I.ETO XLIII, ŠT. 31
Ptuj, 9. avgusta 1990
CENA 5 DINARJEV
NAŠE VASI POD
DROBNOGLEDOM:
NEUREJENA
TRNOVSKA
VAS (STRAN 8)
Zmagovalec tretje dirke za državno prvenstvo v najtežjem ra-
zredu, vožnji z motorjem do 125 ccm z menjalnikom, Igor Vošinek
sprejema čestitke in lovorjev venec. Z dirko v Hajdošah je zadovo-
ljen. Pravi, da se rad vrača na Štajersko v rodne kraje svoje mame,
ki je bila doma v Poljčanah.
DIRKA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO
Karting — Hajdoše 90
v Hajdošah so se zbrali vozniki kartinga iz vse Jugoslavije na tretji dirki za
drža vno prvenstvo. Kljub vročini se je zbralo okrog 2500 gledalcev, ki so z zanima-
njem spremljali dirke. Tekmovalci so nastopili v petih kategorijah, največ uspeha
pa so tudi tb^^iat imeli slovenski kart isti razen v kategoriji upov do trinajstih let,
kjer Slovenija ni imela predstavnika. JSajboljši domačin je bil Sebastjan Jaki, kije
v kategoriji juniorjev do 100 ccm osvojil četrto mesto.
Dirko je odprl predstavnik pokro-
vitelja, ptujskega Agisa, Anton Čeh,
zastavico pa je pripeljala šest in pol
letna voznica kartinga Nina Gorenc.
Najprej so se pomerili malčki, katerih
čelade so bile skoraj večje od njih v
kategoriji upov do trinajst let, zmagal
pa je kartist iz Koprivnice Nikica Ke-
felja.
Kar 27 mini vozil je bilo na startu
druge dirke, zmagal pa je Tomaž Go-
renc iz Most pred Markom Pavičem
iz Koprivnice in Lucijo Živec iz Por-
toroža. Dekleta pa so se izkazala tudi
v kategoriji junijorjev do 100 ccm, saj
je zmagala Nina Jerančič iz Most in
premagala zmagovalca iz prvih dveh
dirk letos Patrika Ipavca iz Portoroža.
Tretji je bil Robert Lovrenc iz Ko-
privnice, četrti pa najboljši Ptujčan
Sebastian Jaki.
V kategoriji seniorjev do 100 ccm
zmagovalec ni bil presenečenje, saj je
Alojz Prek zasledovalcem pobegnil
kmalu po startu. V prvem ovinku po
startu se je v lažjem karambolu za-
pletlo pet ali šest tekmovalcev, ven-
dar so vsi nadaljevali vožnjo, vodil-
nih pa niso več ujeli.
V dirki članov do 125 ccm z me-
njalnikom je slavil Igor Vošinek iz
Portoroža, ki se ni pustil presenetiti
kljub poškodbam na hrbtenici. Drugi
je bil klubski kolega Antun Valenčič,
tretji pa Jože Kramžar iz Most. Solid-
ni četrto in peto mesto sta osvojila ve-
lika ptujska aduta Jože Šeruga in Mi-
tja Tomažič.
Prireditelji iz ptujskega Avtomoto
društva so se potrudili in kljub nekaj
manjšim zapletom dirko uspešno pri-
peljali do konca. Z organizacijo so bi-
li zadovoljni tudi tekmovalci.
Pa še nekaj o tekmovalcih:
Igor Vošinek — Nastopa v razredu
do 125 ccm z menjalnikom. S kartin-
gom seje začel ukvarjati šele s 26 leti,
prej so ga bolj zanimali motorji in rai-
lly. Doslej je osvojil 68 zmag, 46 dru-
gih nekaj tretjih mest. Državnik pravk
v tem razredu je bil že štirikrat zapo-
red. Tekmuje tudi za avstrijski klub
Austrocard Mori kot polprofesional-
ni voznik. Tako nastopa še na odpr-
tem prvenstvu Avstrije. Ima težave s
poškodbami, saj ga je kolega iz Av-
strije na mednarodnem prvenstvu v
Ljubljani porinil od zadaj in premak-
nilo se mu je vratno vretence. V krat-
kem ga tako čaka še bolnica. Kljub
temu je Igor Vošinek optimist in upa,
da mu bo zdravje dopustilo, da osvoji
naslov državnega prvaka še petič. Pri-
pravlja se tudi na nastop na svetov-
nem prvenstvu, ki bo septembra v
francoskem Levalu.
Nina Jerančič — Na Ptuju je osvo-
jila svojo prvo zmago, saj je prestre-
gla zmagoviti pohod Patrika Ipavca.
Za mnoge poznavalce je bila njena
zmaga največje presenečenje dirke. S
kartingom se tako ali drugače ukvarja
Na pobudo krajanov Hajdoš
so na kartodromu in v bližnji
okolici predstavniki Zavoda za
zdravstveno varstvo Maribor
merili hrup. Krajani Hajdoš se
namreč že nekaj časa pritožu-
jejo zaradi skaljenega miru
vsak popoldan, vsako soboto
in nedeljo. Zaradi relevantno-
sti so pri merjenju sodelovali
še predstavniki Zelenih Ptuja.
že od malega, saj je hči nekdanjega
tekmovalca v kartingu. Karting treni-
ra v Portorožu. Kljub njeni mladosti
jo sponzorira Austrocard Mori iz Av-
strije, za vsako dirko ji namreč prine-
sejo motor.
Sebastian Jaki — Vozi tri leta, v
klub pa je prišel zaradi velike želje po
vožnji na štirih kolesih. Za letošnjo
sezono je osvojeno četrto mesto velik
uspeh, saj tudi Sebastianu ni prizane-
šeno s poškodbami. Naslednje leto bi
želel tekmovati v razredu članov do
125 ccm, vendar je zaenkrat vse odvi-
sno od zdravja in glavnih sponzorjev
staršev.
UVODNIK
Tudi najdaljša pot se začne
s prvim korakom
Na ta kitajski pregovor se spomnim vedno, ko nanese pogovor na naše
sedanje razmere. To pa je neštetokrat, saj smo po malem že vsi nestrpni, ne-
učakani. Radi bi hitre spremembe na bolje in to vsepovsod in takoj. Takšno
pričakovanje in naglica želja je logična posledica dosedanjih razmer in spo-
znanja, da smo sicer napredovali, vendar so bili drugi okrog nas hitrejši. Le-
ta in leta smo si, ali so nam, dopovedovali o hitrem razvoju in velikih dosež-
kih, pa o velikih rezultatih in možnostih napredka, sedaj pa je skoraj ravno
obratno. In kaj sedaj?
Nestrpnost in.naglica še nikomur nista pomagale, še slabše pa je spanje,
samozadovoljstvo, .'samozadostnost, usmerjeno življenje. Pri sebi moramo
razčistiti kje je naše mesto in kaj želimo, tako posamezniki kot družba, po-
tem pa pridejo prej omenjeni koraki. In ravno tu velikokrat dobim občutek,
da bi radi. hote ali nehote, preskakovali.
Radi bi Ptuj kot pravo turistično mesto. To mora postati, ker ima vse
možnosti. Zbezah smo (so) ljudi iz hiš in stanovanj, pritegnih sosede. Poglejte
samo kako je ob petkih in sobotah zvečer ob Dravi, na gradu, pred hotelom, v
soboto bo verjetno tako po večjem delu starega dela mesta, pa v toplicah ob
lepem vremenu. Lepo in prav, vendar nimamo dovolj parkirišč, ne hotelskih
postelj, okolje ne odraža naše pripravljenosti za pravi turizem, ptujske obvoz-
nice še lep čas ne bo, Grajena še naprej smrdi, da o farmah in divjih odlaga-
liščih ne pišem.
Seveda potrebujemo Grajeno, farme, ceste, odlagališča. Vendar bi to
morah primerno urediti že davno prej in bi se danes o turizmu zagotovo po-
govarjali drugače. Premišljeni ukrepi in delo na ključnih točkah lahko veliko
tega še popravijo. Turizem sem uporabil kot primer, saj je poletje, kajne?
Ludvik Koiar
Osrednja prireditev v počastitev praznika občine Ptuj bo v soboto, 11. avgusta 1990
ob 10. uri v viteški dvorani na ptujskem gradu. V programu osrednje prireditve bo-
do sodelovali: Kvartet trobent, Godalni trio in baritonist.
Turistično društvo Ptuj pa vas vabi v soboto 11. avgusta 1990 ob 19. uri na že tradi-
cionalno ptujsko poletno noč.
VUudno vabljeni!
2 — družba in gospodarstvo
9. avgust 1990 —

Delavci iz Agisa so na
prisilnem dopustu
v Agis-u so se odločili, da svoje delavce pošljejo na kolektivni
prisilni dopust. To pa zaradi tega, ker so proizvodnjo za nekaj časa
prekinili in bodo zmanjšali svoje zaloge. Nekaterim svojim dobavite-
ljem pa blaga sploh ne dostavljajo, ker jim ga niso sposobni plačati.
Eden od takih dobaviteljev je Avtomontaža, ki ne bo dobila blaga od
Agis-a tako dolgo, dokler ne bo poravnala zapadlih obveznosti.
V Agis-u so ta mesec sicer uspeli izplačati osebne dohodke, kljub
časovnemu zamiku. Zvonko Milošič, član PO za proizvodno-tehnično
področje, nam je zelo optimistično dejal, da Agis-u kljub temu da so
imeli blokirani račun in ga bodo najverjetneje imeli tudi ta mesec, še
ne grozi stečajni postopek, ker blokada ni kontinuirana.
Delavcem so posebne informativne skupine razložile in prikazale
trenutno stanje v delovni organizaciji in delavci so trenutni položaj
sprejeli proti pričakovanju z veliko mero strpnosti in razumevanjem.
O tako imenovanem presežku in odpuščanju delavcev dosedaj še niso
razmišljali, razen skozi naravno fluktacijo. To pa so redne upokojitve
in invalidske upokojitve ter prostovolni odhodi. Delavci v Agis-u bo-
do v prihodnje morali delati svoje izdelke še kvalitetneje, saj se bodo
intenzivneje usmerili na tuji trg. Na domačem tržišču pa bodo stvari
sproti urejali glede na trenutno stanje.
Delavci sedaj najverjetneje še zato potrpežljivo prenašajo, ker
jim podaljšani dopust v tem času pride prav. Bomo videli, če bodo
enako strpni, ko se bodo približali izplačilni dnevi?
Marija Slodnjak
-pismo »od daleč«-
žitna kriza v Jugoslaviji dobiva vse večje razsežnosti.
Rekordnih 6.2 mio ton letošnjega rodu pšenice ne ma-
je samo Markoviča temveč se na zunaj kaže kot vzrok
za razpad zveznega parlamenta, kije praktično postal
najšibkejši člen jugo krize. Pšenica, ki jo pri nas potre-
bujemo letno približno 3,5 ton, je seveda samo navide-
zni razlog zaostrovanja odnosov med Vojvodino in Sr-
bijo ter Markovičevim kabinetom preko zveznega par-
lamenta medtem, ko je globje vzroke potrebno iskati v
ustanavljanju Markovičeve zveze reformskih sil na
Kozari, kar je vsaj pri Srbiji pomenilo »preseganje
meja dobrega okusa«. To je razumljivo saj se tako kot Markovič pripra-
vljajo na volitve. Markovič je seveda kot prebrisani politik dobro zaznal, da
se utegne kriza v Jugoslaviji odvijati po svojih tirih brez močne zvezne vla-
de, ki bi diktirala tempo in za to hotela imeti federalno oblast. Kakršenkoli
novi dogovor »jugoslovanski zakonski« ali »zunajzakonski skupnosti« bo
namreč predvsem potekal med federalnimi enotami na osnovi prej napisa-
nih republiških ustav. Pravzaprav me po eni strani, odkrito povedano, pre-
senečajo politična prizadevanja Markoviča, da bi na v.'iak način ostal na
oblasti, oziroma na krmilu zvezne vlade še naslednji mandat. Glede tega
pravzaprav ni nič boljši kot večina nacional-politikov, ki so jadrali in še ja-
drajo po Jugoslaviji na ugodnem vetru nacionalizma. Odstranitev Marko-
viča pravzaprav godi večini federalnih enot. izjemoma morda Bosni in Her-
cegovini, kjer ima Markovič sodeč po vpisu v njegovo stranko veliko podpo-
ro. Kot že rečeno Srbija hoče rezanje Markoviča končati elegantno preko
pšenice. Spor se namreč na zunaj kot že rečeno odvija preko zaščitnih ozi-
roma odkupnih cen pšenice v zvezne blagovne rezerve, ki bi letos po planu
morale odkupiti približno 270.000 ton pšenice. Glede na odlični rod se je
vlada odločila odkupiti poleg omenjene količine še dodatnih 300.000 ton,
vendar ni jasno, iz katerih izvorov bi dobili denar ob dejstvu, da je pšenica
na svetovnem trgu za polovico cenejša kot pri nas in bi torej za vsak kilo-
gram izvožene pšenice morali zagotoviti dodatni denar za pokritje razlike
med domačo in svetovno ceno. Markovičev kabinet je ob pogajanjih prav-
zaprav pristal na vse zahteve Srbije po dodatnem odkupu v blagovni rezer-
vi, ter neintervencije glede izpodbijanj monopolnih cen na domačem trgu
do naslednjega leta, tako da je sporna pravzaprav ostala samo dražba kjer
se oblikujejo cene pšenice namenjene zveznim blagovnim rezervam.
Problem seveda nastaja, ker sta Srbija in Vojvodina obljubili svojim
kmetovalcem skoraj pol milijona ton pšenice v republiške in pokrajinske
blagovne rezerve po dveh in pol dinarjih za kilogram, ne da bi preverili ali
lahko takšno obljubo tudi vzdržijo. Sedaj naj bo kriv hudobni striček Ante,
ker noče zadovoljiti zahtevam muhastih politikov, vsaj glede cene odkuplje-
ne pšenice ne. Markoviču pravzaprav glede kmetijstva ni kaj očitati, saj je
opravil z nekaterimi grehi in dogmami realsocializma. toda tragika je pač
v tem, da vlade navadno padejo na področjih, kjer so nekaj naredile in ne
na točkah, kjer bi dejansko morali glasovati o njihovi zaupnici. No zahva-
ljujoč predsedniku zbora republik in pokrajin Miranu Mejaku se v Beogra-
du ni zgodilo tisto, kar bi se moralo zgoditi in kar bi pravzaprav razgalilo
dejanske vzroke zaostrovanja v federaciji. Za mesec dni je sicer pomaknje-
na prekinjena seja republik in pokrajin, na kateri bi morah sprejeti drugi
paket zakonov Markovičevega paketa. V jeseni bo potrebno reči bobu bob
in popu pop. saj se utegne zgoditi, da se delegacije nekaterih republik eno-
stavno ne bodo vrnile v skupščinske dvorane.
Vladimir Vodušek
MEDNARODNO OCENJEVANJE VIN V UUBUANI JE PONOVNO
KRONALO IZBRANE POLNITVE PTUJSKEGA KLETARJENJA
v steklenicah
spravljena narava
(STIGMA PRESS)
»Gorje deželi, ki ne skrbi za
dobro svojega vina,« je že v
prejšnjem stoletju opozarjal du-
šni pastir Vatovec in žlahtnini v
čast in razvoj spisal tudi zname-
nito branje »Vinoreja«. Njegovo
pisanje je še danes nadvse aktu-
alno, čeprav znameniti pobožnik
seveda še ni mogel vedeti, da bo-
mo prav na slovenskem imeli
eno najbolj čislanih vinskih oce-
njevanj na zemeljski obli. Letos
V naslednjih dneh bodo iz
ptujske kleti prvič poslali na
trg nove polnitve vin posebnih
kakovosti. Njihovo promocijo
so priredili že v soboto, poseb-
na pozornost pa jim velja pred-
vsem zaradi nove oblike stekle-
nic, ki se uveljavljajo na na-
šem vinskem trgu, predvsem
pa zaradi novo oblikovanih eti-
ket, ki odražajo nastajajočo
celostno podobo ptujske kleti.
Z njo bodo predvidoma opusti-
li znano etiketo rimljan Anno
69, sauvignon, ki so ga pod
tem imenom začeli polniti ob
1900 mesta Ptuja, hkrati pa je
ponesel na trg tudi prvo zaščit-
no znamko slovenskih vin. Za-
menjala jo bo nova etiketa, z
zaščitnim znakom Ptuja in
Halozami, kot dvema najbolj
značilnima elementoma, ki se
združujeta v ptujskem kletar-
stvu.
Nove polnitve vin posebnih
kakovosti, ki bodo iz kleti za-
čele romati na police, pred-
vsem pa k vnetim zbiralcem
dobrih vin. primernih za stara-
nje v vse bolj množičnih zaseb-
nih vinotekah, pa prinašajo:
beli pinot pozna trgatev, sauvi-
gnon pozna trgatev, renski ri-
zling pozna trgatev in char-
donnay izbor; vse letnik 1989. ?
je to ocenjevanje, zaradi katere-
ga si je Ljubljana pred leti prislu-
žila laskavi naziv mednarodnega
mesta trte in vina, potekalo že
36. leto zapored. Le redkim me-
stom mednarodna vinogradniško
vinarska organizacija OIV priso-
di tako laskavi naziv, ki opozarja
na posebne vrednote in zasluge
kmetijske panoge, ki prideluje
velike več kot samo pijačo.
Prav gotovo so k temu odličju
poleg Gospodarskega razstavišča
Ljubljana, največ pripomogli
slovenski vinogradniki in kletar-
ji, ki so prav gotovo ponosni, da
imamo na naših tleh uveljavljeno
mednarodno vinsko ocenjevanje,
kjer vsako leto enologi iz najbolj-
ših in najbolj uveljavljenih vinar-
skih središč ocenijo krepko čez
tisoč vinskih vzorcev. To daje
priložnost slovenskim kletarjem,
da praktično na svojem pragu
zvedo, koliko veljajo njihova vi-
na v mednarodni konkurenci.
Ob tem ponosu, pa si večina
naših vinarjev vendarle zadrži
pravico, da se ne strinja z doblje-
nimi ocenami, ki vsem strokov-
nim merilom navkljub, vendarle
odražajo tudi oceno enologov, ki
jim je lahko določena žlahtnina
bolj ali manj všeč. Ne ukvarjajo
se namreč s potjo, kako so kle-
tarji prišli do posamezne polni-
tve, kakšne so naravne značilno-
sti rajona, pa že večina naših kle-
tarjev ve, da so ocene mednarod-
ne združbe enologov lahko vča-
sih tudi odraz modnih okusov
zdaj te, zdaj one kletarske novo-
tarije. Ne glede na to, pa v večini
slovenskih kleti ostajajo zvesti iz-
ročilu in značilnQ. 'm vinorod-
nih rajonov in na ta način tudi
po dveh stoletjih izražajo pripad-
nost Vatovčevi zapuščini, češ
Slovenija je dežela, ki skrbi za
dobro ime svojega vina.
Vseeno, pa je vsakemu kletar-
ju lepo pri srcu, če v mednarodni
konkurenci njegovo vino dobi
eno od redkih oznak kakovosti
in spoštljivosti. Letos se je to
zgodilo ptujskim kletarjem, saj
so za enega od osmih vzorcev
vin, ki so jih poslali na ocenjeva-
nje v Ljubljano, dobili odličje ve-
like častne diplome z veliko zlato
medaljo. Morda bolj od tega
poudarja žlahtnost tega zveneče-
ga naslova dejstvo, da je oceno
za takšno priznanje dobila le čet-
verica slovenskih polnitev, med
jugoslovanskimi vzorci pa sta ta-
ko visoko bila uvrščena samo še
dva zraven. Po nekaj letih so to-
rej ptujski kletarji ponovno zelo
zadovoljni z objektivnostjo lju-
bljanskega ocenjevanja, še bolj
pomembno od tega pa je, da je
novica o ljubljanskem uspehu
prišla prav v času, ko bodo začeli
pošiljati na trg nove polnitve vin
posebne kakovosti, letos prvič v
nestandardnih, uvoženih vitkih
buteljkah z etiketami, ki se poda-
jajo nastajajoči celostni podobi
vseh ptujskih polnitev.
Ob veliki častni diplomi z veli-
ko zlato medaljo, za traminec iz
ptujske kleti pa seveda ne gre
spregledati letnika te polnitve, ki
je bila odlikovana z ene od naj-
boljših ocen. Gre namreč za vzo-
rec polnitve, ki že 19 let leži v
ptujski arhivski kleti, to pa po-
meni, da gre za vino. ki je pone-
slo v svet poleg svoje ocene tudi
slavno ime ptujske arhivske kleti,
ki v svojih nedrih skriva tudi naj-
starejše jugoslovansko polnitev
iz leta 1917. Zanimivo je namreč,
daje prav traminec 1971. letnika
bil odlikovan z najvišjo oceno
vzorcev, ki so jih poslali na oce-
njevanje ptujski kletarji, kajti
enolog mag. Tone Skaza je več
pričakoval od pozne trgatve ren-
skega rizlinga 1983, pa morda tu-
di od chardonnaya, ki so ga trga-
li ob koncu lanskega oktobra,
vendar je na dosedanjih ocenje-
vanjih med enologi že vzbudil
posebno pozornost. Toda med
rezultati ljubljanskega ocenjeva-
nja je seveda najbolj pomembno,
da je vsaj eno od redkih odličij
prišlo v klet, ki je pred letom
proslavila 750. obletnico kletar-
jenja v Ptuju.
Poleg omenjenega odličja za
traminec letnika 1971, so ptujska
vina letos na mednarodnem oce-
njevanju v Ljubljani bila odliko-
vana še s štirimi velikimi častni-
mi diplomami z zlato medaljo in
tremi velikimi častnimi diploma-
mi s srebrno medaljo. Zlata
odličja so dobili še rumeni mu-
škat 1989 chardonnay izbor
1989, sauvignon 1989 in haložan
1989. Na slednjo oceno so ptuj-
ski kletarji še posebej ponosni,
saj prav haložan pomeni zaščitni
znak tukajšnjega kletarstva,
hkrati pa je tudi najbolj iskano
vino med častilci dobre kapljice.
Srebrna odličja pa po mednarod-
nem ocenjevanju pred letošnjim
ljubljanskim, že 36. vinskim sej-
mom, nosijo naslednje ptujske
polnitve: drugi vzorec rumenega
muškata letnika 1989, sauvignon
pozna trgatev 1989 in renski ri-
zling, ki so ga začeli kletariti že
znamenitega 1983. leta.
Laskavim ocenam navkljub za
vina iz ptujske kleti, pa tukajšnji
enolog Tone Skaza trdi, da so
štajerska vina tudi letos dobila
premalo najvišjih priznanj in
odličij: »Že dolgo je znano, da
naš vinorodni rajon daje vina, ki
sodijo v sam vrh svetovnih vin-
skih kakovosti, toda ljubljanske
ocene gredo vse preveč mimo
polnitev, ki jih pripravijo tukajš-
nji kletarji. Tudi komercialno se
to še premalo odraža pri naših
vinih, saj vemo. da kletarji v tuji-
ni vsaj podvojijo ceno tistim vi-
nom, kijih v Ljubljani odlikujejo
z najvišjimi priznanji ... Ob
vsem pa moramo seveda vedeti,
da so ocene odraz tudi čisto
osebnih pogledov, izkušenj in
pojmovanja ocenjevalcev, saj se
večkrat zgodi, da nekaj kar za
nas pomeni odraz izredne kako-
vosti, mimogrede spregledajo, ali
narobe: nekaj kar je za nas napa-
ka vina, znajo oceniti z najboljši-
mi odličji . . .«
Tak primer je vse pogostejši,
saj se pojavlja kletarjenje, ki ga
popularno imenujejo barique,
pomeni pa, da vinu dodajo okus
po hrastovini. To storijo z leža-
njem vina v novih hrastovih 225
litrskih sodih, ki jih imajo samo
za enkratno uporabo.
»Po mojem na štajerskem ni-
koli ne bomo prevzeli barique
tehnologije, saj menim, da tak
način kletarjenja zamegljuje tiste
značilnosti, ki jih vinu daje nara-
va. Namesto tega si bomo priza-
devali, da kar najbolj verno
spravimo v steklenice vse, kar
daje narava v naših podnebnih
razmerah. Vsako drugačno kle-
tarjenje, ki bi hotelo vinu dodati
nekaj, kar ne dobi iz grozdja, bi
pomenilo degradacijo tistega,
kar daje narava,« trdi ptujski
enolog mag. Tone Skaza.
Faximile nove etikete za vino posebne kakovosti iz ptujske kleti —
odraz nastajajoče celostne podobe.
Poleg množice zasebnih kletarjev, ki so letos poslali svoja vina
na ljubljansko ocenjevanje, naj tokrat predstavimo vsaj še ocene, ki
so jih prejela vina iz ormoške in slovenskobistriške ter mariborske
kleti:
Ormožani so v Ljubljano poslali devet vzorcev, za club slovin (la-
ni je to vino prejelo šampionski naziv), beli pinot in rdeči traminec so
dobili velike častne diplome z zlato medaljo, za laški rizling, šipon.
drugi vzorec belega pinota, sauvignon, zeleni silvanec in chardonnay
pa veliko častno diplomo s srebrno medaljo.
Slovenskohistriška klet Je poslala na ocenjevanje tri svoje polni-
tve in za chardonnav in kerner dobila velike častne diplome s srebrno
medaljo, za ritoznojčana pa častno diplomo.
Vinagova klet iz Maribora pa je na ljubljansko ocenjevanje po-
slala sedem svojih polnitev, zanje pa Je mednarodna komisija odloči-
la, da je tri treba odlikovati z zlatimi, štiri pa s srebrnimi odličji. Ta-
ko so laški rizling, zeleni silvanec in mariborčan dobili velike častne
diplome z zlatimi medaljami, beli pinot, renski rizling, rulandec in
traminec pa velike častne diplome s srebrnimi medaljami.
mmmm
Ko je že ves svet mislil, da
vojaških avantur konec, se je ir^.
ški predsednik Husein odločil zj
napad na Kuvajt. Tam je vzposta,
vil marionetno vlado s svojim tie.
čakom na čelu. Imenuje pa se ce.
lo Vlada svobodnega Kuvajta.
Nevarnost pa, kot kaže, preti tu-
di Saudski Arabiji. Američani so
že najavili, da jo bodo branili ^
vsemi silami, tudi z orožjem,
Razmišljajo celo o napadu na
strateške iraške objekte s takti-
čnim nuklearnim orožjem.
Oktobra sta Nemčiji napove-
dali združitev. Kljub vsem zaple-
tom bosta vendarle naredili
odločilni korak. Še pred letom se
je ta poteza zdela neverjetna
predvsem zaradi velesil, pa tudi
te so radikalno spremenile obna-
šanje.
Osamosvajanje sovjetskih re-
publik se nadaljuje. Armenija se
te dni pripravlja na sprejem reso-
lucije o neodvisnosti. Gorbačov
je od Armencev zahteval vrnitev
orožja okoli 10 tisoč članov obo-
roženih skupin, armenski parla-
ment pa je to zahtevo zavrnil.
• • •
V Liberiji so razmere še naprej
napete. Vodja Nacionalne fronte
Liberije Charles Taylor, ki se bo-
ri proti vladi Samuela Doeja, je
prebivalce pozval k mobilizaciji
in odporu proti zunanji interven-
ciji, ki so jo potihem napovedali
Američani. Njihovi marinci so se
že izkrcali v glavnem mestu zara-
di zaščite in umika ameriških dr-
žavljanov.
• • •
Gotovo se še spomnite afere
Bijedič s katero smo Jugoslovani
v očeh mednarodne javnosti veli-
ko izgubili sedaj pa je nekdanji
jugoslovanski konzul oproščen
tožbe. Okrožno sodišče v Phila-
delphiji ga je oprostilo, obtožilo
pa je LBS na 50 tisoč dolarjev
kazni zaradi nepravilnosti. Pred-
stavniki te banke so povedali, da
sojenje banki in bivšemu direk-
torju ni vplivalo na njeno poslo-
vanje in daje svoj kapital podvo-
ji.a
Sovjetsko kmetijstvo je dolete-
la nova »nesreča«. Letina je re-
kordna, nihče pa ne ve, kaj bodo
z okoli 300 milijoni ton pšenice
počeli. Koncpet sovjetskega
kmetijstva je takšen, da prevelika
letina povzroča prej težave kot
bogastvo. Kolhozi in sovhozi so
neučinkoviti pri prodaji pšenice,
nihče je ne plača po tržni ceni,
ljudje pa'iz njih bežijo v mesta.
Pa še zaoleti z mehanizacijo, nje-
nim vzdrževanjem in transpor-
tom pšenice so dodobra razgreli
sovjetsko javnost
• • •
Vse bolj se odvija klobčič
skrivnosti o smrti švedskega pre-
miera Olofa Palmeja. Po najno-
vejših podatkih naj bi ga likvidi-
rala CIA, ker je vedel za ameri-
ške skrivne pošiljke orožja v
Iran. Novica je prišla v javnost
preko italijanske televizije, na
kateri je eden izmed vpletenih v
umor javno oznanil delo ClE-
Italijanski predsednik Francesko
Cossiga je takoj osebno zahteval
preiskavo.
Nelson Mandela igra, kot je bi-
lo po njegovi izpustitvi iz zapora
pričakovati, pomembno vlogo-
Sedaj skupaj z Afriškim nacio;
nalnim kongresom zahteva, naj
vladajoča stranka v Južnoafriški
republiki izroči oblast prehodne-
mu parlamentu, ki bo izdelaj
načrt za novo ustavo. Naslednji
korak pa bi seveda bile svobod-
ne in splošne volitve. V nedeljo
se je Mandela srečal z južnoafri-
škim premierjem De Klarkom-
Pogovarjala sta se o prenehanji'
oboroženih dejanj ANC-ja. izpU'
stitvi političnih zapornikov in vr-
nitvi političnih pregnancev ter
odpravi izrednega stanja v Nata-
lu.
pripravlja: d.
TEDNIK - 9- avgust 1990
sestavki in komentarji — 3
Kdo koga
prepri-
čuje
Zadnjega julija so se za skup-
no mizo vsedli ptujski gospodar-
stveniki (kljub vročini in tudi si-
cer vročim razmeram v podjetjih
so si vzeli čas in se pogovarjali s
predsednikom skupščine Vojte-
hom Rajherjem ter predsednikom
izvršnega sveta Janezom Lahom.
Tema pogovora je bila gospodar-
jenje v šestih mesecih letos in
razvojni programi gospodarstva.
Vojteh Rajher jih je najprej se-
znanil s sklepi in stališči, ki jih je
glede gospodarjenja sprejelo
predsedstvo SO Ptuj. Eden iz-
med razlogov za pogovor pa je
bila abstinenca podjetij na anke-
to izvršnega sveta o tem, kaj pri-
pravljajo v novem srednjero-
čnem obdobju. Do 25. 7., ko je
potekel rok za odgovore, je od
50 vprašanih odgovorilo le se-
dem. Podobno je bilo tudi lani,
ko je vpraševal še stari izvršni
svet. Petdeset odstotkov vpraša-
nih sploh ni odgovorilo, 30 naj
bi jih odgovorilo le iz vljudnosti,
vsebinskih odgovorov pa je bilo
le dvajset odstotkov.
Po letošnjih odgovorih so v
občini sodili, daje veliko takšnih
organizacij, ki ne ve, kako bo v
bodoče. Če ne bo zamisli, ambi-
cij, volje in načrta, kako v pri-
hodnje, tudi ni pričakovati pozi-
tivnih premikov, je v nadaljeva-
nju poudaril Vojteh Rajher.
Ptuj naj bi se v bodoče pred-
stavil kot evropsko mesto. Neka-
tere načrtovane prometne pove-
zave že kažejo na to, da bi se v
evropskem prostoru lahko uve-
ljavil ob izkoristku vseh drugih
danosti. V bodoče ne glede na
krizo po besedah predsednika
občine ne smemo zapustiti šol-
stva. Tretji razvojni element naj
bi bil Ptuj — mesto muzej, četrti
Haloze — Slovenske gorice in
peti element naj bi bil projektno-
organizacijski model, ki bi tak
razvoj omogočil uesničiti. Anali-
ze razvojnih možnosti Slovenije
prav tako kažejo v tej smeri, ta
naj bi v razvoju vložila devet mi-
lijard dolarjev ali 4500 dolarjev
po prebivalcu.
Janez Lah je govoril o doseda-
njih aktivnostih vlade in o nuj-
nosti samostojnosti gospodar-
stva. Vlada si bo po njegovih be-
sedah prizadevala, da bo ustvar-
jala pogoje za gospodarjenje. Po-
leg tega je gospodarstvenike ne-
kajkrat pozval da naj sodelujejo
z vlado.
V nadaljevanju so govorili go-
spodarstveniki ki so govorili o
sedanjih težavah, razvojnih
usmeritvah, poleg tega pa naka-
zovali možnosti vladnega delo-
vanja. Predvsem gre tu za odpra-
vljanje ovir, ki onemogočajo
bol^e delo. Trgovci na primer
zahtevajo usklajene cene, red v
delovnem času (sedaj jim zaseb-
ni trgovci bojda nelojalno kon-
kurirajo), pa tudi pomoč pri vra-
čanju poslovnih prostorov, in
red pri prometnih stopnjah.
Glede stanja v gospodarstvu
ima nova vlada svoje podatke,
direktorji pa svoje, zato je pogo-
vor izzvenel v veliki meri kot pre-
pričevanje, in ne kot ustvarjalen
dialog. Večina gospodarstveni-
kov zato meni, da je v tem tre-
nutku v ospredju vprašanje, ka-
ko preživeti in ne neke dolgoro-
čne vizije.
V pogovoru so se lotili tudi
vprašanja »rdečih« (komunisti-
čnih) direktorjev. Predsednik po-
slovnega odbora iz Agisa Jože
Botolin je še posebej poudaril,
da takšni in drugačni spiski v
tem trenutku gospodarstvu samo
škodujejo. Tuji poslovni partner-
ji, s katerimi se pogovarjajo, zato
odlagajo sklepanje konkretnejših
pogodb, saj čakajo, kaj bo nova
vlada ukrenila. Sam je prepričan,
da naj direktorje odstranjujejo le
»strokovni razlogi.«
Predsednik izvršnega sveta ni
do konca prisluhnil direktorjem,
ker je pogovor predčasno zapu-
stil. Zato so menili, da bi le mo-
ral prisluhniti njihovim težavam,
ne pa da jih skuša učiti, saj teža-
ve nekega okolja bolje poznajo,
kot nekdo od zunaj. Direktorji
so tudi prepričani, da glede pro-
gramov ne bi smeli biti tako
skeptični, saj bodo z opredelitvi-
]o lastnine prišli tudi programi.
Četudi smo sedaj v prehodnem
obdobju, naj ne bi nasedli neka-
terim pastem, ki jih nastavlja,
•^eši nas lahko samo znanje in
kompetentnost.
MG
SUŠA OGROŽA POUŠČiNE:
Rešitev v namakalnih sistemih
Analiza sušnih obdobij na območju ptujske občine v zadnjih 21 le-
tih je pokazala, da se pojavljajo hujše suše vsakih 6 do 7 let. V zadnjem
desetletju smo imeli večje suše leta 1983 in 1988. In kot kaže bo tudi se-
danje sušno obdobje vsaj v takšnem obsegu kot je bilo pred dvema leto-
ma, ko je bil prav zaradi suše pridelek praktično prepolovljen. Sicer pa
je bila v minulih 21 letih nahujša in tudi najbolj dolgotrajna suša leta
1971, zato so v Kmetijskem kombinatu Ptuj svoje namakalne sisteme
zgradili za potrebe po namakanju v tem-najbolj kritičnem letu.
Zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja so v teh avgustovskih dneh v
kmetijstvu torej življenjsko pomembni namakalni sistemi. Ti so sicer ze-
lo (relativno) dragi, vendar je praksa pokazala da se še kako splača na-
makati.
Našega sogovornika Damjana
Finžgarja, ki je strokovni vodja
poljedelske proizvodnje v Kme-
tijskem kombinatu Ptuj, smo za-
to najprej povprašali, kdaj smo
se pravzaprav na našem območju
resneje lotili namakalnih siste-
mov?
»Prve ideje o namakanju sodi-
jo več kot desetletje nazaj, saj
smo recimo v Staršah na tako
imenovanih mobilnih sistemih
namakali že pred desetimi leti.
Resneje pa smo se v KK Ptuj lo-
tili izgradnje namakalnih siste-
mov pred petimi leti, zadnje čase
še posebej intenzivno, saj smo
prejeli za to nepovratna republi-
ška sredstva.
Namakanje je ukrep, ki ga je v
poljedelstvu potrebno pričeti iz-
vajati tik pred tem, ko slutimo,
ali vemo, da bodo rastline zaradi
suše pričele trpetij torej vsaj tri
ali štiri dni prej. Žal smo to ob-
dobje v KK Ptuj letos zamudili,
saj smo bili prepričani, da bodo
padavine. Tako namakamo naše
površine že od začetka zadnjega
tedna v juliju in to predvsem ve-
čino hmeljišč (razen dornavske-
ga so vsa v namakalnih siste-
mih), ter parcele sladkorne pese
v Zagojičih oziroma Sobetincih.
Vsi naši namakalni sistemi so
zgrajeni na lahkih peščenih tleh,
razen sistema v Zavrču. Treba je
vedeti, da so tla, ki so manj zalo-
žena s humusom bolj občutlji-
va.«
Nedvomno bodo pridelki nena-
makanih kultur močno okrnjeni?
»Izkušnje žal to dokazujejo. Iz
leta 1988 vemo, da je bil zaradi
suše pridelek praktično prepolo-
vljen. Tako je tudi sedanje več
kot štirinajstdnevno sušno ob-
dobje resno ogrozilo predvsem
sladkorno peso in koruzo, pa tu-
di ostale poljščine in vrtnine. Pe-
si in koruzi primanjkuje že prek
50 mm padavin ali več kot dvoj-
no obilno deževje. Zato smo na
naših površinah povsod tam, kjer
imamo možnost že vsaj dvakrat
namakali, kar se bo na pridelku
zagoto^/) poznalo.«
V glavnem namakate le v druž-
benih sistemih, ali za zasebne
kmetovalce to ni zanimivo?
»Zagotovo je zanimivo tudi za
naše kmete, toliko bolj, ker pre-
hajamo tudi v kmetijstvu v čisti
tržni sistem gospodarjenja. Žal
pa je bilo v preteklosti res tako,
da so namakalni sistemi zajeli le
družbeno zemljo. Delno zaradi
tega, ker so parcele v družbeni
lastnini večje in urejene tako, da
je namakanje bolj priročno.
Sicer pa se lahko pohvalimo,
da smo v Borovcih omogočili na-
makanje že prvim trem zasebnim
kmetovalcem, kjer je v naš nama-
kalni sistem zajetih že okoli 30
ha zasebne zemlje. Pri tem je po-
trebno opozoriti, daj je za nama-
kanje bolj primerna tista parcela.
Damjan Finžgar: »nekateri
se nam smejijo, ker sedaj na-
makamo površine, ki smo jih
pred leti meliorirali ~ žal je
stroka pokazala da je tudi to
potrebno, vendar manj intenzi-
vno ...« i
ki je dolga vsaj 300 m, široka pa
najmanj 60 m. Vsi naši namakal-
ni sistemi do sedaj delujejo brez
zastojev in napak, zato pričaku-
jemo, da se bodo kmetje na na-
šem območju še radi odločali za
namakanje.
Edina težava, ki nas tare ob
tem pa je, da smo za naš sistem
namakanja prejeli le polovico
obljubljenega denarja (nepovra-
tnih sredstev). Tako smo do se-
daj vkopali ob parcelah vodo-
vodne cevi, naredili hidrante in
jaške ter kupili črpalko. Za šest
predvidenih namakalnikov pa so
v Ljubljani zaenkrat še gluhi. Pri-
čakovali smo da bo nova vlada
kmetijske zadeve reševala bolj
elegantno.«
M. Ozmec
Namakalniki na dvorišču posestva KK v Sobetincih.
Suša je najhuje prizadela koruzo in sladkorno peso.
ČRNI REKORDI PADAJO ...
Letos na našem območju že 26 mrtvih!
Prometna varnost na naših cestah se kljub opozorilom in grozečim črnim šte-
vilkam iz dneva v dan slabša. V prejšnjem Tedniku smo tako zapisali grozljiv po-
datek, da smo na območju VISZ Maribor dosegli (sredi leta) lansko število smr-
tnih žrtev, saj je do 24. julija v prometnih nesrečah umrlo že 63 ljudi — toliko kot
lani vse leto. Zal smo tovrstni črni rekord potolkli tudi na območju ptujske občine,
saj je do 3. avgusta na naših cestah umrlo 26 ljudi — toliko kot lani vse leto! Ali
se smrtni stroj ne bo ustavil?
Milan Čuš, komandir postaje mili-
ce Ptuj: »Podatek, da smo v začetku
meseca dosegli lanskoletno število
smrtnih žrtev prometnih nesreč je na-
ravnost grozljiv in nas krvavo opozar-
ja, da je prometna varnost na naših
cestah izredno kritična.
Število prometnih nesreč je sicer
nekoliko manjše, pa so zato posledi-
ce, predvsem smrtne žrtve udeležen-
cev toliko hujše. Za primer naj po-
vem, da smo lani v tem obdobju bele-
žili 460 prometnih nesreč, medtem ko
jih je letos le 359 — torej okroglo 100
manj.
Na zmanjšanje števila prometnih
nesreč je zagotovo vplivala akcija mi-
nus 10, ki smo jo izvajali skupaj s sve-
tom za preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu, delno pa je na zmanj-
šanje števila nezgod vplivala tudi no-
vost v zavarovalnicah, saj po novem
zakonu ne vračajo več povzročene
škode v primerih, ko povzročitelj pro-
metne nesreče ni izsleden.
Žal pa smo že ugotovili, da so po-
sledice letošnjih nezgod mnogo hujše
od lanskih. Tako je v prometnih ne-
srečah letos umrlo že 26 udeležencev,
36 jih je bilo huje poškodovanih (lani
35), 50 pa lažje (lani 43).
IN KJE SO PROMETNE NESRE-
ČE NAJBOLJ POGOSTE?
— »Najbolj tragična je prometna
bilanca na magistralni cesti, na odse-
ku od Zlatoličja proti Stanošini, na
katerem je letos izgubilo življenje že
16 oseb. Naj omenim le najhujšo ne-
srečo, v kateri je prejšnji mesec v Slo-
venji vasi umrlo kar 6 ljudi. Po številu
nesreč pa je na drugem mestu tudi
odsek regionalne ceste od Hajdine
proti Sikolam. Zato sta oba odseka
cest zelo kritična in je potrebno biti
pri vožnji še posebej previden, pa tu-
di pozoren do okolice in sovozni-
kov!«
-OM
Življenje za življenjem v razbitinah avtomobilov
(foto: M. Ozmec)
Dober den! Vroče mi Je kak morskemi pesi, ki je na suho
priprava. Škrge man čista doj posmene, deža pa nega od nikod.
Toto pismo sen vam pisa v petek 3. avgusta tak, ke me nebi gdo
za jezik zgraha, če bi slučajno v toten cajti do našega srečaja že
dežek priša z nebes na toto pregrešno in presušeno žemljico. Jaz
sen pač misla, da bomo zdaj. ke mamo novo oblost, naročilnico
napisali in dobli dež po potrebah. Pa vidin, ke tudi s toga nede
nič glih tak kak neje bilo v cajti prejšnjega političnega režima.
Čujen tudi, ke je v vodi na Drovskem polju drgoč preveč
nek.šnih nitratov, ki hi jim tak po domočen lehko tudi gnojšnica
rekli. Loni smo pesticide prežvekovali, letos pa se nam nitrati
med zobmi motajo. S toto podtalnico na Drovskem polji glih tak
delamo kak prašiča z melnatim žaklom. Na prodnato zemljo po-
levlemo gnojšnico, trosimo hlevski in umetni gnoj, te pa pride de-
žek in vse to tak lepo v podtalno pitno vodo spere. Stori pregovor
resen provi, ke more dober kmet vsoko leto en voz gnoja pojesti,
da bi moga poleg še gnojšnico piti pa še nesen čuja. Pa nič se ne
bojte. V cajtngah sen šteja in po radiji posluša, da nega vzrokov
za preplah in je voda še užitna.
Zdaj pa bi te že bija cajt, da hi se odgovorni in neodgovorni
za pitno vodo in kmetijstvo že enkrat zgučali, bomo tan okoli lo-
tih studencov še dale naprej gnojili in pridelovali hrano ali pa bi
radi pili čisto in zdravo vodo. Čuja sen. da je bija prejšnji tjeden
na Ptuju nekšni sestanek o vodi, pa so pre tan en gospod o vseh
drugih razvojih »vizijah in opcijah« gučali, samo voda jih je boj
malo zanimala. Vena majo toti gospod, kije loni še vejki tovariš
bija, rajši vino kak pa vodo! Pa vete, kokšna je razlika med go-
spodi in tovariši: Tovariši so pecikle krali, gospodje pa avte vozi-
jo. Če katerega tudi vkrodnejo, to še bomo ugotovil! Te pa srečno
— vaš tovarišov gospod LUJZEK.
Hočem tišino
Kocka je padla! Tudi jaz poj-
dem po inšpektorje in tiste, ki
premorejo instrumente za merje-
nje hrupa. To presega že vse me-
je. Res, da v poletnih mesecih ni
hrupa avtobusa, zato pa so toli-
ko bolj glasni mopedisti. Pomi-
slite, že pred peto uro drvijo s te-
mi glasnimi kolesi, ki imajo mo-
tor, da o sosedovem petelinu
sploh ne govorim. Vsako jutro je
to pravi stres, ne poznajo ne pet-
ka, ne svetka, še posebej petelini
ne.
Naj ljudje hodijo peš (zdrav
duh v zdravem telesu), naj peteli-
ne naučijo reda . . . Naj inšpek-
torji prepovejo vse prireditve, še
posebej tiste z glasbo, da pa se
ne bi kdo pritožil, da se nič ne
dogaja, naj dajo dovoljenje le ti-
stim, ki bodo šepetaje sedeli pri
mizah z obljubo, da ob zdravicah
ne bodo trkali s kozarci. u
naj bo dovoljena le v primeru, v
organizator za vsakega od gostov
zagotovi vvalkman. Seveda se ra-
zume, nobenih dirk s karti, bo-
gnedaj straljanja glinastih golo-
bov, da o glasnih strojih v proiz-
vodnih halah sploh ne govori-
mo .. .
Turisti bodo drli k nam, v tiši-
no, spokojni, že kar pokopališki
mir . . . Postali bomo prava oaza
miru in tišine, Robinzonov otok
sredi Evrope. Skrbi me le to, ko
bomo ponujali žlahtna vina do-
mače kleti, ali pok, ko zdrsne za-
mašek iz steklenice ne bo zmotil
te spokojne tišine in zaradi stre-
sa, ki ga bodo doživeli prisotni
in tisti v bližnji okolici, da s po-
kušnjo ne bo nič . . . Tudi z za-
služkom ne , . . .____
SPREMEMBE MEJNIH ZNESKOV
PRI POSLOVANJU S ČEKI IN
HRANILNO KNJIŽICO
s 1. avgustom so se spremenili mejni zneski, na katere se smejo
glasiti čeki tekočih računov. Spremenil se je tudi najvišji znesek,
katerega lahko dvignete z dinarske hranilne knjižice na ime v eno-
tah drugih bank in na pošti.
Tekoči račun
• Pri plačilu blaga in storitev se sme ček glasiti na:
— najnižji znesek 100.00 din
— najvišji znesek 2.000,00 din
• Pri dvigu gotovine v enotah drugih bank
in na pošti je najvišji znesek čeka 1.000,00 din
• Pri dvigu gotovine za varčevalce Ljubljanske banke v republiki
Sloveniji v vseh enotah Ljubljanske banke v republiki Sloveniji
velja najvišji znesek čeka 2.500,00 din
Hranilna knjižica
• S hranilne knjižice na ime lahko v enotah drugih bank in na
pošti dvignete dnevno brez primerjave stanja z matično enoto
2.000,00 din
Informacije o krajih z enotami Ljubljanske banke in enotami dru-
gih bank in pošt, ki po pogodbi opravljajo storitve za varčevalce
bank bančne skupine Ljubljanske banke boste dobivali v svoji
enoti.
4 - morda vas zanima
9. avgust 1990 —
TEDNIK
V vrtu
v SADNEM VRTU avgusta cepimo sadno drevje in nekatere
cvetnice drevine na način okulacije ali očeslanja na suho ali speče
oko. Očeslanje je način cepljenja, ki je najenostavnejši, najbolj razšir-
jen zlasti v drevesnicah, hkrati pa zagotavlja največji uspeh prijemlji-
vosti. Okulacijo lahko izvedemo, ko je podlaga drugič v soku ali mu-
ževnem stanju, to je takrat, ko lubje zaradi obilice rastlinskih sokov
med lesom in lubjem z lahkoto odstopa od lesa. Cepimo samo na
mlade poganjke — mladike, ki so v stanju dozorevanja lesa.
Okuliranje je enostavno opravilo, ki pa se mora izvesti z vso na-
tančnostjo. Sestoji se iz: prereza luba na podlagi, izreza brsta — očesa
iz žlahtnega poganjka, vložitve očesa v podlago in vezi očesa.
Z ostrim in čistim cepilnim nožem naredimo na poprej očiščeno
podlago zarezo v obliki velike tiskane črke T in vogalčka luba s klju-
nastim delom cepilnega noža odluščimo od lesa.
Cepiče žlahtne vrste in sorte sadnega drevesa narežemo iz odbra-
nega matičnega drevesa. Poganjkom, ki smo jih narezali za cepiče, ne-
posredno po rezi odrežemo liste, da z venenjem ne bi preveč izsušili
brsta oz. cepiča. Cepljenje opravimo hitro in v oblačnem vremenu, da
se podlaga in cepič ne ovenita ali izsušita. Žlahtno oko iz cepiča izre-
žemo z 3 do 3,5 cm velikim ščitom lesa, da bodo cepilne površine
kambijalnega dela celičja podlage in cepiča dovolj velike za njuno
vraščanje. Vloženi cepič kakega pol centimetra nad očesom odrežemo
tako, da se na prečni rezi podlage lahko neovirano vzpostavi pretok
rastlinskih sokov med podlago in cepičem. Ostane nam še vez okuli-
ranega mesta. Vežemo z rafijo ali gumi trakovi tako, da lubje podlage
dobro stisnemo ob cepič, ne da bi pri tem na kakršenkoli način po-
škodovali žlahtno oko cepiča.
Ce bo po nekaj dneh po cepljenju ob dotiku pecelj lista odpadel,
je to znak, da je cepljenje uspelo, če pa ne odpade, je ovenel in ceplje-
nje moramo ponoviti. Ker se cepilno mesto zaradi rasti kalusnega ce-
ličja hitro debeli, po kakih dveh tednih odstranimo vezivo, da ga lub-
je ne zaraste.
Okulacija ali očeslanje na speče oko.
Za pestrejše pridelovanje vrtnin, skoraj da ni ZELENJAVNEGA
VRTA v katerem ne bi pridelovali špinače. V družini špinačnic in nje-
nem bližnjem botaničnem sorodstvu je znanih mnogo vrst in sort, ki
jih uspešno pridelujemo v vseh letnih časih. Špinača je uvrščena v
eno najbolj zdravih vrtnin in se odlikuje po prehrambni vrednosti.
Mogoče jo je pripraviti v raznih oblikah, od presnih solat do kuhanih
glavnih jedi in prikuh.
Povprečna rastna doba špinače je pet tednov, ločimo na spomla-
danske sorte, ki jih sejemo že februarja; letne, ki so odpornejše pred
hitrim uhajanjem v cvet; jesenske, ki so odpornejše pred slanami; in
zimske, ki že ob skromni zaščiti pred zimsko zmrzaljo spomladi nudi-
jo prvi pridelek. *
V prvi polovici avgusta sejemo sorti matador in goliath, ki so
uporabne do pozne jeseni. Sejemo jih v 20 cm v vrstni in medvrstni
razdalji 2 cm globoko. V nerodovitni, suhi in kisli zemlji ne uspeva,
uspeva pa povsod, kjer skrbimo za ustrezno vlažnost in hranilne sno-
vi, zlasti še humus. Ce so tla revnejša na humusu, pri pripravi za setev
vanje vdelamo kompost in šoto, nikakor pa ne hlevskega gnoja. Da se]
bodo stebla špinače čimbolje obraščala, po petih tednih setve zunanje
liste potrgamo ali poščipamo tako, da prelomimo listne peclje in iz
zasnove peclja, ki je ostal na steblu, se bo razvil novi list.
S pravilnim redčenjem in zmernim zalivanjem se bomo izognili
špinačni plesni, ki je edina bolezen, ki lahko posevek špinače močne-
je ogrozi.
Ce se plesen prične pojavljati, špinačo poškropimo z 0,2 % antra-
colom, vendar dva tedna pred obiranjem.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pri-
delujemo za plod 7. in od 12. do 16. avgusta, za list od 9. do 12. avgu-
sta, za korenino 6., 7. in 13. ter 14. avgusta in za cvet 8. in 9. ter od 16.
do 18. avgusta.
Miran Giušič, ing. agr..
PRITOŽBE STANOVALCEV IZ
TRSTENJAKOVE 14 IN 16
Super Li pa spati ne da
vouimi iz discoteke Super Li so se spomnili pohvale vredne po-
pestritve sicer zaspanih ptujskih večerov in organizirali doslej dve pri-
reditvi na prostem. Žal pa so pozabili na sosede, ki si želijo mirnega
spanca.
Našo hišo je obiskal predstavnik okrog štiridesetih stanovalcev iz
Trstenjakove ulice 14 in 16, kjer ob večerih prireditev na prostem
pred Super Lijevim hotelom prisilno prebedijo noči. Stanovalci so-
sednjih hiš ne morejo poslušati glasbe, gledati televizije, jokajo otro-
ci, starejši komaj zdrže. Stanovalci omenjenih hiš so se pozanimali tu-
di za dovoljenje dosedanjih prireditev in izvedeli, da je prva priredi-
tev bila prijavljena, o drugi pa na Oddelku za javni red in mir naj ne
bi vedeli ničesar. Želimo si več prireditev, zanimivih za goste, ki se
ustavijo na Ptuju. To pa ni v skladu z mirnimi nočmi. Le spomnite se
težav, ki so jih imeli prireditelji Dubrovniških poletnih iger s stano-
valci Dubrovnika, ki zaradi prireditev niso spali celo poletje. Morda
bo potreben dialog med prireditelji in stanovalci, saj zaradi že tako
revne izbire zabave ne smemo že na začetku zatreti vsakega poskusa
poživitve poletja.
M. Samec
mlASVETI ZA VSAK DAn||
Preživimo prosti čas v naravi
Jedi iz mletega mesa: hamburger-
J'
Amerike si brez hamburgerjev
skoraj ne moremo predstavljati.
Tudi pri nas postajajo hambur-
gerji vse bolj priljubljeni, še po-
sebej med mladimi. Zato sem za
danes izbral nekaj receptov za
pripravo hamburgerjev. V teh to-
plih počitniških dneh boste z nji-
mi prijetno presenetili vaše šolar-
je.'
Mesno testo za hamburgerje I
V posodo damo 50 dag sveže
mletega junečjega mesa, 2 čajni
žlički mlete sladke paprike, sol,
poper in 2 čajni žlički worcester
omake. Z električnim mešalni-
kom jih zgnetemo v testo. Iz te-
sta oblikujemo 4 hamburgerje.
Pri oblikovanju si pomagamo z
desertnim krožnikom. Na papir
za pečenje damo kroglice iz mes-
nega testa, z desertnim krožni-
kom, pod katerega damo papir,
jih stisnemo in oblikujemo v lepe
okrogle hamburgerje.
(slika št. 1: oblikovanje ham-
burgerjev)
Mesno testo za hamburgerje II
Na 1,5 dag masla osteklenimo
drobno nasekljano čebulo in
ohladimo. Sveže mletemu mesu
dodamo jajčni rumenjak, sol, po-
per in strok drobno nasekljanega
česna in zgnetemo v testo.
Pečenje hamburgerjev:
Meso premažemo z oljem in
damo pečt na dobro namazan
žar. Pečemo jih na vsaki strani 3
do 4 minute. Ko jih obrnemo, jih
ponovno premažemo z oljem.
Priprava hamburgerjev
V pekarni Vinko Reš na Ruju
lahko kupimo posebne hlebčke,
posute s sezamom, za pripravo
hamburgerjev. Prerežemo jih in
nadevamo z listom čebule in pre-
lijemo s ketchupom. Pokrijemo
jih z ostalimi polovicami hlebč-
kov in takoj ponudimo.
Pri pripravi hamburgerjev se
prepustite domišljiji, le paziti
morate, da se sestavine in okusi
ujemajo. Hamburgerje lahko
kombinirate in oblagate s para-
dižnikom, ananasom, pečeno sla-
nino in olivami, pečenimi rezina-
mi jabolk, trdo kuhanimi jajci.
kumaricami, papriko in podob-
no. Prelivamo pa jih lahko z ma-
jonezo in drugimi prelivi za ham-
burgerje, ki so že tudi na našem
tržišču (hambidresing . . .)
Hemingwajev hamburger
Sveže mleto meso, rdeče vino,
kapre, drobno nasekljano čebu-
lo, žajbelj, origano, mlete čili pa-
prike, dobro premešamo, obliku-
jemo v kroglo in pustimo 2—3
ure stati v pokriti posodi. V meso
umešamo jajca, solimo, popramo
in oblikujemo 4 hamburgerje.
Premažemo jih z oljem in peče-
mo na pravilno razžarjenem in
namazanem žaru 3—4 minute na
vsaki strani. Ko jih obrnemo, jih
ponovno premažemo z oljem.
Za pripravo smo potrebovali:
50 dag goveje pljučne
3 jedilne žlice težjega rdečega vi-
na
1 čajno žličko kaper
1 drobno nasekljano čebiilo
1/2 čajne žličke nasekljanega
žajblja
1 čajno žličko origana
1 čajno žličko mletih čili papričic
(ali ostre rdeče paprike)
2 jajci
2 — 3 jedilne žlice olja
sol. poper
Cheeseburger (sirov burger)
Sveže mleto meso zmešamo s
čebulo, mlekom, soljo in po-
prom. Z mokrimi rokami obliku-
jemo 4 okrogle zrezke, iz alufoli-
je oblikujemo pekač, premažemo
z oljem in vanjo položimo ham-
burgerje. Damo na razžarjen čar
in pečemo 5 — 6 minut. Nato jih
obrnemo, vsakega prekrijemo z
rezino sira in še 5 — 6 minut peče-
mo.
Hlebčke prerežemo in rahlo
popečemo. Na hlebček damo list
zelene solate, na solato chees-
burger, prekrijemo z rezinami
paradižnika, rezino kumarice in
prelijemo z mešanico majoneze
in ketchupa.
Naredili smo jih iz:
50 dag junečjega mletega mesa
2 čajnih žličk drobno nasekljane
čebule
1 jedilne žlice kondenziranega
mleka
soli
popra
1 jedilne žlice olja
4 rezine topljivega sira (tost-topi)
4 hlebčkov za hamburgerje
Želim vam dober tek ter obilo
veselja s pečenjem.
V naslednji številki Tednika
boste lahko spoznali nekaj novih
receptov za pripravo jedi iz mle-
tega mesa pod geslom PREŽIVI-
TE PROSTI ČAS V NARAVI.
Dušan Bombek
Hamburger na žaru
Priprava in oblikovanje hamburgerjev
Poslanski klub Demosa
Ko so delegate v skupščini zamenjali po-
slanci, smo dobili tudi klube poslancev. To-
krat vam predstavljamo Poslanski klub De-
mosa. Predsednik kluba je Ivan Lovrenčič, ki
je o delu kluba povedal naslednje: »Klub po-
slancev Demosa je bil ustanovljen takoj po
volitvah, prvi sestanek pa je bil 9. maja. Klub
ima svoja pravila, ki določajo kdo so člani
kluba, to poslanci vseh strank vključenih v
Demos, ki so dobili poslansko mesto v skup-
ščini. Članstvo v klubu je prostovoljno, vanj
pa se lahko včlanijo tudi takoimenovani ne-
odvisni poslanci. Delo v klubu je posvetoval-
no, običajno se sestanemo pred skupščino. Z
vodstvi posameznih strank pregledamo gra-
divo za skupščino in se dogovorimo za delo v
sami skupščini. Kar pomeni, da pred skupšči-
no uskladimo mnenja in naša stališča potem
zastopa en poslanec. Pravila pa tudi določa-
jo, da so poslanci dolžni glasovati tako kot je
bilo dogovorjeno v klubu poslancev. Seveda
prihaja tudi tukaj kot povsod drugod do
manjših razhajanj zaradi osebnega prepriča-
nja, ali strankarske lojalnosti, interes kluba
poslancev Demosa pa je služiti interesom in
ciljem, ki jih je zastavil Demos in seveda
splošnim ciljem, na osnovi katerih se potem
poslanci opredeljujejo.«
Klub poslancev je v nekem smislu nado-
mestilo nekdanjih delegacij in konferenc de-
legacij, saj poslanci v družbenopolitičnem
zboru ne vedo, kdo so volilci, ki so jih izvoli-
li, za razliko od zbora krajevnih skupnosti in
združenega dela, kjer se ve, kdo je »baza«
posameznih poslancev.
Ali so odločitve, predlogi za razpravo v
skupščini, ki se oblikujejo v klubu poslancev
res potemtakem po volji večine volilcev, vsaj
volilcev, ki so v Demosovih strankah? Pred-
sednik kluba, Ivan Lovrenčič o tem pravi ta-
kole: »Izraz, večine volilcev? Dejansko je to
volja večine volilcev, ker so volilci na volit-
vah dali mandat, so zaupali posameznim
strankam, ki se v Demosu združujejo in te so
dolžne v imenu volilcev sprejemati sklepe, ki
so v interesu volilcev, volilci pa so nam zau-
pali na osnovi programov, kar pomeni, da pri
svojih odločitvah moramo slediti tem progra-
mom.«
Če se volilci ne strinjajo z delom poslancev
se lahko ali osebno obrnejo nanje, ali svoje
nezadovoljstvo izrazijo prek svoje stranke, v
javnih občilih, kolikšno pa je njihovo zaupa-
nje in strinjanje z delom poslancev v skupšči-
ni, na to vprašanje bodo odgovorile nasled-
nje volitve.
Poslanski klub Demosa zaenkrat še ne so-
deluje tudi z drugimi poslanskimi kljibi, so-
delovanje je v tem začetnem času "#^ano
zgolj na vodstva strank, ki jih združuje De-
mos in na vodstvo Demosa samega. Pri na-
daljnem delu pa bo seveda neobhodno pove-
zovanje na vseh ravneh, v skupščini in njenih
organih, v strankah in širše. NaV
POGOVOR S PROF. DR. SLAVICO ŠIKOVEC
Klepet o vinu in vinski kulturi
Aleš Gačnik
(5. nadaljevanje)
A. G. Morda bo tudi pri nas
imelo vino svoje mesto v uradni
medicini, če ne tam, pa vsaj v al-
ternativni. Korak v tej smeri je
nemara že storjen: Na televiziji
lahko vidimo reklamo za medi-
cinsko vino fitovitan, ki ga lahko
tako kot rožmarinovo vino kupi-
mo brez zdravniškega recepta v
vsaki apoteki. Ali se vinu obeta
bolj »zdrava« prihodnost?
S. §. Mislim, da moramo tabu
o vinu pospraviti z mize in naše-
mu človeku povedati, da je vino
do neke mere zdra\o ter od te
mere njegova poguba. Verja-
mem, da če bodo otroci navajeni
na to. da bodo videvali vino red-
no na mizi in pri tem tudi vzdu-
šje, da se ob ali po jedi popije
kozarec vina ali dva, ne pa več,
jim potem ne bo nikoli prišlo na
pamet, da bi šli v lokal in se na-
pili vina. Danes, ko so reklame
tako vsiljive, npr. za kokakolo
ter razne druge osvežilne in poži-
vljajoče pijače, ki dajejo po-
let — in ko mladina vsega tega,
kar jim je obljubljeno v rekla-
mah, ne doživi, je jasno, da si
dolivajo žgane pijače itn. Mi-
slim, da je to slabo.
A. G. Za konec še vprašanje:
V čem vidite poslanstvo »vinar-
skega« muzeja?
S. Š. To je pravzaprav veliko
poslanstvo. Tam lahko vidite
svojo preteklost, ki je tudi šola
za bodočnost. Tudi vino je stvar
kulture nekega naroda, in tu lah-
ko odigrate pozitivno vlogo!
A. G. Ce se dotaknemo še Po-
krajinskega muzeja Ptuj: sam se
ne navdušujem nad idejo, da bi
postal bodoči »vinarski« muzej
centralni muzej vinarstva Slove-
nije. Primernejša se mi zdi omeji-
tev na izključno štajersko pod-
(Foto: Aleš Gačnik.)
ročje. Kakšno je vaše mnenje?
S. Š. Veste kako: vinarski mu-
zej so poskušali narediti v Kosta-
njevici in iz tega ni bilo nič. Tisto
je bil živi obup. Omejite se na
svoje področje, kj ga lahko po-
tem tudi razširite. Zajeti bi bilo
potrebno ne le Haloze in srednje
Jslovenske gorice, temveč vso
Štajersko. Mislim, da bi lahko
resnično govorili o štajerskem vi-
nogradništvu in vinarstvu, o do-
lenjskem ter primorskem, in to
brez tistih ponesrečenih rajonov,
npr. podravskega, ker ne gre sa-
mo za podravsko . . .
A. G. Ali lahko za dober
primer sodelovanja med »vi-
nom« in »muzejem« označimo
deželno razstavo »Wein Kultur«,
ki si jo je moč ogledati v avstrij-
skem Gamlitzu?
S. §. Ja, verjetno. Otvoritev to-
vrstnega muzeja oz. enoteke je
bila tudi v Gradiški. kjer so ču-
dovito preuredili neko staro stav-
bo, medtem ko je menda bila or-
ganizacija in degustacija pod
vsako kritiko. Dobro bi bilo. da
si tudi ta muzej ogledate!
A. G. V svojem imenu in v
imenu Pokrajinskega muzeja
F*tuj se vam za pogovor najlepše
zahvaljujem ter vam želim še do-
sti dobrih kapljic.
S. S. Hvala lepa. Ce bo c
dobrih kapljic, potem bo
dosti let!
TEDNIK
— 9. avgust 1990
naši kraji in ljudje — 5
naše vasi pod drobnogledom
Neurejena Trnovska vas
Kako vidi Trnovsko vas ne-
kdo, ki jo obišče slučajno, ki le
potuje skoznjo? Verjetno se za-
niisli zaradi mnogih, nekoč mo-
gočnih gospodarskih poslopij in
hiš, na katerih so še vidni ostanki
nekdanje lepote. Da jih le zob
časa ne bi najedel preveč in bi
jih morda še popravili.
Vas leži v Pesniški dolini, na
meji med nekdanjim poplavnim
in nepoplavnim svetom. Imajo-
gostilno, trgovino z mešanim bla-
gom in kmetijsko trgovino. Tr-
novski otroci obiskujejo štiri leta
osnovne šole doma, pozneje pa
se vozijo po učenost v ptujsko
Mladiko. Večnamenska stavba
ob novi šoli deluje nekako hlad-
no in tuje, vsa je brez rož in slik.
Površnemu opazovalcu se zdi,
kot da je sama sebi namen.
Center vasi je urejen prepro-
sto, brez smeti je. Ni cvetličnih
gredic, malo je okrasnih dreves.
Nič lepega ni na teh garažah
Najlepše dvorišče ima obrat
Kmetijskega kombinata, čisto je,
polno cvetja in lepo urejenih gr-
mičkov. Žal pa so že na drugi
strani ceste dober meter visoke
koprive, ki so ob cesti vse od šol-
skega izvoza do cerkvene zemlje.
Tudi ob cesti Ptuj —Lenart so
pozabili tisti, ki zanjo skrbijo,
pokositi bujno travo.
Najšibkejša točka kraja je za-
gotovo pokopališče. Do njega
pridete po cesti, ki je asfaltirana
le v zadnjem delu. Peljali se bo-
ste mimo gnojišča tik ob cesti,
mimo neurejenih poslopij, po ce-
sti, ki bolj spominja na kolovoz.
Še bolj je obiskovalec razočaran,
ko zagleda Križevo kapelo iz leta
1818, ki je že predolgo ni nihče
popravljal. Razpadajoča je stre-
ha, fasadi se vidijo ne le leta, tu-
di stoletja. Manjkajočega ometa
nihče že dolgo ni dopolnil, tudi
prebeljena kapela že leta ni bila.
Notranjost kapelce bi bila lahko
vsaj Čista. Nihče ne more prepri-
čati slučajnega obiskovalca, da
je kapela polna pajčevine, prahu
in smeti zaradi pomanjkanja de-
narja. Vode nimajo napeljane,
znašli so se pač po svoje. Za zali-
vanje vaščani uporabljajo dežev-
nico, ki se nabira kar v sodu. Po-
kopališče ima lepo urejeno
osrednjo stezo, ki je ob straneh
okrašena s cipresami. Žal pa si o
krajanih nič kaj lepega ne more
misliti opazovalec, ko vidi trnov-
skovaške grobove. Skoraj po pra-
vilu so zaraščeni, ponekod so bili
še ostanki okrasja, prinesenega
ob dnevu mrtvih lani. Smetišče je
ob našem obisku zaudarjalo po
gnilobi, raztegnjeno je vzdolž
ograje na dobrih desetih metrih.
Kesona za odpadke ni, odvaža-
nje smeti pa je precej vprašljivo.
Ce nas je ob obisku Žetal in
Ptujske Gore motilo nekaj nepo-
košene trave, je tukaj opazovalec
zaradi zanemarjenosti brez be-
sed. Denar ne more biti opraviči-
lo.
Pogledali smo tudi kakšna je
okolica blokov. Ponavadi si lju-
dje, ki živijo v blokih, žele sveže-
ga zraka in narave in sklepamo
lahko, da imajo zato lepo ureje-
no okolico. V Trnovski vasi tudi
s tem ni tako. Blok, ki so mu vča-
sih rekli učiteljski, krasijo slabo
vzdrževani vrtovi, nepokošena
trava, balkoni polni krame. Tudi
o okolici bloka, ki stoji ob obra-
tu kmetijskega kombinata, ne
moremo zapisati prav nič lepega.
Trava že dolgo ni videla kose, ob
bloku pa stojijo še garaže, ki bi
potrebovale bergle, nekatere pa
celo invalidski voziček. Tudi iz
asfaltiranega dela poganja trava.
Vas, ki so ji včasih rekli tudi
Sveti Bolfenk, je bila znana po
izdelovanju lanenega platna in
konopljenih vrvi. Danes ne ve-
mo, če stoji še kakšna lanišnica
platna s posebno pečjo, imeno-
vano bik. Vas je pred vojno slo-
vela tudi po pridelovanju sadja.
Tudi intenzivnega sadjarstva se
Trnovčani ne lotijo več v obsegu
izpred vojne.
Divjih odlagališč v okolici vasi
sicer nismo našli, zato pa so po-
točki s Crmljo na čelu zaudarjali
po nitratih.
Trnovska vas nam je ob obi-
sku pustila precej slab vtis. Upa-
mo, da bo drugič bolje. Morda
bomo naslednjič našli celo tajni-
co krajevne skupnosti. Ob našem
obisku je bila službeno na Ptuju,
drugič pa neznanokje. Tudi tele-
fon je kljub mnogim poizkusom
ob različnih urah vztrajno mol-
čal. Pa bi morala biti v službi
prav vsak dan. Trnovski vasi smo
dali skupno oceno 3,8.
Na obisku sta bila J. Bračič
in M. Samec
Od daleč je kar lepo
Odlagališče smeti na pokopališču nima natančne meje, tudi kesona ni.
Morda pa v Trnovski vasi delajo kompost kar ob pokopališču?
V večnamenski stavbi je tudi kinodvorana, ob delavnikih pa je stavba sa-
ma sebi namen (foto J 3, MS)
Pokopališče je zanemarjeno
Zaradi suše so presahnili
studenci
Vroče in sušno obdobje zadnjih dni je še po-
sebej prizadelo prebivalce v odmaknjenih predelih
Haloz in nekaterih krajih Slovenskih goric, kjer sa;
studenci presahnili. Gasilci v sodelovanju z oddel'!;
kom za civilno zaščito občine Ptuj pospešeno pre--
važajo pitno vodo na ogrožena območja, povsod
pa so postavili tudi dodatne cisterne s pitno vodo
in dali na voljo tudi hidrantno mrežo, da bi tako
zagotovili nemoteno oskrbo s pitno vodo.
Na izrednem sestanku predstavnikov KS Cirku-
lane, Zavrč, Žetale in Leskovec so prejšnji četrtek,
2. avgusta predsedniku izvršnega sveta občine Ptuj
Janez Lahu in podpredsednici Metki Slanic kraja-
ni povedali, da je presahnila voda zaradi dolgo-
trajne suše že v več kot 75 odstotkih vseh zasebnih
vodnjakov ali hišnih studencev. Domači in ptujski
gasilci so seveda priskočili na pomoč s prevozi pit-
ne vode po naročilu in sicer za odškodnino 300 do
350 dinarjev za pripeljano cisterno. Čeprav je
glavnina stroška prevoz (nafta), je to za večino sla-
bo situiranih domačinov previsok izdatek, saj je
treba za živino in ljudi zalogo vode obnoviti vsak
teden. Krivda seveda ni v gasilskih društvih, ki
opravljajo svojo humano delo brez amortizacije
avtomobilov in brez ustreznega zavarovanja za
prevoz vode.
Na omenjenem sestanku so sicer prizadete in
pomoči potrebne Haložane poskušali potešiti s
predstavitvijo dolgoročne rešitve oskrbe Haloz s
.pitno vodo, toda ti so vztrajno zatrjevali, da je vo-
da potrebna kot zrak in jo zato potrebujejo takoj,
ne šele čez nekaj let. Zato so od občinarjev zahte-
vali tudi takojšnjo akcijo, pričakovali pa so seveda
tudi solidarnostna sredstva, saj je mnogo haloških
družin prerevnih, da bi si privoščilo cisterno vode
vsak teden.
Naslednji dan so delavci Komunalnega podje-
tja Ptuj in gasilci skupaj s štabom za CZ situacijo
delno le omilili, saj so v Cirkulanah do poldneva
postavili dva hidrokonta s pitno vodo, prav tako
pa tudi na območju leskovške krajevne skupnosti.
Pozneje so v Cirkulanah postavili še dve plastični
cisterni z vodo, na voljo pa so dali tudi javno hi-
dratantno mrežo, prek katere se lahko tako v Cir-
kulanah kot v Leskovcu krajani oskrbujejo s pitno
vodo po potrebi. Pozneje so podobno storili še v
Žetalah in če bo potrebno bodo z vodo oziroma s
hidrokonti oskrbeli še katero območje.
-OM
V. R.
SPOMINI NA BORL
1941 — 1943
(42. nadaljevanje)
Boriska jetnica trgovka Mar-
jana Miki je navedla srečanje z
dr. Spindlerjem na Borlu. V
pogovoru z njim je čutila, da bi
rad iz jetništva pobegnil, a se je
bal, kaj bodo Nemci potem
storili z družino.
Boriski jetnik Ivan Rancin-
ger, steklar iz Hrastnika, ki je
preživel po jugoslovanskih za-
porih v predvojni Jugoslaviji že
šest let zaradi delovanja v levi-
čarskih vrstah, se je znašel na
Borlu že 5. julija 1941. Ko so
ga zaradi bega Antona Hržiča
in njegovega bratranca iz hlev-
skega zapora, ki so mu Nemci
rekli »Unterlager«, premestili z
drugimi zaporniki na grad, je
tu spoznal dr. Spindlerja. Ran-
cinger je v svoji spominski izja-
vi navedel, da je bil Metod pre-
prost in prijateljski do sojetni-
kov in se je trudil, da bi jim ka-
korkoli pomagal. Rancinger je
napisal, da sta z zdravnikom
veliko skupaj, da je rad igral
preferanso in šah in da je za
šah sam izrezljal preproste fi-
gure. Ivan bi zelo rad z Borla
pobegnil skupaj z zdravnikom,
ki je poznal domače okolje, da
bi se lahko kam zatekla, pre-
den bi si utrla pot k partiza-
nom. Čeprav seje zdravnik tež-
ko odločil za beg, ga je Ivan
skoraj pregovoril, a tedaj so
doktorja in njegovega prijatelja
Franca Toplaka nepričakovano
odpeljali in kmalu nato je pri-
spela na Bori vest o strašnem
dogodku, o ustrelitvi sedmih
talcev, odpeljanih z Borla,
mednjimi dr. Spindlerja in
Franca Toplaka.
Tudi vodilna sestra v ptujski
bolnišnici Roza Tumpej, z re-
dovniškim imenom Flora, seje
spominjala dne, ko so ga pripe-
ljali z Borla na pregled v ptuj-
sko bolnišnico. Izjavila je, da
ga je v bolnišnico pripeljal dr.
Wesselly, oblečen v gestapov-
sko uniformo, ker je dr. Spind-
ler tožil, da ga boli želodec. Se-
stra Flora mu je morala takoj
izprati želodec. To je poizkuša-
la opraviti čimmanj boleče, to-
da dr. Wesselly jo je odrinil in
surovo porinil dr. Spindlerju
cev v želodec. Ker ni v želod-
čnem soku odkril nič posebne-
ga, ga je ozmerjal, češ: »Prekle-
ti mule, zdaj boš pa še simuli-
ral! Ampak vse skupaj ne bo
nič pomagalo!« Seveda ga je
opsoval v nemškem jeziku, na-
to pa še brcnil s kolenom in ga
nato odpeljal nazaj na Bori. —
Pozneje, ko so dr. Spindlerja že
ustrelili, je sestra Flora vpraša-
la svojega predstojnika, nem-
škega zdravnika dr. Blankeja,
zakaj so zdravnika dr. Spind-
lerja ustrelili, in odgovoril ji je:
»Dr. Spindler je bil ustreljen,
ker je vozil s službenim avtom
bandite na Pohorje.« (Izvirnik
zapisa Roze Tumpej iz 1. 1956
hrani Dušan Spindler v Mari-
boru.)
Metoda so konec oktobra
1941 pripeljali nazaj v ptujski
zapor, nato pa na zasliševanje
v Maribor. Zasliševal gaje sam
šef gestapa Otto Lurker. Ko je
na vsak način hotel izsiliti iz
Metoda priznanje o njegovem
delovanju v OF, je ta odgovo-
ril: »Jaz sem opravil zdravni-
ško, vi pa storite svojo krvni-
ško dolžnost!« O tem je pripo-
vedoval sam Lurker pokojni
Zori Goleč, ona pa po vojni
Metodovemu bratu Dušanu.
(Izjava je napisana v knjigi
KLJUB VSHM ODPOR Milice
Ostroške, I. knj., stran 194.)
Dr. Spindler je pred smrtjo
napisal poslovilno pismo svoji
ženi in hčerkicam takole:
Draga Pepca in dečica!
Končno je prišlo, česar nisva
pričakovala ... že sem zidal
nove osnove, kako si bodemo
lepo uredili življenje, ko pri-
dem spet med Vas, žal se je iz-
teklo drugače . . . bodi močna
in dobro vzgoji moje male čr-
vičke. Če prideš kdaj še skupaj
z našimi in Tvojimi jim razloži
kako je vse skupaj bilo . .. Mo-
je stvari sem pripeljal vse sem s
Sedež Gestapa v Ptuju, kjer so mučili sodelavce OF, med njimi borl-
ske zapornike.
seboj in bodeš jih menda tu pri
G-po lahko dobila. Draga Bo-
žena, Metka in Majda ohranite
svojega ateka v dobrem spomi-
nu! Ubogajte mamiko, bodite
pridne!
Vse Vas srčno poljublja Vaš
Metod atek
Na zadnji poti sva se srečala
z Bogdanom! Potolaži Boženo!
Pozdravi vse znance! Poma-
gaj Boženi!
Pozdrave in poljube vsem
Bogdan (pripisal Bogdan
Spindler, zdravnikov brat, op.
V. R.)
Iskrene pozdrave prejmite
od Toplak Franca, (pripisal T.
F. - op. VR)
Stvari dobiš v Ptuju pri Ge-
stapu!
Prilagam s pismom Rm 125
— stopetindvajset in dve sliki.
Metodov brat Bogdan, roj.
1915 v Celju, je bil po končani
vojaški akademiji aktivni oficir
JV. Po nemškem vdoru v Jugo-
slavijo se je zadrževal najprej
na madžarskem okupacijskem
ozemlju, od koder je bil pre-
gnan. Nato je živel pri Mali
Nedelji in bil povezan z svobo-
dilnim gibanjem v Medžimur-
ju. Nemci so ga prijeli na kurir-
ski poti v Mariboru in skupaj z
bratom zdravnikom ustrelili.
Se nadaljuje
POPRAVEK: v 38. nadalje-
vanju Spominov na Bori je bilo
več napak. Pravilna stavka sta:
Po nemškem vdoru je bil !Vliha
Anžel v tesnih stikih z organiza-
torjem OF na ptujskem območ-
ju, kmetom Jožetom Lackom.
Povezan je bil z organizatorje-
ma upora v juršinskem predelu,
dr. Metodom Spindlerjem in
študentom Francem Toplakom.
6 — naši kraji in ljudje
9. avgust 1990 —
TEDNIK
Lenarške novice
KMALU HIPODROM
Lenarčani še pomnijo, da so imeli še leta 1965 pod mestom ob
Globovnici hipodrom in da je na njem prizadevno konjeniško dru-
štvo pripravljalo dobro obiskane konjske dirke.
Sedaj so se odločili, da to priljubljeno tradicijo obnovijo. Pono-
vno bodo uredili hipodrom ob Globovnici in ustanovili konjerejsko
društvo. Kmetje, ki imajo okoli 200 konj pa jih bodo posojali za ja-
halne tečaje, turiste in za delo v društvu. Že septembra bodo v Lenar-
tu konjske dirke, do takrat pa bodo uredili hipodrom.
SMUČARSKA VLEČNICA V GRADIŠČU
Kot smo že poročali je krajevna skupnost Gradišče v Slovenskih
goricah uredila lastninska razmerja ob tamkajšnjem jezeru. Jezero z
nekaj hektarji okoliške zemlje so ponudili zasebnikom in uspešnim
turističnim organizacijam v najem ali prodajo, da bi ob jezeru zrastel
turistično rekreativni center. Prevzel pa je to bodočo turistično točko
lenarški gostinec in hotelir Stanko Vindiš. Ob jezeru bo postavil kon-
tejnersko restavracijo in uredil vse potrebno za postavitev smučarske
vlečnice na vodi. VGP je v to že privolilo, čakajo pa še mnenje ribi-
čev.
ZAVRH V PRIVATNIH ROKAH
Kot drugod je tudi v Lenartu družbeno gostinstvo v zatonu. V
Agro Lenartu, ki je bil lastnik številnih gostiln so se odločili, da jih
odprodajo privatnikom. Najbolj privlačno je gotovo bilo gostišče v
»Maistrovi hiši« na Zavrhu, ob maistrovem stolpu. Urejena je bila
kot prava vinska klet. Te dni jo bo zasebnik iz Zavrha ponovno odprl.
VSE VEČ LIČNIH PRODAJALN
v centru Lenarta je nasproti avtobusne postaje nastal ličen trgov-
ski center, sestavljen je iz manjših lokalov, ki so v zasebnih rokah.
Nazadnje je v tem naselju Sonja Filipič odprla trgovinico s ponudbo
notranje opreme za domove.
ZBRANI PODATKI O ODVZETEM PRE-
MOŽENJU
Precej po zaslugi lenarške kmečke zveze in župana Jožeta Škrle-
ca so v Lenartu pri koncu z zbiranjem prijav in dokumentacije o odv-
zemu lastnine, predvsem zemlje. Kmetje so prijavili okoli 2000 hek-
tarjev nacionalizirane zemlje. Na občino pa so prejeli okoli 260 vlog
za povrnitev odvzetega premoženja. Župan je vloge sproti odnašal v
Ljubljano, zato upravičeno pričakuje, da se bo skupščinska komisija
tega dela lotila, za lenarčane, precej hitro.
ROTHOVO POVABILO VLADI IN POSLANCEM
Avstrijski podjetnik Roth, ki je lastnik velikega sistema zbiranja,
predelave in odlaganja odpadkov na avstrijskem Štajerskem, je lenar-
ško vlado in poslance povabil na strokovno ekskurzijo. Pokazal jim
bo, kako je pri njih urejeno zbiranje odpadkov, kako imajo urejene
deponije in ji seznanil z zakonskimi odredbami s tega področja.
Hkrati je pohvalil tudi svojega partnerja Franca Letnika, ki bo, kot
smo že poročali, razširil odvoz in ločeno zbiranje smeti po vsej občini
in pričel urejati novo deponijo, na kateri bo odpadke kompostiral.
Hkrati so se v Lenartu odločili, da bodo vse komunalne usluge poleg
zbiranja smeti tudi čiščenje in urejanje zelenic ter vzdržavanje in čiš-
čenje ulic prepustili podjetnemu Antonu Letniku.
D. Lukman.,
PRIREDITVE ZKO PTUJ SI JE LETOS OGLEDALO PREK
6.000 OBISKOVALCEV
Zaslužene
počitnice
v ljubiteljski kulturi je v teh
dneh poletno zatišje, čas zasluže-
nih počitnic. Pregled dejavnosti
v letošnjem letu namreč kaže na
množico aktivnosti ljubiteljskih
kulturnih delavcev.
Seminar za vodje otroških fol-
klornih skupin je letos obiskova-
lo 16 udeležencev, štirje, ki so ga
obiskovali že lani, pa so opravili
strokovni izpit in ptujska folklor-
na dejavnost je bogatejša za štiri
strokovne vodje. Na seminarjih
Zveze kulturnih organizacij Slo-
venije pa je bilo kar 27 mentor-
jev, ki so pridobivali znanje na
lutkovnem, gledališkem, ples-
nem področju. Poleg tega pa so
se iz ptujske občine udeležili tudi
seminarjev za majoretke, zboro-
vodje in za organizatorje kulture.
Z bero udeležbe ljubiteljskih
skupin na medobčinskih, obmo-
čnih in republiških prireditvah
so lahko več kot zadovoljni, saj
to pomeni strokovno priznanje
za delo. Na območnem srečanju
otroških gledaliških in plesnih
skupin v Ljutomeru sta nastopili
gledališka skupina STOPINJE
DPD Svobode Ptuj in gledališka
skupina Pionirskega kulturnou-
metniškega društva osnovne šole
Videm pri Ptuju. Na območnem
srečanju gledaliških skupin v
Gornji Radgoni se je predstavil
Teater III DPD Svoboda Ptuj.
Stopinje pa so nastopile pravta-
ko v Gornji Radgoni s predstavo
Vike Grobovšek: Noč, ko je po-
sijalo sonce, na zaključnem, re-
publiškem srečanju otroških gle-
daliških skupin.
Na območnem srečanju ples-
nih skupin v Slovenj Gradcu je
sodelovala skupina Plesnega stu-
dia DPD Svoboda Ptuj. V
Titovem Velenju je igral tambu-
raški orkester Prosvetnega dru-
štva Cirkovce, na srečanju tam-
buraških skupin Slovenije. Na
področnem srečanju otroških
folklornih skupin v Lendavi je
plesala skupina Folklornega dru-
štva Lancova vas. Na 3. medob-
činskem srečanju pihalnih orke-
strov v Ormožu sta sodelovala
Pihalni    orkester    Prosvetnega
društva Podlehnik in Pihalni or-
kester Ptuj. Ljudske pevke iz Za-
bovec in godec na žvegle iz Pod-
lehnika so ljudsko izročilo pred-
stavili na območnem srečanju
ljudskih pevcev in godcev v
Smartnem na Pohorju. Na po-
dročnem srečanju otroških in
mladinskih skupin na Vrhniki so
uspešno nastopile skupine Ples-
nega studia DPD Svoboda Ptuj,
Delavnica A s predstavama Kaj
je in Naj žive razlike. Delavnica
B s predstavo Suita in Koreo-
grafska delavnica s predstavo Se-
demnajst.
Enako uspešni so bili tudi čla-
ni plesne sekcije DPD Svoboda
Ptuj. Dva otroška plesna para sta
se na državnem prvenstvu v Lju-
bljani uvrstila v polfmale v latin-
skoameriških plesih. Na držav-
nem prvenstvu v kombinaciji la-
tinskoameriških in standardnih
plesih v Škofji Loki je mladinski
par osvojil sedmo mesto.
V tekmovanju otroških in mla-
dinskih pevskih zborov v Zagor-
ju ob Savi sta sodelovala otroški
pevski zbor osnovne šole Videm
pri Ptuju in mladinski pevski
zbor osnovne šole Bratov Strafe-
la Markovci.
Delovna organizacija Festival
Ljubljana, organizatorica 22.
mladinskih kulturnih dnevov, je
uvrstila v program skupino Sto-
pinje s predstavo Noč, ko je po-
sijalo sonce, in Teater III s pred-
stavo Ujetniki svobode ter Meša-
ni mladinski pevski zbor srednje-
šolskega centra Dušana Kvedra.
Zveza kulturnih organizacij je
v letošnjem letu izvedla že 40
kulturnih prireditev, gledaliških,
lutkovnih predstav, koncertov in
še kaj. Prireditve si je ogledalo
6.337 obiskovalcev.
Zgovorni podatki, ki govore v
prid ljubiteljski kulturi, ki pa se-
veda od besed in zgolj dobre vo-
lje ljudi, ki delajo v skupinah in
društvih, ne more živeti. Ker pa
■je prav njihova dejavnost tista, ki
predstavlja v veliki meri kulturni
utrip ptujske občine, bi ji kazalo
nameniti tudi kakšen dinar več.
NaV
Bo tudi šola na Runču
samo tiho in mrtvo poslopje?
Runeč je 302 m visoki zadnji
vrh proti zahodu, ki sodi pod vino-
rodni okoliš ormoško—ljutomer-
skih goric. Nanj lahko med dru-
gim pridemo iz Ormoža skozi
Lešnico, odkoder se steza zmer-
no vije med njivami, travniki,
gozdovi in vinogradi najprej do
320 m visokega Preneščaka, na
katerem stoji ogromen hrast, ki
je zanesljiva orientacijska točka,
potem pa nadaljujemo pot po
grebenu. Druga, veliko hitrejša
pot, je po obnovljeni, asfaltirani
cesti iz Ključarovec. Če bi tod
hodili denimo pred tridesetimi
leti, bi srečali še prave stare klii-
čaje, ki pa jih je sodobni čas od-
pravil. Le nekaj nekdanjih vini-
čarij je še ostalo, ki so grajene
vzporedno z grebenom. Vmes je
nekaj hiš, ki bi jim po najboljši
volji težko določil stil gradnje.
Tako prideš zlagoma do šole, ki
leži na 302 m nadmorske višine.
Marsikdo rad reče, pa menda
bolj v šali kot iz zlobe »visoka
šola Runeč«. Seveda je »viso-
ka«, na vrhu hriba, od koder je
čudovit razgled proti jugu, kjer
na robu obzorja opaziš Donačko
goro. Ravno goro in Ivanjščico,
proti severu pa hribčke, ki so si
podobni kot jajce jajcu. Njihova
imena pa so vsa povezana z vi-
nom in vinogradništvom, od Lit-
merka preko Jeruzalema do Ko-
ga in še kam naprej.
Omenili smo hudomušen izraz
»visoka šola« Runeč. Pa vendar
jih je mnogo, ki so svojo učenost
pričeli nabirati prav tu, v tej od
vsega prometa oddaljeni šoli.
Pouk se Je v tem kraju začel že
1821. leta v zasebni hiši, od 1822.
do 1831. pa v poslopju, zgrajenem
iz ilovice. Po prekinitvi pouka so
šolo 1842. leta obnovili, 1989. po
požaru leto poprej, so tu zgradili
novo šolsko poslopje. Domačini
vedo povedati, da je zunanjost
takšna kot je bila svoj čas. Obna-
vljali so samo njeno notranjost.
V zadnjih tridesetih letih so na-
mesto lesenega poda, ki ga je ta-
kratna čistilka Julika Kosi znala
lepo oribati, položili parket. Ure-
jena so tudi šolska stranišča. Bilo
je še nekaj manjših sprememb, iz
nekdanjega stanovanja so nare-
dili razred, v kletnih prostorih pa
prostore za šolsko kuhinjo, ki pa
danes ne ustreza več vsem so-
dobnim standardom. Vode že
dolgo več ne nosijo iz Globočine,
znanega studenca globoko v do-
lini, ker so pred zgraditvijo vo-
dovoda, ki so ga ti kraji dobili
1986. leta (takrat je sedem vasi
dobili pitno vodo), vozili v šolo
vodo v cisterni. Tudi ilovice otro-
ci več ne mešajo na svoji poti v
šolo, predvsem tisti, ki pridejo
po vrhu slemena, pred šolo je as-
faltirano igrišče, ki je zamenjalo
blatno in ilovnato. Konec šestde-
setih let so zgradili za potrebe
učiteljev manjši stanovanjski
blok. Prej je vsaka učiteljica, ker
so v to oddaljeno šolo pošiljali
pretežno ženske, imela svojo vi-
ničarijo. Danes v tem učitelj-
skem bloku ne stanujejo več uči-
telji, temveč povsem drugi ljudje.
Konec letošnje pomladi so po-
tegnili po cesti mimo šole pa vse
po vrhu grebena asfalt. Telefona
še vedno nimajo, enako kot pred
tridesetimi leti. Dobro, da se do
sedaj še ni nič hudega zgodilo na
šoli, ker je najbližji telefon v zad-
njem času v Lahoncih, ali pa v
Ivanjkovcih ali v Ormožu. Pot
do naštetih krajev pa je dolga.
Poseben problem so šolarji, ki jih
je iz leta v leto manj. Pred tridese-
timi leti se jih je okoli šole podilo
še preko 200, lansko šolsko leto
pa jih je bilo samo 30. Kako kaže
v prihodnjosti, še ni znano. V kra-
ju je tudi zelo dejavno prosvetno
društvo, poimenovano po Franu
Ksavru Mešku.
Učiteljski par Marija (ki je do-
mačinka z Runča) in Jože Salaje-
va skrbita po svojih močeh za vse
dejavnosti na šoli in tudi v kraju.
Oba učita v kombiniranih razre-
dih, Marija prvega in drugega,
Jože pa tretjega in četrtega, pri
mali šoli in vrtcu jima pomaga
Darinka Tinko, ki se vo^i iz Or-
moža.
V spodnjem razredu je tudi
oder, kjer večkrat pripravijo kak-
šne prireditve, na katerih sodelu-
jejo tudi učenci runške šole.
Domačine med drugim zelo
skrbi, kaj bo, če bo lepega dne
(oziroma leta) le premalo otrok in
bodo potem zgubili še šolo, sedaj
ko so razmere v kraju le nekako
urejene in ko bodo menda v krat-
kem dobili tudi telefon.
Upajmo z njimi, da šola na
Runču ne bo samo tiho in mrtvo
poslopje, kjer bodo imele svoj
ples miši, namesto veselega in ra-
zigranega otroškega živžava.
Tekst in foto
Vida Topolovec
Kljub častitljivi stoletnici je na zunaj šolsko poslopje še vedno prijetno
za oko, le preveč kritično ga ne smeš opazovati.
Večnamensko igrišče v KS Jožeta Potrča
V Ljudskem vrtu bodo na svoj račun prišli rokometaši in košarkarji
(Sliki: M. Ozmec)
Vedno več možnosti za rekreacijo
Ptujčani bomo v bodoče bolj zdravi, saj
ponujajo nova športna igrišča v ptujskih kra-
jevnih skupnostih velike možnosti za športno
in rekreativno dejavnost. Upati je, da jih bo-
do občani ne glede na letnico rojstva s pri-
dom uporabljali. Za mlade se ni bati, saj ti ne
glede na letni čas iščejo takšno in drugačno
sprostite\
V krajevni skupnosti Jožeta Potrča Ptuj so
uredili športno igrišče, ki meri skupaj skoraj
1000 m'. Na njem je igrišče za balinanje, od-
bojko in tenis ter košarko. Ob tem pa so v tej
skupnosti obnovili tudi staro otroško igrišče
in dodali nov peskovnik. Skupna vrednost
novega igrišča je 400.000 dinarjev.
Kot je povedal predsednik sveta KS Jože
Sotlar, je ureditev športnega igrišča zadnja
naloga iz referendumskega programa v ob-
dobju 1986—90. V krajevni skupnosti so ure-
ditev športnega igrišča načrtovali že pred
dvema letoma, žal pa je inflacija porušila
sprejeti načrt. Pri gradnji so pomagali tudi
pripadniki JLA, krajani so prepričani, da jih
bodo tudi v bodoče srečevali — kot aktivne
uporabnike novih pridobitev.
O krajevni samoupravi in njeni bodočnosti
se v zadnjem času veliko govori. Jože Sotlar
meni, da je bila ne glede na vse najbolj blizu
občanom, vsak dinar, ki so ga zbrali s krajev-
nim samoprispevkom, pa bogato naložen.
Prepričan je, da bomo s posebnim zakonom
o krajevnih skupnostih krajevno samoupravo
še bolj utrdili.
Novo igri'če pa je tudi v Ljudskem vrtu,
gre za kombinirano rokometno-košarkarsko
igrišče. Nekdaj priljubljeno športno-rekreati-
vno obmjočje mesta tako počasi dobiva novo
vsebino. Igrišče je po oceni vredno 400 tisoč
dinarjev. MG
Še o ptujski obvoznici
Novo ptujsko obvoznico, katere namen naj bi bil razbremeniti ce-
stne zastoje na največjem ptujskem križišču^ stičišču sedmih cest, bodo
gradili na tleh krajevne skupnosti Toneta Znidariča. Ker je ta tema v
ognju že več let, nas je nekdanji predsednik krajevne skupnosti Marjan
Žuček opozoril na nekaj pripomb in opažanj krajevne skupnosti izred
šestih let.___________
Takrat so delegati krajevne skup-
nosti na občinski skupščini prikazali
materialno škodo, ki nastaja v podjet-
jih in pri posameznikih zaradi zasto-
jev na križišču in zaradi čakanja pred
zapornicami. Po izjavi predstavnikov
železnice je dnevno takrat peljalo čez
Ptuj šestdeset vlakov. Za vsak vlak so
zapornice spuščene deset minut, pred
prelazom pa je v povprečju takrat ča-
kalo po dvajset avtomobilov. Po izra-
čunu, ki je zajemal ceno avtomobila,
benzin ..., je bilo škode milijone dne-
vno. Vendar se je vse končalo pri po-
govarjanju v skupščini, narejenega ni
bilo prav nič, kot lahko vsakdo opazi.
Krajevna skupnost Toneta Znidari-
ča je takrat predlagala poleg nadvoza
na sedanji lokaciji še varianto ceste
pod železnico tik ob Dravi in potem
dalje po -larku. Druga predlagana
možnost je bila nadvoz na Osojnikovi
cesti na mestu pred Grajeno in dalje
po nasipu Grajene do sejmišča ter po-
tem levo in desno. V krajevni skupno-
sti so že zbirali soglasja, da bi na me-
stu, kjer je sejmišče, uredili veliko
parkirišče, sejmišče pa prestavili na
mesto, kjer je zaraščena gramozna ja-
ma ob starem rogozniškem pokopališ-
ču.
Železniško gospodarstvo namerava
v bodočnosti razširiti železniški pre-
voz in zgraditi tudi čez Ptuj dvotirno
progo. Za to bo potreben določen
prostor na vzhodni strani proge in
Cučkova ter Rogozniška cesta se bo-
sta pomaknili za ta prostor bližje k
poslopjem. Krajevna skupnost T.
Znidarič je pri tem opozarjala na po-
večanje prometa mimo pekarne in za-
to tudi na večjo onesnaženost z izpuš-
nimi plini.
Ce bo potekala obvoznica po trasi
mimo mlekarne kot podvoz, bo Cuc-
kov zdravstveni dom prenašal verjet-
no še večje vibracije kot sedaj zaradi
železnice, misliti pa je potrebno tudi
na podtalnico in težave ob nalivih,
opozarjajo.
M. Samec
V KS Toneta Znidariča opozarjajo na to, da je sedanja trasa podvoza
pod Mlekarno in železniško progo najdražja, na skici pa sta se dva
predloga KS izpred šestih let
EDNIK - 9- avgust 1990
naši kraji in ljudje — 7
DEKAN IVAN PUCKO JE V ZAVRČU ŽE POL ŽIVUENJA
IVloja izkušnja govori o dobronamernosti ljudi
Saj veste, dober glas seže v de-
seto vas. Ta glas nas je pripeljal
v Zavrč, k dekanu župnije Zavrč,
Ivanu Pucku. Bil je dan, ko so
vremenoslovci napovedovali ne-
vihte, sonce res ni žgalo kot
prejšnje dni, pa zaradi oblačno-
sti ni bilo nič manj vroče. Zrak je
bil poln vlage in meglice vročine
so lebdele v njem. V župnišču, za
debelimi zidovi pa je bilo prijet-
no hladno. Prijazen stisk roke in
sva bila z dekanom Ivanom
Puckom sredi pogovora.
V Zavrču je že pol svojega ži-
vljenja, 34 let. Prej je služboval v
Kobilju ob Madžarski meji, pa v
Lendavi, Turnišču, Gradu, Sveči-
ni... in ostal v Zavrču. Prirasel
niu je k srcu ta del Haloz in lju-
dem završke fare je prirasel k sr-
cu Ivan Pucko. Tudi slepeča bela
fasada cerkve in župnišča govori-
ta o tem. Ljudje so sami zbrali
potreben denar kot že tolikokrat
doslej, zdaj za obnovo prezbiteri-
ja, zdaj za obnovo oltarja . .. Tu-
di to je Ivan Pucko, čeprav sam
pravi, da so takšna dela v njego-
vih letih že sila naporna. Toda
volja in odgovornost do župlja-
nov premagata tudi to.
Pravi, da se je materialna po-
doba tega predela Haloz v času
njegovega službovanja zelo, zelo
spremenila, na bolje. Pred štiriin-
tridesetimi leti, ko je prišel v to
župnijo, so skoraj vsi, če že ne
kar vsi otroci hodili bosi v šolo,
danes ni videti ne otroka, kaj še-
le odraslega, bosega. Ivan Pucko
tudi ne prizna, da je razvoj »po-
kvaril« ljudi. Nasprotno, pravi,
da njegova izkušnja govori o do-
bronamernih ljudeh, o čemer go-
vori ne samo obnovljena cerkev,
ampak tudi pomoč ljudem, ki jih
je prizadela nesreča. Zbiranje de-
narja za tiste, ki so pogoreli ali
bili kako drugače prizadeti, četu-
di mnogokrat v nasprotju s po-
stavo, ni bilo nikoli problem.
Na vprašanje o velikih družbe-
nih spremembah v zadnjem času,
ko tudi ni več »greh« pokazati,
da si veren, pa pravi: »Samo to
lahko rečem, hvala bogu. Celih
petinštirideset let, kar sem du-
hovnik in kar sem v naši domovi-
ni, sem občutil, da smo bili veli-
ko tega časa drugorazredni drža-
vljani. V teh petinštiridesetih le-
tih se je skoraj neopazno, tam
nekje po letu 1960 vedno bolj
pričelo obračati na bolje. Posta-
jali smo ljudje, ki nas sliši tudi
kdo drug, ne samo sami sebe.
Pred dvanajstimi ali celo kaj več
leti, se je to še posebej izboljšalo.
Ivan Pucko
vse do danes, ko lahko vsak res
izrazi svoje mišljenje, svoje no-
tranje prepričanje. Povedati mo-
ram, da ko sem prišel v Zavrč,
me je oblast na vsakem koraku
kontrolirala. Nekajkrat sem bil
tudi pri sodniku za prekrške, ker
sem komu kaj povedal bolj ostro
ali na nek način prestopil mejo
svojega prepričanja. Tudi kazni
nisem ušel. Pisal sem pritožbe,
da so mi zaporne kazni spreme-
nili v denarne. V župniji sami pa
smo se v vseh teh letih zelo, zelo
dobro razumeli. Ne spominjam
se, da bi bil kdaj s kom v sporu.«
Obisk nedeljske maše govori o
verskem življenju v neki župniji.
In pred štiriintridesetimi leti je
skoraj polovica vernih župnije'
Zavrč hodila v nedeljo v cerkev.
Kasneje je bil obisk iz leta v leto
manjši, ne samo na račun zmanj-
šanja števila prebivalcev. V zad-
njih dveh letih, še posebej pa la-
ni, je obisk nedeljske maše spet
številnejši, kar po besedah Ivana
Pucka pomeni, da so ljudje spet
bolj svobodno zadihali, da vedo.
da jih nihče ne kontrolira.
Veliko se je v zadnjem času
govorilo o tem, da bi v osnovnih
šolah spet poučevali verouk.
Ivan Pucko na to pravi: »Odlo-
čno sem proti temu. Zakaj? To je
moja osebna zadeva.«
Ivan Pucko je bil posvečen v
duhovnika leta 1944 na Madžar-
skem. Že takrat je bila v njem že-
lja, da bi ne nikoli služboval v
mestu. Pa je usoda hotela, da je
bilo njegovo prvo kaplansko me-
sto prav v mestu, v Lendavi, kjer
je moral madžarsko poučevati in
pridigati. Pa ima lepe spomine
na tiste čase, kot tudi na ostala
leta službovanja v Prekmurju.
Pravi, da razlike čez in na tej
strani Mure ni, ne med ljudmi,
ne v delu samem. Ljudje v Prek-
murju in v Halozah so skromni v
svojih zahtevah in vedenju.
Življenju ni vedno ravna cesta,
Ivanu Pucku ni bilo nikoli žal,
da je duhovnik, da je župnik in
danes dekan, morda mu je žal le
to, da vedno ni mogel pomagati
ljudem tako, kakor bi rad poma-
gal.. .
Snel je cerkveni ključ, obešen
v veži župnišča, in po nekaj stop-
nicah sva se povzpela do cerkve,
katere zavetnik je bil verjetno že
od vsega začetka sv. Miklavž, za-
ščitnik brodarjev in splavarjev.
Po Dravi, ob kateri leži završka
župnija, je bil promet svoje dni
zelo živahen. V posvečeni tišini
župnijske cerkve so koraki glasni
in moteči, igra svetlobe, ki priha-
ja skozi okna tam zgoraj pa go-
vori o življenju v tem prostoru,
ki mu v več kot pol tisočletja ni
moglo nič do živega. Vera v lju-
deh je ostala, tudi zaradi dekana
Ivana Pucka, katerega glas od-
meva dan na dan v tem posveče-
nem prostoru in njegova beseda
ostaja v ljudeh tudi po maši, ko
se po haloških poteh odpravijo
na svoje domove. Takšen pač je
Ivan Pticko, ko ga enkrat srečate
in mu sežete v roko, ostanete ne-
kako »navezani« nanj in veste,
da je njegovo povabilo, da bo va-
šega ponovnega obiska zelo ve-
sel, prišlo iz srca . . .
Nataša Vodušek
V spomin
Stanku Sitarju
V vročem poletnem dnevu
smo se vaščani, prijatelji in znan-
ci ter gasilci poslovili od komaj
52-letnega Stanka Sitarja iz
Zgornje Hajdine. Čeprav je nje-
gov boj za življenje trajal več
dni, smo trdno upali in srčno že-
leli, da bo zmagal; vendar tokrat
ni bilo tako. Smrt je bila močnej-
ša. Onemeli smo ob žalostni no-
vici, ki se je v nedeljskem jutru
kot hiter črn oblak razširila po
domači vasi ter bližnji in daljni
okolici.
Stanko Sitar se je rodil 1938.
leta kot sin kmečkim staršem na
Zg. Hajdini. Otroška leta je pre-
živel doma ob starših in trdem
kmečkem vsakdanjem delu. Lju-
bezen do zemlje in njegove prid-
ne roke so ga tako priklenile na
dom, da je temu ostal zvest do
konca. Njega ni prevzelo življe-
nje v mestu, mestni vrvež, boljši
in lažji vsakdanji zaslužek. Ostal
je doma ob starših in nadaljeval
trdo kmečko delo. Ustvaril si je
veliko in vzorno kmetijo. Vsako-
dnevno se je spoprijemal s tež-
kim kmečkim delom, ki pa mu je
prinašalo tudi obilo veselja.
Pisatelj pravi, da je kmet kralj
na svoji zemlji, če ima veselje do
dela, pridno ženo in otroke. Ta
rek za Stanka Sitarja prav gotovo
velja. Zanj domača zemlja ni bila
prazna beseda. Bila je velik del
njegovega življenja. Letos, žal,
Stanko ne bo več pospravljal te-
ga, kar je sejal. Ostali pa bodo
sadovi njegovih pridnih rok, do-
ma, na vasi, posebno pa še v ga-
silstvu, ki se mu je vse svoje ži-
vljenje neizmerno razdajal.
V gasilsko društvo Hajdina je
vstopil kot 16-letni fant, saj je že
takrat v njegovih prsih utripalo
plemenito srce, z željo, da poma-
ga bližnjemu v nesreči. Kot član
gasilskega društva je opravljal
več ključnih zadolžitev in sicer
blagajnika, podpoveljnika, po-
veljnika in v zadnjem desetletju
funkcijo predsednika društva.
Pod njegovim vodstvom je dru-
štvo doseglo razvojne cilje. Sode-
loval je v vseh akcijah, pa naj si
bo na gospodarskem ali opera-
tivnem področju. V svojem prek
30-letnem vzornem delu na po-
dročju gasilstva je dajal vzor ter
vzgojil in izuril mnogo mlajših
kadrov. Opravil je tudi izpit za
nižjega gasilskega častnika I.
stopnje ter sodnika gasilskih di-
sciplin. Stanko je znal za gasil-
sko dejavnost pritegniti marsiko-
ga, naj si bo v domači vasi, kraje-
vni skupnosti, pa tudi občini.
Neizmerna volja po napredku v
gasilskih vrstah ga je gnala ved-
no dalje; navezal je slike in pri-
jateljske odnose z gasilci sirom
Slovenije ter iz bratskih republik.
Za svoje nesebično delo v ga-
silskih vrstah je prejel številna
gasilska priznanja kot so dru-
štvena, centrska, občinska in re-
publiška. Prav gotovo pa je pose-
bej za omeniti odlikovanje Va-
trogasna zvezda Vatrogasnog sa-
veza Jugoslavije.
Za teboj, dragi Stanko, ne ža-
lujejo samo tvoji domači, ampak
žalujejo vsi, ki so te poznali kot
vaščana, prijatelja ter znali ceniti
tvoje plodno delo. Prav gotovo
pa te bomo pogrešali v gasilskih
vrstah. Kot dokaz tvoje prilju-
bljenosti pa je številna udeležba
na tvoji zadnji poti. Prišli so od
blizu in daleč, da se poklonijo
tvojemu spominu ter ti izrečejo
zadnji HVALA za vse, kar si do-
brega storil.
Stanko, bil si človek v pravem
pomenu besede!
Prijatelji gasilci
Kljub visokim letom ga zanima vse,
kar se dogaja okoli njega
NA OBISKU PRI FRANCU MEGLIČU
Na levi strani ceste Slovenska
Bistrica—Slovenske Konjice,
nasproti cestnega križišča proti
Poljčanam, je domačija Megliče-
vih, kjer živi najstarejši Slovenje-
bistričan Franc Meglic. Kljub ča-
stitljivim letom, 92 jih je dopolnil
7. julija (rojen je v prejšnjem sto-
letju, 1898. leta v Gradcu), se še
vedno spomni veliko reči, ki so
se dogajale v njegovi mladosti.
K.0 je bil star 4 leta, to je bilo
1902. leta, se je družina — oče je
bil krojaški mojster, mama pa
gospodinja — iz Gradca preseli-
la v Slovensko Bistrico, na očeto-
vo domačijo.
Spomni se, da ga je 1905. leta
mama dala v takratni otroški vr-
tec, kjer pa ni maral biti. Bil je
bolj podeželski otrok, v vrtcu pa
so bili pretežno meščanski, vse
mu je bilo zelo smešno. S štiri-
najstimi leti je odšel v Maribor,
kjer se je šolal na takratni klasi-
čni gimnaziji. Povedal je, da je
bil med prvo vojno v Mariboru
pogosto zelo lačen, ker v tistih
časih ni bilo ravno na pretek ži-
veža. 1918. leta je opravil veliko
maturo, k vojakom pa ga niso
vzeli, ker je bil fizično preslab.
Spominja se, da jih je takrat
opravilo »zrelostni izpit«, kot so
pravili veliki maturi, preko 50,
danes jih živi komaj še kakšnih
sedem ali osem. Bil je sošolec dr.
Porekarja, Jožeta Hermanka, pi-
satelja Slodnjaka, rentgenologa
dr. Račla in še mnogih drugih, ki
so kasneje postali znani Sloven-
ci. V prejšnjih letih so se ob raz-
nih obletnicah še vedno srečevali
v Mariboru, vendar jih je bilo iz
leta v leto manj.
Takoj po končani gimnaziji, za
nadaljnji študij ni bilo denarja,
je opravil nekaj izpitov za finan-
čno službo in potem klasično
izobraženi mladi mož nadaljuje
svojo življenjsko pot kot finan-
čnik. Sprva je mislil, da ne bo
šlo, ker pa je bil vztrajen, je tudi
to zmogel. Kot računovodski
uradnik je bil podrejen državne-
mu finančnemu ministrstvu.
Spominja se, da so vsi dekreti
prihajali prav s tega naslova.
Med ostalo službo je bil 11 let
tudi v Sarajevu, kjer je z družino
ostal do konca vojne.
Takoj po drugi vojni se je z
družino vrnil v Slovensko Bistri-
co na svojo domačijo, kjer živi z
ženo še danes. Aktivno je delal v
Poljčanah, Mariboru in tudi Slo-
venski Bistrici vse do up»okojitve,
1956. leta. Po upokojitvi je opra-
vljal še razna honorarna dela na
občini v Slovenski Bistrici, pred-
vsem na davčni upravi. Preko 20
let je bil na krajevni skupnosti
pri poravnalnem svetu in dva-
krat tedensko opravljal še razna
druga dela. Zelo aktiven je bil tu-
di pri društvu upokojencev, bil
pa je tudi predsednik upokojen-
skega pevskega zbora, kjer je tu-
di sam prepeval. Povedal je, da
mu je pred letu upokojenski zbor
pel za rojstni dan. To niso bili
več pevci iz njegovega časa, tem-
več »mlajši« upokojenci.
Zadnja štiri leta, odkar ga je
zadela kap, se drži bolj doma.
Kljub letom pa je na tekočem z
vsem, kar se dogaja po svetu.
Obvezno gleda televizijo in pre-
bere Večer od prve do zadnje
strani ter upokojenski časopis
Vzajemnost. Ima pa tudi dokaj
bogato lastno knjižnico, kjer naj-
raje prebira zgodovinske knjige.
Da ga zgodovina resnično zani-
ma, pove tudi podatek, da je
med prvimi, ki si je naročil drugi
bistriški zbornik, ki bo v kratkem
izšel. Bere tudi v nemščini, zna
pa še vedno nekaj latinščine in
tudi stare grščine, ki sta bila v ta-
kratni klasični gimnaziji obvezna
predmeta.
Kako gleda na sedanjo politi-
čno sceno? Pravi, da ne more
verjeti, da so se njegove mlado-
stne sanje o Jugoslaviji tako raz-
blinile.
Ker je bil na delovnem mestu
vedno vesten in vzoren delavec,
je pred vojno, ob svojem službo-
vanju v Sarajevu, prejel visoko
državno odlikovanje — orden sv.
Save, ki ga je moral po vojni vr-
niti. Tudi po vojni je za vestno in
predano delo prejel priznanje.
Vprašali smo ga po zdravju. Ra-
zen operacije želodca in kapi, ki
ga je zadela pred štirimi leti, ni
delal prevelike gneče pri zdravni-
kih. Trenutno se počuti, kljub
poletni vročini, še dokaj dobro.
Pri prehrani je bil celo življenje
zmeren saj žena kuha pač tisto,
kar oba rada jesta.
Jesen življenja mu poleg žene
razveseljuje tudi hčerka Majda,
starejša Vera je pred leti umrla,
štiri vnukinje in pravnuk Jakec.
Tekst in foto Vida Topolovec
L    •'^'"■nc !VIeelič na dvorišču svoie hiše v Slovenski Bistrici.
Odprava
črne točke
v KS Bratov Reš so kljub poletju
zelo delovni. Predsednik sveta kraje-
vne skupnosti Stanko Peklar nam je
povedal, da delo na cestni povezavi
med Volkmerjevo in Maistrovo ulico
poteka po načrtu. Po cesti, ki je bila
dosedaj, se promet ni mogel odvijati
normalno saj je bila preozka. Seveda
pa so po njej še z večjo nevarnostjo
hodili pešci, ki sploh niso imeli pro-
stora. V cestnem prometu je bila do-
sedaj to črna točka. Da bi zagotovili
»normalno« vožnjo in varno pot
učencem v OŠ Olge Meglic, so pred-
lagali izgradnjo nove cestne poveza-
ve. Viadukt iz Zagreba pa bo postavil
montažna mostova čez Grajeno in čez
pritok Grajene. Celotno investicijo fi-
nancirajo 25 odstotkov KS Bratov
Reš in 25 % KS Boris Ziherl iz samo-
prispevka, petdeset odstotkov pa SO
Ptuj. Izvajalci del. Nizke gradnje Ko-
munalnega podjetja Ptuj, obljubljajo,
da se bodo držali dogovorjenega ro-
ka, ki je v sredini avgusta.
Dogovarjajo se tudi okrog javne
razsvetljave. Dosedaj je že dogovorje-
no, da bodo v začetku razsvetljevali
vsaj križišče.
Marija Slodnjak
Voda v Gradišče
že od pamtiveka se je človek naseljeval ob re-
kah, potokih ali jezerih, kjer je eden od glavnih vi-
rov za življenje. Človeškega pa tudi živalskega ži-
vljenja si brez vode ni mogoče predstavljati. Kljub
temu pa Zemljani nismo doma le kjer je vode do-
volj, živimo tudi po hribih. In prav tu je problem,
ki nas tare posebej v sušnih letinah. Toda menda
je bog obdaril hribovskega človeka s tem, da je že
po naravi nekoliko bolj potrpežljiv in skromen,
kajti če ne bi tako bilo, bi bili hribi in gorski svet
že zdavnaj prazni in brez prebivalstva.
Take in slične misli rojevajo v glavah Haloža-
nov in vseh višježivečih trpinov, ki jih je edina že-
lja, dovolj vode in kruha. Nobena oblast, ki je vla-
dala, ni rešila problema, da bi Haloze in Sloven-
ske gorice napojili z zdravo in pitno vodo. Tako
nam ostane staro in resnično reklo, pomagaj si
sam in tudi bog ti bo pomagal. To je rek in vodilo
Gradiščancem, zato so se v nedeljo, 22. julija, ob
14. uri zbrali na zboru vaščanov, da bi s skupnimi
močmi rešili problem napeljave vodovodnega
omrežja. Vendar je za ta projekt potrebno zbrati
veliko denarja. Zato so se dogovorili za samopri-
spevek, ki bi s 70 odstotki sredstev pokrival potre-
be posameznega kraja, 30 odstotkov pa bi šlo za
potrebe krajevne skupnosti. Člani gradbenega od-
bora pa že sklepajo pogodbe in zbirajo od posa-
meznega gospodinjstva denar za kavcijo, ki ni
majhna. Moram povedati, da si bodo morali ljudje
to vodo z dragim denarjem plačati, njihov stan-
dard bo zelo ogrožen, kajti ni vseeno živeti v Halo-
zah ali kje na ravnini, v mestu ali v kakem indu-
strijskem naselju.
Toda volja, želja, potrpežljivost in skromnost —
pa bo že.
Jože Vidovič
8 - od tu in tam
9. avgust 1990 - TEPMIH
Potrošniška posojila
Potrošniška posojila občanov se regulirajo na
podlagi Uredbe o pogojih za dajanje potrošniških
posojil občanov, ki jo je izdal Zvezni izvršni svet
15. novembra lani in je začela veljati po objavi v
Uradnem listu SFRJ 17. novembra. Le-ta navaja,
da smejo potrošniška posojila dajati podjetja, ban-
ke in druge finančne organizacije ter druge pravne
osebe občanom za nakup trajnih potrošnih proiz-
vodov in drugih industrijskih izdelkov za osebno
porabo. Potrošniška posojila smejo dobiti vsi ob-
čani z vračilnim rokom do šestih mesecev. Obresti
se določajo s pogodbo in morajo biti najmanj v vi-
šini zadnjih objavljenih obresti s trga denarja in
kratkoročnih vrednostnih papirjev na dan skleni-
tve pogodbe. Potrošniško posojilo za nakup knjig,
učbenikov in šolskega pribora, oziminice in pre-
moga sme posojilodajalec dati pod ugodnejšimi
obrestmi. Za zavarovanje potrošniškega posojila
se ne sme uporabiti ček tekočega ali žiro računa
občana.
Poleg tega imajo banke še svoje pravilnike o
kreditiranju za določene namene. Kot so nam po-
vedali v Kreditni banki Maribor, poslovni enoti
Ptuj, je kreditiranje odvisno od mesečnih dogovo-
rov v banki, na katerih se odločijo čemu bodo dali
prednost pri kreditiranju. Poslovna politika kredi-
tiranja v A banki d. d. temelji na določbah statuta
banke. Pogoj za pridobitev potrošniškega posojila
v obeh ptujskih bankah pa je poslovno sodelova-
nje z banko, bodisi, da imajo občani odprte kakrš-
nekoli račune, ali namensko varčujejo najmanj le-
to dni ali sklepajo pogodbo o vezavi sredstev, ozi-
roma so lastniki delnic. Posojila se občanom v ek-
spozituri A banke d. d. na Ptuju dodeljujejo v
skladu s planom banke za plasiranje sredstev, me-
sečno se v banki določi kvota sredstev za kreditira-
nje.  .
Najemanje potrošniškega posojila seveda ni mo-
goče le na banki, najeti ga je moč še v Emoni Mer-
kur I*tuj, MIP-u Ptuj, Blagovni hiši Repriza Ptuj,
prodajalni Peko, trgovini Metalke itd.
Če se povrnemo k bančnim posojilom, je kot za-
nimivost moč navesti, da so občani v zadnjem ča-
su v poslovni enoti Kreditne banke na Ptuju najeli
največ posojil za nakup premoga in nenamenskih
posojil oz. posojil po uredbi. V ekspozituri A ban-
ke pa ugotavljajo, da je bilo največ najetih posojil
za uvozne dajatve.
V pravilnikih banke je določeno za katere name-
ne bo banka posodila sredstva posojilojemalcu.
Tako je Ljubljanska banka. Kreditna banka Mari-
bor d. d. sprejela pravilnik o kreditih občanov za
določene namene, ki navaja sledeče namene kredi-
tiranja:
1. plačilo storitev, dajatev, obveznosti z doba
vračanja do 12 mesecev in 36-odstotnimi obrest-
mi;
3. plačilo invalidskih pripomočkov in drugih
zdravstvenih storitev rehabilitacije, z dobo vrača-
nja do 24 mesecev in 38-odstotnimi obrestmi.
V prvem polletju letošnjega leta so v poslovni
enoti Kreditne banke Maribor v Ptuju odobrili po-
sojila 677 prosilcem v znesku 4,529.450 dinarjev.
Potrošniška posojila za določene namene je
moč v ekspozituri A banke najeti za rok vračanja
od šestih mesecev do desetih let. Obrestna mera se
določa in spreminja v skladu s vsakokratnim ve-
ljavnim sklepom o višini obrestnih mer banke. V
času odplačevanja posojila se lahko prilagaja na-
čin obračunavanja in plačilo terjatev vsakokrat ve-
ljavnim predpisom in sklepom organa upravljanja
banke, ki ureja to področje.
V A banki so namene za kreditiranje zelo razve-
jali ter tako posojilojemalcu ponudili široki spek-
ter raznih namenov kreditiranja. Razvrstili so jih v
deset skupin. A banka odobrava kredite pri dolo-
čenih namenih občanov za:
L — nakup stanovanjskega zemljišča,
v. : — nakup starih stanovanj ali stanovanjskih
- •      hiš z delom funkcionalnega zemljišča,
— prenovo ali adaptacijo starih stanovanj in
stanovanjskih hiš,
— nakup materialov in naprav za varčevanje
z energijo za stanovanja ali stanovanjske
hiše,
— urejanje cestne infrastrukture s pripadajo-
čo opremo pri stanovanjskih objektih,
— nakup in gradnja manjših hidroelektrarn;
2. — nakup faraže.
— gradnja garaže,
— nakup apartmajev ali počitniških hiš,
— nakup mobilnih počitniških enot;
3. — stroški telefonskega priključka s prispevki,
— stroški prispevkov in priključka na elektri-
čno ali plinsko omrežje, toplotno ogreva-
nje, vodovodno omrežje in kanalizacijo za
stanovanja in stanovanjske hiše,
— postavitev televizijske antene,
— priključek na CATV omrežje s prispevki;
4. — plačilo stroškov za zdraviliško rekreacijo v
klimatskih in termalnih zdraviliščih;
5. — popravilo avtomobilov in kmetijskih stre-
jev,
— nakup nagrobnih kamnov ter ureditev gro-
bov in popravila grobnic,
6. — poravnava stroškov ob smrti,
— poravnava stroškov zdravstvenih in zobo-
zdravstvenih storitev,
— plačilo stroškov selitve,
— plačilo vpisnine in izrednega študija ter te-
čajev izobraževanja;
7. — plačilo zavarovalnine,
— plačilo odškodnine tretji osebi,
— plačilo dednih deležev in deležev po preki-
nitvi zakonske zveze,
— razne dajatve na uvoz, ki ga občan opravi
osebno;
8. — odprava posledic nastalih na nepremični-
nah zaradi požara, elementarnih ali drugih
nesreč;
9. — plačilo letnega oddiha;
10. — nakup kiparskih ali slikarskih umetniških
del od pooblaščene organizacije.
Kot ste opazili je namenov zares veliko, žal pa
ni pri A banki moč dobiti posojil za nakup avto-
mobila. Le-tega pa je moč dobiti pri Kreditni ban-
ki poslovni enoti Ptuj. Pologa za posojilo ni, obre-
sti so 36-odstotne, doba vračanja kredita je šest
mesecev. Ker pa so cene avtomobilov zelo visoke,
vam banka lahko da posojilo le na del vrednosti
avtomobila.
Pri najemu posojila za določene namene, ki jih
nudi A banka, veljajo 30-odstotne obresti.
Kot je bilo zapisano že v začetku, omogočajo
najemanje kreditov tudi ptujske trgovske delovne
organizacije. V Emoni Merkur Ptuj je mogoče na-
jeti kredite za pohištvo, tekstil, belo tehniko in
akustične aparate ter videotehniko in blago, ki se
pojavi v občasnih akcijah firme. Kreditiranje pa je
odvisno od razpoložljive kvote, ki jo tvori del
sredstev iz banke, del od dobaviteljev in del, ki ga
prispeva delovna organizacija. Najdaljši plačilni
rok je šest mesecev, obresti za trimesečna posojila
so 3,5-odstotne, za šestmesečna so 6,5-odstotne.
Polog je 20-odstotni. Kot ugotavljajo v Emoni
Merkur Ptuj, je največje povprašavanje po kredi-
tih za pohištvo, belo tehniko in akustiko ter tudi
videotehniko.
V ptujskem MIP-u so še 2 —3 mesece nazaj ugo-
tavljali, da je bilo največje povpraševanje po po-
trošniških posojilih za pohištvo, sedaj pa je slika
nekoliko drugačna. Posojil je vsakih po nekaj, po-
rastlo je povpraševanje po posojilih za tekstil.
Obresti so trenutno 6,4-odstotne za šestmesečna
posojila in 3,2-odstotna za trimesečna posojila.
Zaznali so tudi manjše povpraševanje, kar pripisu-
jejo močni zadolženosti občanov, majhni kupni
moči in nasploh gospodarski situaciji. Potrošniško
posojilo je mogoče najeti tudi v trgovini Metalke
in sicer za blago v vrednosti nad 2000 dinarjev, po-
log je 30-odstotni, obresti pa vam za štirimesečno
posojilo izračunajo po koeficientu 9,17 odstotka.
V Blagovni hiši Repriza Ptuj dajejo potrošniška
posojila za nakup usnjene konfekcije nad 1000 di-
narjev na štiri mesece. Pri tem sta 25-odstotni po-
log in 6,5-odstotne obresti na ostanek posojila.
Trenutno je povpraševanje majhno, večje pričaku-
jejo v septembru, oktobru in novembru.
Prav tako je mogoče najeti potrošniško posojilo
pri nakupu v prodajalni Peko. Šestmesečno po-
trošniško posojilo lahko najamete nad vrednostjo
2000 dinarjev, kjer so obresti povprečno 9-odstot-
ne, trimesečno posojilo pa za blago nad 1000 di-
narjev, obresti so 3-odstotne. Vplačati je potrebno
še 30-odstotni gotovinski polog, ki je ekvivalent
enega obroka.
Anemari Kekec
V soboto v Ljutomeru šesti Prieški sejem
Sejmi imajo v vseh mestih ob
vznožju Slovenskih goric bogato
tradicijo. Dr. Karel Grossmann je
leta 1905. posnel na filmski trak
kot prvi jugoslovanski film, ta-
kratno sejemsko dogajanje v Lju-
tomeru ali Lotmerku, kot pravijo
domačini svojemu mestu. Na
podlagi teh podatkov se je poro-
dila misel o pripravi sejma, ki bo
čim bolj podoben tistemu izpred
85 let.
Da je zanimanje za podobne
prireditve v Ljutomeru veliko, so
pokazali že vsi dosednaji sejmi.
Organizator — turisitčno društvo
Ljutomer, je letos to tradicional-
no prireditev, njen glavni namen
je ohranjanje kulturne dediščine,
pripravil prvič v soboto. Na sej-
mu bodo sodelovali samostojni
obrtniki, delovne organizacije,
društva, trgovci, vaške skupnosti,
posamezniki, skratka vsi, ki želi-
jo nastopiti kot ponudniki svojih
proizvodov in storitev še posebej
bodo dobrodošle domače jedi, ki
jih bodo gostje zalili z domačim
vinom. Da rujne kapljice ne bo
zmanjkalo, bodo poskrbeli člani
kluba ljubiteljev vina iz Ljutome-
ra in številni zasebni vinogradni-
ki, člani Društva vinogradnikov
Jeruzalem.
Na sobotnem, pojutrišnjem
seimu bodo sodelovali tudi šte-
vilni izdelovalci domače in stare
obrti, ki bodo ob trgovcih in go-
stincih imeli na voljo prodajni
prostor v starem mestnem središ-
ču. Sodarji in vsi, ki bodo proda-
jali razne lesene predmete in iz-
delke, bodo imeli svoj prostor na
Starem trgu, vsi ostali bodo lah-
ko našli prostor na tržnici, Mi-
klošičevem trgu in delu Prešer-
nove ceste. Da bodo obiskovalci
ob jedači in pijači našli še kaj za
oči in ušesa, bo poskrbel lotmer-
ški pihalni orkester, folklorna
skupina Prlek, tamburaši in še
kdo. Globarska sekcija bo ta dan
izpustila 500 golobov pismono-
šev, kinološko društvo pa bo pri-
kazalo veščine dresiranih psov.
Ob vsem tem bo poskrbljeno
še za vse tiste, ki jih bodo le pre-
več srbele pete.
Vida Topolovec
Tudi to je poslovnost!
Danes mnogo govorimo in pišemo o trgovini, vendar ne o njenih
dobrih straneh, ampak o malomarnosti, površnosti, nesolidnosti, ne-
prilagajanju današnjim razmeram, slabim odnosom do strank, skrat-
ka z eno besedo o neposlovnosti. Moj droben primer me je prepričal
o nasprotnem:
V Metalki, na Rogozniški cesti, sem pred slabima dvema mesece-
ma kupil vrtne škarje, ki so se žal prav kmalu pokvarile (počila je
vzmet). Odnesel sem jih nazaj v trgovino, kjer niso povzročali prav
nobenih problemov. Brez birokratskih formalnosti (niso zahtevali ra-
čuna o mojem nakupu) so jih vzeli nazaj in jih v kratkem času popra-
vili. Razen tega sem še dobil več ustreznih vzmetnih delov.
Res prijetno presenečenje! Tudi trgovina seje začela tržno obna-
šati! Kupec je prvi in ima vedno prav! Kolikokrat se mi je v preteklo-
sti dogajalo, ko sem v podobnih zagatah naletel na gluha ušesa. Obi-
čajno sem slišal le standarden, v dobrih 40 letih temeljito preizkušen
in zelo »učinkovit« odgovor: »Nimamo!«, ali pa kaj podobnega.
V ptujski Metalki takšnega načina dela očitno ne poznajo. Da bi
bilo povsod tako! ; C.
TEDNIK - 9- avgust 1990
od tu in tam — 9
PREJELI SMO
Kdaj konec agonije Iskre Biromatike
"^jskra Biromatika, najpogosteje
oiTienjena tovarna na Ptuju, je
bila najprej podružnica Gorenja,
nato obrat Iskra Delte iz Ljublja-
ne in zadnjih nekaj mesecev sa-
mostojna tovarna v okviru Iskre.
Tovarna ima smolo, saj vse ob-
dobje ni bila vključena v ustre-
zen industrijski sistem na ustre-
zen način, niti ni imela ustrezne-
ga vodstva. O tem je bilo že mno-
go napisanega, nekaj sem napi-
sal tudi sam — posledica vsega
tega pa je, da traja agonija pod-
jetja, v kateri najbolj trpimo nje-
ni delavci, že dolge mesece. Za
večino delavcev je rešitev v tem
trenutku stečaj. Nekateri od za-
poslenih, ki bi si radi zagotovili
delo tudi za vnaprej, pa se temu
na tihem upirajo. Takšen odpor
bi bil utemeljen, če bi tovarna
imela udaren proizvodni pro-
gram in sposobne ter ustvarjalne
strokovne kadre, toda temu žal
ni tako. Zavlačevanje agonije to-
varne predstavlja podaljševanje
trpljenja večine njenih zaposle-
nih, ki bi ob stečaju dobili vsaj
zajamčeni dohodek na Zavodu
za zaposlovanje, sedanji »do-
hodki« pa so žalostno nizki in je
njihovo izplačevanje neredno.
Trditev nekaterih bivših vodil-
nih, da so se težave podjetja za-
čele šele potem, ko je tovarna iz-
stopila iz Gorenja, ne drži. Ve-
mo, da je tovarna v okviru Gore-
nja poslovala ves čas z rdečimi
številkami in da je ob izstopu iz
Gorenja imela polna skladišča
neprodanih izdelkov — črnobe-
lih televizorjev. Ob današnjih
poostrenih pogojih poslovanja bi
tovarna šla tudi pod Gorenjem v
stečaj. Krivda za takratno slabo
poslovanje lahko pripišemo ta-
kratnemu občinsko-tovarniške-
mu vodilnemu sistemu, ki je do-
volil, da so Veienjčani prinesli
na Ptuj že zastarelo proizvodnjo
črnobelih televizorjev, perspekti-
vno proizvodnjo barvnih televi-
zorjev pa obdržali zase. Tolaži-
mo se lahko, da v takratnem ob-
dobju razmaha barvne televizije
— s črnobelo televizijo ne bi
uspeli niti drugod.
Zal so nekateri Ptujčani kseno-
fili, torej menijo, da je dobro le
tisto, kar zraste drugod, kar je
zraslo doma pa ni dobro. S tem
problemom smo se začeli sreče-
vati v trenutku, ko se je ptujska
tovarna odcepila od Gorenja in
pristopila k Iskri-Delti. V začet-
ku se je tovarna rešila rdečih šte-
vilk in kakšni dve leti poslovala
pozitivno. Toda za kakšno ceno?
Z Ljubljančani familiarno pove-
zani direktor (ki je bil z njimi kar
naprej na nekakšnih »poslov-
nih« sestankih) je pristal na vse,
tudi na tisto, kar je bilo v škodo
njegovega lastnega podjetja in
kar, verjamem, je vzrok kasnejše-
ga propada podjetja.
Ljubljančani so namreč prepo-
vedali v ptujski tovarni lasten
razvoj in direktor, Bojan Klin-
kon, je pristal na to! Podjetje
brez lastnega razvoja je kot bitje
brez lastne pameti — slej ko prej
je obsojeno na propad. Nekateri
od strokovnjakov, ki se s takšno
kapitulacijo nismo strinjali, smo
razvijali izdelke na skrivaj naprej
(pod grožnjo, da pridemo zaradi
tega pred disciplinsko komisi-
jo!), nekaj izdelkov smo tudi raz-
vili in le-ti so nato dobili »že-
gen« od vodstva podjetja. Tak-
šno vedenje vodstva podjetja je
bilo seveda nesmiselno in je vpli-
valo na strokovnjake destimula-
tivno tako, da so začeli zapuščati
podjetje.
Zaradi teh in podobnih do-
godkov v podjetju sem prihajal v
vse pogostejše spore z direktor-
jem ptujske tovarne pa tudi z vo-
dilnimi iz ljubljanske Iskre-Del-
te, ki so bili skoraj vsi z manj iz-
kušnjami in manj izobraženi od
mene.
Višek spora je bil, ko sem se
odločil, da bom kandidiral za ge-
neralnega direktorja Iskre-Delte,
kot odziv na razpis v Delu. Imel
sem daleč najboljše pogoje. Ko
se je o mojem namenu razvedelo
v ptujski tovarni, je direktor
Klinkon ukradel moj zaupen di-
rektorski program (ki je bil zares
udaren in bi potegnil celotno
Iskro Delto iz brezna, v katerem
se je nato znašla) ter ga posredo-
val ljubljanskemu vodstvu. To je
pomenilo zame smrtno obsodbo.
Po legalni poti mi ljudje iz nas-
protnega tabora niso mogli do ži-
vega, zato se posegli po »nizkem
udarcu« (s katerim so verjetno
pokončali tudi sebe). Ker sem že
imel opraviti s psihiatrijo (me-
nim, da je bilo to takrat pred-
vsem zaradi mojih političnih sta-
lišč), so me nekega dne počakali
pred tovarno z rešilnim avtomo-
bilom, me strpali vanj in me po-
slali v psihiatrično bolnišnico za
štiri mesece. V bolnišnici smo vsi
po tihem vedeli, zakaj sem tam,
zato drug drugega nismo skoraj
nič spraševali, razen pod vsako-
dilevnem počutju. Eppur si muo-
ve! In vendar sem imel prav! Ko
sem se po štirih mesecih povrnil
kot »ozdravljen« v tovarno, sem
jaz bil »zdrav«, tovarna pa še do-
sti bolj bolana. Med tem je začel
razpadati tudi ljubljanski sistem
Iskre Delte. Najboljši strokov-
njaki so ga že zapustili, preostali
vodilni pa so poskušali nagrabiti
čimveč dobička iz te, potapljajo-
če se ladje, ki je kmalu za tem tu-
di potonila.
O tem, je bilo že mnogo napi-
sanega. Tudi o tem, da me je biv-
ši direktor Klinkon iz pisarne
premestil v barako, da bi me po
prihodu iz bolnišnice še čimbolj
ponižal pred delavci, da je kma-
lu za tem tudi sam zapustil pod-
jetje (zdaj je vodilni delavec v
Perutnini). Precej je bilo napisa-
no tudi o naporih delavcev, da bi
še rešili podjetje (zato so izstopili
iz Iskra Delte in ustanovili lastno
podjetje Iskro Biromatiko), ven-
dar menim, da za podjetje v da-
našnjih razmerah ni več rešitve,
kar sem zapisal tudi že v Tedni-
ku pred nekaj manj kot letom
dni.
Menjm, da nima smisla več
zavlačevati agonije Iskre Biro-
matike in s tem trpljenja večine
zaposlenih v tem podjetju. Naj
se zgodi, kar se mora, ^azen če
nima kdo takojšnje čudežne for-
mule rešitve!.
Dr. Adolf Žižek, dipl. ing.
MIRKO KOSTANJEVEC
Lovski predpisi v Sloveniji
(3. nadaljevanje)
Izvajanje lova
ZL vsebuje določbe o tem, kdo in pod kakimi pogoji
lahko lovi divjad (o tem sem deloma že pisal), kakor tudi
določbe o načinu lovljenja. Tako je n. pr. dovoljeno loviti
divjad samo z lovskim orožjem, na brakadah in pogonih
je prepovedano streljati medvede in parkljasto divjad (ra-
zen divjega prašiča), s pastmi, ki divjad v trenutki usmrti-
jo, je dovoljeno loviti lisico, pižmovko, kuno zlatico in
belico, dihurja, minka in polha, strupe se sme v skladu s
predpisi o strupih in z dovoljenjem za lovstvo pristojnega
občinskega upravnega organa nastavljati lisicam, sivim
vranam in srakam, pri lovu se smejo uporabljati samo
lovski in preizkušeni psi čiste pasme. Prepovedano je: lo-
viti parkljasto divjad ponoči (razen divjega prašiča), lovi-
ti divjad s pomočjo žarometov ali iz motornih vozil, loviti
ob velikih poplavah in v visokem snegu, loviti s pomočč-
jo gramofonov, magnetofonov, živih in umetnih vabnikov
ali s pomočjo naprav, ki delujejo na principu infražarkov
in podobno. Brez sporazuma z lastnikom, uporabnikom
oziroma imetnikom zemljišč se po njivah, vinogradih, vr-
tovih in intenzivnih kmetijskih nasadih ne sme loviti v
skupinah od I. marca dalje, dokler niso pospravljeni pri-
delki.
Za vse navedene zapovedi in prepovedi — prekrške je
v primeru njihove kršitve zagrožena denarna kazen, in to
za lovsko organizacijo 2500 do 10.000 din, za odgovorno
fiz. osebo v lovski organizaciji pa 250 do 2500 din.
Varstvo divjadi
Poleg določb o lovopustu in o prepovedi lova, o čemer
sem že pisal, pa ZL vsebuje še več določb, katerih cil je je
varovati divjad. Navede! bom le nekatere. Tako je n. pr.
prepovedano uničevanje in razdiranje legel ter uničeva-
nje gnezd in pobiranje pernate divjadi, prijemanje in pri-
laščanje mladičev divjadi. Kemična sredstva, ki se upora-
bljajo za varstvo kmetijskih ali gozdnih kultur in so ne-
varna za življenje divjadi, se smejo uporabljati v skladu s
predpisi o uporabi teh sredstev in na način, ki divjad naj-
manj ogrozi. O nameravani uporabi takih kemičnih sred-
stev pa je treba vnaprej opozoriti prizadeto lovsko orga-
nizacijo. Prepovedano je spomladansko zažiganje suhe
trave, grmišč, živih meja in podobnih površin, ki nudijo
zavetišče divjadi. Brez nadzorstva se ne sme spuščati psa
v lovišča. Lovski čuvaj, član lovske organizacije oziroma
strokovni delavec organizacije, ki upravlja lovišče, sme
pokončati psa ali mačko, če neposredno preganjata oziro-
ma uničujeta divjad v lovišču. Prav tako smejo navedene
osebe pokončati psa, ki se giblje v lovišču brez nadzor-
stva in je oddaljen več kakor 200 metrov od hiš ali več ka-
kor 50 metrov od gospodarja.
Za kršitev omenjenih zapovedi oz. prepovedi so zagro-
žene tudi denarne kazni, in to za občane od 250 do 2500
din, za gospodarsko organizacijo in njeno fizično odgo-
vorno osebo pa znatno višje.
Lov in njegovo pravilno izvajanje sta zaščitena tudi s sank-
cijami kazenskega zakona Republike Slovenije _
Take sankcije vebuje 159. čl. Kazenskega zakona Re-
publika Slovenije (Ur. list SRS št. 12/77), ki se glasi:
»(I) Kdor brez dovoljenja ali sicer neupravičeno lovi in
ubije ali rani divjo žival ali ujame živo, se kaznuje z
denarno kaznijo ali zaporno do šestih mesecev.
(2) Če gre pri dejanju iz prvega odstavka tega člena za
divjad večje vrednosti ali divjad po predpisih v lov-
stvu ali je dejanje storjeno med varstveno dobo ali v
skupini, se storilec kazniije z zaporom do enega leta.
(3) Kdor lovi redke ali zredčene vrste divjadi, katerih
lov je prepovedan, kdor lovi brez posebnega dovo-
ljenja divjad določene vrste, za katero je potrebno
tako dovoljenje, kdor lovi na način ali s sredstvi, s
katerimi se divjad množično pokončuje, ali kdor lo-
vi s pomočjo motornega vozila ali žarometa, se kaz-
nuje z zaporom od treh mesecev do treh let.«
Lovska škoda
Pod pojmom lovska škoda je razumeti škodo, ki nasta-
ne na ljudeh in stvareh v glavnem v lovišču in je v zvezi z
varstvom, gojitvijo ali lovom divjadi, kakor tudi tisto ško-
do, ki nastane na divjadi s protipravnimi ali drugimi de-
janji ljudi ali nekih živali (pes, mačka itd.). Ustrezne do-
ločbe o preprečevanju in povračilu škode vsebuje ZL, te-
meljne določbe o odgovornosti za škodo pa Zakon o obli-
gacijskih razmerjih — skrajšano ZOR (Ur. list SFRJ, št.
29/78, 39/85, 57/89).
Nadaljevanje prihodnjič
10 - čestitke
9. avgust 1990 - XEINMIK
OB PRAZNIKU OBČINE PTUJ VAM ČESTITAJO IN SE PRIPOROČAJO
f CDNIK ~ 9- avgust 1990
ČESTITKE — 11
UPOŠTEVANA BO UPORABNIKOVA VOLJA
Za gospodinjstva bo
uveljavljena novost pri odčitavanju električnih števcev
Ljubljana, 24. julija — Republiški
izvršni svet je prisluhnil ugotovitvam
Elektrogospodarstva, da je prepogo-
sto odčitavanje električnih gospodinj-
skih števcev nepotrebno in se je tudi
zaradi tega odločil za spremembo in
dopolnitev Splošnih pogojev za doba-
vo in odjem električne energije.
Sklep republiške vlade (Ur. 1. RS
od 6. julija t. 1.), ki sicer prinaša nekaj
novosti tudi za druge uporabnike
električne energije, je posebej zani-
miv za gospodinjstva. Predvsem gre
za novost, da bo dobavitelj električne
energije odčitaval številke na števcih
porabljene električne energije samo v
dveh primerih: le ob koncu zimske
oz. poletne sezone in seveda na kraju
obračunskega obdobja. Morebitne
spremembe cen električne energije,
torej po novem niso več razlog za po-
pisovanje gospodinjskih števcev. Tu-
di če se bodo ob sedanjih bolj stabil-
nih cenah le-te vendarle spreminjale,
bo dobavitelj preprosto upošteval do
katerega dne med dvema zaporedni-
ma odčitavanjima je veljala prejšnja
tarifna postavka oz. od kdaj nova.
Novi način bo ustrezen za veliko
večino gospodinjskih uporabnikov,
saj temelji na tem, da je pri izračunu
plačilnega obroka upoštevana enako-
mernost pri porabi električne energije
skozi vso zimsko oz. poletno sezono.
Sprememba pa ponuja ugodno mož-
nost tudi vsem tistim (sicer malošte-
vilnim) gospodinjskim uporabnikom,
ki bodo ocenili, da so neenakomerno
trosili električno energijo in je več po-
rabili za časa, ko je bil v sezonskem
obdobju (zimskem ali poletnem) kilo-
vatna ura cenejša. Tak gospodinjski
uporabnik bo ob spremembi cene
sam pogledal na električni števec in
sporočil stanje dobavitelju električne
energije.
Možnost — po načelu odčitaj si
sam — bo torej izkoristil vsak, ki bi
ga po njegovem utegnil splošno velja-
vni sistem prikrajšati. Ce bo v predpi-
sanih petih delovnih dneh po uradni
objavi nove cene v sredstvih javnega
obveščanja sporočil dobavitelju točne
in popolne podatke, potem bo z raču-
nom plačal dejansko porabljeno koli-
čino, ne pa povprečne porabljene ko-
ličine električne energije.
Ko bodo z začetkom avgusta priče-
li v elektrogospodarstvu Slovenije
uveljavljati možnost, da bodo ljudje
lahko tudi sami sporočali podatke z
gospodinjskih števcev, bodo seveda
poskrbeli tudi za primerna navodila.
Z vsakično objavo spremembe cen v
dnevnih časopisih nameravajo natis-
niti tudi poseben obrazec, ki ga bo
mogoče izrezati in s podatki izpolnje-
nega dostaviti distribucijski organiza-
ciji.
Za konec pa še druga novost, ki jo
prinaša omenjeni sklep republiškega
izvršnega sveta: ob težkih finančnih
in likvidnostnih razmerah v elektro-
gospodarstvu je bilo treba skrajšati
plačilni rok — zaradi tistih nerednih
•plačnikov električne energije, ki so s
plačilom odlašali vse do zagroženega
izklopa električne energije. Doslej je
smel dobavitelj ustaviti dobavo elek-
trične energije, če uporabnik niti v 30
dneh od dneva zapadlosti ni plačal
računa. Po novem je rok skrajšan na
10 dni.
Elektrogospodarstvo Slovenije
Solidni nastopi v Budimpešti
v Budimpešti na stadionu Hondveda je bilo tra-
dicionalno srečanje mladinskih atletskih reprezen-
tanc Madžarske in Jugoslavije. V obeh vrstah pri
mladincih in mladinkah so zmagali domači tekmo-
valci. V dresu Jugoslovanske reprezentance so na-
stopili tudi trije mladi atleti Atletskeg akluba Ptuj
(Jerenko, Potočnik in Doki), ki so dostojno zasto-
pali barve z državnim grbom. Od Ptujčanov se je
predvsem odlikoval Jerenko, ki je nastopil kar v
dveh disciplinah 400 m z časom 49,56 osvojil tretje
mesto in kot drugi član štafete 4 x 400 m tudi pri-
pomogel, da so mladi atleti iz Jugoslavije slavili v
tej disciplmi zmago. Doki je v suvanju krogle os-
vojil tretje mesto, pravtako tretje mesto je osvojil
Potočnik na 5000 m, kljub temu da to ni njegova
disciplina. Po končanem dvoboju je zvezni selek-
tor Dragan Životič bil zadovoljen z nastopi mla-
dih ptujskih atletov. To je za Atletski klub Ptuj še
eno veliko priznanje.
Naslednje tekmovanje bo že v soboto in nedeljo
v Postojni, ko bo odprto atletsko prvenstvo Slove-
nije. Tudi na tem tekmovanju se ptujski atleti na-
dejajo čimboljših uvrstitev in rezultatov.
I. Z.
12 - tv sporedi
9. avgust 1990 —
TEDBriK
^EDNIK - 9- avgust 1990
za razvedrilo - 13
14 - oglasi in objave
9. avgust 1990 —
TEDNIK
TEDNIK
— 9. avgust 1990
oglasi in objave - 15
POGOVOR Z DR. LOJZETOM ARKOM. VODJEM PTUJSKE BOLNIŠNICE
Prve prekinitve sodelovanja
Rezultati finančnega poslova-
nja ptujske bolnišnice v prvem
polletju letos so zelo neugodni.
Izkazali so izgubo, in to v višini
8,5 milijona dinarjev, kar je 10
odstotkov njihovega dohodka.
Četudi je znesek izgube na vi-
dez visok, pa analiza pove, da
gre več kot pol izgube na račun
davkov na dobiček. Bolnišnica je
ustanova, ki naj ne bi imela do-
bička, zato tudi naj ne bi plače-
vala tega davka. Pričakovati je,
da bo prišlo do zakonskih spre-
memb, in da v bodoče teh dav-
kov ne bodo plačevali. S tem se
bo njihova izguba prepolovila.
Kljub zagotovilom, da letos
stroški ne bodo naraščali, računi
povedo, da ni tako. Povečujejo
se stroški storitev, stroški goriva
in nenazadnje tudi prehrane.
Drugi krivec za izgubo so torej
visoki materialni stroški.
Koliko denarja potrebuje mese-
čno bolnišnica za svoje preživetje
oziroma koliko sprejemate sedaj
iz republike?
»Način financiranja je ostal
nespremenjen, razlika je le v na-
slovu financerja (prej občina, se-
daj republika). Prepričani smo,
da je akontacijsko financiranje
nepravilno. Na mesec dobimo
sedem milijonov dinarjev; s tem
denarjem moramo pokriti vse
naše odhodke. Samo za osebne
dohodke pa mesečno plačamo
5,5 milijona dinarjev. Ob tem
moram povedati, da smo z oseb-
nimi donodki na repu slovenskih
zdravstvenih organizacij.«
V republiki pravijo, da je de-
narja kolikor ga ie, in da ga več
ne DO. Povsod naj oi torej poiskali
notranje rezerve. Kaj boste nare-
dili?
»Najprej bi se morali vprašati,
kaj so to notranje rezerve. Pove-
dati moram, da tistih pravih no-
tranjih rezerv več ni, Icer se en-
krat izčrpajo. V naši bolnišnici se
varčno obnašamo že več kot pet
let. Zato so v tem trenutku notra-
nje rezerve le še v zmanjševanju
programov. To pa pomeni, da
uporabniki v bodoče ne bodo
imeli takšnih pravic kot doslej.
Pravice uporabnikov pa mora
zmanjšati zaicon, o tem govorimo
že več let. V republiki se temu
spretno izmikajo. Tako je bilo tu-
oi na zadnjem pogovoru z repu-
bliško ministrico za zdravstvo dr.
Katjo Bohovo. Kot že večkrat
doslej je zatrdila, da denarja za
zdravstvo v tem letu ne bo več,
pričakovati je, da ga bo za 12,5
odstotka manj (lahko tudi več),
ni pa nakazala rešitev.
Za zdaj se povišuje le partici-
pacija, kar pomeni, da bodo bol-
ni ljudje morali za svoje zdravje
plačati še več kot doslej. Ob tem
pa zdravstveni delavci zahteva-
mo, da se jasno in glasno pove,
katere so tiste pravice, ki jih upo-
rabniki še imajo. Prav tako
zdravstveni delavci naj ne bi bili
tisti, ki bi bolnikom v ordinaci-
jah razlagali, da ne morejo dobiti
enakih storitev kot doslej. To bi
ne bilo pošteno.«
Kako blokada žiro računa vpli-
va na vaše poslovanje? Se to po-
zna pri delu z bolniki, vam pri-
manjkuje zdravil, sanitetnega ma-
teriala m podobno?
»Vsak mesec smo nekaj dni
deblokirani, in to predvsem pri
izplačilih osebnega dohodka, na-
to se naš žiro račun zapre. Vsi
virmani se dostavljajo službi
družbenega knjigovodstva, ki jih
tlede na pritOKC tudi vnovčuje.
kakšne so posledice? V tem tre-
nutku že dobivamo račune za
plačilo obresti, ker pravočasno
ne plačujemo svojih obveznosti.
To je prva posledica bojimo pa
se, da če ne oomo reclno plačeva-
li računov za zdravstveni materi-
al, da bodo tovarne prekinile do-
bavo. Kaj to pomeni, vemo, zato
je kornentar nepotreben. Prvo
obvestilo o prekinitvi sodelova-
nja je poslala Metalka. Zaradi
neplačanih računov ni več pri-
pravljena sodelovati. Pri njej
smo doslej kupovali tehnični ma-
terial, ki ga potrebujemo za vzdr-
ževanje bolnišnice.«
Formalno       ptujsko-ormoški
zdravstveni center še obstaja,
kljub temu, da so se v treh temelj-
nih organizacijah na referendumu
odločili za izločitev. Kako to vpli-
va na zdajšnje stanje?
»Bolnišnica se je za izločitev
odločila na referendumu 28. ju-
nija. Menimo, da z izločitvijo
ene temeljne organizacije, zdrav-
stveni center ne more več obsta-
jati, vsaj v takšni obliki kot je do-
sedaj ne. Poleg tega smo prepri-
čani, da bi samostojne delovne
organizacije v teh težkih časih la-
žje preživele.«
Kakšne ukrepe pričakujete od
vlade?
»Na prvem mestu — zdrav-
stveni zaKon. Ta naj bi slovensko
zdravstvo postavil na trdnejša
tla.«
Koliko pa boste zdravniki ude-
leženi pri pripravi tega zakona?
Pri prvem »mmi zdravstvenem za-
konu« so vaš obšli.
»Upamo, da bomo lahko so-
delovali. Bojazen pa je, da nas
bodo tudi tokrat obšli. Pričako-
vati pa je, da bomo dovolj glasni
tudi s pomočjo nastajajoče
zdravniške zbornice.«
Kako pa zdajšnje kritično fi-
nančno stanje vpliva na gradnjo
porodnišnice?
»Mislim, da kljub zaostrenim
razmeram pri tekočem poslova-
nju, gradnja ne bi smela biti
ogrožena. Ne smemo pozabiti,
da porodnišnico gradimo z de-
narjem samoprispevka.
Rok za dograditev je 1. no-
vember letos, glede na nekatere
spremembe projekta, predvsem v
kletnih prostorih, kjer ne gradi-
mo zaklonišča, pa se gradnja lah-
ko zavleče za kakšen mesec.
Ugotovimo lahko, da bo de-
narja za zidove dovolj, primanj-
kovalo pa ga bo za medicinsko
opremo. Tudi v bodoče pričaku-
jemo, da nam bodo kot doslej pri
tem pomagala ptujska podjetja,
pa tudi obrtniki.«
V ptujski bolnišnici pa podob-
no kot v drugih glede na kritične
razmere zaradi pomanjkanja de-
narja, pišejo varčevalne progra-
me. Ob tem pa pričakujejo, da
bo vlada odkrito povedala, kaj
narediti. Ker je vedno bolj jasno,
da manjkajočega denarja ne bo
zagotovila, bo morala povedati
oziroma zmanjšati pravice ime-
tnikov zdravstvenih izkaznic. To
pa lahko naredi le s sprememba-
mi zakona. MG
Porodnišnica raste iz dneva v dan .,. (Posnetek: M. Ozmec)
ČRNA KRONIKA
Čez cesto v smrt
v nedeljo, 5. avgusta okoli
11.30 je 81-letna Marija Žgeč iz
Zagrebške ceste I v Ptuju šla peš
po Zagrebški cesti in je zunaj
prehoda za pešce prečkala cestiš-
če. Prav tedaj je iz smeri Maribo-
ra pripeljal z osebnim avtomobi-
lom Vladimir Ban iz Ptuja. S
prednjim levim delom vozila je
zadel Marijo Žgeč, ki je padla in
se hudo ranila. Prepeljali so jo v
ptujsko bolnišnico, kjer je zaradi
poškodb umrla.
Trčenje zaradi ne-
pravilne vožnje
Po regionalni cesti od Ormoža
proti Cakovcu je v četrtek, 2. av-
gusta vozil osebni avto Stanislav
Škvorc iz Sivice pri Cakovcu. V
naselju Grabe, KS Središče ob
Dravi, je zavil na nasprotni vozni
pas, ker je mislil ustaviti na par-
kirišču pred prodajalno. Nena-
doma pa si je premislil in zavil
nazaj na cesto. V tistem, trenutku
je iz nasprotne smeri pripeljal
osebni avto, ki ga je vozil Her-
man Govedič iz Ptuja. Čeprav je
zaviral in se umikal, je Govedič
trčil v prednji desni del Škvorče-
vega avta. Pri tem se je huje po-
škodoval 14-letni M. G. iz Ptuja,
ki je bil sopotnik v Govedičevem
avtomobilu. Prepeljali so ga v
ptujsko bolnišnico.
Zadel v kolo z
motorjem
Po lokalni cesti od Makol pro-
ti Slovenski Bistrici seje v sredo,
1. avgusta okoli 14. ure peljal z
osebnim avtomobilom Dominik
Dobrič iz Slovenske Bistrice. Pri
odcepu na dovozno pot je dohi-
tel 61-letnega Andreja Gaberca
iz Mostečnega 42, ki se je peljal
na kolesu z motorjem in je začel
pravilno zavijati na odcep dovo-
zne poti. Dobrič ga je želel še
prej prehiteti, vendar je zadel v
kolo z motorjem. Gaberc je pa-
del in se pri tem huje ranil.
Neprevidni mlado-
letni motorist
Na regionalni cesti v Golobi-
njeku, občina Šmarje pri Jelšah,
seje 17-Ietni A. M. z neregistrira-
nim motorjem zaletel v osebni
avto, ki ga je vozila Vladimira
Vidmar iz Poljčan. Pri trčenju se
je motorist huje poškodoval, nje-
gov 15-letni sopotnik pa lažje.
Prav tako je bila lažje poškodo-
vana voznica osebnega avtomo-
bila.
Krvav zločin zara-
di ljubosumja
v nedeljo, 5. avgusta nekaj po
17. uri se je v Mihalovcih, KS
Ivanjkovci, zgodil krvav zločin, v
katerem je izgubil življenje 32-le-
tni Albin B. iz Maribora. Zločina
je osumljen 44-letni Ivan G. iz
Miklavža pri Ormožu. Do zloči-
na je prišlo po tem ko se je žena
osumljenega Ivana zatekla k so-
rodnikom v Mihalovci 48, ker
naj bi ji bil njen mož grozil s
smrtjo. S tremi mladoletnimi
otroki se je najprej zatekla k svo-
ji materi, nato pa so vsi skupaj
poiskali zatočišče pri teti, katere
domačija je bolj na samem in na
čistini. Zaradi tega so tudi opazi-
li Ivana, ki se je na mopedu pe-
ljal proti hiši. Prestrašena žena
se je z otroki in s svojo materjo
skrila v eni od sob. V vežo pa je
prišlemu stopil nasproti ženin
bratranec Albin B. Ker mu ni ho-
tel odgovoriti na vprašanje, kje
se skriva žena, je Ivan potegnil
kuhinjski nož in z njim od zadaj
zabodel Albina, ki se je po nekaj
korakih zgrudil in umrl. Žena, ki
je slišala, kaj se je zgodilo, je
skozi okno zbežala in pri bližnji
domačiji poklicala milico. Zoper
domnevnega storilca je preisko-
valni sodnik odredil pripor.
FF
RODILE SO:
Ana Čuš, Spodnji Velovlek 1
— deklico.; Katja Majcenovič —
dečka.; Nataša Rihtarič, Pušenci
35 — Patricijo.; Pavla Plohi, Vo-
dranci 21 — Natašo.; Marija Ga-
lun, Podvinci 71 — deklico.;
Darja Voda, Dolič 10 — dečka.;
Milena Muršič, Moškanjci 101
— dečka.; Majda Pintarič, Cir-
kulane 55 — dečka.; Irena Ver-
lak, Stojnci 117 — deklico.; Oti-
lija Krajnc, Dornava 13/a — Ta-
njo.; Anica Smolar, Bodkovci 35
— dečka.; Angela Fideršek, Ptuj-
ska gora 68— Katjo.; Stanislava
Petek, Ptuj, Ziherlova ploščad 8
— Martina.; Silva Rihtarič, Lo-
vrenc na Dravskem polju 70_ —
Tadeja.; Lidija Rojič, Ptuj, Žni-
daričevo nabrežje 7 — Mojco.;
POROKE:
Roman Stumperger, Gerečja
vas 17 in Vlasta Bezjak, Spuhlja
115.; Marjan Nahberger, Pobrež-
je 14 in Lidija Koderman, Po-
brežje 28/a.; Drago Krepek, Kr-
čevina pri Vurbergu 12 in Marja-
na Mahorič, Dolič 18.; Slavko
Rajšp, Kukava 28 in Danica Le-
nart, Destrnik 31.; Stanislav Je-
len, Strajna 44 in Marija Šprah,
Podlehnik 89.; Bogdan Koželj,
Ptuj, Ulica 1. maja 9 in Tatjana
Ljubeč, Hajdoše 76
UMRLI SO:
Matilda Visenjak, Slomi 18, roj.
1948, umrla 30. 07. 1990.; Anton
Kokol, Polenšak 54, roj. 1906,
umrl 27. julij 1990., Roza Strm-
šek, Ptuj, Volkmerjeva cesta 10,
roj. 1915, umrla 1. avgusta 1990.;
Ljudmila Klanečke, F*tuj, Slekov-
čeva ulica 3, roj. 1912, umrla 3.
avgusta 1990.,
Popravek
v prejšnji številki Tednika je
prišlo na zadnji strani pri osebni
kroniki — rodile so do neljube
napake: Matejka Naželj, Ul. 25.
maja 10 — Anjo, pravilno se gla-
si: Matejka Anželj, Ul. 25. maja
10 — Anjo, za kar se vam opravi-
čujemo.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (namestnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. NASLOV: Radio —
Tednik, Ralčeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro-
čnina 250 dinarjev, za tujino 480
dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.