°n«tnins olacana t »ofovlnt Leto XVm.. št. o pravoižtvo; i_juDijan<±, tinailjcva uUca 5 — Telefon št. 3122, 3123, 1124. 3125, 3126 inseratru jddeiek: L/juoijana Selen-ourgova oi 6 - Tet 3492. (-•oaružnica MariDor: oosposna ulica 5t 11 - feiefon št 2455 eoaružnica Celje fCocenova ui. 31. 2 Peieton št 1.90 t-iaCum pn pošt iea zavodih: LJubljana št 11.842. Praga iislo 78.180, vVlen $t. 105.241 LiuMfana, sreda ft. januarja 1937 Cena t Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina mesečno Dtn 25- Za inozemstvo Din 40.— j Uredništvo: LJubljana, Xnafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon 6t_ 2440. (Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Arabski svet m Evropa Vojne med Turčijo in Francijo sicer w ,«, kakor so jo napovedovali nekateri preveč senzacij željni listi zaradi spora o onem obmejnem sandžaku v Siriji. Kljub temu pa evropski narodi ne smejo zapirati oči pred razvojem, ki pospešeno napreduje v arabskih pokrajinah in ki lahko nad Evropo prikliče še marsikak grozeč oblak. Najboljše znamenje, kako se budi arabski svet in kako se z njim zvezani problemi pričenjajo v rastoči meri postavljati v politično areno, je dejstvo, da sta sedaj na delu v arabskih deželah kar dve komisiji, dočim se je v Egiptu pravkar dovršil sporazum med to arabsko državo in evropsko velesilo. Naznačeni pojavi so za Evropo tem bolj važni, ker ne gre za majhno narodno skupino, marveč za veliko jezikovno enoto. Res da se o arabskem svetu ne da reči, da bi predstavljal že se$aj tudi nacionalno enoto, pač pa imamo že versko enotnost, islam, sko skupnost, ki v bližnjem Orientu morda še več pomeni, kakor bi pomenila zavest nacionalne skupnosti. Ako bi Arabci živeli kje v osrčju ali v vzhodni polovici Azije, bi njihove razmere in njihovi dogodki najbrž ne vzbujali takega zanimanja bele rase. Toda njih zemlje leže ob Sredozemskem morju, in to ob njegovih južno vzhodnih obalah, torej tamkaj, koder vodijo mimo najvažnejše poti med Evropo ter vzhodno Azijo, vzhodno Afriko in Avstralijo. Ta njihova geopolitična lega je vzrok, da mora Evropa posvečati največjo pozornost gibanju, ki se tam pojavlja že v krepkih stopnjah razmaha. V Siriji se mudi komisija treh nevtralnih strokovnjakov, ki jih je tja poslalo Društvo narodov, da preiščejo stvarno stanje na sirsko-turški meji ter podajo poročilo o dejanski vsebini turških očitkov in zahtev glede aleksan-dretskega sandžaka Skoro istočasno je prispelo poročilo, da je sirska narodna skupščina soglasno potrdila pogodbo s Francijo, s katero se ureja samostojnost Sirije, organizirane v obliki dveh republik, sirske in libanonske. Arabsko nacionalno gibanje, ki ima eno svojih glavnih ognjišč ravno v Siriji, dobiva s tem važno oporo za nadaljnji razmah. Tu bo hkrati prvi primer konflikta med novim arabskim in prenovljenim turškim nacionalizmom. Konflikt se odigrava že po načinu evropskih narodnih sporov. Vrstijo se spopadi med turškimi in arabskimi manifestanti, pri čemer so na boljšem Turki, ki imajo za seboj večino mestnega prebivalstva in simpatije vseh drugorodcev, dočim so Arabci naseljeni pretežno na kmetih. Delo preiskovalne komisije zato ne bo ravno lahko. Še mnogo težavnejše pa je delo druge komisije na arabski zemlji, one v Palestini. Arabski nacionalisti so sicer opustili svoj bojkot in so sklenili s komisijo sodelovati- Slej ko prej pa vztrajajo na svoji zahtevi, da se ukine nadaljnje do-seljevanje Židov. Jedro konflikta je tudi tu nasprotje med Arabci in drugorodci, toda spor je bolj kompliciran zaradi tega, ker je bila Anglija Židom obljubila, da jitn bo dala Palestino za obnovljeno domovino. Res je britanska vlada do sedaj ponovno pokazala, da hoče svojo besedo držati in da se ne misli ukloniti arabskemu terorju. Po izidu svetovne vojne so arabske pokrajine, ki so poprej spadale pod Turčijo, dobile večjo ali manjšo politično samostojnost V teh osemnajstih ali devetnajstih letih se je pokazalo, da so Arabci izredno netolerantno ljudstvo, ki ni prav nič naklonjeno misli za kako demokratično sožitje z drugorodci in drugoverci. Videlo se je to v Iraku in Siriji, v Libanonu in Palestini, deloma tudi v Transjordanu in v Egiptu. Kar se Palestine tiče, je res treba priznati, da je težnja po osnovanju židovske države trda zahteva za arabski svet, saj bi se ž njo sredi njegovega področja uredila tujerodna država. V drugih arabskih pokrajinah pa ni nikake slič-ne nevarnosti za arabske nacionalne ali verske interese in zato res ni mogoče govoriti o drugem kakor o nestrpnosti. Vir nestrpnosti je deloma v islamu, največ pa v porajajočem se arabskem nacionalizmu. Nekatere arabske države so že popolnoma samostojne, druge samo napol, tretje so še v kolonialnem razmerju. Med njimi se pletejo stiki, ki stremijo k federativni zvezi že samostojnih in k osamosvojitvi še kolonialnih dežel. Nedvomno je razvoj še daleč od tega cilja, toda težnje so resne, pa bi bilo zelo napačno, ako bi jih podcenjevali. Vedno češče prihajajo tudi vesti, ki govore o poskusih da se obnovi islamski kalifat. Tudi v tem pogledu stvari še niso blizu zrelega stadija. Prav konkreten pa je že sporazum med državo Ibn Sauda in med Egiptom, od katerega bo potem le še mal korak do tesnejših stikov z Irakom in osamosvojeno Sirijo. Kdor gleda ves ta razvoj in vse te dogodke ne more dvomiti, da zbira arabski svet svoje sile ter se pripravlja na veliko nacionalno in politično POMIRLJIVA HITLERJEVA IZJAVA »Nemčija nima teritorialnih teženj niti v Španiji niti v španskem Maroku" — Znatno omiljenje napetosti Pariz, 12. januarja, br. Napetost, ki je zavladala zadnje dni med Francijo in Nemčijo zaradi dozdevnega prodiranja Nemcev v španski Maroko, je danes znatno popustila. Tako v francoskem, kakor v nemškem tisku so izostali ostri medsebojni napadi zadnjih dni in je vsa pozornost tiska usmerjena na prizadevanje, da nastopi zopet pomirjen je ter da se vse zainteresirane države solidarno posvetijo nevtralizaciji španske državljanske vojne. K pomirjen ju je največ pripomogel razgovor, ki ga je imel francoski poslanik v Berlinu Frane ois Poncet včeraj popoldne pred svojim odhodom v Pariz z nemškim kancelarjem Hitlerjem. Kancelar Hitler je prj tej priliki dal Franciji svečano zagotovilo, da Nemčija nima nikaklh asplraclj na špansko ozemlje, niti v Španiji sami nitj v Španskih kolonijah. Nemčija je slej ko prej odločno za to, da se ohrani teritorialna nedotakljivost Španije ne glede na to, kanja, da bodo prav tako hitro izginili, kakor so se pojavili, ker oblasti v Tetuanu sedaj razumejo težke mednarodne posledice, ki bi jih moglo povzročiti izkrcavasnje tujih čet v španskem Maroku. Tudi »Petit Journal« pozdravlja Hitlerjevo izjavo, nato pa pravi: Ker se po poročilih iz dobro poučenih krogov že govori o nekakih bližnjih političnih in gospodarskih pogajanjih med dr. Schachtom in francoskimi zastopniki, naj nam bo dovoljeno povedati, da bi se morala naslanjati ne samo na pomirljive izjave iz Berlina in Te-tuana, temveč tudi na dejstva Morda bomo jasneje gledali položaj, ko se pomiri gonja nemškega tiska in ko preneha prodiranje Nemčije v španski Maroko. »Echo de Pariš« pravi, da bi smatrala morebitno vkorakanje v španski Maroko za zelo neprijetno mednarodno obveznost, toda povedati je treba, da se nikakor ne bi poni išl j al a storiti tudi to, če bi Nemčija nadaljevala svoje manevre, morda celo z navideznim spoštovanjem teritorialne nedotakljivosti tega španskega protektorata. „Veliko nemško mirovno dejanje44 Berlin, 12. januarja AA. Vlada ni objavila nobenega komunikeja o poroštvih, ki sta ai jih včeraj izmenjala kanceiar Hitler in francoski poatemdk Francojs Poneel o španskem Maroku jm nedotakljjvostj Španije-Javnost je o tem dogodku zvedela šele i* posebne izdaje »12-Uhr Biatta« ki je objavil članek pod naslovom »Veliko nemško mirovno dejanje« v katerem pravi: Hitlerjeve izjave francoskemu poslaniku jn preko njega francoskemu narodu so odločno de>_ ianje za evropski mir. Želeti je, da »i obe včerajšnji izjavi vsebovali temel(j sodelovanja, k! ei ga že davno žeSta iz vsega srca obe državi. reorganizacijo. Ako in kadar bo ta cflj dosežen, bo stopil v areno, ki je doslej domena evropskih držav, izredno važen in razmeroma močen, pa zato nevaren nov činitelj. »Berliner Tagblatt« piše, da je brez dvoma dokaz miroljubnosti državnega kan-celarja, ker se ni oziral na razburljivo pisanje pariških listov. V svojem odgovoru pred diplomatskim zborom je Hitler prav jasno izrazil, da je nemški narod miroljuben. »Berliner Lokalanzeiger« Je mnenja, da v Parizu očividno niso poznali dovolj nemške mirovne politike, sicer se ne bi tako hitro pojavile skrbi zaradi Maroka. Ta kriza bo morda vendarle imela to dobro stran, da bodo v bodoče spoznavali nemška vprašanja nekoliko globlje. Zadostovala je kratka Hitlerjeva izjava, v kateri Je opozoril na svoje miroljubno delo in na svojo jasno črto v zunanji politiki Nemčije, da so se razpršili oblaki na zahodu. Adolf Hitler je storil veliko delo za mir. Na francoski strani bi morali odgovoriti z delom proti rdečemu viharju, ki grozi svetu. Berlin o novi angleški pobudi Berlin, 12. januarja, b. V kolikor se da že sedaj presoditi, je nova angleška nota. ki jo je Foreign office predložil berlinski vladi v obliki novih navodil svojemu berlinskemu poslaniku Phippsu, naletela v splošnem na ugoden sprejem. V uradnih krogih izjavljajo. da Nemčija še ne moTe zavzeti svojega definitivnega stališča, ker je treba noto prej proučiti, priznavajo pa istočasno, da se Anglija očitno trudi, da bi kolikoT le mogoče ugodila nemškim zahtevam. Zadovoljstvo v Londonu London, 12. januarja, g. Hitlerjeva zagotovila francoskemu poslaniku so bila sprejeta v Londonu z zadovoljstvom. »News Chronicle« izjavlja, da je Hitlerjeva beseda pripomogla, da se je napetost v zadnjih dneh zmanjšala, vendar pa je treba počakati na to. v koliko ae bo Nemčija z danim zagotovilom smatrala vezano in kaj točno pomeni izraz »teritorialna integralnost«. Na nemški strani zagotavljajo, da ni nobenih nemških čet v Španiji, kar pa še ne pomeni, da se ne hi nahajali tamkaj nemški prostovoljci. Edenove konference s prvim admiralom London, 12. januarja, b. . V političnih krogih pripisujejo izredno velik pomen razgovorom, ki jih jc včeraj imel zunanja minister Eden s prvim admiralom angleške mornarice »irom Hoareom ter prvim pomorskim lordom Chatfieldom. Da so se razgovori dotikali predvsem napetega položaja v zapadnem Sredozemlju, je dokazalo istočasno poročilo iz Gibraltarja, da so se tam sestali na skupnem obedu vrhovni poveljnik britanske sredozemske mornarice, trije admirali ter guvernerja Malte in Gibraltarja. O razgovorih čuvajo uradni krogi največji molk, toda že sama poročila, da so se vršili, so zbudila splošno pozornosi in še povečala občutek napetosti položaja. »Mornrng post« pravi, da razpravljajo sedaj v Foreign Officeu o načrtu, po katerem bi vojna brodovja vseh prizadetih sil sodelovala pri blokadi glavnih španskih luk, tako da bi se razvrstila pred njimi izven teritorialnih voda. Na ta način naj bi se preprečil dovoz vojnega materijala in prostovoljcev v Španijo. V Londonu so celo mnenja, da bosta Portugalska in Francija prav tako dovolili, da se iz enakih razlogov nadzirajo nekatere njune te-ritorijalne točke, važne za promet s Španijo. Poljaki odobravajo odločen nastop Francije Varšava, 12. januarja. AA. Vsi listi komentirajo z zadovoljstvom odločno zadržanje Francije v zvezi z najnovejšimi dogodkj v Maroku, kakor tudi pomirljive Hitlerjeve izjave francoskemu poslaniku v Berlinu. »Kurier Poranny« pravi, da v Berlinu niso pričakovali, da bo Francija tja&o energično odgovorila. Vsekakor bo imel sklep Francije o emergičn; intervencij v maroškem vprašanju konkretne rezultate v mednarod"-ni politiki. Dr. Schachtova misija Berlin. 12. januarja, AA. Dr. Schacht bo kmalu odpotoval v Parjz, kjer bo nadaljer va' pogajanja, lq jih je že načel ob zadnjem svojem obisku. Njegov nov poset v Parizu je baie izrecna želja nemških gospodar-sbveniikov, kj se boje posledic Goeringo-ve št-rjletke. po kateri bo Nemčija kmalu zaiMa v popolno gospodarsko avtarkijo. Nemški industrijo; upajo, da bo Francija podprla Nemčijo, da si uredi svoje gospodarstvo, ter ji pomagala pr? ureditvj nabave surovin, ki je za Nemčijo neizbežna. Dr. Schacht bi naj postal nemškj gospodarski ambasador. Kakor je svoje časno uspel, da financira nemško oboroževanje, tako se mu naj sedaj posreči, da dvigne nemško gospodarstvo. Parizu zatrjujejo da bo dr. Schacht v Parizu dosegel mnogo več, kakor upa. Francija je pripravljena pomagaj Nemčiji ;oročajo, da je med izgredi stavkujo-čih prišlo do prave bitke s policijo, ki je trajala 20 minut. V bolnišnico so prepeljali okoli 15 hudo ranjenih, med njimi dva policista. Tovarne »General Motors« so zasedene že teden dni. Policija je dobila za pomoč čete ljuds/ke garde, da bi preprečila ponovitev nemirov. Arabci za neodvisnost Palestine London. 12. januarja, br. Aral ski nacionalni odbor je dane« izročil angleški komisiji v Jeruzalemu svoje zahteve. Arabci zahtevajo med drugim popolno nacionalno neodvisnost Palestine in takojšnjo prepoved dodeljevanja Zidov. V Palestini bo ostalo do meseca julija esem bataljonov angleških čet. Razmeščeni bodo na vseh strateških točkah, da bi lahko za primer novih nemirov obvladali vso dežeio. 3.000 km novih cest / Abesiniji Bbn, 12. januarja, br. Graditev cestnega omrežja v Abesiniji naglo napreduje. Izmed 3.000 km cest, kolikor jih bo zgrajenih do konca junija, jih je sedaj uporabnih že 2.000 km. Do konca junija bo zgrajena moderna, 9 m Stroka cesta med Desijem in Adis Abebo. 2ična železnica od Masaue do Asmare Je dograjena in bo te dni izročena prometu. V nedeljo je bila na slovesen način otvorjena nova moderna električna centrala v Asmarl, ki bo oskrbovala z električnim tokom mesto in vso okolico, kjer se bodo naselila razna industrijska podjetja. Pri cestnih gradbenih delih Je zaposlenih 250.000 domačinov in italijanskih delavcev. Odvetniški poklic v Rusiji zopet priznan Moskva, 12. januarja, o. Vlada je sklenila znova priznati odvetniški poklic, ki so m ▼ BaaUl nuna v času revolucije. Sreda, 13. L 1937 Obseg amnestiji Podrobnosti In pojasnila o določbah novoletnega amne- stijskega ukaza V včerajšnji številki smo poročali, da je izšel amnestijski ukaz. Ukaz je bil podpisan dne 5. januarja t. I. in se vse amnestije, odnosno popusti kazni nanašajo na ta dan. Amnestija obsega v glavnem tri skupine: popoln odpust kazni in krivde, odpust že pravomočne kazenske sodbe in znižanje že pravomočne zaporne kazni. Izvzeti so iz amnestije državni, samoupravni ali drugi javni nameščenci, ki so bili obsojeni zaradi sprejemanja podkupnine, dalje osebe, ki so bile obsojene zaradi špijonaže in osebe, ki so se izognile sodni preiskavi z begom ali skrivanjem, pa se do 5. t. m. niso prijavile oblastem. Izvzete so končno osebe, obsojene po §§ 1 in 2 zakona o zaščiti javne varnosti (sem spadajo zlasti obsodbe zaradi komunizma, terorističnih aktov, atentatov itd.) in osebe, obsojene po §§ 307, 308, 309 in 310 k. z. (zaradi razžaljenja kralja, kraljevega namestnika, člana kraljevskega doma, senata ali narodne skupščine, zaradi razžaljenja poglavarja tuje države). Abolicija, t. j. popoln odpust kazni in krivde se izreka za kaznjiva dejanja, storjena do vštevši dne 5. t. m. po členih 5, 6, 7, 8, 9, 19 in 20 zakona o zaščiti javne varnosti in po § 302 k. z. Sem spadajo hujskanje na plemenski ali družabni razdor, organiziranje, podpiranje ali članstvo v razpuščeni politični stranki ali razpušče-nem društvu, ki od oblasti nista bila dovoljena, udeležba na neprijavljenih ali prepovedanih shodih ali sestankih, odpor proti ukrepom oblasti, s katerim se kak shod sestanek ali sprevod razpušča, dalje nošenje ali izobešenje znakov, zastav ali napisov, ki so prepovedani, ter udeležba pri prepovedanih manifestacijah, in končno (§ 302 k. z.) razžalitev vojske ali mornarice, javnega urada, javnega uslužbenca v izvrševanju službe, člana narodnega predstavništva itd. (takozvana razžalitev uradne osebe). Vsi ti prestopki se popolnoma brišejo, kakor bi se sploh ne zgodili. Za nje se sploh ne uvede kazenski postopek, ako pa je že uveden, se ustavi. Ako je sodba že izrečena, se ne izvrši. Na enak način se brišejo prestopki po zakonu o tisku, izvršeni do vključno dne 5. t. m. Drugi del amnestije se nanaša na osebe, ki so bile do 5. t. m. od civilnih (ne tudi vojaških) sodišč pravomočno obsojene na zaporno kazen do največ 12 mesecev ali na denarno kazen do največ pet tisoč dinarjev. Ta kazen ali njen ostanek se briše, kdor pa je bil poleg zaporne kazni obso- jen tudi na denarno, se mu briše samo zaporna kazen. Ta amnestija se nanaša same na že pravomočne obsodbe, ne pa tudi ne dejanja, zaradi katerih je kazenski pošto pek še v teku ali pa sodba še ni pravo-močna. Izvzete so dalje poleg v uvodu naštetih izjem tudi kazni, ki so bile priso jene za razžalitev ali kleveto na osnovi privatne tožbe. Odpust kazni stopi defi-nitivno v veljavo šele čez tri leta, torej dne 5. januarja 1940, ako pomiloščenec v tem času ne stori kakega prestopka iz ko-ristoljubje ali kakega zločina. Tretji del amnestijskega ukaza določa — vedno z v uvodi naštetimi izjemami — znižanje od civilnih sodišč izrečenih zapornih kazni, ki so že pravomočne in ki presegajo 12 mesecev. Kazni se znižajo v naslednjem obsegu: 1.) Pri kazni od enega do štirih let za eno leto, ako obsojenec ni bil deležen znižanja kazni že po amnestijskem ukazu z dne 1. decembra 1935, in za šest mesecev, ako je bil deležen že te amnestije, v obeh primerih pa samo, ako ni bil že poprej obsojen zaradi kakega zločina. 2.) Pri kazni od 4 do 10 let za dve leti, ako ni bil deležen amnestije 1. decembra 1935, drugače za eno leto. Ako je bil obsojenec že kdaj prej obsojen zaradi zločina, se mu zniža kazen samo za eno leto, odnosno za šest mesecev. 3.) Pri kazni od 10 do 15 let za tri leta, ako ni bil deležen amnestije z dne 1. decembra 1935, drugače za 18 mesecev. Ako je bil dotični že kdaj poprej obsojen zaradi zločina, znaša popust le dve leti, odnosno eno leto. 4.) Pri kazni od 15 do 20 let za štiri leta, ako dotičnik ni bil že kdaj poprej obsojen zaradi zločina, drugače za tri leta. 5.) Dosmrtna kazen se spremeni v dvajsetletno kazen, pri čemer se vračuna že prestana kazen. Ukaz vsebuje nato določbe, kako se ima izračunati popust kazni pri osebah, ki so bile obsojene zaradi raznih kaznivih dejanj, od katerih nekatera spadajo, druga pa ne spadajo pod sedanji amnestijski ukaz. Privatnopravne odškodninske zahteve zaradi dejanj, ki so bila s tem ukazom amnestirana, niso zbrisana, marveč ostanejo še dalje v veljavi. Ravno tako ostanejo v veljavi obsodbe na povratek sodnih stroškov. Ako nastane kakršenkoli spor, kako naj se izvaja ta ukaz o amnestiji, odloča o tem minister pravde Bistvo maroškega spora Francija In Anglija se bosta poizkusom nemškega usidran)a v Maroku odločno uprli Pariz, 12. januarja, b. V tukajšnjih političnih krogih jemljejo z največjo skepso na znanje nemški deinanti o izkrca vanju uem-« skia čet v Maroku, ker smatrajo, da so poročila o tem dejstvu prišla iz toliko različnih in zanesljivih vkov, da jib noben uraden demanti ne more izpodbiti. Položaj se je seveda 6 tem znatno poslabšal, ker ne predstavlja nemško dejanje samo kršitve sporazuma o nevmešavanju v španske zadeve, temveč istočasno tudi v kršitev veljavnih mednarodnih dogovorov, ki urejajo tako zvani maroški statut, do katerega je prišlo na osnovi »prisrčnega sodelovanja« med Francijo in Veliko Britanijo na začetku tega stoletja kot posledica francosko-an-gleškega sporazuma glede Egipta. Zato je razumljivo, da S^ KI usodo dogovorov, do katerih je prišlo samo na tej osnovi, tudi Anglija zanima v enaki meri kakor Francija, ker je na njih spoštovanju v enaki meri zainteresirana. Nemške težnje v Sredozemlju Nemško vmešavanje v maroške zadeve krije v sebi očite težnje Nemčije, da bi se spet usidrala v zapadnem Sredozemlju, kakor je to poskušala že pred vojno, dasi brezuspešno. To bi seveda pomenilo direkten napad na status quo v tem predelu Sredozemlja, kar je v nasprotju z vsemi veljavnimi mednarodnimi dogovori, še posebej pa tudi z duhom najnovejšega italijansko-an-gleškega »gentlemen's agreementa«, ki ga je tudi Nemčija pozdravila kot razveseljiv znak splošnega omiljenja napetosti v sredozemskem hazenu. Francija je že intervenirala pri špan-skem guvernerju zaradi kršitve fransko-špan-skega sporazuma iz leta 1904, ker se je postavila na stališče, da je zanjo povsem indiferentno. kdo je trenutno gospodar španske cone v Maroku, vlada v Valenciji aH general Franco. Določba člena 8 sporazuma iz leta 1904 veže Španijo kot tako in s tem vsakokratnega španskega gospodarja v navedeni coni. Španija se je napram Franciji že tedaj zavezala, da n? bo v primeru. da bi se pokazala potrebn kakršnekoli vojaške akcije v špnn-ski coni. nikdar dopustila vmešavanja tuje sile v tej coni. Novembra 1912 je z novo pogodbo svečano obljubila, da ne bo nikdar in v noben' obliki odstopila, niti samo začasno, svojih pravic nad vsem ozemljem ali samo delom ozemlja, ki spida v njeno interesno sfpro. Naj bo torej zakonita oblast v tej coni v rokah kakršnegakoli španskega gospodarja, vsak je dolžan spoštovati te jasne določbe francosko-španskih dosrovor^v. ki ne vežeio samo te ali one trenutne vlade, temveč finan'jo kot tako. Snanija se je usidrala v Maroku na svoj rnčtm in ne more znto prepustiti svoiih pravic nobeni drusri državi. Maroški statut obvezen za vsako špansko vlado V tej zvezi si organ zunanjega ministrstva »Temps« stavi načelno vprašanje ali se Nemci nahajajo v španski coni Maroka samo na prehodu, v pričakovanju nadaljnjega dirigiranja v Španijo, ali se morda mislijo zasidrati v Maroku kar za stalno. V prvem primeru bi nemški korak pomenil samo kršenje, in to novo kršenje sporazuma o nevmešavanju, afera sama pa bi spadala v konipetenco londonskega nadzornega odbora. V drugem primeru pa bi bila kršitev bolj resna, ker bi se pojavilo vprašanje maroškega statuta v smislu navedenih fran-cosko-španskih dogovorov in bi afera zavzela neprimerno večji obseg, ker bi predstavljala očividno premišljen napad na status quo v zapadnem Sredozemlju, na čigar ohranitvi sta razen Francije zainteresirani tudi Anglija in Italija. Za Francijo bi se še posebej pojavilo vprašanje varnosti njenih pomorskih potov in zvez s severno Afriko. Francija in Anglija, pravi »Temps«, ne moreta dopustiti novega izvršenega dejstva Nemčije zaradi njene angažiranosti v španski coni Maroka. Potrebna Je zato stroga pripravljenost, Francija in Anglija se sicer ne bosta zapletli v kake nepremišljene akcije, vendar naj v Berlinu vedo, da bosta z vso odločnostjo branili maroški statut in nedotakljivost šerifskega ozemlja. V Parizu so v ostalem čedalje bolj prepričani, da bi se Nemčija brez pozitivmh in kpnkretnih Francovih obljub nikdar ne hi toliko angažirala v Španiji, kakor se je prav v zadnjem času. »Temps« ne prikriva več svojih pomislekov in piše: Aktivne simpatije, ki jih Nemčija kaže za generala Franca, so nedvomno utemeljene v jasnih koristih, saj vendar ni v običaju nemške vlade, da bi komu izkazovala svoje usluce. ne da bi že v naprej z vso gotovostjo računala na dobiček, ki ga lahko s tom doseže. Francoski vojaški ataše v španskem Maroku Pariz, 12. januarja. w. Vrhovni komisar ; v španskem Maroku je po razgovoru s francoskim generalnim konzulom v Tetua-nu izdal francoskemu vojaškemu atašeju v i Tangerju priporočilno pismo, ki mu omogoča svobodno gibanje po vsem španskem maroškem pasu, tudi v Ceuti in Melilli, da se more informirati o vojaških razmerah na tem ozemlju. IS novih milijard za rusko vojsko Moskva, 12. januarja, br. Sovjetski osrednji izvršni odbor je začel danes razpravljati o proračunu za leto 1937. Proračun znaša 97 milijard rubljev in je za 13 milijard večji kakor dosedanji. Izdatki za vojsko in mornarico so povišani od 5 na 20 milijard. Povišanje gre predvsem na račun izpopolnitve vojske in zgraditve moderne vojne mornarice. Obračunski zaključek za preteklo leto izkazuje lepe uspehe na polju težke industrije, ki je premostila začetno krizo in se sedaj vedno bolj po-voljno razvija. Porast brezposelnosti v Nemčiji Berlin, 12. januarja, br. Po uradni statistiki je v mesecu decembru število brezposelnih naraslo za 281.000 na 1.480.000. V januarju se je kriza na delovnem trgu še poostrila. Računajo, da bo januarja nad 2 milijona nezaposlenih, ki so odvisni od državne podpore. Beležke S škofovske konference v Zagrebu Posvetovanja jugoslovanskih katoliških Jcofov, ki trajajo v Zagrebu že skoro teden ini, še vedno niso končana. Zadnje dni je .ejam prisostvoval tudi papeški nuncij msgr. Pelegrinetti, včeraj pa se je vrnil na-aj v Beograd. Iz tega sklepajo, da je konferenca že odpravila glavno točko svojega programa. Sedaj so najbrž na razpravi diference, ki so nastale glede križarjev in mladinskih organizacij katoliške akcije. Potrjujejo se tudi vesti, da bo na konferenci sestavljeno skupno pastirsko pismo jugoslo-venskih škofov, ki bo potem prečitano po vseh katoliških župnih cerkvah v državi. Konferenca JNS za vrbasko banovino V prostorih hotela »Bosna« v Banjaluki se je vršila v nedeljo lepo uspela banovin-ska konferenca delegatov JNS. Konferenco je otvoril predsednik banovinskega odbora JNS g. Djoka Koljevic, ki je podal besedo senatorju dr. Vasi Glušcu, da je poročal o političnem položaju. Posebno obširno je govoril o preosnovanju JNS. Nar. posl. Mustafa Mulalič je med drugim razpravljal o hrvatskem vprašanju. Kot tretji govornik je pozdravil delegate v imenu vodstva JNS narodni poslanec dr. Vasa Jova-novič. Nato se je razvil živahen razgovor o političnih in gospodarskih zadevah vrba-ske banovine. Staroradikalski list v Ljubljani Sinočnji »Jutarnji list« poroča fct Maribora: »V zadnjem času je opažati živahno gibanje med pristaši staroradikalov v Ljubljani in Mariboru. Sedaj so ustanovili poseben konzorcij, ki bo izdajal slovensko staroradikalsko glasilo pod imenom »Slovenska beseda«. Tiskal se bo v Ljubljani, izhajal pa vsakih štirinajst dni. Prva številka bo izšla 17. t. m.« »Jutarnji list« ne pove nič novega . O izhajanju »Slovenske besede« se je govorilo že več mesecev in tudi konzorcij ni bil menda šele sedaj osnovan, kakor trdi zagrebški list. Sestanek v Celju Beograjska »Politika« poroča, da so se sestali v nedeljo v Celju delegati »delavsko-kmečkega pokreta«, kakor se službeno na-zivajo slovenski mačk ovci. Na sestanku je bilo 18 delegatov, ki jim je poročal o političnem položaju g. dr. Kukovec. Obširno je jK>ročal tudi o svojih razgovorih z dr. Ante Odičem iz Čakovca, ki je znan kot intimen sodelavcc dr. Mački. »Hrvatski dnevnik« pa poroča iz Ljubljane, da ga je naprosilo vodstvo delavsko-kmečkega pokreta, naj dementira gornje poročilo beograjske »Politike«. Vršila se ni nikaka politična konferenca, marveč samo sestanek nekaterih osebnih prijateljev g. dr. Lončarja, glavnega tajnika pokreta, ob priliki njegovega 60. rojstnega dneva. Prepovedan shod v Kranju Za ponedeljek dopoldan sta sklicala v Kranju narodni poslanec dr. Franc Semrov in predsednik Kmetske zveze Janez Brodar shod vlagateljev in upnikov, ki so prizadeti po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Za shod je vladalo v Kranju in okolici veliko zanimanje. V zadnjem trenutku pa sta bila sklicatelja obveščena od sreskega načel-stva, da je shod prepovedan Nestrpni poslanci združene opozicije V Beogradu jc bilo te dni več posvetovanj med narodnimi poslanci, ki pripadajo srbijanskim skupinam združene opozicije in ki so bili 5. maja 1935 izvoljeni na listi dr. Mačka. V smislu svoječasnega sklepa vodstva združene opozicije tudi ti poslanci niso prišli v narodno skupščino in ne sodelujejo pri parlamentarnem delu Sedaj se je sprožila med njimi akcija, naj bi opustili politiko abstinence, šli v narodno skupščino in tam zastopali svoje stališče. Baje si nekateri prizadevajo, da bi za akcijo pridobili tudi nekaj poslancev, pristašev bivše HSS. Kakor že rečeno, so imeli srbijatnski poslanci združene opozicije o tej stvari že več oosvetovanj, ki pa še niso rodila nikakega definitivnega sklepa. Po zatrjevanju iz ne-poslanskih krogov pri vodstvu bivše zem-Ijoradniške in bivše demokratske stranke ti dve vodstvi ne odobravata akcije dotičnih poslancev, marveč zahtevata, da se še nadalje ohrani solidarnost s poslanci zagrebškega krila združene opozicije. Zahvala generala Franca zagrebškim Srankovcem V Zagrebu obstoja »Hrvatska akademika liga«, v kateri so organiziram pred vsem franikovsko-fašistioni akademiki. V času srditih borb za toledski Alcazar je liga poslala brzojavni pozdrav junaškim braniteljem Alcazarja. Včeraj je prejela iz Burgosa pismeno zahvalo, poslano po naročilu generala Franca od glavnega tajništva njegove vlade. Hadičevci In sremski Nemci V ponedeljek je bil v Novem selu pri Mitrovici shod pristašev bivše HSS. Kakor poroča »Hrvatski dnevnik«, je na shod prišlo tudi zelo veliko število tamošrnjih Nemcev, zato je glavni govornik nar. posd. dr. Sigismund Čajkovac govori/l tudi v nemščini' Razlagal je, da imajo Nemci in Hrvati skupne interese in da so navezani na skupno usodo Cltvoril je v enakem smislu, kakor dr. Maček prečanskim Srbom v svojem pismu pred pravoslavnim božičem. Zatrjeval je. da bivša HSS visoko ceni individualnost nemškega naroda v Sremu in Vojvodini. Tudi osttali govorniki so govorili v enakem duhu in pozivali Nemce, naj stopijo v skupno fronto s Hrvati. Klerikalci in radlčevci v Dalmaciji Dočim na Hrvatskem doslej klerikaliz-ma kot političnega pokreta skoro ni bilo in se šele sedaj snuje v senci dr. Mačka, je bila klerikalna stranka v Dalmaciji dosti agilna in je imela večkrat celo svojega za-| stopnika v narodni skupščini Zaradi tega Goering odpotoval v Rim Nemčija želi pojasnil o italljanSko-angleškem džentl-menskem sporazumu v Sredozemlju Rim, 12. januarja, b. Pruski ministrski predsednik general GCring in njegova soproga bosta prispela jutri v Rim. Na mero-dajnem mestu izjavljajo, da bo obisk izrazito privatnega značaja in da bo GOring prebil samo krajši dopust v Napolijo m na otoku Capri, iz zanesljivega vira pa se do-znava, da bo izrabil svoje bivanje v Italiji za podrobne razgovore z odgovornimi italijanskimi državniki, predvsem z Mussoli-nijem in italijanskim zunanjim ministrom Cianom. Povsem razumljivo je zato, da je napoved GOringovega obiska zbudila v rimskih diplomatskih krogih veliko pozornost, ker je iz dosedanje prakse znano, da je Gflring kot znan Hitlerjev zaupnik prihajal navadno v Italijo samo tedaj, ko so bile med Nemčijo in Italijo potrebne kakršnekoli razjasnitve medsebojnih odnošajev. Zanimivo je predvsem, da prihaja GOring r Rim neposredno po sklenitvi rtalijansko-angleške-ga džentlemenskega sporazuma o Sredozemlju, kar daje tukajšnjim informiranim krogom povod za domnevo, da bo GOring prosil Mussolinija za nekatera pojasnila glede dejanskega obsega gentlemens agreementa. predvsem pa glede morebitnih posledic tega italijansko-angleškega sporazuma na drugJh evropskih področjih, katerih usoda je več ali manj tesno povezana z usodo Sredozemlja samega. General G5ring »e bo udeležil v družbi italijanskega kralja posebnega lova v Ca-stel Fusano. v Napoliju pa bo gost italijanskega prestolonaslednika Umberta. Nova politika v Podiinavju Praga, 12. januarja, b. Pod tem naslovom objavlja današnji »Prager Tagblatt« na uvodnem mestu dopis svojega rimskega dop t: Slika o novi politiki Italije v srednji Evropi. Najprej ugotavlja, da so pred kratkim podane izjave čeL zunanjega ministra dr. Krofte agenciji Štefani padle na rodovitna tla, da pa vendar z naglimi izpremetmibaml Se ni računati. Italijansko zadržanje nikakor ni nepri-jateljsko vendar se opaža poudarjena rezerviran ost. O izpremembi tega zadržanja ni govora, dokler se ne urede tudi itaJi-jansko-francoski odnašaj i kot krona Italijansko-angleškega sredozemskega sporazuma, kar si žele vsi iskreni prijatelji' miru. Trenutno zatemnjujeta evropsko nebo Španska zadeva in vprašanje tako-avanega nevmešavanja v špansko državljansko vojno v toliki meri, da stopajo vsi ostali problemi v ozadje tn ni še mogoče prerokovati, kdaj bi nastopila ugodna prili ka za zopetno obnovitev prijateljskih odnošajev med Italijo ta FVancijo. Dokler se to ne izvrši, tudi na izpremembe podonavske politike ni Se mogoie računati. Novi romunski poslanik pri dr. Benešu Praga, 12. januarja, br. Novi rumunski poslanik Aurelian je opoldne v nastopni av-dienci izročil svoja akreditivna pisma pre-zidentu republike dr. Benešu. V svojem nagovoru je opozarjal na obstoječe odlične odnošaje med obema državama, ki so v popolnem skladu s tradicionalnim prijateljstvom, ki veže oba naroda. To je dokazal jesenski obisk kralja Karola v Pragi, a prav tako sodelovanje češkoslovaškega parlamentarne delegacije na manifestacijskem zborovanju romunskega parlamenta, V odgovoru je prezident dr. Beneš naglasil solidarnost Češkoslovaške in Rumunije v vseh časih, dobrih in hudih. To prijateljstvo in zavezništvo je doslej prestalo najtežje preizkušnje ter se je pokazalo kot zanesljiva opora skupnih naporov za ohranitev in učvrstitev miru v okviru Male antante, ki je postala prava trdnjava za obrambo miru pa tudi za pomirjenje med narodi in za dosego prijateljskega sodelovanja. Nov bolgarski poslanik v Beogradu Sofija, 12. januarja, p. Sedaj je bHa uradno potrjena vest. da je bil za novega bolgarskega poslanika v Beogradu imenovan sedanji poslanik v Pragi Ivan Popov. Angleški letalci v Nemčiji London, 12. januarja, b. Dne 17. t. m. bodo prispeli v Nemčijo trije visoki oficirji britanskega zračnega brodovja, in sicer na direktno povabilo nemškega letalskega ministrstva. Med njimi bo tudi šef britanskega letalskega generalnega štaba. Obisk britanskih letalcev smatrajo v tukajšnjih krogih kot odgovor na lanskoletni obisk nemških generalov Milcha in Pitzingerja, ki sta prebila nekaj dni v Angliji kot gosta britanskega letalskega generalnega Štaba. Roosevelt bo preosnoval svojo vlado VPaShingfon, 12. januarja, g. Predsednik Roosevelt je danes zahteval od kongresa pooblastilo za izvedbo obširne in načelne reorganizacije svoje vlade, s katerim naj bi dobil večji vpliv na poslovanje vseh ministrstev. Italijanski propagandni minister v Parizu Pariz, 12. januarja. AA. Davi je prispel ▼ Pariz italijanski minister za task in propagando Alfieri. Mussofini napravil pilotski Izpit Rim, 12. januarja, br. Min. predsednik Mussolini je danes na vojaškem letališču v Rimu napravil izpit za vojaškega pilota. Z vojaškim letalom se je dvignil v višino 4.500 m ln izvedel predpisane polete. Na osnovi Izreka ocenjevalne komisije mu je bilo nato izdano izpričevalo za vojaškega pilota. je razumljivo, da so nasprotstva med klerikalci in radicevci v Dalmaciji še večja kakor na Hrvatskem samem. In ko so se na Hrvatskem pojavili prvi znaki razhoda, se je to še v večji meri zgodilo v Dalmaciji. Te dni so imeli v Splitu sestanek delegati znane radičevske kulturne organizacije I »Seljačke slofe«. Na sestanku so delegati tožili, da jih klerikalci povsod in na vso moč ovirajo pri snovanju podružnic. Med kmeti širijo proti Seljački slogi najrazličnejše izmišljotine, pa ji očitajo, da je no-siteljica brezverstva, propovednica mason- Istva, služabnica komunizma itd. Posebno grdo govore baje o predsedniku Seljačke sloge Rudolfu Hercegu. Papeževa bolezen Rim, 12. januarja, br. Papeževa bolezen je neizpromenjeno resna. V teku današnjega dne ni bilo izprememb niti na boljše niti na slabše. Papež je davi prejel obhajilo in prisostvoval maši, ki so jo čitali v bolniški sobi. V teku dneva se je razgovarjal z državnim tajnikom Paoellijem. vsi drugi sprejemi pa so bili odpovedani. Djordje VafSert t Beograd, 12. januarja, o. Danes popoldne je tu umrl znani industrijec Djordj« Vajfert. Dosegel je starost 86 let. Pogreb bo jutri. Pokojni Vajfert se je rodil v Parn&ervu. Po rodu Je bil Nemec, a že v svojih mladih letih je krenil čez Dunav v Srbijo, kjer je razvil izredno veliko gospodarsko delovanje, zlasti kot pionir industrije in rudarstva v Srbiji. Bil je tudi med ustanovitelji nekdanje srfcrke Narodne banke leta 1883. Prihodnje leto je bil izvoljen za viceguvernerja in je to funkcijo opravljal šest let. Polnih 26 let je bil guverner Narodne banke vse do leta 1926, ko je prostovoljno odstopil. Takrat je bil izvoljen za prvega častnega guvernerja Narodne banke v znak zaslug, ki si jih je stekel za to našo najvišjo kreditno ustanovo. Pokopan bo jutri. Nikola Tesla o Nikoli Pašiču Beograd. 12. januarja. AA. Zavod Nikole Tesle v Beogradu, je prejel od našega slavnega znanstvenika Nikole Tesle iz Ne^vvorka naslednji kablogram: V zvezi z nedavno proslavo našega velikega Pašiča smem poročati, da sem vselej zelo spoštoval tega izredno genialnega moža, ki bi ga potomstvo smatralo za enega izmed najslavnejših diplomatov v zgodovini, če bi bil živel v svetovnem okolju — Nikola Tesla. v Beograd Beograd, 12. januarja, o. V Beograd je prispel nov; španski poslanik valeracijfke vlade Carlos Montilla. Še ta teden bo prevzel vodstvo poslaništva, ki ie sedaj v rokah odpravnika poslov. Avto povozil Slovenca Zagreb, 12. januarja, o. Blizu Kraljeve^ na Sotli je snoči neki avlotaksi iz Zagreba povozi-l 68-letnega posestnika Antona Ž mavca ;'z Gomie Sušice v brežiškem srezu. Pokojnik je oče lasm.ee zagrebške restavra-cfle >.Tar>(je« ge. Josipine Resnikove. Šofer ie nesrečnega moža naložil na svoj avto in ga prepeljal v zagrebško bolnico. Anton Žovavec pa je že med potjo podlegel po^ko-k bam. Ez državne službe Beograd, 12. januarja, p. Upokojen je višji poštni kontrolor Alojzij Rakovec v Ljubljani. — V železniški službi so napredovali za pomožne strojevodje zvaničnik Peter Pižent v Mariboru, kurjač Karel Molk v Borovnici, kurjač Franjo Pesjak na Jesenicah in kurjač Jožef Smrekar v Ljubljani, za pomožna blagajnika pa računski zvainič-nik Viktor Belič v Trbovljah ter skladiščni zvaničnik Franjo Fišer v Mariboru. Žrtve zime v Bolgariji Sofija, 12. jan. AA. Silni snežni zameti v Bolgariji so zahtevali doslej 8 smrtnih žrtev. Promet je prekinjen marsikod, na planinah pa je sneg zajel mnogo izletnikov ter so morale oblasti organizirati posebne kolone za reševanje. Mesto Olijevo je popolnoma odrezano od sveta. Vse prebivalstvo je bilo pozvano, naj pomaga pri čiščenju cest za transport živil. Snežni zameti v Rumuniji Bukarešta, 12. januarja, br. V vsej Rumuniji ž* Pet dni neprestano sneži. Skoro v vseh pokrajinah razsajajo hudii snežni viharji. Telefonski in brzojaivmi promet ie prekinjen. ker zaradi visokega snega potrganih prog ne morejo popraviti. Tudi železniški promet je zelo oviran Vlaki jmaio večurne zamude, na nekaterih manjš h progah pa so morali promet docela ustaviti. Čiščenje je omejeno le na glavne proge, po katerih vozijo mednarodni vlaki. Na Črnem morju divia hud vihar in je ves pomorski promet ustavljen. Mnoge tuje ladje so se morale zateči v hike, kjer čakajo na zboljšanje vremena. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: V za-padnih krajih in na primorju jasno, v ostalih oblačno, ponekod bo ne koliko snežilo. Temperatura se ne bo mnogo izpre-menila. Zagrebška: Nekoliko nižje temperature, v ostalem vedro in stalno vreme. Dunajska: Po večini jasno, temperatura se bo dvignila. Pričakuje se daljša doba hudega mraza. Maši kraji in lfudje Dr. Peter Zenkl pride Ljubljana, 12. januarja. Prihodnjo nedeljo prispe v Ljubljano eden najbolj zaslužnih socialnih delavcev sodobne Evrope dr. Peter ZenkL, šef socialno-po-litičnega odseka mestne občine praške. Dne 18. t. m. bo imel v unionski dvorani informativno predavanje o tem, kako glavno mesto češkoslovaške republike izpolnjuje svoje socialne naloge. Razen tega bo imel dr. Zenkl še ožje konference s predstavniki socialnih ustanov našega mesta, da se pouči o socialnem skrbstvu pri nas in da obenem informira naše socialne delavce o napredku socialnega skrbstva v Češkoslovaški. zlasti se v PragL povzročili veliko pomanjkanje, da je moral oče voziti žito iz Ljubljane, ker ga nikjer v bližini ni bilo dobitL Dr. Peter Zenkl je velik socialni delavec tn reformator, občinski svetovalec in referent za socialno skrbstvo v Pragi, tako da piu pripada vodilna funkcija v socialnem skrbstvu praške občine. Ko bo v Ljubljani jiredaval o temi »Praga, mati svojih obča-jiov«, bo brez dvoma prinesel mnogo živahnih pobud za socialno-politično udejstvo-v&nje naš9 občine, ki je v primeri z ostalo JlvTopo še precej v zaostanku. Svoje predavanje bo spremljal z izvirnim, dve uri tra-j.jjočim filmom, v katerem bo prikazal socialne ustanove mesta Prage, predvsem ta,-fcozvane Masarvkove domove. Ta film prikazuje zgodovino in razvoj socialnega skrbstva v Pragi. Prikazuje nam prizore socialne bede, ki ji-h je dr. Zenkl doživel sam in jih fotografiral po raznih predmestnih brlogih. kanalih itd. V drugem delu pa kaže film gradnjo Masarvkovih domov in njih mnogoštevilne socialne ustanove, ki predstavljajo edinstven primer socialnega skrbstva v Evropi. Ti domovi so hkratu največja zasluga življenjskega prizadevanja idr. Petra Zenkla. Dr. Zenkl bo imel v ponedeljek zvečer -v unionski dvorani javno predavanje. V torek dopoldne si bo ogledal mestne socialne »stanove v Ljubljani, popoldne pa se bo sestal z vsemi predstavniki socialnega skrbstva in naših dobrodelnih organizacij v dvorani mestnega magistrata. Uglednemu predstavniku socialne politike češkoslovaške republike, ki je lahko za vzor vsem demokratičnim državam v Evropi, izrekamo iskreno dohrodošlico. Najstarejša v Zagorski dolini Zagorje, 12. januarja. Dne 13. januarja I847. se Je pri Qcepko-vih v Senožetih (občina št. Laonbert) rodila Doroteja, ki danes praznuje visok življenjski praznik, 901etnico rojstva. Dekle se je zanimalo poleg običajnega domačega dela za razne druge koristne stvari. Erati in pisati jo je naučil starejši 'brat, ki je študiral v latinskih šolah. Starši so jo naučili pletenja. V tedanjih časih je vse to bila novost. Ocepkovi so si služili denar tudi s prevažanjem tovora z ladjo po Savi. Nekoč se jim je ladja razbila. Ta nefreča in pa slaba letina sta Srečna Je bila Doroteja, kakor sama pripoveduje, ko se je poročila z rudniškim gozdarjem Antonom Ulčarjem. Rodila je več otrok, od katerih je hčerka Razi poročena z železniškim uradnikom Ko bi jem, sinova Lojze in Janiko pa sta v službi na Jesenicah, prvi pri KID, drugi pri železnici Ko je po 541etnem službovanju šel mož leta 1927 v pokoj, sta se Ulčarja preselila v Toplice k vnukinji goapej Eli Cencljevi. Pred šestimi leti je Ulčar umrl ln gospa Doroteja preživlja jesen življenja pri ljubljeni vnukinji. Kljub visokim letom se zanima ze vse dogodke, o katerih še dnevno čita v »Jutru«. 2al ji je samo, ker je premalo obhodila sveta. Tudi njeni starši in rorodniki so živeli vsi preko osemdeset let. Njen brat Nace, ki živi na domu v Senožetih, je navzlic lepi starosti še vedmo zelo gibčen in zgovoren ter tudi še zvest član gasilske čete. Slav-ljenki želimo, da učaka ob skrbni postrežbi vnukinje vsaj še stoletnico. Živa bakla sredi Maribora Strašna nesreča 22 letne uslužbenke Marije Kuraltove Maribor, 12. januarja. Ko so pasa nt je danes zjutraj okoli pol devetih stopali po Slomškovem trgu, so bili priča prizoru, ki je bil tako grozen in strašen, da jim je zastala kri v žilah. Iz predtiskarije in trgovine M. Temerlove na Slomškovem trgu je namreč priklicala na Slomškov t.rg mlajša ženska, ki je pretresljivo klicala na pomoč. Klic: »Pomagajte, pomagajte!« se je razlegal po Slomškovem trgu, da so vreli ljudje od vseh strani skupaj. Pred seboj so videli gorečo žensko, ki je bila vsa v plamenih. Ravno v tem trenotku je stal pred vhodom v bližini nahajajoče se Keleeve krojačnice krojaški vajenec, ki je v duhaprisotnosti takoj stekel po vodo m z njo polil gorečo žensko, ki je obupno vpila. Medtem pa so bili o grozni nesreči obveščeni tudi mariborski reševalci, ki so nesrečnico s smrtno nevarnimi opeklinami po vsem telesu takoj prepeljali v splošno bolnišnico. Na mesto nesreče pa je prihitela tudi policija, da ob navalu velike mno- žice, ki se je tamkaj zbrala, vzpostavila red. Nesreča se je pripetila po usodnem naključju. katerega žrtev je postala 22 letna Marija Kuraltova, doma iz Studencev, ki je bila uslužbena že nekaj časa v trgovini pred tiskar i ji M. Temerlove na Slomškovem trgu 6. Kuraltova je prispela zjutraj v trgovino ter pričela z delom. Bila je zaposlena z izbiranjem šablon za pred tiska ri jo, ki so ležale na mizi prav blizu peči. Nenadno je liušnil iz peči plamen, ki je zajel njeno obleko. Mahoma je bila Kuraltova v plamenih. Njena delodajalka Temerlova je v prvem trenutku od groze osupnila, kmalu pa se je zavedla in je takoj skočila po neko blago, s katerim je ovila Kuraltovo okoli telesa, da bi na ta način ogenj pogasila in obvarovala pomočnico katastrofe. Toda vnelo se je tudi to blago in Kuraltova je v gTOznih bolečinah stekla, na Slomškov trg in tam klicala ljudi na pomoč, ki so preprečili. da ni živa bakln zoglenela. Tragična smrt na Ježici pojasnjena Obupanka je 17 letna Slavka Košickova iz Trnovega Ljubljana, 12. januarja. Tragedija neznane mladenke, ki se je v nedeljo zjutraj vrgla na Ježki pod kamniški vlak. je pojasnjena. V ponedeljek popoldne je gospa Alojzija Košičkova. soproga mestnega uslužbenca v Karadžičevi ulici št. 3. v Trnovem vsa razburjena prečkala ponovno poročilo o neznani obupanki in je opozorila soproga Ivana: — Hčerke Slavke že dva dni ni domov, odpelji se pogledat na Ježico, prav gotovo je ona! Pravega vzroka za obup Slave Košičkove sicer ni nihče vedel, vendar se je oče Ivan Košiček takoj odpeljal s kolesom na Ježico. Na Posavju ima prijatelja, s katerim sta se podala h grobarju pri sv. Juriju, da jima je izročil ključ od mrtvašnice. Bila je že tema, ko sta okrog 19. ure stopila v mrtvašnico in dvignila pokrov. Prepaden in pre-sunjen je oče zaječal: »Moja hčerka!« Spoznal jo je oh samem pogledu v obraz, kakor tudi po obleki. V Košičkovi družini, ki je tako 3kromna in zase srečna, je tako v teku tre^ mesecev že tretjič zavladala žalost. Izpolnilo se je. kakor je Slavka že pretekli petek rekla: — Dva smo že pokopali v naši družini, tretja bom pa jaz! V oktobru je namreč umrla njena babica, očetova mati. Na praznik Treh kraljev pa so spremili k Sv. Križu Slavkinega bratranca Edvarda Elesinija, ki ga je po dolgem hi- ranju za jetiko pobrala pljučnica. Simpa-tičnega 29-letnega moža. ki je bil v Košičkovi družini ves domač, so poleg svojcev spremili na zadnji poti tudi člani delavske godbe »Zarje« in šentjakobski pevci so mu zapeli v zadnje slovo. Ob grobu pa je bridko ihtela mlada vdova, kateri je pokojnik zapustil komaj tri tedne starega otročička... Tragični dogodki zadnjega časa so se močno dojmili Slavke. Dekle, ki bi šele letos v aprilu dopolnilo 17- leto, je bilo nenavadno močno razvito. Prijateljici je Slavka tudi zaupala, da ima fanta, s katerim se pa ne razumeta najbolje. Ko je lani Slavka zapustila meščansko šolo pTi Sv. Jakobu, je bila sprejeta v službo pri knjigovezu Ogrincu na Bregu. Šef je bil z njo nadvse zadovoljen. Le preboječa se mu je zdela in tudi doma so ji rekali, naj se ne ustraši vsake muhe. To pričuje, da je bila Slavka izredno čustvena. Toda dočim je prejšnje čase kazala mnogo živahnosti, je bila po brntrančevem pogrebu naenkrat vsa zaprta vase. Ko se je v sol>oto opoldne odpravila domov, je Ogrinčeva sestra opazila čuden soj v njenih očeh. Potom je dekle izginilo in nihče več od domačih je ni videl. Bogve kod je potem tavala vso noč, dokler se ni njeno mlado življenje končalo pod kolesi kamničana. Oče je sicer takoj v ponedeljek prijavil njen nestanek in eo mu na policiji zagoto- d3casih }e Iustno b*l©<•>.. — pa je marsikaj še zdaj tako — Pogled v življenje pred polstoletjem, ko so še naši očetje fantovali Priobčili smo včeraj nekaj misli o čioveku in življenju vobče, s posebnim ozirom na razmere, v katerih so živeli naši očetje pred polstoletjem Danes zaključujemo zanimive poglede v utrip naše zemlje v času. ko našega zrelega pokolenja še ni bilo. Na Gomilskem v Sav. dolini so v župni-šču podirali peč. Ko so odstranili za okrasek pri zidano kroglo, je padlo iz nje 40 stotakov iz 1. 1860. 4000 gld., stotake, ki so bili že iz prometa in ki jih je bil tjakaj shranil še pokojni župnik, so poslali na Dunaj. V poletju so bila naša morska kopališča že takrat dobro posečana. Na Jadranu je križarila angleška mornarica. In kakOT lani kralj Edvard, je pred 50. leti zbujal senzacijo Dubrovnika cesarjevič Rudolf. Kronist pravi, da je hodil kot prvi Habsburžan v opankah. vsak dan na lov iz mesta na Gluho Smokvo streljat orle. V Bolgarijo je prišel usodni Ferdinand Koburški, Italijani so imeli velike neprilike v Abesiniji. Amerika je dobila že takrat prvo žensko za župana. Posebni izletniški vlak je pripeljal češke goste na Bled, v Ljubljano in na Jadran, vse kakor še danes ... Ljubljančani so pridno romali na Višarje in Trsat. Za 3 gld 85 krajcarjev na osebo je potegnil vlak 400 romarjev preko St. Petra na Reko. Dva dolga vlaka sta potegnila izletnike pod Sv. Višarje. Vlaki so vozili tedaj mnogo počasneje. Predhodnik počasnosti bivšega kamničana je bil pred 50. leti zagrebški zagorec, o katerem je krožila zanimiva zgodbica: Na zagrebško postajo se je pripeljal z zagorskim vlakom star Zagorjan. Pri iz-hodu ga je prijel železničar, zakaj mu je oddal samo pol karte, kakršno imajo otroci. — Cemu bi naj imel celo karto, saj sem se pa tudi odpeljal od doma, ko sem bil še deček! se je odrezal kmet. V poletju je razsajala v pristaniščih ob Jadranu kolera. Pobrala je v Trstu, na Reki in Sušaku mnogo ljudi. Kužna bolezen se je širila tudi v nekatere kraje zaledja. Oglasila se je v Ljubljani, posebno nevarno v Loškem potoku. Iz Trsta je pobegnilo preko 20000 ljudi na deželo. Zbornični možje so pridno sklepali zahteve po kamniški in dolenjski železnici. Korošci so imeli velik praznik, Einspielerjevo sla vnos t. V deželi Gorotana. Kranjca ino Štajerca, Mej Goričani in Primorci, Sem Slovenka jaz doma je tedaj deklamirala zala Rožanka, ki so jo kmalu nato sredi Celovca grobo podrli na tla fanatični nemškutarji Napredni Slovenci so pred 50. leti slavili tudi 300 letnico Trubarjeve smrti. »Zgodnja Danica« je v ta namen napisala: Trubarja so proslavljali, S pisateljstvom umivali. Je-li umit zdaj prav lepo? Kaj ti praviš, Hren na to? Indianer, Lausbuben, Gassenbuben, Scha.ff6-kopfe in polizeivvidrige Gesichter je bila nemškutarskim profesorjem tedaj probuja-joča se naša mladina. ToZnamenitosti hrvatskega Zagorja«. Vstop prost Zanimanje ameriškega lista za zap.sk e dveh !>osanskih dijakov. Ko je bivši angleški kralj bival v Dalmaciji, sta mlada dija ka Ibrahim Kantardžič in Dragan Filipovič potovala peš iz Dervente v šibenik. Vso pot. sta vodila dnevnik in vanj marsikaj zapisala tudi o angleškem kralju. Na mlada dijaka so postali pozorni neki ameriški novinarji in zdaj je neki mladinski list iz Washingtona, dijakoma pisal, naj pošljeta prevode svojih zapiskov v objavo proti honorarju. * Šolanje hrvatskih otrok v Rumuniji. Za hrvatsko deco v rumunskem Bana tu je bilo pred letom dni otvorjenih nekaj šol. na katerih poučujejo učitelji iz Jugoslavije. Tem šolam v pomoč je bila zdaj v Karlovcu uvedena akcija, da se zbere čim več šolskih in zabavnih knjig. Te knjige zbira kar-lovška knjigarna Mocnaj in ko jih bo nabranih dovolj, jih bodo poslali najprej šolama v Gorekašu m Keču v Rumuniji. * Zboljšanje varnostne službe ob morski obali. V soboto zvečer sta. kakor znano, pri Dugem otoku trčila skupaj italijanska tovorna parnika »Ubertas« in »Morea« ter se je prvi potopil, dočim je bila njegova posadka rešena na parnik »Moreo«. ki je odplul v Trst. Noč je bila precej vetrovna in temna. Še zdaj ni naši direkciji pomorskega prometa v Splitu natančno znano, kako se je nesreča pripetila. Ponesrečeni parnik »Ubertas« je sicer imel radio-postajo. a bila je tako slaba, da naše obalne postaje niso slišale njenih klicev. V nedeljo zjutraj je splitska radio-postaja dobila br-zojav nekega norveškega parnika, ki je naletel na razbite dele ponesrečenega parnika. K dobri obalni varnostni službi spadajo v prvi vrsti urejeni svetilniki, pomožne ladje očiščene luke in zadostno število radio po-otflj. Naši dve radio postaji sta vojaški in t;i-o obremenjeni. da ne moreta vedno o: \ jxti tudi privatne službe. Po medna-V': i n1 adio konvenciji bodo zdaj naši parn-1 !i dobili radio-postajo. Tako postajo in • . telegrafista morajo imeti vsi brodovi -ke mornarice, ki plujejo 50 milj daleč <>.' ;> ile. Coljša železniSka zveza Vojvodine z /:•- • bom Novi železniški vozni red na por čin subotiške železniške direkcije, ki r>h±, tudi progo Subotica-Novi Sad-Beo-sn'; izdelan in predvideva temeljito pr1 "•■".pačijo vlakov. Uvaja tudi več novih i iiitur. tako da bo promet snatno pospe-š&n. Na progi Subotica-Vmkovri bodo za zboljšanje zveze % Zagrebom uvedeni novi vlaki. Pri ljudeh, ki često trpe na zapeki, zaradi česar nastajajo vrenja v želodcu in črevesju, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne »Franz-Josefove« gren-čice, zaužite zjutraj na tešč želodec. Z uporabo »Franz-Josefove« grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit. Ogl. reg. 8 hr. 15. 485/35. * Poroka. V St. Vidu prt Stični Ma M poročila znana sokolska delavka učiteljica gdč. Ivanka Travnova in mornariški poročnik g. Stanko Ivančič. Čestitamo! * V včerajšnjem poročilu o napredovanju r finančni službi bi se moralo pravilno glasiti Franc Sirca (ne Schirz). * Novi grobovi. V Šoštanju je umrla gospa Josipina Skuškova, vdova po uglednem veletrgovcu z vinom iz Metlike. Blago pokojnico so prepeljali v Ljubljano, kjer bo danes ob 15.30 pogreb izpred zavetišča sv. Jožefa k Sv. Križu. — V Bu-kovšku pri Brežicah je umrla v visoki starosti 86 tet gospa Ana Petanova. Pokopali so jo včeraj v Brežicah. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Ivanka Kristanova, soproga učitelja iz Cerknice. K večnemu počitku jo bodo spremili danes Ob pol 16. v Cerknici. — Na Bledu je umrl ▼ 82. letu g Leopold Stuchly, podpolkovnik v pokoju. Pokopali ga bodo danes ob 15.30. — V ljubljanski bolnišnici Je umrl g. Viljem Golob, zobni tehnik. Pogreb bo danes ob 17. — V Vižmarjih je umrl g. Jan Dvorak, stavbni vodja. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Sneg v Bosni in Črni gori. Ravno tako kakor v Sandžaku dela sneg prometne ovire tudi v Črni gori in Bosni. Črna gora nima več zveze s Sandžakom in tudi ceste, ki vodijo preko Andrijevice in Beran v Me-tohijo. so zasnežene. V Bosni pa se železniški promet še normalno razvija, dočim zastaja avtomobilski promet v vzhodnih krajih, kjer so po cestah snežni zameti. Ustaviti so morali avtomobilski promet preko Roman i je na cesti, ki vodi od Sarajeva preko Rogatice. Vlasenice Han Pijeska in dalje proti Beogradu. * Petkrat je rodila dvojčke, žena gozdarskega uslužbenca Jove šimarice iz Bosanskega Petrovca je petkrat rodila dvojčke. Roditelja imata zdaj devet popolnoma zdravih in normalnih otrok Umrlo je za neko otroško boleznijo samo eno dete. Jovo se je rodil leta 1898, njegova žena Joka pa leta 1900 in je tako mogoče pričakovati še kaj prirastka pri tej rodbini. Tudi Jovina mati Je štirikrat rodila dvojčke. Joka pa je tudi iz rodbine, ki je imela mnogo otrok. * V novi izdaji je iz^la narodna veseloigra »Mick! je treba moža«, ki jo je napisal Vinko Korže iz Cirkovcev Lansko sezono je ta zabavna igra. polm zdravega humorja in kmečke šegavosti žela velike uspehe na mariborskem in ptujskem mestnem gledališču. Sla pa je tudi čez veliko inžo ter bo ob 2f>-Wnio' močnega s'oven-skegn društva * Lilija* v Milwatikeiu ?abn-vala ameriške Slnvencp Tudi koroški Slovenci jo bodo igrali. Tako ho naš« zabavna Mi"ka letošnji predpns* spet marslkod zabavala staro m mlado Po«rajnni» r,n uprizoritev uvedite pismeno r avtorjem nf naslov- KrirZc \r Ot-kovfih * Tovarna J OS REifH *ore!ema mehko in skrobljpno perilo v najlepšo izdelavo Iz LfuMjane u— XVI. »Slovanski večer« JNAD »Jadrana«. ki bo 16. t. m. ob 20 30 s prostorih So-kolskega doma na Taboru, bo združil vso ljubljansko publiko. Pokroviteljstvo, ki ga je blagovolil prevzeti Nj. Vel. kralj Peter II. bo dalo prireditvi 3voetven značaj. Koncertni del večera, pri katerem bodo sodelovali na š; najbolj priznanj umetniki, tako gdč. Oli-dekopova. g. Kolaoio ter g. Prevoršek. bo svojevrsten užitek, kakršnih Ljubljana nudi le malo Vabiila so razposlana, eventuelne reklamacije prosimo na JNAf) »Jadran«. Totnanova 3. alj telefonično 29—74. u— Pevska vaja sokoIakega pevskega zbora. Na slovanskem večeru, ki ga priredi sokolska župa Ljubljana dne 28. t. m. ob prilik; predavanja staroste SSS in ČOS brata dr. Stanislava Bukovskega. sodeluje tudi Na Adriiju« jn »Dvigni mo srca«, v ^ namen mora imeti zbor vsaj dve vaji in sklicujem prvo za Četrtek. 14. t. m. ob 20 uri v lutkovni sobi Ljubljanskega Sokola Narodni dom Pevo-vodja. Zdravo! Kulturni pregled Narodna galerija v letu 1936 Če bi hoteli primerjati delo, ki ga opravlja naša Narodna gaderija, z delom prvih društvenih let, bi morali predvsem z zadoščenjem ugotoviti, da se je premočen vpliv poedincev umaknil objektivnejši — rekel bi — kolektivni volji umetnostnega življa v svobodnem deln Slovenije. Zelja, da bi »e zbirka N. G. od stopnje do stopnje izpopolnjevala ter bi tako s časom pokazala nepotvorjeno m neizumetničeno sliko razvoja slovenske likovne umetnosti, je že tako zasidrana v samem društvu, občinstvu in v ustvarjajočih umetnikih, da si je težko predstaviti odbor, ki bi pri svojem nabiralnem delu ne hotel upoštevati tega edino pravilnega načela. Seveda pa od borovo delo v tem smislu ni labko. Ovira ga predvgem preskromna dotacija iz javnih virov in minimalna gmotna podpora od strani občinstva, če izvzamemo poedine častne izjeme. V zvezi s tem moramo omeniti tudi napačno mnenje posestnikov umetnin lastnega ali tujega izdelka, da je N. G. neka podporna ustanova in da je dolžna kupiti umetnine, če so njih lastniki v denarnih stiskah. Če kdo dvigne ceno svoji umetnostni lastnini, ko čuje. da se N. G. zanima zanjo — in taki primeri so žal pogosti - tedaj tako postopanje ni ne nacionalno in ne kulturno, ker ovira razvoj zavoda ki že davno ni več navadna društvena institucija marveč ga moramo ■smatrati za občr- narodno 'tnovino. Kljub takim oviram, ki so bile v »sedmih «uhih letih« od katerih je. kakor t.rdno upa- mo, bilo leto 1936. zadnje, moremo tudi v preteklem letu beležiti stalno napredovanje naše umetnostne galerije. K temu so pripomogle sicer precej skromne, a menda stalne podpore, ki jih N. G. dobiva od banske uprave in ljubljanske mestne občine, ki se ji je pridružila med vsemi slovenskimi občinami samo še mariborska s skromnim zneskom. Vse navedene podpore so sicer v primeri s potrebami N. G. premajhne. dokler moramo pogrešati stalno državno subvencijo, ki bi edina mogla postaviti tak zavori na trdne noge. Toda v tem ozira se zanaša odbor na zagotovila n merodajnih krogov ter upa. da zajadramo v bodočem letu v varen pristan urejenih gmotnih razmer. Stalne podpore imenovanih oblasti omogočajo N. G. vzdrževanje tako velikega poslopja z vsemi zbirkami vred. Tako vzdrževanje. ki vključuje tudi honorarje nameščenega osobja absorbira levji del vseh dohodkov. tako da ostane le majhen znesek za nabavo novih umetnin in za potrebna restavracijska in podobna dela. Kljub temu se je zbirka N, G. tudi v preteklem letu povečala. Tako beleži posebno viden napredek oddelek za cerkveno umetnost v času gotike. Delno z ugodnimi nakupi, delno z darovi se je pomnožila ta kolekcija za sledeča kiparska dela: Sv. Mihael, konzola: Marija z detetom, mala gotska glsu-va iz Slovenjgradca. Sv. Petef (dar dr. Win-diseherja). sv. Barbara (dar gospe N. Cankarjeve) apostol, sv. Florijan, sv. Ožbatt sto LJubljano ima redno odbore vo sejo 14. t. m. ob 20. t strankinih prostorih. •_Slovensko sdravniško društr« t Ljubljani priredi XXIX. manstveni sestanek t poslovnem letu 1997 v petek 15. t m- ob 18. v predavalnici internega oddelka obče državne bokajčaiee, na katerem nadaljuje g. docent dr. Ivan Matico svoja izvajanja o zgodnji diferencialni diagnoi| latentnih eholeefsto-pattdj (VI. dri). Vabljeni vad gg. zgravniki in meddetod! *— Franeosk| i»st|ta( opozarja n& predavanje o francoskem kolonialnem delu. kj bo v petek 15. L m. ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu- Predaval bo g. Gabriel Remerand. francoski konzul ▼ Ljubljani. Vabljeni. ARTIN drage E S ZAPEKA, LENIVOST ČREVESJA sta vzrok mnogim boleznim. 2—3 ARTIN — DRA2EJE Dr. WANDERA vzete zvečer, omogočajo zjutraj lahko izpraznjenje. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 Ogla« reg. pod S. bi. 7734/il. a— Poziv narodnim nošam. Krajevni odbor Jadranske straže prired; 23. januarja ob 20. uri v vseh prostorih na Taboru svojo tradicionalno prireditev »Večer v narodnih nošah«. Prireditveni odbor proej vse lastnike in lastnice narodnih noš nai se zanesljfl" vo udeleže te prireditve, kj bo nudila vsem posestnikom obilo zabave in razvedrila Za dobro pijačo bo poskrbela tvrdka Pio Rado-nič, veletrgovina z vinom. Ljubljana Obveščamo vse lastnike narodnih noš. da se posebna vabila ne bodo razpošiljala. ZOBOZDRAVNIK DR. VERČON ZOPET REDNO ORDINIRA. u— Predavanje SPD. V četrtek 14. t. m. ob 20. uri bo predaval v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti član himalajske ekspediclje g. Peter A^chenbrenner. številne slike nam bodo pokazale težko borbo za osvojitev najvišjih vrhvo sveta, ki kljub številnim ekspedicijam še do danes niso premagani. Predavatelj se je udeležil himalajske ekspedicije leta 1934 ter nam bo opisal napore, ki jih je doživel skuipno s svojimi tovariši, od katerih je simrt ugrabila štiri, ki počivajo v večnem ledu Nanga Parbatu. Sedeži so nu-merirani, vstopnice so na razpolago v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti med uradnimi urami. Zanimanje za to prireditev SPD je zelo veliko ter je priporočljivo, da pohitite z nabavo vstopnic. te astaarr«. BnipiMii« Je •trnova dr. Franceta Kofcnerl|a, odvetnika ia univerzitetnega profesorja t Chieagu, za dijake tehniške srednje Me v Ljubljani, ki obiskujejo arhirtektonsko-gradbeni, stroja alj elektrotehniški oddelek, v znesku 3-000 Din letno. Natančni pogoji eo razvidni iz »Razpisa« na mestni občinski deski in v veži tehnične srednje šole ▼ Ljubljani. — Dalje so razpisane ustanove ljubljanskega mesta za dr jake tehniške' srednje in učence delovodake. moške in ženske obrtne šole, in sicer šest mest za dijake tehnične srednje Sate in Hiti mesta za učence detovodake, moške in ženske obrtne šole v iznosu po Din 1.000 na leto. Pogoji so razvidni ja razglasa na mestni občinskj deska in ▼ vežj tehnične srednje šole. — Dijaško uetanovo dr. Janeza Ev. Kreka je razpisalo mestno poglavarstvo ljubljansko. Ustanova je namenjena dijakom tehnične srednje šole v Ljubljani in so natančni pogoji razvidnj iz razp.sa na mestni občinski deski in v veži tehnrjčne srednje šole. u_ Udruženje jugoslovenskih inienjerjev In arhitektov sekcija Ljubljana, priredi v sredo 13. t. m. ob 20- 4. družabni večer v maii dvoran^ Kazine. Vljudno vabimo vse člane in vpeljane goste. u_ Privatnj telovadni tečaji za odrasle in otroke. .Med božičnimi počitnicam; prekinjeni telovadni tečaj; -=o se zopet pričeli. Vodi jih izkušen strokovnjak po modernih metodah z oblastven m dovoljenjem. Tečaji se vrše individualno i>o potreb; poedjnca tako. da se z gimnastiko pospeši presnav-lianje. poveča moč in prožnost ter na ta način nudi vsakomur ono. kar mu je najbolj potrebno. Telovadne ure so trikrat na teden, vsak torek, četrtek in soboto. Za dame od 6. do 7. ,n od 7. do 8., za gospode od 8. do 9. zvečer v telovadnici učiteljišča na Res-lievi cesti. Vežba se v malih skupinah Dvorana ie snažna, vsakomur so po telovadbi na razpolago hladne in vroče prsne kopelj i.n umivalniki Za mladino so telovadne ure vsak ponedeljek in petek od 2. popoldne dalie v telovadnici na realkj v Vegovj uljci. Sprejemajo se otrocj že od 4. 'eta starosti dalie. Razdeljeni so pospolu instarot-.ti v male skupine Komur ie do lepe telesne drže, elastične hoie jn prožne musikulature. kdor potrebuje več fizične moči. komur dela preglavice iiieaova obilno^ alj hoče sicer utrditi svoie zdravje, more to do-eči po naravni pot. s posebno, prilagojeno te'ovadbo pod veščin vodstvom strokovnjaka. Smotrna g ninastika na. bo vsakomur telesno in duševno ra/v. zloma carrtv« MOSKVA - SHANGHAI jajo občinstvu. Poleg sonate in koncerta za čelo, igra več sklaib, ki so predvsem tudi virtuoznega značaja. Koncert čelista Slavka Popova bo v petek 15. t m. ob 20. v mali filharmonični dvorani. Umetnika spremlja na klavirju naš pianist-prof. Marijan Lipovšek. Vstopnice v knjigarni Gla ibene Matice. u__ prijava biciklov za tekoče teto. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike biciklov, da- prijavijo svoje bicikle v predpisanem roku od 14. t. m. do 28 februarja po naslednjem redu: 14. t. m. z .evidenco številko od 1. do 1.000,15. t. m. od 1.001 do 2.000, 16. t. m. ob 2.001 do 3.000, ii_ Presenečeni bodo leto? posetnikj obrtniškega p'esa zaradi originalne dekoracij. ki' 1k» še bolj poživita itak prijetno družabnost, zaradi katere se odlikuje ta vsa. koletna, tradeiona&ia družabna prired^cv ljubljanskih obrfrvikov. Komur je do vedre in neprisiljene zabave, tega vabimo, da v soboto 16. "t. m. po-e-j obrtniški Hes? u — Zahvala ktuba Primork. Čutimo prijetno dojžnost, zahvaliti se vsem, ki so poselili -Krizantemni večer«, zlasti pa velja naša zahvala vsem dobrotnikom, prijateljem in podpornikom ki so pokazali, «1a Jugoslovani brez razLke čutijo z našimi bednimi dijaki. Posebno ae zahvaljujemo, da so poselili našo prireditev gg. ban dr. Natlačen, g. komandant dravske divi-zijske oblasti Tonič z gospema, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia, senator dr. Marušič, dr. Puc podžupan dr. Ravni-har, general Popadič. zastopnik upravnika policije Pestevšek, oficirski zbor in drugi zastopniki oblastev Po njih in domačinov zaslugi je prireditev v moralnem pogledu izredno uspela, pogrešale pa smo podpore in toplega odziva dela primorskih rojakov. — Odbor. u— Esperanto. !>re«vi ob 20 otvorjtiev ostnovnega tečaia v lotkalu Kluba esperan-fistov. Cankarjevo nabrežje "/I Učnina malenkostna. priglasi se lahko vsakdo u_ Kuhanje na električnih kuhalnik ploščah (rešojih) je najidealnejše. Gospodinje, prisostvujte predavanju danes ob pol 5.. Gradišče 14. — Zveza gospodinj. u__Da so koline sicer vesel praznik, a da se skoraj slednji kupi ladkosti rado primeša vsaj malo petina, je včeraj bridko okusil 141etni čevljarski vajenec Jože Cernič iz Dravelj. Klali so doma, pa je v kuhinji splezal na okno, medtem pa je nekdo postavil s štedilnika lonec vrele juhe na tla. Jože je stopil vanjo in se hudo opekel do kolena, še hujše nesreče je bil deležen 241etni po estnikov sin Andrej Kunčič iz Begunj pri Radovljici. Peljal je težek tovor hlodov na saneh, pa mu je sipodrselo na zamrzli cesti, da je padel podnje in mu je težko breme precej hudo polomilo prsni koš. Z Aleksandro e ceste pa so morali reševalci včeraj pozno po-poldir.e prepeljati v bolnišnico 231etnega trgovskega pomočnika E. K., ki se je v ljubezni zapletel v neke komplikacije, pa je v obupu spustil plin, da se loči od tega veta. u_ Plesna vaja slušateljev abitur;ent^ke- ga tečaja bo v petek 15. t. m. ob 20 v Trgovskem domu. Plesne novost.i kot uvod v sezono. in lesen kip Matere Božje iz 14. stoletja : (dar g. D. Hribarja), kip sv. Ane Samotretje. ; Sem bi bilo treba tudi šteti zadevo z veliko ' Metzingerjevo stropno sliko iz Goričan, ki ostane menda definitivno v N. G. ter ji ne bo treba priskrbeti odkupnine v obliki kopije originala. Poizku&ne kopije Metzinger-jevih ,s!ik. ki so jih v te namen izvršili E. Piščančeva, M. Sedej in H. Santlova. so bile torej nepotrebne. Za zbirko polpretekle in novejše dobe je pridobila N. G. tn Karingerje, Ogrina iz mlajših let. dve Gvajčevi olji (dar gospe Ide Gvajc), za kabinet tujcev pa original Pavla Brila, »Predaja ključev«, olje iz leta 1600 (dar g. P. Klarwilla). Od živečih umetnikov je prišlo v zbirke bodisi z neposrednim nakupom, bodisi z nakupom mestne občine ljubljanske izakaj temu primeru ne bi (sledile tudi druge slovenske občine?): Jamova: Mati in hči, Gor-šetov Boksar (kamen), Bulovčino poprgje »Žena z baretko« (mavec). Pirnatov »Portret žene«. Jakopičeve »Anemone« (dar g. dt. Windieoherj&X Tratnikova »Glava deklice, Sedejeve »Počivajoče žene« in Jurija gubica banderska slika: »Sv. Barbara«. Omeniti Je treba tudi povečanje grafične zbirke, za katero je N. G. dobila 3 liste bolgarskih umetnikov (KrSovski, Georgijev in Venev), od MOL. 11 Karingerjevih risb, 2mitkOvo skicirko, litografiji Toneta Kralja, Kamenjanje sv. Štefana in triptih Fauet (dar umetnika). V to zbirko so bile po ra-kJuRtvi Kavčičeve razstave prenesene vse njegove risbe. Zdi ee, da bi stalno prirejanje takih grafičnih (odn. risarskih) razstav utegnilo pokazati občinstvu marsikatero zanimivost, ki je skrita v Številnih mapah galerijske grafične zbirke. Zanimanje občinstva za zbirke N. G. vse- ka k o raste. Posebno ob dneh prostega vstopa ne manjka nikdar obiskovalcev. Staino si ogledujejo razstavljena dela učenci srednjih in drugih šol pod vodstvom svojih profesorjev. N. G. prireja tudi vodstva po razstavi in predavanja, ki so prav priljubljena. Pri teh sta se predvsem udejstvovala upravnik Zorman in dr. R. Ložar. Posebna počastitev za N. G. je bil poset Nj. Vel. kralja Petra II., ki si je umetnine ogledal z velikim zanimanjem Med posetni-ki iz tujine je vredno omeniti znanega specialista za renesančno umetnost, dr. B. Be-rensena, ki je spoznal v sliki Ecce homo delo slavnega Palma Jacopo Giovane, ravnatelj;! bagdadskega muzeja dr. Koeniga ter raznih- potujočih skupin iz inozemstva, ki so se vs' pohvalno izražali o zbirkah N. G. Pomemben dogodek za zgodovino N. G. v letu 1936 je bilo poročilo društvenega tajnia dr. I. Cankarja o ustanovitvi pose-strime N. G.— Moderne galerije. Kljub odpoklicu tega najmarkantnejšega funkcionarja N. G. za poslanika v Buenos Aires. so pred-dela za novi umetnostni zavod v polnem teku in tako bomo v d oglednem čaeu dobili zavod, ki bo ra N G. pomenil razbremenitev. a s tem možnost izpopolnitve v ožjem delokrogu zbiranja umetnin iz starejših dob. Lep napredek preteklega leta je tudi obširno delo inventarizacije dosedanjega gradiva, ki ga je izvršil umet. historik S. Miku! Ne smem končno zaroolčati zaslužnega delovanja predsednika ter ob enem protektor-ja in podpornika N. G. dr. Windischerja, o katerem pričajo vsi sejni zapisniki, da je neprestano skrbel za uspešno napredovanje zavoda. — K društvu so pristopili v letu 1936. Štirje ustanovniki. Od samostojnih prireditev ima N. G., kakor je že znano iz dnevnega časopisja, v programu razstavo del bratov Subioev. ------S.—L Zapiski Popravek. V včerajšnjem članku Mir sorgskega »Hovanščina« je tLskarsk; škrat bistveino izpremenil smisel stavka o gej Go-lob-Bernotovi. Stavek se glasi prav.Lno; Ga Golob Bernotova kot nesrečna vdova Marta... je umela (ne imela!) izkoristi; v-sa glasbene lefKcte. ki jih nudi njena partija. »Aida« z gostoma. Sopranistka sja Karena razpolaga z nenavadno izšolanim, izenačenim glasom vei kega obsega V vlog; A:!krat v Angliji za dva i« četrtkrat. na Nizozemskem nitj ne za dvakrat, v Franciji je ostala skoraj na isti višini, v Nemčjjij pa je celo nekoliko padla. " I I "'li IG. JANUAR - XVI. Slovanski Večer - TABOR »JUTRO št tO Sreča, 13. L W37 Iz Celja e — Vzgojni večeri. Jutri, v četrtek, se bo Jo spet začeli redni vzgojni večeri g. P/of. dr. Zgeča na Ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole. Jutri se bo ob ravnava! »Razvoj našega otroka in ovire tega razvoja«. Pričetek vsakokrat točno ob 20. Novi udeleženci se še vedno lahko priglase. e— Iz zdravniške službe. Gosp. dr. Marjan Bregant, sekundarij na kirurgičnem oddelku javne bolnišnice v Celju, je napravil v ponedeljek 11. t. m. pred komisijo banske uprave savske banovine v Zagrebu državni strokovni izpit z odličnim uspehom. Čestitamo! e— Krvave posledice spora zaradi poti. Pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal včeraj 53-letni posestnik Jože Nunčič iz Sodne vasi pri Pristavi v šmarskem srezu zaradi težke telesne poškodbe. Med posestnikoma Jože-tom Nunčičem in Francem Otorepcem v Sodni vasi je vladalo že dalje časa sovraštvo zaradi neke poti preko Otorepčeve-ga travnika, glede katerega trdi Nunčič, da jo je že pripose-stvoval, Otorepec pa mu jo brani. Nunčič je že večkrat grozil, da bo Otorepca enkrat pošteno naklestil in makar tudi ubil. Dne 24. septembra proti večeru je Nunčič na Otorepčevem spornem travniku napadel Otorepca in ga z nožem zabodel v levo prsno stran blizu srca, pri čemer mu je prerezal žile in ga smrtno nevarno poškodoval. Otorepcu je samo hitra zdravniška pomoč rešila živijenje. Nunčič je trdil, da se je na travniku z Otorepcem spri, pri čemer ga Je Otorepec napadel in ga z nožem neznatno rani! nad leviti kolenom, nakar je Nunčič v silobranu zabodel Otorepca v prsi. Franc Otorepec m njegov nečak Peter pa sta izpovedala, da je Nunčič izzival Franca Otorepca. Ko je stopil Otorepec proti Nunčiču, ga je ta z odprtim nožem naskočil in zabodel. Nun-ttč je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora, poleg stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni r»a mora plačati Otorepcu 1.000 Din za bolečine, 122 Din za zdravniški honorar. 52 Din za zdravniško spričevalo in 36 Din za zdravila. e— Proizvajalce svilenih tkanin ln svilenega prediva in trgovce opozarjamo na razglas o prijavi tega blaga, terjatev itd. rlavčr.i upravi, ki je nabit na uradni deski v veži mestne.sra poglavarstva. e— K»no Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefllm »Ti si moia z Benjaminom rv—"ITI tfdnik. KINO METROPOL, prinaša danes ob 18.35 in 20.30 »NJEGOVA OFICTELNA 2ENA'° *Mo stroškov g. Fašinga v iznosu 5000 Din. a— Tožba o šentlovren&kl aferi ni bila utemeljena. O šentlovrenšiki aferi je svoj-čae »Večernik« nekajkrat poročal. Zaradi teh poročil so lastniki Btitmerjeve penzije po odvetniku dr. Pichlerju vložili tožbo proti odgovornemu uredniku >Večernika-"fM?p 7,a ie nr®?5^1 lov Dv" /Tofok- f?vn H «t? o*'«'" n*1 ni^nn stanovanje sta jo slednjič spravila v zapor. spor Ti Gospodaritfo Zagrebški nogometaši v LJubljani Športa (Zagreb) in H< Hermesu »e je posrečilo dobiti aa nedeljo za enkratno gostovanje kompletno prvo moštvo renomiranega zagrebškega kluiba Sparte. Moštvo Sparte zavzema vodilno mesto v zagrebškem prvem razredu ter je bilo doslej vedno de eno najslmpa-tičnej&ib moStsv, ki Je v dalJSih presledkih gostovalo v Ljubljani. Moštvo se kratko naziva >Mak ova momčad« kajti v njej igra tudi naš znameniti »Kranjec« MihefcMč, ki je dolga leta zadivljal s svojo igro razvajene Zagrebčane ln je tudi še danes sila, ki še vedno vleče. Hermes, ki je v zadnjem času postal zelo delaven, se m' strašil precejšnjih žrtev, da preskrbi tudi Ljubljančanom po dolgem času priliko, da bodo lahko videli enega najboljših predstavnikov zagrebškega prvorazrednega nogometa. SK Ljubljana In bratski Zagreb V zvezi z nedavnim občnim zborom SK Ljubljane, na katerem je iz ust g. Kralja padlo nekaj trdih, pa zasluženih očitkov na račun zagrebškega nogometnega pod-"aveza in stalnega omalovaževanja slovenskih klubov s strani najmočnejšega predstavnika v Zagrebu SK Gradjanske-ga odn. njegovih najvidnejših funkcionarjev, objavlja včerajšnji »Hrvatski Dnevnik« zanimivo notico, v kateri ugotavlja, da so bile trditve g. Kralja glede sklenitve gentlemanskega sporazuma s SK Ljubljano popolnoma netoJne. G. Berger ali njegova okolica, ki se je čutila neposredno prizadeta, je dala lista izjavo, da o tem gentlemamskem sporazumu nima nobenega pojim a, g. Kralja pa da g. Berger sploh ne pozna in ga nikoli ni videl v življenju. Slednjič smatra, da je ta izjava g. Kralja samo dokument trajne intrige, ki je bila nekomu potrebna. Zaradi čudne nasprotnosti obeh trditev smo se obrnili na g. Kralja, ki je izjavil, da v celoti vztraja pri izjavah, ki jih je podal na omenjenem občnem zboru. Re3 pa je, da o tem gentlemanskem sporazumu ni bilo govora v navzočnosti g. Ber-gerja, temveč njegove de ne roke in tajnika istega kluba, ki je dobil za ta sporazum neposredna telefonična navodila od. g. Beirgerja osebno. Razlogi, zaradi katerih je Gradjanski pristal na ta sporazum, so v Ljubljani še dobro znani, pa jih menda tudi v Zagrebu še niso pozabili. G. Berger se je v svoji izjavi ujel za samo formalnost, češ da ni bil o ebno udeležen pri onem dogovoru, je pa zato prav tako odgovoren za to, da je bila SK Ljubljana ' na redni nogometni skupščini v Beogradu spet negativno na dnevnem redu kot pred sklenitvijo tega sporazuma. Po vsem gornjem bo torej točno le toliko, da je za tem sporazumom res neka intriga, ki pa ima v glavnem ta namen, da bi slej ali prej spravila slovenski nogomet še ob oni vpliv, ki ga je do?edaj imel v naši veliki nogometni družini. To je ti ta stara pesem, ki se vedno in ve^no ponavlja iz bratskega Zagreba! Službeno iz LNP. Drevi ob 19. seja p. o. v podsavezni pisarni. — Nato bo ob 20. seja upravnega odbora. SK Reka. Občni zbor bo jutri v četrtek ob 20. v salonu restavracije »Amerika«, Glince, Tržaška cesta. Člani m prijatelji kluba se vabijo, da se občnega zbora udeleže v čim večjem številu. — Odbor. Vremensko poročilo Zveze za tujski promet v Ljubljani. JZSS in SPD z dne 12. januarja ob 7. uri zjutraj. Jasno, mirno, smuka povsod ugodna in prav dobra. Bohinjska Bistrica danes: —12, 15 srenja. Pokljuka včeraj: —12. 28 areža in pršiča. Gorjuše včeraj: —5. lahek sever, 80 pršiča in srenja. Kranjska gora danes: —12, barometer pada, 20 pršiča, za sankanje in ekijSring ugodno. led 10 cm. Vršič — Krnica danes: 60 pršiča. Rateče-Planica danes- —12. 15—80 pršiča. drsaliSče in mala skakalnica uporabna. Tamar danes: 45 pršiča Kofce včeraj: 30 pršiča. Klopni vrh danes: —5, 15 pršiča na podlagi. Pesek danes: —9, 15 pršiča na 35 podlage. Senjorjev dom danes: —13. 20 nršičn na 35 podlage. It fclvliettia na deteF POLJE. Dramski odsek Sokola Polje bo priredil v nedeljo, 17. t. m., ob pol 8. zvečer v Sokolskem domu veseloigro »Vice doktor«. Igralska skupina se Je zelo potrudila, in je vestno naStudirala igro, da bo nudila obiskovalcem mnogo zabave in smeha. Članstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo naj se prireditve udeleži v velikem številu, sa1 bo deležno nekaj ur prav priletne zabave. .SV. LOVRENC POD PROŽINOM. Dramski odsek; Prosvetnega društva Je uprizoril na Štefanovo v polni dvoran] Schonherr-Sflcrbkn-škovo vaško komedijo »Zemljo« v dobri rež':H Marjana Jerina Kdor jejvMej to igro. je moral priznati, da ie osebje SenflovrenSke-ga odra zlast; za u pri zarjam je kmečkih iger prav dobro. Čestitamo! — V nedelo,- 17. t. m. bo imelo Prosvetno društvo redni letni občni 7bor Udeležba vseh članov M ie o trvezna j— Najdba rimskih zlatnikov, le dni so pri nekom kmetu v Grajeni izkopal^ tri rimske zlatnike kj so zdaj shranjeni pri juve" Virju Krndlu. Zlatniki so kakor novi in izvirajo iz tretjega srfoletia po K ris tu. Kino Ptuj. v sredo in četrtek: »Tajni glasniik«. Hans Albers. Znižanje debetne obrestne mere pri ljubljanski Mestni hranilnici Upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske Je na včerajšnji seji odobril predlagano znižanje debetne obrestne mere, in sicer povprečno za 1%. V bodoče bodo dolžniki Mestne hranilnice po hlpotekarnth posojilih plačevali 7% obresti (doslej 8%), obrestna mera za čiste menične kredite pa se zniža na 8% (doslej 9%). Nadalje je bilo sklenjeno, da se obrestna mera za občinska posojila tujih občin zniža od 8 na 7%, za posojila mestni občini ljubljanski pa od 6 na 5.5%. Ta korak Mestne hranilnice prinaša končno malo olajšave njenim dolžnikom. Njegov pomen pa je predvsem v tem, da je to znižanje zunanji izraz razčiščene situacije pri tem zavodu, ki sedaj Sele dopušča redukcijo obrestne mere. Zadnja leta smo ponovno čuli zahteve od strani dolžnikov Mestne hranilnice ljubljanske, da se jim spričo težavnih razmer zniža obrestno breme. Tej zahtevi Mestna hranilnica doslej ni mogla ugoditi navzlic znatni napetosti med kreditno ln debetno obrestno mero, ker je morala pretežni del obrestne razlike odnosno obrestnega zaslužka porabiti za odpise neizterljivih terjatev odnosno za razčiščenje bilance. 2e bilanca za lansko leto je dala slutiti, da bo kmalu teh odpisov konec in najnovejši korak Mestne hranilnice nam potrjuje, da je bilo to pričakovanje upravičeno. Sele sedaj, ko so vse dubiozne postavke do poslednle odstranjene lz akt;v in odpisane, omogoča kalkulacija, da dobe končno nekaj olajšave tudi dolžniki Mestne hranilnice. Pregled letnih bilanc Mestne hranilnice za zadnjih 6 let od leta 1930. do leta 1935. nam kaže da je zavod v teh Šestih letih odpisal nič manj nego za 24.5 milijona Din dubioznih terjatev, in sicer leta 1930. 1.0 milijona Din, naslednje leto 1.7 milijona Din, leta 1932. 3.5 m-Ujona D'n, leta 1933. celo 7.5 milijona Din in leta 1934. 7.6 milijona Din; naslednje leto 1935. pa izkazuje le še odpis 3.2 milijona Din. S temi odpisi je bila predvsem črtana znatna izguba pri konkurzu tvrdke Pollak, tako da je sedaj ta rana povsem zaceljena. Danes Mestna hranilnica nima več nikakih sumljivih terjatev in zaradi tega tudi nima več potrebe po znatnejših odpisih. Marsikdo se bo čudil, da je mogoče v razmeroma kratkem razdobju Šestih let odpisati skoro 25 milijonov Din (ta vsota se bo z bilanco za leto 1936. Se povečala), toda upoštevati je treba znaten obseg poslovanja tega zavoda, ki omogoča, da na obrestni razliki zasluži vsako leto prav znatne vsote. Docela razčiščeno bilančno stanje Mestne hranilnice bo sedaj v zvezi z znatno zbolj-šano likvidnostjo še pripomoglo k temu, da se bo v polnem obsegu vrnilo staro zaupanje, ki ga je imelo prebivalstvo Ljubljane in tudi široke okolice v ta največji slovenski denarni zavod. Znižanje debetne obrestne mere bo gotovo povzročilo pri Mestni hranilnici zmanjšanje obrestnih dohodkov, vendar bo hranilnica navzlic temu lahko izkazala še lep dobiček, ker kakor rečeno nima več potrebe po znatnejših odpisih. Obrestni dohodki Mestne hranilnice se bodo vsekakor znižali za približno 3 in pol do 4 milijone dinarjev, to pa je mnogo manj, nego je Mestna hranilnica porabila v letih 1933. in 1934. za odpise. Navzlic zmanjšanju dohodkov bo hranilnica tudi v bodoče lahko nadalje v »">*nih zneskih dotirala splošni rezervni sklad m tudi pokojninski sklad, i ki je že v bilanci za leto 1935. dobil dotacijo celih 3 milijonov nasproti 1 milijonu v letu 1934. in 0.5 milijona v letu 1933. Obrestni prebitek Mestne hranilnice se zadnja leta namreč ni prav nič zmanjšal, saj je v letu 1935. celo narasel na 11-5 milijona Din (pri obrestnem dohodku 27.6 in obrestnem izdatku 16.1 milijona Din). K znižanju debetne obrestne mere pa smatramo za umestno staviti nekaj pripomb. Zdi se nam, da najnovejša sklep upravnega odbora Mestne hranilnice daje preveč olajšav mestni občim ljubljanski kot dolžniku na škodo ostalih dolžnikov. Upoštevati je namreč treba, da je Mestna hranilnica že lam znižala ljubljanski občini obrestno mero od prejšnjih '< oziroma 8% na 6%, sedaj pa se ta obrestna mera še nadalje zniža na 5.5%. Taka politika se nam ne ztu pravilna, kajti če bi mestna občina plačala enake obresti, kakor ostali dolžniki Mestne hranilnice, bi bila dana možnost, da zniža privatnim dolžnikom obrestno mero še za pol odstotka. Vsa prejšnja leta obrestna mera za mestna posojila m bila bistveno nižja nego za ostale dolžnike, sedaj pa postaja ta razlika vedno večja. To pomeni, da bpdo morali privatni dolžniki Mestne hranilnice nadalje plačevati nekaj več obresti, samo zaradi tega, da bo mestna občina imela še nižjo obrestno mero. V celoti vzeto bi bil efekt teh sprememb docela enak, če bi Mestna hranilnica zahtevala za vse dolžnike enake obresti in bi zasebni dolžniki obenem plačevali mestni občini poseben davek v obliki pol odstotka obresti. Tiskanje obligacij novega mestnega posojila Kakor nam poročajo z mestnega magistrata je uala mest. občina tiskat, obligacije za novo 6% posojilo z± vzpostavitev likvidnosti Mestne hranilnice v višini 20 milijonov Din. Tiskan; h bo 6.000 izvoaov obligacij, tako da bo občina lahko v prvi polovici februarja razdelila nove obvezn.ee med podpisnike. Tiskanje teh obveznic bo stalo 24.000 Din. ostali izdatki, ki so v zvezi z razpisom tega posojila pa ne bodo presegali 75.000 Din. Stroški, ki jih ima mestna občina s tem posojilom, so bistveno manjši, nego so bili stroški o pr .liki razpisa 6% obligacijskega posojila v letu 192v., ko je bila vpisana komaj dobra tretjina predvidenega zneska 30 milijonov, pa je takrat mestna občina pod komisa-j riatom že naprej dala tiskati obveznice, ki so stale občino 151.000 Din, vs. stroški pa so takrat znašali 271.000 Din. Neporablje-i ne obveznice iz leta 1927. so do zadnjega j ležale v blagajnah mestne občine, sedaj j jih je pa mestna občina uničila in jih pro-i dala kot star papir po 60 par za kilogram, j Tiskanje obveznic lanskega posojiia je tudi ! zaradi tega cenejše, ker bo sedaj občina • izdala poleg obveznic po 1000 Din tudi ku-! mulativne obveznice po 5.000 in 10.000 Din, i tako da je treba tiskati sedaj samo 6.000 obveznic, dočim so leta 1927. natiskali 30.000 obveznic po 1.000 Din. od katerih pa je bilo porabljenih le nekaj manj nego 1 12.000 obveznic. Zasedanje trgovinsko industrijskih zbornic Beogradu se je včeraj pričeta iKonleretr ca trgovinsko industrijskih zbornic iz vee države, ki bo trajala več dni. Na konferenci zastopa Ljubljansko zbornico njen generali^ tajnik g. Ivan Mohorič. Namen te konference je, da po zadnji konferenci v Banja-lukj ponovno opozori vse merodajne kroge na važna gospodarska vprašanja, in da predlaga spremembe uakarterih zakonov odnosno da zavzame 6Voje stališče k zakonskih načrtom. kj to že pred narodno skupščino. Dnevni red konference je naslednji: 1) Sprememba uredbe o dkupneun davku na poslovni promet; 2) načnt zakona o kreditnih zadrugah; 3) potreba spremenube in dopolnitve uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov; 4) potreba spremembe in dopolnitve kon-ikurznega zakona in zakona o prisilni poravnavi izven konkurza; 5) prednačrt državljanskega zakonika; 6) eventualinostj. Na včerajšnji setij eo razpravljati predvsem o spremembi dosedanje uredbe o skupnem davtku na poslovni promet, ki nalaga znatno davčno obremenitev na uvoz umetne svile. Zbornice bodo ponovno zavzele s>voje stalj-sče k uredbj o lkvidaaijj kmečkih dolg, ki povzroča pri izvajanju znatne težkoče. V zvezj z načrtom zakona o ikrediinih zadrugah pa bodo stavile svoie zahteve glede davčnega izenačenja med zadružnimi in ostalimi podietji v naš-; državi, zlasti pa pra. ti dalekosežnim ugodnostim, kri jiih uživajo zadruge, kair ustvarja neenake konkurenčne pogoje. Glede komkurznega zakona bo predlagano zmanjšanje i-iroškov, glede prisilne poravnave pa poostritev nekaterih določb. Naraščanje državnih dohodkov Finančno ministrstvo je izdalo svoj običajni pregled državnih dohodkov in izdatkov, in sicer za mesec november. Tudi v tem meeecu ao bili državni dohodki ▼ splošnem večji nego v istem mesecu lanskega leta. Donos neposrednih davkov je znašal 272 milijonov din (za 12.8 milijona več nego v prejšnjem novembru), dono« taks je znašal 86.2 milijona dm (plus 5.8), d ono* carin 73.2 milijona dm (plu« 5.9) in donos monopolov I78.8 milijona din fplus 8.3). Le trošarine »o dale nekoliko manjši donof. in sicer 65,7 milijona dm (minus 4.6). Tudi državna podjetja bo imela nekoliko večje dohodke, namreč železnice 195.9 milijona din (plu« 5.2), pošte 84.0 milijona dm (plns 4.2). rudniki 26.8 milijona dhi (plu« 4.8) !n celo gozdovi 8.9 mflijooa din (plns 1.4). V prvih osmih mesecih tekočega proračunskega leta (april-november) je znašal donos neposrednih davkov 1590 milijonov din, to je za 151 milijonov ali za 10.5*/« več nego v istem razdobju prejšnjega leta. Donos trošarin je znašal 564 milijonov (plus 21.4 ali 4*/«), donos taks 686 milijonov (plub 33.7 ali b.\%) m donos carine 518.4 milijona din (pias 28.7 ali 5.8"/o). Zmanjšanje beležimo za to razdobje samo pri monopolih. ki so imeli donos 1312 milijonov, to je za 18 milijonov ali za 1.3°/o manj. Pn železnicah so se dohodki dvignili za 14.4 ali za 1.1% na 1372.5 milijona din. Pri poštafo je zabeleženo povečanje za 15.7 milijona din ali za 5.6°/o na 296 milijonov, pri rudnikih p.i celo za 27.8 milijona din ali za 20.7% na 162 milijonov. Edino pri gozdovih so se dohodki zmanjšali za 13.3 milijona ali za 21®/« na 49.3 milijona din. Gospodarske vesti = Na obresti zadružnih deležev se plača dividendni davek. Na vprašanje neke zadruge kako ee ima izteriavati 10 %mi davek na divjdende. je davčni oddelek finančnega ministrstva dal tole pojasnilo: Obresti na deleže, kj j.h izplačujejo alj štejejo v dobro 6vojim zadružnikom na vplačane deleže, so dejansko razdelitev dobička. To potrjuje tudi določba čl. 82. zakona o neposr. davkih- ki smatra obresti na la6tno glavnico za del dobička. Zato ni zakonskega razloga, da bi bilo pri zadrugah drugače. V kol ikor pravi čl. 25. finančnega zakona za leto 1936'37. da kreditne zadruge, ki svojiim članom dele omejene obresti na deleže, ne rzgube zaradi tega pravice do oprostitve po 31. 76. to še ne pomeni, da eo e to določbo spremeni svoj pravni značaj teh obresti. Če bi bil zakonodajalec to hotel doseči, bi bil v te] določbi omenili, da se obresti ne smatrajo za dob Ček. ne bi bil pa poudaril, da te zadruge zaradi plačiila obresfa ne izeube pravice do oprostitve. Iz tega sledi, da niso obresti na delež nič drugega kakor vnaprej omejena di-vjdenda. ne glede na to. alj 6e plača iz čistega prebitka ali pa drugače. Način plačevanja je le vpra5anie knj govodske tehnike, ki ne more vpMvat« na bistvo stvari. Ker eo po čl. 15. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih podvrženi lo %nemu davku na dividende prebitki, kj iih zadruge plača o na delež«, je nedovmno. da so tudi obreetj deležev, ki eo del tega prebilka. podvržene temu davku, ne glede na to, al ie zadruga sama ofo-davčena z družbenih davkom al,- ga je pa oproščna po t- 7 81. 76 zakona o neposredn b davkih. = NaS lanski izvoz pšenice. Po uradnih podatkih smo v mesecu decembru izvozili nadaljnjih 3189 vagonov pšenice v vrednosti 46.8 mili jona Din. t«ko smo v vsem lanskem letu izvozili 29.820 vagonov pšenic« nasproti 3029 vagonom v letu 1935. in 9790 vagonom v letu 1934. Vrednost izvožene pšenice je v lanskem letu dosegla 42S miHJonov D»n nasproti 40 milijonom v prejšnjem letu in 127 milijonom v letu 1934. Od začetka avgusta je znašal lanski izvoz pSenice 27.666 vagonov, kar priča, da smo doslej izvozili že mnogo več nego polovico obilnega lanskega produkcijskega presežka, ki se ceni na 50.000 do 60.000 vagonov. Kakor se zdi. ne bomo mogli izvoziti vseh onih količin, ki bi jih lahko izvosrili po sklenjenih pogodbah, Zlasti s Vrtmdjo. Tudi Izvoz koruze se Je ▼ decembru pričel razvijati; medtem ko smo ▼ oktobru izvozili le 324 vagonov koruze in ▼ novembru 1983 vagonov m Je v decembru Izvoz te dvignil na 3216 vagonov v vrednosti 29.1 milijona Din, ker preje sploh nismo izvaž&ll mnogo koruze. Izvoz koruze »e Je namreč šele začel tn se bo rezultat obilnega lanskega pridelka pokazal Sele v izvozu v tekočem letu. Borze 12. januarja Na ljubljanski borzi so se avstrijski šilingi trgovali danes po 8.14, &ngle3ci funti pa « se nudili po 238. V zagrebškem privatnem klirkigu je bU promet v avstrijskih šilingih po 8.11, v angleških funtih po 238-v grških bonih po 31.50 in v klirinških nakaznicah na lire po 2.47. Nemški klirinški čeki so ponovno popuščali in stanejo v Ljubljani 12.60, v Beogradu 12.4845 m v Zagre bu 12.53, odnosno za konec januarja 12.4750 in za konec februarja 12.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda notirala 376 — 378 (v Beogradu je bil promet po 376.50). Do zaključka je prišlo le v delnicah Sečerane Osijek po 169. t i/> Ljubljana. Amsterdam 2377.16 — 2391.75. Berlin 1743.52 — 1757.40, Bruselj 731.94 — 737.01, Curih 996.45 — 1003.52, London 212.75 — 214.81, Newvork 4307.25 — 4343.56. Pariz 202.59 — 20403, Praga 151.83 — 152.94, Trst 227.70 — 230.78. Curih. Beograd 10, Pariz 20.34 London 21.3875, Newyoric 435.375, Bruselj 73.45, Milan 22.9250, Amsterdam 238.50. Berlin 175.05, Dunaj 78.75, Stockhohn 110.2750. Oslo 107.4750. Kobenhavn 95.4750, Praga 15.24, Varšava 82.25, Budimpešta 85.75, Efekti ' Zagreb. Državne vrednote: vojna škoda 376 — 378, 4Vo agrarne 50 —.51, 6»/« beglu-?ke 69.25 — 69.75, 7% invest. 83 — 84, 7°/o stabiliz. 85.25 — 85.50, 7% Drž. hip banka 91 den., 7V» Blair 77 b!.. 8°/o Blair 86.50 — 87; delnice: Narodna banka 7000 — 7150. PAB 195 bi.. Trboveljska 200 — 220. Šeče-rana Osijek 158 — 160, Sečcrana, Veliki Bečkerek 680 den., Našice 410 den., Gut-mann 45 — 50, Dubrovačka 270 — 330, Jadranska 360 den., Oceania 230 den., Osiječ-ka ljevaonica 190 den., Danica 40 bi. Beograd. Vojna škoda 376 — 376.50 (376.50), za jan. (376), za februar 376 — 377 (376 — 376.50), 6% begluške 69.50 den.. 7% invest. 83.50 den., 7°/e stabiliz. 84.50 — 84.75 (84.75), 7% Drž hip. banka 91.50 den., 7°/« Blair 76.25 — 77 8°/o Blair 86.50 den.. Narodna barnka 7000 den., PAB 193.50 — 194.50 (194). Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 12. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 132.875, za julij 115.125. za sept. 111.875; koruza: za sept. 102.25. + Winnipeg, 12. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 127.75, -(- Novosadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica (78 kg): baška, sremska, slavonska 167 — 170; ba-natska 163 — 165, baška ladja Tisa in Bege j 169 — 171; sremska, ladja Dunav. Sava 165 — 167. Rž: baSka 130 — 132.50. Ječmen: baški in srem. 64 kg 127.50 — 130, jari 68 kg 130 — 132.50. Koruza: baška m sremska, nova 70 — 71; banatska 67 — 68; baška sušena par. Indjija 82 — 68 — 69; baška m banatska »Og« in »Ogg« 245 — 257.50; »2« 227.50 — 237.50; »5« 207.50 — 217.50; »6« 182.50 — 192.50; »7« 147.50 — 157.50; »8« 105 — 110. Otrobi: baški, sremski, banatski 90 — 92. Fižol: baški beli in sremski, brez vreč 225 — 230. BOMBAŽ + Liverpool, 11. januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za jan. 6.85 (prejšnji dan 6.86), za julij (6.76, 6.77), za dec. 6.47 (6.49). -f Newyork, 11. januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za jan. 12.34 (12.39). za julij 12.23 (12.26). ŽIVINA + Mariborski sejem za živino. Na sejem 12. januarja je bilo prignanih 552 glav živine, in sicer 8 konj, 10 bikov, 136 volov, 364 krav in 14 telet. Prodali so skupaj 279 živali. Cene so bile naslednje: debeli voli 3.75 do 4.25 Din, poldebeli 3.25 do 3.75, plemenski 3.25 do 3.75, biki za klanje 3.10 do 3.30, debele klavne krave 3 do 3.75, plemenske 2.75 do 3.25, krave za klobasarje 1.75 do 2, molzne krave 3 do 3.50. breje 2.75 do 3.25, mlada živina po 3.75 do 4.25, teleta 4.50 do 6 Din z* kg žive teže. Radio / Četrtek, 14. januarja Ljubljana 12; Koncertni plesi (plošče;. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas. spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 14 Vreme, borza. — 18: Koncertni ples. (Radio orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). _ 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestita- _ 19.30; Na«, ura; Save« Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19-50: Deset minut zabave. — 20: Koncert zbora balaiajk »Ruslan«. — 20.50: Plošče. — 21.10: Narodne pesmi 6 sodelovanjem Radio orkestra. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, Vjda Rudolfova, gg. Svetozar Banovec in Tone Petrovčdč. _ 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Ura lahke glasbe; Cimerma-nov trio. Beograd 18: Plesna rnuzika. — 19.50: Plošče. _20: Orkestraleto in pevskj koncert. — 22.20: Narodne maiodije. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos iz Beograda. _ 22.20; Plesna muzika. _ Praga 19.30; Prenos opere. — 22.30: Lahka in plesna mu. zjka. _ Varšava 19.30; Koncert orkestra in rtoliistorv. _ 21.05: Polleki skladatelji.—21.50: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Orkester. — 16.05: Opera »Janko iai Metka« na ploščah. — 17.30: Pesmi- — 19.30: Končen orkestra. — 21.05; Zvočna igra; Mozartovo potovanje v Prago. _ 22.20- Komorna glasba. — 22.50- Godalni kvartet. _ Berlin 18; Iz Mozartovih in Čajikovskijevih oper. — 19: Pesmi mornarjev. — 19.15: Klavirski koncert — 20.10; Plesni večer _ 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Mfinchen 18; Koncert ijodbe na pihala. _ 19; Komorna gtasba. -3010: Dnevna kronika z majhnem i napaka mi. — 22.50; Plesni orkester. - Staitgart r8: Vedra glasba od včeraj in danes. — 19: Mejodiie o mraku. _ 20.10: Zabaven program. 21: Plesni večer. - 22.30; Lahka godba orkestra. _ 24; Scbubertove skl»d-ba. , sr vTUTRO W ITT 6 Španska diplomatka na švedskem Vsi so Rusi ! I Po roškem vzorcu je poslala madridska vlada v Stockholm žensko diplomatsko zastopnico go. de P a I e n c i o. Dosedanji španski poslanik na Švedskem je namreč odpadel od madridske vlade ter izjavil pokorščino generalu Francu Zlati V V1S Švicarji hočejo za vsak primer zavarovati svoje premoženje V Švici so prepričani, da bi v primeru sove evropske vojne kot strogo nevtralna država ostali nedotaknjeni po vojnih dogodkih. Toda navzlic temu je švicarska vlada v sporazumu z generalnim štabom Švicarske vojske ukrenila vse mogoče varnostne ukrepe. Ni verjetno, da bi doživela dežela kakšno sovražno invazijo, toda obrambni načrt upošteva tudi to možnost. Poleg drugega hočejo prihraniti zlatemu sakladu švicarske narodne banke podobno asodo, kakršno je doživel nekoč prosluli srebrni zaklad v Bernu, o katerem pravijo nekateri zgodovinarji, da so z njim Francozi finansirali Napoleonov pohod v Egipt 1. 1798. Zaklad švicarske Narodne banke cenijo na okroglo 2700 milijonov švicarskih frankov. Da bi to zlato zaščiti-tili pred vsako eventualnostjo, so sklenili, da ga bodo iz Curiha p rep sijali v izredno dobro zaščitene trdnjave v švicarskem visokogorju. Obenem poročajo, da bodo tudi različne važne vojaške urade preselili iz mest v zavarovane visoke doline Alp. Ljudsko Štetje se je začelo v Rusiji 6. t. m. 2e par mesecev prej so se izvršile obširne priprave in na določeni dan je bilo že na tisoče števnih komisarjev v določenih področjih, že prvi dnevi štetja so prinesli dokaj zanimivosti in posamezni komisarji sporočajo javnosti po časopisih, kaj so doživeli izrednega. Popisani komisar enega izmed moskovskih okrožij poroča: Vprašal sem po narodnosti mladega delavca, o katerem sem že po obrazu sklepal, da ni Rus. Bil je rodom iz mordvin-skega ozemlja, toda obiskoval je ruske šole in je živel že dolgo med Rusi. »Jaz sem Rus!« je izjavil. »Kako Rus, ko pa si Mordvin?« se Je začudil komisar. Rodil sem se res kot Mordvin toda sedaj imam dosti več skupnega z Rusi. Zapišite, da sem Rus.« Prvi drugi rodbini je komisar naletel na Kitajca, poročenega z Rusinjo. Zakonca imata enajstletnega otroka, ki je po obrazu tipičen Kitajček. »Kakšno narodnost zapišemo otroku?« vpraša komisar. Starši so se spogledali, potem pa stopili malo v stran ter se tiho posvetovali. Nato je pristopil oče ln povedal odločitev: »Deček je sicer po zunanjosti podoben Kitajcu, toda rodil se je v Rusiji: hodi v ruske šole, kitajski ne zna, zato je Rus.« IVERI Izogibaj ee superlativov. Ne spadajo v ta mali čas. Tudi srce ee lahko moti iin če se moti, se moti temeljilo. Kako 'ahko se nauče deklice govoriti ftn kako težko molčati. Stvarna 1nm4m proti hrlpl Z& i - *Z -i i V V Angliji je zajela hripa tri milijone prebivalcev. V zavodih 90 zaradi tega nveda obvezno vsakodnevno grgranje, da se bolezen ne razširi K&nial Atatiirk ju je poročil Kako je najlepša Turkinja ostala ohranjena domovini in zaročencu Kemal Atatiirk, predsednik turške republike, je osebno odgovoren za to. da lepa Refija, ki so jo bili lansko leto izvolili za turško lepotno kraljico, ni odšla v Tunis na lepotno tekmovanje, kjer bi ji nemara priznali naslov najlepše Evropke. Lepa Refija je bila namreč zaročena z mladim Seli- Žarki, ki delajo ljudi Kemal Atatiirk Največji moški V Ameriki živi 181etni Robert Vadi o v, Id meri v višino 2.60 m. Krojač poleg njega, ki mu meri obleko, se zdi kakor pravi pritlikavec K poskusu umora v letalu Poročali smo o razburljivi drami,, ki se je odigrala pred kratkim v južni Francoski. Letalka ga. Schmederjeva je med poletom streljala na svojega tovariša, pilota Lalle-manda, ker se ni hotel poročiti z njo. Lal-lemandu je uspelo pristati in so ga odnesli v bolnišnico, Schmederjeva pa je z istim letalom pobegnila na Angleško, še preden so jo utegnili prijeti. Na Angleškem je pristala s silo z namenom, da bi se ubila. Pa ji ni bilo dosti hudega. Francoske oblasti so se obrnile na angleške, da bi jim Schmederjevo izročile za nadaljnje postopanje. Kakor poročajo iz Londona, so angleške oblasti sedaj sklenile, da ugodijo tej zahtevi. z Napoleonom na hrbtu Korziški bandit Pierre Marini v rokah policije Francoske oblasti so prijele nevarnega udeležil nekega spopada med gangsterji korziškega razbojnika Pierra Marinija, ki Pri tem spopadu je izgubil življenje eden 0 ________» . tr__;_■ • ___Irnlrnr« flini £V1»T1 izmed Marinijevih ljudi, kakor tudi eden izmed nasprotnikov, Marini sam je pa odnesel rano. Zdi se pa, da je bandit navzlic pogostim takšnim »obrambnim motnjam« delal prav dobre »kupčije«, kajti ko so ga aretirali, je živel v razkošnem stanovanju, za katero je plačeval 10.000 frankov mesečno in je imel avto za 80.000 frankov. je pri Saulieuju povzročil eksplozijo tovornega avtomobila, da bi spravil v svoj žep zavarovalnino v znesku 44.000 frankov. Marini je poglavar zelo nevarne zločinske bande. Spremljal ga je stalno poseben »orožjenosec« z več nabitimi samokresi, a njegovo častihlepnost najbolje označuje dejstvo, da si je dal na hrbet vtetovirati več portretov svojega slavnega rojaka Napoleona. 2e s 17. letom so Marinija večkrat obsodili zavoljo tatvin, sleparstev in zvodništva, toda njegova prava kariera se je pri- ( čela 1. 1924., ko je prišel v Pariz. Njegovo | življenje v montmartreškem podzemlju je bilo zelo pestro, toda policija pozna samo nekatere epizode. V novembru 1928. je bil pri nekem streljanju ranjen. V februarju 1932, se je udeležil nekega spopada med gangsterji, pri nova in" druge slavne ruske glasbenike. Ti Katerem je bil njegov »adjutant« ranjen, j glasbeniki so bili nanj tako navajeni, da so neka beračica pa je po nedolžnem izgubi- ' ga pogostoma jemali na velike turneje e la življenje. V novembru 1935. se je spet j seboj. Stoletni uglaševalec klavirjev čajkovskega Uglaševalec klavirjev Čajkovrikega iin Ku-binsteina E. K. Korsun, ki deluje še danes po 78 letih na leningrajnkein konservatoriju, je te dni slavni svoj stoti rojstni dan. Korsun je uglaševal klavirje tudj za Rahmanj-nova, Ljadova. Rimskega-Korzakova, Giazu- Ladja, ki je razburila Evropo Italijanski listi poročajo, da je profesor mom in ta ni bil iz umljivih razlogov nič j flzike -m ^tematike na akademiji v Breri kaj navdušen za to, da bi odpotovala Refija v Tunis. Lepa Refija bi bila morda navzlic temu odšla, toda Selim si je vedel pomagati. Obrnil se je pismeno na KemaJa Atatiirka in ga prosil, naj bi povedal upornemu dekletu eno svojih mogočnih' besed, ki držijo kakor pribite. Predsednik je dal po svojem adjutantu pripeljati najprvo Refijo. potem še Selima k sebi, napravil je mladima človekoma lepo pridigo o znkonu. potem je Refiji kratkomalo prepovedal, da bi zapustila deželo, na kar je lepi Refiji padlo srce v hlače (sicer tega ne moremo reči, kajti Turkinje dandanes ne nosijo več hlač) in je pristala na to, da se bo v 2 urili poročila s svojim izvoljencem. Tako se je tudi zgodilo in da ne bo pozneje nobenega iz-mikavanja. je bil sam Kemal Atatiirk za pričo pri poročnem obredu. Zaroka Mussolinijevega sina Iz Rima poročajo, da se je Mussolinijev najstarejši sin Vittorio zaročil z Olgo Karlo Buvolijevo. mlado damo iz visoke milanske družbe. Poroka bo v Rim u. dr. Marij Mancini odkril neke žarke, ki Imajo to čudno lastnost, da postanejo po njih vsi predmeti in vsa- bitja nevidna. Samo predmeti iz določenih kovin se morejo tem žarkom upirati. K temu velja, pripomniti, da so se vesti o podobnih žarkih raznašale že pogostoma, zadnjič se je r. njimi postavljal n^ki madžarski »odkritelj«. Doslej pa se je še vedno izkazalo, da ni za takšnimi trditvami rič stvarnega. Albanski kralj se ženi Po neki vest; iz Rima se namerava afl-banF.lci kraj Ahmed Zo2u poročiti s č]a-i ni;co madžarske ar sijoktracije, grofico Ha-j no Mflkesovo Grofica je pravkar prtepela iz Rima v Budimpešto in je časnikarjem rzmzrila svoje presenečenje nad to vestjo. Dejala je. da so vse govorice o tem sedaj preuramjene, ka jifci of ciatao se ni zgodilo »se niie«. ZA SMEH IN KRATEK ČAS >Oče. iz česa so napravil: prvi zvočnik?< — »Iz rebra«- Prestolonaslednica princesa Julijana na poti v kino Nemška ladja »Palos«, zaradi katere Je prišlo do ostrih nasprotij med berlinsko in madridsko vlado Holandska prestolonaslednica princesa Julijana je velika prijateljica kina, kamor odhaja v spremstvu svojega soproga (na levi). Krst hčerke Kentskega vojvode Vo/vodinja Marija Kentska ee je odločila, da bo dala nasproti dosedanjemu običaju (krstil? svojo hčerko, ki se je rodila na božič-nij dan, sede na dan. ko bo detetu šest tednov. Voda iz Jordana, ki so jo naročil^ nalašč za ta krst, je že dospela v angleško prestolnico. Za botre bodo angleški kralj in kraljica ter vojfvodinja Gloucestenaka. kj ee je isto tako rodila na božični dan. Trije milijoni bolnikov s hripo v Londonu V Londonu razsaja, kakor vsako leto ob tem času, hripa, ki se čedalje bolj širi. V mestu in okolici je po nekih cenitvah danes n£č manj nego tri milijone oseb bolnih. V mestni četrti Hollowayu so obolele tri četrtine prebivalcev. Da bi preprečile razširitev bolezni na vojno brodovje, so mornariške oblasti odredile kazernacijo vseh posadk. Moderni hoteli v Abesiniji Te dni so odpotovali v Abesinijo nekateri zastopniki italijanskega gospodarstva, da bi tam po želji svoje vlade proučevali gospodarske razmere. Obiskali bodo pred vsem Addis Abebo. Med njimi sta državni podtajnlk v gospodarskem ministrstvu Tassinari in predsednik zveze bivših bojevnikov Crolalance. V Rimu sta se osnovali dve veliki podje+j. ki bosta gradrlii velike hotele v Italijanski vzhodni Afriki ANEKDOTA Oskar Wiide je stopil nekega dne r trgovino s steklenino in je zahteval malo z viška: »Kozarce za sekt, proeim!« — Prodajalec: »Ali naj bo kaj posebnega?« — Wilde preprosto: »Ne, samo za vsakdanjo rabo!« VSAK DAN ENA »Zavttld so res lepo razvrščeni, samo bi bilo treba mednje vsejati še malo pisemskega papirja.« (»Tidens Tegn«) »JUTRO št 7 Sre3a, 13. I. 1937 ■ R. URBAN: 41 Vstajenje gospoda Treeja Roman »Najprej to, da ste zaljubljeni Nadalje pa, da gospodična Adlercreu-zova še vedno ne govori čiste resnice, ali pa, da je res nekdo pritisnil na zvorciflni gumb. A v tem primeru s ije moral natakniti rokavico, kajti drugače bi se bil prstni odtis zabrisal.« Tisti mah je bilo za zdaj ugibanja konec, zakaj vrata so se odprla, in seržant Donald je planil v sobo. »Maca Kata so nažili,« je razburjen aaklical. »Izvrstno!« je mirnodušno dejal višji nadzornik. »Poskrbite, da ga neutegoma privedejo k meni.« »To ni mogoče,« je siknil zasopli seržant. »Kako da ne?« Robin je nagrbančil obrvi. »Našli so ga obešenega v Južnem parku!« 24. poglavje Samo del oseb, M so jih bili tisto noč med veliko racijo prepeljali v Scotland Yard, so po ugotovljen ju njihove istovetnosti spet izpustil. Ostale — večina jih je bila že kdaj kaznovanih — so pridržali, kajti verjetno je bilo, da je imei marsikateri izmed njih na vesti zločin, ki zanj še ni bil opravil pokore. Kolikor je bilo moči presoditi, so bili med njimi člani raznih zločinskih družb, ni pa bilo nobenega, ki bi bil v kaki zvezi z »brigado«. Ko se je novica o samomoru Maca Kata razve- dela, je šel Robin neutegoma na policijsiko stražnico, kamor so bili spravili truplo. Mrtvecev obraz je bil sicer močno zmaličen, a višjemu nadzorniku se je vendar odiočno zdelo, da ga »pozna, in prav tako tudi vratarju hiše na Langfordski cesti št 11. Tudi gospodinja, ki so jo vzdignili iz postelje, je potrdila. Pri mrliču so našli uro, žepni nožič, stanovanjske ključe, denarnico z drobižem in listnico, v kateri je bil veljaven potni list na ime Kat nekaj funtskih bankovcev in zaprt ovitek, na katerem je bil s strojem napisan naslov uimorske komisije B. Robin ga je takoj odprl. Vsebina pisanja je morala biti zelo važna, ali pa nerazumljiva, zakaj višji nadzornik ga je trikrat prebral. Nato je spravil pismo in vse ostalo, kar so bili dobili pri mrliču, v žep, dail poveljniku stražnice nekaj navodil in stopil na ulico, kjer se je že smehljalo juitrnje soJnce. Nasproti policijske stražnice je bil plot iz deska, na katerega so pravkar prilepljali velik rdeč razglas, ki je obljubljal tistemu, kdor bi pomagail prijeti brigado, pet sto funtov nagrade. Robin je stopil k mazaou, ga je nekaj časa opazoval pri njegovem poslu in rekel nato z zadovoljnim glasom ^»ebajalca, ki je dobro njbfcovei: »Pet sto fantov je todi aa najbolj značajnega lopova preveč. Zdi se mi, da sad dozoreva.« Nato je sedel v službeni avtomobil, ki ga je čakal, in se odpeljal v Scotland Yand. Ko je dospel tja. je šel v svojo delovno sobo in dal neutegoma poklicati Bartona, ki si je bil ta čas ogledal ljudi, prijete pri raciji. »Ste se naspali ?« je nadzornik pozdravil tovariša in predstojnika, ki se mu je zdel močno ne-spočit »Seveda,« je Robin hinarvsiko pritrdil, xv mojih letih je deset ur spanja več kot dovolj. Sicer se boste pa zdajle smejaili, Barton: portershallski slučaj je razjasnjen!« »Ne zbijajte slabih šal!« »Prav nič mi ni do tega, da bi jih zbijal. Samomorilec Mac Kat se obtožuje, da je izvršil portershallski umor!« S temi besedami je Robin pomolil nadzorniku pisanje, ki je bilo v mrtvečevi listnici. Robin ga je obotavljaje se vzel, stopil k oknu in jel glasno brati: Velespoštovani gospod višji nadzornik! Priznati moram, da ste me premagali Sicer gre hvala za to zgolj moji napaki, da nisem vedel primernega odgovora, ko ste me spravili z vprašanjem zastran električnega števca v zadrego. Drugače vam gotovo ne bi bilo nikoli prišlo na misel, da bi si me natančneje ogledali. Ko ste nato še spoznali oddajnik za kratke valove in je moj dobro mišljeni strel zaradi vaše prisebnosti zgrefil svoj cBjj, Je fcfla moja modi odtočen*. Bog se mi je sicer posrečil, & kaj, ko prav za prav ni imel več pomena. Ker policija od tistega trenutka -ve, kdo sem, bi me imeda gotovo kmalu v partefa. Zdaj me navdaja samo še želja, da zapustim svetiu svoje priznanje. Ne zato, da bi izpovedal kes, ki ga ne čutim, niti ne, da bi vam olajšal delo, ampak edino zato, ker nočem, da bi trpeli nedolžni ljudje, ki jih morda po krivem sumničite. Skratka, portershallski morilec sem jaz: jaz sem umoril dr. Taylorja in slugo Stona. Prvega sem ubil, da se maščujem za krivico, ki mi jo je rtonl pred davnim časom. Slugo sem ustrelil, ker mi je iz raznih nagibov pomagal pri izvršitvi dejanja in mi je postal nato kot sovedec nevaren. Njegovo truplo sem dal spraviti po svojih ljudeh v kraj; zdaj plava nekje po Temzi. Okolnosti, ki so mi omogočile, da sem ušel iz zaklenjene sobe, ostanejo moja skrivnost, ki jo vzamem s seboj V grob. Zastran mene si lahko še naprej belite glavo o tem, saj vas konec koncev plačujejo za to. Mac Kat (Cikloida). »Kaj pravite?« je menil Robin, ko je Barton. končali. »To je prismojeno,« je odvrnil nadzornik, »popolnoma prismojeno! Postranski človek, ki nismo prej sploh nič vedeli o njem in ki smo šede pred nekaj dnevi zvedeli njegovo ime, naj bo morilec, ki ga že toliko časa iščemo! Sicer pa, ali se vam ne zdi jako čudno, da je Kat spisal to pismo na stroj ?« Kupčevalci s kokainom in jetniki iz San-grada pred sodiščem Razprava o aferi, ki je vzbudila mnogo pozornosti Ljubljana, 12. januarja. Danes dopoldne se je pričela pred mata kazenskim senatom ob velikem zanimanju občinstva velika razprava, ki bo v nemali meri posvetila v temne posle razpečevanja kokaina Kljub grozljivosti pa je kaj simpatična zgodba o jetništvu na ■San-gradu, kjer so si prevarani kupci dragocenega mamila z vsemi, v tako >ko-Ije spadajoiimi atributi prizadevali poravnati utrpelo škodo sami iz lastne moči in po lastnem treznem prevdarku. Kazenskemu senatu je danes prvikrat v •svoji novi funkciji predsedoval s.o.s. Raj-,j:o Lederhas, dosedanji sodnik-poedinec okrožnega sodišča, kot predsednika pa sta Jungirala gg. s.o.s. Ivan Brelih in Kobal. Dvorana je bila že pred pričetkom razprave natrpana radovednega poslušalstva, pa tudi pro:tor pred sodniki je bil na go--=ito zaseden z obtoženci in njihovimi bra-nitelji. Skupno je bilo v to kokarrhs(ko in ugra-biteljsko afero zapletenih devet oseb. Tri klopi so zasedli najprej prvi štirje obtoženci: sedlar in trgovec s starim železom Pavel širok, trgovski zastopnik Josip Mau er, potnik Martin Svete in Franc Hladnik, vej iz Ljubljane, ki so bili obto-.ami, da so se obrtno pečali s prevarami pri prodaji kokaina in sta jih dva paznika pripeljala iz preiskovalnega zapora, kjer so že precej časa čakali na razsodbo kazenskega senata glede njihovega poslovanja 3 prodajo malovrednega prahu za prvovrstfu kokain. Za njimi pa so sedeli trgovski zastopnik Drago Ceferin, ki je od teh obtožencev kupil nekaj praška za drage denarje, je pa po odkriti prevari, ki .ga je stala nekaj tisočakov, sam hotel doseči nadomestitev škode in je s pomočjo svoje žene Albine, mehanika Maksa Bizjaka Stani lava Burgerja in svojega uslužbenca Ivana Hrašovca, ki so sedeli :z njiim na zatožni klopi, na protizakonit način z odvzemam osebne prostosti skušal •doseči od široka in Hladnika, da bi mu izročila res pravi kokain ali pa gotovino Ln menico, s katero je plačal kupnino. Obtožnica Obtožnica, ki jo je sestavil in zastopal na današnji razpravi dr. Julij Fellaher, je zapleteno afero in krivdo posameznih obtožencev z dokaznimi sredstvi pojasnjevala takole: Lani so se v Ljubljani združili v tajno družbo Pavel širok, Josip Mavser, Martin Svete in Franc Hladnik z namenom, da bodo na lahek način služili lepe vsote denarja na račun sleposti strastnih kupoval-cev in zavživalcev kokaina in ljudi, ki so za masten dobiček pripravljeni posredovati nakup te dragocene droge. Način, kako bodo prišli do mastnih dobičkov, nikakor ni bil originalen in v zadnjem času tudi v naši kriminalni zgodovini ni več nepoznana pojava Geslo, da je nestrokovnjaka lahko prevariti, je bila csnovtaa poteza in s tem tudi gotovost ali vsaj verjetnost za uspevek dobrega zaslužka: namesto, da bi prodajali pravi kokain, so prodajali kokainu podobno zmes, kd jo vsak navaden in nepetičen zemljan dobi v poljubni drogeriji ali apoteki. Današnja družba »prodajalcev prvovrstnega kokaina« se je v to svrho posluževala cenene jedilne sode in sljudi podobnega prahu. Znala pa je to opraviti na tako zvit način, da so tudi spretni in izkušeni ljudje, kakor sta brez dvoma Drago Ceferin in Lado Vučnik, nasedli prevamiim spletkam. Pomagala jim je dobro organizirana tajna družba, katereh člani so si med seboj natančno porazdelili vloge prodajalcev, posredovalcev in interesentov za nakup. Ta dobra ta disciplinirana organizacija je imela pač odločilno vlogo na uspehu zasnovane prevare. Lažni trgovec Comini, iz Trsta, ali s pravim imenom poštenega državljana lesni manipulant Hladnik, ki je bil predstavljen Ceferinu kot odjemalec večje količine kokaina, katerega bi prejel v Logatcu in ga odtaesel s seboj preko meje v Trst, je gotovo vzpodbodel Ceferina, j da se je odločil za nakup kilograma do-bičkanosnega praška od široka, ki mu ga je privedel stvari čeferinov znanec Mav-ser. Za m al o vredni prašek pa, ki ga je dobil, je plačal 30.000 Din in sicer 15.000 v gotovini, za preo:tanek pa je podpisal menica Da je bil Ceferin trdno prepričan o poštenosti sklenjene kupčije in da so »družabniki« spretno opravili vsak zase svoje vloge, dokazuje dejstvo, da se je Ceferin res odpeljal v Logatec z zavojčkom, po katerega pa po Hladnikovem zagovoru v preiskavi .sploh ni imel namena nihče priti... Kupčija v gostilni Druga žrtev prevejame družbe je bil Lado Vučnik, okrog katerega se je za uspevek pogajanj posebno pomujal obtoženi S«vete, ki je Vučnika zasledoval v pi-sa enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20«—^ v?« -»stali oglasi se zaračunajo po Din 1.— sa besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro aH dajanje naslovov Kajmacp znesek za enkratno objavo oglasa Din 17<-n Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, im Oglasnega oddelka »Jutra« TIS«« • _ odgovor, priložit« 1MH >" ▼ Vsa račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer k zgoraj navedenim pristojbinam ie manipulacijska pristojbina Din 5.—. naročila in vpraSanfa, tlčoča se malih \ Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntrau, Ljubljana« •p." „ i / sjšil,infiti) k--i.- On. r>" ta S:fr<- t! iaianje naslova * r,'n Va;minjš: tn«s»k " D'o Trgovski pomočnik i,l .-tii.*m vodja podružnice, st>;reS3 mo^ samski. i m-- irečene preteklostjo, spreten pod ajalec t sna c' m vseb strok trgovin« os iežel1 -.c a.-anžiranja iz lo'*> zmožen vložit kav ei> ti: jamstveno pismo, drh^ taki'.! Event on Irnžn\"o prodam ali dam v p.- .jem Penn.lbe > točno nnverib" Ineodanjega službovanja je poslat' na ogl. odd Jutra r>od značko po-mnAnik« 393-1 Samostojnega mlinarja išf-em za takoj. Po-povig. K r že na Gorenjskem 801-1 Pisarniško moč s perfsktnim znanjem nem-Sčine, iščem«. Interconti-nentale. Dalmatinova 5. 787-1 Frizerko ki ela rud' moško delo ali brivskega pomočnika, ur:-"nega trajne in železne cm ...iacije. sprejme Stoja-nov'.g, PoDrežje. Zrkovska certa. Maribor 8144 Trgovskega uradnika ki zna nemSki in brvetski ■v besedi in pisavi, stenografijo ter strojepisje, takoj sprejmemo Ponudbe z zahtevo plače na., se pošlejo na Minerva Radio. Zagreb. Petrin isika ulie-a 3S.'a. ai.7-1 f s '• vJfiT^ajs kffiass&assš«^ Vsika beseda 50 per ; davek 3 r>:!> r« <:fro ali dajanje naslova 5 Din. laespk 12 Din. Rad bi delal pri boljših ijuclefc ali v to-va.rni. Ponudbe na ogl. odi. Jutra pod »Zdrav in pošten«. 742-2 Čevljarski mojster i izpitom io 1-lfctno prakso ižče etaLno mesto poslovodje ali si i eno. Ponudbe j« poslati na poštno ležeče Štražišče pri Kranju pod »Obrtni l:st<. 806-2 Službo natakarice išče 31 le« sta - dekle, vajeno gostilne, vseh drugih gostilniških in gospodinjski.!) del kakor tudi kuha-nja. Nastop 16. januarja al: 1. februarja. Naslov v vS'?h poslovalnicah Jutra. 796-2 Prodajalka mi-rjena v manufakturi, galanteriji -in špece.-iji. dobra moč. išče nameščenja. Csnj. dopise na ogl. odd. J-utra pod >?Terazvajena 797-2 Dekle Bta.ro 18 let, 9 štirimi mežč. ra:redi, izobraženo, pridno in pošteno, vajeno vsskega dela, isč-8 primerne službe. Službo nastopi takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 781-2 iieseu, ,.»->-k - !>'." ca šifro al; dajanje naslova Din Naimanjša znesek 17 Din Gospodična želi pouka v uemičim. Na slov v vseh poslovalnica!) Jutra ood »Cena nizka«. 8111-4 ii«se ■ •' K l>.!' ta šifro ali dajanje naslova i Din Najmanjši tnesek 17 Din Razprodaja filcastih klobukov a 30 Din zar?d; selitve. — Iva,nka Ropret. mod isti nja, Tyrševa 9. 793-6 Pisarniško opravo amerikansko ln železno blagajno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 76S-S Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din Pristno vinsko žganje jOfl Iitr., zamenjam za planino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vinogradnike. 757-« Fige - pomaranče! Fige za Im-ro in žganj-e-kuho, mandfl.rine. pomaranče španske in Jaffa kupite najugodneje v »Veletrgovini sadja« Ljubljana Tvr-ševa (Dunajska^ 48. 808-33 Boseria L>LZi lavtk i Um za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši f.nesek 17 Din Spalnico za eno osebo, novo, kan-6-zofo, 1-inolemr preprogo, gugalni sitol in več luči — prodam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 767-IE Za polovično ceno lahko dobite elegantno nerabljeno spalnico, originaJ-na orehova korenina kombinirana jesenovrna. Ogled: Podj-unska 15. Šiška 810-42 S M Beseda D':i »ayek Din m šifro ali dajanje naslora 5 Din. Najmanjši znesek !7 Din Stroj za zapiranje konzerv, kozarcev kupi Sever & Komp., Ljubljana. 753-29 Služkinja pridna, poštena, išče stalno službo pri boljši družini. Vajena vseh hišnih del šn kuhe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Snr.žna«.. 733-2 ESfe Beseda Din !av k S Din za 5;frn il; da.ianje naslova 3 D'n Najmanjši znesek ■7 D"; Avtosopotnika Rr>r".;mem za Hrvaško, Ba-nat Bosno Hercegovino. Odhod 18- t. m. Cenj. po-nv-!'oe z navedbo artikla pod »L:mnzina« na podruž-ni-o Jutra Maribor. 7&2-5 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro al-, dajanje naslova n Din Najmanjši znesek 17" Di n Mecesnovih stokov 4 m. popolnoma suhih, prodam ;n sicer: 40 kub. m 50 m/m, 3 kub. m 60 m/m, 4 kub. m 40 m/m, 3 kub. m SI m.in. Vprašati pri Bačun Ft.. Ljubno ob Savinji. 779-16 Bukova drva kupim. Oferte na ogl. odd. J-ijitra pod »Bukova«. 800-15 Oieda : D:t> lavek 3 Dui ta šifro ali dajanje naslova t Din Najmaniš' znesf-k 17 Din Jermenico železno 600 do 700 mm pre-m-era, široko 350—iiOO mm, gla-va za os .^po-sobna za vrtanje 180 mm kupim. Na-stra.n Radomlje. 812-7 i i rh Kor.hman: um m letovanje 118 Kakor da bi s topovi stresali, tako je grmelo po prazni hiši, toda živa duša se ni ogiašila. . Bo treba pač počakati, •a ŠHrs *!• lajanj« naslova ' Din Najmanj?1 '.nwl! '7 Din V Brežicah in okolici so naprodaj niže, stavbišča vinogradi in -ta dovnjakl gozdovf tej ia okrožen del Attemsovega veleposestva. Vprašat'- Ing. Miklau 0- Brežice 267-20 Novo hišico oddam v najem event ]»ro-darn. Kuhinja, 3 sobe, klet, svinjak, shrambe, kozolec, pritikline, en oral njive, sadni, -zelenjad ni vrt, j uro od Ljubljane, blizu postaje, šole. cerkve. Nizka najem-nia. Poiizve se v vseh poslovalnicah Jutra. 7»!-20 Beseda 1 Din davek 3 D'i z? Sifr« il- dajanje nasiova 3 Din Najmanjš1 >,oesek 17 Din Enosob. stanovanje takoj oddam Glincp 1. 6. 703-21 2-sobno stanovanje kabinet in kuhinja, oddam 1. februa.ria ali takoj. Velika čolnarska 19. 78S-2H Stanovanje štiri ali dvosobno, solnčno, v strogem centru, z vsemi pritiklinami. takoj oddam. Poizvedbe daje trgovina Kollmann Mestni trg 786-31 ftpnvmnja a 5'ifrr ali dajanje naslovi Din VajmanjS' en«w>t! 17 rHn Trisobno stanovanje solnčno in zračno, tudi dvosobno, s kabinetom, išče solidna stranka za maj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za maj«. 2&0-31a Sobo odda ii^seda . Dr. i t.*-K ■ IM. 4ifro alt lajanje »aslova ' Din Najmanjši tnesek 17 Din Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 75S-33 Opremljeno sobo čisto, oddam solidnemu gospoda. Levstikova ulica 21/L levo. poleg šole. 796-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom m 1 ali 2 osebi, takoj oddam. Center, kopalnica, na željo hrana. Naslov v vseii po-Blovalnitcal) Jutra, Opremljeno sobo cen trum, vhod s stopnišča, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 830-33 Izgubljeno Besetla . Uu» o za šifro alj dajanje naslova " Din NaimanjS tneeek 17 Din Damski klobuk (na levi rtran: je imel dva peresa, zelenega in ruja-vega) rajav, je bil zamenjan v soboto na Taboru, na prireditvi Polic, nameščencev. Dotično osebo, ki je to pomoto napravila, prosmmo, da vrne omenjeni klobuk med uradnimi uimm-' (17.—20 ure) v pisarni So-~ " Ta' kola I. na Taboru 804-38 — Vsaka ^eseda i Din; iavek j Din. ta lajanje -lasJova 5 Din, najmanjši Dva mlada gospoda simpatična, iščete- poznanstva z dvema boljšima, samostojnima. debro aituira-nima in .itodvisnima damama. Ponudb1 na podružnico Jutra v Maribora pod šifro .Simpatije Harmonija«. 816-34 Trgovec mlad. iob! -ituiran. i la&tno trgo.-mo, želi poznanstva 6 premožno gospodično, staro 20—30 let, simpatične .epe postave. Cenjene ponudbj na ogl. odd. Jutra pori šifro »Bri-ljantna bodočno-t«. 816-34 V^aka Jc&eda ; Din; davek i Din za dajanje tajanje naslova 5 Din najmanjš' ••• •>«»!.• 20 Dn Obrtnik trgovsko naobražen. samostojen, z velikim obratom, žel- poročiti gospodično ali mlado vdovo z nekaj premoženja. simpat;čne zunanjosti. Ponudbe s sliko pod »Januar 1937* na po-dimnico Jutra Maribor. 782-20 i'!0 18»' ' •< /ii 5if-> ul' »ianje naslov* Din Najmanj?' 17 Din Zima, zima •.. Kateri starejSI zakonski par brez otrok (krojaSki mojster ima prednost) bi hotel nuditi oddiha potrebnemu 17-letnemu dečku za nekaj mesecev pravi dom proti zmernemu plačilu za prehrano ? — Ponudbe pod šifro R 4241 Ch na Publicitas A.-G. Chur, (Švica). DAME POZOR! Nov način barvanja las! NajnovejSa neškodljiva (Scampoo-farbe) lase Samponira in obenem barva v vseh niansah. Procedura traja samo pol ure. SALON POLANC, Kopitarjeva ul. 1. Na vsa zimska oblačila dajemo IS do 20% popusta. Presker Sv. Petra c. 14. mariborskih tekstilnih tovarn orez napak, pristno-oarvni. »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno. namizno-perilo tn rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame in bar-hentov za obleke ter f Paket Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.—• Dalje novi špecijalni paket »Original Kosmos Ds>člm2 POTNIKA za SLOVENIJO išče tovarna velikega špecerijskega predmeta. Na razpolago mu da potovalni avto. Prednost imajo oni s šoferskim izpitom. Obširne ponudbe z natančnim popisom dosedanje prakse in zahtevkov na ogl. odd Jutra pod šifro: »Tovarna mila 500« ZAHVALA Vsem številnim, ki ste spremili našega predragega nenadoma preminulega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Janeza Kregarja posestnika da ste ga pokropili in ga spremili na njegovi zadnji poti. vsem Bog plačaj. Maša zadušnica se bo brala v četrtek, 14. t. m. ob 7. uri v cerkvi pri Božjem grobu v štepanji vasi. štepanja vas, 13. jan 1937. ŽALUJOČI OSTALI. Presenetljivo odkritje zdravnikov vrača mladost uveli gubasti koži Neki dunajski medicinski strokovni list objavlja poslednje zmagoslavje znanosti, ki bo zadivilo svet. Dognan je bil ne samo vzrok gub, marveč tudi način, kako jih je mogoče odstraniti. Materam pa celo tudi starim mamicam se lahko vrne čista sveža polt njihovih dekliških dni. Ženske petdesetih pa celo tm3 šestdesetih let lahko spet dobijo gladko i: .'nagubano mladostno kožo. Gube izhajajo od tega. ker koža s staranjem izgublja nekatere bistvene redilne elemente Te elemente zdaj pripravljajo iz skrbno odbranih mladih živali. Čim dobi človeška koža spet te elemente, jo osvežijo in pomladijo. To so presenetljivi rezultati raziskovanj, izvršenih na dunajskam vseučilišču pod vodstvom profesorja dr. Stejskala. Izključno pravico izkoriščanja odkritja tega " -■"" u' u m . iiigmcBf profesorja si je z ogromnimi stroški pridobila tvrdka Tokalon. Njen ekstrakt fivih kožnih celic, ki se imenuje »Biocel«, se lahko naijde samo v kremi Tokalon (rožnate barve). Pri kemičnih preizkušnjah, pri ženskah od 60 do 70 let so bile gube odstranjene v šestih tednih (glej izčrpno poročilo v Dunajskem Medicinskem Vestniku). Uporabljajte vsak večer rožnato kremo Tokalon, hranilo za kožo. Ona hrani in pomlaja kožo med tem ko Vi spite. Gube kmalu izginejo. V nekaj tednih boste za leta in leta mlajši. Čez dan uporabljajte belo kremo Tokalon (brez maščobe). Ona razkraja zajedalce, krči povečane znojnice in napravlja najtemnejšo in naj odpornejšo kožo mehko, belo in gladko. Uspešni rezultati so zajamčeni ali pa se Vam vrne denar. n p i i|———M—* Naročniki „Ji:tra" so zavarovani za 10.000 Din Najslajša in najboljša -t rep iin a pijača je BERMET-VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gosuimcarji nuci.La to špecijaliteto svojim gostom V sodčkiH ~>d 50 i naptr^ ga razpošilja: B Mar Inkov, Sremski < i riovn f^nišk? rora Potrti globoke žalosti naznanjam, da je moja ljubljena žena in mati mojih otrok IVANKA KRISIEN, roj. jerina SOPROGA UČITELJA danes, dne 11. januarja 1937. po dolgi in mučni bolezni umrla v splošni bolnišnici v Ljubljani. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil dne 13. januarja ob pol 4. popoldne v Cerknici. CERKNICA, dne 11. januarja 1937. JOŽE, oče; BRANKO in ZDENKO, sinova ter ostalo sorodstvo. f V najglobokejši žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni in nepozabni brat. stric in s*ak, gospod LEOPOLD STUCHLT PODPOLKOVNIK V POKOJU dne 11. januarja t. 1. ob 18.30, previden s tolažili svete vere, v 82. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo 13. januarja ob 15.30 popoldne na Bledu, iz hiše žalosti Vidovdanska cesta 14. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. BLED dne 12. januarja 1931 MOSK Mlajši in 3tarejši ki trpe na SPOLNI SLASOSTI timpotenci) preutrujenosti, i seksualni nervozi in nesigur- t nosti, morejo preizkusiti j ORGANSKI PREPARAT{ VIRIUNETS škatla z 20 tabl. Din 64, s | 40 tabl. Din 97; s 100 tabl. j Din 203.— Dobiva se v le- i karnah. — Zastopnik lekar- S na S. Mittelbach, Zagreb, j Jelačičev trg št. 2/A. mSERIRAJ V„JUTRU"el ŽALUJOČI OSTALI. Oglas reg pod 8. br lfie3i'1936 f Umrla nam je dne 11. t. m. v 86. letu, naša nadvse dobra mama, stara mama, sestra, prababica in tašča ANA PETAN roj. KREAČIČ Pogreb se bo vršil dne 12. t. m. iz Bukovšeka v Brežice. Bukovšek, Bregenz, Ljubljana, dne 12. jan. 1937. ŽALUJOČI OSTALI. Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast: gospod IIVOKAK .JAN STAVBNI VODJA danes zjutraj po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, izdihnil v 56. letu starosti svojo blago dušo. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Vižmarjih 78, na farno pokopališče Št. Vid nad Ljubljano VTŽMARJE, 12. januarja 1937. Žalujoči rodbini: DVORAK in ZAJC. V najglobokejši žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da nas je danes za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni soprog, sin, brat in stric VILJEM GOLO! ZOBOTEHNIK dne 13. t. m. ob 5. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolezni previden in boguvdano zatisnil svoje trudne oči. Blagopokojnega spremimo k večnemu počitku v sredo, dne 13. t. m. ob 3. popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu. Globoko žalujoča soproga TILKA in rodbina VALENTIN GOLOBOVA Urejuje Davorin Ravljeru - Izdaja za konzorcij »Jutra« AdoK RIbnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekarnarja Ran Jena. — Za tanenta* del odgovorni NovMlr - Val l Ljubljani