Naročnina mesečno 15 Din. ta inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi «16/111
SLOVENEC
Telefoni aredntthrai dnevna slniba 289» — sočna 299«, 2994 tn 209*
Izhaja vsak dan sjntraj. razen ponedeljka in dneva
ček. rnčnn: Ljab* Ijana it 10.610 ia 10.349 za inseratei Sarajevo it v. 736\ Zagreb St*. 39.011, Praga-Dnuaj 24.79?
U prava: Kopitarjeva 6. telefon 2999
Propadanje meščanstva
Saj ne rečemo, da gre za pojav od včeraj in da ne bi zaton meščanske družbe opazovali že nekaj let, morda že celo desetletje. Tudi je bila o stvari spregovorjena večkrat, tudi na tem mestu, mislimo, da precej jasna beseda, že dolgo ni bilo več dvoma, da je meščanski družabni tip prenehal biti »classe dirigeante«, vodilna družabna plast, toda, da se bo v svoji najmočnejši trdnjavi, v Franciji, tako brezhrupno, skoraj neslišno sesedel v samem sebi, tega pa vseeno ni bilo mogoče pričakovati. Popolna brez-glavost »resnične Francije«, kakor so <e radi nazvali meščanski krogi, je spričo novih političnih, socialnih in gospodarskih dejstev oči-vidna. Večina tistih, ki se jih tiče, pričakuj* v nekem nepojmljivem fatalističnem razpoloženju, da bo še vse dobro, da se bo samo po sebi vse obrnilo na bolje, tla bo zdravje zemlje in naroda samo izločilo »bolezenski pojave, ki jc trenutnega, le prehodnega značaja. Skratka: francoska buržuazija dela vtis zajca, ki mu vlečejo kožo s telesa, pa ne verjame, da mu jo potegnejo tudi preko ušes. Vidi se, da je ta družba, ki se niti braniti ne zna, ki s*; sploh ne znajde v položaju, ne zna postaviti niti ene ideje, ki bi mogla zavreti konec, bila že davno prej zrela za propast, kakor dejansko prihaja.
Zaton meščanstva je definitiven. Naj mu bo v tolažbo, da ima za seboj vsaj mnogi svetlejšo preteklost, kakor pa je njen konec. Zgodovina meščanstva je sijajna. Vse velike iznajdbe, stroje, tehniko, vse je treba njemu pripisati. Vse se mu je posrečilo: Razumno je speljal reste in železnice, poglobil reke in jih spojil s kanali; prekopal je zemeljske ožine in zvezal velike oceane. Odkril je daljne zemlje in čuda narave. Iznašel je denar in njegov pomen za kapital ter usmeril človeškega duha predvsem na gospodarstvo. Da, v prvi vrsti na gospodarstvo. Srednjeveškega človeka, ki se je prvenstveno zanimal za Boga in svoj odnos do Njega, ki je debatiral o verskih in bogoslovnih problemih in ki ga je zato tudi imenoval »homo religiosus«
—	verskega človeka, je na celi črti nadomestil s »homo oeconomicus« — z gospodarskim človekom. Meščanskega človeka označuje gospodarstvo, pridobivanje, denar. Kakor rde/:a nit se skozi vse njegovo življenje vleče denar, s katerim je vse mogoče kupiti: ra iosti življenja, pravico, svobodo, ugled, ljubezen, časti. Denar
—	sveta vladar! Buržuj jc sveto veroval edino to resnico, nobene druge. Zato je pri pridobivanju denarja hotel imeti popolno svobodo: Ne le svobodo glede kakih moralnih obvez, temveč tudi popolno svobodo v konkurenci s svojim bližnjim, popolno svobodo tudi napram državi. Buržuj si jc izgovoril neomejeno svobodo v uživanju in v uporabi bogastva, ki si ga je tako ali drugače pridobil. Njegova filozofija je izrazit materializem. Od človeka Dozna samo telo in duha, katerega malikuje, ne pozna pa tudi duše. Duša se ravna po svojih zakonih, ni je mogoče kontrolirati v številkah in tehtati v zlatu, zato je dušo zavrgel. Zavrgel pa jc tudi Boga in oznanil novo vero v vsevednega- vsemogočnega človeškega duha, verjel v večni napredek in samoodrešenje človeka, v vedno večje blagostanje, v božanskega človeka, ki bo z lastnim delom in razumom bogat, zadovoljen, srečen živel v blagostanju in miru na zemlji.
Ves ta doneben Babilonski stolp se sedaj podira pred našimi očmi. Najprej se je meščanski liberalizem idejno zrušil. Tip materialistič-nega_ buržuja, samo zadovoljnega, le na uživanje in last usmerjenega in preračunjenega so odklonili celo njegovi lastni otroci: Cerlvbc, Nietzske, Sion Blov, Ibsen, ga obsojajo zlasti slovanski misleci Dostojewski, Tolstoj, Leont-jev. Slednji piše: Ali bi nc bila strašna, da, ž.aljiva misel; da se je Mojzes povzpel nn goro Sina.j, da so Grki zidali svojo Akropolo, Rimljani bojevali punske vojne, da se je ženijalni Aleksander boril pri Arbeli, da so apostoli oznanjali evangelij, mučeniki trpeli za svobodo vesti, da so pesniki pesnili, slikarji ustvarjali nesmrtna dela... vse zato, da more danes francoski, nemški, ruski meščan v svojem ostudnem in smešnem oblačilu gospodovati na razvalinah vseh idealov in individuelno ali kolektivno uživati udobno življenje...« Liberalizem s svojo zmotno frazeologijo o svobodi, enakosti in bratstvu, s svojo lažidemokraeijo, ki se je izkazala kot varovalni plašč plutokra-cije in nevidnih denarnih koncernov se je idejno vidno zrušil z dejstvom svetovne vojne. Najbolj usodna zabloda evropskega meščanstva je bila, da je tudi iz vojne kot takšne hotelo napraviti pridobitno podjetje in da jc pričakovalo, da ga bo vojna — obogatila. Res, po vojni je še enkrat vzplapolalo gospodnrstvo na sta rili osnovah, poslerinjikrat. Nato pa je prišl■> propast .ki ie neskončno pomnožila mase de lovnega ljudstva in proletarijata. meščanstvu pa vzela prevladujoč gospodarski položaj. — Za idejnim in gospodarskim zlomom zadnja leta opazujemo tildi socialno tudi družabno iz , ravnavo meščanstva. Socialno prvenstvo prclin ( ja lia kolektiv, na maso, naravnost na državo — j brez hvaležnega spomina nn meščansko družbo Pri pouličnih demonstracijah stavku jočili. ki se te dni vr.še po marsejskih ulicah, prenaša masa poleg rdečih zastav na palicah tudi na-gačene buržu je. Prav za prav nehvaležnost! Sa j je bil prav buržuj, ki je skozi celc rodove vzgajal ljudstvo v duhu popolne svobode, mu z naukom in zgledom dajal nauk svobodnega uživanja in izživljanja, rla odvezal vseli nravnih in božjih postav in mu človeka samega postavil za bo<ra, nad katerim ni nobene višjo avtoritete. Marseillaise. v katere zvokih je meščansko družba 1789 udušiln trike plemičev, ki jih ie kol zadnje zastopnike preživelega reda vodila na morišče. danes tone v zvokih intcrnacionalc. ki dan zn dnem buči po francoskih mestih.
Svet. ki se poraja, nima ni malo smisla zo ideale, ki so gibali meščansko družbo. Mesto svobode je proglašen železni: moraš, ki ga diktira družba. Država ni več policaj, ki naj skrb no varuje nedotakljivost osebnih in imovinskih pravic, ampak postaja sama vsemogočni lastnik, porlnniki pa njeni najemniki in delavci. O po litičnih pravicah skoraj ni govora, pač pn prevladuje stremljenje zn izenačenjem snovnih dobrin, ki jih domala vse, brez izjeme, upruvija
Dardanele - vrata ali zid
Anglija ogorčeno odriva sovjete iz Sredozemlja
London, 25. junija. TG. Po pisanju tukajšnjih listov je angleška vlada vsled nenadnih zahtev sovjetskega zunanjega komisarja Litvinova na darda-nelski konfernci v Montreuxu zelo nevoljna. Anglija je prepričana, da sta prišli Turčija in Sovjetska Rusija na dardanelske konferenco z nekim tajnim sporazumom, ki ga hočeta sedaj s podporo francoske vlade na vsak način uveljaviti.
Tukaj so namreč mnenja, da hoče sovjetska Rusija na vsak način najti možnost, da svoje čete pripelje na evropska bojišča. Francosko-sovjetski m češkoslovaško-sovjetski zvezni pakt sta brez vsakega pomena, ker Rusija svojima zaveznikoma ne more poslati ničesar na pomč razen svoja letala m zavezniških pozdravov. Vmes leži Poljska, ki prehoda rdeče vojske čez svoje ozemlje noče dovoliti. Vmes je tudi Romunija, ki se navzlic prizadevanjem Titulesca noče odločiti, da bi odprla rdeči vojski svoje meje. da bi mogla na pomoč Cehoslovakom. Sovjetska Rusija se je sedaj zagrizla v zamisel, da ji bo mogoče storiti po morju, cesar ne more storiti na suhem. Odtod izvira, tako trdijo tukaj, zahteva Litvinova, da naj smejo voziti skozi Dardanele ne samo sovjetske bojne ladje, marveč tudi neomejeni transporti vojaštva in orožja. Ker obstoja med Rusijo in Turško že tajen sporazum glede vporabe Dardanel v bodočnosti, vidijo Angleži v Litvinovi zahtevi nevaren manever, s katerim hoče sedaj Rusija prodreti v Sredozemlje, kjer lahko nastopi kot novi nevarni sovražnik angleških interesov. Anglija se bo ruski zahtevi uprla, ker si v Sredozemlju, kjer jo že toliko boli italijanska premoč, noče naprtiti še enega tekmeca.
Angleže pa skrbi morda v ravno toliki meri tudi vprašanje, kdo bo dal Turkom tistih 8000 milijonov funtov (200 milijard din), ki jih potrebuje za utrditev Dardanel. Angleški denarniki in angleška industrija bi se radi udeležili pri zgradbi utrdb in v tem pravcu tudi delujejo. Kako bo mogoče spraviti pod eno streho angleške imperijalne interese in lakomnost .angleškega kapitala, je vprašanje, ki ga bo morala angleška vlada v teh tednih rešiti tako ali tako.
Italija odklanja in svari
Rim, 25. junija. TG. Rimsko časopisje je po slalo prvi torpedo na dardanelsko konferenco. Italija se konference ne udeležuje. Pač pa je po svojem časopisju dala vedeti svoje jasno mnenje. »Giornale d' Italija« piše na uvodnem mestu, da Italija ne bo priznala nobenega sporazuma, ki bi omejeval svobodo prehoda skozi Dardanele, češ, »da je Italija med državami, ki tržijo po črnem morju, najbolj interesirana in da italijanska vlada ne bo _ nikoli dovolila, da bi ves podonavski promet, ki gre po Donavi navzdol v Črno morje in ven svet, bil odvisen od dobre volje one same sile, bila to Turčija ali sovjetska Rusija«. List končno ugotavlja, da bo italijanska vlada podpirala vsak pameten predlog za uresničenje sredozemskega pakta, ki »bi bil najboljše jamstvo proti vdoru sovjetske Rusije v območje Sredozemlja«.
Montreux, 25. junija, b. Iz krogov posameznih delegacij se je danes raznesla vest, da pridno razpravljajo o bolgarskem predlogu, da dobi svoboden izhod na egejsko morje. Turčija želi namreč v zvezi z dardanelskimi utrdbami utrditi tudi mejo proti Bolgariji, na kar Bolgarija odgovarja s zahtevo, da naj se tudi za njo ukinejo toprednotne prepovedi mirovne pogdbe. Bolgarija svoje zahteve ni uradno postavila, pač pa so delegacije same uvidele potrebo, da se tudi to vprašanje razčisti v mirnem ozračju, da ne bi nastopile nove napetosti
Ker se bo ta splošna razporedba o turškem načrtu danes končala, ker se delegacijam mudi v Ženevo, se da v glavnem dosedanji položaj mednarodne konference o morski ožini resumirati na dve točki:
Turčiji se je posrečilo postaviti na dnevni red vprašanje revizije dosedanje pogodbe in da so zainteresirane države razen Italije priznale, da sedanja pogodba nič več ne ustreza sodobnim potrebam in da je pobuda, ki jo je Turčija dala glede revizije lausanske pogodbe, bila dobra ter da je v tej smeri našla podporo vseh zainteresiranih držav.
Drugič je pa že splošna razprava o turškem načrtu pogodbe odkrila nesoglasja skoraj vseh zainteresiranih strank glede določitve ostalih bi-
stvenih točk, ki naj tvorijo novo pogodbo, y prvi vrsti točke 6, ki se tiče vstopa ▼ Črno morje. Posebno se v tem pogledu opaža neskladnost med Rusijo, Japonsko, Anglijo, Francijo in odsotno Italijo, ki negira vsako novo konlerenco.
Tretje, kar se da povedati, je to, da je stališče Turčije tako rekoč nevtralno v sporu med Anglijo, Japonsko in Rusijo. Turški uradni krogi so si v svesti, da so v načelu dobili pristanek na svojo tezo, zadovoljni so, da se je razprava začela in da je že prva splošna debata ugotovila, da stara pogodba ni več zadoščala.
Četrtič se more ugotoviti že zdaj v splošni razpravi, da obstoji nesoglasje izključno samo glede vprašanja vojnega brodovja, medtem ko o trgovinski mornarici ne bo bistvenih težav..
Neguš - „zadnji idealist, ht se tsce pravice v Evropi"
Kaj so dosegli
Montreux, 25. junija. Danes dopoldne je bila debata o načrtu dardanelske pogodbe. Tudi do-, poldanska debata je pokazala neskladnost med Rusijo, Anglijo in Japonsko glede prehoda vojne mornarice skozi morsko ožino in vstopa v Črno morje.
Pariz, 25. junija, c. Angleški zunanji minister Eden je prišel v Pariz z letalom, in sicer ob 17.20. Takoj se je odpeljal v angleško velejioslaništvo, kjer bo zvečer večerjal skupaj z Delbosom in Blu-mom. Temu razgovoru pripisujejo veliko važnost, ker je snoči tudi vojni minister Duff Cooper govoril tako, da je danes najbolj potrebno čim tesnejše sodelovanje med Francijo in Anglijo Angleški vojni minister Duff Cooper je govoril kot gost angleško francoskega društva.
Zanimiva je okolnost, dn se je Eden odločil v zadnjem trenutku, da od[>otuje z letalom v Pariz. Danes je z istim vlakom, s katerim je nameraval potovati Eden, odpotoval iz Londona v ženevo tudi neguš. Na kolodvoru Viktorija se je, zbrala velika množica ljudi, da si ogleda zadnjega idealista, ki
še išče pravico v Evropi. Prišlo je tudi mnogo časnikarjev, neguš jim je pa rad dal naslednjo izjavo:
»V trenutku, ko zapuščamo London, da gremo hranit pravično zadevo abesinfkega naroda, so moramo najprisrčneje zahvaliti angleškemu narodu za izraze simpatij in lep sprejem, ki smo ga doživeli povsod. Te simpatije so nain v velik pogum. Upamo, da bomo v ženevi dosegli obsodbo, ki jo vos abesinski narod pričakuje. Mi gremo v Ženevo z velikim upanjem!«
Neguš pride v Pariz zvečer in se bo peljal naprej v Ženevo z istim vlakom kot Delbos in Eden. Toda to bo že pozno ponoči in zelo verjetno je, da bosta oba državnika tako obzirna, da cesarja ne bosta molila v spanju.
Pod vlado Leona Bluma
Poboji, stavke, eksplozije tovoren ...
Pariz, 25, jun. c. Vlada se je sestala danes na zelo dolgo sejo. Obravnavanih je bilo zopet več podrobnih načrtov, ki bodo predloženi parlamentu v najkrajšem času. Vojni minister Daladier je predlagal, da naj se vojakom in mornarjem plače podvojijo. Tudi je predložil izdelan načrt zakona o podržavljenju vojne industrije.
Zanimivo je, da je vlada odobrila en milijon frankov podpore za francosko udeležbo na olimpijadi v Berlinu. Toda istočasno je dovolila 600 tisoč frankov podpore za olimpijado v Barceloni, ki bo v jeseni.
Okoli 300 delavcev, zaposlenih v pristaniščih v Saint-Nazairu, je zapustilo delo. Delavci so zasedli dve delavnici. Prav tako je stopilo v stavko 400 delavcev v ladjedelnici Loiri.
Položaj v Marseilleu je za zdaj neizpreme-njen. Na trgovskih ladjah se še zmerom nahajajo stavkujoči mornarji. Medtem ko so se zastopniki mornarjev in lastnikov ladij pogajali v Parizu pred ministrskim predsednikom Blumom, je prispela iz Marseillea brzojavka, po kateri lastniki ladij v načelu pristanejo na zahteve stavkujočih. Zdaj je treba le še počakati, da se vidi, ali se bodo stavkujoči pokorili pozivu ministrskega predsednika, da se takoj vrnejo na delo, kakor je dogovorjeno.
Stavki so se priključili tudi pristaniški delavci v Oranu v Alžiru. Mornarji so zasedli ladje, ki so se nahajale v pristanišču.
Včeraj je prišlo do eksplozije v tovarni orožja v Verconnetu. Ena delavnica je zletela v zrak. Dva delavca sta bila ubita, dva ielavca in ena delavka pa so težko ranjeni. Sedem delavcev je lahko ranjenih.
Desničarska organizacija Ognjenih križev se je spremenila v politično stranko pod imenom
— -----i
S® >	>.
država. Mesto enakosti se pojavlja izenačenje in uniforma, mesto bralstva neizprosna diktatura izbranega strankinega trusta. Meščanstvo niti tam ni rešilo svojih postojank, kjer se je zateklo pod fašizem. Fašizem je res prišel nn površje s pomočjo meščanstva, ki se jc zbalo novih družabnih struj. Toda tudi fašizmi niso drugega kot masovno ljudsko gibanje, ki izenačujejo v svojem kolektivnem pravcu, dasi je prores morda počasnejši in manj nasilen kot v socialističnem kolektivu.
Meščanstvo je kol denarno plemstvo prišlo na površje potoni ko je razdedinilo krvno plemstvo, aristokracijo. Dandanes pa četrti stan kot plemstvo dela dobiva nndnioč nad tretjim stanom. nad lniržuazijo. Toda tudi četrti stan. vsaj kolikor je prepojen z miselnostjo meščanskega matcrializnin, nosi v sebi že klico razpada. V komunizmu namreč sledimo jirav isto ncugnnno hrepenenje po materialnem blagostanju, pu popolni sicči in Buiuozrtdovuljštvu na
zemlji, kakor jc tako značilno za mlado meščanstvo. Komunizem je le drug tip na tostru-nost usmerjenega meščanstva, ki je razvil zasnove liberalnega meščanstva le do brutalne skrajnosti. Ako je meščanstvo le prikrito brezbožno in racionalistično. oznanja komunizem odkrito brezboštvo in malikuje pred proizvodi človeških rok in človeškega duha. Eden kot drugi pa ni doumel in noče razumeti največje skrivnosti človeškega življenja: Golgote.
Za krščanstvo bi mogel prevrat, ki sc dogaja, prinesti le v toliko škode, kolikor jc dalo ustanovam, ki niso krščanske ali so krščanske le po videzu, žc davno pa ne več po svojem jedru in vsebini — krščanski pečat. Sicer pa mora vsakdo, ki ima stik z ljudstvom, vedeti, da za retorično, zgolj zunanje krščanstvo žc davno ni več mesta. Ve na tudi, da je v trpečih ljudskih množicah misel mnogo globlje vtele-šenn. ki' oi pa v sitem, samozadovoljnem meščanstvu.	drin.
»Francoska socialna stranka«, ki jo bo
vodil trenutno narodni poslanec Ybarnegaray. Njegova skupina bo štela v zbornici 25 narodnih poslancev. Prvotno so politični krogi mislili, da vlada sploh nc bo dovolila osnovanja politične stranke, medtem pa je notranji minister Salendro podal izjavo, da vlada ne bo prepovedala ustanavljanja političnih strank, pa naj pripadajo komurkoli.
V	Lyonu je prišlo do hudega spopada med pristaii domovinske zveze in levičarskih elementov. Čeprav je policija zasedla vse ulice, zlasti pa notranjost mesta, ni mogla preprečiti spopadov, ki so trajali do zore. Na obeh straneh je mnogo ranjenih. Policija je izvršila številne aretacije ter bo v bodoče nastopila zelo strogo, da prepreči nemire po pariških ulicah. Njen prvi ukrep v tej smeri pa je prepoved javnih političnih zborovanj.
V	Parizu blizu Plače de la Republique je priredilo kakih 100 levičarskih lijakov demonstracije proti nacionalni zvezi. Demonstrantom se je posrečilo, da so sneli francoske trobojnice z nekaterih hiš. Policija jc demonstrante pozneje raz-gnala.
Noga Italije
na Balkanu
Pariz, 25. junija, b. »United Press« poroča iz Rima nadaljnje podrobnosti o pogodbah, ki so bile zadnje ledne podpisane med Italijo in Albanijo (»Slovenec« jc c njih po informacijah bcl-grajske »Politike« žc svoječasno poročal. Op. ured i. Vseh podogb jc d c v e t in sc nanašajo predvsem na denarne zadeve. Tako posoja Italija Albaniji 60 milijonov švicarskih frankov (okrog
000	milijonov din), ki so namenjeni za izgradbo nekaterih načrtov, ki jih ima Italija v Albaniji. Semkaj spada »zgradba pomorskega bojnega pristanišča v D r a č u , da bodo mogle pristajati velike bojne ladje, nadalje
1	z g r a d b a obširne cestne mreže po vsej Albaniji. Italija dobiva v svoje roke tudi tobačni monopol in izčrpno vse rudniške koncesije. Pogodbe o vojaških ciljih nc govorijo izrečno. Tega tudi treba ni, ker govorijo pogodbe jasen in razumljiv jezik.
General Valle v Berlinu
Berlin, 25. junija, b. Šef italijanskega letalstva general Valle je takoj včeraj popoldne obiskal novo zgradilo nemškega letalskega ministrstva, kjer so ga pričakovali general Goring, general Milch in drugi vojaški predstavniki Nemčije. Sestanek šefov nemškega in italijanskega letalstva je bil zelo [>risrčen in dobrodošlice so (rajale precej dolgo. Danes dopoldne so ee začela v letalskem ministrstvu pogajanja, zn katera se v uradnih krogih Irdi, da niso nič drugega, kakor navadna izmenjava misli o vseh aktualnih letalskih problemih. V politiPnili krogih pa nihče ne dvomi, da je misija generala Valleja v Rerlinu izredno ilelikatna in pomembna, ter bo Imela za odnose med Nemčijo in Italijo daljnosežne posledice.
Italijanski šef letalstva general Valle bo v Berlinu po uradnih poročilih verificiral važno letalsko konvencijo, |>o kateri bo reorganizirana letalska zveza med Italijo in Nemčijo za potniški in jioštni promet
zbornice dobimo
Načrt uredbe je gotov — Za vsako banovino ena
Belgrad, 25. junija, m. Kakor je Slovnec« že poročal, je posebna komisija, ki jo je imenoval kmetijski minister za izdelavo o ustanovitvi, or ganizaciji, delokrogu, pravicah in dolžnostih kmetijskih zbornic, končala svoje delo. Kmelijsko ministrstvo bo načrt te uredbe poslalo v izjavo vsein članom vlade, vsem gospodarskim zbornicam in zadružnim organizacijam ter kmetijskim društvom.
Načrt uredbe o kmetijskih zbornicah določa, da se ustanavljajo banoviiiskc kmetijske zbornice, ki bodo imele nalogo zajtojKiti in ščititi interese poljedelcev in interese kmetijstva sploh. Banovinske kmetijske zbornice bodo obsegale področje posameznih banovin, njihov sedež bo pa na sedežu banovine. Kmelijske zbornice bodo mogle imeti izven svojega sedeža svoje stalno zastopništvo. V krajih izven svojega sedeža, kjer bo to potrebno, bodo mogle imeti tudi uradne dneve, na katerih se bodo pretresali posli zborničnega delokroga.
Nadalje določa naredba, da so kmetijske zbornice javnopravne ustanove, ki so posvetovalni organ državnih oblasti ter samoupravnih teles v vseh vprašanjih, ki so v zvezi s kmetijstvom in narodnim gospodarstvom sploh. One so dolžne, da skrbe za splošne interese narodnega gospodarstva vsaka na svojem področju, kakor tudi na področju vse države. Za kmetijsko panogo se v smislu te uredbe smatra tudi gozdaretvo Te zbornice so pravne osebe, ki morejo na svoje ime pridobivati pravico svojine tudi na nepremičninah ter jih lahko obremenjujejo ali odstranjujejo. Lahko tudi prevzemajo nase obveze pri poslovanju v svojem delokrogu, smejo tožiti in se lahko tudi tožijo. S svojim premoženjem upravljajo, kakor (udi z vsem svojim gospodarstvom po načelih samouprave. — Zbornice imajo aktivno in pasivno legitimacijo stranke v civilnih tožbah pred sodiščem, če se razpravlja o zborničnem poslovanju ter lahko poši; Ijajo prijave sodnikom in pravnim oblastem radi zaščite po zakonu o reguliranju gospodarskih odnosov. Zbornice bodo poslovale po odredbah zakona, statutov in pravilnikov, ki jih bodo izdelali zbornični sveti, ki jih bodo odobrile pristojne oblasti. Poleg nalog, ki jih bo tem zbornicam na!a: rrala ta uredba, bodo zbornice mogle vršiti tudi vse druge posle, ki so jim že naloženi ali se jim bodo naložili s posebnim zakonom, uredbo ali pravilnikom. Kmetijske zbornice bodo imele po predpisih naslednje naloge:
Naloge
1.	Da zastopajo, ščitijo in pospešujejo interese j>oljedelstva;
2.	da proučujejo iz lastne pobude ali na zahtevo državnih oblasti ali samoupravnih teles vsa vprašanja, ki se nanašajo na vse kmetijske panoge, da zasledujejo vse jiojave kmetijstva in gospodarskega življenja sploh in da ocenjujejo njihov uspeli, kakor pri kmetijstvu, tako tudi pri vsem gospodarstvu svojega področja;
3.	da v prednjih vprašanjih predlože pristojnim državnim oblastem in samoupravnim telesom svojo izjavo irf stnvijo predloge;
4.	da dajejo svojo izjavo o načrtih in zakonskih osnutkih, uredbah in pravilnikih, ki bi bili važni za kmetijstvo in za gospodarstvo sploh;
5.	da zbijajo jn napravijajo statistične podatke o stanju kmetijstva ua svojem področju _ ter da jih po lastnem opazovanju poročajo pristojnim oblastem;
6.	da sestavljajo in vodijo zbornik uzanc glede prometa pri kmetijskih pridelkih na svojem pod-ročju;
7.	da ustanavljajo, vzdržujejo in upravljajo ali sodelujejo pri ustanavljanju, vzdrževanju in upravljanju zavodov, ustanov in razstav za pospeševanje vseh kmetijskih panog in ustanov za vzagajanje svojih pripadnikov in kmetijskega naraščajo, kakor tudi ustanov, ki imajo splošne koristi;
8.	da na zahtevo stranke ali oblasti predlagajo veščake in strokovne osebe za povzdigo te panoge;
9.	da pripravljajo ankete kmetovalcev iz svojega delokroga radi proučevanja vprašanj kmetijstva in Vprašanj, ki so splošne gosjx>darske narave;
10.	da pošiljajo oblastem vloge in pritožbe radi zaščite kmetijstva in gospodarstva sploh;
11.	da sodelujejo z vsemi gospodarskimi in drugimi zbornicami ter sličnimi ustanovami radi zaščite in pospeševanja gospodarstva;
12.	da po dotičnih predpisih pošiljajo svoje delegate v stalne ali začasne odbore, v komisije, v svete ali pOkSvete ter slične ustanove, ki jih ustanavlja državna oblast ali samoupravna telesa;
13.	da pošiljajo kmetijskemu ministru vsako leto poročilo o svojem delovanju ter o gospodarskem stanju svojega področja.
Odnosi do državne uprave
Uredba glede odnosov zbornic napram državni upravi, samoupravnim telesom, zadrugam, združenjem in svojim pripadnikom določa, da bodo morale vse državne oblasti in ustanove kakor tudi vsa samoupravna telesa dajati kmetijskim zbornicam na njihovo zahtevo vse informacije ter vse podatke, ki so zbornicam potrebni radi izvršitve nalog teh zbornic. Pristojni ministri morejo zakonske osnutke, uredbe in pravilnike, ki govore o vprašanjh. ki so v zvezi z gospodarstvom, pošiljati zbornicam v izjavo. Potrebno bo tudi, da se dobi predhodna izjava kmetijskih zbornic v vprašanju mednarodnih pogodb in trgovinskih konvencij, ki se bodo sklepale z drugimi državami, v kolikor se bodo tikale gospodarstva. Isto velja za vse uredbe in pravilnike, ki jih bodo izdajale banovine ali občine Zbornice bodo pa dolžne pravočasno pošiljati ministrstvom in banskim upravam zahtevano izjavo.
Kmetijske zbornice bodo imele tudi pravico, da se v vprašanjih svojega delokroga lahko obračajo neposredno na samo državno oblast in samoupravna telesa ter druge ustanove. Vse kmetijske organizacije (zadruge, društva, združenia in slično) na področju kakor tudi kmetijske zbornice bodo pa dolžne zbornici dajati vse informacije in podatke, ki jih bo ona od njih zahtevala.
Glede pripadnikov kmetijskih zbornic in njihovih pravic ter dolžnosti pa uredba določa, da so pripadniki kmetijskih zbornic sledeči:
Pravice in dolžnosti članov
1.	Lastniki kmetskih posestev, ki sami « svojo družino ali v svoji družini obdelujejo ta posestva in jim je kmetijstvo glavni poklic: v družinskih zadrugah se smatrajo kot pripadniki vsi polnoletni člani družinske zadruge, če jim je kmetijstvo glavni posel.
2.	Zakupniki kmetijskih posestev, če jim je to glavni poklic.
3.	Kmečki delavci, pod pogojem, da žive najmanj tri lela v i,sli občini in u;i jim glavni dohodek tvori zaslužek od dela pri kmetijstvu in <n ne spadajo pod zakon o zavarovanju delavcev.
4. Vse ženske osebe bodo mogle biti pripadnice zbornice pod pogojem, da samostojno vodijo svojo domačijo.
Pripadniki kmetijskih zbornic pa imajo naslednje pravice:
1.	da po odredbah zakona, uredbe, pravilnika
aH statutov imajo aktivno in pasivno volivno pravico za volitve v zbornični svet;
2.	da se poslužujejo vseh koristi zborničnih ustanov radi zaščite -in pospeševanja gospodarstva;
3.	da zahtevajo potrdilo za svoje polrebe v zborničnem delokrogu;
4.	da zahtevajo informacije kakpr tudi podatke, ki so poirebni njihovemu gospodarskemu delovanju;
5.	da pošiljajo zbornici s svojega področja prošnje, vloge in pritožbe kakor tudi, da zahtevajo informacije za vse pristojne zbornice radi zaščite gospodarstva;
6.	da stavljajo predloge v vseh vprašanjih, ki so v zvezi z gospodarstvom.
Pripadniki kmetijskih zbornic bodo pa imeli te-le dolžnosti:
1.	da bodo dajali pristojni zbornici vse informacije in vse podatke, ki jih zbornica od njih zahteva po zakonu ali statutih;
2.	da bodo plačevali zbornici predpisane do-klade;
3.	da bodo po predpisanih zborničnih statutih plačevali takse za potrdila in druge akte, ki jih bodo v lastnem interesu zahtevali od zbornic.
Kmetijske zbornice bodo lahko imele tudi dopisno in častno članstvo.
Organizacije
Organi kmetijskih zbornic bodo: 1. zbornični svet, 2. izvršilni odbor, 3. nadzorni odbor, 4. disciplinski odbor, 5. stalni ali posebni strokovni odbor, 6. predsedništvo, 7. zbornični urad, izpostave in zastopstva.
Zbornični svet bo. vrhovni upravni organ vsake zbornice. Tvorili ga bodo izvoljeni, delegirani in kooptirani člani. Število voljenih članov in svetnikov znaša toliko, kolikor je okrajev v banovini. Za vsak okraj se bo volil jioleg svetnika tudi njegov namestnik. Mandat- svetnika bo trajal 6 let. Vsako tretje leto še bo pa obnovila polovica svetnikov in njih namestnikov.
Vse delegirane člane bodo pa določevale revizorske zadružne zveze in centrale kmetijskih društev ter združenj jugoslov. agronomov, gozdarjev in veterinarjev. Delegirani člani imajo iste pravice kakor voljeni člani. Pravico delegiranja bodo imele one revizijske zadružne zveze, ki imajo v svojem članstvu najmanj sto zadrug, v katerih so člani povečini poljedelci in pripadniki kmetijskih zbornic. Imajo pa pravico delegiranja po enega člana in njegovega namestnika v one zbornice, na katerih podrpčju imajo najmanj 50 takih zadrug, ki poslujejo in ki so v predpreteklem letu imele redni občni zbor in položile sodišču letni zaključili račun za lo leto. Centrale kmetijskih društev imajo pravico dfri«Rfe-«wja, če-hirajoč svbjem-področju najmanj 50 podftižnic ozir. društev. Pravico delegiranja imajo do enega člana in njegovega namestnika v »ttc zbornice. n& katere' področju se nahaja najmanj 25 podružnic ozir. društev, ki jio-slujejo in ki so v. predpreteklem letu iriiele redni občni zbor in predložile pristojni oblasti zapisnik tega občnega zbora z letnim obračunom za to leto. Združenje jugoslov. agronomov, gozdarjev in veterinarjev imajo pravico delegiranja pO enega ("lana in enega namestnika v vsako banovinsko kmetijsko zbornico, in to iz vrst članov svoje sekcije v posamezni banovini. Mandat delegiranih svetnikov traja rlo preklica od strani organizacij, ki jih je delegirala.
Zbornični svet ima tudi pravico iz vrst strokovnjakov za gosjiodarska vprašanja kooptirati največ 10 oseb za člane zborničnega sveto s posvetovalnim glasom. Tudi mandat teh traja do preklica od strani zborničnega sveta.
Zbornični svetniki bodo pa imeli naslednje pravice in dolžnosti:
1.	da stalno zasledujejo razmere v gospodarstvu sjiloh. posebno pa v kmetijski panogi, in da bodo o tem ločno obveščali zbornico;
2.	da se bodo držali vseh odredb, statutov in pravilnikov;
3.	da bodo sodelovali na poziv pri vseli zborničnih poslih;
4- da. bodo pošiljali zbornici svoje izjave, vloge in priložbe;
5. da bodo redno prihajali na seje in na njih sodelovali itd. itd.
Pravico voliti zbornični svet ima vsak pripadnik kmetijske zbornice, ki je jugoslov. držav? l.jan in ki uživa vse državljanske pravice, ki je star 21 let.
Zbornični svet je pristojen, da voli predsednika, podpredsednika in člane izvršilnega odbo-! ra, da voli nadzorni in disciplinski odbor zbomi-! ce, da voli stalni in posebni odbor po predpisih j zborničnih statutov, da izdela statute, pravilnik i zbornice, da voli častno in dopisno članstvo, da | odloča o ukrepih, ki so potrebni za pravilno po-j slovanje zbornice, sklepa o proračunu, zaključnem I letnem obračunu, o višini zborničnih doklad in zborničnih laks.
Izvršilni odbor je organ zbornice, v katere pristojnost spada izvrševanje vseh zborničnih nalog, ki |io tej uredbi ali statutih niso poverjeni zborničnemu svetu ali kakemu drugemu zborničnemu organu.
V delokrog nadzornega odbora spada nadzorstvo nad delom izvršilnega odbora in drugih orga-j nov zbornice, predvsem pa, da se njihovo delo j giblje v mejah -zakona, uredbe, pravilnikov, pred-liisov in zborničnih statutov ter sklepov zborničnih svetnikov.
Disciplinski odbor ima nalogo proučevnti in stavili predloge svetu po prijavah svela, izvršilnega in nadzornega odbora kakor tudi jjredsedništva.
Stalni strohovni odbori
S posebnimi statuti zbornice bo predpisano, da se za važno poslovanje ustanove stalni strokovni odbori, ki bodo mogli biti pred vsem li-le: odbor za rastlinske produkte, za kmetijstvo, za gozdarstvo. za veterinarstvo, za agrarno reformo, za Ir-i govinsko agrarno politiko m mednarodne trgovinske pogodbe ter konvencije, odbor za finančna, davčna, carinska vprašanja, za prometna vprašanja. odboi za kmelijske organizacije (zadruge, dru-šlva itd.), odbor za poljedelske stroje, naprave in orodja, odbor za higieno vasi, odbor za sucialno-I politična vprašanja iu odbor za kmetijsko vzgojo.
Pri vsaki zbornici so bo moral ustanoviti in I vzdrževati ob njenih stroških zbornični urad za opravljanje zborničnih poslov, posebno onih, ki so • ...varjeni zbornici po zakonikih odredbah pn uredbah in po pravilih. Zbornični urad bo vodil gluvni lajnik, ki bo obenem ludi administrativni
šef urada ter mu bo podrejeno vse osebje tega urada.
Za vsako leto bodo morale zbornice izdelati proračun, ki ga bo odobril zbornični svet, končno pa potrdil ban. Zbornice bodo mogle za pokritje onega dela izdatkov, ki ga ne bodo mogle pokriti z lastnimi sredstvi, predpisali doklade na zem-ljarino svojih pripadnikov. To odmero do 5% bo odrejal zbornični svel. nad 5% pa bo odobril kmetijski minister v sporazumu s finančnim ministrom. Kmetijske zbornice bodo stale pod neposrednim nadzorstvom pristojnega bana.
Vse kmetijske zbornice bodo lahko od časa do časa o vprašanjih skupne narave prirejale konference ter bo predpisan s posebnim pravilnikom, ki ga bo odobril minister za kmetijstvo. Rok za l>rve volitve zborničnih svetnikov bo določil kmetijski minister v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta za vsako banovinsko zbornico posebej. O akontaciji sredstev za kritje stroškov pri organizaciji in delu kmetijskih zbornic za prvo leto bo izdal odlok ministrski svet na predlog kmetijskega in finančnega ministrstva.
Navodila za trgovanje
z devizami in valutami
Belgrad, 25. junija. A A. V svrho enotnega postopka pri izdajanju dovoljenj za trgovanje z valu-
tami in devizami in zlatom na podlagi čl. 4<SO obrtnega zakona je trgovinski minister izdal tole navodilo:
Dovoljenje, ki ga izda Narodha banka kraljevine Jugoslavije zn izvrševanje trgovine z devizami in valutami po določbah pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, ne zadošča za menjalniška dela, ker je treba za izvrševanje menjalniških del poleg omenjenega (lovljenja Narodne banke še dovoljenje, predpisano s točko 7, odst. 1, čl. 00 obrtnega zakona. Dovoljenje za izvrševanje menjalniških del po omenjeni točki obrtnega zakona se bo izdalo samo osebam, ki poleg dokaza, da izpolnjujejo pogoje, predpisane po obrtnem zakonu, predlože pristojni oblasti dokaz, da so od Narodne banke kraljevine Jugoslavije dobile dovoljenje za izvrševanje trgovine z devizami in valutami in zlatom v smislu določb pravilnika o ureditvi iprome-la 7, devizami iri valutami. Pristojne oblasti bodo dovoljenje za izvrševanje menjalniških del na podlagi točke 7, odst. 1, čl. 00 obrtnega zakona izrecno navedle klavzulo, j»o kaieri se to dovoljenje ne more porabiti za trgovanje i devizami in valutami ter zlatom, če si dotičnik ne preskrbi poprej dovoljenja Narodne banke. Če so kje pristojne oblasti dovolile, da po uveljavitvi pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami izvršuje kdo ta dela samo na podlagi dovoljenja, dobljenega /a to delo od Narodne banke, bodo pristojne oblasti pozvale vse zainteresirane osebe, da si v rednem roku nabavijo dovoljenje |io obrtnem zakonu, ter ne bodo kazensko zasledovane zaradi sedanjega delovanja. Kdor se takšnemu pozivu v odrejenem roku ne bi odzval, bodo oblasfva proti njemu nastopila po zakonu.
Domači odmevi
Kraljevska družina odpotovala na oddih
Belgrad, 25. junija. AA. Nocoj ob 10 so se odpeljali na letovanje Nj. Vel. kralj. Nj. Vel; kraljica in Nj. kr. Vis. kraljeviča Tomi slav in Andrej. Odhodu na topčiderski postaji so prisostvovali kraljevi namestnik dr. Stankovič, predsednik kraljevske vlade dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, piinister za vojsko in mornarico armijeki general Ljubomir Marič, guverner Nj. Vel. kralja Jeremija Zivanovič, poveljnik kraljeve garde general Aleksander Stankovič. dvorne gospe in civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja.
Belgrad, 25. junija. AA. Danes jx>poldne je romunski princ Nikolaj, brat Nj. Vel. kraljice Marije, odpotoval v Bukarešto.
Seja vlade
Belgrad, 25. junija m. Nocoj od 19—21 je bila seja ministrskega sveta. Po tej seji je minister za gozdove in rudnike Gjura Jankovič dal nav/očim časnikarjem naslednji komunike:
Pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr. Milana Stojadino--viča je bila seja od 19.—21. ure, na kateri je predsednik vlade in zunanji minister podal izčrpno poročilo o zunanji politiki notranji minister dr. Anton Korošec pa o notranji politiki. Razen tega so se na vladni seji pretresali razni tekoči posli.
Belgrad, 25. j-unija. m. Na Slomškovf-slavnosti v Mariboru bo zastopal prosvetnega ministra načelnik za osnovno šolstvo v prosvetnem ministrstvu g. Ilija Maričič.
Nadškof Bauer na boljše
Zagreb, 25. junija, m. Prevzvišeni nadškof dr. Ante Bauer leži še vedno na kliniki pod stalnim nadzorstvom prof. Sercerja in njegovega asistenta. Stanje nadškofa dr. Bauerja je izredno ugodno.
Slabi izgledi
za naš izvoz v Italijo
Sarajevo, 25. junija, m. Tukajšnja zbornica za trgovino in industrijo je sklicala snoči konferenco lesne industrije iz Bosne, na kateri jc poročal o_ svojem potovanju po Italiji in Švici bivši minister za gozdove in rudnike dr. Ulmanski. V svojem poročilu je dr. Ulmanski podal svoje mnenje o naši lesni industriji v zvezi z našim uvozom v Italijo. Govornik je takoj v uvodnih besedah poudaril, da njegovi vtisi v tem oziru niso niti malo ugodni za izvoz našega lesa.
Po italijanski zmagi v Abesiniji se Italija trudi, da bi ustvarila načrtno, celo militarizirano go-spodarstvto, udejstvovanje privatne inicijative bo v Italiji v najkrajšem času zelo oležkočeno in omejeno. Vse italijansko gospdarsivo bo usmerjeno v centralno oblast, ki bo usmerjala gospodarske potrebe. Za časa svojega bivanja v Italiji je minister Ulmanski govoril tudi s kabinetnim šefom g. Mussolkiija, ki mu je dejal, da se bo Italija z nami razgovarjala samo na temelju enakega izvoza z ene in druge strani. Razen tega Italija ne bo nič več uvažala onega blaga, ki ga sedaj sama lahko prideluje Tu gre predvsem za pre-divo. Z druge strani pa bo Italija v bodoče proizvajala samo toliko, kolikor bo znašala njena resnična potreba. Najhujše pri vsem pa bo to, da italijanski kupci ne bodo več nastopali kot posamezniki na trgu. Ustanovila se je namreč družba za uvoz, ki je bila upravičena nastopati kot kupec za vse italijanske potrebe. Poleg tega pa Italija sedaj še izbira med tako zvanimi prijateljskimi in sankcijskimi državami. Zaradi tega je dr. Ulmanski zagovarjal preusmeritev našega izvoza.
Turistične olajšave
za Avstrijo in Nemčijo
Belgrad, 25. junija. AA. Po poročilu našega poslaništva na Dunaju, ki ga je poslalo ministrstvo za trgovino in industrijo, je avstrijska vlada razveljavila lani objavljene predpise, da morajo avstrijski turisti pred odhodom v Jugoslavijo imeti posebna redarstvena dovoljenja.
Belgrad, 25. jjunija. AA. V z.vezi s tnjsko-promelno pogodbo med našo kraljevino in Nemčijo iz leta 1934, sc je naša Narodu banka sporazumela z. nemško obračunsko blagajno, naj se v bodoče koncem vsakega meseca določi za turistična plačila tečaj nemške marke za prihodnji mesec, pri čemer naj bo osnova približni tečaj marke v zasebnem kliringu. Narodna banka sporoča obenem, da je za inesec junij določen tečaj 14 Din za eno marko, kar približno odgovarja sedanjemu tečaju marke v zasebnem kliringu.
Zagrebška vremenska napoved: Večinoma oblačno, nestalno, pričakovati je slabega deževja, lempernhira ?ii• 'itia.
Dunajska viemcnskn naporni: Malo sprememb.
Čuden ravnatelj kovnice
Za sebe je koval denar
Belgrad, 25. junija, m. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je danes pričela razprava proti Milivoju Boškoviču, bivšemu ravnatelju Kovnice d. d., in Krsti Džordževiču. knjigovodji tega podjetja, ki sta obtožena falzificiranja 50 dinarskih kovancev. Državni tožilec obtožuje oba, da sta v začetku januarja pa do konca meseca avgusta 1933 od materiala za kovanje državnih kovancev po 50 din kovala za sebe denar iz materiala, ki ga je finančo ministrstvo dostavilo kovnici potom Narodne banke v smislu sklenjene jx>godbe z Kovnico d. d. z dne 19. novembra 1932. Boškovič in Džordževič sta si prisvojila 990 kg legure, v kateri je bilo 740 kg čistega srebra. V to količino pa pride tudi okoli 6100 komadov srebrnih ploščic, na saterih je vtisnjen napis »Bog čuvaj Srbijo«. Vrednost protizakonito prilaščenega srebra znaša 518 tisoč dinarjev. Razprava se bo jutri nadaljevala.
Divjanje strele
Maribor, 25. junija.
Nocoj je zadivzala nad Mariborom huda nevihta. Lilo je kot iz škafa, vmes pa je udarjala strela ter povzročila zopet v okolici pravo razdejanje. Parkrat je udarita strela v eletričng^ttaga-ljavo Ier uničila varovalke na transformatorju, da so bili nekateri deli mesta zopet v temi. V Delavci ulici 33 je udarila strela v hišo policijskega pristava g. Lipovža. Udarila je v dimnik ter preskočila v električno napeljavo, kjer se je razdelila na tri dele. Prvi del je udaril v notranjost hiše, zažgal varovalne naprave na električni napeljavi ter potem preskočil po žlebu v zemljo. Drugi del strele je odskočil na sosedno hišo podpolkonvika Tu-riča. Turičeva svakinja je stala pod kapom s sekiro v roki. Strela jo je zadela in hudo poškodovala. Tretji del strele je udaril v sosedno hišo eleklričarja Senca in razbil električne varovalke, preskočil nato na streho in mu razmelal vso opeko raz streh. Ta del strele je preskočil nato po žlebu v zemljo. Bržkone je bila lo vodna strela, ki je sedaj v treh dneh že petič v Mariboru in okolici udarila v stanovanjska poslopja. K sreči človeških žrtev ni bilo in tudi jx>žarov strela doslej ni nikjei povzročila.
Krofta o zunanji politiki ČSR
Praga, 25. junija, c. Danes je bila seja v parlamentu, in sicer je zasedal zunanjepolitični odbor. Na tej seji je moral zunanji minister Krofta odgovarjati na več vprašanj, ki so mu jih postavili nekateri poslanci, ki so člani odbora.
Najprej so Krofto vprašali o razmerju med ČSR inVatikano m. Krofta je rekel, da so ti odnosi zelo dobri, kar se je posebno videlo pri tem, da je sveti Oče poslal na katoliški shod v Prago svojega zastopnika kardinala Verdi-era. Dalje je sv. Oče odlikoval ČSR s tem, da je praškega nadškofa imenoval za"kardinala. S posebnim veseljem pa je ČSR sprejela bulo svetega Očeta, ki napoveduje, da se bodo končno izvedle cerkvene razmejitve posebno na Slovaškem, kjer še nekalere pokrajine pripadajo madžarskim škofom. ČSR posebno želi, da bi bil kmalu imenovan nadškof za vso Slovaško.
Nalo so poslanci vprašali Kroflo o razmerju in cd ČSR in sovjetsko Rusijo. Krofia je rekel, da je pogodba med ČSR in sovjetsko Rusijo podobna pogodbam, ki so jo druge države sklenile s ČSR. Toda zaradi te pogodbe se ne sme očitati ČSR, da uvaja boljševiško nevarnost v državo. ČSR se ne boji boljševizma, ker je demokratična država in moč demokracije sloni na nas tako močno, da je noben režim ne more zlomiti. Če bi se bali boljševizma, potem bi se morali bati tudi pangermaniznia. Toda ludi tega se iz istih razlogov ne bojimo.
(i 1 e d e o d n o š a j e v Poljske je bil zun. minister Krofta zelo jasen in je rekel, da se na Poljskem širijo načrti o delitvi ČSR. Krofta je prepričan, da poljska vlada za te načrte ne ve. Kar se pa tiče drugega spornega vprašanja med ČSR in Poljsko, to je glede poljskih manjšin v ČSR. pa je, vlada že večkrat izjavila, da je pri-pravljena rešiti ta problem tako, kakor bi to hotela poljska vlada. ČSR vlada sprejme tudi mednarodno komisijo, ki naj prouči položaj teh manjšin v ČSR.
Nalo so vprašali poslanci Kroflo. če bi bilo mogoče, da bi v vseh bodočih sporih ČSR lahko ostala tako nevtralna kakor je nevtralna Švica. Toda Krofta je odgovoril, da ta nevtralnost ni odvisna od ČSR, ampak od drugih držav, to je, ali bi te državo spoštovale njeno nevtralnost.
Končno so nekateri poslanci vprašali Krofto, kaj je s H o d ž c v i m načrtom o srednji B v r o p i. Krofta je rekel samo, dn se še zmeraj dela na njegovi podlagi za mir in zbližan je srednje Evrope. Krofta pa je posebno za-i nt len I vesti, da bi zaradi tega načrta izbruhnilo ' kakšna nesoglasja v vladi sami.
Izboljšani vrelec zdravja v Laškem
Laško, 25. junija.
Pred dobrim mesecem dni smo poročali o »»»tku preurejanja radioktavnih vrelcev v zdravilišču Laško, ki je last Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, upravlja pa ga ljubljanski Okrožni urad. Dela so sedaj toliko napredovala, da moremo ze poročati o prvih uspehih. Novo zajetje vrelcev se je pokazalo za tako uspešno, da se bo sloves tega najbolj znamenitega in morda edinega radioaktivnega zdravilišča v državi še bolj dvignil.
Kipenje vrelca
Zdravilišče Laško je imelo dosedaj tri vrelce, ki so bili zajeti na dokaj primitiven način že pred kakšnimi 8 do 9 desetletji. Pokazala pa se je potreba, da se ti trije zdravilni vrelci zajamejo na novo, na moderen način, tako da ne bi uhajalo najbolj dragoceno, kar ima vroča voda tega vrelca — plemeniti plini, zlasti emanacije radija. Tri stare vrelce so res sedaj zajeli v en sam skupen vrelec, pri delu pa so naleteli na nepričakovano odkritje: tik poleg tega vrelca so odkrili še nov, popolnoma poseben vrelec, ki je prav tako topel kakor stari skupni vrelec in ki ima prav tako radijske emanacije. Vrelec ima svoj začetek — po računu — kakih 2000 metrov pod zemeljsko površino, je zajet na živi skali 5 metrov pod površino. Voda v obeh sedanjih vrelcih ima 37.5° C toplote. Zajetje obeh vrelcev, ki je že deloma uspešno izvršeno, se je posrečilo v taki meri, da radijske emanacije ne bodo več uhajale. Oba vrelca bosta dajala v bodoče okoli 5000 litrov tople radioaktivne vode na minuto ali okoli 1 milijon litrov vode na dan. Zdravilišče bo torej vedno preskrbljeno s svežo, toplo naravno vodo. Zajetje vrelcev vodi mednarodni strokovnjak inž. Evgen Maurer iz Baden-Badna.
Zgodovina vrelca v Laškem je vobSe znana. Skoro gotovo so poznali vrelec že Rimljani, saj so tudi oni uporabljali sosedne Rimske Toplice, da pa toplic v Laškem niso uporabljali, je bila gotovo vzrok neposredna bližina Savinje. Prva razisko-
vanja v novejšem času pa je uvedel leta 1818 zdravnik dr. Riedl. Na njegovo pobudo so prebi- i valci Laškega že postavili primitivne koče nad vrelce in se tam kopali. Leta 1854 pa je inž. Redi, ki je vodil gradnjo južne železnice, zgradil tukaj kopališče z bazenom in kabinami. Lastniki kopališča so se nato menjavali, dokle: ni kupil zdravilišča Teodor Gunki, ki je zgradil vse sedanje stavbe in kopališče nazval po cesarju Francu Jožetu. Laško je bilo dolgo časa zbirališče avstrijskega dvora in še danes kažejo kabino, ki jo je uporabljal Franc Jožel pri svojih obiskih v tem kopališču. Leta 1930 je kupil zdravilišče SUZOR in ga izročil v upravo OUZD. SUZOR je mnogo investiral v zdravilišče, največja investicija pa bo sedanja ureditev vrelcev, na katere bodo položili betonsko ploščo, nad njo pa zgradili vodnjak s pitno termalno vodo. (Voda laških toplic namreč ni dobra samo za kopanje, marveč tudi za pitje.) Zdravilišče ima sedaj 11 lepih kabin s kopalnicami in pa velik prostoren bazen, ki obsega 90 kvadratnih metrov ter je ves obložen s ploščami. Radioaktivnost teh vrelcev 6ta dokazala univ. prof. dr. Ivan Bubanovič in dr. Franc Tušan, ki sta izdala strokovno mnenje že leta 1924.
Okoli obeh vrelcev bo uprava zdravilišča uredila lep park. Ako omenimo še, da je lik pod kopališčem Savinja, ki nudi v poletnih mesecih možnost idealnega kopanja na prostem ter sončenja, dalje, da je mesto Laško z vso okolico bogato naravnih lepot in sprehodov, moramo priznati, da je zdravilišče v Laškem naravnost idealno, zlasti za revmatike, za živčno bolne, za one, ki bolehajo za netuberkulozniini obolenji dihalnih in prsnih organov in podobnimi bolezni. Z modernim zajetjem vrelcev pa je Laško letos napredovalo za velik korak.
Naši sliki nam kažeta izvir zajetega vrelca, in sicer na eni sliki, kako voda prši na dan ter dela vrelec kakor bleščeč kristal, na drugi sliki pa vidimo, kako je vrelec že ukročen ter napeljan v cev.
			
■^lR?*5'			
* L ' "			
			
			
A, J*	1§||§®|		
Hš |	f		
	i		' T S
			• i
Zajeti novi vrelec
Vprašanje delovnega časa v kurilnici
Maribor, 25. junija.
Pretekle dni je bila v Ljubljani konferenca šefov kurilnic in prizadetih direkcijskih organov, na_kateri so sklenili predlagati generalni direkciji drž. železnic nedeljen delovni čas v kurilnicah. Trajal bi 8 ur, in sicer od pol 8 do 15.45 s 15 minutnim odmorom opoidne. Predlog je sedaj že v strojnem oddelku generalne direkcije ter bo predložen ministru v odobritev. S te»i predlogom se je bavilo tudi delavstvo kurilnice v Mariboru ter se izreklo proti. Delavstvo je samo zaprosilo za nedeljeno uradovanje in delo, toda v času od 5.45 sjutraj do 14.45 popoldne s 15 minutnim opoldanskim odmorom. Ta delovni čas imajo železniške delavnice v Mariboru ter delavstvu najbolj konve-aira. S tem časom so v 6kladu tudi vlaki, ki vozijo
iz okolice v mesto ter z njimi prihajajo delavci na delo. Vlaki iz Ruš vozijo v mesto ob 5.26, nazaj pa ob 14.33. na glavni progi v mesto ob 5.30, nazaj ob 14.05. S temi vlaki bi imeli tudi delavci kurilnice najugodnejše zveze za vožnje na delo in domov. Če pa bi obveljal predlog šefov kurilnic, bi se mogli delavci vračati domov šele ob 18.52, ozir. ob 18. Za delavstvo bi bilo tudi neprikladno delo do tričetrt na 4 popoldne — to je v času najhujše vročine. Poleg tega bi trpel dosedanji red v družinah, saj bi morale delavske žene še enkrat kuhati kosilo za moža. Delo sahio bi pa po pred-logu delavstva pridobilo, saj je znano, da je fizična I sila najmočnejša v jutranjih urah. Mislimo, da bo : prometno ministrstvo upoštevalo upravičene želje • kurilniškega delavstva ter mu šlo na roko.
Danes poslednfič naiboljša burka sezone!
2 uri burnega smeha
Stan Laurel In Oltver Hardy
Film, ki je imel po vsem svetu rekorden uspehi
Danes ob 16., 19.15 in 21-15 uri
KINO UNION
Telef. 22-21
Nasilna smrt čudaškega samotarja
Rezultati preiskave o smrti Karla Verboška
Maribor, 25. junija.
Poročali smo že o zagonetni smrti 67 letnega samotarskega posestnika Karla Verbošta v Jurskem vrhu v Ploderšnici, katerega je našel raznašalec kruha Jože Šmigoc mrtvega v postelji. Verbošt je ležal mrtev že več dni, na telesu so se pa poznali znaki nasilne smrti. Na desnih sencih je imel glo boko rano, ki je segala do možganov, na prsih znake, da je nekdo klečal na njem, spodnji del života pa je bil ves krvav. Orožniki so začeli z energično preiskavo ter so spravili v skrivnostno zadevo že nekoliko jasnosti. Pokojnik je bil nekoliko čudaške narave ter zelo skop. Pred 18 leti mu je umrla žena ter je potem ostal popolnoma sam na svojem, štiri orale velikem posestvu. Mimogrede se je bavil s trgovino z jajci ter veljal za dokaj premožnega človeka. Leta 1927 je vzel za svojega nezakonskega Jožefa Vidoviča ter ga posinovil. Vidovič je dobi ime Verbošt ter dobil s tem nasledstvene pravice na posestvo in imetje Posinovljenec je ostal pri Ver-boštu približno leto dni, ker pa je pokojnik skopari! s hrano in mu tudi ni dajal nikake odškodnine za delo. je odšel ter se vdinjal pri posestniku Damišu v Zg. Oašteraju, odkoder se je lansko leto priženil k vdovi Katarini Rebernik v Žitence na njeno j>o-sestvo. Kari Verbošt je jx> odhodu svojega posinov Ijenca samotaril naprej in po malem trgoval. Včasih je bil po več dni z doma. Zadnje čase pa je starega moža nenadoma obšla želja po ženitvi. Njegov so sed Alojz Kavčič je povedal orožnikom, da ga jc pokojni Verbošt prosil, naj bi mu nngovo il neke nevesto in ha Alojzijevo bi morala oba iti v Senl
Lenart snubit. Zaradi te snubitve se je morda njegov posinovljenec — tako sklepajo — orožniki — zbal, da bi bil ob pričakovano dediščino. Po orožniškem poročilu je Vidovič-Verbošt sumljiv, da bi bil zapleten mogoče v zagonetno smrt svojega krušnega očeta ter so ga aretirali in izročili v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Vendar Vidovič vsak sum ogorčeno zavrača in zatrjuje svojo nedolžnost.
Pred hišnim pragom zakopan
Dol. Lendava, 25. junija.
V dr Slavičevi ulici podirajo delavci staro hišo in kopljejo temelje za novo stavbo Pri kopanju temeljev pa so naleteli na nenavadno odkritje, o ka terem sedaj govori vsa Dol, Lendava. Delavec Jožel Gomzi je vrgel iz iame z lopato nied zemljo človeško lobanjo. Kmalu so se pokazale še ostale kosti od človeškega telesa, ki so se nahajale v zemlji točno nod pragom stare hiše, zakopane kakih 50 cm globoko. Položaj kosti je kazal, da je bil mrtvec položen v grob tako, da je sključeno sedel. Kosti si je ogledal zdravnik dr. Danilo Kipnjak, ki je ugotovil, da so bile v zemlji najmanj 20 let. ker že razpadajo. Bile pa so kosti odraslega človeka Orožniki so se zani tnali pri najstarejših lendavskih meščanih, če bi bilo kaj znanega o kakem zločinu ali o izginulem človeku, pa se nihče ne more ničesar spominjati. Skoraj gotovo so se šele sedaj po čudnem slučaju odkrili sledovi skrivnostnega zločina. I.artniki hiše ki "e zdavnaj izumrli, so •noret;i ikopali pod pragom tujca, ki ga nihče ni pogrešil.
f Josip Mazi
Ljubljana, 25. junija.
Danes je umrl v Ljubljani g. Josip Mazi, direktor L drž. realne gimnazije v Ljubljani. — Z njim odhaja v večnost eden odličnih slovenskih pedagogov in znanstvenih pisateljev. Zlasti si je pokojnik pridobil sloves kot strokovnjak v deskriptivni geometriji. Rodil se je 24. januarja 1872 v Zireh, realko je dovršil v Ljubljani, kjer je ma-turiral 1892, nato pa je študiral na dunajski tehnični visoki šoli in univerzi matematiko in opisno geometrijo, iz katere je napravil profesorski izpit leta 1906. Služboval je na ljubljanski realki že od leta 1901 dalje najprej kot 6uplent, potem pa kot redni profesor. Začasni vodja tega zavoda je jiostal leta 1918, leta 1919 pa je postal direktor zavoda. Leta 1931 je nastopil službeno mesto načelnika prosvetnega^ oddelka v LJubljani, toda je kmalu to mesto odložil ter zoj>et prevzel mesto direktorja realke, ki ga je obdržal tudi, ko je bil ta zavod spremenjen v realno gimnazijo.
Velike zasluge si je pridobil za slovensko šolsko književnost, ko je sestavil več knjig zn |x>uk geometrije, zlasti za nižje razrede. V pouku matematike in opisne geometrije je bil nedosegljiv. Zlasti opisno geometrijo, ki je sorazmerno težek predmet, je podaja! zgledno nazorno in razumljivo vsakemu dijaku. V mlajših letih je tudi j>revajal igre za ljubljansko gledališče. Kot prosvetni šef in kot direktor je bil strog in neizprosen, toda mož izredne pravičnosti. Med dijaki je užival veliko avtoriteto, med stanovskimi tovariši [>a veliko sjh> šlovanje. Zapušča poleg soproge dve že poročeni hčerki in enega sina Pokojniku naj sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno 60Žalje. Pogreb ]>o-kojnika bo v soboto ob 5 [»opoldne iz hiše žalosti v Vegovi ulici.
Slovenija ima
1,200.000 prebivalcev
Higijenski zavod v Ljubljani je sestavil podatke o gibanju prebivalstva v Sloveniji v teku lanskega leta. Iz te statistike je razvidno, da se je število jiorok od 1934 na 1935 povišalo od 7515 na 8028, nasprotno pa se je zmanjšalo število novorojencev od 28.900 na 27.961. Važno je zabeležiti, da se je lani povišalo število nezakonskih otrok od 3281 na 3347, zmanjšalo j>a se je število mrtvorojenih od 682 na 609.
Lani 6e je nadalje jx>višalo število smrtnih primerov za okoli 1000, točno od 16.552 leta 1934 na 17.467 leta 1935. Zaradi tega je tudi bilanca lanskega gibanja j>rebivalstva neugodnejša kakor leta 1934. Leta 1934 je znašal prirastek (rojstva manj smrti) 11.666, lani pa samo še 9885. Omeniti pa moramo, da je imelo leto 1934 rekordno nizko število smrtnih slučajev.
Na jx>dlagi izkazov o gibanju prebivalstva ceni Higijenski zavod število prebivalstva v naši banovini v zadnjih letih:
31. decembra 1932	1,166.837
31. decembra 1933	1,177.501
31. decembra 1934	1,189.167
31. decembra 1935	1,199.052
Kaj bo
od 1. do lO.
Julija?
Stehvanje in ples pod lipo
sta dva zanimiva poskusa, kako oživiti pri nas stare narodne igre. To nalogo je prevzela pri nas Prosvetna zveza. Vsi, ki se zanimate z-a narodne starine, pridite dno 5. julija 1936 na gorenjski prosvetni dan v St. Vid mul Ljubljano! Tam l>o poj>o!dne veselica, pa ne tisto odurno pijančevanje, marveč prava narodna veselica z narodnimi igrami. Koroško štehvanje in ziljski ples pod lipo bodo skušali verno podati gorenjski fantje, ki se že pridno vadijo. Na vsak način bo ta poskus tako zanimiv, da ga jo vredno pogledati. Zatorej v nedeljo, 5. julija, vsi v Št. Vid na veselični prostor pred Ljudski dom!
Vandalsko pokončevanje
lipovih nasadov
V »Slovenskem Narodu« je izšel dne 20. junija članek o poškodovanju lip in apel na oblasti, da preprečijo nabiranje lipovega cvetja ob Tyrševi cesti. Mestno poglavarstvo je par let toleriralo nabiranje lipovega cvetja s tem, da je izdajalo revnejšim slojem nakaznice za obiranje. Nabiralci so se nadzorovali, da niso lomili vej in da je bilo snažno jx>d drevjem. Poleg ljudi, ki so res z vso pažnjo trgali, da ne bi poškodovali vej, so bili nekateri, ki so napravili veliko škodo. Zaradi temi je mostno j>oglavarstvo izdalo dovoljenja le popolnoma zanesljivim ljudem in ustanovam. Obenem, so dobili čuvaji strog nalog, da pazijo na lipe in vsakega, ki trga cvetje brez dovoljenja ali škoduje drevju s tem, da lomi veje, legitimira in mu odvzame lipovo cvetje. Cvetje se je izročilo mestni ubožnici, krivec pa se je kaznoval j>o zakonu o javni imovini.
Razen mestnih nasadov in drevoredov je v Ljubljani ob Tyrševi ce6ti lipov drevored, ki je pa državna last. Z ozirom na lepoto drevoreda in posameznih dreves so dobili čuvaji nalog, da čuvajo tudi ta drevored. Žal, da zaradi agresivnosti nabiralcev cvetja čuvaji niso mogli ničesar opraviti. Zaradi tega je mestno poglavarstvo zaprosilo upravo policije, da čuva omenjeni drevored.
Ob tej priliki jionovno opozarjamo občinstvo, naj ne dela škode v drevoredih in nasadih, ker bo vsak, ki ga varnostni organi zasačijo brez dovoljenja v drevju, najstrožje kaznovan.
„Naša apostola" v Mariboru
j L i h^i
'L g
Prizor iz igre >Naša aposiuia*
V nedeljo popoldne so v Mariboru prvič uprizorili Petančičevo igro »Naša apostola«, ki je značilna za novo smer v naši ljudski dramatiki, ker upošteva vse one dramatske prvine, ki jih je naš sedanji ljudski oder zavrgel, oziroma je nanje pozabil. Gre tu zlasti za sodelovanje gledalcev z igralci, nastop mase in obdelavo domače zgodo-
vine. V tej igri je vsega lega v dovoljni meri Slika kože prizor iz igre v nedeljski uprizoritvi. »Naša apostola« bodo igrali zopet v soboto zvečer, v nedeljo popoldne ob treh in v ponedeljek zvečer ob osmih. Predstave se bodo vršile na mladinskem igrišču v Ljudskem vrtu. Pri igri sodeluje okoli 200 igralcev.
Jadranska straža
in strankarstvo
Prejeli smo: »Ni res, da ko je bil predsednik Oblastnega odbora JS v Ljubljani g. dr. Pirkmajer hkrati še pomočnik bana dravske banovine, je kot pomočnik bana dravske banovine izdal vsem okrajnim načelnikom zaupno okrožnico, marveč je le res, da sem z navadnim osebnim dopisom z dne 30. maja 1933, kakor več drugih oseb, zaprosil ludi sreske načelnike, da posvetijo svojo pažnjo zanimanju prebivalstva za JS.
Ni res, da je bilo v tej okrožnici strogo naročeno, naj okrajni načelniki pazijo, kakšnega političnega prepričanja bodo odborniki Krajevnih odborov JS, marveč je le res, da sem s tem osebnim pismom pojasnil organizacijska določila pravil JS in le priporočal posebno pažnjo glede moralne in idejne kvalitete oseb v odborih.
Ni res, da sem naročil, da se v primeru, da Krajevni odbor ne bo ustrezal politiki JNS, onemogoči njegovo delovanje, marveč je le edino le res, da sem pisal, da mi je mnogo na tem ležeče, da se ne bi JS zlorabila v katerekoli strankarske namene, odnosno, 'la ne bi v njej prihajali do izraza lokalni spori.
Ni res. da iz tega sledi vprav sramotno dejstvo, da predsedniku Oblastnega odbora JS ni bilo mar za delo in napredek JS, ampak le za to, da dobi z organizacijami JS v Sloveniji v roke aparat, ki mu bo služil pri utrjevanju politične stranke, marveč je le res, da sem vedno le skrbel za delo in napredek JS, kar dokazujejo doseženi uspehi in da sem posebno vedno povdarjal absolutno nepolitičnost organizacije in zahteval, da se ne vmešava v politične zadeve, kakor tudi, da se ne izrablja za katerekoli strankarske namene. Z odličnim spoštovanjem dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana v pokoju.
Op. uredništva: Kljub temu, da popravek g. po-močniki bana v poknju ni bil dostavljen tako, kakor zahteva zakon o tisku, ga vendar priobču-
jemo, ker je tudi v našem interesu, da se stvar razčisti. Kdor popravek g. dr. Pirkmajerja pazljivo prebere, bo lahko dognal, v koliko so bile naš« trditve resnične.
Slomšhovi dnevi v Mariboru
Ob priliki Slomškovih dnevov v Mariboru bo urejena tudi sanitetska služba. V ta namen bodo poslovale sledeče ainbulance:
Stalne ambulance: 1. Glavni kolodvor (tel. St. 20-49). Poslovala bo od 27. jun. od 17. do 29. junija do 23. ure. 2. Zadružna gospodarska banka (tel. št. 23-11). Poslovala bo od 28. jun. zjutraj od 6. do 29. junija zvečer do 22. ure. 3. Kazina v Miklošičevi ulici (tel. št. 23-82). Poslovala bo od 28. jun. dopoldne od 11. do 29. junija zvečer do 18. ure. 4. Bogoslovje na Glavnem trgu (tel. št. 23-20). Poslovala bo od 29. junija zjutraj od 6. do 14. ure popoldne. 5. Rešilna postaja na Koroški cesti (tel. št. 22-24 in 23-36). Poslovala bo vse dni ponoči in podnevi.
Pomožno ambulance: 1. Koroški kolodvor (tel. št. 22-11). 2. Rotovški trg. 3. Ljudski vrt. 4. Tezno pri Mariboru. 5. Banovinski dečji dom v Stross-mayerjevi ulici. Pomožne ambulante bodo poslovale v času, ko bo na teh mestih največ ljudi, t. j. ob času zbiranja, med mašo in med sprevodom.
Stalne in pomožno ambulance bodo označeno z belo zastavo z rdečim križem. Sanitetno osebje bo nosilo na levem rokavu bel trak z rdečim križem. Saniarijani (strežniki z okrepčili in pitno vodo) bodo nosili na levem rokavu bel trak. Pitno vodo bo dobiti pri hidrantih z označbo »Pitna voda«. Poleg tega bo pitno vodo dobiti pri vseh stalnih in pomožnih ambulancah. Zdravniške j>o-moči jiotrebni naj se obrnejo do rediteljev oziroma do sanitetskega osebja, ki jih bo odpreinilo v pomožne ali stalne ambulance. To velja za manjše nezgode (omedlevica, slabost, sončarica itd.). Večje nezgode je takoj pi" iti preko reditelja alf sainarijana rešilni postaji. Slomškova družina.
Drobne
Starešine in akademiki
»Akademska zveza« v Ljubljani se olicielno udeleži Slomškovih dni v Mariboru. Skupno z akademiki se teh slovesnosti udeležijo tudi člani »Slo venskega katoliškega akademskega starešinstva«.
Odhod iz Ljubljane je v nedeljo, dne '28. junija ob 5.30 zjutraj z glavnega kolodvora. Vsi udeleženci naj bodo najkasneje 15 minut pred odhodom vlaka na kolodvoru. Akademiki imajo četr-tinsko vožnjo; glede prehrane in stanovanja v Mariboru je vse urejeno. Celotni stroški znašajo ca. 50 Din.
Vzemite s seboj društvene trakove!
Povratek iz Maribora je v ponedeljek, dne 29. junija ob 17.58.
Za udeležence ho v nedeljo v Mariboru po prihodu vlaka skupna sv. maša.
Naša velika želja je, da se slov. akad. starešine, akademifarke in akademiki v čim večjem številu udeleže te eminentno katoliške manifestacije.
»Akademska zveza«.
Koledar
Petek, 26. junija: janež in Pavel, mučenca; Vicjalij, mučenec • Prvi krajec ob 20.23 Herschel napoveduje lepo vreme.
Osebne vesti
= Diplomirani so bili na tehnični fakulteti univerze kr. Aleksandra I. za rudarske inženjerje: Gornik Ignac iz Maribora, Robljek Vinko iz Ljub-ljane, Tokin Vasa iz Novega Sada. Čestitamo!
= Diplomirana je bila na državnem konser-vatoriju v Ljubljani s. Trobina Dulcissima iz znane muzikalnc rodbine iz Sošlanja. K odličnemu uspehu iskreno čestitamo.
= Iz vojaške službe. Odrejena sta na službo v vojno delegacijo pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani topniški poročnik Maks Koso-viric in na službo v celjsko vojno okrožje topniški stotnik II. razr. Božidar Okorn.
= Oslavko na državno službo jc podal uradniški pripravnik VIII. pol. skupine inženjer kemije Božo Težak.
= Izpit jc napravil za čin peh. stotnika II. razr. — specializiranega za kontrolno skupino ekonomske stroke, peh. stotnik II. razr. Jakob Blažon.
*
—	Katehetsko društvo šc vabi gg. katehetc na kongres v Split od 2. do 4. julija. Vožnja je če-trtinska Kdor se še ni prijavil, naj se priglasi sam na Biskupsko pisarno v Splitu.
—	Vsem podeželskim udeležencem proslave razvitja dobrovoljskega prapora na Vidov dan v Ljubljani sporočamo, da bo konec sprevoda ob pol 1. popoldne. Akcijski odbor.
—	Višji lečajni izpit na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani v juniju 1936. K izpitu je bilo pri-puščenih 36 kandidatov in 41 kandidatinj, skupaj 77. Izdelalo je 22 kandidatov in 24 kandidatinj, in sicer: Ausser janež Batteslin josip, Cvetko Rudolf, Dolinšek Franc, Duh Martin, Gabersčik Fr., Hozjan Vincencij, Lazar Milan, Mam josip, Puppis Miroslav, Samsa Ladislav Srebot Svetozar, Ste-pančič Ratislav, Tome Vitomil, Udcrman Dušan, Vagaia Franc, Vrančič Miroslav, Zajec Boris, Za-plntil Leon, Zapušek jožef, Zaveršnik Herbert, Ziherl Branko, Ahazhizh Hani, Bačič Ksenija, Cer-ne Ana, Čobal Darinka, Dečman Marija, Gašper-šič Marija, Globočnik Vladimira, Jezeršek Hilde-garda, Kerševan Ida, Kristan Amalija, Leskovic Leopoldina, Medven Marija, Mihelčič Karla, Novak Krista, Pollak Ana, Poženel Irena, Rozman Frančiška, Slradner Josipina, Šturm Fedora, Vel-kavrh Roza, Vrančič Rozalija, Vrtačnik Jožica, Waschte Zlata, Zornada Vida. Zavrnjenih za tri mesece ie bilo 5 kandidatov in 6 kandidatinj, za eno leto pa 9 kandidatov in 11 kandidatinj.
—	Višji tečajni izpit na realni gimnaziji v Novem mestu se je končal z naslednjim rezultatom: Od 20 kandidatov 1111 in kandidatinj (9) jih je z uspehom opravilo izpit 14 (8 fantov in 6 deklet). Trije imajo popravni izpit iz matematike. Trije pa so padli, eden za eno leto, druga dva pa sta izgubila pravico polagati zrelostni izpit.
—	Vpisovanje za I. lelnik dr. Krekove višje gospodinjske šole, Ljubljana VIL — Šiška, bo v torek dne 30. junija. Prijave in prospekti se dobe na zavodu brezplačno. Učenke iz oddaljenih krajev se lahko vpišejo tudi pismeno.
—	Dan za dnem toča. Iz Zibike poročajo: V ponedeljek 22 i. m. zvečer ie divjala nad Zibiko in okolico nevihta s točo Dve tretjini trle in poljskih pridelkov jc uničenih.
—	Skalaški dom na Voglu je zopet stalno odprt in oskrbovan od 28. junija dalje.
—	Zrakoplovna podčastniška šola v Novem Sadu 4 bo sprejela 1. oktobra t. 1. gojence iz meščanstva Kandidati ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Ostali sprejemni pogoji so razvidni iz Službenega vojnega lista str 1381 — 1384, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih voj. okrožiih in na vseh orožniških postajah
—	Naš panj. (A. —Ž. panj.) Opis in praktičen uvod, kako čebelarimo v njem, pojasnjeno s 107 slikami med besedilom Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil Anton Znidaršič, Ljubljana, 19Z5, 134 struni. Cena nevezani knjigi 35 Din, vez. 40 Din. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Knjigo ie sestavil pisatelj na podlagi lastnih večletnih izkušeni in ie namenjena predvsem onim, ki bi v čebelarstvu radi napredovali in čebelarijo, razvidiio iz te razprave ugodnosti čebelarjenja v A.—Z. panju. Splošni nauki o čebelarstvu so pa obdelani žc v knjigi A. janša — Fr. Rojina: Popoln nauk o čebelarstvu, ki ie izšla tudi v jugoslovanski knjigarni in stane 24 dinarjev. Čebelarjenje po ameriškem načinu zahteva velik panj, velika mera, in to ie prilagodil našim razmeram. Prinaša nnjprvo opis in mere A —2. panja na ta način, da iih lahko izvrši pozneje vsak mizar. Našteva dalie orodie in priprave, ki so potrebne vsakemu naprednemu čebelarju pri opravljanju raznih del v panju. Dalje o prevažanju čebel, preseljevanju čebel iz kranjičev na premično satie, pridobivanje medu iz satja, o postavljanju čebelnjakov itd. Vse lo pa na podlagi mnogih slik, da ie Ivarina dostopna vsakemu.
—	Knjižica o raku. Odbor Drušlva za zatiranje raka ie izdal pod naslovom Beseda o raku, knjižico ki so io sestavili ljubljanski zdravniki dr. Robert Blumauer, dr Fran Cierlovič, dr Albert Trtnik dr I. Pintar in dr. Alojz Zalokar. Po kratkem predgovoru, ki ugotavlja, da ie danes treba delati proti tej bolezni z aktivnim sodelovanjem javnosti so pisatelji nanizali nekoliko poglavij o najbolj važnih vprašanjih raka. Posebno poglavie proučava, kako bi se dalo tudi v dravski banovini organizirati uspešno in sodobno zdravlieme raka, ki je s sedanjimi sredstvi samo polovičarsko. Olavno in nujno ie pomagati onim, ki so že bo ni hi onim, ki bodo še oboleli V drugem sestavku jc opr i hi borbo ki io vod: kirurgija za ozdravljenje za rakom bolnih in Dri kaleri nož oper akna
novice
dostikrat zmaguje. Kjer omaga nož, mu priskočita na pomoč še radii in rentgenski aparal. V poglavju o raku ženskih spolovil so nabrana dragocena navodila, kako nai ženstvo samo pripomore do pravočasnega spoznanja raka in s tem do ozdravljenja. — Knjižica prinaša mnogo podatkov, ki bodo zanimali vsakogar. Dodanih ie nekaj poučnih slik. — Naroča sc pri Jugoslovanskem društvu za proučavanje in zatiranje raka, Ljubljana. Stara pol 3, dobi se ludi po knjigarnah in nekaterih trafikah. Cena 10 Din.
— Telefonski promel. Ministrstvo pošte, telegrafa in telefona je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Siražišče—Dunaj (4.20 zl. fr.), L i u b 1 j a no—Sto c k e r a u (4.20 zl. fr.), Mežica — St. Polten (3.45 zl. fr.) in Maribor—Zeli am See, Cankova—Jennersdorf in Cankova—Leibnilz (3.45 oziroma 1 50 zl. fr.). Zneski v oklepajih so pristojbina za irimrnutni jx>govor.
Ljubljana
O Vidov dan, dne 28. junija se vsako leto praznuje kol spominski dan umrlih boriteljev ža vero in domovino s slovesno službo božjo. Ker pa je letos Vidov dan 28. junija na nedeljo in se po liturgičnih predpisih katoliške cerkve na nedeljo ne sme opraviti rekviem ob obletnici, se bo v smislu svoiečasnega sklepa jugoslovanskih škofov iz julija 1919, izdanega v sprnzumu z ministrstvom za vere, obhajala — kaloliška cerkvena proslava v soboto, dne 27. junija 1936. Ta dan se bo v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja opravila spominska služba božja ob 10. dopoldne. — Svečani pravoslavni obred za vidovdanske junake pa bo v nedeljo dne 28. junija v kapeli v vojašnici vojvode Mišica ob 10. — V evangeljski cerkvi bo slovesna služba božja prav tako v nedeljo dne 28. junija ob 10. dopoldne. — Kraljevska banska uprava dravske banovine.
© Ravnateljstvo I. državne realne gimnazije poziva vse učence zavoda, da se udeležijo pogreba pokojnega direktorja gospoda Mazija Josipa, ki bo v soboto 27. junija ob 17. Zbirališče ob 16.30 na južnem delu šolskega dvorišča.
© Ravnateljstvo I. dražvne realne gimnazije prosi vse dijake-pevce, da pridejo k pevski vaji v petek 26. junija ob 10 v kemijsko predavalnico.
© Maša zadušnica za blagopokojnega gospoda proefsorja Evgena Jarca bo v soboto 27. t. m. ob sedmih zjutraj v cerkvi sv. Jožefa.
© Občni zbor drušlva »Jeglič« bo letos 1 julija v zavodu sv. Stanislava. Ob devetih bo skupna sv. maša, ob 10. zateček rednega občnega zbora. Na dnevnem redu je j>oleg običajnih točk tudi razgovor o podporni dijaški zadrugi za akademike, ki jo društvo ustanavlja in s tem podpira tovariše pri študiju na univerzi. Pravila te zadruge bo prinesel pred občnim zborom »Vest-nik«, da bo razgovor plodnejši. Zavod in društveni odbor prosita za udeležbo vseh bližnjih članov, ker se z občnim zborom začenja važna nova doba. Vse tovariše, ki žele v zavodu pred občnim zborom prenočiti, prosimo, da se nekaj dni preje priglase! jegličevci, na veselo svidenje 1. julija v našem skupnem domu I
© Gospodinje! V tej neznosni vročini kuhajte samo na električni kuhalni plošči (reso). Prisostvujte predavanju danes ob 16. na Bregu 8.
0 Najnovejši svetovni modni časopisi so na ogled v "Radion jjosvetovalnici, Mestni trg 23. — Tam se tudi dnevno vrše poskusna pranja prinesenih oblek iz najbolj občutljivih tkanin ob prisotnosti gospodinj. — Vsak dan ob 16. ie predavanje o pravilnem ravnanju s perilom, sušenju in likaniu Lahka glasba in dva filma skrbita za razvedrilo. — Vse brezplačno. — Obiščite nas čim-preje.
O Risarsko in zemljepisno razslavo priredi I. drž. real. gimnazija v Vegovi ulici dne 27. in 28. junija v risalnici II. nadstropja. Vstop je prost. Starši in prijatelji so vljudno vabljeni.
0 Promenadni koncerl poštarske godbe bo v soboto zvečer ob pol 9. pred trnovsko cerkvijo.
0	Pogosti padci z dreves. Sedaj, ko zore češnje in cvete lipa, mora ljubljanska bolnišnica dnevno sprejemati otroke »n napol dorasle, ki so se ponesrečili pri obiranju dreves. Včeraj ie obiral lipovo cvetje 16 letni pečarjev sin Štefan Tu-dija iz Detelove ulice 12 v Zeleni jami. Padel je z drevesa ter si zlomil levo nogo v stopalu.
1	Nofno službo imajo lekarne: dr. Snšnik, Marijin trg 5; mr. Kuiralit, Gosposvetska c. 10 in mr. Bohince den]., Rimska cesta 31.
Poizvedovanja
Dekliški plašček je bil najden na Privozu Dobi se v trgovini špeletič, Sokolska ul. 11.
Celje
& Državno dvorazredno trgovsko šolo v Celju
je ob koncu šolskega leta obiskovalo 35 diiakov in 101 dijakinja, skupaj 136. Z odličnim uspehom je izdelal 1 dijak in 2 dijakinji, s prav dobrim 3 dijaki in 17 dijakinj, z dobrim 10 dijakov in 28 dijakinj, z zadostnim 8 dijakov in 13 dijakinj. Vsega skupaj je izdelalo 22 dijakov in 60 dijakinj. Popravni izpit ima 10 dijakov in 26 dijakinj. Razred ponavljajo 3 diiak.i in 15 dijakinj. Končni izpit je polagalo 14 kandidatov in 19 kandidatinj. Z odličnim UiSpehom 60 naredile izpit 4 kandidatinje. s prav dobrim 3, z dobrim 5 kandidatov in 8 kandidatinj, z zadostnim uspehom 5 kandidatov in 1 kandidatinja. Odklonjeni so bili s pravico do polaganja popravnega izpita v septembru 4 kandidati in 3 kandidatinje.
0 Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju bo zaključek šol. leta 1935-36 in proslava Vidovega dne v nedeljo, dne 28. junija. Učenci in učenke se bodo zbrali ob pol 8 v šoli.
0 Pevsko društvo Celjski Zvon priredi v nedeljo, dne 5. julija 1936 izlet na goro Oljko. Odhod z jutranjim vlakom ob pol 8. Sv. opravilo bo na gori Oljki. Celjski Zvon ima vajo za mešani zbor v četrtek, dne 2. julija ob 8 zvečer.
Rezervni oficirji se obveščajo, da bo služba božja na Vidov dan dne 28. junija v cerkvi sv. Danijela ob 8, zatem pa v pravoslavni in evangeljski cerkvi. Udeležba je obvezna.
J0 Smrtna kosa. Včeraj ponoči je umrl v ceLj-ski bolnišnici, kjer se je zdravil od 11- junija dalje dr. Uher Vilmož, ministrski uradnik iz Budimpešte. Iskal je zdravja svoji bolezni v Rogaški Slatini, ker se mu je pa stanje poslabšalo, je moral v celjsko bolnišnico, kjer je sedaj umrl. Njegovi zemski ostanki bodo prepeljani v Budimpešto. Nadalje so umrli v celjski bolnišnici Pondelak Andrej, obč. . evež, 79 let, Šmarje pri Jelšah; Pečnik Liza, 33 let, žena usn. delavca iz Rečice ob Savinji; Hro-vat Jakob, 44 let, delavec iz Št. Jurija ob j. ž.; Ogrizek Rozaliia, 66 let, dninarica iz okolice Šmarje pri Jelšah. Na Mariborski cesti št. 5 je umrla v sredo Skorjanc Justina, 30 let, žena šoferja iz Celja.
& Velika invalidska tombola bo dne 5, julija l, 1. na Dečkovem trgu v Celju.
Maribor
Meščani!
Za Slomškove praznike dne 27., 28. in 29 t. m. bodo obiskale Maribor množice ljudstva in med njimi odlični gostje ter zastopniki kraljevske vlade. Vljudno vabim meščane, da že v soboto, 27. t. m. zjutraj okrasijo svoje hiše z zastavami, one hiše ob ulicah, kjer bo šel sprevod, pa z zelenjem, kar bo na svojih poslopjih storila tudi mestna občina. Hišne posestnike ob ulicah, kjer bo šla velika nočna procesija mož ob polnoči v noči od 28. na 29. junija, prijazno vabim, da razsvetlijo okna svojih hiš. Obenem vljudno vabim meičane, da se udeležijo v soboto popoldne na kolodvoru sprejema visokih cerkvenih dostojanstvenikov in drugih odličnih gostov, ki prispejo z brzovlakom ob tričetrt na 4 popoldne. Vabim tudi meščane, da se udeležijo vseh slavnosti in posebno še velike ljudske igre »Naša apostola« in koncerta v unionski dvorani. Za naš Maribor veljajo Slomškovi prazniki kot domoljubna prireditev, ki naj se jih udeleži vse naše meščanstvo. Vabim in prosim meščane, da gredo gostom povsod na roko.
Podpredsednik mestne občine Žebot Franjo s. r.
60 letnica Slomškove šole
Maribor, 25. junija.
Včeraj dopoldne je proslavila Slomškova dekliška meščanska šola v Mariboru svoj biserni jubilej. Najprej je bila v stolnici služba božja, ki jo je opravil lavantinski vladika dr. Ivan Tomažič, pridigoval pa je prvi slovenski kaitehet na zavodu, upokojeni prof, msgT. Ivan Vreže.
Po sveti maši je bila na zavodu lepa proslava. Prišli so odlični gosti: škof dr. Tomažič, mestni poveljnik general Milenkovič, oba okrajna načelnika dr. Popovič in dr. Šiška, mestni podžupan Žebot, stolni kanonik in mestni župnik msgr. Umek, msgr. Vreže, ga. Maistrova ter številni staTŠi učenk. Pozdravila jih je ravnateljica Klavzerjeva, ki je nato v drugem nadstropju odkrila spominsko ploščo kralja Aleksandra. V telovadnici se je proslava nadaljevala z akademijo ter je bilo na sporedu večina Slomškovih pesmi in spominski govor učiteljice Jugove. Škof dr. Tomažič je radostno čestital ravnateljici, pevskemu zboru in gojenkam k mični prireditvi. Izrazil je željo, da bi naš veliki Slomšek izprosil obilo blagoslova za zavod in za vse, ki z njim delujejo ter se učijo.
□	Proslava Vidovega dne. V nedeljo 28. junija bo ob 8 otvoritvena sv. maša Slomškovih praznikov v stolnici. Ob tej priliki bo obenem proslava Vidovega dne. Zastopniki oblasti se udeleže službe božje v običajnem redu. Društva se zberejo z zastavami pred škofijskim dvorcem ter spremijo vla diko v stolnico.
□	35 letnico mature so praznovali v torek in sredo maturanti mariborske gimnazije iz leta 1901.
V	torek je bil prijateljski sestanek v Nabavljalni zadrugi, v sredo pa so bili gostje tovariša dr. Je-harta v njegovem krasnem penzionu Lobnica na Smolniku. Proslave so se udeležili okrajni načelnik v p. dr. Matko Ipavic, sodni svetnik dr. Tombak, prof. bog. dr. Anton Jehart, žel. uradnik Kitak, prof. I. Mravljak, zas. urad. Štefan Medved in novinar V. Spindler — vsi iz Maribora, ter dekan A. Sagaj iz Hoč, župniki Sinko (Sv. Lenart v Slov. gor.), Kra-ner (Sp. Sv. Kungota), Trinkaus (Pameče), Letonja (Sv. Bolfenk v Slov. gor.), direktor Jug. sodni svetnik Tiller in odvetnik dr. Jakše — vsi iz Ljubljane. Mnogi tovariši so bili zadržani, dvojico — ravnatelja V. Pušenjaka in E. Vargazona pa že pokriva zemlja. Praznovanje je bilo lep dokaz iskrenega, odkritega tovarištva.
□	Vremenska hišica popravljena. Občina je dala temeljito popraviti znano vremensko hišico na Slomškovem trgu, ki jo je daroval mestu svoje-časno veletrgovec Julij Pfrimer. Prijetno so Mariborčani iznenadeni, ker je sedaj tudi vklesan napis na marmornem podstavku slovenski in prav tako so vse označbe na instrumentih v slovenščini.
□	Uprava »Slovenca« in »Slovenskega doma« na Koroški cesti 1 išče kolporterja. Dober zaslužek!
□	Slaba spričevala — vzrok bega. Gostilničarju Mareku je pobegnil 12-letni sinko Friderik. Baje se je podal v družbi nekega 13-letnega Ja-neša v Avstrijo. — Pogrešajo tudi 12-letnega Franca Poliča, učenca I. razreda meščanske šole. Pustil je doma sporočilo, da si gre po svetu služit kruha. Izginil je tudi dijak I. razreda gimnazije Alojz Ambrož.
□	Novi avtobusi pridejo. Te dni pridejo iz Nurnberga nove šasije z Dieselovimi motorji znamke MAN za mestne avtobuse. Najprej prideta dve in kasneje še dve šasiji. Karoserije se bodo izdelale pri nas. V avtobusih bo 23 sedežev.
V	Perglerjevi delavnici preurejajo »Rdečega Francka«, ki dobi udobnejše sedeže.
□	Ooromno škodo je povzročila okrog Sv. Marjete ob Pesnici povodenj Pesnice. Vsi travniki in vse njive so zablatene, žetev in košnja je uničena, pa tudi drugi poljski pridelki so prizadeti, ker ponekod voda še sedaj stoji na njivah.
□	Pomoto popravimo. Pri telefonskem prenosu poročila o občnem zboru Tujskoprometne zveze nam je škrat zamenjal imena. Predsednik je ing. Vladimir Šlajmer, L podpredsednik direktor Ivo Šubic iz Celja, II. podpredsednik pa ravnatelj ban. zdravilišč Rogaška Slatina Gračner Ivan.
□	V koso se je zapeljal. Nevarno se je ponesrečil krojač Rudolf Švar iz Maribora. Ko se je peljal v Dogošpah na kolesu mimo skupine koscev, je eden od koscev obrnil koso in Švar se je zaletel na rezilo ter si prerezal vrat. — Spravili so ga v bolnišnico.
□	Posestne izpremembe. Veleposestnik Gustav Scherbaum je prodal geomefru Petrtotu dve parceli v Kopališki nasproti mestnega kopališča za 230.000 dinarjev. Novi lastnik namerava zgraditi poleg mlinskega poslopja, ki bo preurejeno v prostore Mariborske tiskarne, večje stanovanjsko poslopje
□	Delavnico za ukradena kolesa so odkrili orožniki pri Sv. Trojici v Slov. goricah, zraven pa je bilo kar celo skladišče tujih koles. Večinoma so izvirala iz tatvin v Mariboru. Vršijo se sedaj poizvedbe, ker so imeli tatovi obširne »trgovske zveze z odjemalci ukradenih koles.
□	Nesreča mariborskega industrijalca. Včeraj sta se ponesrečila s svojim avtomobilom solastnik mariborske tekstilne tovarne Doctor in drug dr. Ernest Zucker z Dunaja ter mati solastnika iste tovarne ravnatelja Fischerja. Nesreča se je dogodila v bližini češkoslovaške meje.
Železniki
Prosvetno društvo v Železnikih proslavi v nedeljo 28. junija ob 8. zvečer na trgu pred župno cerkvijo Slomškov praznik z sledečim sporedom: godb. ločke, Slomškove jiesmi, izvaja Prosvetno društvo Selca; govor; Hofmansthal — O. Zupančičev misterii Slehernik. Vstopnina k proslavi: sedeži I. 8 Din, II. vrste 6 in stojišče 4 Din. K tel lepi Slomškovi proslavi vabimo vso Selško dolino Ker se zaradi oddaljenosti ne moremo udeležiti mnnbrvskih dnevov, proslavimo Slomška v 1 domači ian.
Strela zažiga
V	nedeljo, dne 21. junija, je zadivjala nevihta nad Oplotnico pri Slov. Konjicah. Gasilc.1 so se ravno pripravljali za tombolo, ko je ob pol 1 udarila strela v električni vod in od tam preskočila v skedenj mladega posestnika Jožefa Oberski. V trenutku je vzplapolal ogenj in takoj se je užg&la zraven stoječa enonadstropna stanovanjska hiša. Na kraj požara so takoj prihiteli domači gasilci, malo pozneje še iz Konjic in Tepanja. Požrtvovalnosti gasilcev se je zahvaliti, da se je ogenj loka-liziTal samo na to hišo; goreča hiša je ravno sredi vasi in so sosedje oddaljeni samo 3 do 4 metre. Tako je postala lepa domačija v eni uri kup razvalin. Udarec je tem hujši, ker je mladi gospodar šele letos prevzel posestvo po umrlem očetu.
Škoda je velika in le deloma krita z zavarovalnino. Vsa čast gasilcem in sosedom, k' so z velikimi napori družini vsaj deloma rešili pohištvo.
Dolnja Lendava
Pred dnevi je priredilo Društvo slušateljev filozofske fakultete iz Ljubljani poučni izlel v Prekmurje. Obiskali so tudi Dolnjo Lendavo, kjer so bili na'i vse prijazno sprejeti. Učitelj g. Kokolj, znan folklorist, jim je razkazal vse krajevne znamenitosti, povdarjajoč trpljenje ljudstva za to zemljo, ki jo je ohranilo Jugoslaviji. G. veroučitelj Verbajnšak pa jih je seznanil s socijalnimi nepri-likami, ki kričijo po temeljiti spremembi in izboljšanju, ker žal se je do zadnjega časa na lem polju storilo le zelo malo. Opozoril je gg. akademike zlasti na prizadevanje g. poslanca dr. Klara, da se čimpreje izvede velikopotezna akcija na soci-jalnem polju v korist ljudstva, ki je obubožalo v teku stoletij za to, da je ohranilo sebi in potomcem materin jezik, državi pa lepo pokrajino.
V	imenu mestne občine in prebivalstva brez razlike narodnosti, pa jih je pozdravil g. predsednik občine A. Bačič, ki je storil vse, da bi bilo bivanje mlaiim filozofom v Lendavi čim prijetnejše. Gotovo jim bo ostala gostoljubnost tukajšnjega prebivalstva v najlepšem spominu, V tozadevnem poročilu v »Jutru« bi popravili netočnost — saj dovoli pisec dotičnega poročila — da imamo poleg gospe Poppel še dosti domačinov druge narodnosti, ki so vsestransko postrežljivi in lojalni ter 3 svojo gostoljubnostjo napram Slovencem manifestirajo za državno skupnost.
Trbovlje
Završni izpiti na meščanski šoli. K završnemu izpitu je bilo od 36 učencev in učenk pripuščenih 29; od teh je napravilo 5 z odličnim, 12 s prav dobrim in 6 z dobrim uspehom. Odklonjenih je 6 učencev za dva meseca.
Razstava šolskih izdelkov na meščanski šoli bo za sklep šolskega leta v šolskih prostorih.
Nabori bodo letos v Trbovljah 31. julija in 1. avgusta, vojni razpored pa 2. avgusta.
Vožnje gramoza odda gradbeno vodstvo ceste v Marija Reki. Ponudbe je staviti do 25. t. m.
Zagorje
__ Svetoplaninci so se postavili pri procesiji sv. Rešnjega Telesa preteklo nedeljo. Krasno vreme in zagorska rudniška godba sta privabila mnogo Zagorjanov in Trboveljčanov. Lepo je bilo videti dolgo procesijo, ki se je vila po običajni poti. Take udeležbe še menda ni bilo pri procesiji na Sveti planini. Našteli smo samo moških čez 400.
V	Podkraju pri Zagorju je umrla 85 let stara Jera Ažbe. Pokojna je bila zadnja štiri leta slepa, pol leta pa je sploh samo ležala. Pokopali so jo v ponedeljek pojjoldne ob veliki udeležbi. Naj v miru počiva!
Na naš dopis glede kopališča je občinska uprava odgovorila s prepovedjo kopanja na Savi, obenem pa je onemogočila kopanje v Kotredešci, kjer je sedaj prepovedano napravljali jezove, ker se dela s tem škoda. Ne vemo, kje naj se sedaj kopljemo. Sava je pregloboka in prenevarna, Medija je od premoga vsa črne, Kotredešca je deloma že tudi po odpadkih iz klavnice zablatena. Prosimo ponovno občinsko upravo, naj resno razmišlja o tem vprašanju, ^a ugodno rešitev ji bodo hvaležni vsi Zagorjani in Toplicam.
Braslovče
Strela je udarila v kozolec g. Pergerja Antona posestnika iz Presarij pri Braaiovčah. Ogenj se je bliskovito hitro razširil po vsem poslopju, tako da je kozolec v kratkem času jiopolnoma pogorel. Na kraj jpožara je kmalu prišla braslovška požarna bramba s svojo motorno brizgalno, ki je preprečila nadaljnje širjenje ognja.
Z gospodarskega poslopja je padel v ponedeljek zvečer 21 letni hlapec Franc Maček iz Spodnjih Gorč. Domači so ga našli nezavestnega in takoj poklicali zdravnika, ki je odredil, da so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Stanje ponesrečen-čevo je resno.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Petek, nt. junija: 12 Naša. pesem, nafta glasba (plošče). 12.45 Vreme, poročila. 13 Cas, mpored, obvestila. 13.15 Koncert orkestralnih suit (Radijski orkester). 14 Vreme, borza. 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30 Nac. ura: Jugoslovani na mednarodnem kongresu za g,l-H.sbeno vzgojo v F\ra«i v aprilu 193fi (Rinil Adamič). 19.50 Lalo: Namouua, orkes.fcra.lna suifca (plošče) 20.10 Ženska ura: Obisk v dunajski umobolnici Steimhoff II. dol (ga. Hctfevar-Megliičeva). 20.30 Klavirski večer originalnih štirirofmih skladb gojencev g. prof. Toneta Ravnika (prenos vi. Huhadove dvorano). 21.30 Verdijevi zaroki (Radijsk orkoster). 2S (ins, vreme, poročila, »nored. 22.15 Veninger: Verdijevi trlumfii, fantazija (Radijski orkester).
Drugi programit
Petek, 21. junija: Belnrad /.: 20 Prenos H Zagreba. 22.2(1 Beethovnove skladbe. — Belgrad II.: 14 Jugoslovanski boksit (ing. Ostojič). — Zagreb: 20 Xa-grehftki kvartet. 20.30 Klaivlr. 21 Kvartet. 21.3(1 Zbor. 22.15 Lahka glasba. — Dunaj: 19.30 Zbor dunajske opere. 2(1.30 Dunajske melodije. 21.20 Radijski orkester. 23.30 Kvartet. — Budimpešta: 20 Komorni koncert.. 21.20 Salonska glasba. 22.40 Koncertni orkester. — Trst-MUan: 17.15 Plesna glasba. 20.35 Pester večer. 21.30 Komorni koncert. — Him-Bari: 17.16 Vokalni in instrumentalni koncert. 20.35 Ix>z7,ijeva opereta Kralj, stolip in kmet :, nato lrfesna glasba. — Prana: 19.2(1 Orkester im violina. 20.30 Lisztov -Fanst. 22.15 Ploftfc. — 'Variava: 19.45 Offenhachova opereta »Pesem sreče. 21 Simfonični koncert. 22.15 Vokalni koncert. 22.40 Salonska in plesne glasba. — I '.sv nemške postaje imajo ra-zlične zabavne večere, ki se začno ob 20.10. — Strasabourp: 20.45 Simfoničen koncert filharmonije.
fiublfunskc glednUMe
.........................................................................
DRAMA: Začetek ob 20
i Sol>ota. 27. junija: Plesna produkcija šole Mete Vid-
marjeve, laven. OPERA: Začetek ob 20. Petek. 2G. Junija: Othclo. Red B. Gosluje AlariJ Sl-i	iliuUC.
Gospodarstvo
Poslabšanje naše trgovinske bilance
V mesecu maju je bila naša trgovinska bilanca zopet znatno pasivna. Na eni strani imamo stalno visok uvoz, na drugi strani pa je naš izvoz zolo majhen, saj smo izgubili najvažnejšega kupca naših proizvodov: Italijo. Zato je bila tudi naša trgovinska bilanca v maju za 104 milij. Din pasivna, dočim je bila v aprilu pasivna samo za 57 milij. Din.
Razvoj nam kaže naslednja tabela (vse v milijonih Din):
april maj
5 mesecev
uvoz
1935 1936 325.5 326.0 369.1 324.3 1.464.4 1.706.5
izvoz 1935 1936
368.2	268.5
297.3	219.8 1.532.8 1.337.7
Skupno je bila v prvih 5 mesecih letos naša trgovinska bilanca zaradi padca izvoza in dviga uvoza pasivna za 328.8 milij., dočim je bila lani aktivna za 68.5 milij. Din.
Najvažnejši predmeti našega uvoza so bili naslednji (v milij. Din, v oklepajih podatki za april 1936):
surov bombaž 20.6 (14.7). bombažno predivo 29.2 (29.74), volnene tkanine 13.8 (16.9), volna 14.45 (7.35), voln. prediva 6.26 (7.9), volil, tkanine 9.06. (12.87), svileno predivo 10.1 (10.8), nepredelano in polpredelano železo 8.04 (6.8), pločevina 2.34 (4.8), razni fabrikati iz železa 14.15 (16.2), surova nafta 11.2 (2.5), kože domačih živali nepredelane 5.54 (6.6), riž 2.3 (2.6), limone in pomaranče 0.96 (1.5), ostalo južno sadje 1.1 (2.24), kava 4.6 (4.1), premog vseh vrst 6.3 (10.5), stroji, orodje in aparati 30.0 (25.0), elektrotehnični predmeti 6.5 (9.0), prevozna sredstva 11.16 (10.36), umetne organske barve 6.5 (7.3) rotacijski papir 3.66 (3.66).
Izvažali pa smo naslednje predmete: koruza 0.3 (4.5), otrobi 1.0 (1.6), fižol 1.5 (1.6), hmelj 0.54 (2.0), tobak v lističih — (21.6), konoplja 6.2 (13.4), konji 4.9 (4.465), goveda 4.6 (3.45), prašiči 28.6
Strojno ati človeško delo ?
Zagrebški »Jularnji liste poroča, da je banska uprava donavske banovine razglasila, da je z ozirom na nezaposlenost kmetijskih delavcev prepovedano s stroji kositi žito, ječmen, pšenico in travo, kakor tudi vezanje s stroji. Takih strojev se smejo posluževati samo lastniki, in še to samo na svojih posestvih. Nobena druga poraba strojev na tujih posestvih ni dovoljena, čeprav to izvršujejo zakupniki ali tretje osebe. Stroji ne smejo povečavati krize.
S tem je načela donavska banovina zelo važno vprašanje, vprašanje porabe strojev in po njej povzročeni brezposelnosti. Ni to vprašanje važno samo za kmetijstvo, ampak sploh za vse gospodarstvo, zlasti pa za industrijo. Tehnični napredek gre še vedno naprej k novim izumom, ki racionalizirajo v še večji meri že itak racionalizirano delo. Toda čim večji napredek, tem bolj občutne so njegove socialne posledice. Danes gledamo na vse vprašanje drugače, kot so n. pr. gledali na to angleški in nemški tekstilni delavci pred 100 leti, ko bo razbijali stroje, ki so jim vzeli kruh. Vendar pa moramo baš v zadnjih letih, ko je kriza zajela toliko število delavstva, opustiti Stališče, da ne smemo preprečevati razvoja moderne tehnike, temveč moramo upoštvati tudi vse socialne momente, ki jih povzroča eliminiranje tolikega števila delavstva iz produkcijskega procesa, ker so delovne roke nadomestili cenejši stroji.
Strokovnjaki trdijo, da je kljub povečanju zaposlenosti v celi vrsti držav ostalo še vedno izredno veliko število brezposelnih, kakršnega od prejšnjih boljših časov nismo vajeni in te brezposelnosti je kriv baš tehniški napredek. Tako brezposelnosti pravijo tehnološka brezposelnost, ker jo je v veliki meri povzročil napredek moderne tehnike. Cenijo, da je tehnično izboljšanje v kmetijstvu severnoameriških Zedinjenih držav od 1919—1927 dovolilo zmanjšati število delavcev za 2 in pol milijona. Za toliko se sicer število kmetijskega delavstva ni zmanjšalo, pač pa za 800.000. V Belgiji so poskušali ob priliki gotovih javnih del pospešiti človeško delo in omejiti delo strojev na minimum. Toda po nekaterih poizkusih so ta sistem opustili, ker je bilo ročno delo le prepočasno, zelo težko za delavca in pa tudi odločno predrago. Podoben poizkus so napravili v Ho-kndiji, ki je tudi za nas poučen. Merodajni faktorji so poizkusili nadomestiti razne kosilne etro-
Občina Selnica ob Dravi, srez Maribor-levi breg,
razpisuje mesto
občinskega delovodje
ftolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake šole in 3 leta prakse kot obč. delovodja. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v Službenem listu pri tej občini.
(27.24), drobnica 2.14 (0.45), perutnina 1.2 (1.4), sveže meso 7.74 (9.64). izdelki iz mesa 3.1 (4.0), svinjska mast 6.3 (10.3), jajca 12.1 (11.6), goveje kože 3.9 (4.5), drva 0.2 (0.08), stavbni les 34.t (47.3), oglje 0.64 (0.57), hrastovi žel. pragovi 2.2 (3.7), bukovi žel. pragovi 1.3 (1.0), izdelki iz lesa 0.9 (2.6), cement 2.5 (3.4), surov baker 29.7 (23.3), rude in zemlja 16.8 (23.95) itd
IZVOZ LESA.
Tabela nam kaže razvoj našega izvoza lesa lani in letos v tonah:
	drva	stavbni les	oglje
maj 1935	12.569	95.027	1.878
nov. 1935	10.900	75.880	2.824
dec. 1935	960	42.834	512
jan. 1936	1.494	27.547	1.017
februar	739	34.788	300
marec	654	45.304	729
april	561	54.968	1.161
maj	1.209	38.923	1.255
Ta tabela nam kaže, da je izvoz stavbnega lesa v inaju izredno padel, je pa še vedno višji, kot v februarju in januarju, ko j« bil najnižji.
Sliko o gibanju vrednosti izvoza losa pa dobimo iz naslednjih številk:
maj 1935
november
december
jan. 1036
februar
marc
april
maj
87.994.000	Din
70.782.000	»
44,051.000	>
28,519.000	> 29,969.000
40,849.000	j.
52,676.000	»
39,329.000	»
Skupno je znašal v prvih petih mesecih letos izvoz lesa 191.34 milij. Din, dočim je v istem času lani znašal 326 milij. Din, kar pomeni zmanjšanje za 134.66 milij. Din, kar je velika vsota in daje misliti.
je z ročnim delom ter so v ta namen podelili znatne premije onim kmetovalcem, ki so vršili sami ali pa s pomočniki delo na roko. Sicer je odstotek žita, pokošenega in požetega na ta način zelo narastel, toda na drugi strani ta način žetve ni prinesel baš onega, kar je bil namen: ni se zmanjšalo število brezposelnih in tudi kmetijstvo je le malo več delovnih moči zaposlilo (praktično skoro nič).
V nekaterih državah so šli še dalje: tam je racionalizacija zakonito prepovedana. To je n. pr. v Španiji, Čehoslovaški, Holandiji, Italiji itd. Po-j dobno so skušali tudi severnoameriške Zedinjene i države omejiti racionalizacijo in uvedbo strojne-i ga mesto človeškega dela v raznih industrijskih krogih.
Ravnatelj mednarodnega urada za delo Harold Butter je v svojem letnem poročlu mnenja, da morejo taki ukrepi prinesti trenutne uspehe, toda to ni način, s katerim se da pobijati tehnološka brezposelnost. Pravi, da ne smejo prihranki na plačah zaradi racionalizacije zmanjševati kupne moči delavstva. Če se ti prihranki porabijo za znižanje prodajnih cen, potem ta prednost, ki izhaja za celokupno narodno gospodarstvo, v gotovi meri kompenzira trenutno nezaposlenost nekaterih delavcev. Če pa služijo prihranki za povišanje plač delavstva, ki ohranijo svojo zaposlitev, da se jim rekompenzira povečanje njih produkcijske zmožnosti, predstavljajo prihranki splošno prednost v tem primeru. Če pa ostanejo prodajne cene ne-izpremenjene in se dobički hitreje povečujejo kot mezde delavstva, kot se je lo videlo v severnoameriških Zedinjenih državah pred gospodarsko krizo, potem naslaja neuravnoteženost, ki mora nujno imeti težke gospodarske in socialne posledice.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke z dne 22. junija kaže te-le postavke (vse v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. junija):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.471.8 (plus 3.0), zlato v inozemstvu 57.2, valute 0.175 (plus 0.005), devize 9.3 (—1.4), skupno podlaga 1.538.5 (plus 1.7), devize izven podlage 409.0 (plus 34.9), kovani denar 440.85 (plus 16.8), posojila: menična 1.338.5 (— 1.0), lombardna 251.7 (plus 0.06), skupno posojila 1.590.2 (—0.94), razna aktiva 609.9 (- 23.4).
Pasiva: bankovci v obtoku 4.699.0 (—51.06), drž. terjatve 18.67 (plus 10.15), žiro 838.9 (plus 53.44), razni računi 896.3 (plus 5.6), skupne ob- j veznosti po vidu 1.753.9 (plus 69.2), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 367.64 (plus 11.76).
Bankovci v obtoku ter obveznosti po vidu 6.452.96 (plus 18.16), skupna podlaga s primom 1.977.0 (plus 2.2), zlato v blagajnah s primom 1.891.3 (plus 3.9).
Skupno kritje 30.68 (30.68) %, od tega samo kritje v zlatu v blagajnah 29.30 (29.33) %.
Ponovno se je v dobi od 15. do 22. junija povečal zlati zaklad, v še večji meri pa devize, ki se
ne štejejo v podlago, ki so že preseglo vsoto 400 milij. Din. Na koncu leta 1935 60 znašalo 331.64 milij., sedaj pa že 409 milij. in so torej v skoro 6 mesecih narasle za 78.5 milij. Din. Istočasno pa sei je podlaga brez priina povečala od 1.464.3 na 1.538.5 milij., torej za 74.3 milij. Skupno povečanje znaša nad 150 milij. Din v dobi pol leta.
Pasivne postavke kažejo, dn se že zbirajo rezerve za bližnji ultimo. S slanjom žira na 838.9 milij. smo dosegli nov rekord, ki je višji kot lanski, lani smo imeli na žiru največ 80056 milij. Din dne 22. novembra.
*
Trgovinska pogajanja. Kot znano, so v teku trgovinska pogajanja z Grčijo. Pričakovati pa je še letos pogajanj z Madjarsko za povečanje kontingentov in boljšo ureditev plačilnega prometa. Tudi stojimo pred pogajanji s Poljsko in verjetno je, da bo kmalu prišlo do pogajanj z Italijo v zvezi s predstoječo ukinitvijo sankcij. Na jesen se more pričakovati tudi pogajanj za povečanje prometa z nordijskimi državami.
Nove naprave borskih rudnikov. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o novil instalacijah borskega rudnika bakra za elektrolizo bakra, poročamo še, da bo v Boru zgrajena tudi velika naprava za proizvajanje žveplene kisline, na kar je pristala ludi uprava borskih rudnikov in bo naprava že drugo leto izročena obratovanju.
Število nezaposlenih v naši državi se je v teku meseca maja zmanjšalo od 21.436 moških na 13 725, število nezaposlenih žensk pa od 4259 na 2947. Seveda sc ta statistika nanaša samo na delavstvo, ki je iskalo dela pri borzah dela.
Izobraževalni tečaji za obrtnike v Mariboru. Mariborska obrtnopospeševalna poslovalnica Zbornice za TOI, je v torek 23. t. m. končala XX. tečaj mojstrskih izpitnih predavanj. Ta tečaj je obsegal 34 ur predavanj in se je vršil ob 3. junija naprej. Udeleženci so bili izključno rokodelski pomočniki iz najrazličnejših strok, večinoma iz Maribora, deloma pa tudi iz bližnje in daljne okolice, tako iz Slov. Bistrice, Slov. goric in iz ptujskega okraja. Njihovo število je znašalo 60. — Prihodnjo nedeljo 28. t. m. se enak tečaj otvori pri Sv. Lenartu v Slov. goricah s to izjemo, da se bodo tam vršila predavanja skoz 3 v dnevnem času, vsak dan po 9 ur. S tem je dana posebno rokodelskim obrtnikom in njihovemu naraščaju iz Slov. goric zelo ugodna prilika, da si pridobijo za rokodelskega obrtnika najnujnejše potrebno teoretično izobrazbo. Kdor se za tečaj zanima, naj se javi v nedeljo 28, t, m. ob 8, uri zjutraj v osnovni šoli pri Sv. Lenartu. Posebno je priporočljiva udeležba za rokodelske pomočnike, ki bodo predavano tvarino zelo potrebovali pri polaganju mojstrskih izpitov. — V kratkem se vrši v Mariboru prikrojevalni tečaj za žensko krojaštvo. Ta tečaj priredi obrtnopospe-ševalni zavod pri banski upravi. Prijaviti se je treba takoj. Enak tečaj se bo v Mariboru ponovil šele čez 2 leti.
Mizarski strokovni tečaj za kalkulacijo. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani, priredi za mizarske mojstre in pomočnike mizarski strokovni tečaj za kalkulacijo. Tečaj se bo vršil v prostorih Tehnične srednje šole v Ljubljani pod vodstvom profesorja Janka Lenarčiča in sicer ob nedeljah od 8—12 dopoldne od 5. julija do 6 septembra t. 1. Kdor želi obiskovati ta tečaj, naj sc javi najkasneje do 4. julija t. 1. pri Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10-11., ali pa na dan pr.ičetka tečaja pri vodji tečafa na Tehniški srednji šoli (vhod čez dvorišče).
Likvidacije. Nabavna in prodajna zadruga na Selu pri Bledu, r. z. z o. z., Prehrana, družba z o. z. z. v Celju, Styria, petrolejska prometna družba z o. z. v Celju.
Prva hrvatska štedionica v Zagrebu je na
seji svoje uprave sklonila s 1. julijem izplačati v celoti vse stare terjatve na vložne knjižice, ki dne 23. aprila niso presegale 200 Din, in terjatve v tekočih računih do 5000 Din. Tako je odslej prostih za razpologanje 52.378 kom. vlog; skupno jc imela na koncu 1932 Prva hrvatska štedionica 102.699 vlagateljev. Nove vloge so letos narasle od 164 na 200 milij. Din.
Prekmurska banka d. d. v Murski Soboti objavlja bilanco za 1935, iz katere je razvidno, da so se lani hranilne vloge znižale od 12.27 na 11.68 milij., upniki pa od 4.53 na 4.29 milij. Din. Med aktivi so se znižale menice od 5.7 na 5.4, dolžniki od 10.84 n 10.11, povišale pa so se nepremičnine. Pri brutodonosu 1.03 (1.3) milij. je znašala izguba za 1935 9.705 Din, 1934 pa 10.701 Din, kar se pa ; krije s prenosom dobička iz prejšnjih let. Med iz- j datki se je zlasti znižala postavka davkov.
Švica omejuje trgovino z zlatom in devizami. Švicarski zvezni svet jc sklenil uvesti stroge ukrepe proti špekulaciji z zlatom in devizami. Sklenil ic, da sc kaznuje tisti, ki v špekulativnem namenu naredi kakšno dejanje ali posreduje pri dejanju, ki more škodovati valuti ali kreditu, in kdor poživlja na taka dejanja, z zaporom ali z globo 100.000 švicarskih frankov. Posebno so prepovedani naslednji špekulacijski posli: nakup in prodaja zlata na termin, posojila na zlato in devize in nabava deviz na termin, v kolikor sc ne dei utemeljiti z odgovarjajočim trgovskim poslom kot podlago. Nadalje je kaznivo naklepno navajanje in razširjanje neresničnih dejstev, ki lahko škodujejo kreditu države ali pa izpodkopujejo zaupa-
nje v valuto, s ku/iujo do 20.000 švicarskih frankov ali / zaporom. Kazni zapade tudi oni, kdor ta prepovedana deianja naredi v inozemstvu Proti inozemcem sc lahko proglasi izgon. I/ pravnih poslov, ki nastajajo po določilih tc naredbe, nc izvirajo nobene terjatve.
Znižanje diskonta v Holandiji. Holandska banka je znižala diskont od 4.5 na 4 odst.
Dobavo. Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 26. junija t. I. ponudbe za dobavo elektromotorjev; do 30. junija za dobavo prednih signalov, 135.000 kg negaSt-nega apna, 3 kompletnih vlačnih za|>ornic, stojulnih vijakov in pritožnih ploščic, saobručajno komerci-jalno odelenje pa do dne 30. junija |>onudbe za dobavo 30 kg carinske vrvice z žično vlogo. Dne 26. junija ho v Intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo 13.100 kg kisa za potrebe vrbaske in osiješke divizijske oblasti.
Strojni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 1. juliju t. 1. ponudbe za [x>pravilo kožuhov.
Borza
Dne 35. junija.
Denar
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi neznatno popustil na 8.94—9.04 na zagrebški borzi na 8,87—8.97. dočim je v Belgradu beležil 8.90 blago. Grški Itoni so beležili v Zagrebu 29 blago, v Belgradu 28.15 -28.85. Angleški funl je na ljubljanski borzi popustil na 245.75 hlago, na zagrebški na 244.20 215.80, na belgrajski 243.70- 245-30. Španska pezeta je v Zagrebu beležila 6.60—6.70,
Nemški čeki so se v Ljubljani učvrstili na 13.95—14.15, na zagrebški borzi na 13.90—14.10, za sredo junija so beležili 13.81—14.01, ,.a konec julija 13.7750—13.9550, za sredo avgusta pa 13.75- 13.95 VBelgradu so beležili 13.8874—14,0674.
Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold. , . . 2961.01 —297561
Berlin 100 murk...... 1756.08—1769.95
Bruselj 100 belg......738.47— 748.53
Curih 100 frankov...... 1424.22—1431.29
London 1 funt....... 219.27 — 221 82
No\vyork 100 dolarjev .... 4S40.87—4876!fi8
Pariz 100 frankov......288.61— 290.05
Praga 100 kron....... 181.05— 182.16
Ves promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,230.311.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.265, London 15.4375, Newyork 307.25, Bruselj 51.90, Milan 24.25, Madrid 42, Amsterdam 208.10, Berlin 128.60, Dunaj 57.25 Stockholm 79.60, Oslo 77.575. Kopenhagcn 68.925, Praga 12.72, Varšava 57.70, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.805, Buenos-Aires 0.&175.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% invest. posojilo 82 den., agrarji 47.50—48.50, vojna škoda promjitna 370 den.. begluške obveznice 67—68, 8% Blerovo posojilo 86 do 87, 7% Blerovo posojilo 76.50—77, 7% posojilo Drž. hip. banke 86—87.50, Trboveljska 1(M den.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 82 den., agrarji 47 den., vojna škoda promptna 372—373 (371, 372), begluške obveznice 69.50 den., H% Blerovo posojilo 80—87 (86), 7% Blerovo posojilo 76.50—77 (76.50). — Delnice: Priv. agrarna banka 233—230, Trboveljska 140 den., Oslj. sladk. tov. 120—185.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 83.50—84.50, voj. škoda promptna 371—372 (373.50, ,372) 9. 370—371.50 (372.50, 371.50), hegl. obveznice 70.25—70.75 (70.25, 70); 69.25—69.75 (69.50). 8% Blerovo j>osojilo 85.50—86.50, 7% Blerovo posojilo 76—77 (76.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 87 do 88. — Delnice: Narodna banka 6260 dne., Priv agrarna banka 235.50—238 (237, 235).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica, oves, ječmen, moka neiz-premenjeno. — Rž in fižol ne notirata. — Koruza bč., srem. in ban. 101—102. — Otrobi bč. 100—102, srem. in ban. 96—100. — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Hmelj
Čc je hmeljskn rastlina srečno ušla gladovnemu bolhaču in io sedaj branimo zakrknjene peronospore in jo hočemo tudi braniti grozečemu rdečemu pajku, jo čaka pri sedanjih vremenskih razmerah nova opasnost — in siccr toča. Čituli smo, da je )>red kratkim ta huda šiba božja neusmiljeno uničila vse jx>ljske pridelke in hudo oklestilu vitko hmeljsko rastlino njenih panog v okolici školje vasi pri Celju in tuko spravila kmcta-hmeljarja ob zadnjo uteho pri teh itak žalostnih razmerah. Kaj nui jc storiti? Hmeljarsko društvo mu priporoča: 1. da odreže z ostrim nožem vse uničene, pa še nc odpadle rastlinske dele, 2. da i/.goji novo glavno panogo, ali pa uporabi izmed morda šc stalih najčvrstejšo v to svr-ho, 3. da okrajšo vse nižje stoječe, da očvrstiio glavno, 4. da potrosi vsaki rastlini ik> 5—10 dkg čilskega solitra in 4—6 dkg 40% kalijeve soli (za fosfor jc prepozno) in 5. da prav visoko obsipljc rastline, skrbno uničuje plevel in zemljo ponovno zrahlja s kultivatorjem in brano. — To je vse, kar more svetovati Hmeljarsko drušlvo.
Kulturni obzornik
Kulturno pismo iz Belgrada
Belgrad v juniju 1936.
V zadnjem času je tu res prav bogato umetniško življenje: Razistava umetnikov iz vse države na Ka-limegdanu v paviljonu Cvete Zuzorič — osma pomladanska izložba; v Inžinjerskem domu je bila razstava ruskih romantikov z večjo Rjepinovo kolekcijo. Zanimivo je, da je na tej razstavi odkupila Češkoslovaška država sliko Vasnecovga za 100.000 frankov. Slika roma sedaj v neki praški muzej. Najvažnejša pa je razstava Modernega francoskega slikarstva v muzeju Princa Pavla.
Le škoda je, da je ta naš Belgrad tako hudo daleč od nas! Saj je delj kot Dunaj in celo Praga. Če bi pa človek sodil po kvaliteti in kulturi potovanja, je pa delj od Berlina, Pariza ali pa še kateregakoli drugega ccntra . . . Potovanje našega umetnika je še v Kranjsko goro — drago. Kai pa Belgrad, ali Skoplje, ali Cetinje? Resnično je, da mora državljan čimbolj poznati lastno domovino, ali, da jo mora njen umetnik najbolj poznati, je pa še bolj resnično. Mogoče še več kot tri četrtine ljudi se vozi po naših železnicah z velikanskimi popusti — ali umetniku, ki vsaj toliko, in verjetno je, da veliko več napravi za domovino, kot zgornji popust-
_ on ne dobi popusta, njemu to ni dano,
njega če le mogoče tudi nikdo priznati noče! Pa pustimo to. Ne z dobro voljo — z razumevanjem naj sc lake stvari urede! Ne v breme, v ponos je
na.-oau um-uiuM.. —	n„n ij...ic nc i-----a I
srbski in Ki-vaški umetnik naše OŽie domovine —
mi ne njihove. In sploh se ne poznamo! To, če se na leta kje dva srečata, ni nič, prav tako ni nič, če kdo kdaj kaj pošlje na razstavo tja. V Belgradu od slovenskih umetnikov še vedno poznajo samo le Jakopiča in Kralja (kot umetnike) in kot osebo pa Zupana. Ko se nas je zadnjič pripeljalo kar petnajst, so kar strmeli. Z istim dnem so se tudi pripeljali umetniki sem na francosko razstavo iz Sofije, prav tako število kot nas. Domenili smo se za skupni tovariški večer — ker se je ta vršil šele tretji večer, se je do takrat moralo več kot polovico naših fantov odpeljati nazaj proti Ljubljani. Vendar pa je bilo še na sestanku y bolgarskih, čez 20 srbskih in 6 slovenskih umetnikov. Razmo-trivalo se je o raznih tovariških in umetniških zadevah. Kako potrebno je tako tovarištvo — vsai paTkrat na leto bi moralo biti! — in v slogi bi kmalu naredili red v umetniškem in socialnem vprašanju — med pravo umetnostjo in kičem; med resničnimi umetniki in kičarji diletanti, k; 6e vrivajo v umetnost.
V paviljonu Cvete Zuzorič jc letos razstavilo 82 slikarjev, 27 grafikov in 17 kiparjev, skupaj 289 del. Ze število razstavljalcev jc ogromno. Razstavljenih del v tem danem prostoru pa trikrat preveč. Zato je aranžma razstave obupen. Obupen za prireditelje, za aranžerje same, obiskovalce razstave — najbolj pa za razstavljalce. Slike visijo 3 do 4 ena vrh druge, brez občutka ali vsaj malo harmo-nira ena z drugo ali ne. Poleg mojstra visi dile-tant najnižje kvalitete in obratno Vendar je paviljon s svojimi prostori dokaj simpatičen in na tako prireditev pride toliko blaga, da bi ga primerna žirija lahko odbrala toliko, da b' prireditev res im;!» umelmSki ?nnrni. Ali I" — kat smo letos videli, iahko vse razstavlja, kar leze ino gre.
Nujno bi bilo, da vodstvo svoj načrt prekorigira. Naj povabi le res kvalitativne umetnike iz vse države; vse ostalo naj pride pod strogo žirijo, ki naj bo sestavljena tudi iz umetnikov iz Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Lc na ta način bodo razstave na umetniški višini, vredne svoje misije in imena, v ponos domovini in prestolici in tudi raz-stavljalcem samim. Pa kar je tudi važno: v občudovanje tujcu! In samo na ta način se bo ustanovila tradicija, na katero bodo tudi poznejši rodovi gledali s ponosom in samo na ta način so to razstave, ki imajo poučen, vzgojen in pravd kulturni pomen — sicer jc le bazar, samo bazar.
v Od Slovencev so letos tu razstavili: Rihard Jakopič, Matija Jama, kiparja Lojze Dolinar in Tine Kos, Tone in France Kralj, Božidar Jakac, Maksim Sedej — ta imena so tu v tem gozdu slik in kipov vidna in dokumentirajo umetniško kvaliteto. Srbov in Hrvatov, ki so vidnejši, je tudi precej — pa naj omenim lc najvažnejše, da ne pridemo predaleč. To so: Jovan Bjelič, genialni pa-rižan Milivoj Uzelac, kiparji Studin, Tomo Rosan-dič, Palavičini, Fr. Kršinič, Vladimir Becič in zopet slikarji: Milan Konjovič, Peter Lubardo, Lazar Li-čenovski .Vilko Gccan, Josič Mladen, Kamilo Ru-žička, letos umrli Ignjat Job — pa še nekateri. Torej že našteta imena kažejo dovolj, da bi bile lahko lc razstave resnično reprezentativne iz vseh vidikov! Obisk razstave ie bil odličen. Vstopnina 10 Din. Vseh prodanih del jc za približno 200.000 Din.
V muzeju Princa Pavla se nahaja razstava, ki traja še sedaj — moderne francoskc umetnosti.
Slike so nameščene v krasnih dvoranah v tretjem nadstropju muzeia in zelo okusno aranžirane Te razstava je res dogodek svoje vrste — tud' v Pa- I
rizu težko človek naleti na takole zbrano kolekcijo. Res je, da gotova dela (Picasso, Braque) šc niso prebavna za našega povprečnega človeka. Pa tu ne moremo razpravljati o tem. Presenetljivo je pa ta razstava tudi podučna, tako za ljubitelja umelnosli, kot povprečnega gledalca in zlasti — umetnika. Tu se vidi nazorno, da se mora resnični umetnik pri delu popolnoma sprostiti (brez nazorov!) — razum in srce postaneta eno — in samo tako lahko nastane umetnina. — Tudi to se vidi: najprvo je treba umetniku veliko znat: (rokodelstvo, akademstvo) in potem se šele »poenostaviti« sprostiti... ne pa obratno, kar često vidimo tudi pri nas doma. Tudi umetnik si lahko dovoli še tako formo — pa človek ne bo imel občutka deformacije, kot ga ima pri vsakem, ki tako začne brez tistega, ki mu pravimo znati — lo se pravi brez umetniške izobrazbe in kulture.
Takole razstavo ni šala prirediti — ker so dela milijonske vrednosti — je treba zanje garantirati. In to je v tem slučaju storila država. Zanimivo je ludi, da jc to kolekcija, ki je last pariškega trgovca z umetninami Rosemberga. Umetnine so skoraj vse neprodajne.
Drugih prireditev tega značaja tu ni. Pač pa pride po francoski — finska umetnost sem. In šc drugi načrti so — zato je res škoda, da smo tako
daleč, daleč od Belgrada!	Miha Maleš.
*
K trislopetdesctletnici	Trubarjeve smrti hode danes ob 19 na njegov spomenik položili venec. Ker pade niegova smrt na 28. t. m. na predvečer
proslav A. M. Slomška v	Mariboru, sc ga bomo mi spomnili jutri.
Kakšna je bila Troja?
izsledki ameriških raziskovalcev na trojanskih razvalinah
Stara Troja je tisočletja slovela po Honierjevih pesmih. Toda dolgo nihče ni vedel, ali je to mesto res kdaj stalo. Sedaj pa vstaja stara Troja po treh tisočletjih zopet na dan, in sicer na gričku, ki se dviga kakih 5 kilometrov od vhoda v dardanelske ožine na azijski strani. Ze leta 1868 je nemški raziskovalec Schliemann začel kopati tamkaj, kjer je mislil, da je stala stara trojanska trdnjava. Pozneje so mnogi drugi njegovo delo nadaljevali. Vsa izkopavanja pa so dokazala, da je stara Troja res stala tamkaj in da je bilo to važno zgodovinsko mesto. Homerjeve grške pesnitve so torej v pesniški obliki opevale zgodovinske dogodke, ki so se godili pred kakimi 3000 leti v tistih krajih.
Sedaj izkopava na tistem kraju ameriška eks-pedicija vseučilišča v Cincinati. Voditelj te ekspe-dicije Forsdyke je v londonski »Times« objavil glavna dognanja dosedanjega izkopavanja. Iz tega poročila bi se splačalo v kratkem povzeti nekaj zanimivosti:
Kdor danes obišče tiste kraje, bo pred seboj resnično zagledal visoke zidove nekdanje Troje. Iz izkopanih zidov tega nekdanjega mesta, ki je bilo prav za prav manj mesto kakor pa utrjeno kraljevsko gradišče, se da danes že lepo razbrati, kakšno življenje je nekdaj vladalo med temi zidovi. Zidovi so debeli metra, visoki pa še danes celih 6 metrov. Na zunanji strani so vzidani debeli kameniti kvadri. Vrata in vogali obzidja pa so zavarovani s štirioglatimi stolpi. Na severno-vzhodni strani se zidovje zavije v ostrem ovinku. Ta vogal varuje velik stolp, ki raste iz griča, na katerem stoji. Tukaj dela zidovje tako oster kot, kakor ga dela kljun kake bojne ladje. Prostor znotraj obzidja je nekako toliko visok, kakor obzidje samo, vendar pa se na znotraj dviga v obliki teras, dokler na najvišjem vrhu ne naletiš na razvaline nekdanje palače. To nekdanjo palačo so poznejši grški in rimski stavbeniki podrli, ko so tamkaj zidali svoje templje. Grška svetišča so bila bolj majhna, toda rimska so bila mnogo večja. Rimski cesarji so v Troji postavili svoje narodne spomenike, zlasti pa rodovina Julijcev, ki so trdili, da izvirajo iz rodu Venere in Anhiza, ki je bil bratranec trojanskega kralja Prijama. Konstantin Veliki je baje v Troji začel zidati Konstantinopel, je pa ta načrt opustil, ker Troja nima nobene luke. Prav res pa človek ne ve, kaiišen političen pomen je nekdaj ta kraj imel. Najbrže je bil tamkaj azijski stražni stolp, iz katerega so straže nadzorovale dardanelsko morsko ožino, ki se s tega griča prav lepo vidi.
Trojanska vojska je morda res trajala celih 10 let, kakor pripoveduje grški pesnik Homer. Vendar pa to vojskovanje ni bilo nikako obleganje, kakor si to navadno mislimo. Sicer pa Homer sam nikjer izrecno ne trdi, da so Grki Trojo oblegali. Homerjeva pesnitev, sloveča »Ilijada«, pač opisuje boje med ahajskimi napadalci, ki so bili utabor-jeni ob morski obali, in pa med prebivalci dežele, katere so vodili trojanski gospodje. Po dosedanjih najdbah v teh razvalinah lahko rečemo, da si Homer v svoji pesntvi ni ničesar izmislil, pač pa je marsikako stvar precej pretiraval. Homerjeva >>Ilijada« natančno popisuje trojansko vojskovanje, pretirava pa to popisovanje v tem, da navaja mnogo preveč grških ladij in da pretirava tudi velikost Troje, ki je bila v resnici le 180 m široka ter stoji na zemljišču, ki meri kaka 2 hektarja. Ta prostor potem Homer imenuje mesto. Sicer se pa tudi iz Homerja dostikrat zasveti prava resnica, da je bil ta kraj vendarle majhen. Tako na primer Homer lepo popisuje, kako je grški junak
Moč navade. »Kaj hočete od mene?« »Denar!«
»Kakašno jamstvo pa mi daste za to?«
Ahil trojanskega junaka Hektorja trikrat podil okrog mestnega zidovja, preden ga je ubil. Iz tega sledi, da je tudi po Homerju Troja bilo majhno gradišče in da je pravzaprav Homer v pesniški obliki brez bistvenih sprememb podajal vendarle zgodovinska dejstva.
Tudi popisovanje grške kulture je pri Homerju precej zanesljivo. Homerjevi »Ahajci« niso prvotni prebivalci, ampak so le nekako vojaško plemstvo, ki je zavladalo po večjem delu mikenskih dežela, ki pa se je na Grško preselilo komaj pred dvema rodovoma. Zato njihova vlada ni bila še dovolj zasidrana, da bi mogli vladati brez sodelovanja s starimi grškimi dinastijami. Zato so voditelji tega novodošlega plemstva radi jemali za žene mikenske dedinje, med katerimi je »lepa
Helena« bila menda najvplivnejša, ker je sama vladala Šparto kot kraljica. Ko je bila šele 8 let stara, jo je prvič odvedel Tezej, ki je bil dedič atenskih vladarjev.
Naloga ameriških izkopavanj je bila zlasti ta, da bi našla ahajske elemente v Troji. Predzgodo-vinska snov je precej dobro znana. Izkazalo se je, da začetki takozvanega 6. trojanskega mesta, ki je doslej veljalo za mikensko, sega daleč nazaj v predinikensko dobo. Obzidje so pozneje zgradili, ravno tako tudi stolpe. Naselbina je bila razdejana najbrže po potresu okrog 1. 1300 pr. Kr. Na tem mestu je potem zraslo 7. mesto, ki pa je bilo le skromen posnetek 6. mesta. Obzidje je mnogo bolj priprosto. Hiše, zgrajene iz kamnov starih razvalin, so kar nerodno postavljene. To 7. mesto je bila zgodovinska Troja, katero je okrog 1. 1200 pr. Kr. uničil požar. Zidovi so pa ostali. Hiše so nanovo pozidali in vanje so se naselili ahajski osvojevalci.
Kdaj pa je bilo to mesto končno razdejano in za vselej uničeno, to ni znano in tega ne opeva nobena junaška pesem, vsekakor pa se je to zgodilo mnogo kasneje.
Svinec v proseče ženske
Iz Njujorka poročajo tale krvavi dogodek, ki se jo zgodil v inehikanskem mestu Ciudad Camar-go: V tem mestu, ki leži v mehiški provinci Chi-huahua, se je pred kratkim zgodil velik zločin, ki so ga zagrešili organi mehiške državne oblasti. Članice mehiške ženske zveze so ustanovile odbor, ki je imel nalogo, iti državno oblast prosit, naj dovoli nastaviti več katoliških duhovnikov, ker je doslej za vso provinco Chiliuahua bil dovoljen samo en duhovnik.
Ko so pa ženske prišle pred vladno palačo in tam izrekle svojo prošnjo, je navzočno orožništvo namesto odgovora oddalo na ženske iz svojih pušk
celo salvo strelov. Pri tej priliki so bile tri ženske takoj mrtve, mnogo drugih pa ranjenih. Državna oblast se pa ni zadovoljila samo s tem, ampak je dala zapreti še kakih 20 katoličanov.
V Verakruzu so policaji preiskali neko zasebno hišo, v kateri so našli na steni obešeno sveto razpelo, nekaj svetniških podob ter nekaj molitve-nikov. Zaradi tega je policija prijela in zaprla vse prebivalce te hiše, češ, da so v tej hiši molili. Iz raznih krajev Mehike poročajo, da so državne oblasti katoličanom zaplenile premoženje, češ, ker so se versko udejstvovali.
Tale slika je navidez prava slika miru in pokoja. V resnici pa so to stavkajoče delavke predilnice
v Barceloni, ki stražijo pred tovarno.
Smrt v železniškem predoru
Velika železniška nesreča na Španskem
Med postajama Leon in Monforte na Španskem je skozi gore Ponferrada napravljen železniški predor, v katerem se je v torek zgodila strašna nesreča. Galicijski ekspresni vlak, ki je vozil z naglico 90 km na uro, se je sredi tunela zaletel v tovorni vlak. Sunek je bil tako strašen, da sta se oba vlaka dobesedno zarila drug v drugega. Razvaline obeh vlakov so nagromadene do stropa tunela. Zato pa je reševanje v temi in tesnem prostoru še težje. Po poročijih do srede zvečer so iz razvalin v torek ponoči izvlekli 17 mriičev in 30 ranjencev, med katerimi pa jih bo 15 še umrlo. Reševalci pa do tega časa niti niso mogli priti do obeh lokomotiv. Zato se boje, da je tam spredaj še mnogo več mriičev. Neuradno cenijo število mrtvih žrtev celo na 50. Mrtva sta najbrž oba strojevodje in oba kurjača obeh vlakov.
Nesreča se je baje zgodila zaradi tega, ker
Zastonj češnje
V nekaterih bolgarskih krajih okrog Črnega morja so češnje letos tako obrodile, da kmetje ne vedo, kam bi z njimi. Tega žlahtnega sadu je sedaj toiiko na trgu, da nima skoraj nobene cene več. Zato se kmetom niti ne splača več, da bi obirali češnje, ker bi jih to več veljalo, kakor pa bi izkupili za sadje. Zato so razglasili, da sme vsakdo obirati njihove češnje in jih vzeti kolikor jih hoče, ne da bi mu bolo za to treba kaj plačati. Tako se kmetu večkrat godi: Kadar ima njegov pridelek kako ceno, tedaj je pridelka malo ali pa nič, kadar pa je pridelka veliko, pa nima nobene cene.
signalni uradnik postaje San Miguel, ki je zadnja postaja pred tunelom, ni ustavil ekspresnega vlaka, da bi ga bil opozoril, da je pred njim v tunelu tovorni vlak, ki še ni prišel na postajo. Galicijski ekspresni vlak pa je dirjal z večjo naglico, kakor je sicer predpisana za to progo, ker je imel zamudo, ki jo je hotel popraviti. Vendar pa še ni ugotovljeno, ali je nesreče res kriv signaini uradnik postaje San Miguel, ker je mogoče, da je tudi on sporočilo, naj ustavi ekspresni vlak, prepozno prejel.
Eden izmed rešenih popotnikov popisuje strašne dogodke, ki so se dogajali po nesreči v temnem tunelu, ki je bil poln dima.
Zdravnik. Že tri mesece zdravim tega človeka rumenico, pa mi šele 6edaj pove, da je Kitajec.«
Turška državnika na konferenci v Montreuxu. Turški poslanik v Londonu Feti Okiar (na levi) in turški zunanji minister Ruždi Aras (na desni) pred svojim hotelom v lepem mestu Montreux, kjer bo zborovala takozvana dardanelska konferenca, Na tej konferenci bo Turčija uveljavljala svojo zahtevo, da bi zopet smela utrditi dardanelsko morsko ožino.
Mačka je bila vsega kriva
Iz italijanskega kraja Calcinate poročajo tale zanimiv dogodek:
V neko hišo je zašla tuja mačka. Domači deček je mačko zagledal in jo zapodil iz sobe. Mačka je planila na balkon in pri tem prevrnila cvetlični lonček, ki je stal na balkonu. Lonček je padel na cesto ter je priletel na glavo neke služkinje, ki bi se bila morala drugi dan poročiti. Dekle je bilo takoj mrtvo. Ko je njen ženin zvedel, kaj se je zgodilo, je vzel samokres in se ustrelil. Zvečer istega dne pa so v loteriji izšle tiste številke, ki je bil nesrečni ženin nekaj dni poprej v loteriji nanje stavil. Zadel je 45.000 lir. Ker je bil že mrtev, jih je za njim podedoval njegov starejši brat. Temu so ta denar izplačali isti hip, ko ga je hišni gospodar s pomočjo sodnih slug metal na cesto, ker je bil dolžan za stanarino. Takoj je poplačal svoj dolg, nakar je šel veseljačit ter se pri tem bahal s svojim denarjem. Neki tujec je slišal, kako se ta mož baha z denarjem. Počakal ga je na samotnem kraju, ga pobil, mu pobral denar in v avtomobilu pobegnil. Avtomobil pa se je v diru zaletel v neko drevo ob cesti, pri čemer je bil ropar močno ranjen.
Vseh teh dogodkov je bila kriva torej nesrečna mačka.
Katera vas je lepša?
Komaj so nekoliko prenehale lepotne tekme mladih deklet v posameznih deželah, že prihaja iz Francije novica, da bodo tam začeli prirejate lepotne tekme posameznih vasi. Medlem, ko lepotna tekma deklet res ni imela nobenega pravega smisla in pomena, bi pa lepotna tekma vasi lahko poslala nagib za marsikako koristno prenovitev v življenju vasi.
Zamisel, naj bi se prirejale tekme, katera vas je lepša, je sprožil neki Francoz, ki jc mnogo popotoval po svetu. Ta je dejal, da človek more pravo bistvo kake dežele mnogo manj spoznati po mestih tiste dežele, kakor pa po njenih vaseh. Zato je predlagal, naj bi vodniki tujcev po posameznih deželah tujcem ne kazali le mest, ampak prevsem najbolj značilne dn naijlepše vasi tiste dežele. Na to misel so na Francoskem že začeli nekake poskusne tekme, katera vas je lepša. V ta namen so s>i zbrali celo vrsto vasi in vasic katere so dali na program velikih potovalnih družb. Med drugimi vasmi je na programu vasica Gerberoy v departmentu Oise, ki ima le 92 prebivalcev in ki je menda najmanjša občina Francije. Na programu je tudi stara zgodovinska vas Beaumont s svojimi prastarimi hišami. Posebno nagrado francoskega Touring-kluba pa ja dobila vasica Espelelle med Baski v severnih Pirenejifi. Posebnost te vasice in njeno lepoto je popisoval že Pierre Loti.
Pod geslom »Kdo pozna vasi kake dežele, pozna tudi zgodovino in ljudi te dežele«, se bo poslej lepotna lekma vasi razširila tudi v druge evropske dežele, pri čemer menda iudi naša Slovenija s svojimi lepimi vasicami ne bo prezria.
Bridka izguba. »Najboljšega upnika sem izgubil.« — »Kaj, ali je umrl?« — »Ne, ampak dolg sem mu moral plačati!«
'- ■ •. :..
.V..• ■ 'm ' -fes.'". .

m' imii
mMi
Konec pomorske pustolovščine. Zadnjič smo poročali, da je posadka male ribiške ladje »Girl Pat« pobegnila z lailjn vred. Moštvo je baje šlo iskat sakopane zaklade morskih roparjev. Ladjo so sedaj srečno zajeli v (ieorgctovvnu ▼ angleški Gvajani. Slika, katero je posnel kapitan francoske ladje v tamkajšnjih vodah, nam kaže pobeglo ladjo. Zanimiva je pot te slike, preden je prišla v F,vropo. Iz Georgctov. m jc letalo pre neslo fotografijo v Njiijork. Is Njujorka so jo brezžično poslali v London, od tu jo je letalo prinesh v Berlin, is Berlina pa je po pošti prišla v naše uredništvo.
Generalna slavka v Ko vrni. Pri pogrebu nekega delavca, ki je Mi nsmrčen, ker je ustreli! -vojega židovskega gospod rja, so bili . "ki nemiri in spopadi med dela\, ia policijo. Končno se jc iz teh
nemirov izcimila generalna stavka.
Spoti
Priprave za XI. olimpijske igre 1936
G. dr. Carl Diem, generalni tajnik organizacijskega komiteja za XI. olimpijske igre v Berlinu I, 1936. je napisal o pripravah tole:
Olimpijske igre, ki so bile 1. 1932. v Los An-gelesu, ima še ves svet v svežem spominu. Modro nebo Kalifornije, izredna gostoljubnost Amerikan-cev ter mednarodno športno prijateljstvo, kar smo tam doživeli, so se ravno tako globoko ukoreninili v srcih udeležencev, kakor izborni športni uspehi, ki smo jih tam videli,
Kmalu po zaključku olimpijskih iger v Los Angeles-u so se pričele priprave za igre 1936 v Nemčiji, katere je mednarodni olimpijski komite že 1. 1931. določil za mesto Berlin, medtem, ko so bile zimske igre šele kasneje določene za Gar-misch-Partenkirchen. V začetku 1. 1933. se je kot nosilec priprav osnoval organizacijski komite za XI. olimpijado pod predsedstvom dr Lewalda ter kot sorodna organizacija, organizacijski komite za zimske igre pod predsedstvom von Halfa. Dr. Le-wald in dr. von Half sta člana mednarodnega olim-
fijskega odbora. Državni športni vodja, gospod schatnmer iz Osten je član predsedstva v obeh komitejih ter se zelo udejstvuje. Vlada Adolfa Hitlerja se je kar najbolj zavzela za pripr.ive in vodja ter kancler ni samo osebno prevzel pokroviteljstva iger, temveč je tudi s svojo odločbo glede gradbe državnega športnega polja omogočil, da bo zunanji okvir olimpijskih iger tako velik in tako veličasten, kakor težko kdaj preje.
Športni program iger s tekmami v devetnajstih različnih panogah je s priključitvijo polo, basket-bala, nogometa, hujaka in rokometa obširnejš. kakor oni v Los Angeles-u. Vsega skupaj je skoraj 120 tekem, ki se bodo odigrale, in sicer tako za posameznike kakor tudi za moštva, največ za moške. Načrt za razdelitev tekem na slavnostne dni od 1.—16. avgusta 1936 je izdelan v vseh detajlih in od mednarodnega olimpijskega komiteja in pristojnih mednarodnih športnih zvez, katerih želje so bile merodajne za ureditev programa, potrjen. Razpisi za vse športne panoge so bili 1.1935. v petih jezikih razposlani na športne zveze vsega sveta, tako, da se povsod popolnoma točno ve, na katere tekme se je treba pripravljati in pod kakimi pogoji so bodo vršile. Naj mi bo dovoljeno, da omenim nekaj točk, ki so za XI. olimpijske igre posebno karakteristične.
V prvi vrsti bodo postali pozorni obiskovalci na koncentracijo igrišč. Kar preje pri olimpijskih igrah v toliki meri ni bilo mogoče, se bodo skoraj vse tekme vršile na državnem športnem polju, ker se nahajajo tu skoraj vsi potrebni prostori. Olimpijski stadion za 100.000 gledalcev, plavalni stadion za 18,000 gledalcev, veliko igrišče, ki bo služilo istočasno za polo, poseben stadion za hokej ter za jahalne tekme, igrišče za bashetball ter zadostno število telovadnic. Samo strelske tekmo bodo izven državnega športnega polja, dalje veslaške tekme in hajak tekme, jadranje bo v Kielu, fiftale boksa, rokoborbe in dviganje uteži bo pa v centrumu ležeči nemški dvorani v tako zvani »•Deutschlandhalle«. Ker se bodo vse tekme vršile na razmeroma zelo majhnem prostoru, bb to zelo prijetno. Pri novogradnji olimpijskega stadiona ter ostalih športnih prostorov na državnem prostoru ter v Griinau gre za milijon objektov, ki jih je finansirala državna vlada.
Že v Los Angeles-u se je z zgraditvijo olimpijske vasi pokazalo na pot, da se priredijo olimpijske igre v smislu resnične skupnosti mladine
vseh narodov. Tudi Berlin je — in to je druga točka — v 14 km oddaljenem »Doberitzu, v lepi pokrajini, zgradil olimpijsko vas, katero gradnjo je preskrbela nemška vojska, da bi se tudi z njene strani pripomoglo do te mirnodobne borbe narodov. V lepo urejenih sobah z dvema posteljama, od katerih po 1Q—12 je zgrajenih v enonadstropne hišice, bodo tekmovalci vseh narodov stanovali. Ca. 5000 moških bo lahko stanovalo v tej vasi in že približno eno leto pred pričetkom olimpijskih iger je bilo % teh postelj rezerviranih, oziroma naročenih od tujih narodov. Tekmovalke bodo dobile stanovanja v lepi hiši na športnem polju samem. Za zabavo žensk bo skrbel mednarodno izvežban personal, ki je zmožen raznih jezikov.
Neglede na olimpsko vas pa je našla zamisel, da se v znamenju olimpijskih iger mladina mnogih naroiov pobliže spozna, še nadaljnji izraz v velikem srečanju mladine, ki bo zvezana z igrami 1. 1936. Vsi pri teh olimpijskih igrah sodelujoči narodi so bili povabljeni, da pošljejo skupino 30 mladeničev pod vodstvom v Berlin, ki bodo od državne meje gostje Nemčije. Taborišče, ki bo v bližini športnega polja, bo glavno pozorišče tega srečanje mladine. Končno se vrše pod okriljem olimpijske zastave velike mednarodne zvezdne avtomobilske vožnje, kakor tudi zvezdno letanje za športne letalce vseh narodov pod geslom skupnega vodstva mnogih narodnosti.
Zvesti besedi grofa Baillet-Latour-ja, predsednika mednarodnega olimpijskega komiteja, po kateri naj bodo olimpijske igre več kakor samo neka priložnost za briljiranje za dobro vzgojene krahe pred mednarodnim občinstvom, se bomo skušali poleg tekmovalne strani športa v okviru iger tudi vzgojno uveljaviti. Zato se bo 30 študentov, ki študirajo telesno zgojo, od vsake narodnosti — kot gostje Nemčije o priliki olimpijskih iger, zbralo na športnem pedagoškem kongresu; dalje bo mednarodni kongres športnih zdravnikov ter kongres za uporabo prostega časa, ali »moč potom veselja«. Tako kakor je bila v stari Grčiji zvezana glasba z gimnastiko v sorodstvu, tako je hotel ustanovitelj modernih olimpijad, baron de Coubertin še tekme v umetnostnih panogah v kiparstvu, slikarstvu, glazbi in arhitekturi. Tudi tu se bodo vzporejali uspehi s športnimi.
Največja pozornost se bo polagala na umetniško ureditev in okvirni program iger. Radi, oziroma z umetniškimi tekmami smo dobili novo olimpijsko himno, ki ne bo veljala samo za 1. 1936, ampak — upamo, da bo ostala tudi za bodočnost olimpijska himna. Na večer otvoritve, torej 1. avgusta, bodo v olimpijskem stadionu slavnostne igre z gimnastičnimi pojočimi kori, s katerimi naj se proslavi ideja olimpijske mladine.
Najboljši nemški plesni umetniki, kakor godbeniki, delajo na tej prireditvi, pri kateri bo sodelovalo kakih 10.000 oseb. Ljubitelji nemške glazbe na vsem svetu se smejo veseliti na posebno izbran koncertni progratn v Berlinu. V nasprotju s tem bo pa imelo gledališče izrecno mednarodni karakter.
Da bi pa tudi duhovno zvezo modernih olimpijad s športno kulturo starih Grkov predvelli, bo izvedena velikanska štafeta z bakljami. Circa 3000 atletov — tekačev bo sodelovalo, skozi 7 držav bodo tekli, 12 dni od kraja antičnih' olimpijskih iger, od 01ympije pa do Berlina, kjer bodo prižgali s to bakljo ogenj, ki bo gorel ves čas iger.
Državno prvenstvo Jugo-cup i. t. d.
Spodobilo bi se, da bi sedaj v nogometu delali bilanco o pretekli sezoni, da bi se igralcem dovolil vsaj enomesečni oddih preko poletja in vročine, da bi se počasi začeli pripravljati za bodočo jesensko kampanjo. Vse to bi se spodohilo. Toda^ pri nas je nekam vse drugače. Ko so drugod že davno objavili dokončen rezultat in uspehe tekmovanja, smo mi šele globoko v prepiru, kako naj se letošnje tekmovanje za državno prvenstvo izvede, in ali naj se sploh dokonča.
Zagrebčani silijo z glavo skozi zid. Rekli so, da po sedaj veljajočem sistemu ne bodo tekmovali. Za nadomestek so si izmislili nekak polofi-eijelen ali po polprivaten Jugo-cinp, iz katerega pa sedaj izrivajo Ljubljano, češ, da SK Ljubljana ni Ilirija, a Primorje.da tudi ni Ilirija. BSK se je postavil na edino pravilno stališče in je Zagrebčanom rekel: ali nas bo vseh osem sodelovalo, ali pa nas ni zraven. Kako bo tekmovanje brez Ljubljane in brez državnega prvaka, o tem naj sedaj razmišlja zagrebška svojeglavnost.
Medtem se nadaljujejo tekmovanja za državno prvenstvo. V nedeljo bo v Ljubljani povratna tekma s Krajišnikom, torej naposled vendar neka sprememba. Naši so si zagotovili naskok dveh go-
SK Ljubljana : SK Krajišnik
V nedeljo se na igrišču Primorja nadaljuje tekmovanje za državno prvenstvo v nogometu. To pot je naš gost bosanski prvak Krajišnik iz Banjaluke. Zanimiv je Krajišnik. Kljub temu, da jc malo znan, ima v svojih vrstah izvrstne moči. Na marsikatere so vrgli svoje oči dobrosrčni zagrebški nogometni očetje.
Pravijo, da bo Krajišnik popravil svoj poraz od prošle nedelje. Ali bo to res? Vse je odvisno od naših fantov, ki se morajo zavedati, da samo z nedeljsko zmago ali vsaj z neodločenim rezultatom pridejo do borbe z BSKom.
Ze dalje časa se nekateri v Ljubljani pritožujejo, da nimamo močnejših in zanimivejših nogometnih tekem. Evo prilike v nedeljo.
Pridite in bodrite svoje, pa bomo lahko za to gledali v juliju brbo BSK — Ljubljana.
Pokalni turnir SK Moste
28. in 29. junija bo na igrišču STK Most pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena pokalni turnir, na katerem bodo poleg prireditelja sodelovali še: SK Slovan, SK Grafika in SK Zalog. — Dne 28 junija ob 15: SK Slovan : SK Zalog; ob 16 30 SK Grafika : SK Moste. — dne 29 junija ob 15: premaganca iz tekem prvega dne za tolažilni pokal g. Žtirca. Ob 16.30 zmagovalca zn pokal bana dravske banovine g. dr. Maika Natlačena.
■SA' Jadran. V smislu $ 2.1., I. '1 k.hibovili pravil s« vrši danes ob 20 klubov izrodili občili zbor. Zborovanje sc vrši v salonu restavracije i>ri Mraku, Rimska eosUi. V slnčnin nesklepčnost,! sc vrši Pol ure pozneje drugi občni 'Kur. ki jo sklepčen tn* iriede nn številu do irln Kovanju tipvnvičpiilb elunov (§ '.'n. k p.). Celokupno članstvo so poziva k UiOui iu puJuušlovikii udeležbi.
lov žc v Banja Luki, pa sc smemo upravičeno ' nadejali, da bodo ta naskok vsaj obdržali, če ga ne bodo že povečati. Pričakovati pa je, d<5 se bodo potrudili in ponovili igro iz Banja Luke, ki je zadivila tamkajšnje občinstvo in vzbudila v športnih rubrikah samo prijeten odjek.
Potem bi prišel na vrsto BSK. S tem pa nastaja zopet mala afera med Zagrebčani m Bel-grajčani. Obe njihovi podzvezi sta se namreč domenili za dve medmestni tekmi 28. junija in 5. julija. BSK je 28. prost in lahko da podzvezi na razpolago svoje igralce. Ne tako pa 5. julija, ko ima igrati prvo tekmo z Ljubljano, ki bo medtem, upajmo, šla preko Krajišnika. Za ta dan BSK, naravno, ne bo hotel dati svoji podzvezi nobenega svojega igralca, tako da bi igrala v Zagrebu bel-grajska reprezentanca brez BSKovih igralcev. To pa Zagrebčanom ne gre v račun in pravijo, da sc rajši odpovedo srečanju, kot da bi morali v Zagrebu sprejeti v goste belgrajsko drugo garnituro.
Z glavo se res ne da predreti zidu, Zagreb se »buni« in uganja v športu »visoko politiko« nagaja Ljubljani (zakaj neki?) — Belgrad pa ukrepa, a življenje gre svojo pol naprej.
Celjski šport
V nedeljo, dne 28. t. m. priredi lahko-atlctska sekcija SK Jugoslavije v Celju dvomateh z va-raždinsko Slavijo, katera je priznana lahkoatlet-ska edinica ter šteje med svoje člane prvovrstnega srednjc-progaša Takaša. Pa tudi drugi njihovi atleti so z.elo dobri, kajti Varaždin je priznano športno središče tako v nogometu kakor tudi v lahkoatletiki. Njihovi metalci kopja so med najboljšimi v državi ter celo prvaki. Pa tudi SK jugoslavija postavi močno ekipo, ojačeno z gosti Pleterškom in Urbančičem. Zastopal bo pa njihove barve tudi priznani športnik Gujznik. Prireditev se začne ob 9 zjutraj na Glaziji. *
53 narodov sc jo prijavilo za berlinsko olimpijado. Do 20. I. m., ko je bil zadnji termin za prijavo za olimpijske igre, se je prijavilo iz vsega sveta 53 nrodov, odnosno držav. Med temi so pa samo Iri države, ki bodo sodelovale prav v vseh panogah. Tc države so: Amerika, Madžarska in Nemčija.
Prvi olimpijri v Berlinu. Avstralci so prvo moštvo, ki je sedaj dospelo na berlinsko olimpijado. Prišlo jih je 38. Podali »o se takoj v olimpijsko vas, kjer bodo ostali ves čas olimpijskih iger.
SK Sloran. V peteji ob 18 so vrSi lrc.iii.ng, obveaen 7,n vso igralce, lep, .lože, Kvedor sigurno! Ob '-"H »c vrši Miuiiskl siMtnnek pri KrnSiču. Važno.
Moto — Hcrmes. Odborova seja dano«, v potok, ob 'JI v kavarni Zvezdi«. Važno radi kvalitetno vožnjo.
Planine no dostopne. SPI) ima od soboto daljo oskrbovane vso svoje p»s-tojanke. Potu so prečiščena, lc mi snožlSčih mora planinec paziti in previdno hoditi. Zli viš.to turo jc potrebno jemati s selm.l cepin. Dno 28. hi 211. t. m. sta dva praznik« te.r velja nedeljski vozni listek zn jutranje izletniške vlake iz Iijubl.ln.nc zn po
vrmtrtk v pniierloljek / ivjot i; Ukinil v]nki. Tji ugoflnnsi miingorii vsem slojem, da so v čiui voejern številu od iovejo klicu plauiiu
Zadnji dve konservatorijski produkciji
Ob koncu šolskega leta so gojenci našega konservatorija dali še svoje najboljše in nam pokazali res razveseljiv uspeh svojega umetniškega šolanja, kar daje obenem našemu konservatoriju lepo priznanje.
Na zadnjih dveh produkcijah se je odkrilo vzgojno glasbeno delo z vseh strani. V smeri solističnega petja so nam pokazali svoje sposobnosti sopranistinje Polajnarjeva, Kušejeva, Pavlovčičcva ter dva baritonista Hvastja in L. Rakovec. Prvi štirje pevci so nam iz zadnjih produkcij že znani in so le podkrepili mnenje, ki smo ga že dobili o vrednotah njihovega petja. Na novo je nastopil baritonist' Rakovec, ki ima lep materijal, kateri se utegne z resnim nadaljnim študijem uspešno razviti. Izgovorjava še vedno rada nekoliko šepa. — V pogledu instrumentalne reproduktivne vzgoje so se nam razkrili prav lepi uspehi in je ugodno, da se goje tudi pihalni orkestralni instrumenti, kar bo za procvit domače simfonijske umetnosti zelo pomembno. V tem smislu so pokazali še lepo stopnjo reproduktivne sposobnosti — ne le v tehničnem, temveč tudi v estetskem interpretacijskcm, kar je posebno važno. — L, Pegan na pozavni, I. Turšič na fagotu in M. Raubar na klarinetu. V violinski igri so bili uspehi takisto lepi. Marko Sever se sicer še bori s tehničnimi zaprekami, pa kaže sposobnosti, ki mu bodo ugodno služile za nadaljni razvoj. Kajetan Burger je v tem nastopu pokazal zanosit napredek in izpolnil že nekoč nakazano upanje, da nam bo rastel v smeri prave umetniške poti. Ali Dermelj pa zasluži s svojo plemenito in poglobljeno violinsko igro vso pozornost, ker kaže, da že raste v njem resen umetnik. — Na violoncellu je Karla Jerajeva prav presenetila s toplino in z estetskim občutjem, treba bi ji bilo samo še več zanosa in moči. — Tudi v klavirski igri smo doživeli najboljše. Tu so se nam enako predstavili večinoma že znani talenti, med temi Ksenija Ogrinova, ki je zaigrala sicer lažje skladbe, a te zelo dosledno (le v menuetu je bil srednji kontrast nekoliko prevelik) in z veliko estetsko fineso, kar je pravilna pot; nadalje Goj-mir Demšar, ki se na strogi tehnični osnovi že jako lepo poglablja v resno umetnost; Zorka Bradačeva privlačno obvladuje zakone klavirske igre, le to-
fline ni dovolj, ker so doživetja še preslabotna; van Turšič, ki je jako živ vsestranski glasbeni talent, se tudi v klavirski igri zna poglobili in podali umetniško snov z bogatim izrazom. Marta Osterčeva po je to pot še posebno vzpostavila svoj fini pianistični čut, ki pozna tajne, nepisane postave lepote (izrabljeni stari koncertni klavir pa je že naravnost sramota vladajočih razmer!). — Posebno ugodno pa se je po dolgem času odzvala tudi kompozicijska šola, ki je na ta način prišla zopet v svoj pravi tir. Kajti le na trdno zgrajenih temeljih iz preteklosti lahko zraste uspešna nova zgradba za bodočnost. S svojim »Concerto grosso-za godalni orkester v starem predklasičnem slogu, je Uroš Prevoršek dokazal, 'la že trdno obvladuje osnove kompozicijske tehnike, obenem pa svoj velik skladateljski talent, ki sloni na živi fantaziji, kar nudi najlepše izglede za bodočnost. Tudi je bilo privlačno njegovo dirigiranje, kar je tudi s te vzgojne strani prava pot.	V. U.
Plesni večer bolgarskih akademikov
V teh dneh gostuje po Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Celje) skupina bolgarskih akademikov in sicer s plesnimi prireditvami, ki so zelo prikupne. To, kar študentje podajajo, je prav lep niz stilizi-ranih plesov, ki jih jc na osnovi bolgarskih narodnih plesnih običajev z estetskim okusom priredil član skupine in prvi plesalec Hari Garibov. Občudovanja vrelna je živa ritmična igra, ki je najraje zapletena v zveze enakomernih in neenakomernih ritmov, in užitek je podan ob živih in dovolj' kompliciranih gibih, ki jim dajejo pestre narodne noše lepo privlačnost. Istočasno mika zelo tudi bolgarska narodna glasbena motivika, ki jc odsev orientalskega primitivizma v svojih meliz-matičnih okretih in v vsiljivo vztrajnem ponavljanju. Večer je prikupen in mikaven v svoji nenavadni značilnosti in daje dojemalcem mnogo užitka.
V. U.
Škof ia Loka
Priprave za obrtno-industrijsko razstavo, ki bo
trajala od 12. julija do 16. avgusta, so v polnem teku. Pokroviteljstvo razstave, ki bo velikega obsega, je prevzel g, ban dr. Natlačen. Razstavni odbor tvorijo: g. Planina Lovro, trgovec in posestnik kot predsednik, g. Kavčič F. podpredsednik, g. Šu-bic Anton, zastopnik trgovske in industrijske zbornice, g. Okorn Pavel, tajnik, g. Čadež J., blagajnik; odborniki pa so gospodje Lotrič, Oblak Ivan, Kalan Fric, Krošelj Andrej. Kot spomin na to zanimivo razstavo je knjiga z naslovom »Spomin na 1. obrtno industrijsko razstavo v Škof ji Loki 12. VII. 'lo 16. VIII. Naslovna stran je krasno delo tukajšnjih uršulink, vezava pa delo g. Kokolja. Razstavni odbor je namestil na zelo vidnih mestih pri Zeperči, Godešiču, Vimaših in Posavcu na Podbrezjah velike table z napisom za razstavo. Poleg tega bo na razpolago 80 strani obsegujoča brošura kot nekaka razlaga in kažipot razstave same, kakor tudi kraja škofja Loka, Za to knjigo so napisali članke dr.
P. Blaznik: Škofja Loka in njen okraj v preteklosti; g. Andrejka: škofjeloški cehi; g, J. Veider: Umetna obrt na škofjeloškem ozemlju; slede še poglavja g. Planine Franca in g. dr. Tineta Debeljaka, Z razstavo bo združen tudi pasijon, ki ga pripravlja po originalu škofjeloške procesije (delo p. Romualda v XVIII. stoletju) prof. dr. Fric Dcbcljak. Pasijon bodo igrali na dvorišču osnovne šole v dneh 18., 19. in 25., 26. julija. Poleg pasijona se pripravlja še tombola v korist razstave.
Kot je iz navedenega razvidno, utegne razstava nuditi slehernemu kos užitka, zlasti pa še pasijon, ki bo nekaj izrednega.
Št. Peter pri Nov. mestu
Zadnjo nedejo smo imeli pri nas političen shod, ki se ga je pod okriljem JRZ udeležilo, do 300 mož in fantov. Na shodu sta govorila tajnik JRZ g. To-mazin in član banskega sveta g. Veble. Zborovanje je potekalo v znamenju, bližajočih se volitev, ki bodo na praznik sv. Petra in Pavla. Za tc volitve s,d v,oženi dvc kandidatni listi. Člani naše domače JRZ so izbrali za nosilca JRZ liste g. Antona Žuro, uglednega posestnika iz Mačkovca. Nosilec nasprotne liste pa je g. Anton Rifelj. Ta je bil sicer včlanjen pri tukajšnji krajevni organizaciji JRZ m je hotel biti za vsako ceno bodoči župan. Ker pa so ga naši volivci na tozadevnih vaških sestan-I kih odklonili kot nosilca JRZ liste, je šel med nasprotnike, ki so ga postavili na čelo svoje liste.
1 )e bil° veselje v Izraelu! Strastno so se vrgli v volivni boj naši bivši nacionalisti in komunistično nadahnjeni ljudje iz Novega mesta. Svesti so si bili svoje zmage, a to samo nekaj dni. Zakaj ob nezlomljivih vrstah naših mož in fantov so sc prepričali. da jih čaka za 29. junija pora.z. Nedeljski shod pa je pisal politično smrtno obsodbo g. Riflu, ki je na tako klavrn način prisostvoval temu zbo-r°vanju. Že danes lahko rečemo: Dne 29. junija JRX v Št. Petru ne bo samo zmagala, marveč še sijajno zmagala. Naše združene nasprotnike pa čaka le pogorišče, na katerem si bodo lahko zapeli; .Nikjer, nikjer tolažbe srcu ni. ..«
Žužemberk
Nenadoma je umrl g. Aieksander Majerič, solni kanclist v Žužemberku. V soboto, 13. t. m. Se je odpravil na službeno pot na Rdeči Kamen v kočevskih hribih. Proti večeru se je vrnil domov, zelo utrujen od dolgega pota in vročine. Ko st je odpravljal k počitku, ga je zadela kap. Pri popolni zavesti, dasi ni mogel več govoriti, je lepo sprejel še vsa tolažila sv. vere, v nedeljo zjutraj pa je blagi mož izdihnil. Pokojnik je bd po rodu iz občine Krčevina na Štajenskem. V teku svojega 7-letnega službovanja v Žužemberku se jc ljudstvu nad vse priljubil. Sovražnika gotovo ni imel, pai pa ga jc vsak spoštoval kot vestnega in zelo uslužnega uradnika. Kot vodja zemljiške knjige jc bil veJno na uslugo strankam, vedno prijazen in jc znal ludi revno ljudstvo varovati nepotrebnih izdatkov, za kar so mu mnogi hvaležni. Pa ludi v zasebnem življenju je bil izredno blag soprog svoji zvesti zakonski družici in prav krščansko usmiljen do siromakov. Od njega ni šel noben revež praznih rok. Pri vsem svojem obilnem delu je tudi. šc našel časa, da jc obiskoval bolnike,> zlasti najbolj zapuščene in jih tolažil. Za vsa svoja plemenita dela pa je zajemal moč iz žive, vere, katere sc ni nikoli sramoval, saj smo ga videli Vsako nedeljo ;ia vidnem mestu v ccrkvi, kako se je z. zgledno po-božnostjo udeleževal službe božje.. Naj bo ohranjen temu plemenitemu možu, k\ nas je zapustil, star komaj 50 let, blag spomin, pri Bogu pa fiij uživa obilno plačilo!
.1
Ljubljeni Cirilki v spomin!
Odšla si kakor nevesta k jx>roki. Bila si zasula v prekrasnem cvetju. Tebe je bila sama ljubezen v življenju, Ti si samo ljubila. Nisi poznala sovraštva, imela si vedno smehljajoči obraz. Bog ni | hotel, da bi ta Tvoja ljubezen usahnila, ko hi spoznala prevare tega sveta, flešil in prihranil Ti jc bridkosti tega sveta, preden si se zavedla, da je svet dolina solza.
Ti si se nam smehljala, ko smo Te spremili i do groba, gledala si nas z višav, ko smo stali pri j odprtem grobu neutolažljivi. Tebi.' draga Cirilka, ! je dobro. Ti si srečna; v najlepšem cvetju mladosti Te jc iztrgala deroča Sava in Te tako kruto držala v svojih mrzlih valovih. Ni Te nam hotela izročiti, ko smo obupani tekali oh njenem obrežju, gledali, kako vali svoje mrzle valove čez Tvoje truplo. Ali božja volja je bila, da T', nam je morala vrniti, da smo Te dali v blagoslovljeno zemljo, da boš počivala pri svojem prerano umrlem očetu. Nisi poznala njegove ljubezni, ali sprejel Te jn v svojo naročje, tla skupaj počivata v enem grobu.
Dekleta in fantje eo Te spremili kakor k poroki, nosile eo Ti prekrasne vence in so Te spremile, kakor družice. Fantje so Ti zapeli, da si se enkrat slišala z višav petje, ki si ga lako ljubila.
Draga Cirilka, prosi v nebesih za nas, ki si na« zapustila neutolažljive na zemlji, ki žalujemo in roke stegujemo po Tebi. Ni bilo očesa suhega, ko so Te položili v jamo. Še nebo 6e je solzilo, ko je videlo, koliko solza se je prelilo- za Tvojim mladim, tako kruto odtrganim življenjem.
Ker si bila res tako dobra in blaga, Te ne bo nikdar več pozabil kdor Te je poznal in videl Tvoje vedno smehljajoče oči.
Večna luč naj Ti sveti, v miru počivaj!
Tvoja neutolažljiva mali.
Umrl je nai ljubljeni direktor, gospod
Josip Mazi
Dobrega, vzornega šefa ohranimo v najlepšem spominu. LJUBLJANA, dne 25. junija 1936.
PROFESORSKI ZBOR I. DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE.
Damsko in otroško konfekcijo za poletje
cenejše vrste, ima največjo zalogo v Ljubljani tvrdka
F. I. GORICAH, Sv. Petra cesta it. 29 pr.
damske perilne obleke
cefir, krep in delen od Din 65'— platnene in svilene od „ 110"— damska športna krila od „ 55,— trpežna hlačna krila od „ 120'— Športne cefir bluze od „ 44'— letne trike bluze od . „ 28"— jutranje halje od . . „ 80'— dirndl obleke od . . . „ 80'— pisarniške klot halje . „ 85'— kopalne frotir plašče . „ 190'—
Lastni izdelki. Kroji kot izdelava prvovrstna!
cene v naših izložbah l
otroške oblekce vseh	velikosti
navadne perilne od	Din 24"—
iz krepdešina, etamina	„ 70"—
dirndl za deklice . .	„ 55"—
štajerske hlačke, fine .	„ 35"—
suknjiči za dečke . .	„ 70"—
rips oblekce za dečke	„ 45"—
cvirncajg hlačke ...	„ 20"—
igralni predpasniki od	„ 10f—
baržun oblekce za dečke	„ 70'—
dežne pelerince od .	„ ®5'—
Oglejte si blago in
Tinček in Tonček ko* Jerfekiiva
90.
Golobček pismonoša.
Balon je krožil nad morsko gladino, kakor da je z vrvjo pritrjen na nebo. A kako dolgo bo to kroženje še trajalo — tega nihče izmed potnikov ni vedel.
Šele v tem hipu je Tinček zapazil, da je na krovu vse polno majhnih zabojev. Odprl je drugega za drugim in na svoje gromozansko presenečenje in veselje videl, da so polni najrazličnejših jedi in sadja.
»Jaz sem pa že mislil, da bomo morali umreti od gladu!« je rekel in se zadovoljno potrepljal po trebuščku.
»Glej, glej!« je zdajci zaklical Tonček in pomolil Tinčku pod nos kletko, v kateri je čepel golobček, »tudi golobčka pismonošo imamo! Kaj naj storimo z njim? Ali naj ga zakoljemo in pohrustamo, ali uporabimo kot pismonošo?«
»Ze vem!« je vzkliknil Tinček. »Materi bom poslal domov pozdrav!«
Ali se je začudila Tinčkova mati, ko je neki možakar prihitel k njej 7. golobčkom v roki in ji izročil belo pisemce!
»Oh, ta divjak!« je rekla napol za šalo, napol zares, ko je pisemce prebrala. »Kaj mu vse pride na misel. Če bi vsaj vedela, v katero stran jih je balon zanesel. Potem bi takoj z aeroplanom odletela za njimi.«
Inserirajte v ..Slovencu"!
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm visoka pelltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Sluzbodobe
Prodajalce
za Slomšekove spominke sprejme tvrdka S o k 1 i č, Maribor — Aleksandrova št. 43.	(b)
Knjigovodkinjo
samostojno, z večletno prakso v večjem podjetju, zmožno nemškega dopisovanja, sprejmemo takoj. - Ponudbe z referencami ln podatki dosed. prakse je nasloviti na oglas, oddelek Slovenca pod »Zanesljiva knjlgovodklnja« štev. 9249.	(b)
■B
Samostojna kuharica
išče mesta pri manjši družini. Naslov v upravi Slovenca št. 9250. (a)
mm\
Iščem vajenca
poštenega in pridnega za pekovsko obrt. Zavodnik, parna pekarna, Guštanj.
Kupimo
Moško kolo
dobro ohranjeno, kupi Stražišar, Ljubljana, Tyr-ševa cesta št. 11 (tvrdka žilic).	(k)
Moške stare obleke, čevlje in perilo kupujem.
Pridem pogledat na dom. Pišite ml na: Mara Andlovič, Gallusovo nabrežje St. 27.	(k)
Lepo solnčno sobo
prazno, takoj oddam. -Ogleda se med 5.—7. uro zvečer. Linhartova 28. s
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. (d)
Obavlja vse denar, posle
vnovčuje najbolje terjatve vseh denarnih zavo dov takoj v gotovini. -Alojzij Planlnšek, agent, bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul 14/1. Telef. 35-10. Znamko za odgovor.	(d)
Obrt
Plise, entel,
ažur, gumbe
gumbnlce, monograme — Izvrši takoj Matek & Ml-keš, Ljubljana, poleg hotela štrukelj. 2epnl robsl, plenice, ročna dela. (t)
Stanovanja
Dvoje stanovanj
štirisobno in trisobno, s prltiklinami, v centru, se odda takoj ali s 15. julijem. Poizve se : Sv. Petra cesta, pri Goričarju. (č)
fJBTTffffff
HHBBHMMHPMHHHHMMI1
Mlade žive piščance
65—75 dkg težke, komad Din 8.50, zaboj 25 komadov franko voznlna razpošilja G. Drechsler -Tuzla, Bosna.	(1)
Vsa letna oblačila,
lister, burot, kaša, v odlični Izdelavi dobite poceni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14.
Kolesa
prvovrstnih znamk poceni naprodaj pri »Promet«, l.iasprotl kri žanske cerkve.
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi pn Iv. Schuml
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Kolesa
kromirana in ponikljana, nemški fabrllcat, po najnižjih cenah dobite samo v Novi trgovini, Tyrševa cesta 36.	(1)
Nogavice, rokavice
In pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Berite
-Slovenca
in oglašujte v njem!
Novo!
Novo!
F. M. Willam
DaslebenNarias
der Miitter lesa
587 strani z mnogimi slikami, vezano Din 102—
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. v Ljubljani
ii
ZAHVALA. Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob smrti našega ljubljenega strica, preč. gospoda
Mihaela Zevnika
župnika v p.
izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, pevcem za v srce segajoče ža-lostinke, čč. sestram usmiljenkam za požrtvovalno strežbo na smrtni postelji, darovalcem lepih vencev ter končno vsem, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti.
Skopice pri Brežicah, 26. junija 1936.
Žalujoči rodbini Zevnik in Teršelič.
Mirno je v Gospodu zaspal naš ljubljeni soprog, papa, brat, stari papa in tast, gospod
Josip Mazi
direktor I. državne realne gimnazije, član glavnega prosvetnega sveta pri ministrstvu prosvete, imejitelj reda sv. Save III. stopnje
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 27. junija 1936 ob 5 popoldne izpred hiše žalosti, Vegova ulica 4.
V LJUBLJANI, dne 25. junija 1936.
Žalujoče družine Mil, JURK0VIČ, PERNE.
L. Gangboter:
119
9 rad Hubcihu
Roman
Proti dvem zjutraj je prišel do kamenite glo-bače, kjer je stala Schipperjeva službena koča. Skozi malo okno ee je lesketal rdeč žar ognia.
»Pa je zgoden! Morda zalezuje petelina?«
Ognjeni žar je obseval zunaj tudi dim, ki se je valil po skodlasti strehi in se spuščal na tla — znamenje, da bo jutri zelo megleno.
Na ognjišču je poleg plapolajočega ognja sedel Schipper; bil je bos, sicer pa popolnoma oblečen. Iz ponve na ognjišču se je kadilo že za jed pripravljeno cvrtje in lovec si je kuhal zdaj črno kavo. Ko je bila pripravljena, si jo je nalil v lončeno skodelico, malo popihal in poskusil.
Tedaj so se iznenada odprla vrata in na pragu ee je pojavila moška postava s počrnjenim obrazom in s puško v roki. Schripper se je tako prestrašil, da mu je padla skodelica iz roke in se mu je vroča kava polila po irhovkah. Njegov obraz je prebleiel ko zid.
Divji lovec se je počasi približal in se porogljivo zasmejal: »Če bi bil zdaj kdo drugi? Ta bi si tvojo korajžo brž obrnil sebi v prid.«
Schipper je debelo pogledal. »Aaah! Glej ga! Lorenc!« Pobral je skodelico s tal. »Škoda za kavo!« Kljub navideznemu miru se vendar ni počutil ugodno. »Ali bi jedel? Pravkar sem skuhal.«
Bruckner je molčal in prodirno gledal lovca.
Schipper je sunil z žlico v ponev. »Kaj pa stojiš ko štor? Kaj ti je na mislih?«
»Vse, za kar se moram zahvaliti tebi! In spet se sprašujem kakor že stokrat: ali nosim vse, kar me tišče, po pravici na plečih?«
»Delaj kakor jaz! Ne brigaj se za to!«
»Ali bi ne imel morda pravice?« Bruckner je zraste!. »Dve puški sta počili, dve krogli zleteli na tisti dan o kresu. Za jela je samo ena. Ali je bila tvoja? Ali moja?«
»Ti si ga zadel!« je dejal Schipper čisto mirno in hrustal brezbrižno svoje cvrtje. »Moja krogla je šla mimo. Na to prisežem. In sem povedal tudi tvoji sestri, ko me je jeseni počastila s svojim obiskom.« Odurno se je zasmejal. »Lorenc, slabo si naredil, ko si povedal sestri. Še neprilike ti bo delala. Če bi vedel, kako se je zavzemala za Franceta! O jej! In jaz bi se vendar oženil z njo — da bi ostalo vse v družini.« Schipper je pridno zajemal. »Toda pustiva to! Govoriva raje o najnovejšem.« Z žlico je pokazal na Brucknerjevo puško. »Ali je to še vedno stari pihalnik?« Zasmejal se je. »In te je spet prijelo? Ali potrebuješ denarja?«
Kmet je težko Jihal. »Že mogoče. Grobar ni zastonj.«
»Saj res, čul sem, da imaš križe z otroki.« Schipper si je obrisal z rokavom usta. »Da, to je žalostno!«
To narejeno sočutje je zadelo Brucknerja, kakor bi ga udaril kdo z bičem po obrazu. Trdo je prijel lovca za ramo. Nato se je obrnil, pljunil v ogenj in krenil proti vratom.
Muzajoč se, je gledal Schipper za njim.
Bruckner je prijel za kljuko in obrnil črni obraz. »Da bi si s tvojo pomočjo pridobiva! denar? Nel Dve kravi mi stojita v hlevu in še vedno imam srajco celo na sebi1 Če boš čul, da bo zjutraj počilo, išči podnevi Divjačino prepuščam tebi. Pregnalo me je ponoči iz hiše. ker moram imeti nekaj, da mi pomiri kri, V meni gori ko živ ogenj in moram se ohladili. Zato ti v dobrem nasvetujem: nc lazi za menoj1 Ti!« Kmetu se je v hripavem smehu utrgala beseda.
»Toda Lorenc! Beži! beži! Malo preveč oče-našev si požebral te Jni. In to te je zmešalo!«
Bruckner ni takoj odgovoril. »Da, že mogoče. In če znaš še ti očenaš, ga zmoli, Schipper! Da mi ostane vsaj Ančica! Ako bi moral izgubiti tudi njo, vem, kaj bom storil. Pot do sodišča ni dolga in sam je ne bom hodil!« Kmet je odprl vrata. Ogenj je zaplapolal. »Moli, Schipper, ia se mi Ančica nasmeji, kadar se vrnem domov.«
Lovec je sede! na ognjišču, kakor bi ga bil polil kdo z ledenomrzlo vodo. Ko so se razgubili zunaj težki koraki, je šinil kvišku in prisluhnil v noč. Z obema rokama se je prijel za glavo in se vrnil k ognjišču. V obrazu mu je drgetalo. Potem si je poveznil klobuk na sivo glavo in stlačil čevlje v nahrbtnik. Na ogenj je nametal kup polen, segel po puški in odprl vrata. Žar ognja naj bi odseval tja po globači in pričal, ia koča ni prazna,
Schipper se je izmuzni! skozi vrata in se za raztresenimi skalami plazil v temni noči proti niže ležeči globeli. Odtod je stekel proti cretni dolini, ki je držala do Previsne stene. Ko je prišel do nje, se je vrgel na tla, da bi zajel sape in se obul. Sede! je prav na mestu, kjer je bil dal grof Egge postaviti lestev, da bi splezal po mladiča. Nevidno in tiho je viselo gnezdo v višini. V zraku je rahlo vonjalo po mrhovini.
Schipper je vzel puško v roko in začel teči. Zdaj se mu ni bilo treba bati, da bi ga kdo čul.
Na vzhodnem nebu so že bleiele zvezde, ko je prišel do cretja pred vilo Tram. Skozi okno je opazil rdečkasti soj ognja in se oddahnil. »Hvala Bogu!«
Prav tedaj so se pa odprla in spet zaprla vežna vrata. France je bil namenjen na svoj logarski obhod. Tedaj ie zapazil med temnim vejev-iem črno postavo. »Stoj!« Bliskovito si je pritisnil France puško na lice. »Kdo si?«
»Oho! Počasi!« Schipper se je hripavo zasmejal. »Ročen pa si s puško!«
France je povesil orožje. »Ni nič odveč, da se čuvam!« To ni zvenelo prijazno. »Česa iščeš pa ti v mojem revirju? In kaj tako sopihaš?«
»Tekel sem ko hudič. Danes me čaka delo. Dva falota imam v svojem revirju!«
France ie ostro pogledal lovca v temi pred seboj, Stvar mu nekako ni šla v glavo — ker bi sam v takem primeru ne begal okrog za pomoč.
»Toda človek! Ali ne razumeš? Dva falota imam v revirju?«
France si je vrgel puško na hrbet in krenil v smer proti Previsni steni. Molče mu je sledil Schipper. Nebo je bledelo, napol so ga pokrivali sivi oblaki. In misli, tako sive ko oblaki na nebu, so se motale Francetu po glavi. Neprestano je videl Patscheiderja pred seboj, in čul, kako ga svari dekliški glas: »Varuj se Schipperja!«
Tedaj se je oni zasmejal. »Čuden lovec, zaresl Niti ne golsne, kje sem falota izpazil.«
»Kar moram vedeti, mi boš že povedal.«
»Ob eni zjutraj sem odšel iz koče, ker sem hotel oslediti ruševca pod plazovi. Ko sem prišel na planino in do planšarske koče, opazim luč za oknom, splazim se do koče in pogledam v, izbo. Kaj bož rekel' Sedita dva falota tam notri in vsak ima puško na kolenih. Eden, malo mlajši, in drugi, pravi velikan z ogleno črno brado, že malo osivel. In čepita pri ognju ter se mirno pogovarjata o lovu pod plazovi!«
»In ti si jo popihal?« V Francetu so ugasnile vse misli zadnjih minut in ožive! je v njem samo lovec. »Namesto, da bi zgrabil puško in planil v izbo! Oba bi ujel.«
»Z jezikom brž ujameš človeka. In da nič ne prikrivam — ču! sem, kaj sta govorila. Tedaj mi ie šinilo v glavo: iti moraš po Franceta! Primojduši, kar povedati si ne upam —«
France je obstal ko vkovan. Njegove ustnice so se premikale, ne da bi spregovoril. Kaj neki ga ie prijelo? Strahu ni poznal. Vendar ga je sedaj tesnobno grabilo za vrat.
Zfc /Jugoslovansko tiskarno* v Ljubljani. Karel Cofe.
izdajatelj. Ivan Rakovec.
Urednik; Viktor Cenčifc.
Boji dobrovoljcev za Jugoslavijo
Skupina častnikov, podčastnikov in vojakov z Dobrudž in solunske fronte leta 1916 do 1919
Jugoslovani smo v preteklosti na bojnih poljanah izgubili svoje stare, male narodne države — zato smo si le na bojnem polju mogli priboriti svojo jugoslovansko državo.
Od upora Črnega Jurija (Karadžoriža) pa do prebitja solunske fronte so bili jugoslovanski vsta-ši, četniki, prostovoljci in bojevniki nosilci in borci ideje nacionalnega osvobojenja vsega jugoslovanskega ljudstva izpod tiranije Stambula, Dunaja in Pešte.
Zgodovina dobrovoljskega gibanja je stvarno zgodovina jugoslovanske narodne vojske, zgodovina jugoslovanske države.
To pa je tudi zgodovina jugoslovanske nacionalne revolucije, ki je na bojnem polju porušila dvoje tujih cesarstev, da bi iz njiju razvalin mogla vstati jugoslovanska kraljevina.
S poudarjanjem dobrovoljstva se niti najmanj ne zmanjšuje legendarna slava in veličina srbske vojske in njene zasluge za osvobojenje in zedi-njenje.
Karadžordžev vnuk Petar Mrkonjič, prostovoljec francoske vojske, je organiziral in vodil pokret prostovoljcev-vstašev in je dal vstaji bo-sansko-hercegovinske raje pravi smisel. Ko pa je Srbija dvignila najidealnejšega prostovoljca na kraljevski prestol, so šli prostovoljci-četniki v Južno Srbijo pripravljat tla za veliko borbo, ki naj bi pomenila krvav obračun Balkancev s Turki in naj bi prinesla narodu svobodo po pestoletnem suženjstvu. Za časa balkanske vojne so prihajali mladeniči in možje, vojaki in zdravniki iz prečan-skih krajev v Srbijo in vstopali v službo Srbov in Bolgarov, čeprav jih je Avstrija besno preganjala.
Vse te vstaje in vojske pa so pomenile le priprave za popolni in končni obračun slovanskega juga z vsemi združenimi sovražniki našega naroda. Vsi ti dobrovoljski pokreti so samo velika priprava za tisti grandiozni fenomen prostovoljskega gibanja med Jugoslovani ob času svetovne vojne. Že ob njenem začetku so mnogi Srbi, Hrvati in Slovenci raznih poklicev pobegnili na stran SrifHhte, kjer so našli pripravna tla za boj proti
Gibanje prostovoljcev se je hitro širilo in je cfetflio svoj pravi značaj v organiziranih vojaških edinicah. V Srbiji so nastali posamezni odredi kakor jadarski, zlatiborski, gornjački, sremski odred, ki so v vojaškem oziru predstavljali odličen materijal. Vsi ti oiredi so tedaj šteli kakih 12.000 prostovoljcev in so se v vrstah srbske vojske udeležili bojev na Cer-planini, kjer je padel tudi »Preporodovec« in eden prvih slovenskih dobrovoljcev Avgust Jenko, dalje pri Rudniku, se umikali čez Albanijo in bili priča narodne katastrofe. Iz teh odredov je pozneje na solunski fronti nastal velik prostovoljski odred pod poveljstvom Vojina Popoviča, znanega vojvode Vuka, ki je dosegel krono svojih uspehov 1. 1916, ko je skupno s srbskimi bataljoni zavzel 2551 m visoki Kajmak-čalan. Do največjega razmaha pa se je razvil organizirani pokret v Rusiji, ko se je zbralo iz vrst avstrijskih Jugoslovanov-vojnih ujetnikov nad 50 tisoč mladih in krepkih bojevnikov v I. in II. srbsko prostovoljsko divizijo.
Dejstvo, da so se bivši državljani, redni vojaki in častniki Avstro-Ogrske, z vseh strani v masah javljali za borbo proti Habsburžanom, to dejstvo je presenetilo ves svet in je odprlo na mah najusodnejše vprašanje svetovne vojne.
Kljub težkemu položaju na vseh zavezniških frontah so prihajali vedno novi prostovoljci z vseh strani. Prihajali so iz Italije, iz Severne in Južne Amerike, kjer so zapuščali dobre službe in družine, celo iz Avstralije jih je prišlo 60. Po ruski revoluciji krene I. prostovoljska divizija iz ruske Odese ob Črnem morju preko vse zemeljske oble čez Arhangelsk, Murman, Severno morje, Anglijo, Francijo in Italijo ali Bizerto v Afriki; ali pa skozi vso neizmerno Sibirijo, čez Japonsko, Kitajsko morje, Indijski ocean, Rdeče morje, Egipt na svoj končni cilj — na planinski venec solunskega zaliva, da bi izpolnila in osvežila razredčene vrste izmučene srbske vojske.
V septembru 1918 so že vse združene armade izvršile tisti strahoviti ofenzivni sunek, ki je stri tako močno utrjeno bolgarsko-nemško fronto. Jugoslovanska divizija, sestavljena iz samih prostovoljcev, vojakov in častnikov, drvi kot orkan, tesno objeta s srbsko vojsko, in prodre v rekordnem času 40 dni po nepopisnih marših, borbah in izgubah do Save in Donave. Vsi vojaški strokovnjaki, naši in tuji, soglašajo v tem, da predstavlja ta čin edinstven maksimum v zgodovini vojne.
Srbi, Hrvati in Slovenci s teritorija bivše Habsburške monarhije, prežeti z idejo in zavestjo jugoslovanske skupnosti, so se kot prostovoljci prostovoljno identificirali s Srbijo in so prevzeli že med vojno srbsko državljanstvo ob prisegi zvestobe kralju Petru, da bi pred vsem svetom na najučinkovitejši in najodločnejši način manifestirali, da niso nezavedni sužnji Habsburgovcev in tako zvani »Kanonenfutter« pangermanskega »Drang nach Osten«.
Pod vodstvom takratnega regenta Aleksandra so se sredi vojne zmede zedinili Jugoslovani v vojaškem oziru; iz srbskih, črnogorskih in prostovoljskih polkov se je ustvarila organska celota — jugoslovanska vojska.
Zaradi jugoslovanskega vprašanja je prišlo do vojne — z jugoslovansko zmago pa se je vojna tud; odločila!
Danes je treba imeti mnogo fantazije in dobre volje, da se more človek zamisliti kakih 20 let nazaj v preteklost in se postaviti v položaj, v katerem so se nahajali tedaj avstrijski ujetniki; Srbi, Hrvati in Slovenci v Rusiji v času svetovne vojne. Ali more razumeti sodobnik, ki ne ve, kakšen ogromen pošasten polip je bila tedaj Avstrija, ali more jasno razumeti, da je tedaj že sama odločitev presiopa iz avstrijske vojske v vojaške
odrede prostovoljcev pomenila veliko junaštvo in stavljanje na kocko ne samo svojega mladega življenja, temveč tudi usode svojih bratov, sester in roditeljev?
Po nepričakovanem porazu Rusov z izgubo Poljske in zavezniških neuspehov na vseh frontah, so se zamajali tudi najtrdovratnejši jugoslovanski in slovanski optimisti v Avstriji. Vsa vera je bila izpodkopana ob strašnih prerokovanjih o razpadu Slovanstva. Saj je divjala vojna in pustošila skoraj povsod po slovanskih tleh Srbije, Galicije, Poljske in na Goriškem, padali in umirali so slovanski vojaki v trumah, neizmerno pa so trpeli tudi slovanski prebivalci, starci, žene in otroci. Stališče Slovanstva je izgledalo brezupno ... Zato so bili redki tisti, ki so imeli toliko moči, da so uporno vztrajali v veri, da bo čez tri leta ležal do zob oboroženi in izvrstno organizirani kolos centralnih sil strt v prah in pepel pod zmagovitimi koraki Francozov, Angležev, Atnerikancev, Srbov, Italijanov, Belgijcev in Romunov, in da bo že koncem leta 1918 odmevala po ulicah Belgrada, Zagreba in Ljubljane skupna jugoslovanska himna: »Bože pravde!«, »Lepa naša domovina« in »Naprej zastava Slave!«
Lahko bi bilo petkrat več dobrovoljcev; toda za puške so grabili samo tisti, ki so tako leta 1914-1915, kakor tudi prej in pozneje verovali neomajno v državno zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev
| kot v popolnoma gotov rezultat vojne. Ti borci I niso verovali samo v vstajenje Srbije, temveč celo i v ustanovitev edine kraljevine Jugoslavije z vsemi : Srbi, Hrvati in Slovenci pod žezlom dinastije Kara-! djordjevičev. To so bile visokoleteče misli, ki so predstavljale maksimum jugoslovanskega progra-! ma. To je imelo tedaj nenavadno velik pomen. Do-1 brovoljci so prinesli vedro svežost v vrste izmučenih Srbov, s svojim nastopom samim so razmahnili odločne zahteve naroda v jugoslovansko in slovansko širino. Vsa vzvišenost in večna vrednost dobrovoljskega pokreta je ravno v veliki etični ideji z žrtvami zvezane učinkovite vojaške pomoči bratu v nesreči, v najkritičnejšem času. Ko pa bi nevarnost minula, so bili odločeni v bratski slogi pristopiti k zgraditvi skupnega srečnega doma. Taki morali se je Evropa morala ukloniti!
Prostovoljci iz naših, takaimenovanih prečan-skih pokrajin so dali prav gotvo maksimum nacijo-nalne in vojaške požrtvovalnosti na tujem teritoriju brez svojega istokrvnega zaledja in brez možnosti, da bi kot ranjenci prišli v objem svojih dragih, da bi njihova trupla bila pokopana na rodni zemlji. Poleg vsega jim je bilo popolnoma jasno, da je zanje vojaško ujetništvo izključeno, saj bi jih v Avstriji go-tovo čakala sramotna in mučna smrt na vešalih. Delili eo s Srbi vso njihovo težko usodo, ki v zgodovini nima primere O tem govori vsa internacionalna vojna literatura — celo bivših sovražnikov. Neki nemec je napisal: »V Srbiji smo Nemci lahko umirali, ker smo vedeli, da padamo pod udarci nam vojaško enakovrednega resničnega junaškega nasprotnika...
0 borbah v Dobrudži pa je napisal ted. artilj. polkovnik Voijin Maksimovič, nekdanji načelnik štaba omenjene divizije prekrasno knjigo: »Spomenica I .Srbske dobrovoljske divizije 1916—1926.« Takole presoja ta srbski vojaški strokovnjak veliko delo naših dobrovoljcev:
»To je sijajen primer napadalnega duha naše prostovoljske divizije, ki je njena posebna odlika. To je bila že tretja velika bitka, v kateri so prostovoljci posebno v napadu pokazali vso svojo ogromno moralno in fizično moč ter visoko kvaliteto. Oni zavračajo obrambo v globokih rovih, ki jih zapira široki razgled upanja in sanjarenja o osvoboditvi in zedinjenju vseh bratov od Triglava do Egejskega morja. Napad pomeni zanje vihar, v katerem je izražen ves njihov plameneči duh in železna telesna moč, kajti vsak prostovoljec je Obilič...» — Lepšega priznanja dobrovoljci niso mogli dobiti.	R. Pn.
Kaj bo
od 1. do IO.
julija?

f Josip Mazi
Danes posiednjič naiboljša burka sezone!
2 uri burnega smeha
Stan Laurel ln Oliver Hardy
Film, ki je imel po vsem avetu rekorden uspeh!
HIN0 UNION Telef. 22-21 STl^"" ^
Izboljšani vrelec zdravja v Laškem
Laško, 25. junija.
Pred dobrim mesecem dni smo poročali o začetku preurejanja radioktavnih vrelcev v zdravilišču Laško, ki je last Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, upravlja pa ga ljubljanski Okrožni urad. Dela so sedaj toliko napredovala, da moremo že poročati o prvih uspehih. Novo zajetje vrelcev se je pokazalo za tako uspešno, da se bo sloves tega najbolj znamenitega in morda edinega radioaktivnega zdravilišča v državi še bolj dvignil.
Zdravilišče Laško je imelo dosedaj tri vrelce, ki so bili zajeti na dokaj primitiven način že pred kakšnimi 8 do 9 desetletji. Pokazala pa ee je potreba, da se ti trije zdravilni vrelci zajamejo na novo, na moderen način, tako da ne bi uhajalo najbolj dragoceno, kar ima vroča voda tega vrelca — plemeniti plini, zlasti emanacije radija. Tri stare vrelce so res sedaj zajeli v en sam skupen vrelec, pri delu pa so naleteli na nepričakovano odkritje: tik poleg tega vrelca so odkrili še nov, popolnoma poseben vrelec, ki je prav tako topel kakor stari skupni vrelec in ki ima prav tako radijske emanacije. Vrelec ima svoj začetek — po računu — kakih 2000 metrov pod zemeljsko površino, je zajet na živi skali 5 metrov pod površino. Voda v obeli sedanjih vrelcih ima 37.5° C toplote. Zajetje obeh vrelcev, ki je že deloma uspešno izvršeno, se je posrečilo v taki meri, da radijske i emanacije ne bodo več uhajale. Oba vrelca bosta dajala v bodoče okoli 5000 litrov tople radioaktivne vode na minuto ali okoli 1 milijon litrov vode na dan. Zdravilišče bo torej vedno preskrbljeno s svežo, toplo naravno vodo. Zajetje vrelcev vodi mednarodni strokovnjak inž. Evgen Maurcr iz j Baden-Badna.
Zgodovina vrelca v Laškem je vobče znana. Skoro gotovo so poznali vrelec že Rimljani, saj so tudi oni uporabljali sosedne Rimske Toplice, da pa toplic v Laškem niso uporabljali je bila gotovo vzrok neposredna bližina Savinje. Prva razisko-
vanja v novejšem času pa je uvedel leta 1818 zdravnik dr. Riedl. Na njegovo pobudo so prebivalci Laškega že postavili primitivne koče nad vrelce in se tam kopali. Leta 1854 pa je inž. Redi, ki je vodil gradnjo južne železnice, zgradil tukaj kopališče z bazenom in kabinami. Lastniki kopališča so se nato menjavali, dokle.- ni kupil zdravilišča Teodor Gunki, ki je zgradil vse sedanje stavbe in kopališče nazval po cesarju Francu Jožefu. Laško je bilo dolgo časa zbirališče avstrijskega dvora in še danes kažejo kabino, ki jo je uporabljal Franc Jožef pri svojih obiskih v tem kopališču. Leta 1930 je kupil zdravilišče SUZOR in ga izročil v upravo OUZD. SUZOR je mnogo investiral v zdravilišče, največja investicija pa bo sedanja ureditev vrelcev, na katere bodo položili betonsko ploščo, nad njo pa zgradili vodnjak s pilno termalno vodo. (Voda laških toplic namreč ni dobra samo za kopanje, marveč tudi za pitje.) Zdravilišče ima sedaj 11 lepih kabin s kopalnicami in pa velik prostoren bazen, ki obsega 90 kvadratnih metrov ter je ves obložen s ploščami. Radioaktivnost teh vrelcev sta dokazala univ prof. dr. Ivan Bubanovič in dr. Franc Tušan, ki sta izdala strokovno mnenje že leta 1924.
Okoli obeh vrelcev bo uprava zdravilišča uredila lep park. Ako omenimo še, da je tik pod kopališčem Savinja, ki nudi v poletnih mesecih možnost idealnega kopanja na prostem ter sončenja, dalje, da je mesto Laško z vso okolico bogato naravnih lepot in sprehodov, moramo priznati, da je zdravilišče v Laškem naravnost idealno, zlasti za revmatike, za živčno bolne, za one, ki bolehajo za netuberkuloznimi obolenji dihalnih in prsnih organov in podobnimi bolezni. Z modernim zajetjem vrelcev pa je Laško letos napredovalo za velik korak.
Naši sliki nam kažeta izvir zajetega vrelca, in sicer na eni sliki, kako voda prši na dan ter dela vrelec kakor bleščeč kristal, na drugi 6liki pa vidimo, kako je vrelec že ukročen ter napeljan v cev.
Zajeli novi vrelec
Ljubljana, 25. junija. Danes je umrl v Ljubljani g. Josip Mazi, direktor I. drž. realne gimnazije v Ljubljani. — Z njim odhaja v večnost eden odličnih slovenskih pedagogov in znanstvenih pisateljev. Zlasti si jo pokojnik pridobil sloves kot strokovnjak v deskriptivni geometriji. Rodil se je 24. januarja 1872 v Žireh, realko je dovršil v Ljubljani, kjer je rna-turiral 1892, nato pn je študiral iia dunajski tehnični visoki šoli in univerzi matematiko in opisno geometrijo, iz katere je napravil profesorski izpit leta 1900. Služboval je na ljubljanski realki že od leta 1901 dalje najprej kot suplent, potem pa kot red ni profesor. Začasni vodja topa zavoda jo poslal leta 1918, leta 1919 pa je postal direktor zavoda. Leta 1931 je nastopil službeno mesto načelnika prosvetnega oddelka v Ljubljani, toda je kmalu to mesto odložil ter zopet prevzel mesto direktorja realke, ki ga je obdržal ludi, ko je bil ta zavod spremenjen v realno gimnazijo.
Velike zasluge si je pridobil za slovensko šolsko književnost, ko je sestavil več knjig za pouk geometrije, zlasti za nižje razrede. V pouku matematike in opisne geometrije je bil nedosegljiv. | Zlasti opisno geometrijo, ki je sorazmerno težek I predmet, je podajal zgledno nazorno in razumljivo j vsakemu dijaku. V mlajših letih je tudi prevajal i igre za ljubljansko gledališče. Kot prosvetni šef in i kot direktor je bil strog in neizprosen, toda mož j izredne pravičnosti. Med dijaki je užival veliko j avtoriteto, med stanovskimi tovariši pa veliko spo-! štovanje. Zapušča poleg soproge dve že poročeni hčerki in enega sina Pokojniku naj sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje. Pogreb pokojnika bo v soboto ob 5 popoldne iz hiše žalosti v Vegovi ulici.
Slovenija ima
1,200.000 prebivalcev
Higijenski zavod v Ljubljani je sestavil podatke o gibanju prebivalstva v Sloveniji v teku lanskega leta. Iz te statistike je razvidno, da se je število porok od 1934 na 1935 povišalo od 7515 na 80*28, nasprotno pa se je zmanjšalo število novorojencev od 28.900 na 27.961. Važno je zabeležiti, ! da se je lani povišalo število nezakonskih otrok od 3281 na 3347, zmanjšalo pa se je število mrtvorojenih od 682 na 609.
Lani 6e je nadalje povišalo število smrtnih primerov za okoli 1000. točno od 16.552 leta 1934 na 17.407 leta 1935. Zaradi tega je tudi bilanca lanskega gibanja prebivalstva neugodnejša kakor leta 1934. Leta 1934 je znašal prirastek (rojstva i manj smrti) 11.600, lani pa samo še 9885. Omenit' pa moramo, da je imelo leto 19W rekordno nizko število smrtnih slučajev.
Na podlagi izkazov o gibanju prebivalstva ceni Higijenski zavod število prebivalstva v naši banovini v zadnjih letih:
31. decembra 1932 1,166.887 31. decembra 1933 1,177.501 31. decembra 1934 1,189.167 31. decembra 1935 1,199.052
Jadranska straža
in strankarstvo
Prejeli smo: »Ni res, da ko je bil predsednik Oblastnega odbora JS v Ljubljani g. dr. Pirkmajet hkrati še pomočnik bana dravske banovine, je kot j pomočnik bana dravske banovine izdal vsem okraj-• nim načelnikom zaupno okrožnico, marveč je le j res, da sem z navadnim osebnim dopisom z dne 1 30. maja 1933, kakor več drugih oseb, zaprosil tudi sreske načelnike, da posvetijo svojo pažnjo zanimanju prebivalstva za JS.
Ni res, da je bilo v tej okrožnici strogo naročeno, naj okrajni načelniki pazijo, kakšnega političnega prepričanja bodo odborniki Krajevnih odborov JS, marveč je le res, da sem s tem osebnim pismom pojasnil organizacijska določila pravil JS in le priporočal posebno pažnjo glede moralne in idejne kvalitete oseb v odborih.
Ni res, da sem naročil, da se v primeru, da Krajevni odbor ne bo ustrezal politiki JNS, onemogoči njegovo delovanje, marveč je le edino le res, da sem pisal, da mi je mnogo na tem ležeče, da se ne bi JS zlorabila v katerekoli strankarske namene, odnosno, da ne bi v njej prihajali do izraza lokalni spori,
Ni res. da iz tega sledi vprav sramotno dejstvo, da predsedniku Oblastnega odbora JS ni bilo mar za delo in napredek JS, ampak le za to, da dobi z organizacijami JS v Sloveniji v roke aparat, j ki mu bo služil pri utrjevanju politične stranke, marveč je Ie res, da sem vedno le skrbel za delo in napredek JS, kar dokazujejo doseženi uspehi in da sem posebno vedno povdarjal absolutno nepolitičnost organizacije in zahteval, da se ne vmešava v politične zadeve, kakor tudi, da se ne izrablja za katerekoli strankarske namene. Z odličnim spoštovanjem dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana v pokoju.
Op. uredništva: Kljub temu, da popravek g. pomočnika bana v pokoju ni bil dostavljen tako, kakor zahteva zakon o tisku, ga vendar priobču-jemo, ker je tudi v našem interesu, da se stvar razčisti. Kdor popravek g. dr. Pirkmajerja pazljivo prebere, bo lahko dognal, v koliko so bile naše trditve resnične,
Šlehvanje in ples pod lipo
sta dva zanimiva poskusa, kako oživiti pri nas stare narodne igre. To nalogo je prevzela pri nas Prosvetna zveza. Vsi, ki se zanimate za narodne starine, pridite dne 5. julija l!).'!fi na gorenjski prosvetni dan v St. Vid nad Ljubljano! Tam ht popoldne veselica, pa ne tisto odurno pijančevanje, marveč prava narodna veselica z narodnimi igrami. Koroško štehvanje in ziljski ples pod lipo bodo skušali verno podati gorenjski fantje, ki se že pridno vadijo. Na vsak način bo tn poskus tako zanimiv, dn ga je vredno pogledati. Zatorej v ne deljo, 5. julija, vsi v Št. Vid na veselični prostor pred Ljudski dom!
Drobne
Starešine in akademiki
■»Akademska zveza« v Ljubljani se oficielno udeleži Slomškovih dni v Mariboru. Skupno z akademiki se teh slovesnosti udeležijo tudi člani »Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva«.
Odhod iz Ljubljane je v nedeljo, dne 28. junija ob 5.30 zjutraj z glavnega kolodvora. Vsi udeleženci naj bodo najkasneje 15 minut pred odhodom vlaka na kolodvoru. Akademiki imajo četr-tinsko vožnjo; glede prehrane in stanovanja v Mariboru je vse urejeno. Celotni stroški znašajo ca. 50 Din.
Vzemite s seboj društvene trakove I
Povratek iz Maribora je v ponedeljek, dne 29. junija ob 17.58.
Za udeležence bo v nedeljo v Mariboru po prihodu vlaka skupna sv. maša.
Naša velika želja je, da se slov. akad. starešine, akademičarke in akademiki v čim večjem številu udeleže te eminentuo katoliške manifestacije.
»Akademska zvezac
Koledar
Pelek, 26. junija: Janez in Pavel, mučenca; Vigahi, mučenec Prvi kTajec ob 20.23. Herschel napoveduje lepo vreme.
Osebne vesti
—	Diplomirani so bili na tehnični fakulteti univerze kr. Aleksandra 1. za rudarske inženjerje: Gornik Ignac iz Maribora, Robljek Vinko iz Ljubljane, Tokin Vasa iz Novega Sada. Čestitamo!
= Diplomirana je bila na državnem konser-vatoriju v Ljubljani s. Trobina Dulcissima iz znane muzikalne rodbine iz Šoštanja. K odličnemu uspehu iskreno čestitamo.
= Iz vojaške službe. Odrejena sta na službo v vojno delegacijo pri ravnateljstvu državnih že-leztvic v Ljubljani topniška poročnik Maks Koso-vmc in na službo v celisko vojno okrožje topniški stotnik II. razr. Božidar Okorn.
= Ostavko na državno službo je podal uradniški pripravnik VIII. pol. skupine inženjer kemije Božo Težak
= Izpit je napravil zn čin peh. stotnika D. razr. — specializiranega za kontrolno skupino ekonomske stroke, peh. stotnik II. razr. Jakob Blažem.
*
—	Kafehetsko drušfvo še vabi gg. kaiehete nn kongres v Split od 2. do 4. julija. Vožnja je če-trtinska Kdor se še ni prijavil, naj se priglasi sam na Biskupsko pisarno v Splitu.
—	Vsem podeželskim udeležencem proslave razvitja dobrovotjskega prapora na Vidov dan v Ljubljani sporočamo, da bo konec sprevoda ob pol t. popoldne. Akcijski odbor.
—	Višji tečajni izpii na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani v juniju 1936. K izpitu je bilo prepuščenih 36 kandidatov in 41 kandklatmj, skupaj 77. Izdelalo je 22 kandidatov in 24 kandidatinj, ir sicer: Ausser Janez Battestin Josip, Cvetko Rudolf, Dolinšek Franc, Duh Martin, Gaberščik Fr., Hozian Vincencij, Lazar Milan, Marn Josip, Puppts Miroslav, Samsa Ladislav Srebot Svetozar, Ste-pančič Ratislav, Tome Vilomil, Uderman Dušan, Vagaja Franc, Vrančič Miroslav, Zajec Boris, Za-platil Leon, Zapušek Jožef, Zaveršnik Herberl, Ziherl Branko, Ahazhizh Hani, Bačič Ksenija, Čer-ne Ana, Čobal Darinka, Dečman Marija, Gašper-šič Marija, Globočnik Vladimira, Jezeršek Hilde-garda, Kerševan Ida, Kristan Amalija, Leskovic Leopoldina, Medven Marija, Mihelčič Karla, Novak Krista, Pollak Ana, Poženel Irena, Rozman Frančiška, Slradner Josipina, Šturm Fedora, Vel-kavrh Roza, Vrančič Rozalija, Vrtačnik Jožica, Waschte Zlata, Zornada Vida. Zavrnjenih za tri mesece je bilo 5 kandidatov in 6 kandidatinj, za eno leto pa 9 kandidatov in 11 kandidatinj.
—	Višji tečajni izpit na realni gimnaziji v Novem mestu se ie končal z naslednjim rezultatom: Od 20 kandidatov (111 in kandidatinj (9) jih je z uspehom opravilo izpit 14 (8 fantov in 6 deklet). Trije imajo popravni izpit iz matematike. Trije pa so padli, eden za eno leto, druga dva pa sta izgubila pravico polagati zrelostni izpit.
—	Vpisovanje za I. lelnik dr. Krekove višje gospodinjske šole, Ljubljana VIL — Šiška, bo v torek dne 30. junija. Prijave in prospekti se dobe na zavodu brezplačno. Učenke rz oddaljenih krajev se lahko vpišejo tudi pismeno.
—	Dan za dnem toča. Iz Zibike poročajo: V ponedeljek 22 t. m. zvečer je divjala nad Zibiko in okolico nevihta s točo. Dve tretjini trte in poljskih pridelkov je uničenih.
—	Skalaški dom na Vogln je zopet stalno odprt in oskrbovan od 28. junija dalje.
—	Zrakoplovna podčastniška šola v Novem Sadu 4 bo sprejela 1. oktobra t. 1. gojence iz meščanstva Kandidati ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Ostali sprejemni pogoji so razvidni iz Službenega vojnega lista str. 1381 — 1384, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih voj. okrožjih tn na vseh orožniških postajah
—	Naš panj. (A,—Ž. panj.l Opis in praktičen uvod, kako čebelarimo v njem. pojasnjeno s 107 slikami med besedilom. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil Anton Znidaršič, Ljubljana, 1925, 134 strani. Cena nevezani knjigi 35 Din, vez. 40 Din. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Knjigo je sestavil pisatelj na podlagi lastnih večletnih izkušeni in ie namenjena predvsem onim, ki bi v čebelarstvu radi napredovali in čebelarijo, razvidi.jo iz te razprave ugodnosti čebelarjenja v A.-2. panju. Splošni nauki o čebelarstvu so pa obdelani že v knjigi A. )ansa — Fr. Rojina: Popoln nauk o čebelarstvu, ki je izšla tudi v Jugoslovanski knjigami in stane 24 dinarjev. Čebelarjenje po ameriškem načinu zahteva velik panj, velika mera, in to je prilagodil našim razmeram. Prinaša naiprvo opis in mere A —Ž. panja na ta način, da jih lahko izvrši pozneje vsak mizar. Našteva dalje orodje in priprave, ki so potrebne vsakemu naprednemu čebelarju pri opravljanju raznih del v panju. Dalje o prevažanju čebel, preseljevanju čebel iz kranjičev na premično satje, pridobivanje medu iz satja, o postavljanju čebelnjakov itd. Vse to pa na podlagi mnogih slik, da je tvarina dostopna vsakemu.
—	Knjižica o raku. Odbor Društva za zatiranje raka je izdal pod naslovom Beseda o raku, knjižico, ki so jo sestavili ljubljanski zdravniki dr Robert Blumauer. dr. Fran Oerlovič, dr. Albert Trtnik, dr. I. Pinlar in dr. Alojz Zalokar. Po kratkem predgovoru, ki ugotavlja, da je danes treba delati proti tej bolezni z aktivnim sodelovanjem javnosti, so pisatelji nanizali nekoliko poglavij o najbolj važnih vprašanjih raka. Posebno poglavje proučava, kako bi sc dalo ludi v dravski banovini organizirati uspešno in sodobno zdravljenje raka, ki je s sedanjimi sredstvi samo polovičarsko Glavno in nujno je pomagali onim, ki so že bolni in onim, ki bodo še oboleli V drugem sestavku je opi«nnn borba i<i io vodi kiiutgiia za ozdravljenje za rakom bolnih in uri Uuteri nož oneraterio
novice
dostikrat zmaguje. Kjer omaga nož, mu priskočita na pomoč še radij in rentgenski aparat. V poglavju o raku ženskih spolovil so nabrana dragocena navodila, kako naj ženstvo samo pripomore do pravočasnega spoznanja raka in s tem do ozdravljenja. — Knjižica prinaša mnogo podatkov, ki bodo zanimali vsakogar. Dodanih je nekaj poučnih slik. — Naroča se pri Jugoslovanskem društvu za proučavanje in zatiranje raka, Ljubljana, Slara pot 3, dobi se tudi po knjigarnah in nekaterih trafikah. Cena 10 Din.
— Telefonski promet. Ministrstvo pošte, telegrafa in telefona je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Stražišče—Dunaj (4.20 zl. fr.). Ljubljana—Stockerau (4.20 zl. fr.), Mežica -St. Polten (3.45 zl. fr.) in Maribor-Zell am See, Cankova—Jermersdorf in Caokova—Leibnitz (3.45 oziroma 1.50 zl. fr.). Zneski v oklepajih so pristojbina za triminutni pogovor.
Ljubljana
© Vidov dan, dne 28. junija se vsako leto praznuje kot spominski dan umrlih boriteljev za vero »n domovino s slovesno službo božjo. Ker pa je letos Vidov dan 28. junija na nedeljo in se po liturgičnih predpisih katoliške cerkve no nedeljo ne sme opraviti rekviem ob obletnici, se bo v smislu svoječasnega sklepa jugoslovanskih škofov iz julija 1919, izdanega v sprazumu z ministrstvom za vere, obhajala — katoliška cerkvena proslava v soboto, dne Z7. junija 1936. Ta dan se bo v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja opravila spominska služba božja ob 10. dopoldne. — Svečani pravoslavni obred za vidovdnnske junake pa bo v nedeljo dne 28. junija v kapeli v vojašnici vojvode Mišica ob 10. — V evangeljski cerkvi bo slovesna služba božja prav iako v nedeljo dne 28. junija ob 10. dopoldne. — Kraljevska banska uprava dravske banovine.
0 Ravnateljstvo I. državne realne gimnazije poziva vse učence zavoda, da se udeležijo pogreba pokojnega direktorja gospoda Mazija Josipa, ki bo v soboto 27. junija ob 17. Zbirališče ob 16.30 na južnem delu šolskega dvorišča.
© Ravnateljstvo L dražvne realne gimnazije prosi vse dijake-pevce, da pridejo k pevski vaji v petek 26. junija ob 10 v kemijsko predavalnico.
© Maša zadušnica za blagopokojnega gospoda proefsorja Evgena Jarca bo v soboto 27. t. m. ob sedmih zjutraj v cerkvi sv. Jožefa.
© Občni zbor društva »Jeglič« bo letos 1 julija v zavodu sv. Stanislava. Ob devetih bc skupna sv. maša, ob 10. zateček rednega občnega zbora. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi razgovor o podporni dijaški zadrugi ze akademike, ki jo društvo ustanavlja in s tem podpira tovariše pri študiju na univerzi. Pravila te zadruge bo prinesel pred občnim zborom »Vest-nik«, da bo razgovor plodnejšd. Zavod in društveni odbor prosita za udeležbo vseh bližnjih članov, ker se z občnim zborom začenja važna nova doba. Vse tovariše, ki žele v zavodu pred občnim zborom prenočiti, prosimo, da se nekaj dni preje priglasel Jegličevci, na veselo svidenje 1. julija v našem skupnem domu I
© Gospodinje! V tej neznosni vročini kuhajte samo na električni kuhataii plošči (rešo). Prisostvujte predavanju danes ob 16. na Bregu 8.
© Najnovejši svetovni modni časopisi so na ogled v Radion posvetovalnici, Mestni trg 23. — Tam se tudi dnevno vrše poskusna pranja pri-nešenih oblek iz najbolj občutljivih tkanin ob prisotnosti gospodinj. — Vsak dan ob 16. je predavanje o pravilnem ravnanju s perilom, sušenju in likanju. Lahka glasba in dva filma skrbita za razvedrilo. — Vse brezplačno. — Obiščite nas čimprej e.
0	Risarsko in zemljepisno razstavo priredi L drž. real. gimnazija v Vegovi ulici dne 27. in 28. junija v risalnici H. nadstropja. Vstop je prost. Starši in prijatelji so vljudno vabljeni.
© Promenadni koncerl pošlarske godbe bo v soboto zvečer ob jx>1 9. pred trnovsko cerkvijo.
© Pogosli padci z dreves. Sedaj, ko zore češnje in cvete lipa, mora ljubljanska bolnišnica dnevno sprejemali otroke ki napol dorasle, ki so se ponesrečili pri obiranju dreves. Včeraj je obiral lipovo cvetje 16 letni pečarjev sin Štefan Tu-dija iz Detelove ulice 12 v Zeleni jami. Padel je z drevesa ter si zlomil levo nogo v stopalu.
1	Nočno sluibo imajo lekarne: dr. Snftrlk, Marijin trg 5; mr. K ur ali t, Gosposvetaka c. 10 in mr. Bohince ded., Rimska cesta 31.
Poizvedovanja
Dekliški plašček Je bil najden n« Privezu Pobi »e v trgovini Speletlč, Sokolska nI. 11.
Celje
i3 Državno dvorazredno trgovsko šolo v Celju
je ob koncu Šolskega leta obiskovalo 35 dijakov ia 101 dijakinja, skupaj 136. Z odličnim uspehom je izdelal 1 dijak in 2 dijakinji, s prav dobrim 3 dijaki in 17 dijakinj, z dobrim 10 dijakov in 28 dijakinj, z zadostnim 8 dijakov in 13 dijakinj. Vsega skupaj je izdelalo 22 dijakov in 60 dijakinj. Popravni izpit ima 10 dijakov im 26 dijakinj. Razred ponavljajo 3 diiaki in 15 dijakinj. Končni izpiit je polagalo 14 kandidatov m 19 kandidatinj, Z odličnim uspehom so naredile izpit 4 kandidatinje. s prav dobrim 3, z dobrim 5 kandidatov in 8 kandidatinj, z zadostnim uspehom 5 kandidatov in 1 kandidatinja. Odklonjeni so bili s pravico do polaganja popravnega izpita v septembru 4 kandidati in 3 kandidatinje.
& Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju bo zaključek šol. leta 1935-36 in proslava Vidovega dne v nedeljo, dne 28, junija. Učenci in učenke se bodo zbrali ob pol 8 v šoli.
& Pevsko društvo Celjski Zvon priredi v nedeljo, dne 5. julija 1936 izlet na goro Oljko. Odhod z jutranjim vlakom ob pol 8. Sv. opravil« bo na gori Oljki. Celjski Zvon ima vajo za mešani zbor v četrtek, dne 2. julija ob 8 zvečer.
& Rezervni oficirji se obveščajo, da bo služba božja na Vidov dan dne 28. junija v cerkvi sv. Danijela ob 8, zatem pa v pravoslavni in evangeljski cerkvi. Udeležba je obvezna.
& Smrtna kosa. Včeraj ponoči je umrl v celjski bolnišnici, kjer «e je zdravil od 11. junija dalje dr. Uher Vilmož, ministrski uradnik iz Budimpešte. Iskal je zdravja svoji bolezni v Rogaški Slatini, ker se mu je pa stanje poslabšalo, je moral v celjsko bolnišnico, kjer je sedaj umrl. Njegovi zemski ostanki bodo prepeljani v Budimpešto. Nadalje so umrli v celjski bolnišnici Pondelak Andrej, obč. evež, 79 let, Šmarje pri Jeftah; Pečnik Liza, 33 let, žena usn. delavca iz Rečice ob Savinji; Hro-vat Jakob, 44 let, delavec iz St. Jurija ob j. ž.; Ogrizek Rozalija, 66 let, dninarica iz okolice Šmarje pri Jelšah. Na Mariborski cesti St. 5 je umrla v sredo Skorjanc Justina, 30 let, žena šoferja iz
' r*. VgHka !nva"dska lomholn bo dne 5. julija L 1. na Dečkovem trgu v Celju.
Maribor
Meščani I
Za Slomškove praznike dne 27., 28. in 29 t. m. bodo obiskale Maribor množice ljudstva in med njimi odlični gostje ter zastopniki kraljevske vlade. Vljudno vabim meščane, da že v soboto, 27. t m. zjutraj okrasijo svoje hiše z zastavami, one hiše ob ulicah, kjer bo šel sprevod, pa z zelenjem, kar bo na svojih poslopjih storila tudi mestna občina. Hišne posestnike ob ulicah, kjer bo šla velika nočna procesija mož ob polnoči v noči od 28. na 29. Junija, prijazno vabim, da razsvetlijo okna avo-jih hiš. Obenem vljudno vabim meščane, da se udeležijo v soboto popoldne na kolodvora sprejema visokih cerkvenih dostojanstvenikov in drugih odličnih gostov, ki prispejo z brzovlakom ob tričetrt na 4 popoldne. Vabim tudi meščane, da se udeležijo vseh slavnosti in posebno še velike ljudske igre »Naša apostola« b koncerta v unionski dvorani. Za naš Maribor veljajo Slomškovi prazniki kot domoljubna prireditev, ki naj se jih udeleži vse naše meščanstvo. Vabim in prosim meščane, da gredo gostom povsod na roko.
Podpredsednik mestne občine Žebot Franjo s. r.
60 letnica Slomškove šole
Maribor, 25. junija.
Včeraj dopoldne je proslavila Slomškova dekliška meščanska Šola v Mariboru svoj biserni jubilej. Najprej je bila v stolnici služba božja, ki jo je opravil lavantiniski vladika dr. Ivan Tomažič, pridigoval pa je prvi slovenski katehet na zavodu, upokojeni prof. msgr. Ivan Vreže.
Po sveti maši je bila na zavodu lepa proslava. Prišli so odlični gosti: škof dr. Tomažič, mestni poveljnik general Milenkovič, oba okrajna načelnika dr. Popovič in dr. Šiška, mestni podžupan Zebot, stolni kanonik in mestni župnik msgr. Umek, msgr. Vreže, ga. Maistrova ter številni starši učenik. Pozdravila jih je ravnateljica Klavzerjeva, ki je nato v drugem nadstropju odkrila spominsko ploščo kralja Aleksandra. V telovadnici se je proslava nadaljevala z akademijo ter je bilo na sporedu večina Slomškovih pesmi in spominski govor učiteljice Jugove. Škof dr. Tomažič je radostno čestital ravnateljici, pevskemu zboru in-go.jenkam k mični prireditvi. Izrazil je željo, da bi naš veliki Slomšek izprosil obilo blagoslova za zavod in za vse, ki z njim delujejo ter se učijo.
□	Proslava Vidovega dne. V nedeljo 28. junija bo ob 8 otvoritvena sv. maša Slomškovih praznikov v stolnici. Ob tej priliki bo obenem proslava Vidovega dne. Zastopniki oblasti se udeleže službe božje v običajnem redu. Društva se zberejo z zastavami pred škofijskim dvorcem ter spremijo vla-diko v stolnico.
□	35 letnico mature so praznovali v torek in sredo maturanti mariborske gimnazije iz leta 1901.
V	torek je bil prijateljski sestanek v Nabavljalni zadrugi, v sredo pa so bili gostje tovariša dr. Je-harta v njegovem krasnem penzionu Lobnica na Smolniku. Proslave so se udeležili okrajni načelnik v p. dr. Matko Ipavic, sodni svetnik dr. Tombak, prof. bog. dr. Anton Jehart, žel. uradnik Kitak, prof. I. Mravljak, zas. urad. Štefan Medved in novinar V. Spindler — vsi iz Maribora, ter dekan A. Sagaj iz Hoč, župniki Sinko (Sv. Lenart v Slov. gor.), Kra-ner (Sp. Sv. Kungota), Trinkaus'(Pameče), Letonja
(Sv. Bolienk v Slov. gor.), dircktui Jug, sodni svetnik Tiller in odvetnik dr. Jakše — vsi iz Ljubljane. Mnogi tovariši so bili zadržani, dvojico — ravnatelja V. Pušenjaka in E. Vargazona pa že pokriva zemlja. Praznovanje je bilo lep dokaz iskrenega, odkritega tovarištva.
□	Vremenska hišica popravljena. Občina je dala temeljito popraviti znano vremensko hišico na Slomškovem trgu, ki jo je daroval mestu svoie-časno veletrgovec Julij Pfrimer. Prijetno so Mariborčani iznenadeni, ker je sedaj tudi vklesan napis na marmornem podstavku slovenski in prav tako so vse označbe na instrumentih v slovenščini.
□	Uprava »Slovenca« in »Slovenskega doma« na Koroški cesti 1 išče kolporterja. Dober zaslužek!
□	Slaba spričevala — vzrok bega. Gostilničarju Mareku je pobegnil 12-letni sinko Friderik. Baje se je podal v družbi nekega 13-letnega Ja-neša v Avstrijo. — Pogrešajo tudi 12-letnega Franca Poliča, učenca I. razreda meščanske šole. Pustil je doma sporočilo, da si gre po svetu služit kruha. Izginil je tudi dijak I. razreda gimnazije Alojz Ambrož.
□	Novi avtobusi prideio. Te dni pridejo iz Nurnberga nove šasije z Dieselovimi motorji znamke MAN za mestne avtobuse. Najprej prideta dve in kasneje še dve šasiji. Karoserije se bodo izdelale pri nas. V avtobusih bo 23 sedežev.
V	Perglerjevi delavnici preurejajo »Rdečega Frančka«, ki dobi udobnejše sedeže.
□	Ooromno škodo je povzročila okrog Sv. Marjete ob Pesnici povodenj Pesnice. Vsi travniki in vse njive so zablatene, žetev in košnja je uničena, pa tudi drugi poljski pridelki so prizadeti, ker ponekod voda še 6eaaj stoji na njivah.
□	Pomoto popravimo. Pri telelonskem prenosu poročila o občnem zboru Tujskoprometne zveze nam je škrat zamenjal imena. Predsednik je ing. Vladimir Slajmer, I. podpredsednik direktor Ivo šubic iz Celja, II. podpredsednik pa ravnatelj ban. zdravilišč Rogaška Slatina Gračner Ivan.
□	V koso se je zapeljal. Nevarno se je ponesrečil krojač Rudolf svar iz Maribora. Ko se je peljal v Dogošpah na kolesu mimo skupine koscev, je eden od koscev obrnil koso in švar se je zaletel na rezilo ter si prerezal vrat. — Spravili so ga v bolnišnico.
□	Posestne izpremembe. Veleposestnik Gustav Scherbaum je prodal geometru Petrtotu dve parceli v Kopališki nasproti mestnega kopališča za 230.000 dinarjev. Novi -lastnik namerava zgraditi poleg mlinskega poslopja, ki bo preurejeno v prostore Mariborske tiskarne, večje stanovanjsko poslopje.
□	Delavnico za ukradena kolesa so odkrili orožniki pri Sv, Trojici v Slov. goricah, zraven pa je bilo kar celo skladišče tujih koles. Večinoma so izvirala iz tatvin v Mariboru. Vršijo se sedaj poizvedbe, ker so imeli tatovi obširne »trgovske zveze z odjemalci ukradenih koles.
□	Nesreča mariborskega industrijalca. Včeraj sta se ponesrečila s svojim avtomobilom solastnik mariborske tekstilne tovarne Doctor in drug dr. Ernest Zucker z Dunaja ter mati solastnika iste tovarne ravnatelja Fischerja. Nesreča se je dogodila v bližini češkoslovaške meje.
Železniki
Prosvetno društvo v Železnikih proslavi v nedeljo 28. junija ob 8. zvečer na trgu pred župno cerkvijo Slomškov praznik z sledečim sporedom: godb. točke, Slomškove pesmi, izvaja Prosvetno društvo Selca; govor; Hofmansthal — O. Zupančičev misterij Slehernik. Vstopnina k proslavi: sedeži I. 8 Din, II. vrste 6 in stojišče 4 Din. K tel lepi Slomškovi proslavi vabimo vso Selško dolino Ker se zaradi oddaljenosti ne moremo udeležiti mnriboi skih dnevov, proslavimo Slomška v domači lo«.
Strela zažiga
V	nedeljo, dne 21. junija, je zadivjala nevihta
nad Oplotnioo pri Slov. Konjicah. Gasilci so se ravno pripravljali za tombolo, ko je ob pol 1 udarila strela ▼ električni vod in od tam preskočila v skedenj mladega posestnika Jožefa Oberaki. V trenutku je vzplapolal ogenj in takoj se je užga.la zraven stoječa enonad&tropna stanovanjska hiša. Na kraj požara so takoj prihiteli domači gasilci, malo pozneije Se iz Konjic in Tepanja. Požrtvovalnosti gasilcev se je zahvaliti, da se je ogenj loka-liziral saimo na to hišo; goreča hiša je ravno sredi vasi im so sosedje oddaljeni samo 3 do 4 metre. Tako je postala lepa domačija v eni uri kup razvalin. Udarec je tem hujši, ker je mladi gospodar šele letos prevzel posestvo po umrlem očetu.
Škoda je velika in le deloma krita z zavarovalnino. Vsa čast gasilcem in sosedom, ki so z velikimi napori družini vsaj deloma rešili pohištvo.
Dolnja Lendava
Pred dnevi je priredilo Društvo slušateljev filozofske fakultete iz Ljubljani poučni izlet v Prekmurje. Obiskali so tudi Dolnjo Lendavo, kjer »o bili nad vse prijazno sprejeti. Učitelj g. Kokolj, znan foiklorist, jim je razkazal vse krajevne znamenitosti, povdarjajoč trpljenje ljudstva za to zemljo, ki jo je ohranilo Jugoslaviji. G. veroučitelj Verbajnšak pa jih je seznanil s socijalnimi nepri-likami, ki kričijo po temeljiti apremembi in izboljšanju, ker žal se je do zadnjega časa na tem polju storilo le zelo malo. Opozoril je gg. akademike zlasti na prizadevanje g. poslanca dr. Klara, da se čimpreje izvede velikopotezna akcija na soci-jalnem polju v korist ljudstva, ki je obubožalo v teku stoletij za to, da je ohranilo sebi in potomcem materin jezik, državi pa lepo pokrajino.
V	imenu mestne občine in prebivalstva brez razlike narodnosti, pa jih je pozdravil g. predsednik občine A. Bačič, ki je storil vee, da bi bilo bivanje mladim filozofom v Lendavi čim prijetnejše. Gotovo jim bo ostala gostoljubnost tukajšnjega prebivalstva v najlepšem spominu. V tozadevnem poročilu v »Jutru« bi popravili netočnost — saj dovoli pisec dotičnega poročila — da imamo poleg gospe Poppel še dosti domačinov druge narodnosti, ki so vsestransko postrežljivi in lojalni ter s svojo gostoljubnostjo napram Slovencem manifestirajo za državno skupnost.
Trbovlje
Završni izpiti na meščanski šoli. K završnemu izpitu je bilo od 36 učencev in učenk pripuščenih 29; od teh je napravilo 5 z odličnim, 12 s prav dobrim in 6 z dobrim uspehom. Odklonjenih je 6 učencev za dva meseca.
Razstava šolskih izdelkov na meščanski šoli bo za sklep šolskega leta v šolskih prostorih.
Nabori bodo letos v Trbovljah 31. julija in 1. avgusta, vojni razpored pa 2. avgusta.
Vožnje gramoza odda gradbeno vodstvo ceste v Marija Reki. Ponudbe je staviti do 25. t. m.
Zagorje
Svetoplaninei so se postavili pri procesiji ev. Rešnjega Telesa preteklo nedeljo. Krasno vreme in zagorska rudniška godba sta privabila,-mnogo
7»g/irjnnov in TVhovel jčannv T.ppo jo bilo videti
dolgo procesijo, ki se je vila po običajni poti. Take udeležbe še menda ni bilo pri procesiji na Sveti planini. Našteli emo samo moških čez 400.
V	Podkraju pri Zagorju je umrla 85 let stara Jera Ažbe. Pokojna je bila zadnja štiri leta slepa, pol leta pa je eploh samo ležala. Pokopali so jo v ponedeljek popoldne ob veliki udeležbi. Naj v miru počiva!
Na naš dopis glede kopališča je občinska uprava odgovorila s prepovedjo kopanja na Savi, obenem pa je onemogočila kopanje v Kotredešci, kjer je sedaj prepovedano napravljati jezove, ker se dela s tem škoda. Ne vemo, kje naj se sedaj kopljemo. Sava je pregloboka in prenevarna, Medija je od premoga vsa črna, Kotredešca je deloma že tudi po odpadkih iz klavnice zablatena. Prosimo ponovno občinsko upravo, naj resno razmišlja o tem vprašanju. Za ugodno rešitev ji bodo hvaležni vsi Zagorjani in Topličani.
Braslovče
Strela je udarila v kozolec g. Pergerja Antona, posestnika iz Presarij pri Braelovčah. Ogenj se je bliskovito hitro razširil po vsem poslopju, tako da je kozolec v kratkem času popolnoma pogorej. Na kraj požara je kmalu prišla braslovška požarna bramba s svojo motorno brizgalno, ki je preprečila nadaljnje širjenje ognja.
Z gospodarskega poslopja je padel v ponedeljek zvečer 21 letni hlapec Franc Maček iz Spodnjih Gorč. Domači so ga našli nezavestnega in takoj poklicali zdravnika, ki je odredil, da eo ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Stanje ponesrečen-čevo je resno.
Radio
Programi Radio Ljubljana s
Petek, 26. junija: 13 NnAa pesem, iu»Aa glasba frplošSe). 12.45 Vreme, porodila. 18 Cas, sipored, obvestila. 13.15 Koncert orkestralnih suilt (Radijski orkester). 14 Vreme, boraa. 19	vreme, poročila, spored, obvestila. 19.80 Nae. ura: Jugoslovani na mednarodnem kongresu za glasbeno vzgojo v Fra«i v aprilu 193« (Eimil Adamič). .19.50 Lak)'. Kamomi«, orkestralna Silita (plošče). 20.10 Ženska ura: Obisk v dunajski umobolnici Stoimhoff II. del (ga. Ho<Vwar-MegHč«va). 30.30 Klavirski večer originalnih Sttrlročmlh skladb gojencev g prof Toneta R-avnika (prenos iz IIu ha/love dvorane). 21.30 Verdijevi smoki (Radij.sk orkester). 2S Cars, vreme, poročila, spored. 22.15 Veniinger: Verdijevi trhimfii, fantazija (Radijski orkester).
Drugi programi*
Petek, 26. junija: Belgrad I.: 20 PrernoR iz Zagreba. 2S.20 Beethovnove skladi«. — Belgrad II.: Jugoslovanski boksit (ing. Ostojič). — Zagreb: 20 Zagret »k i kvartet. 20.30 Klavir. 21 Kvartet. 21.30 K bor. 2215 Lahk« glasim. — Dunaj: 19.30 Zbor dunajsko opere. 20.30 rhuindske melodije. 21.20 Radijski orkester. 23.30 Kvartet. — Budimpešta: 30 Komorni koncert. 21.20 Salonska glaisha. '22.10 Koncertni orkester. — Trst-Milan: 17.1» Plesna glasba. 20.3.r> Pester večer. 21.30 Komorni koncert. — Rim-Bari: 17.15 Vokalni l.n instrumentalni koncert. 20.35 Lozzijeva opereta »Kralj, stolji in kmet*, nato plesna glasba. — Praga: 19.20 Orkester in vlolinn. 20.30 Tjisztov .Fanst«. 22.15 Plo«če. — Varšava: 19.45 Offenlmchova opereta »Pesem sreče«. 21 Simfonični koncert. 22.15 Vokalni koncert 22.40 Salonska lil plesni glasba. — Vse nemške postaje imajo različne zabavne večere, ki »e začno ob 20.10. - fttrassbourg: 20.48 Simfoničen koncert Filharmonije.
Qubl|ansko gledališče
DRAMA: Začetek ob 20.
Sobota, 27 junija: Plesna produkeijo šole Mete Vid-
marjeve. Izven.
OPERA: Začetek oh 2« lVtek, lfi. junija: Othclo. Red B. Gostuje Marij f>l-| 1110110.