Štev. 283. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: *a celo leto K 144 — “ pol leta K 72-— V UPRAVI STANE MESEČNO K 1®"~ IT Ljubljani, petek, 16. decembra 1921. Poiinina platana v gotovini. Leto I, i n j ii ■■iniiMiim i ii ii hiiii ■ m i im i m ■ m i' ■iiBMrwwaTW¥TwwrTrii ii i ii hm i i i irniiBaiir* ^ n NOViCA OrednIJtvo Hi npranStf* « b- pitarjevi ulici št««. 8 — Tdsfn nredništva štev. SO — Telefon «= upravniStva šte». 328 wsm GENE PO POSTI: za četrt leta K 36*>— ta en mesec K I2t-r DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN. StaiHosianfika lira. „, P stan°vanjski bedi, o njenih posledi-. ter o načinu, kako bi se dalo najbolje .^pravičnejše odpraviti to pereče soci- o vprašanje, da bi bilo na eni strani bi-s,oeno °dpomagano socialno šibkejšim le r!m’ na drusi strani pa da bi se varova-pri?ravic® hišnih posestnikov — oboje v Dan sIy?^nc!sti —, smo govorili že obširno. n0 6S Pribili le nekatera dejstva, ki jas-tre°Sv®^iuiei° na eni strani smisel za smo- i h ° -° demokratov, na drugi strani pa ija en2aličiio lučjo osvetljujejo špekulativne hisn-k6 — sicer maloštevilnih — d0 P°sestnikov, ki so izgubili ljubezen »vouS bližnjega, ki 3im ie denar in ne J ™ :>jaz vse, tovariš-sočJovek pa ne a šara, ob katero se še spodtakniti Odk^ je prjgia soc;aino politična za- RiatomJa V Liubliani in Belgradu demo-S{0D . v roke, vse od tedaj nazadujemo irm„J.erna na tem polju javnega dela. Mili- jonarji ‘lcl lcm po^u iavneSa ueJi r6(jb- i ! naJ bili P° dr. Gosarjevi na-So jAj^i morali zidati lashia stanovanja, Zavet P.°vd demokratskim plaščem varno nilj hišni posestniki pa so se oddah- cialn s0 dobili pri oddelku za so- v lflo politiko v Ljubljani zagotovilo, »da bo r> ullllK0 v Ljubljani zagotovilo, »da Ha P°S*a'° vse dobro«, le potrpe naj. Jav-odd ii °St vendar, da je odločilni organ j e‘ka za socialno politiko v Ljubljani, od / avgusta t. 1. zagotavljal hišnim posestni- v uradu in izven urada, da naj le po-še nekaj mesecev, ker se dela v Bel-*racJu načrt nove stanovanjske naredbe, j kateri bodo dobili hišni posestniki s * ®ajcm 1922 neomejeno oMast razpola-s stanovanji. Ako se bo čutil dotični gospod radi tega neprijetno dimjenega ali ^.razžaljenega, naj se zahvali za to rai-ki so njegova zagotavljanja Pisnim V iavnostV ter tistim pregoret'm ziji Posestnikom, ki so že v naprej gro-jeiD ^^ajemnikom, da jih bodo s 1. ma- 2 postavili pod kap. t. jjj a shodu hišnih posestnikov dne 12. ^Pov Ljubljani je predsednik g. Frelih vee vedal javno, da se je izrazil dr. Kuko-vWi-ifS’ j® hotel izdati »boljšoc stano-,naredbo (za hišne posestnike nam-l’ a je bil — prisiljen, izdati »slabšo«, kratsk na se ^u(hi g°sP- Frelih demo-vvu klubu v Belgradu, ki se je pokov ščitniku hišnih posestnikov dr. Ku-s(arcu P° robu, zahtevajoč, da ostane pri s0c-®m in, in — da naj se ministrstvo za sw!J? politiko — ne ukine! To so dej-j0 j’ *i dokazujejo, kako »smotreno dela-ke e®°kratje na polju socialne .politike, ljen. ^iru ne gre za nič drugega kot za lov-8estiTL-V0^vn^ kalinov iz vrst hišnih potiš y*kov na eni, a iz krogov proletariata drugi plati. bij Bukovec ni mogel izvršiti obljub, ki so e g°tovim ljudem. Zato je padel v s{j0i .h Hišni posestniki so na svojem )i„j.u izpovedali dovolj jasno, da >takih ^ak1 V bodoče tudi volili ne bodo, ker so je„ °p dece, ki ne znajo voditi državne lad-ftosV edaH so sicer g°l° resnico o vreden'nekdanjih oboževancev in demokratki m- -°V} a ‘^e siab^a deca so danes tisti, ijg/r^lijo, da bo ostal sistem kapitalistič-sfi družabnega reda na veke. ^ne 14. t. m. pa so imeli hišni posest-!(,• ,Sv°j protestni shod tudi v Mariboru, ^ vJe Frelih razgaljeval demokratsko ne-daiiZn®st- V Mariboru so gospodje napove-t6 j v. igri ^protestnih« shodov, ki jo igrajo > i}1 P° celi Jugoslaviji tudi — aduta. Ta hiš: glasi Sujte: Radikalec! Demokratje so kalp6 Poses‘nike varali, zato gremo k radi-cimJ3ni> ki so za odpravo ministrstva za so-^ politiko! j50s ^°Je danes stališče nekaterih hišnih Pelf*1 °v* Seveda ne vseh. A četudi bi je d Pesem vsi, ne bi našla odmeva. Čas dfužK168 naia8a imetje dolžnosti do kori r' i£(i°r ho skrbel predvsem za OUji?,,1 celokupnosti, ta bo v marsičem ^ svoje neopravičene zahteve. Pravič-spj Je temelj držav in človeške družbe Zaš&il grešimo proti njej. Bodimo njeni ^inial » ’ ker edino ona ie naša — varu' bi potera bodo prej ali slej samo pose- vse politične kupčije na eni in strani! — Jos. K. Sirite ..HOUI . StanonanlsSii zstioif. Dr- Closafleva naredba sprejeta ze s@i© drža¥@« Belgrad, 15. dec. V današnji seji zakonodajnega odbora je bil na dnevnem redu zakonski načrt za ureditev stanovanjskega vprašanja. To stvar bi bili radikalci radi odgodiii, češ, da ima radikalni klub sejo in se zato ne morejo udeležiti razprave v zakonodajnem odboru, da bi pa v stvari na vsak način radi sodelovali. Toda poslanca dr. Šimrak in Gjonovič sta odločno zahtevala, da se dnevni red ne izpreminja, in sta s svojo zahtevo tudi prodrla. V nato otvorjeni ra?pravi je poslanec dr. Gosar predlagal, naj se sprejme v zakon člen 2. stare naredbe, po katerem se morejo okoristiti z dobrotami stanovanjskega zakona samo najemniki, ne pa tudi gospodarska podjetja. To se pravi, da morajo banke in druga gospodarska podjetja zase in za uslužbence zidati poslopja. Minister za socialno politiko dr. Kukovec je izjavil, da bi sprejel ta predlog v svrho, da smejo biti banke nastanjene samo v lastnih poslopjih in da ne smejo odvzemati stanovanja siromašnim državljanom. Druga gospodarska podjetja je pa dr. Kukovec hotel izločiti. Končno je bilo soglasno sprejeto, da se morajo vsa bančna podjetja, zavarovalne družbe, industrijska in trgovska podjetja, ki so nastanjena v zasebnih poslopjih, izseliti v roku dveh let ter nastaniti v lastnih zgradbah. Pri členu 6. je bi! sprejet popravek dr. Gosarja, da se imajo pritožbe o posa- meznih členih predložiti v roku osmih dni in ne v treh dneh, kakor je to določeno. Pri členu 9. je bila izvršena tudi iz-prememba, da morejo pristojne krajevne oblasti oprostiti siromašne najemnike določenega plačila 20 % pristojbine. Pri členu 14. je bil sprejet predlog poslanca Divača, ki se vstavi kot nov člen 14. a in po katerem rešujejo nerešena vprašanja o višini zakupa do 1. maja 1922 pristojne stanovanjske oblasti po predpisih, ki so veljali do sedaj. Po prenehanju tega zakona pa bodo vsa nerešena vprašanja te vrste reševala na isti način pristojna srezka (okrajna) sodišča, oziroma sodišča prve stopnje na prejšnjem ozemlju kraljevine Srbije in Črne gore. Finančni minister dr. Kumanudi je predlagal, da smejo privilegije tega zakona uporabljati samo one osebe, ki so redno plačale davek za zadnje tri mesece. S tem bi se prisililo državljane, da vrše svojo davčno dolžnost. Pri tem predlogu se je razvila razprava, v kateri so govorili poslanci Divac, Angjciič, Fehim Kur-begovič, Lazič, dr. Gosar in poročevalec. Predlog finančnega ministra je bil spsejet. Po končani podrobni razpravi je bil stanovanjski zakon sprejet tudi v tretjem branju. Zanj je glasovalo 17 poslancev, proti sta bila le 2. S tem se je v bistvu razširila bivša dr. Gosarjeva stanovanjska naredba za Slovenijo na celo državo. Kaj poreko sedaj tisti, ki so svoj čas dr. Gosarja zaradi te naredbe tako ljuto napadali ? PtsifflrsgiGiska aaratiba in tliuek na cajne dobičke. Belgrad, 15. dec. Koncem današnje seje zakonodajnega odbora se je po daljši debati določil dnevni red za jutrišnjo sejo, Kot prva točka pride na vrsto naredba o draginji, kot druga pa zakon o davku na vojne dobičke. Molioiil fraisisset? Sisže oditi v lupno J Belgrad, 15. dec. Na današnjem sestanku z Ljubo Davidovičem je omenil Nikola Pašič, da so se razmere v radikalnem klubu tako poostrile, da se bavi z mislijo, odpotovati v inozemstvo. Demokratski klub je sprejel poročilo Davidoviča na znanje. Ljuba Davidovič je ob 12. uri odšel na dvor, kjer je kralju poročal, da mu ni uspelo sestaviti vlado z radikalci. Verjet- no je, da bo na dvor pozvan predsednik skupščine dr, Ribar, ki bo predlagal kralju, naj po neuspeli Davklovičevi in Pašiče- vi misiji poveri sestavo vlade osebi svoje-g~a zaupanja z nalogo, naj do konca decembra predloži volivni i.akon, razpusti parlament in izvede volitve. V političnih krogih mislijo, da bo kralj napravil še en poizkus glede sestave širše koalicije. illeietarlia za strankarske koristi. Belgrad, 16. decembra. (Izv.) Z ozirom na Pašičevo predvčerajšnjo izjavo, da bo dal definitiven odgovor po seji radikalnega kluba, je Davidovič obiskal včeraj Pašiča. Pašič mu je javil definitiven sklep radikalnega kluba, da radikalci vstrajajo pri svojih starih zahtevah in da ne morejo prepustiti ministrstva policije na noben način demokratom. Davidovič je nato odgovoril, da so te zahteve za demokrate nesprejemljive in da smatra vsaka nadaljna pogajanja za odveč. O tem svojem sestanku je Davidovič popoldne poročal na seji demokratskega kluba. Po kratki debati je klub sklenil, da naj Davidovič vrne kralju mandat, ker mu ni uspelo sestaviti vlado. Takoj po seji demokratskega kluba je bil Davidovič sprejet od kralja Aleksandra. Poročal mu je o toku pogajanj, o neuspehu svoje misije in mu vrnil mandat za sestavo vlade ter se mu zahvalil za zaupanje. Po odhodu Ljuba Davidoviča je kralj Aleksander pozval k sebi predsednika parlamenta dr. Ribarja, da ga vpraša za nasvet. Dr. Ribar je svetoval kralju, da naj še enkrat poskusi posredovati. Kralj je nato pooblastil dr. Ribarja, da oh posreduje med radikalci in demokrati in skuša doseči sporazum. Dr. Ribar je takoj nato sklical sestanek zastopnikov radikalcev in demokratov. Med drugimi so bili na seji, ki je ira^ jala od 6. do 8. ure, od radikalcev Pašič, Aca Stanojevič in dr. Laza Markovič, od demokratov Ljuba Davidovič, Svetozar Pri-bičevič in dr. Gregor Žerjav. Na sestanku ni prišlo do sporazuma in do drugega sklepa, kot da se ti zastopniki sestanejo še enkrat tekom današnjega dne. V pariamnetarnih krogih se situacija, v kolikor se tiče ponovne koalicije demokratov in radikalcev ne presoja ravno pesimistično. Vse to neprestano mešetarenje za to ali ono ministrsko mesto se splošno obsoja, kar jasno dokazuje koristolovstvo današnjih vladnih krogov. Tako demokrati kot radikalci bi hoteli izkoristiti sedanjo krizo in dobiti čim več, zato se posvetujejo. S tem kupčevanjem so sila nezadovoljni muslimani in slovenski samostojneži. Obe stranki sta stopili v vlado iz edinega namena, da se okoristijo, zato pa jim sedaj ni prav, da jih pri sedanjih pogajanjih niti radikalci niti demokrati ne upoštevajo. Finančni odbor brska rsšBHe... Belgrad, 15. dec. Finančni odbor na* rodne skupščine je imel danes dopoldne sejo, na kateri se je razpravljalo o poro* čilih petega finančnega odseka, namreč o proračunih ministrstev za javna dela, za promet iu za porito ter brzojav. Proračun! vseh teh ministrstev so bili zmanjšani za okoli pet milijonov dinarjev. Zatem se je zahtevalo, naj so pozove v odbor minister za promet, da se isjavi o dodatku 20.000 i dinarjev, ki ga po pogodbi z državo pre* jema pomočnik ministrstva za promet in do katerega po ustavi ni upravičen. Zatem je bilo predloženo poročilo o naših komii sijal), ki se nahajajo v inozemstvu v s vrhe izvršitev mednarodnih pogodb. Kot za» stopnik predsedništva vlade je prisostvoval seji šef kabineta, ki je poročal o pres« biroju. Dr. Šečurov in Voja Lazič sta do« ločena, da predložita odboru poročila 9 državnih avtomobilih. Kakor je videti, finančni odbor par* iamenta vendarle brska po raznih računih' o ogromnih državnih izdatkih. Celo zle* glasne avtomobile raznih ministrstev bo vzel v pretres. Vprašanje je le, kaj in ko« liko se bo moglo in hotelo najti. Usnm protest. Budimpešta, 15. dec. Madžarska vlada objavlja besedilo prolesta, ki ga je raz« kralj Karl podal vladi o priliki izgube prestola in svoje odstranitve iz dežele. Protest se glasi: Izjavljam, da je sklep narodne skupščine, storjen pod pritiskom in silo inozemstva, ki veli, da nimam pra^ vice do prestola, v zmislu madžarske ustave in madžarskih zakonov neveljaven ter protestiram proti njemu. Vzdržujem vse svoje pravice, ki mi pristojajo kot madžarskemu apostolskemu kralju, ki je kronan s Štefanovo krono. Protestiram proti .postopanju madžarske vlade, da ma je na podlagi sklepa poslaniške konfet 'renče izročila poveljniku donavske floti* Ije, ker imam kot Madžar v zmislu madžarskih zakonov neizpodbitno pravico prebivati na madžarskem ozemlju, ws Tihany, 1921. — Karl m. p. \ Baika ali s^esnica! Linz, 15. dec. >Tagesp.. »Novi Čas v, dne 15. decembra 1921. Štev. 283 Kmetijski svet. Belgrad, 15. dec. Kmetijski svet ima "-tal :o svoje seje ter sodijo, da bo končal s. oje posle v določenem roku. Na današnji dopoldanski seji je poročal Prochazka o kmetijskih kreditih. Zatem so bili izvolje- i i odbori za agrarno reformo, ki imajo 1 uvodom referata predložiti tudi tozadevne resolucije. NOVI PREDSEDNIK ŠVICARSKE REPUBLIKE. Bern, 15. dec. Zvezna skupščina je danes izvolila zveznega svetnika Hauba za ličarskega zveznega predsednika ter tub . irerja za podpredsednika zveznega sv ei a« S1 Mitični dogodki. + Volivna prognoza. Z ozirom na dejstvo, da v Beigradu govore o neki volivni vlaai, ki naj izvede nove volitve, razpravlja današnja »Jugoslavija« o tem, kako bo-cio volitve na Slovenskem izpadle. Mi le beležuno. O socialdemokratih piše: »Slovenska socialnodemokratična stranka je od preobrata pretrpela akutno krizo vodstva in programa, tako, da je danes na tleh. Njeni voditelji izpred vojne 60 izgubili vero v delavstvo samo, tako, da nt bilo moči misliti na resno in postopno organizatoričnoin politično delo, kakor-šnega so bili pred vojno vajeni. Za social-cie:uokratično stranko so danes izgubljeni veliki revirji industrjskega delavstva, izgubljeni so tudi tisti malomeščanski in uradniški krogi, ki so pred vojno oboževali Kibin in Aniona Kristana, od katerih je prvi izgubil vsak polet in politično uvidevnost, drugi pa se je podal na opolzko pot bankarskih kupčij in veleposestniškega upraviteljstva.«. — O samostojnežih pro-roituje: »Samostojna kmetijska stranka je izgubila velike simpatije. Obečalo se je veliko, kmet pa je tisti stan, ki največ upa in ki najprej izpregieaa. Naj bo dobro ali slabo, tisto delovanje njenih voditeljev v vladan in v parlamentu nima razumevanja med širšimi masami samostojne kmetijske Stranke. Zadnje kravje kupčije pa so stranki dale končni udarec.« — Odemokra-t i h pravi, da »razpolagajo z obširnimi gmotnimi sredstvi, z razsežnim tiskom in ae.oma z neomajanimi glasovi trgovskega sveta. Uradništvo, ki je bilo njena dosedanja dtimena, ji je obrnilo hrbet. V isti meri, kakor so velika njena gmotna sredstva, pa šo• nakopičeni grehi, s katerimi se je obložila v dolgih .mesecih pokrajinskega in viadnega gospoastva.« — Zanimiva je konstatacija, da bo pri prihodnjih volitvah šlo za nadvlado med takozvanimi naprednimi strankami, med kakoršne šteje narodne socialce, sociainedemokraie, komuniste, samostojneže in demokrate. — Zanimiva je ta naprednost in lepo se časti med seboj ta napredni duh, ki v resnici ni drugega ko kup praznih svobodomiselnih fraz. Foto-graija tega naprednjaštva med katero se štejejo tudi narodni socialci, je podana po označbah »Jugoslavije« o demokratih, socialdemokratih in samostojnežih. -f- Mi in Bolgari. Bolgarska vlada je zaprosila po svojem poslaniku našo vlado, da dovoli otvoritev bolgarskega konzulata v Zagrebu. Glede iega naša vlada še ni sklepala. 4- Amerika in Bolgarija. Novi diplomatski zastopnik ameriških Zedinjenih držav na bolgarskem dvoru, Karl VVilson, je izročil bolgarskemu kralju svoja poverilna pisma. -j- Prevrat v Albaniji. V Tirani se je izvršil prevrat. Vlade so se polastili uporniki, ki stoje pod vplivom Italije. Vodstvo nove vlade je prevzel Hasan beg lTištec. Prevrat je zadel med prebivalstvom na najodločnejši odpor in je beg Prišlec vlado hitro zopet oaložil in s svojimi pristaši pobegnil. Vlado je začasno prevzel bvši ravnatelj pošte in brzojava lii d rešen Kosturi iz Korče z več drugimi uradnikB .Nasprotniki Hasan bega Prišleca se z, oboroženo silo bližajo Tirani. Zmeda v deželi je popolna. To hoče Ha- li,, a izkoristiti v to svrlio, da bi dobila protektorat nad Albanijo. Komisija zveze narodov se zaradi zmed in nezadostne varno ti pripravlja na odhod iz Albanije, preden je dovršila svojo nalogo. -j- Irska. Ob otvoritvi angleškega parlamenta dne 14. t. m. se je kraij v svojem pi e tolnem govoru z zadoščenjem spomi-iijui sporazuma med Angiijo in Irsko in želel, da bi ta sporazum na obe strani prinesel najboljših sadov. Ministrski predsednik Lloyd George je naglašal, da je Irska sedaj povzdigujena na dominij britanske države ter je kot taka prevzela vse pravice in dolžnosti. Ulstru se ohranijo njegove pravice. Ulsterski ministrski Vieu tednik Craigh je izjavil, da Ulster i egodbe z Irsko ne priznava ter da se je nad njim izvršila sila. 4 General Brusilov o Rusiji. Dopisnik 'New York Heralda« je imel pogovor z i n generalom Brusilovom, v katerem se ie Brusilov naiodločneie izjavil proti vsaki intervenciji od zunaj. Ruski narod si mora sam priboriti tisto svobodo in državno obliko, ki si jo želi. O svojem razmerju nasproti sovjetski vladi je Brusilov izjavil, da on ni komunist. Nikakor pa ne želi, da bi se vrnil caristični režim, ker smatra, da se monarhistična doba v Evropi sploh bliža svojemu koncu. Zato bi bilo po-grešeno, ako bi Rusija napravila korak nazaj. Rusi žele federativno-republikansko državno obliko pa zgledu Združenih držav, katera oblika bo prej ali slej zmagala po \sem svetu, Koncem pogovora je Brusilov še enkrat naglasil svoje prepričanje, da ostane narodna dedščina Rusije nedotaknjena, ker sta življenjska sposobnost in zdravje ruskega naroda še nedotaknjena, j jDnevni dogodki. — f Škof Jakob Trobec. V St. Paulu v Ameriki je umrl velezaslužni slovenski ameriški škof v pok. Jakob T r o b e c. Največ je deloval kot župnik pri sv. Neži v St. Paulu, katero župnijo je bil sam ustanovil in ji otvoril tudi šolo. Za škofa je bil imenovan leta 1897. N. v m. p.! — Novi povišani tarifi na železnicah. Dne 1. januarja 1922 bi imel stopiti na železnicalr v veljavo nov povišan tarif. Ker pa v prometnem ministrstvu vladajo *teh-nične težkoče«, se tarifi 1. januarja še ne bedo povišali. »Tehnične težkoče« v ministrstvu so topot izjemoma dobrodošle. — Za rezerviste. Poslanca SLS Stanovnik in Brodar sta 15. t m. posredovala pri vojnem ministru za tiste rezerviste, ki se ob zadnji demobilizaciji vsled napačnih vesti v časopisju niso prijavili vojaški oblasti. Minister je odgovoril, da ti rezervisti ne bodo kaznovani, da pa morajo na orožne vaje. Tudi za vojaške novince, ki morajo tik pred Božičem k vo-jhkom, se je potegnil poslanec Sušnik, kakor smo poročali. Ko smo mi pisali o tem, nas je : J utro *: opsovalo s protidržavnimi elementi. Danes pa isto »Jutro«: poroča, da so njegovi napredni samostojneži tudi pricapljali za nami v isti zadevi in jih nič ne zmerja. Zmerjati je dovoljeno le klerikalce ... —- Vsega učiteljstva v Jugoslaviji je 18.000. — Nezakonskih otrok je v celi državi 16.014. Nezakonski otroci iz Hrvaške in Slavonije tu niso prišteti. Najmanj nezakonskih otrok je v Bitoljskem okrožju, največ pa na Slovenskem. Slabo znamenje za slovensko moralo! — Usoda kmetske proletarke. V svoji osameli in bedni koči na Moravski gori je zmrznila SO let n a kočarica Marija Jevšek. Našli so jo mrtvo. Reva ni imela ne postelje ne odeje ne kuriva ter je lačna in oslabljena zmrznila v lastni koči. — Invalidski dokumenti. Odelenje socialne politike pokrajinske uprave v Ljubljani razglaša sledeče: Ker so bili v času od 1. septembra t 1. dalje ponovno pregledani vsi vojni in vojaški invalidi v vsej državi in je bilo vsakemu izročeno od pregledne komisije posebno potrdilo o invalidnosti, preneha s 1. januarjem 1922 veljavnost vseh dosedanjih invalidskih dokumentov (Izvid nadpregleda, Plačilni nalog [Zahlungsauftrag], Invalidska knjižica, Piatežni nalog, od italijanskih oblasti izdani »Libretto personalen) in veljajo od tega dneva dalje edinole sledeča izkazila: 1. Za stalne invalide »Invalidsko uvere-nje« ali »Invalidsko izpričevalo«; 2. za one, ki jim je bila invalidnost priznana le začasno, »Privremena objava« ali »Začasna objava«; 3. za one, ki so se priglasili k pregledu, a jim ni bilo priznano obeležje vojnega oziroma vojaškega invalida, »Rešen je«. Te tri vrste dokumentov so izdajale na tiskanih obrazcih (14 pole) edino pregledne komisije pri komandah vojnih okrugov; 4. za invalide prejšnje srbske vojske in dobrovoljce-invalide je poleg navedenih dokumentov veljavno tirdi še »Rešenje prvostepenega suda u Beogradu«. Opozarjamo vse urade, javne in dobrodelne korporacije na to, da ni več smatrati invalidom onih oseb, ki bi se izkazale z drugimi dokumenti od katerekoli oblasti. — Velike tatvine v Beigradu. Te dni je bilo v Beigradu okradenih več zasebnikov. Tako je bilo Olgi Barlovič ukradenih dragocenosti v veliki vrednosti, razen tega večja vsota denarja in več obveznic zadnjega državnega posojila. — Vseučiliške-mu profesorju Jovanu Zvijoviču je bilo istotako ukradenih mnogo dragocenosti in znatna vsota denarja. — Nevarno tuje blago. V splitski »No- vi Dobi« opozarja nekdo na neovirani uvoz tujega blaga v našo državo, ki ga ne dosega prepoved o uvozu tujega luksuznega blaga, dasi t /tda med najnepotrebnejše, najdražjo in najškodljivejše predmete te vrste. A to so razne tuje »artistke«, ki se producirajo po kabaretih širom države in ki dejansko niso drugega nego najnižja usedlina dunajskih, budimpeštanskih, bu-kareških in kdove katerih drugih ulic. Na te ženske zapravlja jugoslovansko moštvo svoje in svoje družine imetje, zdravje in srečo. Split. Zagreb, Sarajevo, Belgrad, celi Srem in Slavonija so preplavljeni s tera malopridnim blagom, ki ima svoja gnezda po kabaretih. — Frotikapitalistične demonstracije v Ohridu. Za izkoriščanje ribolova na Ohridskem jezeru, ki je velebogato na izvrstnih ribah, je dobila koncesijo kapitalistična družba »Ohrid«, Vsled tega je zelo oškodovan velik del tamošnjega prebivalstva, ki se je preživljal z ribolovom. Oh-ridčani so te dni priredili javen protestni shod in nato velike demonstracije po ulicah, ob katerih so opustošili poslovne prostore družbe »Ohrid«. — Preganjauje komunistov, V Sarajevu so zaprli uradnika Milana Jukiča, ker je razširjal komunistične spise in tudi sicer delal komunistično propagando. — Prvo sklicanje novega zagrebškega občinskega sveta se bo vršilo, kakor poroča »Agr. Tagblalt«, dne 19. t. m. — Moderna morala. V Zagrebu je žena nekega brivca naznanila svojega moža zaradi mnogoženstva. Ona je njegova zakonita žena in ima z njim dvoje otrok; razen nje pa vdzržuje mož še tri druge ženske, s katerimi ima tudi otroke. Pri zaslišanju so vse tri priležnice izjavile, da niso nič ljubosumne in da so z brivcem popolnoma zadovoljne, ker jim redno plačuje vzdrževalnino. — Ko pišete o Božiču svojim znancem in prijateljem, se spomnite Primorcev in Korošcev in kupite božične razglednice Sl. , Straža. S tem pokažete vsaj nekoliko zanimanja za žalostno usodo Vaših bratov. Nadrobno se razprodajajo v prodajalni KTD (Ničman) in v trafiki ge. Modic v Kopitarjevi ulici. — Gibanje dimnikarskih pomočnikov na Hrvatskem. Minolo nedeljo se je vršilo v Zagrebu zborovanje dimnikarskih .pomočnikov. Razpravljali so največ o pre-ornovi dimnikarskega statuta v tem zmi-slu, da koncesija po smrti kakega mojstra ne preidi na njegove dediče, ampak se oddaj po svobodnem razpisu ali pa bodi dimnikarska obrt sploh popolnoma svobodna; nekateri so bili za to, da se organizacija preosnuj na zadružni podlagi, tretji pa za to, da se dimnikarska obrt podržavi. Do končnoveljavnih sklepov ni prišlo in se bo posvetovanje nadaljevalo. £jubljanskl dogodki lj Družba sv. Elizabete. V najhujši vojni stiski 1. 1918. se je kot posesfrima Vincencijeve družbe ustanovila v Ljubljani Elizabetna družba gospa in gospodičen. Kmalu so se ustanovile podružnice po vseh ljubljanskih farah in tudi v Tržiču, ki so razdelile med reveže doslej blizu 100.000 kron. Družba je imela te dni svoj občni zbor, kjer je sprejela nove sklepe za bodoče delo na polju krščairke ljubezni do bližnjega. Bog daj obilo blagoslova! lj V dobro zakurjeni dvorani Ljudskega doma se vrši v nedeljo dne 18. dec. ob pel 20. uri proslava desetletnega obstoja Ljudskega odra. Celoten igralski zbor nastopi v Finžgtrjevem »Divjem lovcu«. — Žal, : .oramo poudarjati, da je dvorana zakurjena. Razmere so za enkrat v Ljudskem domu take, da je mogoče dvorano temperirati samo z velikimi stroški. Ker želi Ljudski oder ta večer svojim prijateljem pripraviti v vsakem oziru prijeten večer, zato se tudi tega troška ne straši. — Predprodaja vstopnic vsak dan od 12. do 13. in od 17. do 19. ure v II. nadstropju Ljudskega doma in na dan predstave celi dan. lj K reševanju stanovanjskega vprašanja. Kakor poročajo iz Belgrada, se na celo državo raztegne stanovanjska naredba po zamisli dr. Gosarja. Banke, podjetja in posamezniki, ki razpolagajo z zadostnim premoženjem, morajo nemudoma začeti zidati hiše zase in svoje uslužbence. Vse predolgo se je ta stvar zavlačevala, a boljše sedaj nego še kasneje. Toda na nekaj treba opozoriti: Ako naj naredbe za odpravo stanovanjske stiske res kaj zaležejo, potem naj se skrbi za to, da se novi in stari prostori v prvi vrsti res porabljajo za družinska stanvoanja, ne pa za razno kupčijske in t govske obrate.Ti obrati kljub pomanjkanju stanovanj rastejo tudi v Ljubljani kakor gobe po dežju in vedno bolj izpodrivajo družniska stanovanja. Človek se mora čuditi, da v teh časih, ko trgovci toliko tarnajo nad carino in drugimi davki ter ovirami, ki da jim ne dajo živeti in jih ti-ifijo v obup — vse dere v trgovino in so vsem dobro godi, dočim morajo ostali delavni sloji stradati. Ako r^jde tako naprej, bo kmalu več ljudi živelo od trgovine L j. od tujih žuljev rego od svojih in potem bo prišel polom. Ni čuda, da draginja tako nesmiselno raste, ko hoče vedno več ljudi živeti — in to dobro živeti — od trgovskega dobička. To so nezdrave razmere, katerim je treba energično zastaviti pot. Eno sicdstvo v to svrho bodi prepoved proti otvarjanju novih obratnih prostorov. Važnejše jo za spMšnost, da dobi stanovanje delavna družina, nego da se otvori kako enkoli nov dobičkarski obrat. lj'Knjigovodski tečaj. Prijave ?a ta tacaj, ki ga priredi »Prosveta frančiškanske župnije«, se sprejemajo še do 24. t. m- v*s^ dan dopoidne v župnijski pisarni in zvečer cd 6. do pol 7. ure v poslovodstvu »Prve* ga delavskega konsumnega društva* n} Kongresnem trgu. lj Društvo stanovanjskih najemnik0* za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, P001)' ija svoje člane, ki bi imeli nekaj prostin popoldanskih ur, da se priglase med 6- ® 8. uro zvečer v društveni pisarni Sv, ira cesta št. 12 in prevzamejo proti nagra> di društveno delo, v. ’ lj Ljubljanska »Dolarska princezinji** Kam zavede mamon ljudi, priča ta-le/d® čaj: Hči ljubljanskega dež:likarja gdč. M0, rija Mikusch se je pečala z iztihotapljanJern dolarjev. Pri tem je bila za ačena in ob-A jera na 6 mesecev zapora. Sedaj' je g0* M. Mikusch izdala tudi svoje sokrivce. Povedala je namreč, da je delala svoje ne-dovoljene kupčije v zvezi z ravnatelje® Kreditnega zavoda Reichom in ravnatelje® banke Jugoslavije Fischerjem. Preiskavi je uvedena. JCaša društva. d Moste pri Ljubljani. V nedeljo dr® 18. t. m. ob 4. uri popoldne se vrši v Lju ' skern domu predavanje JSZ. Ob 5. uri nato vrši igra. Vabljeni vsi! d Vrhnika. Vrhničani, kam 31. decei® brc? V Rokodelski dom, kjer priredi dr® štvo rok. pomočnikov in Orli Silvestrov čer z izbranim in bogatim sporedom. 0 P°' noči alegorija. Vstopnina 2 dinarja. Za®0, tek ob 8. uri. Na svidenje! d Šenlpetcrsko prosvetno društvo >®, v ponedeljek dne 19. t. m. ob pol 8 V** zvečer svoj redni občni zbor s kratk' predavanjem in običajnim dnevnim red*’ ' P. n. člane in članice vabimo, da se 00 nega zbora polnoštevilno udeleže. d Šentjakobska prosveta, V ned®v 18. t. m. ob šestih zvečer bo zanimivo optično predavanje. Predaval bo g. ka110 nik Ivan Sušnik. h d Prosveta Krakovo-Trnovo. Danes ° pol 8. uri zvečer 111. redni sestanek P^ svete. Predava g. Fr. Smodej o zelo akt® alni temi. Vsi člani vabljeni. Po sestank važna odborova seja. d Orel Krakovo-Trnovo. V sobeto' ^ čer ob pol 8. uri redni fantovski večer zanimivim predavanjem. Obvezen za vs brate. — V nedeljo dne 18. t. m ob 10. J*® dop. važna odborova seja. Vsi polnost0, vilno! Sospodarstvo. — Načrt, po katerem bi se zadušd* industrija. V časnikih smo žc čitah, da *e namerava osnovati veliki anglo-francosk1' ameriški trust za dobavo robe Ruski te za izkoriščanje njenega prirodnega bog1*51' va. Načrt za izkoriščanje Ruske je bil xV delan v Moskvi pri posvetovanju z zastoP' niki nemške velike industrije pod pre<1' sedstvom Radkova. Temelj načrta je z lo besedami povedano: Kapital in siroVč ne bodo dale Francoska, Angleška & Amerika. Kvalificirano delo (delavce in lfl' ženirje) bo dala Nemška. In Ruska bo »0' bivala gotove izdelke. , = Delniška družba avstrijskih sl®0' kornih tvornic je imela te dni v Pragi svoj deseto sejo. Pokazalo se je, da je čisteR ^ dobička 1,320.750 čs K, od katerih se •*' plača 5 odst. dividende in 7 odst. supef01' vidend, vsega vkup 480.000 čs. K, rei&V nemu zakladu 65.686 čs K, tantiem 104J*! soč 805 čs K, za davčno rezervo 250.00’ čs K, zakladu za izmenjavo strojev 400.00u čs K, na nov račun 55 945 čs K. V upr3)' ni svet sta bila izvoljena B. Steiner 1? Prage in A. Dreger iz Hlumca, Raznoterosti. r Stavka nemških kmetov v češk0, slovaški republiki. Kakor poroča »R. Z-4' so nemški kmetje v Čehih stopili v stavkK ker se ni vzela v ozir njih gospodarska teva, Po nasvetu stavkovnega odbora n**0 dva dni dali nobenega mleka svojim od)6' malcem razen bolnici, bolnikom, drobi*1 deci in doječim materam, V uekaterih i«e' stih in trgih je bilo zaradi kmetiške stav' ke veliko pomanjkanje mleka, kar se r3' zume samo ob sebi, r Ncblova obletnica. Dne 10. t. m. \e, minilo 25 let, kar je umrl slavni švedsk1 kemik Alfred Nobel v San Remu. Prvič s0 znano Noblovo nagrado naklonili pet l°l po njegovi smrti 10. dec. 1901, tako d* danes tudi obhaja svojo dvajsetlelnico^ ' denarju so iz njegove ustanove razdelili ^ več ko 12 milijonov v 105 nagradah, od ka' terih so največ dobili Nemci (24), najm30! pa Rusi (1), Poljaki, Škoti in Indijci. Tud1 štiri ženske so bile odlikovane z Noblov0 nagrado. Od Slovanov sta bila obdarjen® samo 2, dasi je bilo že samih Čehov ve predlaganih (svoj čas Vrhlicky, letos M3' saryk in Jirasek itd ). t ? d a j a Uonvorcii »Novega Časa« Urednik in odgovorni urednik Crunc Krem***' liska Jugoslovanska tiskarna v Liubliaoi.