Tako pravi zadnje francosko uradno poročilo z bojišč, da je pretekla noč bila nenavadno mirna. Ta mir pa pravijo, da je mir pred viharjem. Francoska vojska je popolnoma pripravljena in je ne more presenetiti noben nemški napad. Gdansk, 2. nov. m. DNB poroča: Nemški notranji minister Frick je imel snoči v Gdansku govor, v katerem je med drugim dejal; »Nemčija brani s svojimi armadami, ki so najmočnejše na svetu, svojo čast. svoje ineje in svoje življenjske pravice. Gdansk je sodeloval in bil na svojem mestu v teh bojih. Vsa Nemčija je ponosna nad tem, kar je izvršila. Poljski narod je premagan. Nemčija je dokazala svojo moč v tej vojni, toda Velika Britanija je odklonila roko, ki jo je ponudil kancler Hitler za sklenitev miru. Nihče, tako v Londonu kakor tudi na kakem drugem mestu na svetu, naj se ne udaja utvaram. Mi imamo voditelja, ki je simbol Nemčije. Fuhrer in Nemčija sta eno. Zadnje tedne smo pokazali, koliko velja nemška oborožena sila. Nemčija je prepojena z jekleno voljo in odločnostjo, da ne bo nikdar kapitulirala. Nemški narod se ne boji žrtev in nihče mu ne bo mogel vzeti zmage. Rusija ni izpolnila Rusija bo nevtralna ostala Moskva, 2. nov. o. V svojem govoru v torek je sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov zlasti poudarjal nove prijateljske odnošaje med Rusijo in Nemčijo. S tem se je začela v Evropi nova politika, kateri pa kljubujeta Francija in Anglija. Obnova Poljske v dosedanji obliki ne pride več v poštev. Nato je Molotov govoril o pogajanjih s Finsko in povedal, da Sovjetska Rusija nima nobenih zahtev do Aalandskih otokov, še manj pa do Švedske in Norveške. Pač pa zahteva od Finske, da sklene pogodbo o medsebojni pomoči, tinska je tudi odklonila predlog, da odstopi Nov ruski sunek proti Finski Finsko odposlanstvo, ki je bilo na poti v Moskvo, se je vrnilo domov Helsinski, 2. nov. o. Sovjeti so pripravili finski vladi novo hudo presenečenje. Po več dnevnih posvetih med vlado in voditelji vseh finskih parlamentarnih skupin je bil sestavljen odgovor na sovjetske predloge. Finska je bila pripravljena ustreči vsem sovjetskim zahtevam, v kolikor te ne *‘nslte neodvisnosti, vse ostale zahteve •£no odklonila. Delegacija, ki jo vodi 1 aasikiv , jeodšla v torek iz Helsinkov v Moskvo. S seboj] el a tudi posebnega tolmača za ruščino ter en% viripff01^ mednarodnega prava. Finska javnost j ^-.v eT! znamenje, da se pogajanja s Sovjetsko Rus jo približujejo J dnem‘ zaključku in da bo delegacija v Moskvi podpisala spo-razum. Ko pa je bila delegacija že na noti ie imel ruski komisar za zunanje zadeve Molotov'govor, v katerem je obtožil Finsko, da noče razumeti ru ske dobrohotnost! in da načelno odklanja vsako koncesijo, ki so jo Sovjeti za ureditev sožitia s Finsko zahtevali. Istočasno je ruski poslanik v Helsinkih predložil zunanjemu ministru Erkku nove zahteve. Ta presenetljiva kretnja sovjetske diplomacije je finske državnike silno vznemirila. Pot delegacije v Moskvo je ostala nepotrebna in vlada je dala takoj nalog, naj se vrne. Delegacija je prekinila pot in bo danes spet prišla v Helsinke. Kaj so Sovjeti v novi svoji vlogi zahtevali, ni točno znanega. Kaže pa, da so postavili zahtevo, da mora finska vlada skleniti z njimi nenapadalno pogodbo in pogodbo o medsebojni pomoči, proti kateri se Finska najbolj upira. Ona pravi, da bi jo. ta pogodba potegnila iz nevtralnega bloka severnih arzav in odprla možnost, da se Finska zaplete v vojno proti svoji volji. rinska vlada je izdala na javnost opozorilo, varnostni ukrepi zadnjih tednov niso izgu-P°mena in da je prav tako ne-k ti; Prebivalci spet vračali v mesta, ■ fLrCi desetilr>i dnevi zapustili. Vrhov- j1 "S,ke-, voiske maršal Mannerheim je ui n P T ® , .a republike skoraj diktatorska pooblastila. Ti znaki nedvomno govore, da je Finska odločena braniti svojo neodvisnost in pa nevtralnost. Moskva. 2 nov. Reuter: Nevtralni opazovalci aktualnih dogodkov na severovzhodu so prepričani, tla je najtežje vprašanje, ki ga bodo reševali pri_ skorajšnjih finsko-sovjetskih pogajanjih, sovjetsko-ruska ^ zahteva, da jim mora Finska odstopiti oporišča v osrčju svoje države. Isti krogi poudarjajo, da je ta zahteva v nasprotju s finsko neodvisnostjo in da sama po sebi krši nevtralnost finske države. Prav tako ta sovjetsko-ruska zahteva posega tudi v koristi ostalih skandinavskih držav. Oporišče nemških pričakovanj se naprej nekaj ozemlja blizu Leningrada, zato pa (lobi ozemlje v Kareliji. Nato je Molotov še naglasil, da bo Rusija hotela na vsak način imeti proste roke v mednarodni politiki in da bo ohranila svojo nevtralnost. Za ruske zaveznike je bil ta govor prej razočaranje, kakor pa blagovest. Nikjer ni besedice o kaki vojaški jiomoči Nemčiji, nasprotno Rusija naglaša svojo nevtralnost. Seveda ta nevtralnost ne izključuje možnosti posredne ruske pomoči Nemčiji z dobavami surovin, žita in morebiti orožja. Kodanj, 2. nov. m. »Politiken Nevvs« objavlja poročilo svojega sovjetskega dopisnika, ki pravi, da je sovjetska vlada pripravljena pokupiti vse nemške ladje, ki so se_ v začetku vojne zatekle v sovjetska pristanišča. Seja predsedstva JRZ Bolgrud, 2. novembra, m. V prostorih glavnega odbora JRZ bo danes [>od predsedništvom ministrskega predsednika in predsednika stranke Dragiše Cvetkoviča seja predsedništva te stranke. Na njej bodo razpravljali o vseh aktualnih vprašanjih ter bodo sprejeti potrebni sklepi za nadaljnjo strankino delovanje med ljudstvom. Od Slovencev se bodo seje udeležili predsednik senata in podpredsednik JRZ dr. Anton Korošec, grad beni minister dr. Miha Krek in bivši senator g Franc Smodej. Anglija omeuge porabo masla in masti London, 2, nov. AA. Reuter: V zvezi z ukrepi za uvedbo racioniranja presnega masla pričakuje vlada, da se bo oskrba prebivalstva e presnim maslom pozneje povečala. Za zdaj je namreč uvoz masla iz evropskih držav padel, iz bolj oddaljenih držav ga pa še ni bilo moči uvoziti. Obroki masla bodo odvisni od položaja na tržišču in se bodo določali od primera do primera. Obrok presnega masla bo znašal, ko 6topi ta ukrep v veljavo, štiri unče na teden. Minister za prehrano Morrison je poudaril, da ni nobenega vzroka za racioniranje druge hrane razen gnjati in presnega masla. Produkcija margarine je od začetka vojne znatno poskočila, masti je pa tudi zdaj še dovolj Minister je poudaril, da je kljub vsemu temu treba paziti, da se hrana ne razsipa. Za njim je govoril Alc-xander, ki je takisto apeliral na prebivalstvo, nai s hrano preveč ne zapravlja. 500.000 poliskih prostovoljcev na Francoskem Pariz, 2. nov. m. Poljski zunanji minister Zaleski je podal izjavo, v kateri poudarja, da bo Poljska do prihodnje pomladi razpolagala z 12 divizijami, ki se bodo borile na zahodnem bojišču. Do zdaj se je prijavilo že 500.000 vojakov, prva divizija je že pripravljena za vojno. Daranyi umrl Budimpešta, 2. nov. m. Predsednik madžarske poslanske zbornice in bivši predi- Inik vlade Koloman Daranyi je včeraj popoldne umrl. Smrt ga je dohitela na kliniki Rdečega križa, kjer se je zadnje čase zdravil. • Drobne vesti Vatikan, 2. nov. m. Reuter: Radio poroča, da je po vesteh, ki so prispele iz zanesljivega vira, glasovalo pri nedeljskih volitvah v onem delu Poljske, katero je zasedla Rusija, 50% volivcev. Od tega številu je glasovalo samo 70% za vlado. Moskva, 2. nov. m, Nemški veleposlanik Schu-lenburg je prejšnji četrtek odpotoval v Berlin, kjer je bil 6prejet tudi pri kanclerju Hitlerju. New York, 2. nov m Stefani: Newyorška svetovna razstava je, kakor znano, zap.la. Obiskalo jo je 25 milijonov ljudi. Razstava ije imela 25 milijonov dolarjev izgube. na morju, ki ga zahteva Sovjetska Rusija, je verjetno Hanko. Leži nasproti Haitijskemu por-tu, ki ga je že Estonija odstopila Sovjetski Rusiji. Iz teh dveh oporišč bo sovjetska Rusija zagospodovala nad finskim zalivom. Kar se tiče ruske ponudbe Finski, da odstopi del Karelije, je treba poudariti, da se za ta sovjetski predlog Finska dosti ne zine"' ker v teh pokrajinah ne žive Finci. 1 „To je imperializem!" Berlin, 2. novembra. AA. (DNB.) Iz Helsinkov jx>ročajo, da je zunanji minister Erkko govoril snoči na slavnostni predstavi v švedskem gledališču v korist finskih vojakov. Slovesnosti je prisostvoval tudi predsednik finske republike v družbi vseh članov vlade. Erkko je predvsem obžaloval, da je predsednik ljudskih komisarjev Molotov v svojem včerajšnjem govoru navedel podrobnosti o sovjetsko-finskih pogajanjih in nadaljeval: V ukrepih, ki jih je predlagala Sovjetska Rusija, vidi Finska ruski imperializem. Finska se ne more spuščati v nič, kar bi moglo ogrožati njeno lastno nevtralnost. A ti predlogi [»omenijo uslužnost Finske v korist tuje države na finskih tleh. Finska volja, da ostane nevtralna, predstavlja obenem tudi varnost za Rusijo. Finska izhaja s stališča, da so njeni dogovori z Rusijo sklenjeni s svobodno voljo. Na Finsko ni vplivala nobena tuja država. Finski narod strastno ljubi svobodo in si ne želi nobene vojne. Pokazal je svojo pripravljenost do daljnosežnih žrtev, kakor se jasno . ' 'z predlogov, ki jih bo finska delegacija jutri izročita v Moskvi. Finska zelo dobro ve, po kateri hoditi, naJ bo ta pot že tako težka. Finski narod mora stati ob strani in se ne vtikati v politiko velesil. Ni okoliščin, v katerih se tudi v sedanjem trenutku ne bi mogla doseči miroljubna Obsedno stan;e v Holandiji Amsterdam, 2. novembra. AA. (Havas.) Holandska vlada je takoj po snočnji izjavi ministrskega predsednika proglasila obsedno stanje. Samo za tri pokrajine to ne velja. V občinah, ki jih navaja dekret o proglasitvi obsednega stanja, prevzamejo vojaška oblastva upravo v svoje roke in lahko izdajo tudi naknadne ukrepe. Civilna oblastva postanejo samo izvršilni organi za izvedbo teh ukrepov. Okoliščina, da se obsedno stanje, ki ga je parlament izglasoval, razširi na večino države, je jasen dokaz, da je Holandska trdno odločena braniti svojo neodvisnost. Italija in Grčija bosta sklenili nenapadalno pogodbo za 10 let Anglija priznala zasedbo Albanije London, 2. novembra, m. Po nedavnem sporazumu med Italijo in Grčijo, po katerem so se čete umaknile z grško-albanskih meja, je bila javnost prepričana, da je med Italijo in Grčijo nastopilo izboljšanje, ki bo pa le nekak uvod za sporazum večjega obsega. ‘Zato ni bila javnost nič presenečena, ko so začele prihajati vesti, da bo med obema imenovanima državama sklenjena tudi nenapadalna pogodba. Po teh prvih vesteh bi Italija in Grčija obnovili svojo nenapadalno pogodbo iz leta 1928. V Londonu [»ozdravljajo sklenitev nenapadalnega pakta ter so prepričani, da bo to dejanje silno ojačilo mir na Sredozemskem morju, še bolj pa bo utrdilo urejenost odnosov na Balkanu. Atone, 2. novembra, m. Nemški poročevalski urad pravi: Dobro poučeni atenski krogi izjavljajo, da se bo prijateljska in nenapadalna pogodba iz leta 1928 med Grčijo in Italijo obnovila za deset let. Isti krogi potrjujejo, da je Grčija s to svojo pobudo znova potrdila voljo, da hoče prijateljsko sodelovati z Italijo. London, 2. novembra. (Stefani.) Dij)lomalski urednik »I)aily Telegraphac poroča, da je britanska vlada zaprosila italijansko vlado za privoljenje, da sme postaviti svojega generalnega konzula v Tirani. Nedvomno je, da italijanska vlada te prošnje ne bo odklonila, kajti imenovanje angleškega konzula v Tirani pomeni dejansko priznanje zasedbe Albanije od strani Itaiije. S tem bi bila odstranjena spet nova ovira za tesnejše sodelovanje med Veliko Britanijo in Italijo. Dragiša Cvetkovič o brezimnih intrigantih proti sporazumu Belgrad, 2. novembra, m. Z ozirom na gonjo, ki so jo začele posamezne srbijanske opozicional-ne skupine proti sporazumu s Hrvati ter zaradi razširjanja raznih letakov, je snoči predsednik vlade Dragiša Cvetkovič podal časnikarjem naslednjo izjavo: »Te dni so vodstva nekaterih opo7.icionalnih strank nadaljevala s svojo staro prakso, da brezimno izdajajo politične izjave na način, ki niti malo ne odgovarja osnovnim načelom demokracije, katero tako radi in tako pogosto jemljejo v zaščito svojih naziranj. V teh izjavah svoje postopanje opravičujejo s cenzuro, ki se nad njihovimi izjavami izvaja. Smatram za dolžnost povedati, da je bilo vsem političnim skupinam omogočeno, v kolikor je bi'o to odvisno od vlade, popolnoma svobodno izj>ovedati svoje naziranje do enega najvažnejših ‘ notranjih vprašanj, do vprašanja sporazuma s Hrvati. Vsaka skupina je to storila svobodno in vsi naši dnevniki so njihove izjave objavili v celoti. Na te izjave sem smatral za dolžnost odgovoriti 18. oktobra. S tem je z načelnega stališča — vsaj tako smatram — glavno vprašanje bilo likvidirano, ker je javnost slišala obe strani. Nato so pričele v uredništva prihajati razne anonimne izjave pod firmo vodstva te ali one stranke. Ti odgovori po vsebini in po obliki niti malo niso predstavljali resne in objektivne razprave o tako važnih vprašanjih naše notranje politike. Zanje tudi nihče ni hotel prevzeti odgovornosti pred javnostjo, da bi s podpisom odgovornih strankinih funkcionarjev prevzel tudi moralno odgovornost za objavo vsebino same. Nekatera uredništva so nam pokazala le anonimne izjave, ter so hotele izvedeti, če bi jaz tudi še nadalje odgovarjal nanje. Prepustil sem v vsem na prosto voljo uredništvom, da z njimi narede tako kakor mislijo, da bo najbolje odgovarjalo koristim nepristranskega tiska. Pri tem sem še dodal, da je po mojem mnenju s tem, da sta obe strani načelno izrazili svoje naziranje glede glavnih vprašanj, razprava končana. Zato se noben? cenzura ni izvajala nad temi izjavami ter je vse to ostalo samo notranja stvar uredništev. Toda vse te anonimne izjave tendenciozno očitajo neokusno politiko tako po obliki kakor po vsebini, strogost cenzure in naporov kraljevske vlade, da se naziranje javnosti z raznimi ukrepi zaduši. Obžalujem, da se prizadevanje kraljevske vlade za svobodno polilično življenje s takimi ano nimnimi in neokusnimi pamfleti,'kakor so se po javili zadnje čase. sistematično ovirajo in rušijo Obžalujem, da moram poudariti tudi to, da svo boda ne pomeni anarhije, toda svoboda izražanji) misli in svojih naziranj niti malo ne v soglasju •/ neokusnimi in neresnimi izjavami, ki gredo celo do osebnih žalitev. V toliko sem smatral za svojo dolžnost odgo voriti na te izjave in od svoje strani opozoriti javnost na te metode, s katerimi se lahko doseže en sam uspeh, da se podere vse to, kar je solidnega in zdravega in kar nas more povesti v boljše dni in v popolnoma svobodno politično življenje Ljubljana o prazniku Vseh svetih Je že tako, da imamo pri nas prav redko za Vse svete lepo vreme. Tu pa tam kakšno leto napravi izjemo, sicer pa je praznik sam in tudi Vernih duš dan navadno oblačen, mrzel in prav pogosto tudi deževen. Zgodilo se je celo že, da je za Vse svete padel sneg. Za tak primer so se prejšnje čase ljudje morali debelo uro v gostem roju prestopati po blatu; ce6ta je bila namreč od sile hitrp zgažena. Zdaj pa tudi deževje cesti ne more škodovati, saj je zgrajena prav solidno. Mestna občina pa je meščanom poskrbela tudi za drugo udobnost, saj je dala izpeljati električno cestno železnico prav do Sv. Križa. Z modro ureditvijo voznega reda za vozila je bil vzpostavljen lep red, tako da se ni zgodila nobena nesreča. Na reševalni postaji včeraj niso namreč zabeležili nobenega nesrečnega primera; v celem so opravili reševalci le šest voženj ves dan, pa še v teh primerih je šlo le za prevoz bolnikov, ki so se jih lotile navadne bolezni. To je zelo lepo dejstvo, zlasti še če premislimo, kako velike množice so se včeraj ves dan, zlasti pa še v prvih po-i>oldanskih urah vsipali iz vseh krajev našega mesta, vse v eno smer: proti pokopališču Sv. Križa. V£era|šn|i dan v mestu V mestu je bilo včeraj tisto tipično vsesvet-sko razpoloženje. Ze na vse zgodaj si srečaval na vseh mestnih ulicah ljudi, ki so nosili vence, šopke in sveče ter hiteli proti pokopališču. Neprestano so Švigala vozila, tramvaji so bili napolnjeni kakor skoraj nikdar med letom. Dan je bil oblačen, čmeren in pust. Nekoliko je pihalo ter je skoraj ves čas kazalo, da bo zdaj zdaj začelo pršeti. Pa se je le obdržalo brez dežja. Tudi popoldne je bilo v mstu ob zgodnjih urah izredno živo. V znamenju vencev in krizantem so stale ulice. Pozneje pa je mesto naglo opustelo. Sredi mesta je bilo že še nekaj pasantov, oddaljenejše ulice in 'predmestja pa so bila popolnoma zapuščena kakor bi bila izumrla. V večernih orah pa je Ljubljana »pet oživela z novimi množicami. Sum mr.o-žic pa ni bil hrupen, ampak pritajen. Ljudje so se vračali s pokopališča, kjer so bili obiskali svoje drage rajne, zbrani in pretreseni ob misli, da so tudi oni ob letu osorej kaj lahko že sami med njimi tam na božji njivi. Zvečer so se ljubljanske cerkve napolnile z verniki, ki so molili za pokoj svojih rajnkih. Spominska svečanost pri Sv. Petru Združene skupine bojevnikov Ljubljana-Sv. Peter so priredile včeraj dopoldne pri sv. Petru lepo žalno slovesnost, ki je bila posvečena žrtvam pretekle svetovne vojne. Ob pol 11 dopoldne je bila ▼ šentpeterski farni cerkvi sv. maša, nato pa pred spomenikom žrtvam svetovne vojne cerkveni Obredi. Pevci so ubrano zapeli nekaj pretresljivih žalostink. Spomenik sam je bil lepo okrašen, ob njem so gorele prav številne luči, ki so jih bili prinesli in zažgali tovariši, svojci in drugi, navdani s pobožnostjo in sočutjem. Popoldanska slovesnost pri Sv. Kriiu Na pokopališču pri Sv. Križu se je včeraj ves dan kakor vsako leto- kar trlo ljudi. Dotok množic pa je postal zlasti občuten v zgodnjih popoldanskih urah. Vsak grob je bil lepo okrašen, tudi grobovi najrevnejših so bili lepo, čeprav skromno urejeni. Povsod so gorele 6večke, povsod so stali svojci ob grobeh, zatopljeni v pobožno molitev za rajnke, za njihov dušni mir in pokoj na onem svetu. Misel na možnost, da letos morda lahko že zadnjikrat prižigajo sveče in molijo ob tujih grobovih, je vsakogar navdala z zbranostjo in resnoba Po grobovih je bilo letos izredno mnogo vencev in sveč mestne občine ljubljanske, ki je o vseh svetih uvedla posebno socialno akcijo za reveže. V ta namen je izdajala posebne nakaznice za vence in sveče. Te nakaznice ie izdajala v trgovini Mestne elektrarne v Kresiji na Nabrežju 20. septembra. Belozelene sveče in venci, s katerimi so se odkupovali premožnejši meščani od razkošja na grobovih, pa so bili na razpolago v pisarni vsesvetske akcije v pritličju Mahrove hiše, na stojnicah po mestu ter pred pokopališči. Ljudje so radi kupovali te vence in sveče, kar je izpričalo včeraj dejstvo, da so bili skoraj vsi grobovi z njimi okrašeni. Velike stojnice za prodajanje vencev in sveč so bile pred pokopališčem nasproti glavnemu vhodu za tiste, ki so se pripeljali s tramvajem, z avtomobili ter z drugimi vozili, pri Zalah (ki so jih včeraj občudovali brez izjeme vsi, ki so prišli k Sv. Križu), pa za pešce. Kakor vsako leto, tako so tudi letos naše bojevniške organizacije včeraj na praznik Vseh svetih priredile ob 4 popoldne spominsko slovesnost za vse v svetovni vojni padle in umrle borce ter za umrle vojake-kadrovce. Slovesnost je bila letos pred spomenikom borca, ki stoji na stopnišču pred kostnico, novo vojaško skupno grobnico. Ze davno pred četrto uro se je tam zbrala ogromna množica. Slovesnost je pričela žalostinka, ki jo je izvajala vojaška godba. Nato so združeni ljubljanski zbori zapeli pretresljivo žalostinko. Potem je imel krasen, globoko zasnovan in izklesan spominski govor vojni kurat g. Maračič. Bivši vojni kurati eo po njegovem govoru opravili cerkvene obrede. Nato so pevci odpeli žalostinko. Sledila je častna salva, za konec slovesnosti pa je zaigrala še vojaška godba. Množice so se razšle zatem spet med grobove in se v poznem mraku vračale v mesto. Krajevna organizacija Legije koroških borcev je po končani slovesnosti na pokopališču pri Sv. Križu še posebno delegacijo na grobove padlih bojevnikov, katerih zemski ostanki do zdaj iz tehničnih razlogov še niso mogli biti izkopani in preneseni v skupno grobnico na pokopališče pri Sv. Križu. Teh grobov je še nekaj na pokopališču pri Sv. Križu. Prav tako pa je delegacija Legije obiskala tudi grobove borcev na Viču in na pokopališču pri Devici Mariji v Polju. Danes ob 9 dopoldne je bila v frančiškanski cerkvi žalna sv. maša za žrtve, ki so padle v pretekli svetovni vojni. Sv. maše se je udeležilo zelo mnogo ljubljanskega občinstva. Lep obisk je včeraj dobilo tudi Navje, zadnji dom naših zaslužnih in slavnih mož. Bilo je lepo okrašeno z venci in svečami. Nekaj pa se nam zdi, da bi bilo vsako letQ še potrebno, nekaj smo doslej zanemarili. Drugi narodi, recimo že naši sosedje Hrvati na ta dan prirejajo na grobovih svojih zaslužnih mož pietetne slovesnosti v znamenje, da teh mož niso pozabili in da se jih spominjajo tudi na dan, ki je posvečen kot praznik umrlih. Prav bi bilo, da bi naše kulturne in druge organizacije ter ustanove za ta dan vsako leto organizirale na Navju, kjer je skupni dom naših umrlih in zaslužnih mož, primerno spominsko slovesnost! Te zamisli najbrž ne bi bilo preveč težko izpeljati, premajhna pozornost pa nam nikakor ni v čast! Na splošno opažamo, da smo Slovenci do naših pokojnih velikanov uma in srca vse premalo pozorni, da smo jim vse premalo hvaležni, saj še nekateri njihovi grobovi včeraj niso bili tako okrašeni, kakor so pokojniki s svojim življenjskim delom za nas zaslužili. Vsesvetska socialna akcija Prelepa in vse hvale je vredna zamisel mestne občine ljubljanske: za Vse svete prirediti socialno akcijo, ki bi prinesla za najpotrebnejše mestne reveže nekaj denarja. Z izkupičkom za sveče in vence mestne občine, ki naj bi jih odkupovali ljudje, ki se odpravljajo na grobove, bodo potem mestni siromaki dobili to, kar najnujnejše potrebujejo za življenje. Stopili smo danes dopoldne v pisarno Vsesvetske socialne akcije in izvedeli, da so samo tam izkupili doslej 50.042 din, da pa izkupički s stojnic še niso vsebovani v tem številu; nadejati se je, da bo letos ta akcija prav uspešna. Ljudje so pridno segali po vencih in svečah mestne občine ljubljanske. Človeka pa prav neprijetno, da ne rečemo, jezno dime, ko vidi, da ljudje, ki so pravi bogataši in imajo rodbinske grobnice kakor prave palače, niso v svojem srcu začutili na praznik Vseh svetih, ko so se spominjali z molitvijo svojih dragih rajnkih, do svojega bližnjega niti toliko sočutja, da bi kupili venee ali svečo mestne občine ter s tem podprli mestne reveže. Na nekih bogataških grobovih nismo zasledili namreč niti enega mestnega venca ali sveče, dušili pa so sc v dragocenih okrasjih eksotičnega cvetja. - •* Na viškem pokopališču Žalna svečanost na viškem pokopališču, ki je eno najlepših v okolici Ljubljane, je bila včeraj popoldne ob 4 po cerkvenih večernicah. Žalne obrede je opravil viški župnik p. Tavčar ob močni asistenci. Moški zbor pevskega krožka na Viču je pred križem pod vodstvom prof. Danila Cerarja zapel žalostinki »Človek, glej!« in »Usliši nas Go^ 6podl«. Nato 6e je množica podala pred spominsko ploščo padlim vojakom, kjer je imel g. župnik krasen nagovor, pevci pa so zapeli venček narodnih vojaških pesmi »Nebo žari« tako pretresljivo, da skoraj ni ostalo nobeno oko suho. Splošna sodba Vičanov je, da tako lepega petja'na Viču še ni bilo slišati. Pevski krožek na Viču, ki je obenem tudi cekveni zbor, je v zadnjem letu krasno napredoval. Žalnim slovesnostim na pokopališču ie prisostvovala ogromna množica ljudi. Tatovi ne spoštujejo praznikov Zdaj, ko so se vsi ljudje zbrano pripravljali, da bi obiskali grobove svojih rajnkih in se jih spomnili v pobožni molitvi, bi človek dejal, da se bodo nemara tudi tatovi, ki imajo prav tako gotovo več svojih domačih in prijateljev mrtvih, malo zganili v svojih srcih in za hip prestali 6 svojo grdo obrtjo. Pa ne! Niti pred Vsemi svetimi niso mirovali. Tako so vlomili k posestniku Francu Luzarju, ki stanuje na Rudniku št. 52. Tam so neopaženo odnesli večjo količino slivovke, nekaj obutve, perila in še nekaj malenkosti. To pa jim še ni bilo Tragična smrt družinskega očeta Ko so Celjani danes popoldne bili na grobovih svojih rajnkih in so zvonovi vseh celjskih cerkva klicali vernike in jih opominjali, da molijo za svoje, so na stanovanju občinskega sluge, 42 letnega družinskega očeta Ferdinanda Čudna na Bregu št. 12, počili streli in zadoneli po Radejevi hiši, v kateri je bila doma le sestra žene pokojnega, zasebnica Kokot Frančiška. Vsa prestrašena je skočila v sobo, kjer je prenočeval Čuden, videla je grozen prizor: na postelji je ležal ves v krvi sestrin mož. V roki je krčevito držal samokres, ;a stiskal in hropel. Frančiška je vsa prestrašena zbežala na policijsko stražnico in na reševalni oddelek. Čez nekaj minut je prihitela policija. Čuden je bil še vedno pri življenju. Takoj so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je ob 6 zvečer umrl. Čuden je bil zadnje dni precej bolan in ni šel v službo na mestno poglavarstvo. Mnogi so opazili, da je vedno bolj zamišljen in potrt hodil okoli in se mnogokrat napil. Ko je šla danes njegova žena z otroki na pokopališče, je nesrečni oče izvršil svoj sklep. Napisal ie dvoje pisem: eno za domače, drugo za direktorja mestnega poglavarstva. Obe pismi je pustil poleg usnjate torbe in denarnice s 300 din na mizi v sobi. V pismu domačim prosi Čuden svojo ženo in otroke, naj mu odpuste ta korak. Rad bi še živel, toda v smrt se je odločil, ker ga je lani avgusta zadela nesreča, ki je povzročila, da je zbolel na jetiki, ki bi ga itak uničila. Svoje otroke roti, da ubogajo svojo mater, sicer jih bo prišel še večkrat ob večerih obiskat. Zadnji stavek je Čuden prečrtal. Ženo prosi, naj lepo še naprej skrbi za otroke, za pogrebne stroške pa naj zahteva povračilo pri Okrožnem uradu. Pismo g. direktorju je zapečateno in je vsebina neznana. Posebno se obrača pokojni na pevsko društvo »Oljka«, katerega vesten član je bil, da bi mu zapelo na zadnji poti poslednjo žalostinko. Vest o nesrečnem koraku občinskega sluga Čudna, ki ga ie poznalo vse Celje, se je bliskovito razširila po mestu. Vsi pomilujejo in sočustvujejo z ubogo družino in ubogo materjo, kateri so preostali 3 nepreskrbljeni otroki. Vse kaže, da je Čuden storil dejanje v popolni zbeganosti in zmedenosti. Danes zjutraj je bil celo pri sv. spovedin in sv. obhajilu, popoldne pa je končal sam s seboj. Težko prizadeti družini izrekamo naše iskreno sožaljel Cepič ie brikone izvršil samomor Belgrad, 2. novembra, m. Belgrajska policija ima še vedno mnogo dela z preiskavo o zagonetnem umoru Josipa Cepiča iz Slovenje Gradca, nad katerim je bil izvršen zločin v Pančevskem močvirju. Kljub vsemu prizadevanju belgrajska policija tega primera še ni mogla razčistiti. Tako iz Slovenjega Gradca kakor tudi iz Pančeva so se včeraj pojavile vesti, ki pravijo, da ni izključeno, da je Cepič izvršil samomor. Te možnosti ne izključuje niti orožništvo v Slovenjem Gradcu, ki je o pokojnem Cepiču včeraj poslalo v Belgrad obširno poročilo. Filmi »Brezdomci« (Kino Udnion). Kino Union nam je tokrat predstavil eno najboljših lanskoletnih del v ameriški produkciji »Boys Tovvn« (»Deško mesto«). Za zgodbo o p. Flanaganu, ki vzgaja »besprizornike-otrokec, da bi nekoč postali pošteni člani človeške družbe, je kompanija angažirala celo vrsto odličnih igralcev, med katerimi je velikan med ameriškimi filmskimi igralci »Spencer Tracy« ter čudovito nadarjeni Mickey Rooney. Nastopa še cela vrsta otrok, ki igrajo mojstrsko kakor odrasli. Film odgovarja v tnnogočem resničnemu življenju in dejstvom, saj imajo Amerikanci v državi Nebraska posebno tako otroško naselbino kakor jo slika film. Ideja o ločenih otroških naseljih in eksperimentiranje izvirata že od L. N, Tolstoja in nista izvirno ameriški. Spencer Tracy je igralec^ izrednih kvalitet, le malo evropskih igralcev bi mu lahko postavili ob stran. On zna tudi filmu s slabšim manuskriptom poskrbeti sprejemljivost in vrednost. V »Boys Townu< pa je Spencer Tracy v svojem elementu. Njegova igra je čudovita, navdušujoča. To filmsko delo naj bi si ogledal vsak, tudi tisti, ki ga sicer pot v kino le redkokdaj zanese. Ne bo mu žal; poplemeniten v srcu in za umetniško doživetje visokega reda obogaten se bo vračal s predstave. dovolj. Obiskali so še posestnika Štruklja. Vlomili so mu v shrambo ter iz nje odnesli precejšnjo količino masti, več obutve in obleke. Tatov do zdaj še niso izsledili. Poziv davčnim zavezancem k vložitvi davčnih napovedi za odmero zgradarine za davčno leto 1940. Za vsako poslopje, ki je po predpisih Zakona o neposrednih davkih zavezano zgradarini, se mora v smislu razpisa Min. Fin. Odd. Por. od 9. X. 1938 št. 66,403-111, vložiti davčna napoved v času od 1. do 30. novembra Ht39. Napoved se mora vložiti posebej za vsak objekt, ki j® ,Y katastru vpisan zasebno, četudi bi imel dve hišni številki. Za več objektov se more vložiti samo na napoved samo v primeru, če nosijo vsi ti objekti samo eno hišno številko ter so vpisani v en katastrski list. Napoved se mora vložiti tudi za ona poslopja, ki uživajo začasno davno olajšavo. Davno napoved izpolnjuje in vlaga: 1. resnični posestnik. Ce je poslopje (-a) v posesti več oseb, vložijo napoved vii skupaj; 2. za zadrugo starešina; 3.^ za pravne osebe njihov pred-stavitelj ali zastopnik, za mladoletne njihovi roditelji ali varuhi; 4. za mase njihovi zastopniki. Napoved more vložiti tudi pooblaščenec, ki pa mora v tem primeru napovedi_ priložiti pooblastilo. Napoved se mora izpolniti v vseh stolpcih po vrstnem redu v obrazcu. Vsakega najemnika e treba vpisati pod posebno zaporedno številko. Letni kosmati dohodek (najemnina) se mora vpi. sati v višini, ki je pogojena v času le tega poziva. Pod letnim kosmatim dohodkom (najemnino) se razume vsaka odškodnina najemnika hišnemu lastniku za uporabljanje poslopja. Kot odškodnina za uporabo poslopja se srna« trajo: 1. najemnina v gotovini; 2. vrednost dajatev, ugodnosti in obvez, ki jih najemnik daje, vrši ali dolguje lastnika poslopja kot odškodnino za uporabo; 3. dajatve v naravi (hrana, vzdrževanje in podobno); 4. vsote, ki jih je najemnik potrošil ali plačal vnaprej za prepravila ali popravila poslopja _ (stanovanja), če zato plača sorazmerno nižjo najemnino; 5. namesto posestnika plačani davki, zavarovalne premije, amortizacije dvigala in podobno. Vrednost obvez iz točke 2. in 3. se moraj« spremeniti v denarno vrednost in v napoved vpisati višino le te. Lastniki, ki poslopje ali njegov del uporabljajo sami oziroma ga prepuščajo v uporabo drugim brezplačno, morajo kot kosmato najemnino napovedati oni znesek, ki bi ga mogli dobiti za to poslopje, če bi ga dali v najem. Na podoben način se mora napovedati kosmata najemnina za ona poslopja oziroma njihove dele, ki v času objave poziva niso dane v najem, temveS so ostale neuporabljene. Pri poslopjih, ki so dana v najem (zakup) skupaj z vrtom ali zemljiščem iznad 500 kv. m, se mora posebej napovedati najemnina, ki se plača za poslopje ter posebej ona za vrt ali zemljišče. Ravno tako naj se posebej napove najemnina za pohištvo, orodje, pravice, vezane s poslopjem itd. Če odškodnina za vrt in zemljišče iznad 500 kv. m., za pohištvo, orodje itd., ni posebej pogojena, je treba v stolpec za opombo napisati, v kakšnem sorazmerju je najemnina za poslopje napram oni za vrt, zemljišče, pohištvo ijd-, ter kolikšna je površina vrta in zemljišča. Pripominja se, da se smatrajo hodniki, prehodi in vhodi v hiše ter njihovi posamezni oddelki kot postranski prostori in da se mora vsako posebno dajanje v najem prostorov v hodnikih, vhodih in prehodih prav tako napovedati. Pri poslopjih, ki se dajejo v najem (zakup) samo za čas sezone, se mora napovedati kot letna kosmata najemnina vsota one najemnine, ki je plačana za čas sezone. V opombi davčne napovedi je treba vpttiti^e in kje ima davčni zavezanec še kako poslopje. Stolpce, ki se vanje vpisuje število oddelkov kakor tudi one, ki je vanje vnešena letna najemnina, je treba na koncu posamično sešteti. Izpolnjeno 'napoved podpisujejo najemniki (stanovalci, zakupniki) v odrejenem stolpcu po vrsti, kakor so vpisani v najem dani prostori. Najemnik ne sme napovedi podpisati, preden ni vanjo vpisan znesek najemnine, ki jo plača za poslopje (stanovanje ali prostor). Kdor davčne napovedi ne vloži v roku, odrejenem s tem^ pozivom, plača kot kazen 3%, a kdor je ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnjem roku osmih dni, 10% od odmerjenega osnovnega davka. Davčnega zavezanca, ki bi v namenu izogniti se plačanju davka, vpisal v davčno napoved neresnične izjave, napovedal manjšo na« jemnino (zakupnino) oziroma zatajil davčni objekt, zadenejo kazenske posledice člena 142 Zakona o neposrednih davkih zaradi zatajbe. Če najemnik (zakupnik, stanovalec) podpiše in potrdi neresnične izjave, je kazniv po čl. 138 Zakona o neposrednih davkih z 50—500 din. Če je davčni zavezanec nepismen ali ne zna napovedi izpolniti, jo lahko da na zapisnik pri pristojni občini ali podpisani davčni upravi. Vložilcu napovedi mora davčna uprava na zahtevo dati potrdilo o prejemu. Davčna uprava mesta Ljubljana. Belgrajske vest! 2- novembra, m. Na včerajšnji pra- , ,8?t1 svetnikov je bilo tudi na tukajšnjem pokopališču polno ljudstva. Večina katoliških grobov na belgrajskem mestnem pokopališču je bilo okrašenih, prav tako okusno pa eo bili okrašeni tudi vojaški grobovi. Ob treh popoldne je katoliška duhovščina opravila molitve za mrtve, nakar je vojaška godba odigrala nekaj žalostink, častna četa vojske pa je oddala salvo. Rockr je malo počakal, potem pa je vprašal: »Torej, Frazier, kaj je vaš odgovor?« Možaka v ozadju ata s pogledi spraševala, ali naj stopita naprej. Toda Frazier ju zdaj ni videl in jima ni mogel namigniti, Toda še preden je krenil, da odgovori 60 se naglo 6pet odprla vrata v ozadju. V sobo je naglo stopil starejši človek v temni obleki. Zaloputnil je vra-ta, da je potegnilo skozi sobo in stopil naprej. Rocky se je ozrl in zagledal pred seboj človeka z obrazom ptiča roparja. Lica je imel zorana z globokimi, surovimi črtami. Oči so gorele pohlepno in nezaupljivo. To je bil Mac Keefer, eden najslovi-tejšlh poglavarjev razbojniških družb, ki eo držale v strahu vse mesto. Toda glas tega možaka je bil v primeri z nijegovo zunanjščino začuda sladak. Pogledal je Frazierja in Rockyja ter priliznjeno vprašal; »Saj ne motim?« Niti eden, niti drugi nista na to vprašanje dejala nič, zakaj ge je bilo očitno kaj, je bilo to, da je ta trenutek tu čisto odveč. Keefer se je obrnil k Rockyju: »Za te sem že slišal, da si spet zunaj. Lepo, da je spet eden naših prost. Do bro došell« Rocky ni imel dosti razumevanja za take besede In je razbojniku samo zamahnil z roko v pozdrav in odgovor. Obrnil se je spet k Frazierjus »Jaz pojdem.« LJ Angeli garjevih li Roman s slikami Frazier ga je skušal ustavljati, toda Rocky je vedel, kako je s to rečjo: »Prav, prav, Stanujem skoraj tam ko včasih. Dock Street 44. Vrnil se bom v ponedeljek. Zdaj ga je začel ustavljati še Mac Keefer: »Kam se ti mudi, prijatelj?« Rocky mu je odvrnil na kratko: »Po opravkih.« Toda Keefer se ni dal kar tako odgnati: »No, treba bi se bilo zdaj še marsikaj pogovoriti. Najprej spijmo kozarček za dobrodošlico.« Takoj je bilo na mizi žganje in zvrnili so ga med preobilnim nazdravljanjem. Ko so pili, je Keefer spet začel’ »Če ste še prosti in nikamor oddani, bi jaz imel mesto za vas.« Rocky je zamahnil z roko: »Morda pozneje, zdaj moram iti.« Keefer se je ponujal: . »Odpeljal vas bom jaz s 6vojim vozom. Tudi jaz odhajam.« Rocky se je obrnil k Frazierju in mu trdo dejal: »Torej v ponedeljek, Frazier.« Odšel je z Macom Keeferjem in z vrat ie enkrat pomahnil odvetniku Komaj pa »o se vrata za Rockyjem in za Keefenjem zaprla, je Frazier kakor strela planil do telefona ter naglo za-vrtil številke. V baru je pozvonilo pri točilnici, kjer je za visokim pultom sedel močan fant otroškega obraza in navidez topo bulil predse. Ko 6e je tiho oglasil telefon poleg njega, je bliskovito vzdignil slušalo. Iz telefona je govoril razburjeni Fra-zierov glas: • »Dobro pazi na človeka, ki bo zdaj prišel z Macom Keeferjem skozi bar. Poglej ga dobro, z'apomni si njegov obraz in postavoj nai te vrag vzame, če si ga ne boš dobro ogledal!« Prav ta trenutek šel mimo točilnice Rocky s poglavarjem. Fant z nedolžnim obrazom je odgovarjal v telefon, zraven pa si je kakor mimogrede ogledoval Rockyja: »Da, da. Zelo dobro. Zapomnil 6i bom ljubica. Vidim, vidim srce moje. Ves ta čas pa ni trenil z očesom od Rockyja, ki je stopal mimo njega, Rocky bi bil morda postal pozoren na to sumljivo ogledovanje, toda prav ta trenutek je v baru udarila godba vesel ples in obrnila njegovo pažnjo na plesišče, kjer se je v bleščeči luči začelo 1 vrteti nekaj razkošnih dvojip V. Če ne bi bili imeli tako nedolžnih obrazov, bi jim bil že prvi stražnik »topil na prste in ne samo enkrat. Prijel bi jih bil, jih poslal sodniku, od tam pa bi romali v poboljševalnico. Toda, kdo bi jim bil mogel do živega! Brž ko so zapazili oko in roko postave, to je, katerega velikega stražnika na križišču, so svoje potepinske obraze naredili tako nedolžne, da so bili zares videti kakor angeli. Angeli garjevih in umazanih obrazov sicer, toda vseeno nedolžni, da jim nihče na 6vetu ne bi bil mogel skriviti lasu. Soapy, Swing, Bim, Pastv, C rab, Ste-ve in kakor jim je že vse bilo ime, so bili prava nesreča te mestne četrti. Bili eo druščina, katere se je v6e balo, ne toliko, ker je bila tako zelo nevarna in škodljiva, marveč zato, ker )e bila tako sitna, da se je nisi mogel rešiti, če te je dobila na muho. Gospodinje, trgovci In policaji v tem delu mesta so vedeli kopice prigod o teh potepih, ki »o se pa vedno, kadar jim [e šlo za kožo, znali izmuzniti, da se ni nikomur zgodilo nič. Druščino so sestavljali fantiči od pet* najetih do sedemnajstih let: potepi, postopači, ničvredneži, tatiči, lenuhi prvega razreda. Nihče jim ni mogel do živega, ne šola, ne cerkev, ne oblaet in ne najmanj starši, ki so sc pehali za tisto malo kruha. Koliko se je father Jerpr muči! in si prizadeval, da bi to slaboglasno druščino privedel med svoje pevce ter jo rešil za pošteno življenje. V začetku je mislil, da pojde, zakaj kazali «o se vsi navdušeni za nogomet, ko so zvedeli, da je svojim pevcem kupil žogo in jim preskrbel prostor poleti na travniku, pozimi pa v lepi, veliki telovadnici nekega zavoda. Toda ni se mu posrečilo. Prišli so #etn P« tja, se poigrali, potem pa, ko jih je hotel zavezati • kako obljubo, eo s« znali vedno izmuzniti in jih spet ni bilo lepe čase. Res, nihče jim ni mogel ničesar hudega dokazati, če je zginil kak avtomat za čokolado ali sladkor z ulice, 2e je bilo izpred trgovin pokradeno to ali ono blago, če so zmanjkala Italijanu na voglu jabolka ali sladoledarju njegov voziček, je vse mesto vedelo, kdo je imel prste vmes, toda videl ni družbe pri delu nihče. Tako so ti angeli garjevih lic znali vedno ohraniti svojo uradno nedolžnost. Pri tem so se urili za tiste čase, ko bodo začeli z velikimi rečmi, kakor že toliko njihovih prednikov iz tega mestnega de> u, med njimi sloviti Rocky Sullivao Ud tu in trn Prihodnje dni bo prišla v Belgrad nemška delegacija, ki se bo pogajala za cene moke, katero bodo izvozili iz naše države Nedavno sklenjena nova trgovinska pogodba določa, da bo naša država izvozila v Nemčijo še 10.000 vagonov žita, če6aT °dPa?e Četrtina na moko Pač pa je bilo zadnjič določeno, da bodo cene za odkup orehovine, suhih višenj in suhih jabolk višje, kakor 60 bile doslej. Gradbeni minister dr. Miha Krek izdeluje po--e no uredbo, 6 katero dobijo kmetovalci pravico za svoje potrebe nakupovati cement brez trošarine. S tem bi se izpolnila dolgoletna želja kmetovalcev, da bi dobili ceneijši cement za gradnjo takih objektov, ki so prvenstveno kmetijskega pomena in kateri služijo napredku kmetijstva, kakor na primer izgradnja vodovodov, greznic in podobnega. Obenem bodo dobivali kmetovalci podpore iz cestnega sklada, s čimer se bodo tudi cene cementu avtomatično znižale. Za praznik Vseh svetih se Je celotno vodstvo HrvaSke kmečke stranke poklonilo na grobu Štefana Radiča in ostalih borcev za pravice hrvaškega naroda. Vsi bivši narodni poslanci 60 odšli na čelu z dr. Mačkom in banom dr. Šubašičem na Mirogoj, kjer so položili vence na grobove. Zagrebška pevska društva 60 zapela več žalo6ti,nk. Upravno sodišče bo dobil Novi Sad * novim proračunskim letom. Finančni zakon tekočega preračuna vsebuje namreč določilo, da sme pravosodni minister pripraviti vse potrebno za usta-novitev takega sodišča v Novem Sadu. Da pa ne bi 6ivar zaspala, 60 začeli Novosadčani z vlogami m prošnjami oblegati vsa pristoj.ia oblastva in 6e-veda tudi ministrskega predsednika. Sedaj so dobili odgovor, da pripravlja pravosodni minister vse, kar je za poslovanje upravnega sodišča potrebno in da ije že gotovo, da bo sodišče začelo poslovati prihodnje leto 1. aprila. Za žensko volivno pravico so Se zmerom vnete ženske iz Vojvodine. Zadnje čase sklicujejo 6voja zborovanja in na njih razmotrivajo o načinu, kako bi si to pravico priborile. Rade poudarjajo da ustava uvedbi ženske volivne pravice ni nasprotna in da bo šele potem prišlo v naši državi do popolne demokratizacije, čim bodo tudi žene smele reči svoje k vsem vprašanjem, ki so za državo važna. Reči pa ije treba, da se udeležujejo te kampanje zgolj izobražene žene brez ozira na dejstvo, da je v naši državi ogromna večina žensk, ki zaradi svojih posebnih socialnih in kulturnih razmer še dolgo ne bodo sposobne, kritično motriti in odločati o važnih vprašanjih. Cene živini in svinjam so se zadnje čase učvrstile zaradi novih sporazumov, ki jih je naša država sklenila z raznimi državami. Cene so se skoraj pri vseh vrstah dvignile za 20%. Tedensko gre sedaj iz naše države po 8000 svinj in po 1300 pitanih volov, ne računajoč v te številke Češkomoravskega protektorata. Kilogram žive teže pri svinjah se prodaja po $n. Posebno velike količine bo kupiTa Nemčjja, saj bo treba poslati tja do konca leta se 30.000 živih svinj in 15.000 zaklanih. so se s tem v zvezi dvignile cene tudi za domači trg. Novega osumljenca, ki je bil ver jetno hT H z.a*r®J>*ke?.a vseučiliškega pro obRTl * j x ,, v ---------- resorja dr. šuflaja, je prijela policija te dni. Bil je to uradnik okrajnega glavarstva v Sarajevu Vecermac. Mož je slutil, da ga bo do- letela roka pravice, in jo je hotel popihati pred nevarnostjo. Toda sarajevska policija ea je zgrabila m odpeljala v Zagreb. Tam so vse tri, Večennca in bivša policijska agenta Zwer-gerja m Beloševiča, odpeljali na mesto, kjer je bil pred devetimi leti izvršen umor, in zraven poklicali tudi vse priče, ki so takrat videle umor, pa niso smele o tem govoriti, ker jim je oblast to najstrožje prepovedala in celo zagrozila s hudimi kaznimi. Oblast hoče točno dognati, kdo so morili, in jih potem kaznovati, kakor se za njihov zločin spodobi. Rekorden posel je opravilo sodišče v Rumi ▼ zadevi bivšega restavratorja v Rumi in Stari Pazovi. Akti so sedaj, ko je končano sojenje, težki 186 kilogramov. Proces je trajal li let *** j® bilo sodnih razprav in raznih narokov nie mani kakor 683. Restavrater Uroš Petkovič fude nasprotnike, ki so ga spravili na- izbruhnil v- zap.or zaradi °?nja, ki je bil s svoio dr, *“Jeg0,VI restavraciji. On se je bil obtožiL. s™!" S “ s' vse inStance. S?,,"1Ar*J«r fp'>n "» w> »k°» “Ti! priSel zaradi borbe zal svojo pravico ob vse nremo- *‘r«dal. Odnehati pffe ni hotel. Končno si je priboril nrari/*« ci. iaVsSkodo ki iortUdD^n, bo olškodnin^ za vso škodo, ki jo je doživel, in novmi*«* vse stroške pravdanja. Vse bo zneslo več milČ jonov dinarjev. mui Svojevrstnih krotiteljev strupenih kn* i. v Hercegovini veliko. Tamkajšnje kamenite pečine so polne kačje golazni, zlasti pa *tru penih kač. Njihovih vrst je zelo veliko. Neka-teri podjetneži so se znah okoristiti s tem na-ravnim »bogastvom« in so nabirali žive kače ter jih prodajali Higijenskim zavodom, časopisje pa poroča tudi o dveh nenavadnih ljubiteljih kač, o Mušanu Muratoviču in Camilu Batlaku i* mostarske okolicc. Ta dva lovita kače in jih r1_____________________ K ^ Ir n iprpm nn *?ra. »n jih nosi v zepu, ne da bi ga kdaj *?J°£ xkate™ pičila. V svoji hiši ima po vec . Kar jih »e more prodati, pa jih spusti „Z°i °‘ Sedaj je sklenil prositi oblast, n P° državi in razkazovati «r«WtiČTin 1U», sv°je veščine in obenem leača piči ’ ka^° se človek zdravi, če ga ^ »mri i« ohtodll° t(>dišče v Peči morilca 60 letne starke Hunie Radič. starka je hodila stalno na domači trg m prodajala platno. S tem je preživljala sebe ra svojega starega moža. Nekega dne pa je sla v neko hišo, odkoder se ni več vrnila. Ko so orožniki preiskovali sumljivo hišo, niso odkrili ničesar. Prav tedaj, ko so nameravali oditi, 6*0 zagledali na vrtu svežo gredico in na njej cvetlice. Začeli so prekopavati in nazadnje našli v jami truplo starke, ki je bila najprej zadavljena, nato pa pokopana. Morilec Čaziro Džemail je bil obsojen na smrt, njegova dva pomagača na dosmrtno ječo in na 20 let robije. Tretji posredni pomagač občinski stražnik ^ je dobil dve leti, Praznik Vseh svetih v Mariboru Ogromne množice ljudi so danes obiskovale božje njive Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Maribor, 1. novembra. Današnji pra‘zoik Vseh svetnikov je posvetil Maribor spominu svojih rajnih. Morda let06 še bolj, kakor druga leta. Vsa ta negotovost, vsi žalostni dogodki, ki se godijo okrog nas po svetu ter nam vzbujajo strah pred bodočnostjo, so prišli do posebnega iw»za pri današnjem prazniku vseh mrtvih. Menda 5e ni bilo nikoli toliko ljudstva na mariborskih božjih njivah, kakor danes ves dan do poznih nočnih ur. 2e vrecne samo je dalo današnjemu dnevu turoben okvir. Mrzel, meglen jesenski dan, ki je s svojim nizkim svodom težkih sivih oblakov^pritiskal na občutje ter ustvarjal v človeku posebno razpoloženje, da so se obračale misli eane od 6ebe na vso minljivost sveta. Življenje na ulicah se je gibalo v resnejšem tempu, V6ak drugi človek na cesti je nosil rože in vence. 2e dopoldne se je usmeril tok ljudi kakor reka proti pobreškim pokopališčem. popoldne pa se je še znatno ojačil. Pa tudi že v petek in včerajšnjo 6oboto so neprestano nove množice vrele na božje njive. Ljudje 60 na Glavnem trgu, ki je bil izpremenjen v en sam cvetoči vrt, kupovali vence in cvetje ter ga nosili na grobove. Mestni avtobus je imel oba pretekla dneva polne roke posla, danes pa je bil nanj takšen aval, da ga je vodstvo jedva zmoglo z vsemi svojimi razpoložljivimi vozovi. Cvetja je bilo let06 ogromno na prodaj. Pozna se, da nismo imeli še dosedai hudega mraza, da so se ohranile tudi lepe krizanteme na prostih gredah in ne samo v cvetličnjakih Tudi grobovi revnih 60 bili ozaljšani največ s tem lepim jesenskim cvetjem. Obiskovalce pokopališč na Pobrežju je sprejelo pred vhodom majhno mesto šotorov, v katerih so prodajalci razpostavili sveče, cvetje ^ in razno drobnarijo. Le da se je leto6 poznala vojna ter 60 bile sveče precej drage. Videlo se je potem to na grobvih Na mnogih je brlela le po ena sveča, na drugih 60 se videla razna svetila, ki eo si jih revnejši ljudje naredili sami doma. Za prodajalci pa so se namestili pred vhodi mariborski siromaki. Vsa mestna in okoliška revščina )e tukaj apelirala na dobra srca obiskovalcev grobov ter 6e večinoma tudi ni zmotila. Ljudje so ob takih prilikah, ko prihajajo v ožji stik « smrtjo, radodarni ter imajo odprte roke. Popoldne je bila na vseh pokopališčih običajna pobožnost. Iz mesta »o prihajale na pokopališča procesije. Iz stolnice je šla letos zadnjič procesija na staro mestno pokopališče v Stross-raajerjevi ulici. V procesiji, ki jo je vodil stolni župnik kanonik Umek, je šel tudi prevzvišeni vladika s člani stolnega kapitlja. Letos je bila to zadnja svečanost na tem pokopališču, ki se z novim letom za vedno zapre. Zadnjič so brlele luči na številnih grobovih, ki so bili zelo lepo okrašeni. Vendar pa jih ie bilo letos dosti manj, kakor poprej, saj so mnoge družine svoje rajne že preselile na druga pokopališča, večinoma pa so se navadni grobovi že izravoali sami od sebe. Prekrasno je bilo zopet okrašeno zadnje počivališče vladike Antona Martina Slomška. Tla v kapelici in športne vesti Na snočnji seji hrvaške nogometne zveze je bil sprejet sklep, da bo odigrano tudi drugo kolo: pomladnega prvenstva v hrvaško-slovenski ligi še letos. Termin za drugo kolo pomladnega prvenstva v hrvaško-slovenski ligi je določen na dan 26. novembra. Tako bodo torej letos poleg nedelj' skih tekem odigrali klubi še naslednje tekme: V Zagrebu: Gradjanski : Concordija; Hašk : Ljubljana. V Subotici: Bačka : Slavija (Osijek). V Splitu: Split : Sašk. V Varaždinu: Slavija : Hajduk. Hrvaška nogometna zveza je ta sklep sprejela zaradi tega, da bi se pomladno prvenstvo v hrvaško-slovenski ligi čimprej končalo. Nadalje je bil sprejet sklep, da bodo klubi pomladne prvenstvene tekme začeli igrati že drugo nedeljo meseca februarja, tako da bo prvenstvo v hrvaško-slovenski ligi dokončano že do konca marca. V začetku aprila pa bodo klubi začeli igrati že za ožje državno nogometno prvenstvo. Hrvaška nogometna zveza bo zaradi tega stopila v stik s srbsko nogomet, zvezo. Poleg tega sklepa je hrvaška ‘nogometna zveza napravila še nekaj raznih sklepov, ki se tičejo prihodnjega sodelovanja hrvaških klubov v prvenstvu hrvaške nogometne zveze. Z ustanovitvijo slovenske nogometne zveze bo namreč naša Ljubljana izpadla iz dosedanjega prvenstva, ker bo prihodnje leto sodelovala v tekmah za slovensko nogometno prvenstvo. Ker pa je bilo že prej sklenjeno, da bo v hrvaški ligi za prvenstvo igralo samo osem klubov, bo klub, ki se bo v letošnjem hrvaško-sloven-skem prvenstvu plasiral kot deveti, avtomatično odpadel, osmi klub bo pa moral igrati še kvalifikacijske tekme za nadaljni obstanek v ligi. Nedeljske ligaške tekme* v hrvaško-slovenski ligi bodo sodili naslednji sodniki: Ljubljana : Gradjanski, g. Bažant; Hašk : Split, g. Habdija; Slaviia (Varaždin) : Sašk, g. Jirasek; Slavija (Osijek) : Concordija, g. Kujundžič. Gradjanski : Hajduk. Hrvaška nogometna zveza je snoči sklenila, da se nadaljuje prekinjena tekma med Gradjanskim in Hajdukom v nedeljo, 12. novembra brez ozira na to, koliko igralcev bi dala eventuelno oba kluba za državno reprezentanco za tekmo proti Madžarski. Hajduk bo dobil kot odškodnino za svojo drugo tekmo v Zagrebu znesek 6000 din in bo smel nastopiti samo z desetimi igralci. Tekmo bo sodil ponovno slovenski sodnik g. Makorati. Tekma se bo pričela s prisojeno U metrovko, ki pri prekinjeni tekmi m bila izvedena. Vsa tekma bo trajala 82 minut. Splitski Ca®?P>si skušajo vplivati na Zagrebčane, naj bi zaradi dobrih odnošajev med obema kluboma prisojeno enajstmetrovko Gradjanski zastreljal. R,v.,‘‘Jduk : Bačka 4:2 (1:0). Včeraj je subotiška v Splitu že svojo drugo tekmo. V Batka igrala proti Splitu in je zaradi prihranitve stroškov sklenila dogovor s splitskim Hajdukom, da je tekmo odigrala že včeraj. leKmi je prisostvovalo komaj kakih 900 gledalcev. L* c ?e v deseti minuti prvega polčasa zabil Matosic. 5 tem rezultatom se je končal tudi prvi polčas. Takoj v prvi minuti drugega polčasa doseže Matosič drugi gol za Hajduka. Dve minuti kasneje pa Radovnikovič zviša score na 3:0. V 16. min. je dal branilec Hajduka Crnogača avtoeol in tako zmanjšal rezultat na 3:1. V 33. min. je nato Bačka zmanjšala rezultat na 3:2. Proti koncu tekme pa je Hajduk zvišal rezultat na 4:2. Hajduk je bil v prvem delu igre mnogo nevarnejši kakor v drugem delu. Zlasti je bil dober napad. Edina napaka Hajdukovega napada je bila, da je premalo streljal; pri Bački pa se je najbolje odrezal gol-man Barna, ki je držal neverjetno težke žoge. Tekmo je sodil slabo in z mnogimi napakami zagrebški sodnik Bevčič zunaj nje eo bila vsa zastavljena e svečami, venci in cvetjem Ljudje so prihajali ves dan ter molili na grobu — Stolna župnija ima že svoje novo pokopališče na Teznem, kjer je bila danes popoldne posebna pobožnost. — Iz frančiškanske in magdalen6ke župnijske cerkve sta se podali popoldne procesiji na pobreška pokopališča. Na mestnem pokopališču na Pobrežju so ob treh popoldne pri spominski pobožnosti zapeli pevci Ipavčeve pevske župe žalostinke, ki so jih potem ponovili še na frančiškanskem in na magdalen-skem pokopališču. Posebna spominska svečanost je bila poleg vojaške grobnice, ki ie bila vsa v lučkah in cvetju. Mnogi ljudje, ki imajo svojce raztresene po bojiščih svetovne vojne, ao prižgali v njih spomin sveče v vojaški grobnici ter položili na njo šopek cvetja. Številne organizacije so nastopale skupno pri grobovih svojih zaslužnih članov ter jih okrasile S cvetjem. Tako zlasti Maistrovi borci; novinarji in številni drugi so se spomnili prvega slovenskega novinarja in velikega slovenskega borca Tomšiča ter so okrasili njegov grob. Ve« dan je valovalo življenje med grobovi, t popoldanskih urah je bila takšna stiska, da so se ljudje jedva prerili do grobov svojcev. Pa ie pozno v noč so prihajali obiskovalci grobov ter prižigali 6veče, da 6o božje njive žarele v prižganih lučih še potem, ko je vso njihovo okolico objel mir in pokoj. Celjani na grobovih svojih rajnih Celje, 1. novembra. Včerai in danes so romali tisoči Celjanov na mestno, olcoliško, bolnišniško in vojaško pokopališče in molili za svoje rajne, žalostno jesensko vreme je letošnji praznik še bolj zresnilo in poglobilo misli živih v kraljestvo mrtvih, da so se posvetili te dni samo spominu onih, ki jih ni več med nami. Celjske cerkve so bile polne vernikov, ki so molili za svoje pri svetih masah in mrtvaških obredih. Ob 8 zjutraj je bila v opatijski cerkvi Svetega Daniela spominska služba božja za padle in umrle koroške borce. Službe božje so se polnoštevilno udeležili člani LKB, krajevne organizacije v Celju. Po sveti maši so se koroški borci poklonili pred spomenikom padlih borcev na dvorišču vojašnice kralja Petra I. na Dečkovem trgu. Združeni moški zbori Celjski zvon, Oljka in CPD so zapeli pod vodstvom pevovodje g. prof. Knpa ob 3 popoldne žalostinke na okoliškem, ob 4 pa na mestnem pokopališču. Pevski odsek Prostovoljne gasilske &te v Gaberju je pel ob treh na bolniškem, ob pol 4 pa na mestnem vojaškem pokopališču. Številni obiskovalci, ki so se kar v trumah valili proti vsem pokopališčem in prihajali z mestnimi avtobusi, so darovali za podpirance Vin-cencijeve konference in Rdečega križa in se tako z darovi najlepše spominjali mrtvih. Kakor vsako leto, so bila tudi letos pokopališča lepo okrašena. Šolska mladina in skavtje so krasili zapuščene grobove in prižigali lučke. Tudi naj-neznatnejši grob neznanega junaka in siromaka na vojaškem pokopališču je imel svečko. Posebno se je izkazala celjska mestna občina, ki je posvetila se posebno pažnjo vojaškim grobovom, da so bili dostojno okrašeni in očiščeni. Ob 4 popoldne se je zbrala na vojaškem pokopališču velika množica, ki se je poklonila žrtvam svetovne vojne. 1500 grobov je bilo okrašenih z lučkami. Tokrat je soaelovala tudi vojaška oblast, katero so zastopali polkovnik g. Defar, podpolkovnik g. Krasink, častniški zbor in vod vojakov. — Godba je zaigrala žalostinko, nato pa je govoril °pat g. Jurak, ki je poveličeval smrt junakov, ki so padli za svobodo svojega naroda. Združeni pevski zbori so zapeli »Oj Doberdob*. Spominski svečanosti so prisostvovali župan g. dr. Voršič, zastopnik Legije koroških borcev in drugi. Vojaška četa je končno izstrelila tri salve. Tragrčna smrt 5 letnega dečka Maribor, 1. novembra. Iz Zgor. Doliča nam poročajo o tragični smrtni nesreči, pri kateri je bil žrtev 5 letni deček. Mali Jožek, sin posestnika _ Grušovnika, se je igral pod kozolcem. Tam je stala prislonjena k stebru velika, kakih 90 kg težka ,truga za prevoz gramoza. Otrok je po njej plezal, pa se je naenkrat prevrnila ter pokopala otroka pod seboj. Fantka je tako pritisnilo ob tla, da ni mogel kričati na pomoč. Ker otroka dolgo ni bilo v hišo, je mater začelo skrbeti ter ga je šla iskat. Klicala ga je okrog hiše, pa zaman. Nato so ga začeli iskati še drugi, prevrnili so vse v bližini in dalje proč, dostikrat so hodili tudi mimo poveznjene tru^e, pa si nihče ni mislil, da je pod njo nesrečni otrok. Tako je minilo več ur, nazadnje pa se je mati spomnila ter šla pogledat pod kozolec. Ko so trugo dvignili, so našli malčka nezavestnega. Kazal si sicer še nekaj znakov življenja, pa je kmalu umrl. Nesreča je globoko zadela Grušovnikovo družino, ker je bil mali Jožek ljubljenec vseh, z njo pa sočustvuje tudi vsa okolica. Poskušan samomor Ljubljančana Jančarja v Sarajevu Sarajevo, 2. nov. m. V sarajevskem predmestju je prdsnočnjim hotel izvršiti samomor Ciril Jančar, stud. pharm. Iz Ljubljane. Ciril Jančar je najprej použil 20 tablet veronala, za tem si je pa z britvioo prerezal žile na obeh rokah. Nezavestnega eo prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki takoj nudili pomoč. Jančar je kmalu prišel k zavesti, ni pa policiji hotel povedati pravega razloga, zakaj se je odločil iti v smrt. Zatrjeval je, da so mu odpovedali živci. Pri nezavestnem Jančarju so našli pismo, v katerem prosi, naj njegovo odločitev sjx>roče materi na čim obzirnejši način. V pismu svojo mater tudi prosi, naj mu odpusti. Vlomilec povzročil 4000 din škode V Novi vasi pri Mariboru je bil izvršen drzen vlom v stanovanje posestnika Leopolda Lorbeka. Vlomilec je vdrl najprej v verando, iz katere je vdrl v kuhinjo. Tam pa je našel ključe za ostale sobe stanovanja, iz katerega je pokradel perilo in razno zlatnino, kakor žensko uro z verižico, uhane, več prstanov in broš ter dve denarnici s 140 din gotovine. Napravil je skupno 4000 din škode. Po vlomu je lepo vse prostore skrbno zaklenil za seboj ter hudomušno vzel ključe s seboj, tako da so morali potem domači sami vlamljati, da so prišli v zaklenjene sobe. Orožniki sumijo, da je te vlome izvršil 22 letni Anton Hace. Kraj Barometer-sko stanje Tempera mra * C' a > » - cc * B ES “■ a C c •0 _ al — h Veter (Da. Na Madeiri pravijo temu dozdevnemu otoku otok Svetega Brandama, p onekem škotskem menihu iz VI. stoletja, ki naj bi ga bil dosegel. Drugi ga imenujejo otok Sedmerih škofov, ker se je baje v Vlil. stoletju sedem škofov, ki so bežali pred Mauri, zateklo nanj. To so le legende, ki pa gotovo niso brez podlage. V njih je medel spomin na to, kar so ljudje vedeli v davnih časih. Dokazano je, da so ljudje v starih časih vedeli o deželah onstran Gibraltarske ožine. Podam vam le nekaj dokazov. Solon, atenski zakonodajalec, je vedel o njih, ker so mu o njih pripovedovali egiptovski duhovniki, ki so v svojih starih listinah čitali o širni Atlantidi, ki je bila večja kot Azija in Afrika. Ta dežela je bila zelo daleč in nekoč se je zaradi strašnih potresov pogreznila. Tudi Aristoteles pripoveduje o neki deželi, katero imenuje Antila. To zemljo naj bi bili Pokrili mornarji iz Kartagine; senat v Kartagini pa jim je prepovedal, da bi govorili o svojem odkritju, da bi se njihovi sovražniki s tem ne okoristili njim v škodo. Zdi se mi popolnoma umevno, da so otoki ob evropski in afriški obali ostanki in obenem priče o potopljeni Atlantidi. In zdi se mi, da morajo onstran Oceana biti drugi dokazi in druge priče.« »Zelo verjetno je,< je pripomnila markiza. »Toda, ali nimate nobenih drugih dokazov?« »Oh, dovolj jih imam, da morem prepričati iskreno misleče ljudi. A bojim se, da bi vas dolgočasil.« »Ne bojte se. Z zanimanjem vas poslušam. Nadaljujte.« »Tri važne dokaze imam: eden je naraven, drugi izvira iz avtoritete pisateljev, tretji pa iz poročil mornarjev. Po mojem mnenju in po mnenju najznamenitejših grških in arabskih geografov, tvorijo celine, otoki in morja kroglo, katero je mogoče prepotovali v vseh 'smereh, tudi do najbolj oddaljene točke. Naši predniki so trdili, da je večji del sveta že odkrit; treba bi bilo odkriti le še majhen del med zapadno mejo Evrope in vzhodno mejo Indije. Tolomej, znameniti geograf iz Aleksandrije je razdelil krog zemeljske oble na štiri in dvajset delov, katerih vsak ima petnajst stopinj. Izmed teh jih I je bilo znanih petnajst že takrat, ko je živel on: En del so odkrili ■ mornarji iz Genove, ko so skozi Gibraltarsko ožino dospeli do Azor-1 skih otokov, Madeire in Kapverdskih otokov. Ostane jih torej še osem: ena tretjina obsega zemeljske oble.« »Sedaj razumem, zakaj pravijo o vas, da hočete najti vzhod proti zahodu.« »Res je tako. Norčujejo se iz mene iz nevede govorijo resnico. Toda nadaljujmo. Thine je Tolomej zaznamoval kot najbolj vzhodno točko v Aziji. Toda že Plinij je trdil, da se Azija še ne konča tam. Marco Polo in Anglež sir John Maudeville sta od omenjene točke šla še zelo daleč proti vzhodu, pa še nista dosegla skrajne azijske meje. Ali obsega zemeljska obia več kot tristošestdeset stopinj, kakor je trdil Ptolomej? Ali je njen obseg manjši, kakor trdijo drugi učenjaki? To je pač vseeno. Dejstvo je, da mora med Indijo in Španijo biti še velik, neznan prostor, katerega pa ne napolnjuje samo morje. Mnogo otokov mora biti na poti, ki od zahoda vodi v Indijo.« »Ostanki Atlantide!« je vzkliknila markiza, ki je z vso pozornostjo sledila njegovim besedam. »Brez dvoma. In če ne zadoščajo grški in egiptovski učenjaki, imamo tudi sv. pismo. V njem čitamo, da je samo sedmi del sveta pokrit z vodo, ostalih šest delov je suha zemlja. Zemlja, ki nam je do sedaj znana pa še zdaleka ne dosega šestih sedmin površine zemeljske oble.« »In učenjaki v Salamanci tega niso hoteli uvideti?« . »Tudi o tem bom govoril; a poprej vam hočem povedati dokaze mornarjev, vsaj tiste, ki sem jih sam zbral in ki se mi zd*l? zelo verjetni. Martin Vicenzo, hraber portugalski mornar, je na oaprttrn morju, štiristopetdeset milj od obale videl v vodi neko temno stvar. Ko jo je zajel, je videl, da je bil kos izrezljanega lesa. I oznalo se je pa, da ni bil rezljan z železom, ki je pn nas dobro znano. Ko je pobral ta les, je že tri tedne pihal v?^r,z zahoda. Priplaval je torej z zemlje, ki leži najmanj dvajset dni hoda proti zahodu. Ne samo to. Moj svak je ,}asV i"1 nase' drug kos lesa, prav tako izrezljan in izredno debele bambusove palice. Tudi drugi so našli takšne palice. Na Azorskih otokih so našli veje dreves, ki so tam nepoznana. In veste, kaj so mornarji še našli? Dve človeški trupli, ki pa po njinovin potezah in njihovi polti niso sličili nobenemu izmed PleHie1n> kl Preb'vajo v Afriki in Evropi. Prepričan sem, da je tam daleč_ na obzorju zemlja, katero nam ti znaki odkrivajo in nas tako rekoč vabijo, d abi jo našli.« »Ali portugalskega kralja niso prepričali ti dokazi, ki so tako jasni in tako Številni?« »Ne, ni ga bilo mogoče prepričati. Poslušal me je kakor njegov oče; še več, zbral je vec učenjakov in jim pokazal moj načrt, da ga prouče. Ti pa so izjavili, da sem znorel. Zadrževali so me nekaj časa in medtem poslali neko jadrnico na pot, ki sem jo jaz začrtal.« »Nesramneži,- izročim >Da, toda njihovo izdajstvo je bilo kaznovano. Hoteli so, da jim im načrte, ki sem jih sam sestavil za žaželjeno potovanje. Bil sem tako lahkoveren, da sem mislil, da so jih moji dokazi prepričali in da so pripravljeni mi pomagati. Poln upanja sem jih izročil. Za Jueoslnvanskn tiskarno * Ljubljani: Joto Krnmarič - Izdajatelj: Ini Jolo Sodja. _ llrednik: Mirko Ia;"rn*k1 “ R"|Jnpi»o» ne Travmo. »Slovenski dom« izhaja »sak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. la Inozemstvo 25 din Uredništvo; Kopitarjev« ulica 6/IIL Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva nlica « Darlan - poveljnik vsega francoskega brodovja Njegovo spričevalo: prvovrstni častnik, ki ima vse odlike poveljnka Eden tistih mož, ki so jim zaupane važne na- 1 loge v sedanji vojni, je tudi admiral francoskega brodovja Francois Darlan. Izhaja iz stare rodbine, ki je dala Franciji lepo število odličnih in tudi slavnih pomorščakov. Le oče zdaj živečega in po i vsem svetu znanega Francoisa Darlana je krenil a tradicionalne rodbinske poti in je imel mnogo raje politiko, kakor pa neprestane nevarnosti, ki jih pomorščaki neprestano doživljajo. Bil je župan in nato poslanec v francoskem parlamentu, nakar je zasedel celo ministrski stolček. Bil je minister za pravosodje in tudi čuvar državnega pečata. O njem bi lahko trdili, da je bil eden naijbolj strastnih politikov, kar jih je v zadnjih stoletjih imela Francija. Kot republikanski borec je bil neizprosen mož in je njegova beseda tudi precej zalegla. Njegov sin Francoi« pa je 6pet nadaljeval po očetu prekinjeno politično tradicijo in se posvetil pomorstvu. Francoi« Darlan je danes star 58 let. Kot 18-letni fant je leta 1899 6topil v pomoreko akademijo, tri leta pozneje pa je odpotoval na Kitajsko, kjer je ostal dve leti. 2e tedaj je pri 6vojih predstojnikih vzbudil zaradi nadarjenosti veliko pozornost in so mu zaradi izrednih sposobnosti prerokovali še veliko bodočnost. Kakor danes vidimo, 6e ti njegovi preroki niso zmotili. Leta 1914 je prostovoljno šel v vojsko Bil je takoj poveljnik baterije. Leta 1915 6e je boril v Gorenji Alzaciji, naslednje leto pa se je mudil že na solunski fronti. Udeležil se je tudi bojev pri Verdunu, Leta 1917 6e je odlikoval v Champagni in v Belgiji, konec vojne pa je spet dočakal v bitki pri Verdunu. Užival je ne samo pri svojih tovariših, ki so bili po položaju njemu enaki, pač pa tudi pri navadnih vojakih veliko priljubljenost. Vsi pa 60 gledali v njem vzor močne osebnosti. Njegove velike vrline so bile hrabrost, umerjenost, dobrotljivost, jasnost duha in sposobnost, videti vnaprej, kako 6e bodo dogodki zasukali. Leta 1918 je postal kapetan korvete in je dobil pri izpitu tole laskavo oceno: Prvovrstni čažtnik, ki ima v največji meri vse odlike poveljnika — energijo, hladnokrvnost in odločnost.. Ko je poveljeval neki skupini pomorskih topničarjev v predelu, kjer so bili boji nenavadno srditi, se je vedno odlikoval in najuspešneje izkoriščal svoje baterije v bojih od 23. marca do 10. junija 1918.« Pozneje, ko je bila vojna končana, je zapustil 6Vojo baterijo in prevzel poveljstvo nad bro-dovjem na reki Ren. Leta 1922 je postal kapetan fregate, nakar je kot generalštabni poveljnik pomorske divizije odpotoval spet na Daljni vzhod. V kitajskih vodah je eno leto poveljeval na neki ladji in je tedaj tamkajšnji admiral spet dejal, da je ta kapetan fregate »energičen častnik, ki vsako stvar zanesljivo zna presoditi.« Označil ga je kot moža, ki ljubi 6voj poklic, častnik, ki je že do tedaj dosegel sijajno kariero in ki zasluži, da poveljuje vsem vrstam ladij. Z 48 leti je postal kontreadmiral. Tedaj se je 6pet vrnil na službo v mornariško ministrstvo, kjer je ostal celih pet let, vse do tedaj, ko je prevzel poveljstvo mornarice v Alžiru. Kot podadmiral ie dobil visoko odlikovanje Legije časti. Jeseni leta 1933 ije postal poveljnik eskadre na Atlantiku. Njegovi mornarji 60 ga vzljubili predvsem še zato, ker so bili ti mornarji vedno njegova prva skrb. Brigal se je za svoje podrejene, kakor skrbni oče za svoje otroke. Na velikih pomorskih vajah leta 1935 6e je izkazoval kot pravi vojskovodja, ki mu država me zaupati življenja 6Vojih podanikov. Naslednje leto je bil poklican v ministrstvo za mornarico kot ravnatelj tega kabineta. Meseca decembra 1936 je podadmiral Francois Darlan prevzel dolžnosti načelnika mornariškega štaba in pa podpredsednika vrhovnega pomorskega sveta. Leto pozneje ga je vlada odlikovala za nijegove zasluge z redom Legije časti prve stopnje. Darlan je danes admiral francoske mornarice in vrhovni poveljnik vsega francoskega brodovja. Francija stavlja v tega svojega najsposobnejšega pomorskega poveljnika vse svoje nade, prav tako pa gotovo tudi vse tiste države, ki žele, da bi v Evropi v sedanji vojni zmagala pravica nad nasiljem in neprestanim ogrožanjem slabejših po močnejših in da bi zavladal že enkrat res pravičen mir, kakršnega si brez dvoma žele vsi razen tistih, ki mislijo le na to, kako bi si na račun vojaško šibkejših nagrabili spet novih posesti. Kdo so novi italijanski m nisfri Ostavke dosedanjih italijanskih ministrov Al-fierija in Staracea smatrajo v angleških diplomatskih krogih za zelo pomembne. Mutti, ki prihaja namesto Staracea, je star zdaj 37 let. Sodeloval je pri pohodu na Rim, ter se vojskoval kot letalec v abesinski vojni, ter kot prostovoljec v Španiji. Šele avgusta meseca letos je bil postavljen za inšpektorja fašističnih organizacij v tujini. Maršal Grazzia-ni, sedanji načelnik štaba italijanske vojske, in general Teruzi, minister za italijansko Afriko (ta položaj je zavzemal zdaj Mussolini), sta igrala glavno vlogo v abesinski vojni. Maršal Grazziani je spremljal maršala Badoglia, abesinskega podkralja leta 1937 ter se mudil v Abesiniji do novembra 1937, ko se je iz zdravstvenih razlogov vrnil v Italijo. Grazziani je zdaj star 57 let. General Teruzi je eden prvih fašističnih poslancev v italijanskem narodnem predstavništvu. V Abesiniji je poveljeval diviziji črnih srajc, nato pa je bil meseca februarja poslan v Španijo ob začetku državljanske vojne kot inšpektor italijanskih prostovoljcev. Vrnil se je v Italijo oktobra 1937. General Teruzi je star 56 let. O današnji spremembi italijanske vlade ni bilo prej nobenih znamenj in napovedi ter bo minilo še nekaj časa, preden bodo te stvari pojasnjene. larečajte in širite Slovenski dom! »Nihče ne bo stradal,« pravijo Nemci glede na zalogo žita, ld ga imajo shranjenega, kot je videti na sliki. Komunski prestolonaslednik Mihael, ki je bil 26. oktobra 1939 18 let star in je postal nolno-leten Dva danska letalca: Helvard (na desni) in Kaj Petersen (na levi), ki sta rešila posadko neke nemške izvidniške ladje Umetno preganjanje megle - draga reč Ameriški profesor Brandt je izumil, da se da s parafinom fdelatif jasno vreme Vsakovrsten promet naletava vedno na določene ovire, zaradi katerih trpi in 6e ne more tako razvijati, kakor bi se sicer, če teh ovir ne bi bilo. Tako je pri prometu na kopnem, na morju in tudi v zraku, čeprav 60 ovire pri prometu z letali čisto drugačne, kakor pa na primer na kopnem. Da zračni prostor ni brez ovir, brez 6labih strani za letalski promet, vedo najbolje letalci, ki morajo na svojo pot preko zračnih višav tudi tedaj, ko zemljo pokrivajo gosti oblaki ali megla. V tem oziru se mora na primer avtomobilist celo na prometnih cestah boriti proti manjšim, ali vsaj manj nevarnim oviram, saj so ceste ^v6aj ^kolikor toliko pregledne in je na njih v neštetih pnmerih poskrbljeno za dobro razsvetljavo. Letalo pa ne more kar tako z reflektorji predreti goste megle in je dostikrat odvisno od gole sreče, ali bo moglo varno pristati in se izogniti terenu, ki je za pristajanje lahko usodno. Ogromnega pomena bi bilo za zračni promet, če bi se dalo umetno pregnati megl-o vselej, kadar bi človek hotel. To je za letalstvo vsekakor najnevarnejša ovira. Da bi jo odstranili, o tem je padlo že mnogo poskusov, toda dozdaij se še noben ni pokazal za zadosti učinko- S tem vprašanjem se Je mnogo bavil ameriški profesor Brandt ter v zvezi s tem podal nekatere važne ugotovitve. Ugotovil je, da imamo dve vrs i megle: V prvo vrsto prišteva ono meglo, ki nastaja ponoči pri ohlajanju zemeljske površine, v drugo pa meglo, ki nastaja pri tem, ko se premi- Prihodnji marec bo Franciji in Angliji prinesel uspeh Ljudi, ki znajo iz zvezd prerokovati bodočnost, se še danes ne manjka. Čeprav V6ak razumen človek ve, da mu zvezde ne morejo povedati nič zanesljivega in da je takšno prerokovanje več ali manj golo izmišljevanje, vendar je še danes na 6vetu mnogo ljudi, ki so temu praznoverju še zelo vdani. Je to prav tako velik nesmisel, kakor če kdo misli, da bo imel vso 6rečo pri svojih podvigih, če 6e jih le loti meseca marca ali septembra. Ko 6e je 6edanja vojna začela, 60 šli astrologi iz kulturne Francije 6pet brž na svoj posel, da zaskrbljenim ljudem iz zvezd povedo, kako se bodo dogodki razvijali Vsi enako gotovo ne prerokujejo, nekateri 6labe stvari, drugi pa spet dobre. Eni imajo vendar prav in tisti se seveda potem sklicujejo na svojo zmožnost točnega prerokovanja. Začuda pa so zvezde zadnje ča6e govorile skoraj vsem enako. Rekle 60 jim, da bo oktober za Francijo zelo nesrečen in žalosten me6ec, da pa bo zato Franciji prihodnji me6ec marc prinesel izredne uspehe. In celo ne samo Franciji, Pač pa tudi Angliji. Ta zadnja ugotovitev na vse zadnje ni tako učena, saj menda ni dvoma, da bosta Francija in Anglija doživeli v sedanji vojni precej enako usodo, dobro ali slabo. Le to nekoliko preseneča — tokrat prijetno — da bt> že prihodnji marec odločil vojno 6rečo, kajo tople in vlažne zračne plasti proti hladni zemeljski površini. Za odstranitev megle prve vrste, to je tiste, ki nastane ponoči ob hladnih zemeljskih tleh, dozdaj še niso našli nobenega sredstva. Pri tvorbi te vrste megle sc zračne plasti ob zemlji dosti ne gibljejo, V6aj toliko ne, da bi mogli meriti hitrost njihovega gibanja. Pri megli druge vrste, katere hitrost je možno zmeriti, pa obstoji način, po katerem bi bilo možno določene zračne predele očistiti megle. Če hočemo, da 6e bo naš poskus posrečil, ga moramo delati na črti, kjer veter piha. Na tem mestu moramo zažigati gorilni plin ali parafin. Poskusi 60 pokazali, da bi morali, če hočemo pregnati meglo z 10.000 kubičnih metrov obširnega področja, vsako minuto zažgati 200 kub. metrov gorilnega plina ali 200 sodčkov parafina. Takšno preganjanje megle je, kakor se iz teh številk vidi, precej draga reč. Saj 10.000 kubičnih metrov ni tako zelo velik prostor Toliko bi ga zavzel na primer nebotičnik, ki bi bil 10 m dolg, 10 m širok in 100 m visok Dokler ne najdejo boljšega 6redslva za preganjanje megle, 6e bomo že raje zadovoljili z njo, kakor pa, da bi jo s takšnimi stroški podili. Končno pa je tudi megla ena izmed tistih stvari, ki enemu utegnejo res škoditi, drugemu pa zato prav toliko koristiti. Saj je vendar znano, da si učenjaki ne belijo glave 6amo s tem, kako bi učinkovito lahko preganjali meglo in iz oblakov poklicali najlepše 60nce, pač pa prav tako tudi, kako bi naredili čim gostejšo umetno meglo. Program radio Ljubljana Četrtek, i. novembra: 7 Jutranji pozdrav nloSčel — 7.15 Napovedi, porodila — 7.30 Ploščo — la Pfeliidm tn molodije (plošde) — 12.30 Porodila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Kvintet pihal — 14 Porodila — 18 Resni zvoki (plošče) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nae, lir* — 19.40 Objave — 19.50 Iz »Mrtvaškega plesa« A-^JutOr Pia (prevod A. Sovreta), bero dlani rad. igral. druž. — 20 Pevski koncert ge. Milke Kogojeve, članice Nar. glod v Ljubljani, pri klavirju g. prof. P. Sivie — 30.45 Reproduciran koncert simfon. glasbe — 22 Napovedi, [»rodila — 22.15 Gosti im kitari (gg. prof. Karel Jeraj in Stanko Prek). Petek, 3. novembra: 7 Jutranji pozdra/v (plošde) — 7.IB Napovedi, porodila — 7.30 Pisan vendek veselili zvokov (plošdo) — 11 Šolska ura: Vardujmo! razgovor udencev bežigrajske poskusne šolo, vodi g. M. Zor — 12 Odmevi iz naših krajev (plošde) — 12.30 Porodila, objave — 13.02 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Porodila — 18 Zenska ura: Zona in tujski promet (ga. M. Kržid) — 18.20 Dijažka zabava (plošde) — 18.40 Francošdina (g. dr. St. Leben) — 19 Napovedi, porodila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 O planinskem mladin. domu SPD (g. P Kunaver) — 20.30 nilskem mladinakom domu SPD (P. Kunaver) — 20 Plošdo — 20.30 Prenos iz Belgrada: Ura instrumentalnih skladb L. M. Škerjanca., dirigent skladatelj sam — 22 Napovedi, porodila — 22.15 Radij, orkester. Sobota, l. novembra: 7 Jutranji pozdrav (ploSde) — 7.15 Napovedi, porodil« — 7.30 Pisan vendek veselih zvokov (plošde) — 12 Pisan šopek zdaj dobite, kal v njem je — uganite! (plošde) — 12.30 Porodila, objavo — 13.02 Pisan šopek zdaj dobite, kaj v njem jo — uganite! (plošde) — 14 Porodila — 17 Otroška ura: a) B. Magajna: Rfcko m Lija, 5. branje. Bore avtor sam. b) Pavliha in njegova druščina — Lutkovna igrica - 17.50 Pregled sporeda - 1« Za delopust (igra Radij, orkestjr) ■ — 18.40 Pogovori s poslušalci _ 19 Napovedi, porodila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave - 20 O zunanji politiki (g. dr Al. Kuhar) -20.30 Nekaj starih, nekaj novih o prividih in strahovih. Pisan veder. Prizore izvajajo dlani radij, igral družine. Vodi X. P. I. — 22 Napovedi, porodila — 22.15