24. številka. Trst, v četrtek 30. januvarija 1902. Tečaj XXvil .,3dino«tu £•>£)» enkrat 3b 4a». r&zun imSiI) i» r'.rnitov. oh 4. uri zvečer. Haro^iins zn&a* : sa celo leto . .......24 kros ta pol leta .........12 „ >a čćtri leta ........ *> za, se me»ec........ 3 kior«t naročnino e plačevati naprej. Na ua-- orri priloge je naro£iiošteno zavestjo, da nam je tako »solzarstvo« le v čast in narodu ne na škodo. Ostajtmo »solzarji«, ker nam pravijo povsem zanesljive informacije, da smo ravno z mirnostjo v razpravah in se svojim načinom v polemikah pridobili narodni stvari naši spoštovanje tudi na straneh, kjer sovražijo naš rod iz dna duše in kjer bi se raje pogrez-nili pod zemljo, nego bi priznali pred svetom, tla čitajo in se zanimajo za besedo na tem našem mestu. V najhujem vriščti in trušču je res sin mak, ki ga od vseh strani potikajo nazaj s komolci, ali slednjič — ker hrup in trušč vendar ne moreta večno trajati — prihaja vendar tako, da se upošteva beseda onega, ki je hotel biti v besedi blag in v stvari trd!! Nam bo torej tudi odslej »sol-zarska« deviza : Suaviter in modo, fortiter in re ! Tako je naše ostanemo zvesti. »solzarstvo« ! In temu A) ( e smo torej »solzarji«, ker se vne-Luamo tudi radi »malenkosti« in zahtevamo, naj slovenska javnost in nje vodstvo posvečata vso pažnjo tudi drobnemu narodnemu delu! B) Če smo »solzarji« zato, ker svojega narodnega mišljenja nočemo uklepati med | ^raštva »Edinost«:Y Skednju klavzule modernega nemško-latinskega »ka Javno zborovanje toličanstva« al: pa naprednjaštva. C) Oe smo slednjič »solzarji«, kerse nočemo odločiti za cepec in — croni«jue sfandaleuse : potem nam v resnici in po dusi dne 26. januvarja 11)02. (Dalje.) Dr. Rvbaf je nadaljeval: Dr. Lavrlnslch. Ko je bila razpisana služba za novo- ne ostaje druzega, nego da — ostanemo: ustanovljeno mesto okrajnega zdravnika v »solzarji«. Ostanemo, tudi če bi vsa sloven-! Škednji, kompetiral je med drugimi tudi dr. ska javnost videla v tem kaj zaničljivega. Konečno še jedno besedo ad A). Ce izjavljamo, da Slovenci morajo vso pažnjo in Lavrinsich, kateremu se je od njegovih prijateljev bržkone že poprej namignilo, naj se ustanovi v Skednju, da bo njegov«> imeno- skrb obračati drobnemu delu, takoimenovanim vanje tim lažje. In res, mogotci na tržaškem s malenkostim«, ee pravimo, da Slovenci ne smejo zaiti v ta ekstrem, da bi zrli le podanikom iz Italije samo svojih slovenskih občanov, temveč celo tudi laške domačine! To vidimo lahko v mestni plinarni in na mnogih drugih delih. Pred kratkim so delavci v tržaškem tehničnem zavodu (»Stabi-limento tecnico«) uložili prošnjo na magistrat, naj bi isti vplival, da bi se iz tega zavoda domačini ne izpodrivali vedno bolj in se na na njih mesta postavljali tujci. Za to prošnjo se je v javni seji silno zavzel znani Rascovich. Silno se je zgražal nad vodstvom zavoda ter priporočal, naj se prošnja delavcev uvaži, in naj se store vsi koraki v prepečenje izdpodrivanja domačih delavcev iz omenjenega zavoda. A vse to je bila le komedija, ker je ravno magistrat sam kakor sem že prej omenil, najpridnejši v najemanju tujih podanikov na svoja dela. Ob- kvišku proti nebesnemu svodu in bi ob tem prezirali to, kar jim je na tleh pod nogami, pa nismo rekli s tem, da smejo zaiti v drugi, nasprotni ekstrem, da bi gledali namreč samo v tla in nič kvišku. Ce bi bilo prvo greli, pa bi bilo drugo stokrat greh ! magistratu niso dclgo pomišljali, koga imajo , čani, ki plačujejo davke in ki so tu doma, imenovati na to mesto?! Gotovi bo bili, da morajo torej gledati od strani, kako jim bo dr. Lavrinsich vspešno deloval za laško tujci, ki so prišli iz druge države, tržejo kamoro: in to jim je bilo dovolj: podelili so kruh izpred ust! In odkar imate v prvem mu mesto. Kako dr. Lavrinsich izvršuje okraju laškega zastopnika, se te razmere niso svojo službo, tega ne treba da bi vam jaz prav nič izpremenile, pač pa so se še po-še-le pripovedoval, ker vam je to prav dobro slabšale. znano vsem. Zahvaliti pa se imate na takem To je torej skrajna hinavščina, ko se v Politftiški kriterij, zdravi razum, raču- zdravniku res le najtesnejšim prijateljem va- mestnem svetu oglašajo z zahtevo, naj drugi nanje z našim sedanjim položajem in s silami, šega poslanca Banellija, ki o vseh takih pošte vaj o v prvi vrsti domačine, če pa sami proti katerim se nam je boriti za rešenje važnih imenovanjih skrajno neprevidno po- najemajo tujince. V plinarni so že skoro po-ekzistence in za osiguranje bodočnosti : nare- stopajo in gledajo le na to. da povsod na- polnoma izrinili domačine, istotako delajo z kujejo Slovencem program, ki misel za potrebe meščajo le take osebe, ki bodo verni sluge mestnimi pometači. Namesto domačih so sto-današujega dne združuje z dalnjim pogle-! laške kamore! Ne gledajo pa na to, da-li pili regnicoli. Celo tudi načelniki delavcev, dom na konečne cilje. Prvo ni smeti zane- i dotične osebe imajo vse lastnosti, ki jih za- capi, so tujinci. To je vnebovpijoča krivica marjati radi poslednjega, le manje pa posled-1 htevajo poverjena jim mesta. Takih slučajev za vse domačine, Slovence in Italijane. njega radi prve. Prva in poslednji naj se spopolnjujeta v harmonično celoto, v pravi slovenski in slovanski program ! Tu je naše staro narodno in politično veroizpovedanje. Za to se hočemo boriti tudi nadalje. To vemo pa tudi mi, da tudi ob delu za tak divea program ni drugače, nego da se pojavljajo razlike v nazorih ; vemo, da se politično življenje in intelekti, ki delujejo v njem, ne dajo stlačiti v eno in isto uniformo poštenega Italijana! kakor kaka kompanijo vojakov, ki ne le da| To smo dokazali tudi s tem, da smo imajo jednake našitke, ampak, ki se pokore skazali zaupanje celo županu dru. Sandrinel-tudi eni sami in i-ti volji. Mjnenja naj se le kre- liju s tem, da smo o volitvi župana tudi mi šejo, meči razlike v nazorih naj se le križajo, imamo neštevilno v naši občini in jeden takih Ko treba n. pr. pri tramvvavu kaj na- »vzglednih« magistratnih funkcijonarjev tudi baviti ali kupiti, hitro se oglaša v mestnem ni daleč od prvega okraja. (Vskliki med ob- svetu n. pr. svetovalec Bratos, naj se kupi činstvom : Joras!) Naše stališče v mestnem prj domačinih. To je prav. Ali ni prav, da svetu je v tem obziru silno težavno. Ako se tako postopa le glede trgovcev, ne pa tudi napadamo in kritiziramo take nevredne funk- glede delavcev. Tram\vay naj kupuje pri cijonarje, nam očitajo, da delamo to iz na- domačih laških trgovcih, uslužbence pa naj rodnega sovraštva, kar pa nikakor ni res, najema — tujince. Tako se postopa torej z ker mi spoštujemo vsacega pravičnega in domačini v oddajanju služb ! ! (Pride še.) Politični pregled. V Trstu, 30. jan. 1902. Iz proračunskega odseka. V vče- oddali svoj glas njemu, ker smo bili prepri-iu nič ne de, če tudi včasih malo zaiskri ; ali ob čan>, da je pravičen in spoštovanja vre-vsem tem, ker na vse zadnje gre vendar za den mož. stvar, ki nam je skupno vsem. za blaginjo Oddajanje služb. rajšnji seji so nadaljevali razpravo o prora- njega, ki nam je dal življenje vsem, za bla- Pričakovali ste, da vam Banelli pomaga, čuuu naučnega ministerstva. V razpravo sta ginjo naroda našega, naj velja tudi vsem modri da dobite razne službe, katere ali oddaja posegla tudi poslanca Povše in vit. V ti- in zlati nauk: magistrat sam, ali pa ima o oddajanju istih kovic, ki sta govorila o slovenskem in hr- In neces?ariis unitas, in dubiis libertas, j velik vpliv. Obrnilo Ee je pa ravno narobe, vatskem šolstvu. O njiju izvajanjih ne mo- in omnibus autem caritas ! O oddajanju služb magistra*- ne zapostavlja remo poročati obširneje in se za danes mo- P O n L I B T E K Vladimir. Hrvatski spi-al Avgust Šenoa. prevel M. C-t-Ć. II. »Posredovalcem ?« »Da. /enim se.« »Vi? Kje?« je zadrhtela devojka. »V tem kraju.« »Ssj ste včeraj rekli, da niste nič našli !« » Veste li, koga sem našel ?» »Koga, prosim? ^ Vas. t Deklica se je vzdignila naglo, Lacko se je umaknil za dva koraka. Klara je gledala za en trenotek podžupanu v oči. »Kako ste tako iznenada prišli na ta predmet ? Vaš načinje nekako nenavaden.« »Najbolji, ker je najkrajši.« »Veste li, kaka deklica sem jaz?« »Za to ne vprašujem. Jaz gledam vsik-dar vso sliko in ne ločujem nikoli podrobnosti. Meni velja vsikdar prvi utis.« ^Ali vendar, vendar.« »Prosim, nekake analize. Vi poznaste moje teorije po včerajšnji zabavi.« »Tudi sami ste rekli, da sem kraljica Amazonka, s »Sem. Potem pa bom jaz heros, ki je premagal Amazonko.« »Protestiram. Denimo, da bi jaz privolila, česar pa ne pravim še. V tem slučaju bi ee reklo: Amazonka je zmagala. Ne prosim jaz Vas, ampak Vi mene. A tako frazo zahteva vrhu tega tudi galanterija.« »Dobro. Bodi po Vašem ! Prosim, odgovorite !« A če ne odgovorim?« »Vzel bi Vas uljudno pod roko, sprovel Vas do mesta, kjer sem Vas našel, poklonil bi se globoko, povrnil v Hrastovec, v Zagreb.« »Bi-li Vam bilo žal ?« »Na vsaki način.« »Zakaj hočete ravno mene ?« »Ker ste taka, kakoršnje niso druge.« »Sem-li dobra ali zla ?« »Za to nisem vprašal.< »Kake so druge?« »Ne vprašujte za to, jaz »em jih sit.« »Druge so torej stari svet, jaz pa Amerika ?« »Jako dobro, in jaz Kolumb«. »Pardon, gospod Kolumb, dovolite Ameriki se jedno vprašanje. Denimo, da sem privolila, česar ne pravim še. Bi-li Vi privolili, da v našem domaćinstvu ne bo razlike spola ?« »Tega vprašanja ne timejem.« sCakajte! Govoriti hočem jasneje. Ne mislim na navadne posledice ženitve. To so nespremenljivi zakoni narave. Jaz mislim samo na enako pravo. Jaz da bom smela svoj karakter razvijati kakor Vi.« Dobranic se je nekoliko zamislil, za tem pa se je spustil v smeh : »Klara! Vi ste«-- »Prosim, nikake analize. »Da« ali »ne«? »»Da«! Ali sedaj prosim se svoje strani »Da« ali »Ne« !« »Da«, je rekla Klara krepko in je podala Lacku roko. »Mi dva hočeva torej biti mož in žena. Posledice imate torej pripisati samemu sebi. Ali prosim jedno vprašanje.« »Izvolite.« »O takih dogovorih na življenje in smrt se govori navadno o neki točki.« »Prosim, o kateri.« »I nu, menda o ljubezni. Nadejam se, da me ljubite.« »O tej točki, zdi se mi, je govoriti odveč. V najprej se najmanje ljubi tam, kjer se o ljubezni — govor:. Osobito pri meni. Upoštevajte, da sem bil doslej pravi, pravcati Don Juan. Vam nisem poslal ni cvetja, ni ljubavnih pisem, Vas prosim tako, kakor grom z jasnega neba. Ni-li to povsem jasno ? Nu, da Vas popolnoma umirim, rešiti hočeva tudi to formaliteto. Da, na poštenje moje, ;jaz Vas ljubim. Ljubite pa tudi Vi mene?« »Dovolite, za trenutek odložim odgovor. Pojva, pojva sedaj. Na cesti se nekaj praši. Da, to je kočija mojega očeta.« »Izvolite.« Klara in podžupan sta se spustila po brdu doli. Na čistini je Klara vodila Lacka do lipe. »Poglejte to!« je rekla Klara, pokazavši na pobeljeno desko.« »Kaj naj gledam? Tarčo?« ^Kako podobo ima ta tarča ?•* »Podobo srca.« »Cegavega ?« Podžupan je zganil z ramama. (Pride še.) ramo omejiti na to, kar nam je sporočil kore^pondenčni biro. VVprejemši naslov »centrala« je torej proračunski odsek prešel v posvetovanje o veievažnem naslovu »ljudsko šolstvo«. Predloženih je 1»11 o več resolucij, s katerimi se vlada pozivlje, naj preskrbi kronovinam veče [»odpore za vzdrževanje ljudskega šolstva, ker tozadevni -troški dežel rase j o z vsakim letom in vedno bol'. Tekom razprave je poslanec Povše govoril o žalostnih razmerah ljud skeira š »1-tva v Trstu in na Koroškem in je izjavil, da pričakuje od vlade, da. bo skrbela za izvršavanje pravice tudi nasproti slovenskemu ljudstvu, ki se zastonj poteguje za narodno šolstvo. P osi. vitez V u kov i c je zahteval povišanje državnih prispevkov za ljudsko šolstvo v Dalmaciji, ker ne tam skoraj dve tretjini deželnfira proračuna porabljati v ta namen. Govornik je zahteval razširjenje učiteljišča v Zadru. Ker v proračunskem odseku ni nobenega hrvatskega zastopnika iz Istre, z a-h t e v a 1 je, naj vlada poskrbi, da se bodo šolske takse uporabljale po zakonu, t o j e, j e d i n o v šolske namene! < fovoril je tudi o šolskih razmerah v kastavski občini ter zahteval , naj se uredi vprašanje o učnem jeziku na javnih ljudskih šolah v Velikem Liši nju. Beseda Rusije Slovanstvu. »No- voje Vremja« (Novi čas) je priobčil te dni članek, k; je govoril o pruski preganjaJni politiki nasproti Poljakom ter je izjavil, da se te persekue je bolestno dotikajo tudi ruskih src. »Za ruska srca — je rekel rečeni list — Poljaki niso ptujci, ampak bratje, če so tudi živeli z nami v pref>iru in so nas stali mn<>go krvi in živcev. 1 >a bi jih pomeli s {»ovršja zemlje, tega ne more Rusija želeti nikdar m nikoli. Nikomur ni znana bodočnost in talentiran narod, ki je imel jednega Mickieviča, more mor la zopet doživeti novih zlat h dnij in more na polju slovanske umetnosti in civ 1'zaeije ustvariti še važnegi. Ali Poljaki naj bi se natau"*no zavedali tega, <1 a je njihova uloga slovanska in v S 1 o v a ri s t v ti, nikakor pa ne v Evropi, kjer le osvo*t>ojajo Dunaj« in niso za to n:č dobil . Poljaki se morajo spomniti, da so oni sami v težkih in kočljivih minutah zg "i >\\ne v ruski družiii našli nekaj intimi-tete, umevanja in sočutja, kakoršnjega v nem-ki družbi niso nikoli našli, ker ta poslednja je gluha kakor skala do vsega, kar ie slovansko. Kar se dostaje O rij en (a more Poljska zaupati svoji osodi. Će tudi od te strani prihajajo udarci, od tam pa ne pride smrt nikdar. To je vse, če^ar treba. Na tem nepremičnem ki men u se morejo Poljaki jaČiti. Ali dat. se jim mora do znanja, da tudi Rusija neka; pričakuje od njih. Mi govorimo o Poljakih, menimo pa vsikdar ves krog za-padnega Slovanstvn. Mesto da se isto razkosuje, naj bi se družilo. Glavno, kar bi hotela^imeti Rusija od Slovanov nasproti sebi, je, da se iznebe dvoumnosti, da nehajo s potajevanjem in da ©stavijo pota, ki so postala zakrivljena. Rusija : m a tolikega posla se svojo svetovno u 1 o g o, da se nasproti Slovanom drži kratke a ja-ne devize: Naj se ohranijo življenju, naj se ne prepirajo in naj s« razvijajo vedno bolj«. Zi-se Rusija ne potrebuje nič od Slovanov. Ali slovanska samozavest se mora začeti koncentrirati in iskati opir. Na tej poti naj bi za Slovane ekzi>t:rala le Rusija. Ali prvo naj bi Slo-van^tvo storilo korak na to stran ! Rusiji ta korak ne pristoja. Potovanje nadvojvode Frana Ferdinanda d Este v Petrograd prevladuje bolj in bolj vse razprav3 o političnih dogodkih. In naj se še tako povdarja, da je povod temu |M>tovanju v prvi vrsti vojaški in da je isto zahtevano od kurtoazije, venda r sluti ves svet instinktivno, da se pripravljajo važni dogodki, radi katerih zahteva interes Rusiie in Avstro Ogerske, da se ti dve državi s|»orazumite, izlasti glede razmer na Balkanu. Javnost ne more videti vseh elementov, ki določajo razvoj dogodkov in pro-vzročajo zapletljaje. Zato je tudi ugibanje, snovanje konjektur, jako nehvaležeD posel. No, kakor rečeno, ob potovanju avstrijskega prestolonaslednika v Petrograd se sluti instinktivno, da sta se ruski in avstro-ogrski kurz \ veliki |>olitiki iekoliko začela zbliževati, da prevladuje želja na obeh straneh, da bi prišlo do us:odaes:a sporazumijenja. V obče »e tudi sluti, da je potovanje nadvojvode znakom, da je to sporazumljenje. ki naj bi (»no sklenjeno leto 1*74., ko je bil ce ar Fran Josip v Petrogradu, še utrdilo in popolnilo — že na pol gotova stvar. Rusija se, kakor vse kaže, pripravlja na kaUo veliko nalogo in radi tega ne bi hotela komplikacij na Balkanu. Avstrija ima zopet na Balkanu braniti velikih intereaov, kar pa jej je možno le ob soglasju z Rusijo. Te dve državi sti v prvi vrsti interesiram na balkanskih stvareh, a interes obeh je zavarovan še najbolje, ako si nisti navskriž. Če bi se torej sporazumeli, se Rusiji ne bi bilo bati komplikacij na Balkanu, ko jej je pozornost obračati na druge strani: na drugi strani pa bi Avstrija mogla povspeševati svoje interese, ne da bi se jej bilo bati konfliktov na tisti strani, kjer jej edino morejo temeljito križati račune. Ako potovanje nadvojvode Frana Ferdinanda v Petrograd v svojih posledicah potrdi te slutnje in konjekture, pozdravljali bi mi to kakor Avstrijci, v interesu svoje države, in kakor Slovani, videči, kako pred-staviteljiea kulturne skupnosti slovanske dosledno in zivestno vrši dalje svojo misijo ! Poljaki v Nemčiji. Za ljudstvo so ustvarjene tudi ljudske knjižnice, takoimeno-vane »Czvtelnie ludo\ve«. To so javne brezplačne knjižnice, za katere se vsako leto nabira na tisoče mark, da se more detetu in odraslemu nadomestiti ono, česar mu ne daje Šola. Take knjižnice so razširjene rned vsemi Poljaki Nemčije. Narod se jih jako pridno poslužuje in število teh knjižnic se vekša od leta do leta. Na delu za širjenje teh knjižnic tekmujejo inteligencija, plemstvo, duhovščina. Slednjič je bila pred tremi leti uvedena vrst ljudskega vseučilišča »\Viklady ludo\ve imie-nia Adama Mickie\vicza«, tako imenovana ljudska predavanja v Poznanju, na katerih se poleg raznih znanstvenih strok g°jita tudi poljska zgodovina in poljska literatura. Skoda, da so predavanja omejena 'samo na Poznanj. Fmeje se ob sebi, da imajo Poljaki v Nemčiji tudi svojo šolsko »Matico«. Jedino mesto pa, kjer morejo Poljaki do neke ineje nemoteno in neproganjani negovati svoje narodne -idejale, je poljska hiša. Rekli smo: do neke meje, ker uradnikom je naloženo, da se morajo z ženo in otroci tudi doma le po nemško razgovarjati ; ker v šoli zapovedujejo otrokom, da morajo doma le nemški govoriti: k.^r, slednjič, ako kdo v svoji hiši brezplačno poučuje v poljskem jeziku, more se mu zgoditi, d a ga kaznu -jejo z zaporom, in. kakor so že nastopili hudi časi, moglo bi se dogoditi celo, da se bo poljskim materam zabranjevalo, tla ne smejo svojih lastnih otrok doma poučevati v čitanju in pisanju. Sedaj imajo Poljaki še v svojih rokah najčvrstejo trdnjavo svojega narodnega življenja. Blagodejni vpliv hiše domače jedini more se odbijati prusko šolo in pruski zistem. Tu se morajo Poljaki koncentrirati in se utaborjevati, da se branijo pred neprijateljem. V borbi na odprtem, svobodnem terčnu bi jih neprijatelj zdrobil se svojo materijalno premočjo. S silo svojih narodnih i d e j a 1 o v, z zavestjo, tla sta pravo in pravica na njihovi strani, odbijajo Poljaki vspešno sovražnikove brutalne in zlohoteče napade. Vojna v južni Afriki. Angležki minister zaklada, lord Balfour, je bil predvčerajšnjim izjavil v spodnji zbornici na neko tozadevno interpelacijo, da je angležka vlada res dobila od nizozemskega ministerskega predsednika tir. Kuvperja neko sporočilo glede vprašanja o mirovnih pogajanjih v južni Afriki in da je angležka vlada že odgovorila na to prijavo. Angležki iu drugi listi obzirno komentirajo to izjavo ter nekateri med njimi izrekajo nado, da misli Nizozemska prevzeti posredovanje i u da se približuje konec vojni. I kre;*a se tudi, da je inozemska vlada o tem koraku p »stopala sporazumno z bur-skimi voditelji, kateri pa to odločoo zanikajo in so izjavili, da oni niso na tem čisto nič udeleženi. Nekateri listi trdijo tudi, tla so Buri pripravljeni odstopiti od zahteve po neodvisnosti tei da se zadovoljujejo z amnistijo. Koliko je na vseh teh vesteh resnice, pokaže nam bližnja bodočnost. Tržaške vesti. Tržasso Abderitstvo. In celo kričavo Abderitstvo« ! To je uajnoveji naslov, ki smo ga prejeli tržaški Slovenci. In goriška »Soča« ga nam je blagoizvolila nakloniti v svoji nehotični vzvišenosti nad nami siromašnimi »sol za rji«. Povod »Sočinmc poklonom je bila pravda naša z g. Govčkarjem. Na te poklone je sicer že reagiral včeraj naš »Jeremija«. Vendar pa mož tu pa tam ni zadostno akcentiral nekaterih momentov, ki kažejo, kako spretno seje »Soča« sukala — okolo resnice ! »Soča« pravi u.pr., da smo bili »Tržačanje< dvakrat obveščeni pismeno, enkrat pa po »Slov. Narodu*. Kako je bilo s tem obveščenjem, so izvedeli gg. čitatelji že iz odgovora gospodu Govekarju v predvčerajšnji številki »Edinosti«. Posebno pa povdarjamo iz tega odgovora, da je bil g. Govekar v dopisovanju le z d a 111 a m i, ki so neizkušene v takih stvareh, in da torej »Soča« ne govori resnice, ako govori o dvakratnem pismenem obve-ščenju »Tržačanov«, o čemer je možno umeti le osebe voditeljev. To pa je nemala razlika, ako govorim z damami, neizkušenimi v vprašanju avktorskega prava, ali pa z osebo, verzirano v takih stvareh ! Nadalje izhaja iz odgovora g. Govekarju, da o pr^em pismu, ki naj je je pisal g. Govekar, trdi gospa predsednici podružnice sv. Cirila in Meto-dija, da ga ni prejela ! To je v tem prepiru prevažen moment! In naslednji prevažen moment je ta, tla obveščenje v »Slovenskem Narodne je bilo objavljeno potem, ko je bila afera med Tržačani in g. Govekarjem že navstala! Po tej konstataciji naj sodijo čitatelji sami, v koliki meri je v »Sočic sodeiovalo resnicoljubje, ko si prizadeva, tla bi vzbudila menenje, kakor da je obveščenje v »Slovenskem Narodu« prišlo o pravem času !! »Soča« ne govori resnice, ko pravi, da sti dve premijeri (navadno imajo igre le eno premijero na istem mestu) imeli takov čisti dobiček, da je g. Govekar na tantijemah prepustil družbi SO K. Resnica je marveč ta, da prva predstava je imela toliko stroškov^ da je bila izirilha vzlie veliki udeležbi. Z drugo predstavo se je v glavnem pokrila izguba prve. Kar pa je preostalo otl vsega skupaj, je odnesel g. Govekar na tantijemah, zbok česar ostaje suhi goli fakt, da družba nima ničesar od teh predstav, ako ne izgube ! Sedaj vidite, kako jo je »Soča« zasukala daleč okolo resnice. Vnovič povdarjamo to, tla nikdo ni načelno prigovarjal zahtevi gosp. Govekarja, ampak prigovarjalo se je le načinu! Isto-tako naj tu še malo pojasnimo svoje menenje o tem spornem vprašanju. To storimo lahko na kratko. Ce duševen delavec v nas Slovencih dela za posamični ka-založ o i ka, ki tudi išče svojih koristi, naj zahteva primerno plačilo! Oe slovenski pisatelj sestavlja šolske knjige, katere potem kujigotržci prodajajo za dobiček, bil bi pisatelj be lak, ako ne bi zahteval poštenega plačila ! Isto velja, če dela za občine, ki morejo plačati, za društva in korporacije, ki imajo svoje gotove in stalne dohodke! V vseh takih slučajih ima duševni delavec vse pravo, ako noče delati tlake. Ali glede društev, kise sama morejo vzdrževati in vršiti svojo nalogo e ti i n o le, rekli b', ob miloščini vsega naroda in ki so na drugi strani zopet eminentne, n ti j n o potrebne, neizogibne, splošno narodne naprave, glede katerih ima torej ves narod življensko korist, da se ohranijo in vrše svoj namen : glede takih društev pa je že na3 vseh, ne izvzemši pisateljev, dolžnost, da se ne držimo (da govorimo s »Sočo«) »evropskih v knjigotržtvu običajnih oblik«. To je naša dolžnost z ozi-rom na stadij našega narodnega razvoja, in dolžnost tembolj, ker smo uverjeni, tla ga ni narod noža ved nega pisatelja med Nemei ali Italijani, ki bi zahteval tantijea-e od predstav »Schulvereinu« ali »Lagi« na korist, da-si bi mu bilo to prej dovoljeno, nego pisatelju siromašnega in za obstanek še le borečega ae narotla slovenskega ! »Soči« se vidi pozivljanje na tako požrtvovalnost »kričavo abtleritstvo . Mi obža-ljujemo siccr odkrito, da je list s tolikimi zaslugami za razvoj našega naioda prišel do take izjave, ali prigovarjati ne bomo mogli, če b) svet njega slovensko požrtvovalnost ranil odslej ravno p > tej izjavi. Svet bo m >-gel reči: godi se le tvoja volja ! Svoboda vesti za slovenske unijate ! Javili smo že, da so vsi občinarji iz Boljunca v Istri prijavili svoj izstop i r. italijansko - latinske cerkve in odločiii vstopiti v katoliško slovensko cerkev. Naša slavna c. kr. vlada, ki gre sicer na roko katoličanom, ako žele prestopiti na protestmtizem, na židovsko obrezovanje, ali pa v brezverstvo, nasprotuje z vsemi močmi vsem onim, ki žel<5 prestopiti na unijatstvo. Tako deluje tudi naš >dobri prijatelj«, e. kr. okrajni glavar v Kopru. Na- sproti Boljunčanom je začel postopati prav uzorno po primorskem zistemu. Y sedanjem zimskem času zove o ure daleč v svoj urad na en dan po cele družine iz B»ljunei. To je pač najhujše mučenje ! Ali na tako postopanje vdobiva tudi poštene odgovore. Ko je motal in mešal naše boljunske unijatske sokole, odgovoril mu je pošten mož iz Boljunca tako-le : »Mi plačujemo pošteno svoje davke, mi dajemo radi svoje sinove v vojake na obrambo države in cesarja, mi smo tudi vsaki čas pripravljeni vse storiti, kar bo od na> zahtevala država, vse, vse smo pripravljeni žrtvovati — ali vest je naša, duša je naša! Naši vesti i 11 našim dušam ne bo ti r ž a v a ukazovala! .Mi s m .0 odločili prestopiti na unijatstvo in pod n e b o in je ni sile, ki bi nas odvrnila od tega!« Take odgovore je prejemal c. k. okrajni glavar na svoja vprašanja! Tako stoji uai-jatsko vpraša je na Primorskem ! Ako pogledamo na zgodovino unijatstva v Dalmaciji, vidimo, da se je spočetka tam ; cel<5 prelivala kri. Nekaj vernikov, ki so prestopili na unijo, je bilo tamkaj umorjenih, umorjeni so bili neki prvi unijatski duhov mki, a umorjen je bil tudi neki c. kr. po-! litični uradnik. Ta nedolžno prelita kri j»a je bila pravo seme za razširjenje sv. Unije. Na Primorskem ne b> krvavih žrtev, ker so drugi časi in drugačne razmere, ali zato bodo drugačne žrtve in so že. A to ne plaši našega poštenega naroda. 1» »j za sv. Unijo je začet in bo tudi izvojevan — zmagovito ! Kako in kdaj je nastal pustili ali tolsti četrtek! Ker se bližajo [»ustni dnevi, in med temi je pustni čerrtek tudi zanimiv dan, je vredno znati, kako in kedaj se je začelo pustni ali tolsti četrtek obhajati s pojedinami in drugimi nerodnosti m i. Pustne veselice so se v Benetkah negovale in razvijale na {»oseben način: in takti ima tudi [»ustni ali tolsti četrtek svoj začetek v Benetkah. V XII. stoletju, ko je [»o Italijanskem hudo vrelo med papeževo in cesarjevo stranko (Gvelfi-Gibelini), seje 1. 1 162 oglejski patrijarh LTlrih, privrženec cesarjev, polastil mesta Gradež ali Grad (Grado) in ga oplenil. Ali Benečani so se kmalu polastili mesta in zajeli patrijarha in njegovo vojsko. Patrijarh je sicer zopet zadobil svojo svobodo, ali proti temu, tla se je zavezal plačati vsakoleten tribut in sicer: jednega vola in dvanajst prašičev, katere živali so se vsako leto na pustni četrtek, v pričujočnosti beneškega princa (dože). zaklale na trgu sv. Marka med hrupom brezštevilnega ljudstva. Na takov način je hotela beneška Iju-dovlada zaničljivo osmešiti pred svetom patrijarha oglejskega in njegovo duhovščino I In tako se je pustni četrtek s svojimi orgijami prikupil lahkomišljenemu občinstvu v Benetkah, se kmalu razširil po drugih italijanskih mestih nekdanje Benečije iu se tako sčasoma priklatil med Slovence, ki so bili podložni beneški ljudovladi, tako, da je tolsti četrtek primorskim Slovencem priljubljen kakor Italijanom ! Tečaj za pouk slovenščine in slovenske literature. Odbor »ruskega kružka« je sklenil v predsinočnji seji, da otvori čim prej tečaj za pouk slovenščine in slovenske literature. V Trstu je mnogo naših ljudij, ki ! so radi naših žalostnih šolskih razmer niso mogli popolnoma izobraziti v svojem materinem jeziku, kar je vsakako jako občuten nedostatek. lJa se temu nedostatku odpomore, otvori novoustanovljeno društvo tudi tečaj za [»ouk slovenščine, kateri pouk se bo vršil na poljuden način. Tako namreč, tla učenje ne bo nikomur delalo težav, marveč bo isto še prijetno, ker se bo predavalo tudi o slovenskem slovstvu. Kdor se želi popolnoma izobraziti v svoji materinščini, prijavi naj se takoj pri predsedniku ruskega kružka, g. odvetniku dr.u Edvardu Slaviku |ul. Molin pic-Cjlo št. 3, II. nadstr.), da ga isti vpiše v »Kuskij kružok«. Pouk se prične takoj, čim se prijavi zadostno število onih, ki se žele učiti slovenščine. Gle le udnine opozarjamo ua današnjo notico: »Kusskij kružok«. Ker mnogo onih, ki se žele učiti slovenščine, bržkone ne pripadajo čitateljem našega iista, prosimo slednje, naj upozore na to vest vse one, katere bi mogla zanimati. Drobne vesti. Velika nesreča. M o ž u m r 1 v s 1 e d dobljenih opeklin. V h ši št. "). v ulici ( rosada,. stanuje družina Angelini, ki je nedavno vzela k •sebi na stanovanje »><> letnega Ivana Ij »tista Bortuzzo, njega 2o letnega sina Antona in lo-letno hčerko Joeipino. Sinoči ob 1». uri sti hčerka družine Angelini, Angela, in hčerka P> »rtu/zija, Josipina, odšli na sprehod. Ko sti si za nekaj časa jKivrnili domov, sti strahom zapazili, da v sobi Bortuzzija gori. Prestrašeni deklici »ti hiteli na ulico in vu poklicali več mož, tla naj jim za božjo voljo pomagajo. Nekaj mož je hotelo v sobo, ali povrniti so sc morali, ker v sobi je bil strašen dim. Konečno se jim je posrečilo vendar odpreti okna sobe in še le sedaj so opazili, da gori postelja. Možje so hitro vrgli na ogenj več škafov vode in se.jim je posrečilo pogasiti ogenj. Ali še le sedaj so se spomnili, da mora biti v sobi tudi stari Bortuzzi. Vrnili so se zopet v sobo i a — o groza — opazili so Bortuzzija pod jK>steljo poleg one, ki je gorela. Moža so vzdignili in so videli, da mu irori obleka, na kar so vrgli Vode nanj. Bortuzzo je bil ves opečen in malo časa pozneje ie izdihnil dušo vsled dobljenih opeklin. — Iz preiskave se je doznale, da seje petrolejka, ki ie bila v sobi, prevrnila na posteljo Bor-tuzz ja, in postelja se je seveda vnela. — Bortuzzo je bil že dlje časa bolan in ni mogel vstati iz postelje. Sodijo, da se je revež — valč se — prevrnil pod drugo posteljo. H a d i p o n o v e r j e n j a. Včeraj zjutraj je aretiral policijski oficijal Titz bivšega uradnika pri Llovdu, Girolama Gracchi radi poneverjenja tujega denarja. Gracehija so odveli v zapore. Mož, ki tepe svojo boljšo polov i c o. Radi pretepanja svoje zakonske »boljše polovice c, je bil včeraj aretiran v ulici Mol in a vento 33-letni mornar Josip B. iz Trsta. Popravek Korespondenc ni biro nam javlja, da je včerajšnjo brzojavko o imenovanju r-tavbenega višjega komisarja, An-t >na Stegu, popraviti v tem emislu, da isti ni imenovan za poštni in brzojavni zavod v Brnu, ampak v Trstu. Dražbe preatičniu. V petek, dne HI. ja- nuvarja ob 10. uri predpohnine «e bodo vsi«d naredb« tuk. c. Kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Pouk ruščine za seda: vršil vsaki ponedeljek in četrtek od 81 ; do 10. ure zvečer. Ako se bo pouka udeleževalo mnogo udov, razdeli se pouk na dva oddeika, tako. da bo po možnosti ustreženo tudi onim, ki ne morejo prihajati k pouku tako pozno in ob sedaj določenih dneh. Podporni ineučeči se) členi plačevali » -do na leto 8 kron, pravi (učeči se> členi tudi oni, ki bodo obiskovali slovenski pouk) pa 2 kroni in premožnejši po 4 krone. Od-\ >r -i pridržuje pravico, da lx> v obzira vrednih slučajih zniževal mesečnino tudi pod 2 krmi. Mesečni na se bo za vse one, ki se upišejo tekom tekočega meseca, štela od 1. februvarija naprej. Ker se jHuik prične bržkone že prihodnji ponedeljek, vabljeni so vsi oni, ki se mislijo upisati, da store to čim prej. Popravek : V predvčerajšnje poročilo o ob'-nem zboru prišlo je med imena odbornikov po |K»moti tudi ime g. Antona Mandića. ODB< >R. Kostimiran ples- ki ga priredi odbor tržaških gospa, bo gotovo ena najsijajniših zabav letcšnje predpustne sezone. Zanimanje za ta ples raste od dne do dne, tako, da se je res bati, da bo čitalniška dvorana premajhna. Vabila so se začela razpošiljati ; če pa slučajno kedo ni dobil vabila, naj se oglasi za isto pri gospej dr. Rvbarevi, ulica S. Spiridione št. 3, II. nadstr.. kajti brez vabila ne bo dovoljen vstop. Pevsko dru>tro »llajdrih« na Prošeku vabi na pustno veselico, katero priredi v nedeljo dne 2. februvarja 11*02. v dvorani gostilne g. Lukša. V spo red : 1. I. Bartel: »Zemlja slavec, zbor. 2. K. Juvanuvič: »Pastir«, zbor. 3. >Sain ne ve kaj hoče«, prizor. 4. H. Vola- rič : »Domovini«, zbor s spremljevanjem orkestra. 5. N. X.: »Pustna koračnica«, zbor s spremljevanjem orkestra. 0. »Zakonske nadloge«, vesela igra v enem dejanju, na dva dela razdeljena. 7. Ples, traja do f>. ure zjutraj. Med t jčkami vspore la in k plesu svira vojaški orkester pešpolka št. 97. — Začetek točno ob o1... uri j>oj»oIudnc. Ustopninn na veselico za osebo 50 st. : ustopnina k plesu za gospode 2 K, za gospe 60 st. Sedeži 20 st. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. Slovenska dekliška šola v Trstu. Na SveČnico bo v Barkovljah veselica naše slovenske dekliške šole družbe sv. Cirila in Metodija. Predstavljala se bo ona lepa igra »L urška pastarica« in šaljiva »opereta« »Na trgu«. V ta namen bo dvorana »Narodnega doma« primerno urejena. Čisti dohodek veselice se porabi za nadaljevalno dekliško obrtno šolo pri sv. Jakobu in za vzdržavanje treh tržaških slovenskih deklic na viši dekliški šoli v Ljubljani. Ta plemeniti namen naših veselic znajo vpo-števati tržaški slovenski delavci in se v tru mah pripravljajo na veselico. To bo zopet lep slovenski dan v Trstu! Ne pozabite: začetek veselice bo ob 4. uri in poludne ! trjeno, da so predpostavljeni moji dobro in- letnih dohodkov. Najnižji davek /.naša 2 K. Po dosedanjih poizvedb di se naloži davek 14.507 osebam, ki bodo plačevale skupno K formirani, v koliko ima segati in sega moja delavnost in da mi prav nič ni treba varuha v tem pogledu. Konečno konstatujem, da je .'»25.552 letuega ubožnega davka, sicer prijetno iz varnega kota napadati koga, ■ — Visoka staro>t V Braslovčah je dokler gre za šalo in smeh, toda infamno umrl dne 12. t. m. tesarski mojster Janez je dotikati se njegove časti, računaje na mol- Cmak v starosti 90 let. čečnost urednika- Zato ga poživljam na dvoboj brez krinke!! Rad bi mu gledal v oko, ko seka po mojem telesu! Prestreči mu hočem vse udarce v poštenem dvoboju — sicer pa smatram vsaki nadaljni napad za nesramno zahrbtno obrekovanje. M. Ivančič. X Razpisano mesto. V koperski kaznilnici je razpisano mesto čuvaja z letno plačo 800 kron. (Dalje na četrti strani.) Vesti iz Kranjske. * Idrija 28. januvarja. (Vodnikov a veselica »Delavskega bral neg a društva«.) M nolo ne leljo je priredilo zavedno tukajšnje »Delavsko bralno društvo« Vodni ;ovo veselico. Ze pred osmo uro, ko se je imela začeti veselica, je bila pivarna i »pri črnem orlu« natlačeno polna zavednega . T idrijskega občinstva. Mnogoštevilno so bili * ° 1 zastopani rudarji, pa tudi tukajšnja inteli- j 1 eenca se ie udeležila veselice polnoštevilno. ■ O menjavi letnega časa. Ko so mi-noli božični prazniki in novo leto, že se trgovinsko življenje z vso *ilo pripravlja za prihajajočo spomlad. Skrbi se ne le za izdelke, ampak v prvi vrsti tudi za publika cijo potom reklame. Najbolj pripraven in zanesljiv svetovalec je v tem pogledu ravnokar izišli novi časnikarski seznam ekspedieje oglasov M. Dukes nast. na Dunaju, ki se na zahtevauje dobiva brezplačno. V tem, na vsebini bogatem seznamu se vdobe vse važ-! nejše podrobnosti in daja vrhu tega imeno-' vana tvrdka, ki je najstarejša in na j-Iznamenitejša te stroke, rado v olj no ' vsakoršnje navode ter pr »račune na raz-; polago. elikanska rastava pohištva in } tapecarij. Izvenredno ugodne 5 K K« cene. M M M 2 VILJEM DALLA TORKE § v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) Moje pohlfttvo donesesrečo. ™ <- ♦ f■■•■»■•«««1 Vesela vest. Narodni orkester v bkednju & - 1 . j . ... j . Na vsporedu so bde pevske točke, katere je ■ naznanja si. občinstvu, da se mu je posre- 1 . r , , „ , , , . . , . društveni pevski zbor dovršeno prednasai, čilo dobiti dvorano nove velike restavracije .... 1 , . , , • mm^ SamSSa Sm g A Colobig-a, kjer priredi v nedeljo dne -e, njimi posebno prelepo »Rudarsko pesem« ZJ| COKICS III SCCUKS ® 1, . . , , r, „ , , , „ v znanem napevu Jo3. Gnezde. Društveni • 2. februvarta svojo maskarado. Začetek plesa 1 . I ■ -j ■ . . , „ , i . • i godbe ni klub nas ie razvesebl z nekaterimi 11 **+ i bo ob 8. uri in pol zvečer: ples bo trajal & • . . . . A i 'koračnicami in valčki ter z jednim klannet- do 4. ure z|utraj. \ stopniua za osebo eno _ J . solom, kateri nam je |>osebno ugajal. Lrlavna krono. Vstop bo dovoljen le dostojnim maskam. Ker je dvorana velika in uprav krasna. točka na programu tega večera pa je bila TRST. - Via S. li \ntonio - TRST nadejajo se prireditelji obile udeležbe, po- Predstavljala se je času in razmeram , (nasproti zennaro in Gentlli). se i > no tudi iz mestnih krogov. primerna jednodejanka gluma »\ isoka g o- g .. ][teU ^ ifcv /a 8idna tlela nepresežne s pod a«, katero je iz nemščine preložil m trpežnosti Bogat izbor ščetk, strojev za či- W ij - ncf0|0 Pfimnrclra lok&lizoval rajni Vinko Lapajne. Ta gluma, g5enje parketov, metelj, metlic, ščetk od perjat vesti IZ OSlalU rnniUrbKB. v kateri 8e zaraenja prihod ekscelence-mi- palic za iztolči prah. X Novi uiost t-ez Sočo pri Barki, nistra Sabladolskega s prihod »m Fumagalije- Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, c » stavbi tega mt stu se poroča, da je vsa vega {>rinca slona, je kakor nalašč ustvarjena listnic, novčark. mošnjičkov itd. železna dela pri mostu prevzela tvrdka \Vagner za predpustno dobo. Vsi igralci so bili kos Vse pO jako nizkih cenah. "»6 v Gradcu. Železja, bode 900.000 k!g. Ves svojim nalogam. Resen, csoren in afektiran, V prepričanje se prosi blagohoten obisk, materijal dojde na mesto izgotovljen do konca kakor zahteva njegov visoki stan, je bil pl. tega leta, a meseca februv. 190-i. pa mora Sabladolski (g. cand. iur. Fr. Tavzes). Zu- biti most dovršen. pana je dobro pogodil g. I. Makuo. Nežna X Pevsko in bralno društvo -Nkr- \Q prisrčna ljubimka je bila Lizika (gospica jailt-ek« v Pliskovici vabi na pustno vese- Katika Podobnikova), ki je imela v gosp. I. lico, katero priredi v nedeljo due V. febru- Božiču (hlapec) Bpretnega tovariša. Neumorno varja t. i. v prostorih gospoda Alojzija Sirca, je tekel namazani jeziček zgovorni Marijani čiščenje, zaokroževanje, dekoriranje kristalov hšt. 47. — V s pored : 1. Nagovor. 2. H. (g.cj R.zaliki Vidmarjevi), katera nam je že Jn gip Popravljanje pokvarjenih ogledal ter Sattner: »Pogled v nedolžno oko«, čvetero- otj nekdaj ljuba znanka od predstav v idrij- srebrnjenje istih, spev. o. X. V.: »I. sodniški prizor«. 4. H. SKem gledališču. Zidane volje je bil sluga Sattner: »Na planine!«, moški zbor. 5. X. £on Novak). Posebno na mestu pa je bil prva tri za izdelovanje ogledal Cene najugodnejše. Tovarna: Pisarna: ul. Sette fontane 35. ul. Gelsi 3 a. Telefon !>41. V.: »II. sodniški prizor«. G. H. Vogrič: »Le jQ največ neprisiljenega smeha je vzbudil A|g|(SĆind6r ROCCO ~ TfSt. plakai !...« čveterospev. 7. X. V.: »Vinska originalni lastnik cirkusa Fumagali, katerega modrost«, prizor. Kamilo Maše-c : »Pri ul0^0 ;e igral g. Drag>tin Hirmelj, ofici-zibeli«. moški zbor. 1'. Hostnik: »Eno uro ja|ni humorist in komik vseh idrijskih zabav, doktor«, burka v jednem dejanju. 10. Sreč- Človek ni vedel, ali bi se bolj smejal nje-kanje na tri dobitke. — Med posamičnimi vj izborni maBki, ali njegovim dobro po-točicami svira godba na lok s spremljevanjem gojenim kretnjam. Upamo, da nam bo ime-glasovirja. Začetek točno ob o. popoiudne. DOVani g. komik poslajal še marsikatero urico Ustopniaa 40 stot., za otroke pa 20 stot.; na j kr^ii pok. cesarjevi** Rudolfa. DUNAJ ."jO- (B) Njeg. vel. cesar je prišel dane* zjutraj v grobišče pri kapucinih iu je < b krsti blago pokoj nega cesarjev i ča Rudolfa opravil kratko molitev Ur se povrnil potem v dvorno palačo. Nadvojvoda Ludovik Viktor, vojvoda Cumberlandeki n nlanski polk št. 1 so j oložili vence na krsto cesarjev ieis. Prt dpoludne je bil v kapucinski eerkv; rekvijem za blago pokoj nega cesarje-viča Rudolfa. PBAGA :>»>. t B) V dvorni kapeli na UihCČinu ;e bila danes maša zadušnica za blagi pokoju* ga cesarjevima Rudolfa. Iz oirerske zbornice. BUDIMPEŠTA 30. (B.) Predno je zbornica prešla na dnevni red, je poslanec Picliler izjavil, da hoče iz lastnega nagiba umakniti neko opazko, žalečo n^led pred-sedništva, ki jo je bd storil včeraj med govorom potlaoca LindLerja. Ko je bil namreč pozvan na red, je odgovoril v razburjenju : »Jaz se ce menim za to, če tudi me 25 krat pokličejo ca red.« Radi teh Used prosi za od puščenje. (Spkšna pohvala.! Na to so nadaljevali razpravo o proračunu. kriza v španjskem ministerstvu. MADRID .10. (B) Kotoma je razprav- ' Ijala o [ redl< gu, tičcčem se pobijanja nadloge po kobilicah, v katerem predlogu se je po-Ijedelsktmu ministerstvu izrekla graja. Večina ►e je vzdržala glasovanja. Minister za poljedelstvo je podal svojo ostavko. Mi-nisterski predsednik S^gasta se trudi, da bi krizo poravnal. Vojna v južni Afriki. LONDON 10. (B.i «i lasom note Keu-terjeve pisarne ni stavila nizozemska vlada nikakih mirovnih predlogov, ampak je angležki, vladi sprožila le nekaj n.isli, katerim je namen, da bi e** iskala sredstva in poti za zaključenje vojne. Vsakako pa se smatra še vedno za jako dvomljivo, da-li koraki nizozemske vlade dovedejo do vidnih vspehov. dokler niso Buri sami storili kakega določnega koraka iz katerega bi izhajala želja, da se uvedejo mirovna pogajanja. Na tej črt! pa je vsakako možno vspr«»jemati predloge. Katastrofa v mo*tu. MOST 30. (B.) V »Jupitrovemc rovu se ni dogodilo nič novega. Komisija, kateri je naloženo, da nadaljnje s preiskavo, se je že sešla iu je začela se svojim delovanjem. MOST 30. (B.) Na prošnjo delavcev-rudarjev se više ob posredovanju rudarskega urada pogovori z del« dajalci kako najti sredstev proti brezposelnosti. Tehnični urad. Ustanovljeno 1STT. Zaloga strojev in žeiezja. SCHNABL & Cfl. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). _ Glavni zastop železja in tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrolej sestava ?.Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave 2a centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za stabišče. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za Stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Železe traverse in kolesa. Cement r^Portland« in * Romano«. Olja za kolesa 111 masti. in v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrd k a je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi: 12 žag /a obdelovanje lesa in pripravljanje dog. j /OOOOOCXXXXXXXXX?N Q Fran Wilhelm°>' p w odvajajoči čajv od Frana Wilhelm lekarnarja c. kr. dvornega zalagatelja HEUNKIRCrlEN (Spodnje avstrijsko.) Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku jm » 2 K. avst. vel j. Tovarne za kože, obleko itd. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in katnuot skarn. 13 mehaničnih delavni*1. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. T naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 10 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in k oni t te. 32 napeljav električne luci. Kakor tudi Tovarne za Peri 1 niče, Predilnice, Tovarne za parafin iti -erezin, » sardine, Mline, Podjetja za napravljanje s»»li, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja, Naprave za vodno silo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta um je lilo rostevljeuili: HI mctcrjcv ta plin in petrolej in 65 parnih strojev podpirajte družbo Cirila in jKetofa i Jaz fin a Csitlag Z4UM.A DALMATINSKIH VIN iz lastnih kletij in ISTRSKI TERAN, ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčmar-jeni iu restavraterjem. Simeon Pavlinović. u!. Chiozza It. Narodne obleke (kostumi). Pod p sani javlja, da ima na razpolago 2<) narodnih oblek, (12 ženskih in 8 roožkih) katere izposoj tije po primerni odškodnini toliko narodnim društvom, kolikor tudi posa-n,ozn:Kt in. Oglasiti se je vsaki dan od 8.— 9. zjutraj in od .">. ure pop. naj rej pri slugi >De!alskega j od j »ornega dnt4tva«, ulica ma-lepa mlina št. 1, 1. nadstropje. ODBOK pe'sk'eea iroštra ..Kolo" t Trstu. Trpvina z železnino „Meriiir" PETER MAJDIČ v t EL.II. Ora>ka cesta št. V2. Zaloga lite teleznine in lite poste-klene posode iz Stechlavskih fužin grofa Waldsteina. Zaloga na debelo paličuega železa, žioe, /ebljev. železnine in vsega kovinskega blaga, po ste k lene potode iz pločevine, namiznega orodja, no/arskih izdelkov, možnarjev. svečnikov. likalnikov. kavinih mlinov, tehtnic, meril in uteži. I skrenili in železnih kotlov in kotlov za žganje kuhati Poljedelski »troji, -lamoreziiiee in m I a-tiliirc. »e^alke. eevi i/, železa in kanit-ii-seine. traverze, t olje, cement. strešna lepra L a. >tavl»no orodje, •»amokolnler iu dvokolniee. Gospa Ana Csillaf/! Prosim, da takoj pošljete šest lončkov Va-ega preskusnega mazila za laščo las na naslov : Gospa grofica Cavriani-Auersperg Grad Gleichenberg pri Gradcu. Blag. gospa. Ana Csillag! Izvolite mi kretom pošte poslati s povzetjem zopet 'i lončka Vašega izvrstnega mazila za raco las. Spoštovanjem Emilija p i Baumgarten. Stever. G os j,o Ana Csillag ! p Prosim Vas. da mi kretom pošte pošl-ete ea i«nček Taše izvrstne pomade. Ludv. vit. pi. Ljebig. Liberec. Blag. gvpa Ana Csillag! Va-e znamenite pomade prosi še en lonček Crof Srečko Conrey. Dunaj. Blag. Ana Csillag! Prosim Vam. da mi kretom pošte pošljete Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka. L. Sclmeng pl. Reindorf, c. kr. stotnika soproga v Pragi. Gospa Ana Csillag! l)u naj. Od Vas poslana mi Csillagova pomada je izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem. da siravno sem jo malo časa rabila. Radi izvrstnega delovanja jo Ivom toplo priporočala vsem prijateljem in znancem. Adela Sandrock. gledališka igralka. 1 raše blagu rod je! Uljudno prosim, da bi mi s poštnim povzetjem doposlala en lonček lahnega mazila. Gvido grof Starhemberg, Kiiposd- Blag. gospa Ana Csillag! Blagovolite mi Va-ega presku--enega mazila poslati »e 1 loneek. iaka Glrardi pl. Ebenstein. Trient. s svojimi 18.ri centimetrov dolgimi Lorelev-lasmi dobila sem jih vsled 14-me-sečne uporabe svoje saino-iznajdene pomade. To so najslovitiše avtoritete pri znale za jedino sredstvo, ki ne provzrota izpadanja las. povspešuje rast istih, poživlja lasnik povspešuje pri gospodih polno^ močno rast' brk ter daje že po kratki uporahi lasem na glavi kak r tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do naj višje starosti. f Cena lončka 1 gold. 2 gld., 3 gld.. 5 gld. Pošiljam po poiti vaak dan, ako ae sneiek naprej polije aii pa s poštnim povae^Jem povsem svetu In tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila ^na Csillag DUNAJ I., Seilergasse 5. Blagorodna gospa Ana Csillag! J hi na j ! Na uktz Njtne ekselence gospe pl. Szogveni-Marich prosim, da mi pošljete en lonček Ya-ega izvrstnega mazila za 3 gld. Sprejmite ob jednem zalivalo. Gospa grotinja se je o vspehu mazila izrazila jako pohvalno. Z odličnim spoštovanjem Frida Giesa. komorna gospa Njene ekselence Blag. gosjia Ana Csillag! Prosim Vas. da mi pošljete en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi. Grofica Vilma Metternich. Grad Rubein p. Merami, Tirolsko, Blag. gos f to Ana Csillag! Pošljite mi po povzetju 1 lonček Csillagovega mazila za ra-čo las kojega sem že imela. Spoštovanjem Kneg. Hoheniohe roj. kneg. Solm. Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vam, da mi Vaše slavno znane lasne poniade pošljete še en lonček. Mejnigrof A. Pallavicini. A banj Szemere. Gos/ia A na Csillag! Za Se enkratno pošiljatcv enega lončka Vašega izvrstnega mazila za lasi prosi Kneginja Karlota Cothen (Anhalt). 17,;. lila g. goSjta Ana Csillag Prosim Vas, da mi po poštnem povzetju po-ljete še en lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baselli. Enns. \Vestbahn. Blag. gos/ta Csillag! Slikal sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu, vsled čeaar Vas uljudno, da mi kretom pošte pošljete dva lončka Vas lepo pozdravlja Antonija We!onter, Gorica. Bekony-Sz. I-aszld. < i os pa . 1 na ( stUag.' Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega presku-šenega mazila za la^i. Grof Em. Esterhazy star. Vaše Blagorodje.' Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček Vašega preskuše-nega mazila za lasi. Grofica pl. Wurmbrandt. Birkfeld. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje iu prevažanje pohištva Rudolf Exner Xrst. — Via clclla Stazlonc 1 Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in j»o zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici 3 patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev. košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi. JAKOB BAMBIČ trgovec z jedilnim blanoin Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jest vin kolonijalij vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega — Najfineie testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja Iranko. Priporoča ^e pri najsolidnejšein delu in o zmernimi eenani. IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. Giovanni st. — Tr>t Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla: velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali druge zbobe. Operateur kurjih očes (kalist) diplomatični speeij al ist Giordani ima svoj ambu-latorij na Korzu ;t. "2:5 II. Ordinuje od 8. predp. do »;. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez ni-kakoršuih bolečin. Ja kob J e 1 lec Pekarna in sladčičarna v Trstu, ulica ^ette Fontane 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v : pecivo bodisi testo za navaden kruli ah sladčice. /.a-1 oga moke iz prvih ogeiskih mlinov.__ Blagorodna gospa -Im« Csillag! iz- prosim. da na spodnji naslov blagovolite poslati za ekseleneo gospo grofico Kielmansegg. namestnico na Dunaju. Gosp. ulice ij. 3 lončke pomade po 2 gld. za ohvanjenje lasij. katent je izkazala dobre vspehe. >pi »štovanjem Irma Ptetzl. komorna gospa Njen. ekselence. Tvrflka Scliivitz & C.i v Trstu inženjerja Živica se priporoča -vojim rojakom. Prodaja stroje in orodje za kmetijstvo iu obrtništvo in vse dotične predmete najbolje sestave in izdelitve po raj nižjih cenah. Posebno priporoča svoje nepreueh-ljive stiskalnice za grozdje, tropine in sadje, svoje dobro znane škropilnice proti peronospori in drugim sadnim boleznim in mrčesom, brentače ..Kmerje". la-gleje in trdneje od lesenih in železnih. Izdeluje načrte in tudi izvršuje dela vodovodov, vodnjakov, cest. mlinov in druzih industrijalnih podvzttij. Popravlja tudi stroje. Bogata njena zaloga in pi-arna nahaja -e na vog-ulice Ghega iu Trgovinske ulice. LahonPnas bojkotirajo Nemci Nemce podpirajo rflovani mi trpimo. Ste li gluhi?? Vsaka vrst ffluliosti in slabega sluha se ozdravi z našo novo iznajdbo. Samo giu-horojeni so neozdravljivi. Šumenje v ušesih, preneha takoj. Opišiti Vaš slučaj. Preiskovanja iu navodila brezplačna. Vsaki se zamore z malimi troški doma sam ozdraviti. Internatioiialiii zavod za zdravljenje ušes, 596 La Salle Ave., Chicago, HI