PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu 13• maj-a 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad erknim, razmnožen na = kl°stil. Od 5. do 17. se-Pie m b ra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v ovcu pri Gorenji Trebu-J’ od 18. septembra 1944 ° 1- maja 1945 v tiskarni ”81 oveni ja« pod Vojskim ldnji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Jer je izšla zadnja števil-a- Bil je edini tiskani par-‘l2anski DNEVNIK v zapisni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 240 (13.178)
Trst, petek, 28. oktobra 1988
Po izidu glasovanja o »zlatih zaporih«
Sterpa zapušča preiskovalno komisijo
RIM — Med tistimi, ki so po predvčerajšnjem glasovanju o škandalu »zlatih zaporov« razočarani, Pptrti in ogorčeni zapustili dvorano poslanske zbornice, se je zdel najbolj potrt in razočaran predsednik niedparlamentarne preiskovalne komisije Egidio Sterpa, ki je tudi podtajnik liberalne stranke. V veliki veži Palače Montecitorio se je dolgo zadržal z novinarji ter se malodušno zmigujoč z glavo spraševal, kakšen smisel je pravzaprav imelo delo njegove komisije. V kaj lahko še verjamemo v takšnih pogo-Rh, je ponavljal, obrnjen na mlajšega novinarja.
Vse svoje razočaranje je Sterpa včeraj še učinkoviteje izrazil z odmevno potezo. Predsednikoma senata in poslanske zbornice je namreč poslal pismo, s katerim napoveduje svoj odstop s predsedniškega ntesta preiskovalne komisije. Nobenega smisla nima, na še naprej podpiram obstoj komisije, ko pa je po-Pplnoma jasno, da ne more več delovati. To je v jnstvu smisel njegove odločitve. Edina naloga, ki je komisiji po predvčerajšnjem glasovanju preostala, je la, da izgublja čas do konca leta. Potem bo itak prečkava prepuščena rednemu sodstvu.
Predsednika senata in poslanske zbornice bosta korala sedaj odločati, ali sprejmeta odstop. Dejstvo Pa je, da je Sterpova odločitev močno odjeknila v Političnih krogih. Predstavniki opozicije priznavajo t^terpi pogum, korektnost in doslednost, za KD, PSI ln PSDI pa je ta gesta nerazumljiva.
Predsedstvo SR Slovenije bodo kmalu izpopolnili
Kandidacijska konferenca SZDL izbrala kandidata za predsedstvo
Uradni kandidat bo dr. Ivan Ribnikar - Alternativni kandidat Igor Bavčar ni prejel zadostnega števila glasov - Sedaj se morajo še izreči vse občine
BOGO SAMSA
Med včerajšnjim glasovanjem o kandidatu za predsedstvo	(foto Srdan Živulovič)
LJUBLJANA — Delegati republiške kandidacijske konference pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije so včeraj na tajnem glasovanju z večino glasov kandidirali dr. Ivana Ribnikarja za člana predsedstva SR Slovenije. Igor Bavčar, kandidat Zveze socialistične mladine, torej ni uspel, vendar pa se je zanj izreklo precejšnje število delegatov.
Na pomladanskih volitvah je bil izvoljen za predsednika slovenske republike Janez Stanovnik, ki je že bil član predsedstva. S tem se je izpraznilo njegovo mesto in pričel se je zapleten postopek kandidature. Kandidatno listo sestavlja SZDL na sestankih občinskih organizacij. Po daljšem postopku so včeraj izmed številnih imen izbrali na kandidatni listi sedem kandidatov. Na kandidacijskih konferencah so izvoljeni tudi člani republiške kandidacijske komisije, ki so moralno obvezani, da volijo za kandidata, za katerega se je izrekla njihova občinska organizacija.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Maternice v najem
VOJMIR TAVČAR
2 ^ed nekaj meseci je v svetu iz-je a‘ ostro razpravo primer ženske, ki Sj, Posodila" maternico hčerki in no-^ ® njenega otroka. Bila je hkrati r ° ' in stara mati otroka, ki ga je rn'f a- Sedaj se Italija sprašuje o pri-So ,r.u dvajsetletne hčerke, ki je "po-J?wa maternico materi in je hkrati jfQ 1 in sestra komaj rojenega otro-
fiališča javnega mnenja in zdrav-
ico
ju‘0v so ob teh primerih povsem de-• Q- Tisti, ki se ukvarjajo z umet-, oplojevanjem in spočenjanjem
Tisti, ki se ukvarjajo z umet
io°^ v epruveti, v bistvu opravičuje-osrsY?je delo, češ da na ta način in .1° Pore, ki bi bili sicer nesrečni l^iromašeni, ker ne morejo imeti r*h otrok. Drugi ocenjujejo tako SkoHrlC k°i nemoralno in tudi ker bi lahko otrok imel spe o ude posledice, ko jajčece ali sjje 1710 nimata zadostne življenjske ” Zq normalno oploditev. jer °olem - sicer v veliko bolj ome-pfeP1 obsegu - je bruhnil na dan gjC Petnajstimi leti, ko je britanski hns,,09i Simon Fishel omogočil Odtl-ek prvega otroka v epruveti. Urne?t So v razvitih državah tehniko njjj Fega oplojevanja tako izpopol-spj se je tolikokrat poslužili, da nQf m več VEST. Danes so VESTI kiol^niške maternice", jutri bo C n ° VEST ženska, ki bo zanosila
Ob meni'
bje , Vsem tem se zastavlja vpraša-op/' am vse to vodi. Ali je umetno Vet,- ,evonje in spočetje otrok v epru-tehn n,aPredek? Z znanstvenega in 0tr0°.škega vidika ni dvomov: $eže/ epruvete so nedvomen do-%Q' 2 moralnega in etičnega gle-v0. -/Pa /e stvar veliko bolj vprašlji-a?fi če je potrebno najemanje t*,7nic. Kdor je prejšnji teden po ki je ZlP sledil pričevanju dekleta, Co^fkrati mati in sestra lastnega je bilo ~Se nj mo9el znebiti vtisa, da ev moralnega nasilja in se-)(oj. kljub trditvi, da je prosto-
netn0"
z veseljem sprejela svojo - nosečnost.
Cie; gt^v.,ia Pa se tudi drugo vpraša-V! kod ,ahko gre človek, do ka-!ebe ,"?ere (°hko manipulira samega zvp^,SVo/ ,rod in kljub temu ostane st svojemu bistvu.
5e
Začela se je razprava o osnutku kongresnega dokumenta
Levici je Occhetto všeč desnica pa ga ne odklanja
RIM — Učitelj je priznal svojega nekdanjega učenca. Med včerajšnjim zasedanjem centralnega komiteja KPI je namreč Pietro Ingrao odločno podprl tajnika stranke Occhetta, svojega nekdanjega privrženca, ko je bil le-ta še tajnik mladinske federacije. Ingrao je pozitivno ocenil osnutek kongresnega dokumenta, ki ga je predvčerajšnjim predstavil vsedržavni tajnik KPI. Ta osnutek je za priletnega voditelja strankine levice pomemben korak naprej v primerjavi s kongresom v Firencah. S tem je Ingrao zamašil usta vsem tistim, ki so trdili in pričakovali, da bo udaril po tajnikovem dokumentu. Nekateri so bili celo prepričani, da bo levica predložila v centralnem komiteju svoj alternativni osnutek. To se očitno ni zgodilo, kar izpričuje, da je Occhetto požel prepričljivo zmago v svojem prvem boju pred 18. kongresom stranke.
Druga (čeprav ne tako očitna) njegova zmaga je oprezno stališče voditelja strankine desnice Napo-litana, ki je tudi zadovoljen (čeprav z nekaterimi rezervami) z Occhettovim osnutkom. »Menim, da so splošne usmeritve tega osnutka vsekakor sprejemljive,« je jasno poudaril med svojim včerajšnjim posegom ter hotel s tem verjetno tudi razpršiti govorice, po katerih naj bi pripravljal čudne manevre proti Occhettu. V resnici pa se Napolitano verjetno vendarle pripravlja na boj, da bi dosegel določene spremembe v dokumentu, ki bi odgovarjale stališčem njegove struje.
Po vsem tem torej ne bo predstavitev alternativnih dokumentov ne z levice ne z desnice, če seveda odštejemo Cossuttovo skrajno levico, ki že po tradiciji predstavi svoj dokument. Izbira, ki se potemtakem ponuja tako levici kot desnici, je samo ta, da sprejmejo ali pa odklonijo Occhettov osnutek v njegovih splošnih postavkah, z morebitnimi popravki, ki jih tajnik ne odklanja in ki v bistvu ne spreminjajo tajnikove politične linije. Glede tega je bil Occhetto zelo jasen: ko bo dokument, vključno s popravki, dokončno izdelan, bo držala samo tista politična linija, ki jo bo izbral kongres. Napolitano je sicer izrazil nekaj pomislekov glede datuma kongresa. Po njegovem bi bilo primerneje, če bi se odvijal po evropskih parlamentarnih volitvah. Ni pa vztrajal pri teh svojih pomislekih. Nekateri menijo, da Napolitano že dolgo čaka na trenutek, da bi se postavil po robu sedanjemu tajniku. Po mnenju mnogih pa dejansko nima prave moči, pa tudi ne namenov, da bi se z Occhettom spopadel pred strankino bazo.
Ingrao pa je s svoje strani poudaril, da se morajo vsi pripadniki stranke svobodno izreči o predlogih vodstva, sicer bi dokumenti ostali le navadni kosi papirja. Pripravljen je tudi na avtokritiko, bistveno pa je po njegovem predvsem to, da lahko spregovorijo tudi tisti, ki nimajo v rokah vodilne palice.
G. R.
SKGZ o izključitvi Slovencev iz tržaškega občinskega odbora
Tržaški občinski odbor je sestavljen. V njem tokrat ni slovenskih predstavnikov in je tako prekinjena dolgoletna prisotnost, ki je imela od Hreščakove izvolitve naprej svoj nesporen demokratičen pomen v narodnostno mešanem mestu. Slovenska kulturno-gospodarska zveza energično obsoja nacionalistično naravnanost političnih sil tržaške občinske koalicije, ki niso dopustile, da bi bilo predstavnikom iz vrst slovenske narodnostne skupnosti omogočeno sodelovati pri upravljanju mesta.
To dejstvo, ki našo skupnost potiska nazaj v klimo povojnih nacionalističnih let, nam žal dokazuje, da se večinski del tržaške politike noče in ne zna znebiti nacionalistične ozkosti in strpnosti in da se vanjo še vedno bolj pogreza. Dokaz za to je tudi program koalicije, ki glede naše skupnosti v bistvu osvaja znana stališča Liste za Trst in drugih tržaških šovinistov, naj se slovenski manjšini zagotovi le ureditev obstoječega normativa. Težko bi si bilo predstavljati bolj klavrno obnašanje, ko se približuje leto 1992 in se v Evropi oblikujejo vedno jasnejša stališča o pravicah narodov in narodnosti. Trst se po zaslugi krajevne vodilne politike vztrajno oddaljuje od tistih evropskih dimenzij, na katere se tako rad in pogosto le verbalno sklicuje.
Utrjevanje italijansko-francoskih odnosov
ARLES — Ministrski predsednik De Mita se je včeraj udeležil devetega italij ansko-francoskega vrha. Z De Mito so v provansalsko mesto Arles dopotovali tudi zunanji minister Andreotti,zakladni minister Amato, obrambni minister Zanone, minister za industrijo Battaglia, minister za znanstvene raziskave Ruberti in minister za politiko Evropske skupnosti La Pergola. Srečanje med De' Mito in francoskim predsednikom Mitterran-dom pa je že peto letos.
Pogovori med italijanskim ministrskim predsednikom in Mitterrandom so se nanašali na aktualne mednarodne probleme, v glavnem na položaj v Libanonu in na Bližnjem vzhodu, na proces zbliževanja med Vzhodom in Zahodom ter na skupni evropski trg leta 1992. Ta problem sta pozneje razčlenila francoski in italijanski zunanji minister, ki sta razpravljala o možnosti kooperacije z
vzhodnimi državami, ki naj ne bi bila izrecno strateška. Veliko neznanko tako za Francijo kot za Italijo pa predstavlja prosto evropsko tržišče. Čeprav je njegova sprostitev tako rekoč pred vrati, ostaja Evropa brez ustreznega političnega vodstva. De Mita je na ta račun omenil, da bi morale vse večje evropske države usklajeno vzpostavljati stike z Vzhodom, saj bi nenadzorovana konkurenca lahko kvarno vplivala na skupni trg.
Kar pa se tiče izmenjav med Francijo in Italijo, sta De Mita in Mitter-rand poudarila vedno večje sodelovanje predvsem na gospodarskem poročju. Tržna izmenjava med obema državama dosega 45-50 tisoč milijard letno, obe državi pa načrtujeta še večjo sprostitev predvsem z omejitvijo birokratskih pregrad.
Na sliki (telefoto AP): najvidnejši predstavniki italijansko-francoske-ga vrha.
• Kandidat
Štiriurna splošna stavka je včeraj popolnoma ohromila Genovo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Včeraj so torej izvolili kandidata, katerega pa morajo sedaj potrditi občinske skupščine in mora prejeti dve tretjini glasov vseh občin v Sloveniji, šele nato ga republiška skupščina proglasi za člana predsedstva.
Mladinska organizacija je kandidirala za člana predsedstva Igorja Bavčarja, ki je postal širše znan zaradi odločne obrambe štirih slovenskih fantov, ki jih je vojaško sodišče obsodilo zaradi posesti vojaškega dokumenta. Svojo kandidaturo je včeraj sam prepričljivo zagovarjal in poudaril, da mora slovenska politika stopiti na nova pota širše demokratizacije. Ni dovolj proglašati pluralizem, temveč je treba ustvariti možnost povezovanja različnih interesov. Za ljudstvo so skupni imenovalec človekove pravice in svoboda. Bavčar je podčrtal, da mlade ljudi in ljudi, ki so se zbrali okrog gesla »za človekove pravice« ne vodi nobeno sovraštvo, ne idejno in ne politično. Nekoliko je omilil svoja prejšnja izvajanja o državljanski nepokorščini v zvezi s procesom pred vojaškim sodiščem in dejal, da to nikakor ni neko nasilno dejanje, temveč samo opozorilo.
Njegov programski in ideološki nasprotnik je bil prav tako po letih mlad, izredno prodoren Peter Bekeš, ki je v imenu slovenskih komunistov poudaril nekatera skupna izhodišča. Demokratične pridobitve je treba zakonito zavarovati in skrbeti, da bodo volilni postopki do kraja demokratično izvedeni. V isti sapi se ne more trditi, da smo za zakonitost in za civilno družbo in zahtevati neizvajanje zakonov. Zakoni so lahko sporni in nekateri prav gotovo so, toda treba je braniti družbeni red in ustanove. V konkretnem primeru slovenska ustava v členu 376 določa, da morajo člani predsedstva braniti z ustavo in zakoni predviden ustavni red, da morajo delovati v skladu z zakoni in da je nezdružljivo delovanje v ustanovah, ki se ne strinjajo z zakoni. Sedaj je v teku vrsta legalnih postopkov, da se spremeni zakon o vojaških sodiščih in o verbalnem deliktu, skupščina pa bi preučila okolnosti in zakonitost sodbe in postopka vojaškega sodišča. Ne more in ne sme se dvomiti o legitimnosti teh postopkov. Bekeš je izrekel priznanje Odboru za zaščito človekovih pravic, ki ga vodi Igor Bavčar, toda istočasno je tudi dejal, da se nikakor ne more strinjati s proglaševa-njem državljanske nepokorščine.
Glasovanje je bilo tajno, na prvem glasovanju so lahko delegati oddali po več glasov, in že takrat se je izkazalo, da ima velike možnosti za izvolitev kandidat, ki ga podpira slovenska uradna politika, predvsem Zveza komunistov. Na naslednjem glasovanju v balotaži, ko so delegati lahko oddali samo po en glas, je dr. Ivan Ribnikar prejel 123 glasov, Igor Bavčar pa 61. Skupno je bilo oddanih 184 glasov.
Zanimivo je, da se mladinska organizacija ni vdala. Njen predsednik je sicer čestital izvoljenemu kandidatu, obenem pa je napovedal, da bodo skušali zbrati vsaj eno tretjino občin, da bi se izrekle proti kandidatu, s čimer bi bil včerajšnji rezultat neveljaven.
Na zaključnem zborovanju so delavci izžvižgali podžupana in sindikalista
GENOVA — Včerajšnja štiriurna splošna stavka je popolnoma ohromila Genovo in njeno okolico. Več kot 20 tisoč delavcev je s stavko izrazilo nezadovoljstvo zaradi ukrepov vlade in družbe IRI, ki nameravata zapreti železarno Čampi, ki je med drugim tudi eden najsodobnejših tovrstnih objektov v Evropi. Zaprtje je baje neizbežno, saj ga pogojuje splošna sektorska kriza, ki se širi že po vsej Evropi. Vlada in IRI pa doslej še nista izdelali alternativnih načrtov, tudi usoda nekaj tisoč delavcev je še neznana. Vendar je splošna zaposlitvena raven v Liguriji močno ogrožena, saj je v zadnjih petih letih ostalo brez dela 4 tisoč ljudi.
Čeprav sta obe povorki, ki sta se zaključili na Trgu De Ferrari, potekali mirno in omikano, je na zaključnem shodu prišlo do incidentov, ki verjetno ne bodo ostali brez posledic. Delavci so izžvižgali najprej genovskega socialističnega podžupana Fabia Morchio, s težavo pa sta prišla do besede tudi
predstavnika CISL in UIL Barci in Ot-tonello. Žvižgi in protestni vzkliki so se polegli šele, ko je na govorniški oder stopil vsedržavni tajnik FIOM Agostini. Predstavnik UIL je takoj p° manifestaciji napovedal, da bo - strogo ukrepal proti skupini železarjev, ki so motili shod. Dejal je namreč, da je med njimi prepoznal člane tovarniškega sveta železarne Čampi iz vrst sindikata CGIL.
Genovski delavci pa niso protestirali samo zaradi dramatičnega položaja v železarni. Ligurija, ki ima vse pogoje za vsestranski industrijski razvoj, postaja vse bolj »emarginirana« dežela, državna podjetja neprestano krčijo delovna mesta, alternativnih pobud pa ni od nikoder. Splošne stavke so se v znak solidarnosti udeležila vsa podjetja in javne službe, kar se v zadnjih letih ni zgodilo, zaprte pa so bile tudi šole.
Na sliki (telefoto AP): množica delavcev na zaključnem shodu
Uspel črnski bojkot volitev v južnoafriške občinske svete
Pripadnica prepovedanega Afriškega narodnega kongresa Vasmina Pandy s svojo materjo, potem ko so jo oblasti zaradi volitev osvobodile	(AP)
JOHANNESBURG — Po prvih neuradnih podatkih je na občinskih volitvah v Južni Afriki, kjer so prvič istočasno volili belci, črnci, mešanci in Indijci, skrajno desničarska konservativna stranka utrdila svoj položaj, saj je osvojila 42 občinskih uprav na kmetijskem območju East Randa in v vaalskem industrijskem trikotniku. Vladajoča nacionalistična stranka predsednika Pietra W. Bothe je zaustavila konservativni napad v Orangeu, potrdila oblast v Pretorii in prvič prevzela nadzorstvo nad Johannesburgom. Liberalne politične skupine pa so utrdile svoj položaj v Durbanu in v Capetownu, kjer so premagale nacionaliste. Belci so se teh občinskih volitev udeležili skoraj stoodstotno, saj so na volitvah v bistvu morali oceniti »rasno odpiranje« vladajočih nacionalistov.
Povsem drugače je bilo v črnskih satelitskih mestih. Tu se je večina volilnih upravičencev odzvala pozivu protia-partheidskih organizacij in Cerkva, naj bojkotirajo te volitve. V Sowetu se je volitev udeležilo le 11 odstotkov upravičencev, kar je v bistvu le 2,8 odstotka vsega polnoletnega prebivalstva tega črnskega satelitskega mesta pri Johannesburgu, v Tembisi je bil ta odstotek še nižji, saj so se volitev udeležili le 3 odstotki upravičencev. V marsikaterem črnskem kraju pa sploh ni bilo kandidatov, kar zgovorno dokazuje, da temnopolto prebivalstvo ni nasedlo lažem vladajočih nacionalistov.
Vzpon konservativcev pa bo v marsikaterem kraju še poslabšal rasno diskriminacijo, tako da so te volitve v bistvu še bolj zapletle položaj v Južni Afriki. Konservativci, ki nasprotujejo celo lepotilnim omejitvam apartheida, so se že res okrepili, a Bothovi nacionalisti niso nazadovali, da v razmerju sil ni bistvenih novosti.
Generalna skupščina OZN je južnoafriške volitve najodločneje obsodila, ker nasprotujejo temeljnim načelom ustanovne listine OZN, pri glasovanju resolucije o obsodbi, so se vzdržale le ZDA in Velika Britanija.
Luciano Liggio bo lahko zaprosil za izhode iz ječe
CAGLIARI — Mafijski kolovodja corleonskega klana Luciano Liggio, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo in ki je že 14 let za zapahi, bo lahko občasno zapuščal zapor za krajše »dopuste«. Prizivno sodišče v Cagliariju mu je namreč za tisoč dni »znižalo« zaporno kazen, s tem pa je bil Liggio avtomatično deležen zakonskih olajšav. Sodniki so ta ukrep sprejeli zaradi Liggiovega zdravstvenega stanja in ker se je zapornik dobro vedel. Celo občastne kratke stike z jetniškimi pazniki so sodniki opravičili kot rezultat slabega zdravstvenega stanja.
To pa ni edina posledica skoraj triletnega »zapornega diskonta«, saj bo Liggio lahko sedaj že čez tri leta zaprosil za poseben zaporniški režim, ko je v ječi samo ponoči. Za pogojno prostost pa bo lahko zaprosil po 25 letih prestane kazni.
Sklep sodišča v Cagliariju bo nedvomno sprožil deljene reakcije. Luciano Liggio je zadnje štiri leta prebil v nuorskem zaporu Badu e Carros, kjer so nad njim vsaj nekoliko poostrili nadzorstvo. Pred tem pa obstajajo upravičeni sumi, da je Liggio tudi iz zapora vodil svoj klan.
Bivši guverner banke BiH o ozadjih Agrokomerca
BIHAČ — Pred velikim sodnim senatom višjega sodišča v Bihaču je včeraj pričal bivši guverner banke BiH Jure Pelivan, ki so ga zaradi vpletenosti v afero Agrokomerc obsodili na leto dni zapora. Njegovo pričanje je trajalo več ur, osvetlilo pa je ključne dogodke julija, avgusta in septembra lani, ko je izbruhnila afera. Poslovanje z menicami je bilo regularno in so ga ustrezno obravnavali vse do sredine minulega leta, ko sta se svet guvernerjev narodnih bank in ZIS znašla pred prepadom nezakonitega poslovanja Agrokomerca z menicami. Tedaj so določili meje tudi za poslovanje z menicami. Na vprašanje zagovornika pr-voobtoženega Abdiča, Branislava Tapuš-koviča je Pelivan povedal, da so po njegovem mnenju nekatere zahteve po po-
sojilih za izboljšanje likvidnosti odobrili že isti dan kot so bile vložene.
Pelivanu sta več vprašanj zastavila tudi obtožena Abdič in Pozderac. Abdič je želel, naj Pelivan pojasni odnos med izvršnim svetom BiH in njegovim bivšim predsednikom Josipom Lovrenovičem do reševanja problema Agrokomerčevega nezakonitega poslovanja z menicami. Pozderac je zahteval, naj pove, kakšen je bil kot voditelj v NBJ za BiH.
Pelivan ni hotel govoriti o poslovanju z menicami v odnosu do emisije za pokrivanje primanjkljaja z državami klirinškega področja, zato je prvoobtoženi Abdič zahteval, naj se pred sodnim senatom v Bihaču pojavi kot priča Franc Gerbec, član odbora za kreditno-denarni sistem v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ.	(dd)
Pogajanja o tranzitnem prometu med SFRJ, Avstrijo, Švico in EGS
LUKSEMBURG — EGS se mora v prihodnjih pogajanjih o tranzitnem prometu z Jugoslavijo, Avstrijo in s Švico držati načela recipročnosti. To bi pomenilo, da so v Luksemburgu ocenili ministri za promet EGS prost pristop teh treh držav na ceste EGS pod pogojem, da bi na svojem ozemlju omogočile nemoteno gibanje tovornjakov iz držav dvanajsterice.
Ministri so preučili predlog mandata o pogajanju za tranzitni promet med Jugoslavijo, Avstrijo in Švico, ki naj bi ga sprejeli do konca leta. Ugotovili so, da bi bilo treba posvetiti posebno pozornost cestnemu prometu. Poudarili so tudi pomen železniškega in kombiniranega cestno-železniškega prometa, še zlasti v primeru Švice.
V tej prvi ministrski razpravi o mandatu so sklenili, da je treba najti »uravnovešene in obojestranske koristi, ki bodo upoštevale tudi ohranitev človekovega okolja«. Evropska komisija, ki je podala predlog kandidata, meni, da je zaradi pomanjkljivosti infrastrukture in »omejitev, ki so jih glede tranzita vsilile tri sosede, transport blaga med državami EGS resno ogrožen.« Mandat predvideva tudi finančno podporo EGS projektom za izboljšanje prometne infrastrukture v tranzitnih državah.
Jugoslavija je v pripravljalnih pogajanjih predlagala, naj z novimi sporazumi zajemajo vse prometne veje, ne le cestnega in železniškega transporta, še zlasti zaradi ustanavljanja »enotnega trga« EGS leta 1992 (dd)
Islamska sveta vojna ponovno grozi italijanskim oblastem
Izraelske volitve: napeta kampanja
TEL AVIV — Le nekaj dni pred političnimi volitvami postaja ozračje v Izraelu vse bolj napeto, množijo pa se tudi fizični napadi na laburistične veljake, še posebno pa na zunanjega ministra Šimona Peresa. Do včerajšnjega nasilnega izpada je prišlo v mestu Ramat Gan, nedaleč od Tel Aviva. Neznanec, katerega so sicer kasneje aretirali, je namreč vrgel reklamni pano v šefa izraelske diplomacije. V zadnjih dneh so aktivisti desničarskega bloka Likud obmetavali Peresa, že s kamenjem, s kozarcem piva in z vodo polnimi plastičnimi vrečkami.
Besednega nasilja na račun Šimona Peresa pa v židovski državi itak ne beležijo več, saj ga je že preveč. V tem kontekstu je pomenljiv stavek, ki ga je izrekel ministrski predsednik Šamir. Dejal je, da so Arabci pri laburistih dobili ključ, s katerim bodo premagali Izrael. »Laburisti so v volilno kampanijo vključili predsednika Egipta Mubaraka in jordanskega kralja Huseina, zato me sploh ne bi presenetilo dejstvo, če bi za pomoč prosili tudi Arafata«. Komentar je v tem primeru itak odvečen.
Kralj Husein je v intervjuju za londonski dnevnik Al Hajat, ki izhaja v arabščini, dejal, da okoliščine za ustanovitev jordansko-palestinske konfederacije še niso dovolj zrele. Po njegovem mnenju je namreč nujno, da pred tem pride do ponovne celovite preučitve odnosa med jordanskim in vodstvom Organizacije za osvoboditev Palestine. Glede možnosti, da bi enotna jordansko-palestinska delegacija zastopala interese Palestincev na morebitni konferenci za mir na Bližnjem Vzhodu, pa je Husein dejal, da o tem na zadnjem srečanju z Arafatom v Akabi sploh ni bilo govora.
BEJRUT — Džihad eslami, Islamska sveta vojna je včeraj ponovno grozila italijanskim oblastem, ker so »krive Z® podrobno objavo podatkov o primeru aretacije libanonsk državljanke Aline Rizkallah«. Islamska džihad je italijansk vlado obtožila tudi za sodelovanje z izraelsko in amerišk ^ tajno službo, ki naj bi organizirali celotno afero. V podkr® pitev te trditve so islamski integralisti posredovali z zadnjim sporočilom tudi originalne posnetke dveh ameriški talcev, ki so še vedno v rokah proiranskih šiitov.	,
Vse kaže, da Aline Rizkallah res ni imela nič skupnega ugrabitelji ameriških talcev. Šef milanske politične polici (Digos) Achille Serra je namreč včeraj sporočil, da je bi pismo ameriškega talca Alana Steena ponarejeno. O tern ®. se strinjali tudi ameriški izvedenci, ki so z italijanski11? kolegi pregledovali pisano vsebino potovalke 36-letne b banonke. Žena je namreč imela pri sebi poleg ponarejen ga pisma še ponarejene ameriške dolarje, heroin in reP.r°h dukcije slik treh ameriških talcev. Vse to je Aline RizkaU skrivala v dvojnem dnu potovalke, ki naj bi bila namen]6". Aldu Anghessi, možu, ki je že imel opravka s pravico žara prepovedane prodaje ameriških min Iranu.
Prijavili 9 oseb zaradi strmoglavljenja ATR-42
MILAN — Državni pravdnik iz Coma Mario Del je zaradi strmoglavljenja letala ATR 42 obtožil devet o ki jih dolži nenamernega umora in sokrivde pri l6ta katastrofi. Huda letalska nesreča se je pripetila 15. “k-1” efi 1987 med poletom iz Milana v Frankfurt, umrlo pa je
37 potnikov in članov posadke.	. taia
Državni pravdnik je formalno obtožil izdelovalca le ATR-42, poznanega tudi kot colibri, Francoza Jeana Re štiri funkcionarje letalske družbe ATI, lastnice	ju
funkcionarja Italijanskega letalskega registra, ustano • je izdala potrdilo, da ATR-42 lahko leti. Del Franco je ° j. žil tudi tri funkcionarje glavnega vodstva civilnega . stva (Civilavia), ki nadzoruje priročnike za letenje m e skim družbam dovoljuje, da lahko uporabljajo dol sQ zračne poti. Kar se tiče priročnika za letenje s colibnje . preiskovalci ugotovili, da obstajajo vsaj trije različni priro
Po treh tednih neumornega skupnega boja proti sovražni naravi
Siva kita iz Barrowa sta spet svobodna Odločilen poseg sovjetskih ledolomilcev
BARROVV (ALJASKA) — »Saga iz arrovva« se je končala, ljudje z brez-,ejmh belih poljan so bili končno kos zadnjim debelim slojem ledu, tako “a sta se siva kita Poutu in Siku rešila v ~,enjh spon in zaplavala v svobodne 'de življenju nasproti.
Odločilnega pomena je bil poseg vjetskih ledolomilcev Vladimira Ar-njeva in Admirala Makarova, ki sta v / ?voiimi jeklenimi premci zagrizla dober ducat metrov debeli sloj ledu _ 9a.drobila kot kekse. Kita sta takoj čutila, da se bliža rešitev. Grozljivo „ vbnenje ledu, ki se je lomil pod 20-ti-etonsko težo Admirala Makarova, in , 9'ušujoče brbnenje propelerjev, ki jjjj Poganja 44-tisočkonjski motor, sta « za kita prava sinfonija, saj sta se prhala dober kilometer pod led in i, e°da tanek sloj novonastalega ledu n .neP°sredni bližini obeh železnih dni °V' Admiral Makarov je namreč ka^i ^ metrov, Vladimir Arsenjev pa k f mO metrov. Poutu in Siku sta nato c ^Pohlevna kužka sledila ledolomilca proti odprtemu morju. skih?VOmno je dil poseg obeh sovjet-d ledolomilcev odločilnega pome-
na, a brez naporov Eskimov kita ne bi doživela prihoda ledolomilcev. Dobre tri tedne je trajal boj proti naravi. Ameriške reševalne ekipe so poskusile najrazličnejše metode, a vsa tehnologija industrijsko najbolj razvite države sveta je odpovedala, več sreče so imeli Eskimi, ki so z navadnimi motorka-mi žagali led in s tem širili življenjski prostor kitom. V tem boju pa je eden od kitov opešal, tako da sta včerajšnjo svobodo dočakala le dva.
Po prvotnih trditvah, da kita ne bosta preživela, ko ju bodo rešili, so sedaj biologi prepričani, da bo dvojica že v prvih januarskih dneh zaplavala v tople kalifornijske vode. Po začetnem stresu sta se namreč kita privadila na človeka in na ves cirkus, ki se je odvijal poleg njiju.
Po srečnem koncu se bo marsikdo spraševal, ali je bil ves ta dragi cirkus smotrn. Že samo dejstvo, da sta se sinočnjega slavja Eskimov in Američanov udeležili tudi posadki ledolomilcev, pa opravičuje tak strošek. Led v človeških srcih se namreč lomi tudi na tak način.
Medtem ko se je po zadnjih vesteh izgubila vsaka sled za kitoma, nam arhivski posnetek zgovorno dokazuje, kako so se Eskimi trudili, da bi rešili živali	(Telefoto AP)
Alkoholizem stalno narašča zlasti na Jugu
NEAPELJ — Problem alkoholizma v Italiji stalno narašča, v nekaterih deželah pa je položaj že kar dramatičen. V Neaplju poteka prav te dni simpozij o problemu alkoholizma in statistični podatki so vse prej kot razveseljivi.
Samo ena tretjina Italijanov popolnoma abstinira, ostali, približno 38 milijonov, bolj ali manj redno pijejo alkoholne pijače. Lansko leto pa je bilo za »vinske bratce« nenavadno kruto. Zaradi prekomernega uživanja alkohola je umrlo kar 21 tisoč ljudi. Najpogostejša in najbolj uničujoča posledica alkoholizma je jetrna ciroza, v Italiji pa za njo umre več ljudi kot kjerkoli drugje na svetu. Leta 1950Je vsak popil povprečno 11 litrov alkoholnih pijač na leto, v osemdesetih letih pa se je povprečje zvišalo na 21 litrov letno. Največ smrti za jetrno cirozo pa beležijo v Kampaniji. Anketa, ki so jo izvedli med srednješolsko mladino je pokazala, da samo 25 odst. najstnikov sploh ne pije, ostali pa občasnega prekomernega pitja ne odklanjajo. Tudi potreba po zdravniški pomoči je v Kampaniji izredno velika, saj so izračunali, da je na vsakih 1000 bolnikov kar 50 alkoholikov, ki so veliko bolj podvrženi raznim obolenjem kot abstinenti.
Program načrtovanja družin na Kosovu v zastoju
. Beograd od 100.000 doiar-07nj i B*1 ie Prec* desetimi leti sklad n x Za razv°j namenil programu za aertovanje družine na Kosovu, je ~Uo izplačanih le 16.000. To je za snjug povedala Danica Šašič, se-STm*3 sveta Zvezne konference /.DL Jugoslavije za načrtovanje nruzine.
Sklad ta sredstva izplačuje vsake i mesece na temelju poročil o tem, J je bilo v predhodnem obdobju orjenega. Izvajanje programa, ka-l«ega nosilec je bil prištinski inšti-■ za socialno medicino, se je zače-so uta 1BB0, a se je že po šestih meri o	Pre*cinil° zaradi kontrarevolu-
n* i	dogodkov na Kosovu. V
d s k- jih letih niso storili ničesar, _ . . načrtovane dejavnosti oživili, dir°i 6 skiad OZN program suspen-al, odobrena sredstva pa so od-Plavala.
š 6 zmeraj pa ostaja odprto vpra-v le'zakaj niso uresničili programa aanele' še toliko bolj, ker je načrto-enJ®.družine na Kosovu bilo in je nj, bistvenih zahtev v vseh politič-žav dokumentih. Poleg tega so dr-vna in partijska vodstva po vsej ni,,8'!1 opozarjala na »demografsko nnet °Z1i0<< na Kosovu, kjer je rod-uro bajvočja v Evropi, služi pa ljevSm™V* Protirev°lucionarnih ci-
(dd)
Dr. Medenica bo spomladi stopil pred sodišče v Švici
ŽENEVA — Za 17. april prihodnjega leta so napovedali dogodek, ki ga tudi v svetu in ne le v Jugoslaviji nestrpno pričakujejo: pred sodiščem v Ženevi bodo začeli soditi doktorju Rajku Medenici, sojenje pa naj bi trajalo do konca maja prihodnjega leta. Že zdaj ocenjujejo, da bo imelo naj višje kantonalno sodišče Ženeve obilo dela, da bo razvozljalo klobčič afere z lažnimi fakturami.
Doktor Medenica, ki trenutno živi in dela v ZDA, je svojčas izjavil, da bo prišel na obravnavo, ker bojda želi prispevati k razčiščevanju podrobnosti iz obtožnice, ki je nastala na podlagi resnično obsežnega spisa in dokumentacije. Gre, resnici na ljubo, za manjšo »knjižnico« 176 zvezkov debelih po nekaj deset centimetrov.
Afera Medenica pa traja že leto dni. Preiskovalni postopek je bil dolg, obravnave med preiskavo so bile prelagane, odvetniki doktorja Me-
denice pa so izkoristili vse zakonite in druge možnosti, da so zadevo zavlačevali do maksimuma. Medenica je nastopal na televiziji, dajal intervjuje časopisom, ko pa so ga leta 1984 po plačilu velikanske varščine in po 16 mesecih preiskovalnega zapora pustili na prostost, je odšel v ZDA. V Švici kot zdravnik ni imel kaj početi, v Združenih državah pa se je znašel - postal je ameriški državljan in celo profesor na medicinski univerzi v Južni Karolini. Nekateri ugledni državljani ZDA so celo predlagali Jugoslaviji, naj Medenico oprostijo kazni, saj je bil tam v odsotnosti obsojen na 20 let zapora in odvzem imetja in vseh odlikovanj.
Poznavalci ocenjujejo, da je dr. Rajko Medenica jugoslovansko socialno zavarovanje oškodoval za skorajda šest in pol milijona švicarskih frankov.
Šimpanz je lahko odličen sogovornik
MILAN —V Milanu so imeli te dni nenavadno znanstveno konferenco. Med številnimi domačimi in tujimi strokovnjaki se je je udeležila tudi četverica... šimpanzov. Živali pa niso samo bolščale v prisotne, pač pa so z njimi komunicirale. Na svojevrsten način sicer, pa vendar.
Prof. Roger Fouts in njegova žena Deborah se že vrsto let trudita, da bi šimpanze — najbolj inteligentno opičjo pasmo -naučila govoriti. Doslej jima je uspelo le, da se s šimpanzi pogovarjata z znaki in gibi ASL, to je z abecedo gluhonemih. Njuna najuspešnejša učenka je 23-letna šimpanzinja VVashoe, ki obvlada že 200 znakov. Pa še ni vse; pred desetimi leti je posvojila novorojenega šimpanza Louisa in tudi njega naučila nekaj znakov, ne da bi jo učitelja silila v to.
V Ulstru spet dva atentata
LONDON — V Ulstru so verjetno irski separatisti izvedli dva atentata, ki sta terjala življenje enega policijskega agenta in enega poštnega uslužbenca, drugi policijski agent pa je bil huje ranjen. Policaja sta se z izvidniš-kim avtomobilom peljala po samotni cesti v pokrajini Fermanagh, ko sta naletela na pravo zasedo. Pismonoša VVilson Smith pa se je po končani službi v Belfastu nameraval vrniti domov. Ko je sedel v avtomobil in prižgal motor, je avto eksplodiral.
Dvojna perspektiva
Pandi Nan Nan (zgoraj) in Le Le (spodaj) bosta konec tedna preživela v živalskem vrtu v Toledu. Novo okolje si ogledujeta vsak iz svoje perspektive (Telefoto AP)
NEW YORK — Tako kot so upake na tesnilih vesoljskega t o* ° Challenger povzročila ka-strofalno nesrečo, tako so tudi nedavno odkrite napake na veči-ameriških jedrskih reaktorjev, kaProizvaiaj° plutonij in tritij, s h er‘m so napolnjene atomske ril&Jk' tukajšnjo javnost opozo-„	’ ua so se ZDA v zadnjih de-
euftph nekajkrat le za las izo-Ppa" katastrofi "černobilskega
J™ nekaj dnevi je tudi ame-1 sekretar za energijo John n™m9J,on iavno priznal, da se D en^.a jedrska industrija, ki rp Iz.Vaia za Pentagon sooča z ™ Problemi, oziroma, da so ti k nekatere reaktorje ustavi-k'er SP nevarni za okolico. Nebih 11 ’zmed teh reaktorjev so v n ZtJrajeni v 40 letih, oziroma r/rei 6m abdohju ameriškega je-ega programa.
nr>^acti velikih težav in nevar-mPr2 Za ukplico so morali na pri-renk»USfavifl obratovanje kar 8 lin n jorjev v jedrski centrali v v	jedrski centrali "Sa-
petj.au River" delata od skupno zQr . Teaktorjev samo še dva, nia ni radioaktivnega onesnaže-dei - tja so morali zapreti večji FlatJec*rske centrale v Rocky on	Cotoradu, osebje jedrske-
že	ra Perland v Cincinnatiju
va h *aJ tednov stavka in zahte-ise varnostne pogoje itd.
Posledice delovanja reaktorjev za potrebe vojaške industrije
ZDA se soočajo z nevarnostjo obširne jedrske onesnaženosti
Hudi varnostni problemi, s katerimi se že nekaj let ukvarjajo reaktorji, ki proizvajajo jedrske prvine, s katerimi so napolnjene atomske bombe, so prišli na dan po kapljah oziroma na nedavnem zasedanju kongresnih odborov za varovanje okolja. Na tem zasedanju je eden izmed bivših varnostnih inženirjev jedrske centrale Savannah River v Južni Karolini odkril, da je na reaktorjih te centrale od 1952 leta prišlo do 30 resnih incidentov, ki bi se lahko končali zelo tragično. Reaktorji, ki delajo za Pentagon, namreč niso podvrženi civilni kontroli, poleg tega zanje ne veljajo niti zelo strogi varnostni predpisi, ki se jih morajo držati ameriške komercialne jedrske centrale. Ker so bili (skoraj) vsi podatki o varnostnih in drugih problemih, s katerimi se soočajo v tako imenovanih federalnih jedrskih centralah, ki delajo za pentagon, označeni za strogo zaupne, javnost doslej zanje praktično ni vedela.
Različna ameriška ekološka gibanja so v zadnjih tednih na osnovi zakona o pravici do svobodnega pristopa do informacij, prišla do novih podatkov o 9klo-vanju oziroma težavah teh reaktorjev. Nekateri izmed teh podatkov so prav šokantni.
Osebje jedrske centrale v Han-fordu je na primer pred leti spustilo v zrak radioaktivne pline, katerih radioaktivnost je presegala 5.050 kirijev. Do izpustitve teh plinov, zaradi katerih je bila okolica te jedrske elektrarne približno 10 krat bolj radioaktivna kot ob nesreči v Černobilu, je prišlo zavestno, zato da bi v praksi preizkusili ali je mogoče povečati učinkovitost reaktorja. Posledice tega eksperimenta še niso znane, področje blizu centrale, kjer se je v zadnjih letih bistveno povečalo število rakastih obolenj, pa je še pred objavo teh podatkov dobilo ime "milja smrti". Po prvih ocenah bo zbolelo za rakom ali pa imelo zaradi tega eksperimenta večje zdrav-
stvene težave najmanj 20 tisoč otrok, ki živijo v pokrogu približno 15 milj od te jedrske centrale.
Naslednji problem, ki vse bolj vznemirja javnost, je kam z jedrskimi odpadki? Guverner države Idaho, kjer je eno izmed največjih ameriških začasnih skladišč za jedrske odpadke, je na primer nedavno prepovedal vsako novo skladiščenje teh odpadkov v skladiščih te države, ki so povsem zasičena z jedrskimi odpadki. Ameriško centralno skladišče za jedrske odpadke, ki ga gradijo v državi Nova Mehika, po ocenah strokovnjakov ni varno. Zato bo do nadaljnjega ostalo zaprto. Zaenkrat federalne oblasti še niso našle odgovora na vprašanje, kje vsaj začasno skladiščiti te odpadke. Predsednik Reagan bo zaradi hudega odpora javnosti v krajih, ki pridejo v poštev za te namene, sklep o tem verjetno prepustil novemu predsedniku.
Po ocenah sekretarja za energijo bi federalne oblasti v na-
slednjih 10 letih rabile za čiščenje radioaktivnih odpadkov v bližini teh central in za izboljšanje varnosti v njih, med 170 in 200 milijard dolarjev. V trenutku, ko se ZDA soočajo s potrebo po radikalnem zmanjšanju proračunskega deficita, bo tako ogromna sredstva le težko zbrati.
Če večine reaktorjev v enem letu dni ne bodo usposobili za normalno obratovanje, bo ZDA kot trdijo funkcionarji Pentagona, zmanjkalo radioaktivnih snovi, predvsem tritija in plutonija, s katerimi polnijo atomske bombe. Namestnik sekretarja za ob rambo Robert Barker je pred dnevi po televiziji v dramatičnem tonu opozoril, "da se utegnejo ZDA v tem primeru začeti enostransko jedrsko razoroževa-ti, čeprav ne bodo sklenile novega dogovora s SZ". Predstavniki številnih ekoloških gibanj pa napovedujejo, da bodo zahtevali naj na 101. zasedanju kongresa sprožijo doslej največjo preiskavo o škodljivih posledicah obratovanja teh reaktorjev na zdravje Američanov. Prevladuje namreč prepričanje, da utegnejo oblasti zaradi strateških vzrokov dopustiti obnovitev obratovanja v (večini) teh reaktorjev, pa čeprav so zaradi starosti in izrabljenosti zelo nevarni za okolico.
UROŠ LIPUŠČEK
Uradnih vesti o dražbi pa še ni
Pittinijevi načrti za škedenjsko železarno
Dosedanje neuradne vesti, da si je furlanski industrijec Andrea Pittini vendarle zagotovil lastništvo bivše škedenjske železarne Terni, so dobile vsaj poluradno potrdilo, in to najprej iz sindikalnih krogov, nato pa še od samega Pittinija, čeprav pričakovanega uradnega sporočila iz Rima o izidu dražbe, ki je bila že 11. oktobra, še vedno ni.
Sam Andrea Pittini, lastnik družbe Ferriere Nord iz Osoppa, pa je včeraj v intervjuju potrdil, da se pripravlja na prevzem obrata in da upa, da bo to lahko storil do 1. januarja prihodnjega leta. Potrdil je tudi svoje načrte: podvojiti sedanjo produkcijo litega železa, odpreti še drugo peč, v drugi fazi pa razširiti produkcijo še na jeklo, pa čeprav glede te kovine obstajajo številne omejitve tako vsedržavnega značaja kot zaradi normativov Evropske gospodarske skupnosti.
Nekoliko manj spodbudni so njegovi načrti glede zaposlitve: sedanjih več kot tisoč delavcev (del teh je zdaj v dopolnilni blagajni) ne bo mogoče ohraniti, vendar naj bi v potenciranih obratih našlo delo okrog 850 ljudi.
Časovni roki pa so po izjavah samega Pittinija za sedaj še nekoliko megleni. Kot rečeno, naj bi furlanski industrijec dokončno in v celoti prevzel škedenjski obrat 1. januarja, v tem času pa naj bi se produkcija ne ustavila, ker bi prekinitev proizvodnje pomenila nove in težke stroške. Tovarna ni namreč avtomobil, kot se je izrazil Pittini, pri katerem le zavrtiš ključ in ga spet poženeš. Pa tudi delavci imajo pravico zvedeti, kakšna bo njihova usoda.
S posveta KD za mestno jedro po človekovi meri
Kakšen bo tržaški recept za prometno preureditev?
Pod geslom »Vrniti zgodovinskemu mestnemu jedru človeško dimenzijo« so se včeraj v palači Diana zbrali skoraj vsi, ki v Trstu tako ali drugače skrbijo (ali bi morali skrbeti) za urbanistično in prometno podobo našega mesta. Organizator posveta — s pomenljivim podnaslovom »Svobodno soočanje zamisli in predlogov« — mestna sekcija Krščanske demokracije F. Pecora-ri, je za govorniško mizo povabila vidne arhitekte in urbaniste, čeprav se zaradi delovnih zadržkov vabilu vsi niso odzvali. Svoje poglede na tržaške urbanistično-prometne razmere so prispevali arhitekti Gian Paolo Bartoli, Gigetta Tamaro, Pietro Cordara, Vinicio Montegan in Luci-ano Semerani ter inženir Giovanni Cervesi, medtem ko sta izostala predvidena prispevka profesorja Borisa Podrecce (moral bi govoriti o urbanistični izkušnji Salzburga) in arhitekta Corrada Terzija. Dopoldanski del posveta je zaključil manj kot 24 ur »star« občinski odbornik za urbanistiko in promet Eraldo Cecchini, medtem ko so po popoldanskem delu zasedanja sklepne misli prispevali tržaški župan Richetti, predsednik pokrajinske uprave Crozzoli in podtajnik pri ministrstvu za kulturne dobrine posl. Gianfranco Asto-ri. Za odločno in na trenutke razbremenilno vodenje dobro obiskanega srečanja je skrbel novinar deželnega sedeža RAI Ennio Severino.
Posvet pod znakom Krščanske demokracije seveda ni mogel obiti političnega predznaka, vendar bi bilo nepravično trditi, da je šlo za eno od demagoških zlorab kričečega problema tržaškega mestnega (ne)reda. Zlasti razprava je namreč izrazila jasno zahtevo po konkretnosti, po takojšnjosti in načrtnosti pri njegovem reševanju ter po strogem upoštevanju sodobnih ambienta-lističnih in ekoloških kriterijev. To pa še ne pomeni, da ni bilo slišati različnih not, še zlasti pri vprašanju omejevanja zasebnega motornega prometa v mestnem središču. Prisilne metode — so menili nekateri — ne rešujejo prometne prenasi-čenosti, saj prepoved prometa na enem območju preobremeni njegovo okolico. Drugi spet vidijo v takojšnji prepovedi prometa v najbolj izpostavljenih predelih mestnega jedra edino konkretno rešitev: probleme, ki jih bo taka prepoved nujno sprožila, bo moč reševati v naslednji fazi. Prepoved ali ne — ozadje ostaja isto in spet združuje različne poglede: gre namreč za vzporedno reševanje problema parkirišč in učinkovitosti javnega prevoza.
Ob teh temeljnih vprašanjih pa ne gre pozabiti še na kopico specifičnih, med katerimi je osrednje urbanistično-prometna ureditev središča v skladu s potrebami telesno prizadetih in ostarelih oseb: zaparkirani pločniki, skoraj popolno pomanjkanje prilagojenih pločnikov in stopnišč ter zvočnih in časovno prilagojenih semaforjev itd. Trst je v tem pogledu pač bolj podoben živopisanim tržnicam kot pa omikanemu srednjeevropskemu mestu!
Značilne bolonjske izkušnje so bile marsikomu izhodišče za poseg v razpravo, vendar pri tem ne smemo pozabiti na zelo razgibano lego in urbanistično naravo našega mesta, ki premore povečini ozke, vzpenjajoče se in vijugaste ulice. Prometna stiska se začenja že pred domačo hišo in se proti centru mesta vse bolj zaostruje. Urejanje parkirišč mora zato vzporedno s sanacijo zgodovinskega mestnega jedra, pri kateri je nujno upoštevati potrebe dovoza in odvoza ljudi in blaga. Poleg racionalne uporabe mestnih površin pa gre seveda tudi za racionalizacijo zasebnega motornega prometa, kateremu se tudi iz delovnih razlogov ni mogoče v celoti odpovedati.
Predsednik prevoznega podjetja ACT De Ga-vardo je poleg pripravljenosti za pomoč javnim upravam pri sestavljanju prometnega načrta, izrazil tudi zelo konkreten predlog: takoj bi se lahko odločili za postopen urnik odprtja šol, uradov in trgovin in se tako na najcenejši način izognili obupnim prometnim konicam. Ali je bilo res potrebno — se je še vprašal — čakati na prometno zmešnjavo zadnjih tednov za to, da začnemo misliti na rešitve? Marsikatera kritična pripomba je ob tem letela na račun skoraj štirimesečnega tržaškega »brezvladja« in še bolj na račun Staffie-rijeve uprave, ki ji ni prizanesel zlasti nov odbornik za urbanistiko in promet, socialist Cecchini. Prepoved motornega prometa pred božičem? Po njegovem mnenju gre za pravo smešni-co. Kroničnim strukturnim okvaram prometnega omrežja se je v zadnjem času pridružil še učinek bencinskih bonov in znašli smo se v položaju, ko je treba problem načeti povsem znova. Kako? S takojšnjim poskusnim zaprtjem zgodovinskega centra za motorni promet, z začetkom urejanja novih parkirišč na plačilo, z ureditvijo zelenih površin, z revizijo regulacijskega načrta glede na današnjo tržaško demografsko sliko, s skrbjo za potrebe telesno prizadetih — skratka z vsem, kar bo omogočilo vrnitev mestnega središča v človeške dimenzije. Nedvomno spodbuden program za začetek nezavidljive odborniške naloge! (vb)
Novembra v gledališču Verdi
Gostje iz Leipziga za prestižen koncert
Včeraj je bila v prostorih tržaške reklamne agencije C.p.L. (Ul. Giustiniano 8) uradna predstavitev koncerta, s katerim se bo 15. novembra ob 21. uri v Občinskem gledališču Giuseppe Verdi predstavil eden najuglednejših svetovnih orkestrov, in sicer Gewandhaus Orchester iz Leipziga. Posebnost te prireditve je že v tem, da jo v bistvu prireja zasebnik in ne - kot bi lahko upravičeno mislili - za podobne prireditve pristojna javna ustanova. Obenem pa je ta prireditev tudi dobrodelnega značaja. Del zaslužka je namreč namenjen Italijanskemu združenju za raziskave o raku (AIRC), točneje deželnemu oddelku tega združenja.
Gewandhaus Orchester sodi med najslavnejše svetovne orkestre, v evropskem merilu pa je to gotovo najuglednejši. Ponaša se lahko z več kot dvestoletno glasbeno tradicijo. Nastal je leta 1743 kot prvi nemški koncertni orkester, ki se je leta 1781 preimenoval po znameniti rezidenci, kjer so se v Lepzigu zbirali trgovci lanenih tkanin. Gawandha-us Orchester so od vsega začetka vodili slavni glasbeniki, kot so Felix Mendelssohn, Richard Wagner, Gustav Mahler in Richard Strauss. Od leta 1970 je umetniški vodja orkestra Kurt Masur, eden najslavnejših dirigentov svetovnega slovesa, ki večji del svojega časa posveča leipziškim glasbenikom, priložnostno pa vodi še znane evropske filharmonične orkestre, kot so tisti iz Berlina, z Dunaja, iz Leningrada, Stockholma in Londona. Kot dirigent se je Kurt Masur uveljavil tudi v ZDA, in sicer na čelu simfoničnih orkestrov iz Bostona, Chicaga, San Francisca, Dallasa, Clevelanda, Philadelphie in New Yorka. Masur je glasbeno dozorel ob klavirju, med drugim je študiral na slavni leipziški Hochschule fiir Musik in tam tudi začel svojo dirigentsko pot.
Z Gewandhaus Orchestrom bo v tržaškem gledališču Verdi nastopil tudi violinist Karl Suske, ki se prav tako kot ostali gostje uvršča med ugledne protagoniste današnjega glasbenega sveta. Svojo uspešno umetniško pot je začel prav v vrstah leipziškega orkestra, v katerem je kmalu postal prvi violinist in nato še član istoimenskega leipziškega kvarteta. Sam je ustanovil Kvartet Suske, s katerim se je predstavil doma in po svetu ter posnel številne Mozartove in Beethovnove kvartete za godala. Od leta 1978 je Karl Suske stalni profesor na glasbeni šoli v Weimarju.
Gevvandhaus Orchester se bo tržaškemu občinstvu predstavil s skladbami Beethovna, Schumanna in Mahlerja. Predprodaja vstopnic se bo začela že v sredo, 2. novembra, pri blagajni Občinskega gledališča Verdi. Agencija Cp.L. prireja ta enkratni glasbeni dogodek v sodelovanju z Deželo F-JK in z denarno podporo deželne finančne družbe Friulia. (dam)
Na zatožni klopi dezorganizacija v nujnih primerih
Anestezisti potrjujejo obtožbe o rizičnosti katinarske bolnice
Ali so resnične govorice, da je katinarska bolnišnica rizična in da bi lahko marsikateri bolnik preživel, če bi mu pravočasno pomagali? S tem vprašanjem smo se obrnili na anestezista dr. Ericeja, ki je zaposlen na Inštitutu za anestezijo in oživljanje katinarske bolnišnice, obenem pa je tudi sindikalni predstavnik svojih kolegov. Njegov odgovor ne dopušča dvomov: »To trditev potrjujem in obenem dodajam, da sem sam pred nekaj dnevi napisal poročilo, s katerim sem svojega predstojnika Mocavera seznanil s smrtnim primerom, ki se je pripetil zaradi predolgega čakanja na operacijski poseg. V bolnici, kot je katinarska, bi pol ure moralo biti dovolj, da se opravijo potrebni izvidi in da je operacijska ekipa nared. V omenjenem primeru pa smo na to čakali okrog dve uri. Za pacienta je bila notranja krvavitev usodna. To je bil najbolj eklatanten primer, vendar ni edini.«
Obtožba je izredno huda in skoraj neverjetna. Toda ko so nam Eriče in nekateri njegovi kolegi, ki so prisostvovali pogovoru, obrazložili razne okoliščine, nam je postala bolj razumljiva. Da se operacijski poseg lahko začne, je potrebnih šest ljudi: dva kirurga, anestezist, inštrumentar in dva bolničarja. V rednem delovnem urniku (okvirno od 8. do 14.30) jih ni težko zbrati. Težave nastanejo po 15. uri. Ker na katinarski bolnišnici ni predvidena stalna prisotnost kirurga (do prejšnjega ponedeljka niti anestezista), ga je v nujnem primeru treba klicati na dom. Pravzaprav so stvari nekoliko bolj komplicirane. Zdravnik, ki ugotovi nujen primer, mora poiskati dežurnega kirurga (po ustaljeni navadi so to kirurgi z oddelka za torakalno kirurgijo). Ko ta prispe v bolnišnico in si ogleda pacienta, odloči,
če je operacijski poseg res nujen. Če je, pokliče drugega kirurga in preostale člane operacijske ekipe. Čeprav mora vsak prihiteti najkasneje v 30 minutah, lahko mimogrede mine ena ura in več, da je ekipa zbrana, trdi Eriče.
S ponedeljkom so se anestezisti na lastno pobudo odločili, da bo eden od njih stalno prisoten. To izboljšuje njihovo pripravljenost, ustvarja pa tudi težave, kajti v rednem urniku je tako manj anestezistov. Pa smo pri težavah zaradi pomanjkanja osebja. Izvršilni načrt KZE predvideva 31 anestezistov in reanimatorjev, v resnici pa jih je le 27. »V povprečju imamo po 300 nadur na leto, skoraj vsi imamo še lanski dopust in neizkoriščene ure za študij,« pripoveduje dr. Eriče. Zanje je torej tako stanje redno in prav nič "izredno", kot je trdil zdravstveni vodja letos poleti, ko je dvema anestezistkama prepovedal, da bi izkoristili lanski dopust. Za anesteziste je tisti sklep bil prava zloraba oblasti in povsem nezakonit, kajti za organizacijo oddelka je pristojen le profesor Mocavero, trdijo. Kot znano, sta zdravnici vseeno šli na dopust, KZE pa ju je prijavila sodišču pod obtožbo, da sta neupravičeno zapustili delovno mesto in da nista nudili pomoči. »Bomo videli, kako se bo zadeva rešila na sodišču,« pravi Eriče, ki je glede tega precej optimist. Medtem pa se merjenje sil nadaljuje: anestezisti se togo držijo svojega urnika, čakalna doba na operacijski poseg pa se veča. Uvedba stalne dežurne službe je med drugim imela posledico, da je ena operacijska soba v katinarski bolnišnici neizkoriš-čena.	N. p.
Predlog resolucije deželnega sveta
Zeleni, DP in FG za namestitev sinhrotrona na območje ARI
Deželni svetovalci VVehrenfennig in Rossi za Zeleno listo, Cavallo za Proletarsko demokracijo, Vivian za Zelene in De Agostini za Furlansko gibanje so predstavili deželnemu svetu resolucijo o vprašanju lokacije sinhrotrona. V njenem uvodu je med drugim rečeno, da so botrovali izbiri lokacije na področju T8 pri Bazovici zaključki komisij, ki sta jima predsedovala prof. Fonda in prof. Rubbia, da pa so bili ti zaključki objavljeni, ne da bi bili podrobno tehnično argumentirani.
Te zaključke pa so z obilico tehničnih podatkov izpodbila naravovarstvena združenja in še posebno Svetovni sklad za naravo - WWF, ki so dokazala, da je sinhrotron mogoče namestiti na področju ARI znotraj Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, kjer ni problemov premočnih tresljajev, pretiranega izkopavanja ali pomanjkanja prostora za morebitno poznejše širjenje. Tehniki padriš-kega centra, je rečeno v resoluciji, niso na te ugovore nikoli odgovorili.
Resolucija nadalje ugotavlja, da je področje ARI že zdavnaj iznakaženo zaradi desetletnih vojaških manevrov, medtem ko je področje T8 (kot izhaja iz študij Tržaške univerze) dragoceno iz naturalističnega vidika, tako da bi vsekakor veljalo postaviti sinhrotron na ARI. Namestitev pri Bazovici, naglašajo podpisniki resolucije, bi poleg tega imela hude posledice kulturnega in gospodarskega značaja za slovensko prebivalstvo Krasa, ki so ga že v prejšnjih letih prizadela številna razlaščanja.
Resolucija nalaga predsedniku deželnega odbora, naj suspendira izplačilo deželne finančne pomoči družbi 'Sincrotrone Trieste" (pač pa naj poskrbi za morebitne višje stroške namestitve na ARI), naj zahteva od Tržaške občine, da spremeni svoje urbanistične sklepe glede področja T8 v korist področja ARI ih končno naj o vsem tem poroča deželnemu svetu.
Ob predstavitvi resolucije je Zelena lista objavila tudi polemično noto na račun deželnega svetovalca Slovenske skupnosti Brezigarja, ki da ni hotel podpisati resolucije, pač pa je sam naslovil na deželni odbor svoj dokument z enak0 vsebino in celo z istimi besedami in zahtevami.
Predsedstvo KZE: Položaj na Katinari je pod nadzorstvom
Predsedstvo KZE je na svoji zadnji seji vzelo v pretres zadnje razvoje spora z anestezisti in v tej zvezi objavilo poročilo za tisk, v katerem trdi, da je položaj "pod nadzorstvom" in da Katinara za bolnike sploh ni "rizična bolnica", pa čeprav je mogoče izboljšati operativnost sedanjih struktur, kar se bo dalo doseči z novimi zdravniki - anestezisti, za kar je KZE že zaprosilo Deželo.
Pač pa je predsedstvo KZE obžalovalo, da so izjave predstavnikov in-štitita za anestezijo in reanimacijo po časopisih razširile med prebivalstvom nepotreben alarmizem. Bolj korektno in koristno bi bilo, je rečeno v sporočilu KZE, uporabiti normalne komunikacijske kanale z univerzitetno in bolnišniško upravo.
V tej zvezi je predsedstvo KZE tudi "potrdilo pravilo", da mora vsak bolnišniški ali univerzitetni operater držati zase morebitna osebna mnenja o delovanju storitev. Za to so pristojni le "tehnični organi in upravitelji", ki da imajo "celostno vizijo potreb prebivalstva ob upoštevanju obstoječih razmer in razpoložljivih sredstev".
Zanimivo debatno srečanje na pobudo Skupine 85
Muzikalnost Trsta: stvarnost in mit
»Muzikalnost Trsta: stvarnost in mit«. Na to temo je bilo v sredo zvečer v dvorani Baroncini v^Jl. Trento 8 zanimivo debatno srečanje, za katero se je treba zahvaliti Skupini 85, ki je s tem večerom po poletnem premoru obnovila svojo, za tržaško mesto izjemno pomembno in dragoceno dejavnost. Privlačnost teme je potrdila precej številna udeležba občinstva, med katerim je bilo opaziti mnogo ljudi, ki se z glasbo poklicno ukvarjajo, in kot je v svojih uvodnih besedah v imenu Skupine 85 dejal prof. Pavle Merku, tudi mnogo mladih, kar vliva upanje, da se bo tudi v Trstu glasbeni okus (muzikalnost) le začel obračati k novim sodobnim tokovom. Glavna poročevalca večera sta bila priznani milanski, sicer v Parmi živeči muzikolog Marcello Conati in tržaški skladatelj mlajše generacije Fabio Nieder, moderator pa dolgoletni superintendant gledališča Verdi, prof. Giampaolo de Ferra.
Marcello Conati je sproščeno, na trenutke tudi duhovito, sicer pa z bogastvom poznavanja obravnaval »muzikalnost« Trsta v devetnajstem stoletju in se pri tem oslanjal na zgodovinske okoliščine, v katerih se je razvijal Trst, tako v gospodarskem kot držav-no-političnem kontekstu. Z mnogimi citati je ugotavljal, da je v muzikalnem smislu v prvi polovici stoletja Trst bil med vodilnimi mesti severovzhodne Italije (poleg Benetk) in da je glasbene tokove, predvsem v operni smeri, črpal iz Italije, srednjeevropski glasbeni vplivi (simfonična in komorna glasba) pa so pričeli prihajati vanj in preko Trsta v Italijo šele v drugi polovici stoletja. Menil je, da je Trst vedno
skušal delovati uravnovešeno. Ob koncu svojega izvajanja je obžaloval nezaslišano dejstvo, da tržaški -Verdijev gledališko glasbeni muzej »Carlo Schmidi« s svojim dragocenim bogastvom in zgodovinskim pričevanjem že toliko časa ni dostopen javnosti.
Skladatelj Fabio Nieder se je na kritičen in pogumen način lotil sedanje tržaške »muzikalnosti« z analizo samega pojma »muzikalnost« (navajajoč Bu-sonija) in nato razvijal svoje poglede na glasbo v Trstu v zadnjih desetletjih. Menil je, da so sodobni tokovi s severa začeli sicer prodirati v Trst prej kot drugam v Italijo, da pa je določena kulturna politika
reakcionarnih centrov mesta skušala zadušiti v®e kar je prihajalo novega, da pa še obstoječe barikad6 nimajo več dolgega življenja. Omenil je glasben® stike Trsta z Ljubljano in Gradcem kot dvema za sodobno glasbo živima središčema in z iskrenim Pr® pričanjem govoril o potrebi sožitja z glasbenim izr° Čilom in izrazom slovenske komponente mesta 1 zaledja kot skupnem bogastvu, kot »naši drugi dusi<-Premagati je treba pregrade, in to zdaj že začenja® razumeti, kajti to je naša specifičnost, je dejal Fabi^ Nieder, ki je v svoje kritične osti uprl tudi počasn sprejemanje glasbe našega časa.	,
Misli obeh predavateljev je na kratko P°vZta prof. de Ferra, (kot je lahko zelo površen tudi povzetek), ki je iz nakazane kritične panorame izluščil nekaj pozitivnih not iz svojih dolgoletn ^ izkušenj in soglašal z obema, da je treba gled naprej in govoriti ne toliko o preteklosti in se ^ njosti kot govoriti in predvsem delati za prihodi® , (Soglašal je tudi, da je zaprtje muzeja Schmidi turni škandal. Prof. Merku pa je v sklepnih bese^^. menil, da je večer postavil poleg kulturnih mnogo moralnih problemov. O njih je treba raz^^ ljati, odgovor nanje pa si mora dati najprej
sdm.	i-fig-
Debata se ni razvila, morda pa je za del pns ga občinstva bil zalogaj nakazane problematike darle prevelik? (jk)
Na sliki (z leve) Conati, De Ferra in Nieder (to
Križmančič).
Predstavniki RK ZSMS v gosteh Mladinskega odbora pri SKGZ
Sodelovanje mladih tudi v duhu delovne skupnosti Alpe-Jadran
Kljub nekaterim nasprotovanjem
EAPT izrekla prvi »da« za načrt Polis
Mladinski odbor pri Slovenski kultur-no-gospodarski zvezi je imel včeraj v gosteh novoizvoljene voditelje republiške konference Zveze socialistične mladi-ae Slovenije. Predsednika Jožeta Školj-ca' sekretarja Andreja Verliča, predsednika Sveta za mednarodne odnose Zorana Talerja in člana predsedstva ter odgovornega za šolstvo Romana Lauterja sta najprej sprejela predsednik SKGZ Klavsi Palčič in tajnik Dušan Udovič, ki sta goste seznanila z dejavnostjo SKGZ in napori za dosego zaščitnega zakona. V ZVez' z zadnjimi dogodki v Sloveniji in Jugoslaviji je Palčič poudaril, da je reši-tev iz družbeno-politične in gospodarske knze, ki jo preživlja Jugoslavija, možna le s pospešeno demokratizacijo in ob odprtih mejah, kajti vsaka druga rešitev bi unela negativne posledice tudi za slovensko manjšino.
Jože Školjč je izhajal iz ugotovitve, da ?° prav mladi najbolj potrpežljivi pri iskanju sporazumov in rešitev in da so pokazali veliko strpnost. Poudaril je, da je ob zadnjih dogodkih (sojenje četverici, neup°raba slovenščine, spoštovanje človekovih pravic in ustavne spremembe) ®s Prišlo do velike homogenosti med slovenskim narodom in slovensko politiko, vendar predvsem zaradi skupnega strahu. V dokaz, da je tudi v Sloveniji P°t do resnične demokratizacije težka, je navedel primer Igorja Bavčarja in njego-e neuspešne kandidature za člana predsedstva SRS. Glede širših okvirov pa je eJal, da si RK ZSMS močno prizadeva, 9 bi Slovenijo in Jugoslavijo vključeva-3 n *nte9racijske tokove z Evropo.
Delovno srečanje so mladi nato nada-levali z medsebojnim informiranjem in lzanjem konkretnih možnosti za pove-ovanje mladine tako v duhu slovenskega enotnega kulturnega prostora kot Udi v okviru skupnosti Alpe-Jadran.
u® s***“ (f°t° Križmančič); med včerajšnjim srečanjem na sedežu SKGZ.
6 »ni i-EEE
»Projekt Polis«, po katerem naj bi na območju stare prostocarinske cone v tržaškem pristanišču zrasel sodoben po-slovno-storitveni center, je včeraj slavil le delno zmago. Upravni svet Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče bi ga bil moral odobriti že preteklega 11. oktobra, ko je sprejemal temeljne smernice za bodoči razvoj pristanišča in njegovih površin, vendar so sprejetje na pritisk tržaških socialistov preložili na včeraj. Medtem pa so se sestala pokrajinska tajništva KD, PSI in LpT (ki ji projekt prav tako ni po volji) in se dogovorila, da naj bi iz programskih interesov koalicije zaenkrat sprejeli projekt le kot študijo in ga odobrili šele kasneje, ko ga bo mogoče uskladiti z deželnim projektom Ital-stat Bonifiche.
Tako je upravni svet EAPT včeraj sprejel elaborat prve izvedbene faze projekta za izgradnjo poslovno-finančnega centra družbe Polis, v kateri so udeležene finančne skupine Fiatimpresit, Generali in Finporto. Gre za center, v katerem se bodo tesno prepletale visoko specializirane in različne službe, katerih skupni imenovalec je prav v tem, da so vezane na pristaniško dejavnost. Povsem nova struktura torej, ki bi morala sprejeti
Drevi izvolitev pokrajinskega odbora
Tržaški pokrajinski svet bo drevi izvolil nov odbor, ki ga bo, kot znano, vodil socialist Dario Crozzoli. Za podpredsednika Pokrajine bo izvoljen republikanec Cervesi, ki bo tudi vodil odborniški resor za kmetijstvo in šport, v odboru pa bodo še liberalec Berni, socialist Martini in demokristjani Brait, Dello Russo in Cannone, ki bo starejši odbornik. Predsednik Crozzoli bo drevi po vsej verjetnosti prebral programsko poročilo.
Drevi se bo sestal tudi tržaški občinski svet, ki bo začel razpravo o županovem političnem poročilu in o programu petstrankarske koalicije. Skupščina ima na dnevnem redu
tudi odobritev finančnega obračuna ze tekoče leto in izvolitev rednih svetovalskih komisij. Danes bo zasedalo tudi pokrajinsko vodstvo Krščanske demokracije, ki bo obravnavalo razkol med večinsko Biasuttijevo strujo in notranjo opozicijo, ki jo sestavljajo "baza" in morotejci. Do razkola je prišlo nekaj ur pred imenovanjem delegacije, ki zastopa stranko v novem občinskem odboru. Biasuttijevi struji so obljubili štiri odbomiška mesta, "bazi" in levici pa po enega. Večina pa se je morala po ostri razpravi odpovedati enemu odborniku na račun "baze", ki bo tako v novi upravi zastopana z dvema odbornikoma.
avantgardo tržaškega razvitega terciarnega sektorja in ponuditi gostoljubje tudi novemu sedežu največjega »domačega« finančnega mogotca Generali.
Predsednik Pristaniške ustanove Za-netti je včeraj izrazil veliko zadovoljstvo spričo formalnega začetka uresničevanja te tako temeljne pobude za razvoj Trsta in njegovega pristanišča v sodobni ekonomski in funkcionalni razsežnosti, ki edina lahko zagotovi konkurenčnost z velikimi tujimi pristanišči. Še posebno pomembno pa je za Zanettija dejstvo, da ta nov tržaški ekonomski model podpirajo vsedržavni ekonomski subjekti (Fiat in Generali, op. ur.) z investicijami zasebnega kapitala na našem območju. EAPT je z včerajšnjim dnem posredoval projekt Polis v oceno ustanovam, ki imajo pristojnost na tem področju, kot tudi v široko razpravo tržaškim gospodarskim in socialnim krogom. Želeti je sedaj — je podčrtal Zanetti— da bi se čim bolj pospešil postopek zbiranja pripomb in ugovorov ter nujnega usklajevanja med Deželo in Občino Trst, s čimer bi preprečili zamude pri začetku uresničevanja novih gospodarskih pobud v pristaniškem območju.
Tržaška PSI pa je včeraj preko svojega predstavnika Perellija pozitivno ocenila dejstvo, da je bilo sprejetje variante k regulacijskemu načrtu EAPT odloženo na kasnejši čas, ko ga bo moč uskladiti z načrtom celovitega gospodarskega razvoja vsega mesta. PSI namreč že dolgo vztraja pri nujnosti usklajevanja deželnih, občinskih in pristaniških urbanističnih inštrumentov in pri primernosti izrabe vseh potencialnih ekonomskih možnosti pristaniškega območja.
Svoje mnenje so izrazili tudi tržaški komunisti, ki obsojajo strumentalna nasprotovanja v trenutku, ko bi morali projekt sprejeti in se sprašujejo, zakaj je toliko časa tičal v predalu, ne da bi se pristojne javne uprave izrazile o tej temeljni izbiri za prihodnost.
Sinoči v tržaškem Kulturnem domu
Ljubljanski orkester otvoril sezono GM
Panom™ °n'^nl orltester RTV Ljubljana s solistom klarinetistom Alojzom Zu-Simfnn • v • s*no*"' odprl letošnjo jubilejno koncertno sezono Glasbene matice. Tusiifa!^1 Ljubljana, ki jih vodi dirigent Anton Nanut so izvedli dela a’ Gormmerja in Ludwiga Van Beethovna.
v trža^em*5t0 Križmantič): Ljubljanski orkester med sinočnjim nastopom
Nova pobuda v TK Galeriji
Demetrij Cej je domiselno predstavil svojo razstavo
V galeriji Tržaške knjigarne smo bili sinoči priča odprtju razstave del Demetrija Geja. Odprtju v dobesednem pomenu, za katero je poskrbel sam umetnik. Na dvorišču Tržaške knjigarne je postavil ogromno, nekaj metrov visoko pročelje, kraškemu dimniku podobno papirnato zaveso, ki se je s spiralastega zunanjega stopnišča spuščala in se širila do tal. Medtem ko je likovni kritik Jožko Vetrih v notranjih prostorih nakazal značilnosti najnovejšega Gejevega dela, je slikar na dvorišču nekajkrat potegnil s čvrstim zamahom z belim čopičem po modrikasti zavesi, nato vzel v roke rezilo in zrezal v sredini odprtino, iz katere je stopila plavolaska in prisotnim naznanila, da je to pač pravo odprtje razstave.
Demetrij Cej, slovenski slikar in scenograf (zaveso na dvorišču je mogoče tolmačiti kot umetnikov obulus dolgoletnemu scenografskemu delu), razstavlja v galeriji Tržaške knjigarne vrsto velikih slik, ki so nastale v letošnjem letu, nekaj manjših iz prejšnjih let in niz kock, ki pripete z verižico visijo sredi razstavnega prostora s stropa. Umetnostni kritik Jožko Vitrih
je v svoji predstavitvi poudaril, da ima Cej čisto svoj način izražanja, neke vrste abstraktni ekspresionizem, ki izhaja iz niza njegovih neenakomerno razcefranih površin in iz novih materia-
lov, ki jih pri tem uporablja za ustvarjanje.
Na sliki (Foto Križmančič): Demetrij Cej med ustvarjanjem na dvorišču Tržaške knjigarne.
Število steklih lisic je naraslo na šest
tfebnp ^ Z,a Pr°filakso živali iz Padove je opravil vse p našli v an?llze na mrtvem lisjaku, ki so ga gozdni čuv, so, {ja ■ sob°t° zvečer med Bazovico in Jezerom. Ugotov ki ja _ e Zlva* poginila za steklino. Ta smrtonosna boleze vo nunirw-.ma tudi za č,0veka, se v naših krajih preseneti šest steki h1" ' Sa^S0 v ne^ai več kot enem mesecu
našli k
izletnik v3 lsia^a le y soboto zjutraj zagledal nek tržai redarij L 1 If obvestil varnostne organe. Karabinjerji so jo v v, J. . ar zaman iskali bolno žival, proti večeru Glavo n« flni bazoviške fojbe končno našli gozdni čuvč ki izietn-v 3 S0.P°slali v Padovo, ostanke pa sežgali. Trži videl kar Slc,er. rekel. da je v bližini bazoviške foj Pretiraval ^ ?telcbh lisic. Po vsej verjetnosti je nekoli
Č6n£ ^ lebiloTolmhžrvaliteč61' “'"“h P* “
znova twfr,draVni^i KZE, gozdni čuvaji in krajevne upra Previdni rriaj? 1]udi' naj bodo med izleti v naravo skraj Um natakrvt-1^1 Psov morajo svoje živali voditi na vrvi Prosti tek c 1 na9°bčnike in jih nikakor ne smejo pustiti, Pse, Saj 1° naokoli. Ta pravila veljajo tudi za ceplje če žival n^1V? Pr°b steklini ni stoodstotno zanesljivo. Tu še Povedat- j 'ahko bolezen prenaša drugim. Treba bolnega n *■ fa se Prav blizu kraja, kjer so v soboto na
co. p0 J opoiune so na Reški cesti zagledali še eno li uPala nnKi;.vc'rJetnosti je bila stekla, saj bi se drugače s° iskali vo- 1 naseljem in to celo pri belem dnevu. Žr c ur, a za njo so izginili vsi sledovi.
Za sedaj izključujejo možnosti atentata
Silovit požar na sedežu PSI
Razdejanje na sedežu tržaške PSI	(Foto Križmančič)
Včeraj zvečer je izbruhnil požar v prostorih novega pokrajinskega sedeža PSI v Ulici Trento. Vzroki požara še niso znani, preiskovalci pa trenutno izključujejo možnost namernega požiga. Plameni so povzročili več kot sto milijonov lir škode, saj so popolnoma uničili vso električno napeljavo in čakalnico ter poškodovali tudi druge prostore.
Stanovalci hiše v Ul. Trento 1 so zaskrbljeni poklicali gasilce in jim povedali, da se iz stanovanja v prvem nadstropju vali gost dim. Na srečo se je kmalu izkazalo, da nevarnost ni velika in gasilci so že po dobrih dveh urah zaključlili z delom.
V Ul. Trento so prihiteli tudi podpredsednik Dežele Carbone, agenti letečega oddelka in karabinjerji. Vse kaže, da ni nihče vzel v poštev možnosti atentatata. Gasilci so povedali, da je do požara verjetno prišlo zaradi kratkega stika v stenski omarici, kjer so bili števci in varovalke. Ljudje, ki stanujejo v bližini so povedali, da so nekaj minut pred požarom zaslišali značilno prasketanje.
Moncini drevi po prvi TV mreži
Prva italijanska TV mreža bo danes zvečer oddajala intervju z bivšim predsednikom Tržaškega avtomobilskega kluba Alessandrom Moncini-jem, ki je bil v ZDA obsojen na eno leto zapora zaradi tihotapstva pornografskega materiala, v katerem so vlogo protagonistov igrali otroci.
Moncinija je v zaporu v Los Angelesu pred nekaj tedni intervjuval novinar Franco Biancacci. Intervju bodo oddajali približno ob 22.45 po filmu L'estate dei nostri guindici anni", ki ga bodo predvajali v sklopu oddaje Viaggio interno alTuomo".
Sporočamo žalostno vest, da je dne 26. oktobra naša draga teta
Paola Visintin
zaspala mirno v Gospodu.
Pogreb bo jutri, 29. t. m., ob 8.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu in nato v Sovodnje ob 9.30.
Žalujoči družina ter Gabrijela
Trst, Sovodnje, Reka, 28. oktobra 1988
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Akcija za pridobivanje novih članov
Godbeno društvo Vesna - Križ si prizadeva prebresti krizo
Godbeno društvo Vesna - Križ se bo sredi meseca decembra spomnilo 20. obletnice obnovljene dejavnosti godbe, ki je meseca julija leta 1982 z veliko prireditvijo in koncertom obeležila 100-letnico svoje ustanovitve.
20-letnico bo godbeno društvo počastilo s koncertom v dvorani doma A. Sirk. Nanjo se godbeniki vestno pripravljajo na vajah, ki redno potekajo enkrat tedensko, pred samim nastopom pa bodo vaje še bolj pogoste.
Medtem ko se člani godbenega društva pripravljajo na ta koncert, poteka v Križu tudi kapilarna akcija za pridobitev novih gojencev za šolo, ki skrbi za strokovno pripravo novih članov za kriško godbo. Člani godbenega društva obiskujejo posamezne družine, da bi vzpodbudili mlade in jih navdušili za to dejavnost.
»Prepričani smo, da bomo našli mlade, ki bi se prijavili za študij v naši šoli. Bolj se bojimo tega, da bi med šolanjem omagali, da ne bi vztrajali, da bi se jim zdel študij dveh let - kolikor pač zahteva solidno poznavanje glasbe in inštrumenta - predolg in preutrudljiv,« nam je povedal v razgovoru predsednik Dario Košuta. »Ko smo pred dobrima dvema letoma začeli s to šolo, na kateri poučujeta strokovnjaka iz Križa in Nabrežine, se je vanjo vpisalo okrog 20 mladih. Začetek je bil zelo dober. Računali smo na
osip, vendar ne na tako velik, kot smo ga v resnici doživeli. Mladi so pač mislili, da bo študij kratek in da bodo lahko že kmalu začeli z nastopi. A to ne more biti tako. Dober glasbenik mora imeti dobro teoretično in seveda na sploh glasbeno podlago. Tokratna akcija gre prav v tej smeri, da prepričamo mlade o pomenu šole, pa tudi o pomenu, ki ga ima naše godbeno društvo za ohranjevanje tradicije, ki je tako ukoreninjena v našo zgodovino in ki predstavlja za našo vas tudi po-
Godba šteje sedaj 19 godbenikov, ki jih vadi Livio Sulčič, sin dolgoletnega kapelnika Hermana Sulčiča, ki še danes v njej pridno igra in nastopa. Med godbeniki so tudi štiri dekleta, kar seveda ni veliko.
»Pred leti je naša godba štela 30 članov. Vsaj toliko bi jih morala imeti tudi danes, če hoče redno in z uspehom delovati. Dva od sedanjih gojencev šole bi se nam lahko morda že pridružila, ostali bodo morali nadaljevati s študijem. Včasih so vstopali v godbo entuziasti, brez glasbenega znanja in potrebne podlage. Danes se od vsakega godbenika zahteva znanje. To bi morali mladi razumeti, vztrajati pri učenju in se nam nato pridružiti, da bi naša godba ponovno dosegla tisto zavidljivo kvaliteto, po kateri je bila v preteklosti poznana, ne samo
doma in v bližnji okolici, temveč v veliko obširnejšem slovenskem prostoru, kjer je vedno z velikim uspehom nastopala.«
Dario Košuta igra v godbi že dvajset let. »Začel sem kot mlad fant in mi je bilo nastopanje v godbi vedno v veliko veselje in zadoščenje. Tako si iz srca želim, da bi premostili sedanje težave, da bi akcija zbiranja novih gojencev uspela, da bi se le-ti čimprej in dobro izšolali in okrepili naše vrste.«
»Je pa še nekaj, na kar bi želel v tem razgovoru opozoriti,« nam je dejal še Dario. »Ko nas vprašujejo, zakaj ta kriza v naši godbi, zakaj le tolikšno število članov godbe, zakaj naša sedanja akcija zbiranja novih gojencev za šolo, je naš odgovor naslednji: vsi kraji naše pokrajine, ki imajo svojo godbo na pihala, lahko računajo tudi na zaledje, torej na pritok novih članov iz sosednjih vasi in zaselkov. To velja za godbo s Proseka - Kontovela, za na-brežinsko, za trebensko, ricmanjsko in dolinsko godbo. Samo naša godba lahko računa le na godbenike iz naše vasi. Zato je tudi naš problem bolj resen in težko rešljiv. Ne mislimo vreči puške v koruzo. Kriška godba je sestavni del naše stvarnosti, pomemben dejavnik naše kulture in tradicije. Zato tudi želimo, da bi naša akcija uspela.«
NEVA LUKEŠ
6. fotografski natečaj krožka Foto Trst 80
Krožek Foto Trst 80 priredi tudi letos, že šestič zapovrstjo, fotografski natečaj, katerega pravilnik je sledeč:
1.	Natečaj je odprt vsem fotoamaterjem iz Furlanije-Julijske krajine in Primorske.
2.	Natečaj se deli na dva odseka:
a)	barvni diapozitivi na prosto temo
b)	črno-bele slike na prosto temo
3.	Vsak avtor lahko sodeluje z največ 5 izdelki za vsak odsek.
4.	Diapozitivi z osebnimi podatki (ime, priimek, naslov, naslov dela) morajo biti označeni s piko na spodnjem levem kotu v smeri pravilnega gledanja, nastavljene v okvirih 5x5.
5.	Daljša stranica črno-belih slik mora biti med 20 in 40 cm dolga. Na njihovi zadnji strani morajo biti navedeni osebni podatki avtorja in naslov dela.
6.	Dela morajo biti oddana ali poslana od 14. do 19. novembra 1988, zavitki pošiljk morajo biti taki, da se jih lahko uporabi za vračanje, urnik 8.30-13.00 / 16.00-20.00, sobota 16.00-20.00, na naslov:
FOTO TRST 80
Ul. sv. Frančiška 20/11 pri ZSKD 34133 TRST/TRIESTE
7.	Vpisnina za oba odseka znaša
8.000	lir.
8.	Vsak udeleženec odgovarja za vsebino predloženih del.
9.	Komisijo sestavljajo:
Laura Battich Isoni, TV snemal-ka
Vittorio Buzzi, fotoamater Miloš Jugovič, arh. prof. teh. vzgoje
Luciano Hleva, fotoamater Antonio Spazzal, fotoamater
10.	Prireditelj jamči največjo nego z deli, a ne odgovarja za morebitno poškodbo ali izgubo teh.
11.	Člani fotokrožka TRST 80 se ne udeležijo.
NAGRADE
Pokali, plakete in druge nagrade. KOLEDAR
Rok dostave: 14. november 1988 -19. november 1988.
Sestanek komisije: 28. novembra
1988,	ob 18. uri. Sedež.
Predvajanje, nagrajevanje, otvoritev razstave: v soboto, 10. decembra 1988, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. VRAČANJE DEL: od 16. januarja
1989,	od 9. do 13. in od 16. do 20. ure, od ponedeljka do petka. Pravilniki so na razpolago brezplačno pri Tržaški knjigarni.
koncerti
V kongresni dvorani Pomorske postaje bo jutri ob 20.30 na sporedu zborovska revija "COROVIVO" na kateri bodo sodelovali naslednji zbori: Polifoni-co Triestino, Corale iz Rausceda, ženski zbor Glasbene matice, Polifonično združenje "Montereale Valcellina", glasbeno-vokalna skupina "Cantarč", mladinska skupina glasbene šole iz Rude, zbor 'Pe-rosi" iz Fiumicella in zbor "Montasio" CRS Julia.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava Demetrija CEJA pod naslovom Odprtine.
V	studiu Bassanese (Trg Giotti 8/1) je na ogled razstava umetnikov iz Nove Zelandije.
V	galeriji Torbandena bo do 30. t. m.
odprta razstava slikarja Edmonda DOB-RZANSKEGA.
V	Beneški hiši v Miljah je do 30. t. m. odprta razstava del Zvonka ČOHA in Milana ERIČA, Marine GRŽINIČ in Aine ŠMID, Bojana GORENCA, Marka MODICA in Marjetice POTRČ.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je do 4. novembra na ogled razstava slikarja Ful-via MONAIJA.
V	galeriji Cartesius je odprta razstava slikarke ROSSDEAR.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Do 6. novembra razstavlja CLAUDIA RAZA. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure.
V	galeriji Rossoni, Korzo Italia 9, je do 30. t. m. na ogled razstava slikarja Franca FRANCESCHINISA.
V	Občinski galeriji na Trgu Unita bo do 6. novembra na ogled razstava Emidia ERED1TAJA. Urnik: od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Ob praznikih od 10.00 do 13.00.
V Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, je do 7. novembra na ogled razstava Marka RUPNIKA. Urnik: od 17.00 do 19.00.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 Frantic, krim., ZDA 1988, r. Roman Polanski; i. Harri-son Ford, Emmanuelle Seigner, Betty Buckley.
EKCELSIOR I - 16.30, 19.15, 22.00 L'ulti-ma tentazione di Cristo, r. Martin Scorsese, □
EKCELSIOR II - 18.15, 21.45 Beetle Jui-ce (spiritello porcello), r. T. Burton, i. A. Baldvvin, G. Davis.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Le depra-vazioni di Sadomaso, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Monkey shines, esperimenti del terrore, groz., r. G. A. Romero; i. J. Beghe, K. McNeil, □
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Blade runner, fant., i. Harrison Ford.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 LTmpero dei sensl, dram., r. N. Oshima, i. M. Eiko, N. Aoi, □ □
PENICE - 18.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca moglie, kom., i. Eddie Murphy.
G R ATT ACIELO - 17.00, 22.15 Danko, i. A. Schvvarzenegger, J. Belushi
MIGNON - 16.30, 22.00 II mio amico Mac, fant., r. S. Raffili, i. J. Calegory, C. Ebersole.
EDEN - 15.30, 22.10 Femmine infuocate, porn., □□
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 La bottega del piacere, i. Ilona Staller, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Mister Crocodi-le Dundee II., r. John Cornell, i. Paul Hogan, Linda Kozlovsky.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Stregata dalla luna, kom., ZDA 1987, r. Norman Jevvison; i. Cher, Nicolas Cage, 01ym-pia Dukakis.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Teneri ma duri,
porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Oglasni oddelek Primorskega dnevnika
PUBLIEST
obvešča cenjene odjemalce, da bo v torek, 1., in v četrtek, 3. novembra,
sprejemalo oglase uredništvo Primorskega dnevnika.
razne prireditve
Društvo slovenskih lovcev F-JK Doberdob prireja danes, 28. oktobra, ob 20. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku predavanje na temo DIVJI PRAŠIČ; predavatelj inž. Blaž Krže, strokovni sekretar Lovske zveze Slovenije. Vabljeni člani, kmetovalci in zainteresirani!
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - vabi v nedeljo, 30. oktobra, na večer z diapozitivi. Prof. Marinka Pertot naš bo popeljala na SPREHOD PO NARAVNIH PARKIH POLJSKE. Začetek ob 17. uri.
V Slovenskem kulturnem klubu, Ul. Donizetti 3, bosta jutri, 29. t. m., Peter Ročnik in Marko Kandut z diapozitivi prikazala UTRINKE S POTOVANJA PO AMERIŠKEM ZAHODU (narodni parki od kanadskih gozdov do kalifornijskih puščav). Začetek izjemoma ob 18. uri.
Društvo slovenskih izobražencev, Ul. Donizetti 3 (Peterlinova dvorana), vabi v ponedeljek, 31. t. m., ob 20.30 na recital Aleša Valiča pod naslovom PROSTO SRCE - Poezija Franceta Prešerna.
Knjižnica P. Tomažič in tovariši, Opčine - Prosvetni dom. V petek, 4. novembra, ob 20.30 literarni večer: OB VODI IN KRUHU, poezija ZLATKE LO-KATOS. Predstavitev: Zora Taučar. Sodelujejo retitarji in MePZ Primorec-Ta-bor.
Zveza slovenskih kulturnih društev
priredi 4. in 5. novembra t. 1. SEMINAR PO ORFFOVI METODIKI. Seminar, ki ga bo vodila predavateljica Ida Virt, bo praktičen in je namenjen vzgojiteljicam, učiteljicam osnovne šole in vsem, ki jih zanima, da bi se seznanili z didaktičnimi osnovami Orffove metodike glasbene vzgoje. Seminar se bo odvijal v Gregorčičevi dvorani s sledečim urnikom: v petek, 4. novembra, od 15. do 19. ure ter v soboto, 5. novembra, od 14. do 18. ure. Informacije in prijave do 2. novembra od ponedeljeka do petka ob uradnih urah.
__________prispevki_________________
V	spomin na Riharda Pečarja darujeta Iris in Milan 100.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na teto Pepco Sedmak vd. Furlan darujeta nečaka Bruno Sulčič
50.000	lir in Pepi Husu 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB .
V	spomin na Riharda Pečarja daruje Mirko Čok 10.000 lir, Luciano Malalan
10.000	lir, Celestin Glavina 10.000 lir, Oskar Kjuder 10.000 lir, Danilo Maver
10.000	lir ter Renaldo Čač 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Lonjer-Katinara.
V	spomin na našega dobrega nonota darujeta Marko in Samo 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Ob 3. obletnici smrti (24.10) Andreja Viteza, bivšega učenca Čiril Metodove šole, daruje sestra z družino 20.000 lir za proslavo ob 100-letnici Ciril Metodove šole.
SKD I. Gruden		Narodna in študijska knjižnica
priredi		Ciklus
danes, 28. oktobra, ob 20. uri		Otroške urice v NŠK
v društvenih prostorih		Z Nikom Grafenauerjem
koncert akademskega zbora		od Pedenjpeda do Skrivnosti
F. Prešeren		Pesnik bo z nami danes, 28. t. m.,
iz Kranja		ob 17. uri v NŠK - Ul. sv. Frančiška 20/1.
Vabljeni!		Vabljeni osnovnošolski otroci!
		
gledališča		včeraj - danes
VERDI
Danes ob 12.00 bodo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) predstavili program sezone 1988/1989.
Jesenska simfonična sezona - Jutri ob 20.30 (red A) koncert pod vodstvom Spi-rosa Argirisa. Na sporedu skladbe Stravinskega in Mahlerja.
Ponovitev v nedeljo, 30. t. m. ob 18.00 (red B).
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89 - Nocoj ob 20.30 (red prost) ponovitev dela L. Piran-della VSAK PO SVOJE. Režija Giuseppe Patroni Griffi. V abonmaju odrezek št. 1. Rezervacije in predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 1. do 13. novembra bo gledališka skupina Giulia Bosettija nastopala z delom ZENOVA ZAVEST, ki ga je priredil Tullio Kezich po romanu Itala Sveva. Režija Egisto Marcucci. V abonmaju odrezek št. 2. Rezervacije in predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrditve starih.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Carpin-terija in Faragune MARINARESCA ali NEL PAESE DELLE MALDOBRIE. Režija Francesco Macedonio.
Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) so v teku vpisovanja novih abonmajev.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje danes v Slovenski Bistrici s predstavo I. Cankarja KRALJ NA BETAJNOVI.
Bravo
IZTOK!
Dosegel si svoj cilj... Novopečenemu inženirju čestitajo Želka, Cvetko, Miran in Sandi z družinami.
čestitke
V Mačkoljah imamo novega gradbenega inženirja IZTOKA SMOTLAKA. Iz vsega srca mu čestitamo in voščimo veliko poslovnih uspehov nona Lojza, Nadja, Giorgio, Mitja in Franka.
Danes praznuje rojstni dan MARKO FERFOLJA. Vse najboljše mu voščijo vsi, ki ga imajo radi.
razna obvestila
KD I. Grbec - Skedenj, Ul. di Servola 124, sklicuje REDNI OBČNI ZBOR danes, 28. t, m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel v Trstu prirejata ZIMOVANJE V ZGORNJIH GORJAH od 27. decembra do 4. januarja 1989 za mladino od 11. do 17. leta. Vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstr., tel. 744249 in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644 vsak dan od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure (razen ob sobotah).
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom Vsak četrtek od 20. ure dalje za ženske in dekleta srečanje OB PLETENJU ŠE KAJ. Vabljene!
VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi in Piščanci V torek, 1. novembra, bomo počastili padle v NOB. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Sodeluje MPZ Tabor. Vabimo k številni udeležbi.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec
vabi vaščane, da se udeležijo svečanosti pred spomenikom padlim na pokopališču v ponedeljek, 31. t. m. Zbirališče pri Srenjski hiši ob 9. uri. Polagali bomo venec in otroci osnovne šole bodo sodelovali s kratkim sporedom. V torek, 1. novembra, ob 11.10 bo polagala venec delegacija občinskega odbora ZZB-NOV Koper pred spomenikom padlim, na grob padlega borca JLA in na spominsko ploščo na hiši št. 89.
Narodna in študijska knjižnica prireja TEČAJ O ARHIVISTIKI. Informacije in prijave: NŠK, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 774333, NŠK OZ, Trst, Ul. Petro-nio 4, tel. 733086, Knjižnica D. Feigel, Gorica, Ul. Croce 3.
Danes, ČETRTEK, 27. oktobra 1988
SABINA
Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 16.59 - Dolžina dneva 10.20 - Luna vzide ob 17.59 in zatone ob 9.39.
Jutri, PETEK, 28. oktobra 1988
SIMON
PLIMOVANJE DANES: ob 4.10 najnižja -14 cm, ob 10.06 najvišja 47 cm, ob 17.10 najnižja -55 cm, ob 23.52 naj višja 20 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,5 stopinje, zračni tlak 1025,5 mb rahlo raste, veter 4 kilometre na uro vzhodnik, vlaga 63-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nicholas Holzer, Mic-hela Maggi, Giancarlo Camarda, Alessio Castaldi, Čosimo Musicco, Arlena Eliero, Sean Alan Dodd, Valentina Moro.
UMRLI SO: 87-letna Maria Furlan, 70-letna Albertina Carli, 83-letna Ada Pup-pini, 87-letna Giovanna Simeoni, 67-let-na Alma Riedel,77-letna Ida Fontanot, 85-letna Paolina Visintin, 83-letni Arnal-do Krasna, 57-letni Francesco Tromba.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 24., do sobote,
29. oktobra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severa 112, Ul. Baiamonti 50.
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severa 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE -Mazzinijev drevored (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
_________mali oglasi______________|
LEPOTA + EKOLOGIJA = ZELIŠČNE KREME KELEMATA. Kozmetika 90 -Opčine.
MIZAR obnavlja pohištvo in opravlja raznovrstna popravila. Telefonirati ob uri obedov na št. 228183.
NUDIM LEKCIJE za smučarski tek n* plastični progi v Nabrežini. Zainteresirani naj telefonirajo na št. 299798 od 13. do 14. ure.
PO UGODNI CENI prodam A 112 letni* 1975. Telefon 213701 - 7796310.
PRODAJAM akacijeve kole za vinograd po 13.000 lir stot in drva za kurjavo P®
10.000	lir stot. Žnideršič, Števerjan, te ■ 0481/884161.
PRODAM dve stanovanji v središču Doberdoba. Telefonirati na 0481/882367.
KRIZANTEME prodaja po ugodni cen* Kmetijska zadruga v Trstu. Na razp°' lago so vam v naših trgovinah v D}-Foscolo 1, Ul. Flavia 62, v Miljah v « Tonello 6 in v skladišču v Industrij s* coni - III. Trasv. Est.
KUPIM stanovanje v predmestju ali n tržaškem Krasu, 80 kv. m. Te1-040/762228 v večernih urah.	,
KUPIM staro prikolico za 600-700 tisoc lir. Tel. 51853.	,
KUPIM 80-basovsko harmoniko. Te -229331 ali 229112.
HARMONIKO, elektronsko znamke e* celsior z ritmičnim strojem prodam P ugodni ceni. Tel. 0481/20002.
RESTAVRACIJA išče kuharico s praks^ delovne ure po dogovoru. Pisati 0 Oglasni oddelek Primorskega dnevn ka, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, P°° šifro "Kuharica".	^
PRODAM volksvvagen golf G TI 16 Tel. 040/211154.
GOSPODINJSKO POMOČNICO potr^ buje tričlanska družina odraslih, dv krat ali trikrat tedensko. Pisati na D9 lasni oddelek Primorskega dnevni"^ Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod sm Poštena".
3
27. 10. 1988
menjalnica
Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank ..
Funt šterling____
Irski šterling___
Danska krona Grška drahma .. Kanadski dolar .
1315.— Japonski jen.........
742,5	Švicarski frank
216.—	Avstrijski šiling
658.—	Norveška krona	...
35.—	Švedska krona......
2300.—	Portugalski eskudo
1970,—	Španska peseta
190.—	Avstralski dolar	...
8,50	Debeli dinar.......
1080.—	Drobni dinar......
10."
877."
105.5 196,50
211.5 8,50 10,75
,04S
0,27
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-Agencija Rojan 411-

filmi na tv zaslonu
kinoatclje
Daniel, zda i982.
Režija: Sidney Lumet. Igrajo: Timothy Hutton, Mandy Patinkin, Lindsay Crouse, Ed Asner.
Drevi, 28. oktobra, ob 24. uri, na Rete 4.
Dramatični film. Berlusconijeva mreža pošilja v eter že nekaj tednov pozno ponoči (po 23.30) kvalitetne in bolj zahtevne filme, namenjene predvsem ljubiteljem filmov, in tako dela »neposredno« konkurenco polnočnim filmom na °AI 2, ki jih izbira in ureja kritik Claudio Fava. V takšnem sklopu se je znašlo tudi Lumetovo delo, ki so ga sicer ameriški kritiki in publika v glavnem odklonili. Gre namreč za nasilno »pozabljeno« poglavje iz sodobne zgodovine ZDA, ki sega v obdobje hladne vojne in lova na čarovnice, ko so ! deželi svobode" vročično in histerično preganjali levičarske aktiviste kot državne izdajalce in vohune SZ. Taksna je bila tudi usoda zakoncev Rosenberg, židovskih komunistov, ki so bili po nedolžnem obsojeni na smrt zaradi domnevnega vohunstva. Lumet je prikazal po romanu in scenariju E. L. Doctorowa njuno tragično zgodbo in brezupno razkrivanje resnice o tem dogodku, ki se ga loti 20 let Pozneje njun sin Daniel.
GLI AMMUTINATI DEL BOUNTV — Munity on the Bo-unty — Upor na Bountyju, ZDA 1962.
Režija: Lewis Milestone. Igrajo Marlon Brando, Tre-Vor Hovvard, Richard Harris, High Griifith.
Jutri, 29. oktobra, ob 20.30, na RAI 3.
Pustolovski film. Lewis Milstone je posnel to remake-dolo po istoimenskem filmu Franka Lloyda iz leta 1935, ki slovi kot ena naj večjih pustolovskih uspešnic.
Gospodovalni in surovi kapitan angleške mornarice “tigh prisili s svojim nečloveškim ravnanjem k uporu morije na svoji ladji. Prvi oficir Fletcher Christian postane y°dja upornikov in pusti kapitana s peščico zvestih mož v čolnu na odprtem morju. Tako puntarski mornarji zajadrajo svobodno proti južnim otokom in se spoprijateljijo s tamkajšnjimi gostoljubnimi domorodci (in očarljivimi eksotič-nimi lepoticami). Vendar je njihova svoboda kratkotrajna, ^a)ti kmalu se vrne razjarjeni maščevalni kapitan Bountyja. “Jitična protagonista iz prvega »Bountyja«, Laughtona in Gabla, sta nadomestila v vlogah kapitana Bligha in upor-ruškega Fletcherja - z manjšo karizmatičnostjo - starec Tre-v°r Howard in »mladi lev« Marlon Brando.
COM-ERA VERDE LA MIA VALLE —- How green was my valley — Kako zelena je bila moja dolina, ZDA 1941.
Režija: John Ford. Igrajo: VValter Pidgeon, Maureen D Hara, Donald Crisp, Roddy McDowall.
V nedeljo, 30. oktobra, ob 14. uri, na Canale 5.
Dramatični film. Ameriški režiser John Ford ni nikoli Pozabil svojega irskega porekla (njegovo pravo ime je Sean Aloysius 0'Fearna), pač pa ga je proslavil z veliko nostalgi-
in ljubeznijo v več filmih. Klasičen primer je film Un Ponjo tranquillo (1952) z Johnom Waynom, na sporedu v orek, 1. novembra, ob 20.30, na Rete 4. V filmu Kako zele-aa je bila moja dolina pa Ford prikazuje po znani knjigi Richarda Llewelyna značilno sago iz angleškega Walesa.
Priletni rudar odhaja iz rojstnega kraja in ob tem obuja spomine na ljudi in dogodke, »ko je bila njegova dolina še člena«. Realistični Fordovi posnetki kažejo predvsem na ežavno in nevarno življenje rudarjev v globokih rovih va-ezanskih premogovnikov. Nesrečni družinski oče gara in Postane celo stavkokaz, da lahko preživlja svoje štiri otro-
ke, njegova hči mora proti volji poročiti gospodarjevega sina, čeprav je zaljubljena v drugega...
UNA SERA... UN TRENO — Un soir, un train — De trein der traagheid — Neki večer... vlak, Francija-Belgija 1968.
Režija: Andre Delvaux. Igrajo: Yves Montand, Anouk Aimee, Adriana Bogdan, Michael Gough.
V	ponedeljek, 31. oktobra, ob 23.40, na Rete 4.
Psihološki film. V filmu je Yves Montand profesor lingvistike, Flamec po rodu in ateist, ki živi skupaj z verno Francozinjo, Anouk Aimee, v narodnostno mešani Belgiji. Pravkar je tudi napisal sodobno inačico srednjeveškega misterija in njegova družica sodeluje pri uprizoritvi teksta kot kostumografinja. Njuni zasebni drami (ženska živi v flamskem okolju, ki ji je tuje, partner pa noče imeti z njo otroka) se pridruži družbena: demonstracije flamskih študentov proti francoski manjšini. Ljubimca se skregata, razideta se, kasneje pa se zopet srečata na vlaku...
A tu se sugestivna Delvauxova pripoved razpre v sanjske in fantastične razsežnosti. Vlak se ustavi sredi neznane pokrajine in protagonist se znajde v čudni vasici, kjer govorijo neznan, nerazumljiv jezik in kjer preži moreče nenadejano vzdušje.
L'ANNO DEL DRAGONE — The Var ol the Dragon — Zmajevo leto, ZDA 1985.
Režija: Michael Cimino. Mickey Rourke, John Lone, Ariane, Leonard Termo.
V	sredo, 2. novembra, ob 20.30, na Canale 5.
Kriminalka. Berlusconiju je uspelo predstaviti v tv premieri tudi tole uspešnico s superzvezdnikom Mickeyem Ro-urkom. Delo je posnel Cimino za producenta Dina De Lau-rentiisa. Proslavljeni avtor Lovca na jelene (1978) je po katastrofalnem neuspehu Nebeških vrat (1980) moral čakati dolgih pet let, da je prišel do tega filma.
Protagonist njegove zgolj spektakularne kriminalke je neustrašni policaj Stanley White, vietnamski veteran, ki se oblači izključno v Armanijeve modele. Raziskati mora skrivnostno ozadje verige umorov, ki so razdejali China-town. Rourke prečeše z ognjem in mečem vso newyorško kitajsko četrt in stopi na prste novemu mafijskemu veljaku (John Lone, Bertoluccijev »zadnji cesar«). Pri tem nevarnem in eksplozivnem poslu mu pomaga šarmantna tv novinarka Tracy Tzu, ki jo pooseblja znana manekenka Ariane.
KOZARA — Jugoslavija 1962.
Režija: Veljko Bulajič. Igrajo: Bert Sotlar, Olivera Markovič, Bata Živojinovič, Milena Dravič.
V	četrtek, 3. novembra, ob 22.20, na RTV Ljubljana.
Vojni film. V panorami najbolj popularnih jugoslovanskih filmov, ki so zmagali nagrado jelen na puljskem festivalu, ni mogel manjkati klasični vojni kolosal Veljka Bula-jiča. Stari lisjak jugofilma prikazuje razkošno in spektakularno eno izmed ključnih poglavij iz jugoslovanske partizanske borbe.
Junija 1942 so na Kozari (v Bosni) partizanske čete z velikimi človeškimi žrtvami zaustavile vrsto napadov premočne okupatorske vojske (preko 35 tisoč mož). Najbolj učinkovit je Bulajič prav v množičnih prizorih, v katerih prikazuje mogočno prodiranje Nemcev in krčevito samoobrambo Jugoslovanov z nenavadno epsko močjo, kar kaže na njegovo dobro poznavanje klasikov sovjetskega nemega filma in italijanskega neorealizma. V psihološki analizi značajev je precej manj prepričljiv.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
RENDEZ VOUS - RENDEZ VOUS
Slovenski ansambel Rendez Vous se je tokrat odločil, da posname svojo novo ploščo v Zagrebu za diskografsko hišo Jugoton. Zdi se, da so Rendez Vous popolnoma osvojili stil, ki ga je pred mnogimi leti ponujal Čobi s svojo skupino Pro Arte. Vse pesmi, razen redkih izjem, sta podpisala že stara znanca jugoslovanske zabavne glasbe B. in D. Novkovič. Nova uspešnica Shopping in Graz je nekakšna country-polka, ki bo kmalu obrodila zaželene finančne sadove, ostale pesmi pa zelo spominjajo na Dalmacijo in njene tipične melodije.
Glasba ne predstavlja torej nič novega, poleg tega so teksti pogosto preveč banalni in skoraj brez smisla, kot, recimo, Johnny, Johnny še si živ in Šestnajst let. Edino izjemo predstavlja Weiderjeva in Cekališeva Amore, Amore, ki spominja na glasbeni stil italijanskega tria Ricchi e Poveri. Za ta motiv moramo dodati, da je tudi zelo dobro aranžiran. Za celotno produkcijo in aranžmaje je poskrbel Rajko Dujmič, igrali pa so kot običajno Miran, Željko, Grega in Miro v sodelovanju z Rajkom Dujmi-čem in Zoranom Todorovičem. Med
avtorji so poleg Novkovičev in Čeke-liša še Tutič, White, Pavičič in Florjančič. Za petje so ansamblu priskočili na pomoč člani vokalne skupine List. Jonski mojster je bil tokrat Dragan Čačinovič.
Mislim, da je ta album namenjen prej hrvaški kot slovenski publiki, čeprav bo imel iz več razlogov uspeh v obeh republikah. Precej moti, da so nekatere melodije in celo besedila podobna Smodetovim. Vse kaže torej, da se slovenska zabavna glasba, razen redkih izjem, vse bolj približuje narodnozabavni glasbi, kar se mi ne zdi vredno pohvale. Sicer se tudi zdi, da so se poslušalci temu lepo privadili in odklanjajo vsako novost. To je za glasbenike in glasbo samo nespodbudno in kar precej žalostno. Vendar na skritem še vedno upam, da se bodo v kratkem vrnili zlati časi Septembra, Boomeranga, Hazarda in še nekaterih.
Pesmi v albumu so: Shopping in Graz; Adio Maria,- Vino in rum,- Kon-dukter; Pozabljen sem; Johnny, John-ny še si živ,- Amore, amore,- Jenny Good Bye-, Šestnajst let; Srce si njemu dala.


	
l
lil!
is


lllllll«
I!
C
RAI 1
15 Aktualno: Uno mattina y.35 Nanizanka: La famiglia Brady Variete: Ci vediamo alle dieci °-30 Dnevnik
li n ^ vediamo alle dieci (2. del)
00 Nan.: Aeroporto internazionale 11 s ® vediamo alle dieci (3. del)
1o n ^reme in dnevnik
Variete: Via Teulada 66 1^'3° Dnevnik 14 i ^ariete: Fantastico bis
15 Nanizanka: Sherlock Holmes , Izobr. oddaja: Tehnike in okus !®10 Risanka
17 s Nadaljevanka: Fatty Finn lR nc *z Parlamenta in dnevnik ]Q on Kviz: Domani sposi 19 4n Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 2n on Almanah, vreme in dnevnik •30 Film: L'estate dei nostri guindici anni (dram., Fr. 1982, r. Marcel Jullian, i. Michel Sardou, Cyriel-
24 nn J^estate dei nostri... (2. del) q*ic pnevnik - zadnje vesti __^ a odd.: Didaktični materiali
RAI 2
A
RAI 3
8.00
9.00
10.20
11.00
11.30
11.55
13.00
13.30 14.45
15.00
16.55
17.05 18.20 18.35
19.30
20.30
22.00
23.05 23.15
Nad.: La corona del diavolo Film: Pazzo per la mušica (kom., Fr. 1936, r. Christian-Jacgue, i. Fernandel, Josette Fernandel) Risanka: Sguadrone tuttofare Dnevnik, nato tečaj angleščine Nanizanka:	LTmpareggiabile
giudice Franklin Variete: Mezzogiorno e... Dnevnik - ob trinajstih Nanizanka: Saranno famosi Dnevnik
Film: La strega rossa (pust., ZDA 1948, r. Edmund Ludwig, i. John Wayne, Gig Young)
Iz parlamenta in dnevnik Glasbena oddaja: Improvvisando Dnevnik - športne vesti Nan.: II commissario Koster Horoskop, vreme, dnevnik, šport TV film: Omicidio a sorpresa (r. Nick Castle, i. Robert Carradine) Dnevnik, nato kviz II milionario Dnevnik - zadnje vesti Šport: boks, Morello-Lavval in Hangen-Jacobrsen (iz Kopen-hagna)
12.00	Informativna oddaja: Vabilo v gledališče
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Izobraževalna oddaja: Mladi se srečujejo z Evropo
15.30	Nadaljevanka: II nostro comune amico (3. del)
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: 20 let prej
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Film: Dove la terra scotta (vestern, ZDA 1958, r. Anthony Mann, i. Gary Cooper, Julie London, 1. del)
21.20	Dnevnik - nocoj
21.25 Dove la terra scotta (2. del)
22.15 Aktualno: Non stupitevi, e cosi! -Palermski ZEN 0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Dok. oddaja: 20 let prej
CANALE 5
Nanizanke: Strega per amore, 8.30 La časa nella prateria, 9.30 Ge-10 rc Peral Hospital
Kvizi: Cantando, can-tando, 11.15 Tuttinfa-{niglia, 12.00 Bis, 12.35 11 pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle
l5'05 FijmU labirinte (srh., ZDA 1953, r. William Cameron Menzies, i. Richard Carlson, Ve-
,6»	Sl.,c,
1^0 C est la vie, 17.50 rJK- d prezzo e giusto, }q 35II gioco dei nove, 9.45 Tra moglie e ma-
203n S*f»
mlm: I due carabinieri (R°m., It. 1984, r. Carlo erdone, i. Enrico Montesano, Carlo 22.2s Y,erd°ne)
23.35 Aktualno: Forum
ariete: Maurizio Cos-0.55 ianzo show 1.05 Norika: Premiere , aJp: Sulle strade del-r!ffiforma, 2.05 Sce-riff°aNewYork
-NC- RETEQUATTRO
9.30 Film: L amore si fa cosi (kom., It. 1939, r. Carlo Bragaglia, i. Colette Darfeuill)
11.30	Nanizanki: Cannon,
12.30	New York New York
13.30	Nad.: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo,
16.30	Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'a-more, 18.00 Lou Grant
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: Insieme a Parigi (kom., ZDA 1964, r. Richard Ouine, i. Wil-liam Holden, Audrey Hepburn)
22.45 Aktualno: I Misteri delVestate, 23.30 Dentro la notizia
24.00	Film: Daniel (dram., ZDA 1983, r. Sidney Lumet, i. Timothy Hutton, Amanda Plummer)
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05 Tečaj angleščine
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudy, Beverly Hills
18.30	Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy days, 20.00 Arriva Cristina
20.30	Film: Nightmare 3-1 guerrieri del sogno (srh., ZDA 1987, r. Chuck Russell, i. Robert Englund)
22.25 Nanizanka: Zanzibar
23.55 Variete: Dibattito
23.15 Nanizanka: Tre cuori in affitto
23.45 Filmska rubrika: Premiere
23.55 Glasbena oddaja: Rock opolnoči - Sade 1.10 Nanizanka: Star Trek
20.30	Film:	Carcerato
(dram., It. 1981, r. Al-fonso Brescia, i. Mario Merola)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Film: L angelo della vendetta (krim., ZDA 1981, r. Aber Ferrara, i. Zoe Tamerlis)
1.05 Nanizanka: Svvitch
ITALIA 1
TELEPADOVA
Wxl,Zanke: Mary Ty-n o^00re' 8.00 II Santo'9.00 Adam 12
7.15	Risanke
8.15	Nan.: Superman, 8.45 Buck Rogers, 9.30 La donna bionica, 10.30 Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanki Fa-mily, Kiss me Licia
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.45 Piume e paillettes
18.00	Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra spečiale anticrimine
ct:
13.30
15.30
16.30 17.15
19.00
19.30
20.00
20.30
21.30
22.00
22.30 23.00
0.30
TELEFRIULI
Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta Rubrika: Parola mia Glas. odd.: Musič box Nadaljevanki: Luisia-na, 18.15 I giovedi della signora G iulia Dnevnik
Rubrika: Dan za dnem Nanizanka: Angie Nan.: Wild Alliance Inf. tednik: Tigi7 Dokumentarec: Velike svetovne reke Dnevnik
Nanizanka:	Corpo
spečiale Sandbaggers Informativna oddaja: News dal mondo
j	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
RTV Ljubljana	___
10.00	Mozaik. Tednik
11.00	Mednarodna obzorja: Madžarska 11.40 Izobraževalna oddaja: Metafora
in smrt
11.55 Nadaljevanka: Lorca (pon. 2. dela)
16.30	Poročila
16.45	Mozaik: Tednik (pon.)
17.45	Spored za otroke in mlade: nadaljevanka Vrnitev antilope (3. del)
18.15 Sodobna medicina: Operacija oči (3. del)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik 19.13 TV Okno, Zrno
19.30	Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna
20.25 Nadaljevanka: Tujčeve roke (R. Daley, r. Larry Elikann, i. Ar-mand Assante, 3. del)
21.20	Dokumentarec: Čas negotovosti - Kolonialna ideja (4. del)
22.20	Dnevnik
22.35 Film: Dezerter (It. 1983, r. Giulia-na Berlinguer, i. Irene Papas, Enrico Pau)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: restavratorska delavnica, glasba, paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi, Filmi, Cecilij anka 1987; 13.20 Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Sto nagrad za moj zaklad; 14.30 Goriški razgledi;
15.00	Roman: Izza kongresa (I. Tavčar, 12. del); 15.20 Lahka glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Kulturni dogodki; 18.30 Glasba.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Radijska šola; 8.35 Mladina poje;
9.05	Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Jeziki jug. narodov; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	V studiu; 18.00 Slovenski muzikanti; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo;
20.00	Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Morje in pomorščaki.
jjjlPj TV Koper____________
13.30 TVD Novice
13.40 Športna oddaja: Juke box
14.10	Nogomet: tekma iz drugega kola za evropske pokale (pon.)
16.00	Dnevnik
16.10	Reportaže: Šport spektakel 18.50 Dnevnik
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Obisk predsednika ZSMS pri mladinskem odboru SKGZ TRST — Še o kaotičnem mestnem prometu
GORICA — Večer s »Pesmimi štirih« v goriškem KD
TRST — Prvi koncert sezone G M
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Ameriški football NFL
22.30	TVD Vsedanes
22.45	Tednik: Sportime Magazine
23.00	Rubrika o košarki: Sottocanestro
23.45	Nočni boks: slavno srečanje 0.30 Kronika in reportaže: Šport
spektakel (pon.)
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Kp; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.40 Aktualno; 18.00 Zbori; 18.35 Popevke po telefonu.
RADIO KOPER
X	(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, Almanah; 7.00 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Gremo na kavo; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Lahka glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel, Casadei; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11,00 Pogovori; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Pika na i; 13.00 Neposredno; 14.00 S polno paro; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Kultura in umetnost; 16.00 Puzzle;
16.33	Mi in vi; 17.00 Show business;
17.33	Nekdanje popevke; 18.00 Bub-bling; 18.33 Dee-jay; 19.00 O opereti.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za prijetno popoldne; 17.45 Okno na Benečijo; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočni val.
Na seji pokrajinskega sveta v sredo pozno zvečer
Končana razprava o programskem dokumentu Odobren je bil s trinajstimi glasovi
V pokrajinskem svetu se je v sredo, pozno zvečer, zaključila razprava o programskem dokumentu nove večine. Za dokument so glasovali predstavniki štirih strank koalicije (skupaj trinajst glasov), proti pa vsi drugi. Pred glasovanjem se je odvijala več kakor pet ur trajajoča razprava s posegi predstavnikov vseh strank. Najprej se je k besedi priglasil župan iz Koprivnega Grion (KD), za njim je spregovorila Devetakova (KPI), Spazzapan (SSk), Cosma (MSI), Bressan (PSDI), Giorgi (Zeleni), Di Dato (KPI), Puntin (KPI), Drius (KD), Bergamin (KD), Salomoni (KPI), Saccavini (PSI), Fi-orelli (Zeleni).
Razprava je bila, razen nekaterih posegov, precej splošna. Sledila je programskemu dokumentu, kot so ugotovili mnogi od razpravljalcev. V ospredju je predvsem vprašanje varstva okolja, gospodarstvo, kultura, nove pristojnosti pokrajine.
Zdi se - praksa bo pokazala, kako se bodo reševale stvari - da so na Pokrajini naenkrat pridobili neverjeten posluh za vprašanja zaščite okolja, čeprav so, tudi v vrstah večine glede nekaterih specifičnih vprašanj precej različna stališča. Že med razpravo kaj narediti z načrtom variante državne ceste št. 56 (Gorica-Vi-dem), je svetovalec Drius (KD) utemeljil nasprotovanje kmetov in kmečkih organizacij ter upraviteljev na Krminskem tej novi prometni povezavi. Precej razprav-
ljalcev je opozorilo na nujnost hidromelioracijskih posegov na Birši in njenem porečju, naj še zmeraj odprto vprašanje lokacije upepeljevalnika itd.
O graditvi kulture sožitja o posebni vlogi, ki jo mora imeti na tem področju je obširno govorila komunistka Devetakova, ki je napovedala, da bo njihova skupina spet vložila predloge za ustanovitev konzulte za slovensko manjšino in da bo predlagala številne pobude na šolskem in drugih področjih. Novemu odboru je izrekla priznanje, da so prvi koraki, ki jih je glede tega naredil pozitivni, vendar je treba po tej poti nadaljevati.
O okolju, zdravstvu, kmetijstvu in o sožitju različnih narodnosti je govoril predstavnik SSk Spazzapan. Glede odnosa med večino in manjšino je dejal, da se le ta odraža ne toliko skozi načelne deklaracije, ampak po. tem, kako se vsakodnevno rešujejo vprašanja. Nujnost čimprejšnjega sprejetja zaščitnega zakona za Slovence in druge manjšinjske skupnosti je podčrtal socialist Saccavini, ki je govoril predzadnji in ki je svoj poseg osredotočil na gospodarska vprašanja in perspektive bodočega razvoja. Bežno je slovensko problematiko omenil tudi načelnik svetovalske skupine KD Bergamin, ki je dejal, "da krščanska demokracija nima glede tega nič več dodajati k temu, kar so njeni predstavniki povedali ob znanih avdicijah parlamentarne komisije".
Komunistka Di Dato je predsedniku Crisciju očitala, da je v svojem dokumentu kratkomalo prezrl ženske in žensko problematiko.
Veliko zanimanje, čeprav je govoril proti koncu seje, ko je bila med svetovalci - med publiko žal ne, ker v dvorani razen novinarjev ni bilo žive duše - že opazna določena utrujenost, je zbudil poseg socialista G iona Saccavinija, ki je govoril v lastnem imenu ter zelo kritično ocenil politične pogovore in rezultate do katerih so pripeljali. Glavnino posega pa je namenil gospodarski problematiki, energetiki, prostorskemu načrtovanju. Predstavil je tudi osnutek dokumenta proti gradnji novih energetskih objektov v Tržiču.
V razpravi sta sodelovala tudi predstavnika zelenih Giorgi in Fiorelli, ki sta zelo negativno ocenila programski dokument in seveda napovedala svoj nasproten glas.
Očitala sta odboru, oziroma novi večini, da je nepričakovano odkrila ekologijo in mu očitala, da gre po vsej verjetnosti samo za fasadno vprašanje, sicer stanje na Goriškem ne bi bilo tako, kakršno je.
Pred glasovanjem je diskutantom v krajšem posegu odgovoril predsednik Crisci in dejal, da bolj razčlenjenega in dodelanega dokumenta ni bilo mogoče pripraviti, da pa bo praksa pokazala, kako se bodo tudi splošne smernice izvajale.
Skupina Karst Brothers drevi v Kulturnem domu
i.
l	m
t-_ A	
Po uspešnem nastopu dvojice Ko-bal-Verč s kabaretno uprizoritvijo Oprosti, ne juriš?, bo drevi v goriškem Kulturnem domu ponovno zavladalo veselo razpoloženje. Ob 21. uri se bodo namreč predstavili goriškim gledalcem "kraški bratje", bolje poznani z imenom Karst Brothers, ki bodo uprizorili svoj letošnji trud Skovace.
Kabaretna predstava Škovace se odlikuje po izvirni glasbi in zabavnih, večkrat ostrih duhovitih izvajanjih. Kot že sam naslov zgovorno pove,
bodo člani vesele kraške družine, in sicer Boris Devetak, Marko Feri, M1' ran Košuta, Igor Malalan, Andro Me!jl ku in Ladi Mljač pometali "najbolj značilne". Tudi našo zamejsko stvar-nost je treba občasno očediti in pobrati z nje vsaj prah, to pa zelo dotk° uspe prav tržaški kabaretni skupini; k že več let uspešno zastopa zamejsk kabaret.
Drevišnji nastop organizirata Zveza slovenskih kulturnih društev in ml8' dinski odbor SKGZ.

Posvetovanje
ekonomistov
V	Novi Gorici bo danes strokovno posvetovanje , ki ga pripravlja društvo ekonomistov Nova Gorica. Udeleženci se bodo zbrali ob 8.30 v dvorani zavarovalne skupnosti Triglav, kjer bodo po pozdravnih nagovorih, prisluhnili predavanjem prof. dr. Mirka Bunca, dr. Gabrijela Devetaka, dr. Ludvika Toplaka, dr. Mirana Mejaka. Na posvetovanju bodo predstavili tudi knjigo dr. Mirka Bunca "Politična ekonomija in tržno gospodarstvo". Posvetovanje se bo zaključilo okrog 13. ure. Sledil bo ogled Izobraževalnega centra Iskra Delta.
Gledališka sezona v Tržiču
V	Tržiču se v ponedeljek, 31. t. m., pričenja letošnja gledališka sezona. Na sporedu bo delo L. Pirandella Ci-ascuno a modo suo (Vsak po svoje), v izvedbi Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine. Režija Giuseppe Patrom Griffi. Predstava bo ob 20.30. Delo bodo ponovili tudi v torek, 1. novembra, ob isti uri.
Včeraj skupščina Konzorcija za letališče
Rahlo nazadovanje v potniškem prometu Zamude pri uresničevanju investicij
Podatki o prometu na deželnem letališču v Ronkah za prvih devet mesecev kažejo, da lani zastavljenih ciljev glede obsega potniškega in blagovnega prometa najbrž ne bo mogoče doseči. Tako izhaja iz poročila predsednika Konzorcija za deželno letališče Giovannija Cociannija na včerajšnji glavni skupščini. Promet je bil manjši od predvidenega zaradi neugodnih vremenskih razmer zlasti v prvem polletju, v manjši meri pa so na tak rezultat vplivale protestne stavke in druge oblike sindikalnega boja.
Predsednik Cocianni je članom skupščine takoj v začetku nanizal številčne podatke za obdobje januar—september 1988 in jih primerjal s podatki za isto obdobje lani. Preko deželnega letališča je v tem obdobju šlo 250.562 potnikov (lani 255.664). Nekoliko ugodnejši je obračun na področju
tovornega prometa. Sprejeli in odpre-mili so za 458 ton pošiljk različnega blaga, pri čemer niso vštete poštne pošiljke.
»Težko bo do konca leta nadoknaditi to, kar smo izgubili v prvem letošnjem obdobju,« je dejal predsednik Cocianni ter podal nato podrobno sliko o prizadevanjih in uspehih, da bi tudi deželnemu letališču našli primerno mesto v mednarodnem letalskem prometu, zlasti na območju Srednje Evrope. Ob koncu poročila pa je predsednik posredoval zadnje informacije glede dograditve nekaterih novih objektov in posodobitve naprav in o zamudah, ki nastajajo zlasti v Rimu,- glede odobritve načrtov in financiranja.
Poleg rednih linijskih zvez z Rimom in Milanom — tu naj bi prišlo že v kratkem do povečanja števila poletov
— si v Ronkah veliko obetajo od nadaljnjega razvoja prometa s Sovjetsko zvezo, Islandijo, Veliko Britanijo. Na dokončno soglasje še zmeraj čaka proga Ronke—Dunaj, po drugi strani pa se ugodno razvijajo pogovori z madžarsko državno družbo Malev za vzpostavitev proge med Ronkami in Budimpešto.
Cocianni je na skupščini predstavil tudi finančni načrt poslovanja za leto 1989, ki je precej bolj neugoden od tekočega. Narasli bodo zlasti stroški za osebje, medtem ko ostajajo dotacije dežele in drugih ustanov nespremenjene že leta. Napoveduje se torej, vsaj na organizacijskem in režijskem področju, razmeroma težavno obdobje. Ce k temu dodamo še zamrznitev oziroma zamude na področju investicij, se bodo upravitelji v prihodnjih mesecih znašli v nelahkem položaju.
Mešana komisija razpravljala o blagovnem terminalu v Vrtojbi
Dogradili ga bodo v dveh letih
Prejšnji teden je zasedala mešana komisija za gospodarska vprašanja, ki deluje na medobčinski ravni Gorica -Nova Gorica. Na zasedanju so največ pozornosti namenili razpravi o razvoju nove brezcarinske cone, ki se gradi pri Vrtojbi, o povezovanju s strukturami na italijanski strani ter o skupnem nastopanju na evropskem tržišču. Trenutno je v gradnji hala s štiri tisoč kvadratnimi metri pokritega prostora. Postopoma bodo tu zgradili nove objekte, v končni fazi se predvideva razpoložljivost okrog 70 tisoč kvadratnih metrov pokritega prostora, medtem ko e bo celotna brezcarinska cona razprostirala na 36 hektarjih.
Na srečanju delegacij, ki so jih sestavljali tudi predstavniki gospodarskih združenj je tekla beseda o namembnosti (izrabi) prostorov, ki se V
gradijo, kakor tudi o zakonskih predpisih, ki bodo urejali to področje. Ker gre za brezcarinsko cono se bo tu lahko odvijala manipulacija in predelava blaga, namenjenega na tržišča tretjih držav. Predvideva se ustanovitev podjetij z mešanim kapitalom, v coni pa bodo lahko operirala tudi tuja podjetja.
Na srečanju, ki sta ga vodila za italijansko stran inž. Nicolo Fornasir, za jugoslovansko pa Lucijan Vuga, je bil govor tudi o gradnji prometnih infrastruktur. Tako objekti na italijanski strani, kakor objekti na jugoslovanski strani bodo polno zaživeli šele po dograditvi avtoceste, so poudarili in istočasno vzeli na znanje, da so se na nekaterih odsekih ceste že pričele priprave na gradnjo.
Dograditev blagovnega terminala pri Vrtojbi je predvidena do leta 1990.
Drugi mednarodni tečaj za podvodno speleologijo
V nedeljo bodo v Gorici otvorili mednarodni tečaj speleologov-potap-ijačev reševalne službe. Tečaj, ki ga že v drugo organizira speleološka sekcija državne reševalne službe v sodelovanju s speleološko skupino "Berta-relli" goriške sekcije CAI, bo predvsem izpopolnjevalnega značaja. Na devetdnevnem tečaju bodo preučili in tudi preizkusili najmodernejše tehnike in sredstva, ki pridejo v poštev pri zahtevnem reševanju ranjenih speleologov.
Otvoritev tečaja bo v nedeljo ob ’ 0.30 v javnem večnamenskem socialnem centru v Ulici Baiamonti.
Tečaj ne bodo sestavljala le predavanja, ampak bodo na sporedu tudi praktične vaje. Od 1. do 4. novembra
se bodo speleologi spustili v neko podvodno jamo, kjer bodo preizkušali najnovejše tehnike reševanja. V okviru te manifestacije prireja CAI v ponedeljek, 31. oktobra, na svojem sedežu v Ul. Rossini 13, prikazovanje diapozitivov o podvodnih jamah v fracos-ki pokrajini Lot.
Rajonski svet v Štandrežu
Drevi ob 20. uri se bo sestal rajonski svet v Štandrežu. Razpravljal bo o načrtu in organizaciji civilne zaščite na območju rajona. Gre predvsem za organizacijo ukrepov v primeru naravnih nesreč ali drugih izjemnih dogodkov.
Nevarne odpadke bo v Sovodnjah prevzemalo podjetje Ecologica F.
Državni zakon nalaga občinam ustanovitev službe za selektivno pobiranje in uničevanje nevarnih in strupenih odpadkov. Rok za ustanovitev te službe je potekel konec aprila letos. Vse občine so do takrat formalno zadostile zakonu, vendar poteka dejansko organiziranje službe postopoma. V Sovodnjah so se odločili da odnašanje nevarnih odpadkov (starih zdravil in baterij) poverijo specializiranemu podjetju iz Vidma Ecologica Friulana. Zadevno pogodbo so odobrili na torkovi seji občinskega sveta. Za te storitve bo občina v prvem letu plačala približno dva milijona lir, kasneje pa se bo odškodnina višala v skladu s stopnjo inflacije. Pogodba ima triletno zapadlost.
V obrazložitvi predloga je odbornik za varstvo okolja Klemše povedal, da je odbor preveril tudi druge možnosti vendar je v sedanjem trenutku najboljša prav predlagana. Občina bo kupila nekaj posebnih zbiralnikov, po potrebi pa bo v bodoče te posode namestila v vseh zaselkih. Naloga podjetja s katerim se bo sklenila pogodba bo sprejeti zbrane odpadke ter poskrbeti za njih začasno skladiščenje in končno predelavo.
Bencinske bone oddati do 31. t. m.
Bencinskih bonov za letos je še bolj malo v obtoku, tisti, ki pa jih še imajo, naj jih do konca meseca izročijo na bencinskih črpalkah, kjer običajno kupujejo gorivo. Gorivo bodo zatem lahko prevzeli do konca leta. Tako obvešča goriška Trgovinska zbornica in opozarja, da bodo boni po 31. oktobru izgubili veljavnost.
Tak ukrep je potreben zaradi pravočasnega zaključevanja računov in možnosti uvoza goriva proste cone do konca leta.
Na podlagi dejansko izdanih količin goriva bodo na Zbornici lahko izračunali kontingente, ki pridejo v poštev za prvo šestmesečje prihodnjega leta.
Zapadlost 31. oktobra velja seveda za bone, ki jih je izdala goriška Trgovinska zbornica. Na Tržaškem in v videmski pokrajini so ti roki drugačni.
Nuova Lloydiana zapustila dok
Včeraj dopoldne se je v tržiški ladjedelnici zaključila splavitev nove admiralske ladje Nuova Lloydiana. Splavitev se je pričela že v sredo, ko so odprli zapornice in poplavili dok in ko je bila glavna slovesnost. Vse je potekalo točno po načrtih tudi včeraj. Ladjo so ob 9.20 prevzeli štirje vlačilci podjetja Sorisa ter jo zavlekli iz doka do operativne obale D, kjer se bo nadaljevala gradnja. V doku pa so medtem začeli priprave za gradnjo luksuzne potniške ladje za križarjenje. Ladjo dvojčico že gradijo.
Študent ranjen v nesreči v Mošu
18-letni študent Andrea Medeot iz Moša, Ul. 24. maja 3, se je huje ranil v prometni nesreči, ki se je pripetila prav v Mošu, na državni cesti št. 56. Zaradi zloma kolka in drugih poškodb so ga pridržali v bolnišnici za dva meseca.
Medeot se je ranil v trčenju s fiatom 500, ki ga je upravljala 68-letna Silvia Piovesana Peressin iz Gorice. Medeot je vozil vespo v smeri proti Gorici. V isti smeri je pripeljala tudi Peressino-va, ki je menda nenadoma hotela zaviti v desno. Pri tem je seveda prišlo do trčenja, pri čemer jo je skupil voznik skuterja.
Slovesnosti
V okviru številnih svečanosti, ki s® bodo vršile 1. novembra bo tudi p°°' gorska sekcija VZPI-ANPI počastil8
spomin padlih v narodnoosvobodip
nem boju. Svečanost bo ob_ 11-pred spomenikom v Podgori. Žalostm-ko bo zapel domači moški zbor Andrej Paglavec, medtem ko bodo položil) vence organizacija borcev, Rajonsk svet in krajevna društva. Padle partij zane bodo počastili s cvetjem tud učenci osnovne šole iz Podgore.
razstave
V	galeriji Meblo v Novi Gorici je n
ogled razstava kiparskih del Darka Bev1^ lacgue. Dela umetnika, ki se je rodil Biljah, živi in ustvarja pa v Čedadu, 5 na ogled do 5. novembra.
V	galeriji R. Debenjaka v Kanalu J« na ogled razstava z naslovom "Iz galerij, starejše umetnosti goriškega muzeja • Razstava je na ogled do 12. novembra.
V	galeriji Incontro v Ronkah so n8 ogled še do 3. novembra fotografu umetnika Giancarla Zattija. V soboto,, novembra, pa bodo otvorili razstavo tografij Luigina Snidera.
razna obvestila

Drevi bo v Kulturnem domu v No Gorici ob 20.15 nastopil folklorni ansa bel "Jedinstvo" iz Splita.	j
Občina Sovodnje obvešča, da bo jutfj 29. oktobra, nabiralna akcija papir)8 starega železa.	„
Kmečka zveza obvešča da 31. okto zapade rok za plačilo davka na zc*fa*ati Prispevek so po zakonu dolžni P*8. g0f tudi odvisni delavci in upokojenci, ki poleg plače in pokojnine, imeli še dr ^9. dohodke (honorarje za priložnostne poslitve, sejnine itd).
Občina Doberdob obvešča, da zaJa(ji vedno večje količine odpadkov in r® nastalih težav njihovega odvažanja v daljena odlagališča, bo za krajši čas Fg. hiranje smeti po občini potekalo p° ^0. slednjem redu: Doberdob ostane kot sedaj ob torkih in petkih, zaselki J8p> Dol in Poljane pa vsak ponedeljek m v tek.	,|g
Martinovanje za člane in pril^Lja-SPD bo 13. novembra v Ajdovščini- ‘ ,er ve sprejemajo v trgovini Bavcon Branko Kuzmin v Sovodnjah in Iv° nut v Štandrežu.
kino
Gorica
cere8
CORSO 18.00-22.00 »II principe
moglie«.	tazi°ne
VERDI 19.00-22.00 »Uultima te,nt . p0d di Cristo«. Prepovedan mladm 14. letom.
la S
VITTORIA 17.30-22.00 »Moana, m , jg. dalosa«. Prepovedan mladini P letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Bagdad ^ . EKCELSIOR 18.00-22.00 »Biancaneve sette nani«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Helrajzer«, 20.00 »Barva narja«.
DESKLE 19.30 »Jumping jack flash«.
Cafč“-
de-
DEŽURNA LEKARNA V GORIC ^
D'Udine - Trg sv. Frančiška * 530124.	- .
DEŽURNA LEKARNA V TRŽI u {e, Comunale 2 - Ul. Manlio 480405.
A!a Borštnikovem srečanju s Kraljem na Betajnovi
rT' v vi • i i i • v v • e •
1 rzaski gledališčniki so »ogreti« Maribor
Pa res sreča! S Slovenskim stalnim gledališčem je v Maribor prišlo Judi sonce in otoplilo zrak, ki ga je v sredo na Pohorju rezal celo sneg. Naši gledališčniki so nastopili sinoči pred nabito polno dvorano mariborske Drame in s Kraljem na Betajnovi posredovali novo obliko uprizarjanja Cankarja. O odmevih na predstavo bomo seveda poročali v ba.s}ednjih javljanjih, tokrat pa bi vendarle malo krajše opisali "polo-
Borštnikovo srečanje se končuje. Na vrsti sta smo še dve tekmoval-Predstavi, nakar bosta strokovna žirija in žirija občinstva razglasili dobitnike letošnjih Borštnikovih priznanj in največjega slovenskega Priznanja gledališkim igralcem - Borštnikovega prstana. Glede slednje-9® smo že nekako izvedeli, kdo bo prstan prejel, a imena seveda ne moremo še objaviti.
Vse kaže, da smo v prejšnjem poročilu, ko smo govorili o pomanj-kanju komedij, naredili napako. V sredo smo si namreč ogledali Molie-rovega Zgrabite Sganarela v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča 12 Colja. Kot je najbrž znano gre za tri dogodivščine, katerih protago-mst je Sganarel, ki ga v celjski predstavi igrajo trije različni igralci. Predstava je v prvih dveh delih še kar zabavna in gledljiva in vidi se bapor režiserja Moderndorferja, da bi jo usmeril v labirinte commedie dežZ'arte. Ob predstavi gre poudariti tudi velik delež kostumografinje Marije Vidau, ki je na letošnjem BS podpisala kar štiri kostumografske
rešitve.
Hitimo h koncu, smo rekli. V tej naglici naj izustimo še to, da bo Utrj prednik Cankarjeve založbe Tone Pavček predstavil knjigo Boja-ba Stiha Kratke in izmišljene zgodbe iz let 1941-45. Predstavitev bo v Prostorih kmeta Kneza v Modražah, ki s pridelki svoje kleti in polj že 6ta 9°sti borštnikovce.	MARIJ ČUK
Tržaško srečanje s furlanskim pisateljem ob izidu knjige II Calderas
Carlo Sgorlon in »njegovi« Cigani
Italijanski pisatelj Carlo Sgorlon je bil v sredo gost Krožka uslužbencev Assicurazioni Generali v Trstu. Povod za srečanje z uveljavljenim furlanskim književnikom je bil izid njegove knjige II Calderas, avtor pa ni spregovoril le o tem najnovejšem delu, temveč se je v svoji predstavitvi in v pogovoru z udeleženci dotaknil vseh tistih tem in vprašanj, ki so mu najbliže srcu.
Organizator je prvotno povabil Sgorlona v Trst, da bi govoril o Um-bertu Ecu. Pisatelj je to odklonil. Dogodki, ki so sledili izidu Foucaultove-ga nihala, so pokazali, da je bila njegova odločitev pravilna: pravcati naval na to knjigo je bolj izziv za sociološko razmišljanje kot pa za literarno, je bil mnenja pisatelj.
Sgorlon je uvodoma povedal, da se tokrat že šestič srečuje s tržaškimi bralci. Sredino srečanje je bilo zanj pomembno zato, ker je bil to njegov prvi kontakt z občinstvom po dolgem času. Razkril je, da je preživel globoko krizo, med katero ni hotel srečati nikogar: zaprl se je na dom in delal, podobno tako »kot Kafkove živali v svojih brlogih«.
Dobitnik dveh prestižnih nagrad Campiello (leta 1973 za delo Leseni prestol in leta 1986 za roman Ananta-
Carlo Sgorlon
jeva školjka) in številnih drugih priznanj je nato razpredel nekaj misli o svoji literaturi. Zavrnil je trditev marsikaterega kritika, češ da se snov njegovih romanov omejuje na ozek furlanski prostor, Tako razumevanje njegovega dela je sila pomanjkljivo je
V zbirki Studia humanitatis izšlo delo francoskega zgodovinarja
Braudelova trilogija o ekonomiji in kapitalizmu
"Um XkortV enoletnem premoru je zbirka Studia žaveanitatis sPef postregla z nekaterimi izdelki. Te-' s katerimi se rokujejo pri uredništvu zbirke, je bank 1Skatl seveda v veliki zmedi in skorajšnjem ni	k} grozi uradni slovenski kulturi. V sploš-
s° Uz“e,!i krizi, o kateri nam je že zoprno govoriti, sp/fjfhudim udarcem ravno t.i. strokovna dela iz reče humanističnih ved, saj se zanje po navadi Venjda 50 zanimiva le za ozek krog specialistov. bežen"^ Ra !o običajno ne drži in vsakdo, ki ima le del g sflk z razvitimi evropskimi družbami, bo vedel „°,so bila zanimiva dela iz humanistike vedno tem f °šne kulture narodov. Zbirka SH si zato v okna	obdobju po svoje prizadeva odpirati
bosim Evropo in ponuditi bralcu pomembna druž-Tnk>a hola v slovenskem jeziku. in rat sta se na knjižnih policah pojavili prva ki tVo ?a knjiga zgodovinarja Fernanda Braudela, bomir- brvi del njegove mogočne trilogije o eko-je Dn'/, lj} kapitalizmu med 15. in 18. stoletjem. Avtor nja- ' bel naslovil Strukture vsakdanjega življe-za :	in nemogoče. Tako se že z naslovom,
Odnsk °Vinsko holo morda neobičajnim, kaže vses-Uvnir,,°.nov prijem, ki ga je v povojnih desetletjih jai francoski avtor.
leti fr j° sb^°b je, Fernand Braudel? Že v tridesetih kebvro $ tovarišema Marcom Blochom in Lucienom rioven m.za^el vnašati v zgodovinsko preučevanje kranre .ha- Pozneje je bil profesor na College de 7935 i m c^an irancoske Akademije. Umrl je leta rodnp 6 ,mesec dni po izredno zanimivem medna-v SD 7 kolokviju, ki mu je bil posvečen. Na njem je svoie nem dialogu s številnimi družboslovci branil ^Wipi!Tme ln kritično pretehtal svoja tri velika Prancj - p dela: o Sredozemlju, kapitalizmu in Publikn .P.or}atis diskusije je dostopen v posebni 7ezjnn CJ!!' hi je letos izšla tudi pri Einaudiju (Una r f di storia).
kaJ'0^ Materialna civilizacija, ekonomija in
Prevod,,Z^m' katere prvi del je zdaj na razpolago v tih, ki ■ J~re9°r/Q Modra, se odlikuje po posebnos-Naj j:Jin le v zgodovinsko vedo vnašal Braudel. naštejemo nekaj. Ko se avtor naslavlja na
Zgodovinar Fernand Braudel
strukture vsakdanjega življenja, misli s tem čisto resno. S primerjanjem, kaj in kako so ljudje jedli in pili, kako so se oblačili, skrbeli za pohištvo v hiši, se vozili naokoli, skuša zajeti globinsko predstavo določenega zgodovinskega obdobja. Naloga seveda ni bila lahka, saj si je avtor za predmet preučevanja izbral kar ves svet v času treh stoletij. Toda prav zato je branje še posebej zanimivo. V poglavju Oblačila in moda sledimo čudenju, s katerim so Japonci gledali na evropske prišleke, ki so se vsakih deset ali dvajset let pojavili v novih in drugačnih oblekah. Seveda, orientalci so čela dolga stoletja nosili praktično enaka oblačila, medtem ko se je na zahodu moda naglo spreminjala. Iz tega je moralo nujno priti do določenih kulturnih obrazcev, ki smo jim priča še danes, npr. modna norost.
Braudelova zgodovina je zelo kompleksna. Na eni strani se zarisujejo strukture, t.i. zgodovina »dolgega trajanja«, to je tistih starih mentalnih oblik, ki ostajajo iste skozi stoletja, čeprav se na površini zdi, da so se stvari močno spremenile. Po drugi strani sega njegova analiza v kratke zgodovinske cikle (desetletja), kjer išče pomembne spremembe in novosti. Kot tretje pa je treba omeniti še razsežnost posameznika, človeka in vsega tistega, kar mu predstavlja v določenem času mejo mogočega in nemogočega. Braudel je opustil omejeno kronološko pisanje zgodovine in se skušal, kot hobotnica s številnimi lovkami, pritihotapiti v najrazličnejše pore materialne civilizacije. Treba se je dokopati do tistih skritih plasti življenja, ki je običajno skrito pod površino. Naloga je seveda neskončna.
Te posebnosti danes ne predstavljajo več novosti ali presenečenja, saj so se plodovito uveljavile. Treba pa je vedeti, da so v času, ko je zgodovinar Braudel pisal svoja velika dela o Sredozemlju (1949) in pozneje o kapitalizmu (1967/79), predstavljale pomembno novost. Novost ne samo v primerjavi s staro historiografijo, ampak tudi, in morda je treba za slovenske razmere prav to poudariti, v razmerju do marksizma, ki je zgodovino uklepal v ozke sheme. Monumentalno delo o kapitalizmu je za slovensko družboslovje pomembna, žal šele sedaj, prelomnica. Sam avtor pravi v uvodu, da s svojim delom najbrž ne bo vseh prepričal, da pa se je po novi in umirjenejši poti izognil preveč strastnim prerekanjem, ki jih sproža vselej vnetljiva beseda kapitalizem. Braudelov pristop ni moralizatorski, kot je to pogosto pri marksističnih razlagalcih, ampak usmerjen k vsestranski poglobitvi. Kapitalizem, pravi avtor, ni ne dober ne slab; je kakršen pač je, in naš namen ni soditi ga, ampak razumeti.
Braudelovi knjigi, ki sta opremljeni s številnimi reprodukcijami umetniških slik, iz katerih je uspel avtor marsikaj razbrati, še zdaleč ne zapolnjujeta velike praznine, ki zeva na tem področju v našem jeziku. Sta pa, to lahko z gotovostjo trdimo, izpolnitev prepotrebnega dolga evropski humanistiki.
IGOR ŠKAMPERLE
poudaril, saj so v njegovih zgodbah, parabolah, mitih, širši, splošnejši, predvsem pa aktualni aspekti sedanje življenjske stiske. Zgodbe o kmečkem življenju, o stiku z naravo koreninijo seveda v njegovem furlanskem izvoru, opozarjajo pa na moderne eksistencialne probleme. Le-teh ne bo mogoče rešiti s sedanjim načinom življenja, za katerega je značina hiperprodukcija, pač pa z nekakšno »vrnitvijo« k naravi, ki mnogo spominja na Rousseauja, torej h kmečkemu tipu družbe, ki naj bi proizvajala le toliko, kolikor bi ji bilo potrebno za preživetje.
V zadnjem romanu II Calderas pripoveduje Sgorlon o Ciganih. Ta motivika ni zanj povsem nova. Že v nekaterih prejšnjih delih je pisal o vagabundih, o nomadih, o tujcih, o ljudeh brez domovine. Sami Furlani so tudi nekakšni nomadi: v svet so šli s trebuhom za kruhom. Cigani so morda — ob Židih, ki pa so jo naposled vendarle dobili — edini narod, ali bolje rečeno: edino ljudstvo brez domovine. Njihova kultura je arhaična, njihova zgodovina so legende, ki jih ustno prenašajo iz roda v rod. Na srečanju je Sgorlon namignil, da bi bila lahko ciganska družba prototip družbe za bodočnost. Svoj namig je takole utemeljil: Cigani se niso nikoli vojskovali, nikoli niso imeli svoje vojske, nikoli niso z ognjem in mečem uničili kakega mesta. Res je, da niso ničesar zgradili, a to lahko predstavlja v tej destruktivni dobi tudi pozitivno vrednoto.
Sgorlon je priznal, da so Cigani domala od nekdaj v očeh zahodnega človeka veljali za tatiče. To so tudi res bili, njihovo prestopništvo pa se je povečalo šele, ko so stopili v stik z moderno družbo in kulturo. In prav ta odnos — med arhaično in »nezgodovinsko« cigansko in zahodno kulturo — je Sgorlon izpostavil v romanu II Caldčras, zgodbi o ciganskem dečku, ki je sprejel »novo kulturo«, a se ni mogel odreči svojemu prvotnemu no-
madstvu.
MARJAN KEMPERLE
Le livre slovene
Izšla je dvojna številka publikacije Le livre slovčne. Bilten že 25. leto izdajajo Društvo slovenskih pisateljev, PEN klub in Društvo slovenskih literarnih prevajalcev. V tej številki so zbrani prispevki Andreja Inkreta (Melanholični esej o slovenski književnosti), Dušana Pirjevca (Narodno vprašanje), Primoža Kozaka (Slovenec tujcu), Borisa Pahorja (Postanek na Ponte Vecchiu), Alojza Rebule (Biti Slovenec danes), pesmi Gregorja Strniše, Vena Tauferja, Tomaža Šalamuna in Alojza Ihana, nadalje članki Cirila Zlobca (Strah literature, strah istovetnosti), Marjana Rožanca (Martin Luter in Slovenci), Matjaža Kmecla (Izkušnja Slovenske biografske enciklopedije) in Draga Jančarja (Terra incognita).
V Kanalu, Tržiču in Novi Gorici letos izvedli 52 skladb avtorjev 20. stoletja
Kogojevi dnevi bi zaslužili večjo pozornost
smo £?nalu’ Tržiču in Novi Gorici vih r,!°Sin? desetih Kogojevih dne-sklarih Puhnili dvainpetdesetim
njimi ipmhfvtx0rjeX 20' stoletia, med
venskih ibdo šest krstnih izvedb sionskih kompozicij.
nih asetdl letih prireditev, posvečenih oh emu. slovenskemu glasbene-smo L sPr®sl°nistu Mariju Kogoju, lepše Ze k.ar navadili, da pride naj-li e.2; najboijše na koncu. Navadi-smo se ah bolie sprijaznili pa Uvod n udl z ugotovitvijo, da se po sUkariamkVfČfru otvoritvi razstave UstvarieiC1 kakorkoli sledi Kogojevi Priznano05^' slavnostnemu govoru lavca ;družbenopolitičnega de-himanio otvoritvenem koncertu) za-kvi v L za večere v dekanijski cer-hovnn ,,XnalX. z,el° zmanjša in da poseli v Tr4-Xetl lele' ko se festival pre-tudi ietoZ1Č m. Novo Gorico. Tako so Huberte nVSa] štlrje večeri (koncert ka, kom- , r9anta in Sama Vremša-Ljubli^e rt, Ansambla solistov RTV Kosi n au koncert harfistke Rude nazadme bt?,riia B*Že R°9elia ter ne-kosoveL r,hC1 veče.r Poezije Srečka gija Sinili spremljavi kitarista Lui-odziva Ja lzzveneli brez pravega ke; bili rokovnega občinstva'pubfi-Uajvečkrff Preskromno obiskani in na uš a‘ naleteli le na manj kritič-NsvetLdomačinov °z' tistih članov ki že zarJv društva Soča iz Kanala, adi tradicije prireditev neu-
morno spremljajo večere sodobne glasbe. Težko verjamem, da jim je (tem poslušalcem namreč) glasbena ustvarjalnost našega časa zelo pogodu in da bi ji prisluhnili tudi izven domačega kraja. Tudi ne verjamem, da jim kljub izvrstnim interpretom nudi kakšen poseben glasbeni užitek. Pač pa verjamem, da želijo stati ob strani domačim organizatorjem in nenazadnje tudi imenom kot sta Anton Nanut in Marjan Gabrijelčič, umetniška voditelja festivala.
Vendar je za Kogojeve dneve velika škoda, da iz leta v leto doživljajo isto usodo, da že vsi vrabčki na strehah od Nove Gorice pa do Kanala in najbrž še kje kričijo, da bi festival moral dobiti drugačne razsežnosti, da bi morali člani umetniškega sveta in organizatorji vendarle dobiti skupni jezik o bolj jasnem konceptu, da festival v taki obliki enostavno ne more več obstati zgolj na amaterskih ramenih Kanalčanov.
Glasba 20. stoletja je očitno še preveč specifična, da bi jo lahko »prodajali« kar v vsakem kraju po Sloveniji, o njeni reprezentaciji bi morali veliko bolj razmišljati kot npr. pri prenašanju zvokov Čajkovskega ali Mozarta. Zato pa so Kogojevi dnevi namenjeni prav tistim glasbenim poznavalcem, ki se pritožujejo, da v programih koncertov v Sloveniji manjka

sodobnejših del. Vendar prav teh je na prireditvah v Kanalu, Tržiču in Novi Gorici najmanj. In tako se dogaja, da skladbe, ki so bile napisane prav za ta festival ali pa na njem doživljajo krstne izvedbe, ne dosežejo tistih strokovnjakov, ki bi morali o njih pisati. »Žvočna znamenja za oboo d'amore in harfo« in »Suita za orgle« Marjana Gabrijelčiča, »Fuga v a-molu za orgle« in »Ena druga velikonočna pejsem za bariton in orgle« Sama Vremsaka, »Vox humana za orgle« Petra Kopača in »Prolog in fuga
za orgle« Srečka Koporca so bile letos primer tega neodmeva širšega slovenskega prostora. Najbrž pa bi k temu lahko prišteli še vseh ostalih 30 skladb sedemnajstih slovenskih avtorjev, zastopanih v programih letošnjih kanalskih glasbenih dnevov.
Povsem drugačen sij pa dobi festival, ko se preseli v sosednjo Italijo. Temu se po izkušnjah zadnjih dveh let niti ne moremo čuditi, saj umetniški svet festivala poskrbi, da italijanskemu občinstvu postreže z najboljšimi izvajalci. Spomnimo se nastopa pianista Francoisa Joela Thiol-liera lani v Novi Gorici in Tržiču, letos je na njegovo mesto stopil grški violinist Leonidas Kavakos.
Na koncertu v Tržiču je povsem osvojil publiko in to se je ponovilo tudi štiri dni kasneje v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici na zaključnem koncertu Kogojevih dnevov. Kavakos je zagotovo eden tistih redkih umetniških duš, ki mu je bila glasba položena že v zibelko in je potem potreboval samo še malo discipline, da je odkril svojo pravo pot. Po njej sedaj stopa kot virtuoz, ki mu tehnični problemi niso nikakršna ovira, da izrazi svoja poustvarjalna hotenja, njegova mladostna razgre-tost in nezrelost se mogoče delno odraža le v dojemanju stilnosti posameznega skladatelja oz. glasbene
smeri (to smo začutili v podajanju Sonate za violino in klavir Clauda Debussyja). Zato pa nas je toliko bolj navduševal z igro v Bartokovih Romunskih plesih, Yssayjevi Sonati za violino in številnih Paganinijevih dodatkih. Kar ni čudno, saj je mladi glasbenik pred dnevi prejel prvo nagrado na tekmovanju N. Paganini v Genovi. V Tržiču so Kavakosu dostojno sledili člani Simfonikov RTV Ljubljana z dirigentom Antonom Nanutom, v Novi Gorici pa je njegovi neugnanosti sledila italijanska pianistka Stefania Marmone, glasbenica, ki se je predstavila tudi kot solistka v klavirskih skladbah C. Debussyja in M. Ravela.
Ni nam znana skrivnost, kako sta lani Thiollier in letos Kavakos »zašla« na naše koncertne odre, znano nam je le, da je tako prvega kot drugega po nekem čudnem naključju v Slovenijo pripeljal Anton Nanut. In če so Kogojevi dnevi še tako vprašljiv festival, če o njegovem namenu še tako iz leta v leto globokoumimo, dejstvo je, da sta lanska in letošnja zadnja dva koncerta vnesla v goriško in tržiško koncertno življenje enkratno doživetje, zaradi katerega tako Kogojevih dnevov 87 kot Kogojevih dnevov 88 ne bomo pozabili.
TATJANA GREGORIČ
Košarka: 2. kolo jugoslovanske lige
Ljubljančani odlični
Nogomet: Janjanin pri Pr o Gorizii...
Navdušenje navijačev
Po tekmi Partizan-Roma
O izgredih v Beogradu šele v nedeljo
ŽENEVA — Disciplinska komisija evropske nogometne zveze (UEFA) bo v nedeljo razpravljala o prizivu, ki ga je vložila Roma glede tekme proti Partizanu za pokal UEFA, ki je bila v sredo v Beogradu.
Kot je znano, je na tem srečanju minuto pred koncem eden od navijačev z vžigalnikom zadel v glavo rimskega nogometaša Gianni-nija, ki je obležal na tleh, tako da so ga morali zamenjati s Collova-tijem.
V Rimu so prepričani, da bo UEFA primerno ukrepala in da bo rimski prvoligaš zmagal tekmo brez boja. V Beogradu pa so mnenja, da bo ostal rezultat (4:2) nespremenjen, in da bo Partizan prejel hudo kazen.
Kako se bo vsa stvar iztekla, pa bo seveda treba počakati do nedelje.
Smelt Olimpija	105 (47)
Partizan	84 (42)
SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Petrovič 10, Daneu, Zdovc 15, Besedič, Tovornik 8, Hauptman 13, Vilfan 22, Čurčič 11, Kotnik 8, Petranovič: 18.
PARTIZAN BEOGRAD: Djordjevič 17, Danilovič 6, Obradovič 12, Vujačič 4, Savovič 14, Bosanac, Divac 21, Popovič, Paspalj 6, Naki: 4.
PON: Zdovc (30), Petranovič (40).
LJUBLJANA — Košarkarji Smelta Olimpije so nadvse uspešno startali v novi prvenstveni sezoni (uvodnega kola Ljubljančani niso igrali zaradi nastopa v Koračevem pokalu). Z odlično igro so Jelovčevi varovanci povsem nadigrali košarkarje Partizana, ki so med glavnimi favoriti za osvojitev državnega prvenstva.
Po zaslugi razigranih Vilfana in Pet-ranoviča je ljubljanska ekipa dobro igrala v obrambi in čvrsto v napadu. Partizanova obramba pa je bila brez moči, saj so domačini zadevali na-
sprotnikov koš kot za stavo in poleg tega dosegli tudi kar sedem »trojk«.
»Igrali smo zares dobro, predvsem sem zadovoljen z obrambo svojih fantov. Partizan pa ni pokazal igre, ki smo jo pričakovali,« je po srečanju dejal ljubljanski trener Vinko Jelovac.
OSTALI IZIDI 2. KOLA
Gibona - Jugoplastika 82:85 (43:44); Crvena zvezda - IMT Beograd 111:93; Bosna - Zadar 79:65 (26:33); Šibenka -Prvi Partizan 93:83 (56:44); Vojvodina -Borac 114:87 (53:44).
LESTVICA
Jugoplastika Split 4; Gibona Zagreb, Partizan Beograd, Vojvodina Novi Sad, Šibenka Šibenik, Bosna Sarajevo, Zadar, IMT Beograd, Smelt Olimpija Ljubljana in Crvena zvezda Beograd 2; Prvi Partizan Titovo Užice in Borac Čačak 0.
Smelt Olimpija in Crvena zvezda imata tekmo manj.
»Velike možnosti so, da bo Rajko Janjanin igral za našo ekipo. Igralec je tehnično izredno kakovosten in njegovi dosedanji nastopi za Dinamo, Crve-no zvezdo, jugoslovansko reprezentanco in lani za AEK iz Aten jasno pričajo, da gre za nogometaša evropskega slovesa.«
Tako nam je včeraj povedal tehnični direktor Pro Gorizie Italo Mazzero, ki je, kot ostali člani goriškega vodstva, dokaj optimist glede možnosti, da bi Janjanin ostal v Gorici. Sicer zadnjo besedo bo izrekel trener Del Neri, ki bi moral že v teku tedna skleniti, ali bo jugoslovanski igralec oblekel dres Pro Gorizie.
Možen prihod Rajka Janjanina je že sprožil vrsto pozitivnih ocen goriških navijačev, ki si nadejajo, da bi z njegovim doprinosom ekipa lahko dosegla cilj: napredovanje. Naj omenimo, da bo Janjanin, v primeru da se bo društvo odločilo za njegov nakup, v prvenstvu lahko igral komaj čez dobre tri tedne. Toliko časa je namreč potrebno, preden se uredijo vse birokratske težave v zvezi z vpisom, (pr)
Rally faraonov: Vatanen in Rahier zmagovalca
KAIRO — Finec Ari Vatanen na peugeotu med avtomobilisti in Belgijec Gaston Rahier na suzukiju med motociklisti sta končna zmagovalca na letošnjem rallyju faraonov. Za Vatanena je to druga zaporedna zmaga na tem rallyju.
Med motociklisti se je na odlično drugo mesto uvrstil Italijan Franco Picco na yamahi.
Tenis v Brightonu: zmaga Cecchinijeve
BRIGHTON — Italijanka Sandra Cecchini se je na mednarodnem teniškem turnirju v Brightonu uvrstila v tretje kolo, s tem da je premagala Francozinjo Nathalie Herreman s 6:2, 3:6, 6:4.
Pravi polom pa je doživela druga »azzurra« Laura Garrone, ki je proti Američanki Pam Shriver izgubila kar z 0:6, 0:6.
Drevi na Opčinah sprejem za našega kotalkarja
S. Kokorovec: Za uspeh trd trening že od lani
Samo Kokorovec je ime, ki v zamejstvu ne potrebuje posebne predstavitve, saj je kot kotalkar openske-
a Poleta in kot državni reprezentant
osegel že vrsto odličnih uspehov, tem pa je pred kratkim dodal še tretje mesto na SP.
Samo, kako si sploh dosegel ta novi odlični rezultat?
»Po pokrajinskem in deželnem prvenstvu, kjer sem se uvrstil na drugo oz. prvo mesto, sem se kvalificiral za državno prvenstvo, ki se je odvijalo prve dneve avgusta na Piancavallu.
Tu sem dosegel drugo mesto v obveznih likih, drugo v kombinaciji in prav tako drugo v prostem programu, kar mi je omogočilo, da so me sklicali v državno reprezentanco, s katero sem odšel konec avgusta v Hassefeld pri Hamburgu. Tu sem zasedel prvo mesto v kombinaciji, prvo V prostem programu in četrto v obveznih likih. Ta rezultat mi je omogočil, da sem lahko odšel oktobra na svetovno prvenstvo v Pensacolo (Florida, ZDA), ki sta se ga udeležila, v zastopstvu italijanske reprezentance, še Alessandro Guerra iz Trsta in Patrick Venerucci. Po obveznih likih je bil Sandro drugi, jaz pa četrti; s tem rezultatom sem bil zelo zadovoljen, ker so bili v Floridi vsi tisti tekmovalci, ki so bili na evropskem prvenstvu v obveznih likih pred mano, tedaj za menoj. Po prostem programu sem bil peti, v kombinaciji tretji, medtem ko se je Guerra uvrstil na drugo oz. prvo mesto. Ta najina dosežka smo v našem taboru primerno slavili, saj nismo v naslednjih dveh nočeh niti za minuto zatisnili očesa! Moč italijanske reprezentance je bila v zadnjih letih prav v tem, da smo izredno kompaktna ekipa in skupno delimo tako lepe kot grde trenutke. Tudi med mano in Sandrom Guerro ni tako, kot si lahko mnogi mislijo, saj sva velika prijatelja.
Kdaj si se začel pripravljati na SP?
»Za to svetovno prvenstvo sem se začel pripravljati že novembra lani.
Pozimi sem treniral v dokaj slabih pogojih, saj je pokrita kotalkarska ”Ce mi dovolite, bi želel dodati še plošča nekoliko premajhna, poleg	nekaj: če me misli kdo nagraditi, lah-
tega pa sem moral pozimi vsako ne-	ko kar predvaja film o moji preizkuš-
deljo na ekshibicije po Italiji, kar mi	nji na svetovnem prvenstvu, saj ne bo
je vzelo precej časa. Po končanem	videl nobenega padca!«
šolskem letu sem začel trenirati dva- Drevi ob 19.30 bodo na Opčinah, krat dnevno, priprave pa sem nekoli-	in sicer v pokritem balonu na kotalko opustil zato, ker so me pred držav-	kališču na Pikelcu, priredili spre-
nim prvenstvom povabili na ekshibi-	iem Samu Kokorovcu. Na sprejem
cijo tudi v Bolgarijo, kjer pa nisem	so vabljeni vsi domači športniki in
vadil obveznih likov; prav ta hiba je	prijatelji Poleta sploh,
prišla na dan na državnem prvenstvu,	ERIK DOLHAR
kjer nisem bil tako gotov kot sicer, do svetovnega prvenstva pa sem imel še čas, da se poboljšam, tako da je bila moja preizkušnja v Floridi praktično brez napak. Gostovanje z italijansko reprezentanco je bilo izredno zanimivo, saj smo bili v ZDA cela dva tedna in v tem obdobju smo imeli možnost, da spoznamo tudi ostale športnike oz. kotalkarje, ki so se tega prvenstva udeležili; iz tega vidika je bilo zanimivejše kot lansko, ko smo odpotovali v Novo Zelandijo, kjer pa je bilo število tekmovalcev mnogo manjše, predvsem zaradi velikih stroškov, ki jih je zahtevala dolga pot.«
Kaj pa o bližnjih načrtih?
»Kar se tiče moje bližnje prihodnosti, bom pozimi še resneje treniral kot ostala leta za državno prvenstvo, od katerega je odvisno, če te kasneje izberejo za svetovno prvenstvo. Prav glede tega tekmovanja se mi prihodnje leto ponuja edinstvena priložnost: svetovno prvenstvo bo namreč v Italiji, in sicer v Roccarasu v Abrucih.«
In je dodal...
Košarka: v nedeljo v D ligi
Košarka: v promocijskem prvenstvu
Za Bor Radenska že mestni derbi
V letošnjem košarkarskem prvenstvu D lige bo mestnih derbijev med tržaškimi postavami kar precej, saj se tekmovanja udeležuje predstavništvo štirih ekip iz Trsta. Prvo izmed tovrstnih srečanj bo na sporedu že v nedeljo. Moči bosta merila Bor Radenska in Santos Autosandra. Tržačani so si napredovanje v D ligo zagotovili po zaslugi zelo konstantne igre, ki so jo predvajali skozi vse lansko prvenstvo. Meneghelovo moštvo se bistveno ne razlikuje od lanskega, saj predstavljata vrnitev Toma-sina na krilu in prihod Trimbolija edini pravi pridobitvi za mlade Tržačane, ki so v uvodnem srečanju tesno klonili pred ekipo Ormelle.
Borovi košarkarji pa so prav tako tesno izbojevali prvo zmago v gosteh, kljub odsotnosti Davida Pregarca, ki naši postavi pomeni veliko. Proti Santosu bo Pregare spet na igrišču in glede na to, da bo moštvo opravilo krstni nastop na domačih tleh, je pričakovati še večji učinek kot v Latisani. Turcinovic-hevi postavi je potrebno še najti optimalno uigranost v napadu.
Srečanje Bor Radenska - Santos Autosandra bo v nedeljo v telovadnici osnovne šole Suvich (Ul. Giulia) ob 11. uri. (Cancia)
Krasovi rokometaši na odprtem igrišču
Do začetka rokometnega prvenstva C lige manjka še nekaj manj kot mesec dni, krasovci pa so že v polni formi, saj redno trenirajo že od poletnih mesecev. Sicer pa se jim nikamor ne mudi, ker bo treba v Zgoniku zgraditi na odprtem novo, večje rokometno igrišče, ker so pač dimenzije igrišča v telovadnici mnogo manjše, kot dovoljujejo predpisi v C ligi. Kras bo torej domače tekme igral na odprtem, kar pa ne bi smelo povzročati večjih nevšečnosti igralcem, saj se bo večina prvenstvenih tekem odigrala šele pomladi.
Medtem so Lazarjevi varovanci konkretno dokazali, da so zreli za C ligo, saj so v prijateljski tekmi prepričljivo premagali tržaški Libertas, ki že več let nastopa v C ligi (Libertas ima še eno ekipo v D ligi). (Pjotr)
IZID PRIJATELJSKE TEKME
LIBERTAS - KRAS TRIMAC	32:39 (15:18)
KRAS TRIMAC: Klinc, Glavina, Sardoč 10, Grilanc 4, Aleks Milič 2, Raseni 6, Kozlovič 1, VVeissenegger, Race, Fonda, Simo-neta 1, Sosič 15, Gruden, Marko Milič.
Vse naše peterke tokrat na tujem
Po prvem kolu, ki se je nekoliko izneverilo pričakovanjem in napovedim, je bilo časa za premislek več kot dovolj in znotraj posameznih klubov verjetno že vedo (vsaj v grobih obrisih), v čem pešajo njihove postave.
Kontovel Electronic Shop je po porazu z Barcolano vložil priziv na tehnično komisijo košarkarske zveze, vendar bo vse skupaj verjetno podobno glasu vpijočega v puščavi.
Medenovi fantje bodo tokrat nastopili v Miljah proti okrepljenemu CGI Dino Conti, ki je v uvodnem srečanju premagal Breg Adriatherm kljub vse prej kot nezadržni igri.
Težji posel se obeta Ciciboni, ki je proti pričakovanju odpravila Alabardo in bo igrala v gosteh proti miljskemu Interju, ki je po mnenju mnogih opazovalcev prvi favorit za prestop v D ligo, čeprav ne razpolaga z visokimi igralci-Sancinovi fantje bodo na vsak način lovili drugi zaporedni uspeh s pomočjo svoje robate in hitre igre,
Košarkarji Brega Adriatherm pa bodo obiskali tržaško Alabardo, ki jo letos uvrščajo med slabše postave. Tržačani predvajajo še vedno hitro in dopadljivo igro, vendar ne delujejo tako uspešno kot včasih; morebiti zato, ker je od prvotnega ogrodja ostala le trojica igralcev (Angeli, Carnel-li in Ceppi). (Cancia)
Start prvenstva naraščajnikov
Z jutrišnjim dnem se bo uradno začelo tudi deželno prvenstvo naraščajnikov, v katerem nastopa 12 ekip.
Prisotni so tudi trije slovenski klubi s štirimi postavami, in sicer: Bor Indules »A«, Bor Indules »B«, Kontovel Electronic Shop in Polet.
Ostale ekipe so: Servolana Latte Carso, Don Bosco, SGT, Stefanel, Libertas, Ricreatori, Inter Milje in Inter 1904.
Prvenstvo se bo začelo jutri in bo trajalo kar do 22. aprila 1989.
Mladinska odbojka na Goriškem
Val Naš prapor Imsa vodi
UNDER 18 ŽENSKE
Združena postava Agoresta je proti Fincantieriju tretjič zaporedoma izgubila. Na vrhu razpredelnice se je povzpela ekipa Villacher Bier, ki je v derbiju kola, brez večjih težav, premagala Lucinico. Prijetno presenečenje pa je pripravila postava S. Luigija, ki je zmagala proti Farri.
IZIDI 3. KOLA: Morarese - Torriana 3:1, Pieris - Lib. Gorica 3:0, Villacher Bier - Lucinico 3:0, Farra - S. Luigi 0:3, Agorest - Fincantieri 0:3.
LESTVICA: Villacher Bier 6, S. Luigi, Lucinico, Fincantieri in Farra 4, Lib. Gorica, Morarese, Pieris in Torriana 2, Agorest 0.
UNDER 18 MOŠKI
Presenečenje kola predstavlja spodrsljaj Soče Čerimpex, ki je na domačih tleh klonila pred S. Luigijem. Val Naš prapor Imsa pa je tokrat imel lahko nalogo, saj je v pičlih 50 minutah odpravil poprečne Gradežane in tako obdržal vodstvo na lestvici.
IZIDI 3. KOLA: Fincantieri - Ronchi 1:3, Val Naš prapor Imsa - Grado 3:0, Soča Čerimpex - S. Luigi 2:3, počivala je Torriana.
LESTVICA: Val Naš prapor Imsa 6, Ronchi in S. Luigi 4, Soča Cerimpex in Fincantieri 2, Torriana in Grado 0. (MJ)
Košarka: državni mladinci
Borovo moštvo spet praznih rok
F ANTONI VIDEM - BOR 90:63 (53:30) BOR: Pertot 4, Kocman 6, Paulina 1 (5:8), Cupin 6 (4:6), Krasna 3 (1:3), Skr* 17 (3:6), Guicciardi 4 (2:2), Smotlak lu
ofal'
(2:2).
TRI TOČKE: Škerk 2.
Borovci so tekmo začeli katastrof no, saj so v deveti minuti že izgubi]81 kar s 3:28.	,
Domačini so stalno držali to Pre°fl nost, nakar so v zadnjih dveh minuta še pospešili ritem, tako da je bil P°?j naših košarkarjev na koncu še veCL Najboljši strelec v vrstah naše ekip je bil Škrk.
V nedeljo vsi na jesenski pohod!
KD Lonjer Katinara in Kolesarski klub Adria Rešim prirejata v nedeljo, 30. t. m., ob 9.30 športno-rekreativno manifestacijo »Vsi na jesenski pohod«, ki bo potekal iz Lonjerja, kjer bo seveda start, do Hudega leta ter se preko Drašce, Globojnerja, nove ceste, Pod-lonjerja in Mandrije spet vrnil v Lonjer. Proga je dolga 12 km.
Maratonski tek v Gorici
Več kot 160 tekmovalcev se je udeležilo maratonskega teka (25 km), ki so ga v Gorici pripravili člani društva Gruppo marciatori. Prvo mesto je osvojil domačin Sergio Lena (Atletica Gorizia), ki je progo pretekel v 1.20'36". Za zmagovalcem so se uvrstili VValter Mervič iz Gorice, Domenico Cantanna in Sergio Fonda, oba iz Trsta. Maratonski tek je veljal tudi za goriško pokrajinsko prvenstvo. Ob absolutnem zmagovalcu Leni sta v posameznih kategorijah slavila še Ada Ternovec in Sergio Krašček.

V	Neaplju Imamo možnost baze v sk. 1, kjer je Haw La Motta najboljši konj, čeprav nima dobre izhodiščne številke. V sk. X lahko omenjamo Lemona, ki je favorit tekme, saj ni še izgubil tekme. Preseneti lahko Curabo Blue.
V	Bologni tekmuje več dobrih konj. V sk. 2 je Escondido konj z dobrim potencialom. Kot njegovo alternativo lahko navedemo Demetza (sk. X), v sk. 1 pa bo Foietto Sol med prvimi.
V	Firencah smo za Fertvoo (sk. 2), ki je dokazal, da je zelo pripravljen. V sk. X je Eviara odlična, Fata Hin pa bo, če bo takoj povedla, imela odločilno besedo.
V	Tarantu je Diaz FC (sk. X) težko premagljiv. V sk. 2 je v formi Asso Bi. V sk. 1 Focante je naravni favorit in bi lahko tudi zmagal.
V	Montegiorgiu je dirka povsem nejasna, saj je mnogo odličnih konj. Mi poskusimo s sk. X, ki ima v Es-cort Dami odličnega konja. Presenečenje je lahko Fire Black. V sk. 2 je odličen Daria Gipi.
V Piši (galop) smo za sk. 1, saj je Marisel zelo dober, v sk. 2 pa bo prav gotovo dobro tekmovala Marina, v sk. X pa bi lahko dobro posegel Crimson Louis.
DIRKA TRIS
Favoriti: Ebolowa (10), Damelspit (13) in Fiocco Bis (15). Dodatek za sistemiste: Didascalia (7), Fez di Ie-solo (6), Fontalba (12).
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	2
drugi	X	1
3.	—	prvi	2
drugi	1	X
4.	—	prvi	X	1
drugi	2
5.	—	prvi	X
drugi	1	2
6.	—	prvi	1
drugi	X	2
Christian Arena
	lil
	iiili!
rotocaldo
Atalanta - Bologna Cesena - Napoli Fiorentina - Torino Inter - Roma Juventus - Milan Lazio - Como Lecce - Piša Pescara - Verona Sampdoria - Ascoli Licata - Bari
Sambenedettese - Udinese Sarzanese - Pavia Latina - Trapani
X
2
brani
Christian Arena (letnik 1972) se ukvarja s košarko že pet let. Trenutno y barve državnih kadetov Jadrana Farca, začel pa je pri Boru, kjer je *9 kategorijah minibasketa, propagande, dečkov in naraščajnikov. ArenaygŠDl večkrat sklican v deželno kadetsko reprezentanco in reprezentanco	v
ter bil večkrat proglašen za najboljšega igralca raznih turnirjev, *Pa4 »jj0v. Borovo generacijo, ki je osvojila šesto mesto v državi v kategoriji Prejšnji teden je Ferucij Mužič zadel 8 izidov.
• •	.	1 ; 1	iiiiiiiiiii-iiii:	
danes igra	vas -	aanes igta		iliiiihiillP
Jutri začetek deželnih odbojkarskih prvenstev v C-2 in D ligi
Osem naših šesterk v
»Opcija nič« in sodelovanje
Jutri se bodo začela tudi deželna odbojkarska prvenstva. Slo-Venci smo s svojimi ekipami prisotni v vseh štirih ligah s skupno osmimi predstavniki (po dva v moški in ženski C-2 ligi, tri v žen-ski D ligi in eden v moški D ligi). Y primerjavi z lansko sezono smo 1zgubili dva moška četrtoligaša, (edinemu) napredovanju 01ym-P,e pa je sledil izpad Vala iz C-l nge.
Naše ekipe so lani razmeroma uobro prestale restrukturacijo (s Poenotenjem lig, ki so bile prej razdeljene v dve skupini). Na Področju moške odbojke je sicer Prišlo do drastičnega zmanjšanja Prisotnosti slovenskih ekip, ven-uar pa gre to v smer večje kako-v°sti, saj naše gibanje objektivno m premoglo pet dobrih deželnih ugašev. Tako na Goriškem, kjer lo moška odbojka zelo razvita, «o( na Tržaškem, kjer še naprej stagnira, pa bi lahko meddruštveno sodelovanje še okrepili, sicer Pravega kakovostnega skoka na Ganski ravni najbrž ne bo.
Povsem drugačen je položaj mod dekieti. Društva so se letos odločila za »opcijo nič«, se pravi, oa se je po razpadu združene eki-Po Farco Meblo mnogo igralk vrnilo v matična društva (to seveda ne velja za Agorest). To naj bi Pomenilo, da štartajo skoraj vse Gjipe okrepljene in z večjimi am-0‘eijami. Toda razdrobljenost sil la očitna in v marsikaterem primeru povratek igralk iz združene ® .pe bo kvečjemu omogočil mirnejšo plovbo, ne pa pravega vz-P°na. Treba je tudi omeniti, da je Pri nekaterih ekipah v teku gene-ocijska menjava, kar terja svoj os, a hkrati pričakujemo, da se odo nekatere mlajše igralke naposled res uveljavile, kajti naša enska odbojka v čedalje bolj stri konkurenci zdaj nadvse po-ebuje mnogo svežih sil, če ji ho-emo povrniti nekdanji ugled in e zamisel o združevanju sil le še 1 P°vsem opuščena.
našim ekipam vsekakor
veda želimo, da bi se v letošnji ^zoni čimbolj e odrezale in da bi Polnile cilje, za katere so se estno pripravljale.
Bor Cunja Avtoprevoz
Borovci bodo že tretjič zapored nastopili v C-2 ligi in letos jih čaka težka naloga, da vsaj ponovijo lansko uspešno sezono, v kateri so bili eno od »odkritij« prvenstva.
Potrjeni trener Massimo lesu (ostaja tudi sponsor Cunja Avtoprevoz) razpolaga letos s pomembno okrepitvijo. Od Vala se je namreč vrnil v matični klub Sergij Stančič, ki bo s pridobljenimi izkušnjami na višji ravni gotovo veliko pomagal plavim. Žal pa sta hkrati prenehala z igranjem poleg Zubina tudi brata Gasparo, še zlasti izguba mlajšega Daria pa je hud udarec za ekipo, ki bi se sicer lahko predstavila kot eden glavnih favoritov za napredovanje. Pri Boru še upajo na njegov povratek na igrišče. Od Sloge je k Boru prestopil
Diego Batič
Matija Betocchi, v moštvo je bil vključen tudi mladi Igor Štrajn.
Glavni problem Borovih odbojkarjev je omejenost igralskega kadra. David Starc in Dario Meton namreč še odslužujeta vojaški rok (Starc sicer v Trstu, zato bo skoraj vedno na razpolago ekipi).
Sploh bo uspešnost Borove ekipe v marsičem odvisna od tega, ali ne bo prišlo do poškodb oziroma odsotnosti standardnih mož. Po drugi strani je pričakovati še dodaten napredek mlajših.
BOR CUNJA AVTOPREVOZ
Diego Batič	1963	175	P
Matija Betocchi	1966	185	t
Sergij Budin	1959	185	t
Marko Marega	1970	186	c
Paolo Pernarčič	1969	190	c
Romano Pernarčič	1962	182	t
David Starc	1969	187	t
Igor Strajn	1972	175	P
Sergij Stančič	1963	187	t
TRENER: Massimo lesu
Agorest
»Naš osnovni cilj je, da ponovimo uspeh iz lanskega prvenstva oziroma da izboljšamo položaj na končni lestvici. Res pa je, da razpolagamo z ekipo, ki lahko računa tudi na najvišja mesta na lestvici. Da to dosežemo, je potrebno, da vse igralke pokažejo izredno resnost na treningih in da na srečanjih iztržijo maksimalno možno.« Tako nam je o letošnjih namerah ekipe Agoresta, ki bo nastopala v tretjeligaškem prvenstvu, povedal predsednik Dino Roner.
S predsednikovo trditvijo, da se dekleta lahko enakovredno merijo z najboljšimi postavami, se povsem strinjamo. Že v lanski sezoni so predstavnice Agoresta v nekaterih srečanjih potrdile, da sodijo med najboljše ekipe. Na žalost pa jih je njihova nestanovitnost
drago stala in večkrat so po nepotrebnem potegnile krajši konec.
Kar zadeva novosti, velja omeniti le prihod podajačice Lorette Marassi, ki je do lani igrala pri goriškem Liberta-su v C-2 ligi. Delna novost pa je potrditev trenerja Romana Leotte, ki je sredi lanskega prvenstva nasledil Borisu Jelaviču.
Ogrodje ekipe je v bistvu ostalo enako lanskemu, ni pa izključeno, da trener ne bo v ekipo vključil tudi kakšno mlajšo igralko.
AGOREST
Loretta Marassi	1960	164	P'
Nevja Černič	1965	170	t
Mirjam Klemše	1967	172	t
Svetlana Primožič	1968	170	t
Ivana Roner	1969	173	t
Ingrid Cotič	1969	160	P
Lara Vižintin	1969	175	t
Raffaella Zavadlav	1969	183	t
Suzana Černe	1970	165	t
Maja Pelerin	1971	162	t
Barbara Lovisutti	1971	167	t
TRENER: Romano Leotta.
Maja Pelerin
boju za točke
Meblo Imsa
Z lanskim izpadom iz C-l lige je O K Val sklenil dolgoletni ciklus, ko je generacija igralcev, ki so v glavnem začeli pri goriškem Domu, dosegla svojo najvišjo točko z nastopom v državni ligi.
Letos je prišlo do korenitih sprememb. Od starejših igralcev je ostal le Rado Lavrenčič, ob njem pa bodo nastopili mlajši odbojkarji. Tudi naziv bo odslej drugačen, saj bo ekipa nastopala pod imenom Meblo Imsa.
Ogrodje bodo prvenstveno sestavljali igralci, ki so lani nastopili v D ligi oziroma v prvenstvu under 18, v katerem so zasedli 2. mesto v deželi. Na klopi bo tudi za to sezono sedel Zvonko Brožič, ki mu bo kot pomožni trener pomagal Ferruccio Mužič, odgovorna za ekipo pa bosta Marjan Bevčar in Aleksander Corva. Med letošnjimi novostmi sodi tudi zamenjava
telovadnice, gdslej bo ekipa domača srečanja odigrala v goriškem Kulturnem domu.
Ekipa ima dobre možnosti za obstanek, a pod pogojem, da fantje pokažejo veliko borbenost in požrtvovalnost. Skok iz D lige v C-2 ligo je namreč precejšen in od mlade ekipe zahteva veliko več truda. Pomanjkanje izkušenj je namreč treba nadoknaditi s srčnostjo in popolnim upoštevanjem trenerjevih nasvetov.
MEBLO IMSA			
Rado Lavrenčič	1956	182	T
Andrej Vogrič	1966	180	P
Damjan Lutman	1969	187	T
Valter Prinčič	1969	187	T
Marijan Zavadlav	1967	186	T
Marino Bucinelli	1970	190	T
Maurizio Superga	1970	183	T
Aleš Feri	1971	182	P
Diego Petejan	1972	183	T
Mitja Feri	1972	180	T
Fabjan Koršič	1972	185	T
Livio Mučič	1967	180	T
TRENER: Zvonko Brožič.
Rado Lavrenčič
Sloga Koimpex
Mira Grgič
Ženska članska postava Sloge, ki jo tudi letos spon-sorizira podjetje Koimpex, bo v novi sezoni nastopila z nekoliko spremenjeno postavo. Iz združene ekipe Farco Meblo se je v matični klub vrnila podaja-čiča Mira Grgič, ki
bo s svojimi izkušnjami veliko pomagala mlajšim soigralkam. Borovka Martina Ukmar bo tudi v prihodnji sezoni branila Slogine barve, vodstvo pa je v ekipo vklučilo še nekaj mlajših perspektivnih igralk letnika 1972, s čimer je ekipa pridobila predvsem na višini.
Kljub temu da slogašice lani v C-2 ligi niso dosegle vidnejše uvrstitve (k čemur sta pripomogli tudi dolgotrajni poškodbi Vidalijeve in Sosičeve -slednja je že nared, Vidalijeva pa še ne more igrati), štartajo letos prav gotovo kot ena najbolj ambicioznih še-
sterk z dobrimi možnostimi, da se vključi v boj za vrh lestvice.
Vse igralke imajo namreč za sabo eno leto več izkušenj, vrh tega večina letos ne bo obremenjena z nastopi v mladinskih kategorijah. Precej je tudi enakovrednih menjav.
Pričakovanja opravičujejo tudi zelo uspešni predprvenstveni nastopi z zmagami proti na papirju bolj renomi-ranimi nasprotniki.
SLOGA KOIMPEX
Suzana Ciocchi	1972	174	c
Katja Fabrizi	1972	172	c
Mira Grgič	1959	160	p
Mikela Drnovšček	1970	170	t
Ivana Križmančič	1970	172	t
Lara Lupine	1972	165	p
Neva Lupine	1970	165	p
Ailing Marucelli	1972	168	t
Katja Milkovič	1970	173	c
Jana Miot	1971	169	c
Erika Škerk	1972	184	t
Alenka Sosič	1970	168	t
Martina Ukmar	1968	170	t
TRENER: Ivan Peterlin
Soča Sobema
Letošnja postava Soče, ki bo nastopala v moški D ligi, je precej spremenjena. Sodelovanje s ŠZ Glym-pia je namreč v vrste sovodenjskega moštva prineslo _	precej novih igral-
MarV„	m	cev- Ob Marku Co-
Marko Cotič	tiču, večletnem
šesterlm V	podajaču goriške
Val ni ; kl zag°tavlja odlično tekmo-k no izkušenost, bodo za četrtoligaš-
DanBan1^0 pastopiU še Ivo Cotič, ntenl n Dornik in Janez Terpin. V za-
Dacijana*Batističa! °lympii °dst°pila
tva1snrin0V0Stm* sov°denjskega druš-
Ambicije ekipe v letošnji sezoni niso prevelike. Ogrodje bodo namreč sestavljali pretežno fantje iz postave under 18, katerim bo letošnje prvenstvo služilo predvsem za pridobivanje tekmovalnih izkušenj. Za prihodnjo sezono pa si Soča obeta vidnejše rezultate in tudi možnost napredovanja ni izključena.
Sočo bo tudi v tej sezoni sponsorizi-ralo podjetje Sobema.
SOČA SOBEMA
Marko Cotič	1958	182	t
Ivo Cotič	1972	184	t
Pavel Černič	1972	183	t
Peter Černič	1972	184	t
Ivan Sirk	1959	181	t
Marino Ferfolja	1963	185	t
Igor Tomšič	1972	180	t
Robert Antonič	1964	186	t
Damjan Dornik	1972	188	t
Janez Terpin	1973	180	t
Marko Čavdek	1972	177	P
David Pahor	1969	178	t
Pavel Bagon	1965	183	t
TRENER: Boris Jelavič.
Kontovel Electronic Shop
Nekaj novosti reda, po tihem upajo seveda na kaj beležimo letos tudi več.
pri ekipi Konto ve- Trenerka Dragica Hrovatin se bo le-la Electronic shop, tos posvetila predvsem vodenju ekipe ki bo nastopala v s klopi, vendar bo po potrebi tudi ig-ženski D ligi.	rala. V tem primeru bi Kontovelke ig-
Veliko pridobi- rale z dvema podajačema.
... „„	tev nedvomno Številčna omejenost igralskega ka-
W UP 1	4 predstavlja povra-	dra (Maja Štoka je zdaj resneje poško-
.	/ tek Erike Garbini dovana) je verjetno največji problem
41	> od Farca Mebla, s šesterke, ob tem, da so k sreči možne
Erika Garbini čimer bodo kom- precejšnje rošade znotraj šesterke penzirali izgubo same.
Elene Pauline in Martine Malalan, ki KONTOVEL ELECTRONIC SHOP sta prenehali z aktivnim igranjem. V matično društvo se je po enoletnem Tanja Cpnestabo igranju v mladinskih ekipah Sloge vr- Majda Černjava nila tudi šestnajstletna Barbara Sardo, Mariza Daneu spet je začela igrati tudi Mariza Da- Dragica Hrovatin neu	Majda Janežič
Kontovelke računajo letos na precej Grazia Legiša boljšo uvrstitev od lanske, ko so, pred- Laura Maver vsem zaradi slabega štarta, obtičale na Maja Stoka sredini prvenstvene lestvice. Po lan- Barbara Sardo skih preoptimističnih napovedih pa so Loredana Umek zdaj bolj previdne. Cilj je vsekakor Erika Garbini uvrstitev v zgornjo polovico vrstnega TRENER: Dragica Hrovatin
1964 169 t 1958 169 t
1962	171 c 1954 169 p
1971	162 t
1963	172 t 1962 178 c 1968 167 p
1972	173 t 1968 168 p 1968 175 c
Breg Agrar
Brežanke si letošnjega prve stva D lige vsel kor obetajo pre več kot od lansl ga, v katerem odigrale podreje vlogo in se ves i otepale dna lest ce.
Ekipa, ki jo h letos vodi kopr: trener Dušan
Jasna Taučer
Sar, ip x	uentii uusan
vanjo v Jr ^koliko pomlajena, sa ralk Wn!iUčl1lJ, še nekaj obetavnih
robu šesterav197> ki 50 bile lani le
rejše infr ke' °stale so tudi vse : Deben?flvlkv/ najstarejša, to je Na )ak' ki Je lani stopila v ek
Stran pripravil ALEKSANDER KOREN sodelovala RUDI PAVŠIČ in
marko jarc
sredi sezone, pa zdaj trenira že od vsega začetka in bo s svojo izkušenostjo prav gotovo veliko pripomogla k ekipi. Povratnica s Farca Mebla Ksenija Slavec pa je v društvu zdaj le še trener mladinske vrste.
Dosedanje predprvenstvene preizkušnje so pokazale, da letošnje želje Bregove šesterke niso iz trte izvite.
BREG AGRAR			
Tatjana Canziani	1972	164	P
Nadja Debenjak	1960	173	t
Vilma Kocjančič	1965	170	t
Katja Komar	1971	169	P
Patrizia Malmenvall	1970	176	c
Tanja Mauri	1971	171	t
Irina Pertot	1973	170	t
Sabina Slavec	1965	168	p
Loredana Šturman	1968	167	t
Jasna Taučer	1970	172	t
Elena Žerjal	1968	172	p
Erika Žerjal	1972	172	c
Franka Žerjal	1963	174	c
Tatjana Žerjal	1972	177	c
TRENER: Dušan Kušar
Sokol Indules
Vida Legiša
Igralke nabre-žinskega Sokola Indules bodo tudi v letošnji sezoni - z okrepljenimi ambicijami - naskakovale napredovanje v C-2 ligo, ki se jim je lani za las izmuznilo, predvsem zaradi spleta nesrečnih okoliščin.
Pomembno okrepitev predstavlja za ekipo povratek v matični klub veteranke Cirile Kralj, ki skupaj z Vido Legiša zagotavlja šesterki veliko mero izkušenosti. Vida Legiša, ki letos trenira z ekipo že od samega začetka sezone, bo po potrebi nadomestovala podaj ačico Aleksandro Pertot, katero odsotnost iz službenih razlogov so lani na nekaterih gostovanjih še kako pogrešali. Nobena od lani ključnih igralk ni prenehala z igranjem, vse mlajše pa imajo za sabo eno leto več izkušenj, kar bo prav gotovo imelo svojo težo.
Lanski in letošnji nastopi v deželnem pokalu ter tudi prijateljske predprvenstvene preizkušnje kažejo na to, da so varovanke trenerja Damjana Pertota povsem enakovredne (večkrat boljše) od tretjeligašev, seveda pa velja pravilo, da je lažje ohraniti status v višji ligi, kot napredovati iz nižje.
Kakorkoli že je cilj sokolovk v letošnji sezoni jasen, po mnenju mnogih pa naj bi bil njihov najnevarnejši tekmec videmski CUS.
SOKOL INDULES
Carmen Brumat	1973	177	C
Lara Masten	1971	168	t
Tanja Masten	1970	168	t
Aleksandra Pertot	1968	167	p
Irena Radetič	1969	168	c
Vera Stopper	1965	170	t
Adriana Skerk	1971	172	t
Elizabeta Visentin	1971	165	P
Tamara Ušaj	1968	165	t
Savina Žbogar	1972	178	t
Cirila Kralj	1958	172	t
Vida Legiša	1958	170	P
TRENER: Damjan Pertot
MOŠKA C-2 LIGA
Glavni favorit je tržiški Fincantieri, ki se je okrepil s povratnikom od Vala Pali-nom. V prvenstvu menda ne bo več slabih ekip, saj sta novinca Remanzacco in VBU solidna.
VIRTUS FONTAN AFREDDA; ASFJR ČEDAD, LIB. SACILE; BOR CUNJA AVTOPREVOZ (19.00 na 1. maju v Trstu); MEBLO IMSA (19.00 v Kulturnem domu); LIB. ROZZOL; PAV REMANZACCO; VOLLEV PORDENONE; PAV NATISONIA; FINCANTIERI TRŽIČ; DLF TRST; VBU VIDEM; LIB. TURRIA-CO; FUTURA TORRIANA.
ŽENSKA C-2 LIGA
Kriza pordenonskega A-2 ligaša Infi-nasa, ki je z nakupom številnih igralk ošibil več boljših deželnih ligašev, bo verjetno prispevala k izenačenju razmerja moči. Za napredovanje se tako lahko menda poteguje kar precej šesterk. Dobra sta tudi novinca Prata in Juniors, čeprav je ta oslabljen.
CELINIA MANIAGO; KENNEDV TA-VAGNACCO; CORDENONS; SLOGA KOIMPEK (18.00 na Opčinah); JUNIORS CASARSA; GINNASTICA SPILIMBER-GHESE; TORRIANA GRADIŠČE; VIRTUS FONTANAFREDDA; PAV NATISONIA; VILLACHER BIER TRŽIČ; PIE-RIS; AGOREST (20.00 v Sovodnjah); LIB. MARTIGNACCO; PRATA PN.
MOŠKA D LIGA
Kakovost prvenstva bo letos ostala v glavnem nespremenjena, saj je ponovno prišlo do repesaž.
NUOVA PALL. TRST; PALLAVOLO TRST; ACLI RONKE; INTREPIDA MA-RIANO; SOČA SOBEMA (19.30 v Sovodnjah); LIB. MARTIGNACCO; PRATA PN; VOLLEV CLUB TRST; LUCINICO; PORCIA; MAJANESE MAJANO; FRIU-LI POVOLETTO; SAN SERGIO TRST; FIUME VENETO.
ŽENSKA D LIGA
Za napredovanje se v tej ligi kandidira predvsem videmski CUS, ambicije ima tudi Tarcento. Povratnik iz C-2 lige Li-bertas Gorica bo igral z veterankami-rekreativkami, mnogi hvalijo novinca iz Kumina.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP (20.30 na Proseku); LOW WEST RIVIG-NANO; FINCANTIERI TRŽIČ; MAJANESE MAJANO; LIBERTAS GORICA; LAVORATORE FIERA MARTIGNACCO; CUS VIDEM; CECCHINI PASIA-NO; VB GEMONA HUMIN; SOKOL INDULES (20.30 v Nabrežini); BREG AGRAR (17.30 v Dolini); VIRTUS TRST; TARCENTO ČENTA; PROMOVOLLEV PN.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/M. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
i	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
in tiska
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
28. oktobra 1988
Po tretjem mestu na DP v metu kopja za mlajše mladinke
C. Coslovich: Na prvenstvu sem bila v izredni formi
Mlada atletinja Bora Infordate Claudia Coslovich je pred kratkim osvojila svoj naj večji uspeh v svoji sicer relativno kratki, a že bogati športni karieri. Na državnem prvenstvu za mlajše mladinke, ki je bilo sredi oktobra v Mas-si, je v metu kopja osvojila odlično tretje mesto, prav do zadnjega meta pa je vodila na skupni lestvici. Da bi zvedeli kaj več o Claudiini športni poti, o njenem največjem uspehu v Massi in o njenih načrtih, smo se z Borovo atletinjo
se našim bralcem predstavi...
»Imam 16 let in obiskujem tretji razred trgovske šole Žiga Zois. Z atletiko se bavim že tri leta, začela pa sem pravzaprav povsem naključno. Prijateljica me je namreč opozorila na Atletsko šolo, ki jo prireja atletski klub Bor Infordata. Udeležila sem se prvih treningov, ki so me navdušili, tako da sem z atletiko nadaljevala.
Zakaj pa si se odločila prav za met kopja?
»Tudi to je pravzaprav prišlo še kar naključno, saj so mi prav na prvem treningu dali kopje v roko, mene pa je ta zvrst atletike zalo pritegnila, tako da sem se nato posvetila izključno metu kopja, kar seveda počenjam še danes. Ne bavim se z drugimi atletskimi panogami, saj je v mojem primeru spacializacija nujna, če pa hočem doseči določene uspehe.«
Kdo so tvoji trenerji in koliko ter kako treniraš?
»Treningi so raznoliki, odvisni pa so tudi od časovnega obdobja. Pozimi vadim trikrat na teden in sicer dvakrat na atletskem stadionu na Kolonji, kjer je na sporedu tehnična priprava, enkrat na teden pa imam telesno pripravo na stadionu »1. maj«, v glavnem z utežmi. Poleti pa pretežno treniram dvakrat na teden na Kolonji, saj je v polnem teku atletska sezona, ki se začenja aprila, zaključi pa oktobra.
ne
telja in pedagoga. Toplak me trenira dvakrat tedensko, njegovo delo pa je vsekakor kvalitetno in osnovano na trdni strokovni podlagi.«
Kako si prišla do odlične znamke 41,70 m v metu kopja, kar je 4,40 m več od tvojega osebnega rekorda, s katero si osvojila bronasto kolajno na atletskem državnem prvenstvu pri mlajših mladinkah?
»Na to prvenstvo se praktično pripravljam skozi celotno sezono z vztrajnim in trdim delom, rezultati pa so zato na dlani. Takoj na začetku sezone sem zagnala orodje preko 34 metrov, na tekmovanju v Novi Gorici 2. julija pa že 35,20 m. Pred dobrim mesecem dni sem postavila znamko 36,40, na nedavnem deželnem prvenstvu v Gorici pa že 37,30. Napredek je bil torej konstanten. V Massi sem bila na višku forme, tako da se temu skokovitemu napredku ne čudim, saj sem ga vztrajno pripravljala. Dosegla sem tisto, kar sem si želela: uvrstitev v ožji vrh v državi, novi pokrajinski rekord in met nad 40 metrov.«
Prav gotovo imaš kake vzornike na področju ženskega metanja kopja...
Mednarodni atletiki zelo sledim, seveda skoraj izključno po televiziji. Jasno je, da se »posvečam« predvsem metu kopja, s posebim zanimanjem pa sledim svetovni rekorder-
Imam dva trenerja in sicer Leopolda Toplaka iz Ljublja-ter Iveka Pertota, ki sta zelo pripravljena atletska vadi-
daljse pogovorili.
Claudia, najp
ki, Vzhodni Nemki Petri Pelke, ki je že celo vrsto let v samem svetovnem vrhu.«
Kaj meniš o diskvalifikaciji Bena Johnsona na olimpi-adi v Seulu?
»Pravzaprav ne vem, kaj bi si o zadevi mislila. Nekateri zagovarjajo njegovo nedolžnost, spet drugi njegovo krivdo. Vsekakor je stvar zelo kočljiva in zajema širši krog ljudi in seveda na samo Johnsona. Vsekakor pa drži, da se nihče ne sme posluževati nedovoljenih poživil, če hoče doseči zadovoljive rezultate. Slednji morajo priti le kot posledica dolgotrajnega, trdega, strokovnega in sistematičnega dela.«
Večina intervjujev se zaključi s standardnim vprašanjem: Kaj pa v bodoče?
»Seveda bom na valu navdušenja nadaljevala z atletiko, saj si zadajam vse višje in zahtevnejše cilje. Sezona se je sicer zaključila, jaz pa vseeno stalno treniram, saj me čaka zahtevna sezona, v kateri bom morala braniti svoje pridobljene pozicije v državi, katere bom skušala, če bo seveda mogoče, tudi izboljšati. Vsekakor si še želim napredovati in vem, da mi bo s trdno voljo in vztrajnim treningom to mogoče.«
DUŠAh^ JELINČIČ
i
r' ■	.


'm ■
'm'
. . ■'. * ■ •
'* ■. • • ■ ; . .
•:V	:	'X :	■
•*, * » ' - " ‘ > ' *
.-".c ./,«*>
.■1 -. << - '
Dušan Jelinčič
NOČI
Utrinki iz Karcikoruma
Mojmir je ustavljen nekaj metrov pred mano, ko pa me vidi, da sem prilezel izza skalnate vestne, se obrne in nadaljuje. To opravi tako sunkovito, da niti ne vidim njegovega obraza. Ne vem, kaj hočem razbrati z njega. Morda srečo, da sva že na srednjem vrhu, morda pa le nestrpnost in neučakanost, ko pa je resnični vrh že tako blizu. Sedaj naravnost divje hiti. Jaz tudi. Ni mi jasno, od kod zajemam to energijo. Moje napredovanje je bolj opotekajoče kot harmonično. Za trenutek pomislim, da nekje obstaja neki vrh, katerega hočem doseči, nato pa mislim le na stopinje. Še to je izreden napor. Čutim se praznega in utrujenega. V možgane se mi vsiljujejo čudne moraste misli, ki preizkušajo mojo trdnost. V trenutku jih spodim. »Kaj pa me hudiča briga ta vrh, da se tako noro, nečloveško in fanatično mučim zanj?« Sedaj občutim, da je napor neznosen.
Zavedam se tudi, da me bo ta vrh začel zanimati mnogo potem ko bom stopil nanj. Saj se vedno tako zgodi. Sedaj moram vse mentalne energije uporabiti za njegovo osvojitev, kasneje pa bom razumel še vse razloge in pomen te osvojitve. Zato le naprej, naprej. Mogla se podi z menoj, me ovija, se spet oddaljuje, me boža, občasno mi že daja klofo-te. Živa je ta megla, edina živa stvar poleg mene in soplezalca. Udira se mi v ledenem snegu na tem širokem vrhu, ki se vzpenja in spušča, ki mi pripravlja ledena in kamnita presenečenja, ki obstaja in ne obstaja. Zavedam se, da napredujem kot v transu. Spet vzpetina. Nekaj metrov skale. Kar osrečim se je. Pomeni, da bom iz sebe iztisnil zadnje atome energije in se zagnal nanjo, nato pa sopel v snegu.
Ta skala mi nagaja. Ne morem se je dobro oprijeti. Le kako je Mojmir tako hitro in gladko prilezel preko nje? Snamem si desno rokavico ter se oprimem črne skale. Strese me peklenski mraz v dlan, kot da bi me stresla elektrika. V trenutku sem preko. Sama elektrika me je vrgla kvišku.
Zagledam se okoli sebe. Mojmir je nekaj desetin metrov pred menoj. Dobro ga vidim, da mi dvakrat veselo pomaha in mi kaže s cepinom proti mogočni snežni gmoti na dnu, s katere se je prav" kar odmaknila megla in odkrila vso njegovo magičnost. Tam na dnu... vrh. ble morem verjeti. Takoj močno zaveje veter. Občutim vso njegovo moč, obenem pa vso svobodo obširnih prostranosti. To je le trenutek, saj je Mojmir spet izginn za eno od tolikih snežnih kop. Očitno hiti. Noro se mu mudi. Saj ga razumem■ Verjetno se tudi sam bori proti občutku trenutne nepomembnosti vrha, to P° opravlja na najbolj enostaven način: z naglico, v katero vlaga vso svojo neskončno energijo.
Zaženem se za njim. Saj ga ni vet Zaženem se za senco. Dobro mi gre. Vtis imam, da hodim po tem snegu kot Alisa v čudežno deželo. Neskončno dolgo blodim po tem čudežnem blodnjaku in lebdim v Karakorumu, v sanjah, v svojih lastnih možganih in v tej vetrovno mrzu megli, ko nenadoma zagledam pred seboj... Moj mir ja. Moj mir j a? Da, Mojmirja, ki je bil na vrhu. Mojmirja, ki mi enostavno reče, naj se tja podam še jaz.
Nadaljujem pot v čudežno deželo. PTl' jatelj že hiti na povratku, jaz pa moram na vrh šele priti. Saj je to le še pet minut hoje, gaženja, upirjanja proti vetra in škrtanja derez po tem črnem granitu-Še nisem gotov, da bom zagotovo osvojil vrh. Hitim, opotekam se, drsim, klecam s koleni, kopa snega, ki sem si 1° zadal kot točko, ki jo moram doseči, Pa je vedno bližja. Korak za korakom sopem, korak za korakom občasno zapiram oči, korak za korakom hodim ?a Aliso, korak za korakom, in že nimam več možnih korakov pred seboj. PriseI sem: dopolnjeno je. Narava mi je poklonila svoj trenutno zame največji dar: vrh Broad Peaka. Gora se je usmilila mene, majhne pike v vesolju neskončne beline snega, modrine neba, sivine megle m črnine skale, da me je kot enega svojih redkih obiskovalcev sprejela na svo/e teme.
Odbojkarji Salonita kandidati za višja mesta
Odbojkarji kanalskega Salonita so ponovno dokazali, da so letos kandidati za najvišja mesta v 2. zvezni ligi. V Pakracu so premagali tamkajšnje moštvo s 3:0 in so zdaj prvi na lestvici. Tudi novogoriške odbojkarice so doma z enakim rezultatom zmagale, boljše so bile od Poreča. Že tretjo tekmo zapored pa so v slovenski ligi izgubile igralke Cimos Kopra.
Nogometna ekipa Kopra je ponovno lepo presenetila, saj je na Reki z 1:0 premagala Orijent. Koprčani so tako že 6 kol neporaženi v medrepubliški ligi. Brez sreče pa so bili novogoriški nogometaši, ki so doživeli visok poraz (0:4) v Murski Soboti. Izola je igrala neučinkovito in tekma na
domačem igrišču s Hmezadom se je končala brez zadetkov. V slovenski conski ligi se je na čelo lestvice prebil Jadran Lama, v primorski ligi pa imajo kar 4 moštva po 12 točk.
Postojna je v slovenski košarkarski ligi dosegla svojo prvo zmago (v Domžalah), medtem ko Novogoričani ostajajo po porazu s Slovanom praznih rok.
V slovenskih rokometnih ligah gre najbolje dekletom ajdovskega Mlinotesta, ki vodijo na lestvici. Med moškimi je Jadran zmagal, Ajdovščina pa izgubila.
Namiznoteniške igralke Primex Vrtojbe so si priborile novi zmagi v
2. zvezni ligi (nad reškim Kvarnerjem in zagrebško Industrogradnjo).
Primorski šah je dosegel zgodovinski uspeh - Novogoričan Aljoša Grosar je namreč na republiškem prvenstvu na Vrhniki osvojil naslov prvaka. Omenimo naj' še nastop primorskih kolesarjev na državnem prvenstvu v gorski vožnji in kronometru, ki je bilo v Arandjelovcu. Valter Bonča je osvojil dve 6. mesti, Rov-šček pa med starejšimi mladinci drugo in četrto. V Novi Gorici je bila zanimiva rekreacijska prireditev -pohodni tek po Panovcu, na katerem je nastopilo 420 tekačev z obeh strani meje. (DK)
Na nedavnem mednarodnem tekmovanju
Tržačan Sterni prehitel vso slovensko elito
Prek kratkim je bilo na stenah pri Beli pri Vipavi dvodnevno mednarodno tekmovanje v športnem plezanju, katerega se je udeležila vsa jugoslovanska, točneje slovenska elita, ki je vsekakor dobro uspelo. Organizacija, za katero sta skrbela alpinistična odseka PD Nova Gorica in PD Vipava, je bila odlična, tekmovanja pa se je udeležilo preko petdeset alpinistov in alpinistk iz Italije in Jugoslavije.
Moško tekmovanje je bilo izredno kvalitetno, k čemur so poleg vseh najboljših slovenskih športnih plezalev prispevali odlični Tržačani. V prvi vrsti je treba omeniti odličnega Marca Sternija, ki je edino zmogel celotno smer v finalu (8+, 9-). To nikakor ni naključno, saj ne smemo pozabiti, da je Sterni preplezal prvenstveno smer v severni steni patagonskega očaka
Marco Sterni
Fitz Roya ter celo vrsto izjemno težkih smeri v Dolimitih in Zahodnih Julijcih.
Po splošnem mnenju eden najboljših prostih plezalcev sploh Tadej Slabe je osvojil drugo mesto, Tržačan Andrea Varnerin - Arci pa se je zadovoljil z tretjim mestom, kar je seveda v taki konkurenci velik uspeh. Državni prvak iz Ospa Vili Guček je pristal
na četrtem mestu. Peto mesto je osvojil Porsenjak, šesto, Lukič, sedmo Grilc, osmo le 16-Ietni Aleš Jensterle, deveto Tržačan Tullio Ferluga.
Ženska konkurenca je bila nekoliko slabša, zmaga Vrhničanke Mojce Oblak pred Jelko Tajnik je bila nepričakovana, a zaslužena.
Slovenska odprava na Čo Oju
Kljub neuspehu na drugi najvišji gori na svetu K2, kjer je dolgotrajno slabo vreme preprečilo jugoslovanski odpravi, da osvoji vrh po izredno zahtevni novi smeri, se »jugoslovanska bitka« za osvojitev vseh štirinajst ose-tisočakov na svetu nadaljuje. Slovenska alpinistična odprava, ki ima v načrtu vzpon na 8201 m visoki Čo Oju s kitajske strani, je že postavila bazni tabor ter naskakuje goro.
Kukuczka na poštni znamki
Mednarodni olimpijski komite je letos dodelil poljskemu alpinistu Jerzy-ju Kukuczki za njegove himalajske dosežke, predvsem pa za vzpone na vseh 14 osemtisočakov, srebrno olimpijsko kolajno. V počastitev tega do-
godka je poljska poštna organizacija izdala zbirko večbarvnih znamk s podobo Jezyja in himalajskih vrhom v ozadju. Izdali so jih v nakladi 1.400.000 izvodov in so med zbiralci naletele na izreden odziv. Kot znano, so srebrno medaljo namenili tudi Re-inholdu Messnerju, vendar pa jo je slednji zavrnil z obrazložitvijo, da alpinizem ni tekmovalni šport...
Izšla knjiga
Naša alpinistična misel
Pred kratkim je v Ljubljani, kot »posebna izdala« Alpinističnih razgledov izšla knjiga Naša alpinistična misel, ki smo jo že dalj časa nestrpno pričakovali. To je zbornik člankov o vsebini in pomenu planinstva in alpinizma, ki jih je prispevalo 22 avtorjev, med katerimi bi omenili Henrika Tumo, Klementa Juga, Tineta Orla, Nejca Zaplotnika in še mnoge druge. Iz zamejstva je sestavek »Kaj alpinist ni« prispeval Dušan Jelinčič. Največ zaslug za izid te knjige ima glavni urednik in pobudnik France Malešič, žal pa je, vsaj v Ljubljani skoraj razprodana.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPl(Vje obvešča, da je za odbojkarsko sreč® članske ekipe v Rovigu poskrbel® e. avtobus, ki bo izpred telovadnice tf. vored 20. septembra) odpeljal ob }ŽeT. Vpisovanje sprejemajo v trgovini
sprejemajo pin (tel. 32321).
Športno združenje 01ympia obvešča, da so že na prodaj abor Dobi se lih v trrmvini Temin. V h .,1.
nada*j®
unal1
SS-
nikih.
ŠPORTNA ŠOLA TRST	,nivaH'
sporoča, da bo potekala na sveto* za skl šoli Oton Župančič redna vad 0{, osnovnošolce ob torkih, in sice
14.15	za učence 3., 4. in 5. razred ■
15.15	pa za 1. in 2. razred.
KD LONJER-KATINARA
KK ADRIA REŠIM	iesen-
prirejata v nedeljo, 30. oktobra, J „ 30. ski pohod s startom v Lonjerju o Vabljeni!
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG db„,
rnani7ira nrpHsmn^arskO tGlO	n h
organizira predsmučarsko teto 0b ki bo v šolski telovadnici pri Domi sredah in petkih od 20.30 dalje.
KOŠARKARSKA SEKCIJA. »D'	za
obvešča, da so treningi minibasK letnike 78, 79 in 80 ob ponedeija sredah od 16.30 do 18. ure v solsH* vadnici pri Domju. Vpisovanje redno na treningih.