Klop se je pogovoril z Miroslavom Košuto, ki je z govorom na letošnji slovesnosti v Bazovici po njegovem mnenju zadel v ZKB 0 1908. ŽIVO / 22 RaÈliiiujeroo sê. www.z Kb J t Primorski dnevnik PETEK, 8. OKTOBRA 2010_ Št. 238 (19.945) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Primorski dnevnik za zveste naročnike Dušan Udovič Jutri bo za naročnike Primorskega dnevnika poseben dan, kajti skupaj z jutranjim izvodom našega časopisa bodo na dom (brezplačno) prejeli še izvod slovenskega štirinajstdnevnika Pogledi. Tako bo odslej vsakih štirinajst dni. Nova pridobitev za naročnike je rezultat dogovora naše založniške hiše DZP - PRAE in založbe osrednjega slovenskega dnevnika Delo. Štirinajstdnevnik Pogledi je začel izhajati v Ljubljani letos spomladi z namenom, da bi zadovoljil povpraševanje po reviji, ki bi se pretežno posvečala kulturi, umetnosti in družbenim vprašanjem. To naj bi počela v duhu maksimalne širine, da bi tako dosegla najširši krog bralcev. Obenem gre za to, da smo v ta krog vključeni tudi Slovenci zunaj meja slovenske države, kar naj bi bilo po odpravi meja sicer naravno, vendar vemo, da ni samoumevno. V tej pobudi vidimo novo priložnost za utrjevanje medijskega, kulturnega in jezikovnega povezovanja z osrčjem slovenskega prostora, kar je za kakovost življenja in rasti naše skupnosti nedvomno temeljnega pomena. S Pogledi želimo ponuditi našim zvestim naročnikom dodatno kakovostno branje, v prepričanju, da nas tudi težave, s katerimi se soočamo, ne smejo odvračati od iskanja razvojnih vizij in novih možnosti. Zadovoljni smo, da smo v osrednji časopisni hiši Delo našli dobrega sogovornika. Založniški hiši sta namreč v zadnjem času navezali ploden stik, za katerega si želimo, da bi poleg Pogledov obrodil še druge sadove, ki bi bili v obojestranskem interesu. RIM - Kitajski premier Wen Jiabao na obisku Italija in Kitajska krepita sodelovanje Dogovori za 2,25 milijarde evrov - Državi želita podvojiti trgovinsko menjavo MILJE - V raznih zaselkih občine Nove dvojezične table Seznam vasi je pred časom občinski upravi posredovalo predstavništvo Slovencev miljske občine Dr jn a i . < /v * V- T Wir . V T* SANTA BARBARA KOROŠCI comune dE MUGGIA občina MILJE MILJE - Prebivalci miljske občine so lahko v preteklih dneh zasledili na lokalnih cestah nove dvojezične krajevne table, ki jih jih je dala postaviti miljska občinska uprava. Table so sicer ne- koliko manjšega formata od tistih, ki smo jih navajeni po ostalih občinah pokrajine, pomembno pa je poudariti, da sta na njih navedena tako slovenski naziv zaselka, pred katerim se nahajajo, kot tu- di naziv občine v dveh jezikih. Gre nedvomno za zelo pomemben in odločen korak miljske občinske uprave v smeri odprtosti in medsebojnega spoštovanja. Na 8. strani pogled jutri s Primorskim dnevnikom vsem naročnikom brezplačno na dom NAGRADA Vargas Llosa nobelovec za književnost STOCKHOLM - Nobelov nagrajenec za književnost je 74-letni perujski pisatelj Mario Vargas Llosa. Nagrado prejme za svojo "kartografijo struktur moči in izostrene podobe odpora, upora in poraza posameznika", je v utemeljitvi zapisala Švedska akademija, ki je ime dobitnika objavila včeraj v Stockholmu. Mario Vargas Llosa se je rodil 28. marca leta 1936 v Arequipi v Peruju. Leta 1993, tri leta po porazu na perujskih predsedniških volitvah, je prevzel špansko državljanstvo. Živi v Madridu. Na 24. strani ITALIJA Petnajstletno Sarah Scazzi ubil stric TARANTO - Petnajstletno Sarah Scazzi iz Avetrane v Apu-liji je ubil stric, 54-letni kmet Michele Misseri, doma iz istega kraja. Za dekletom se je bila izgubila vsaka sled 26. avgusta, ko se je po kosilu odpravila z doma, da bi se šla kopat skupaj s sestrično Sa-brino. Kmalu zatem se je začela iskalna akcija, v kateri je bila prek sredstev javnega obveščanja soudeležena tako rekoč vsa Italija. V noči na včeraj pa je prišla na dan tragična resnica, ki je pretresla italijansko javnost. Na 6. strani RIM - Ob obisku kitajskega premiera Wen Jiabaa v Rimu so včeraj kitajska in italijanska podjetja podpisala za 2,25 milijarde evrov dogovorov. Wen in italijanski premier Silvio Berlusconi pa sta povedala, da si bosta državi prizadevali trgovinsko menjavo s sedanjih 35 milijard evrov v petih letih podvojiti na 72 milijard. Kitajski premier je v Italijo prišel ob 40-letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama, pa tudi zato, da bi odprl Kitajsko kulturno leto v Italiji. V Rim je pripotoval iz Bruslja, preden se bo vrnil v Peking, pa se bo pomudil še v Turčiji. Na 6. strani Papež Benedikt XVI. maja 2011 v Ogleju Na 3. strani Bavarci pozvali k sodelovanju pristanišč Na 4. strani Šolstvo in univerza: danes stavka in protest Na 7. strani Na Opčinah ukradli gasilsko opremo Na 9. strani Nepravilno prečkanje ceste vzrok nesreče Na 14. strani Na Madžarskem promocija Krasa Na 15. strani Barcolana: 200 šotorov na nabrežju Na 18. strani MARINI GH GANT- II G.INI.H. CANAEflEN^^ WOOLRICH J^JHH Pli.HJl AAilh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Petek, 8. oktobra 2010 ALPE-JADRAN / CELOVEC - Praznovanje 90. obletnice plebiscita Na današnji slovesnosti glavni govornik Valentin Inzko Ob predsedniku NSKS bo zbranim spregovoril tudi predsednik FJK Renzo Tondo CELOVEC - V deželni prestolnici Koroške se danes popoldne s slovesno sejo koroškega deželnega zbora začenja niz uradnih deželnih proslav ob 90. obletnici koroškega plebiscita. Prvi višek pa bo nato osrednja deželna proslava v dvorani grbov v deželni hiši, na kateri bo glavni govornik predstavnik slovenske manjšine, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) diplomat Valentin Inzko. Edini gost iz tujine na današnji proslavi, ki bo potekala brez najvišjih predstavnikov avstrijske države, bo predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo, ki je tudi na seznamu govornikov. Vladnih predstavnikov Slovenije ne bo, predsednik avstrijske države Heinz Fischer in avstrijski zvezni kancler Werner Faymann pa sta svojo udeležbo napovedala šele za zaključno deželno proslavo v nedeljo s slavnostim sprevodom skozi Celovec. Poleg Inzka in Tonda bosta na proslavi v dvorani grbov spregovorila še predsednik koroškega deželnega zbora Josef Lobnig in tudi predstavnik skrajno desničarske platforme domovinskih organizacij »Unser Kärnten« (Naša Koroška), predsednik vojnih veteranov na Koroškem in nekdanji namestnik koroškega deželnega glavarja Rudolf Gallob. Kot že ob 80. obletnici plebiscita, ko je bil govornik manjšine tedanji predsednik NSKS Bernard Sa-dovnik, bo proslavo glasbeno sooblikoval zbor Slovenske gimnazije v Celovcu. Predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik pa je včeraj presenetil predvsem slovensko javnost z napovedjo, da se bo EL le udeležila spornega nedeljskega sprevoda v prestolnici Koroške. Ker se bodo z dvojezičnim imenom predstavile v sprevodu po celovških ulicah štiri dvojezične občine (Železna Kapla, Globasnica, Bilčovs in Bistrica nad Pliberkom), bo to storila tudi EL, je dejal Smrtnik, ki v tem vidi prvi korak v pravilno smer in viden znak zbliževanja med obema narodnima skupnostnim. Zato bodo tudi nekateri predstavniki EL sodelovali v sprevodu, med njimi tudi on sam, ki se bo povorke udeležil v delegaciji občine Bistrica nad Pliberkom, je še dodal. Kot je znano, je Narodni svet koroških Slovencev svojo udeležbo v sprevodu odpovedal, ker ni bil vključen v priprave in ker tudi ni zaznal premikov, ki bi mu omogočali udeležbo, osta- Predsednik NSKS Valentin Inzko bo glavni govornik na današnji slovesnosti ob 90. obletnici koroškega plebiscita v dvorani grbov v deželni palači v Celovcu li dve politični manjšinski organizacij (Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovencev in Slovenk) pa sta z molkom daliu vedeti, da se prav tako ne bosta uradno udeležila sprevoda. Kot rečeno, se najvišja predstavnika avstrijske države, predsednik Heinz Fischer in kancler Werner Fay-mann, ne bosta udeležila današnjega slavja, zato pa v nedeljo ne bosta pri- šla praznih rok na veliko deželno praznovanje v Celovec. Zvezna vlada je namreč na svoji zadnji seji na Dunaju sklenila, da bo Republika Avstrija ob obletnici obdarila deželo Koroško s štirimi milijoni evrov. Veselje glede višine vsote pa se je že takoj po objavi sklepa pomešalo z nesoglasjem glede razdelitve denarja. Po izjavah državnega sekretarja pri uradu zveznega kanclerja Josefa Ostermayer-ja naj bi bila sredstva iz tako imenovanega »plebiscitnega daru« namensko vezana za pospeševanje slovenskega oz. dvojezičnega izobraževanja in za lokalne kulturne projekte na dvojezičnem ozemlju, po izjavah deželnega glavarja Gerharda Dorflerja pa naj bi 75 odstotkov vseh sredstev prejele občine v takratni plebiscitni coni A. O njihovi razdelitvi bi odločala deželna vlada. 15 odstotkov bi prejele ustanove slovenske manjšine, 10 odstotkov pa naj bi bilo namenjenih celo za staroavstrijsko manjšino v Sloveniji. Ivan Lukan SLOVENIJA - Luka Koper, Intereuropa in Slovenske železnice Pahor in Mehdorn vztrajata pri logističnem holdingu LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Borut Pahor se je v sredo v Ljubljani srečal z idejnim očetom slovenskega logističnega holdinga Hart-mutom Mehdornom. Pregledala sta, kaj se je glede holdinga naredilo doslej in kaj lahko storita do naslednje konference na to temo. Kot je po seji vlade dejal Pahor, njuno mnenje glede holdinga ostaja enako. Povezovanje Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope v logistični holding je, kot sta prepričana Pahor in Meh-dorn, dobra zamisel, verjetno edina, s kakšnimi majhnimi popravki, ki zagotavlja konkurenčnost slovenske logistike v evropskem prostoru. "Za to pa je treba prepričati partnerje, tudi tiste, ki so v večinski državni lasti," je na novinarski konferenci dejal Pahor. Premier si brez tega, da partnerji sami prepoznajo pozitivne sinergije oblikovanja logističnega holdinga, težko predstavlja zagon takega holdinga ter njegove hitre in uspešne rezultate. Če o smiselnosti oblikovanja holdinga z Meh- Borut Pahor dornom ne bosta prepričala, se bo Nemec po Pahorjevih besedah umaknil iz projekta. "Želim si ,da se to ne bi zgodilo in da bi dobili o projektu pozitivno mnenje, ker samo tako lahko ostanemo konkurenčni," je dejal in dodal, da "pa je očitno treba nekaj več dialoga in argumentov". "Hartmuta Mehdorna sem prepričal, da ne vržemo puške v koruzo," je zatrdil Pahor in pojasnil, da Mehdorn izražene pomisleke o oblikovanju logističnega holdinga razume in da je treba bi- Hartmut Mehdorn ti vztrajen. "Pred očmi je treba imeti tudi polno asistenco ministra za promet Patricka Vlačiča in morda lahko vsi trije uspemo," je dejal. Mehdorn predlaga, da bi vlada odločitev o oblikovanju logističnega holdinga sprejela še letos. "Kdor pozna Mehdorna, ve, da ni mož, ki bi okleval z odločitvami ali jih prestavljal. On meni, da bi to odločitev že morali sprejeti, da zamujamo, da pa je še čas, da odločitev sprejmemo," je še pojasnil predsednik vlade. (STA) V Avstriji začetek procesa proti moškemu, ki naj bi ustrelil Rožnika CELOVEC - Na deželnem sodišču v Celovcu se je včeraj začel proces proti moškemu, ki naj bi junija lani ob slo-vensko-avstrijski meji v okolici Solčave ilegalno ustrelil medveda Rožnika. Obtoženec vztraja, da je nedolžen, če bo spoznan za krivega, pa mu grozijo do tri leta zapora. Proces so sicer prekinili, ker želi sodnica zasliša-ti nove priče. 47-letnik z avstrijske Koroške je obtožen, da je medveda ubil, ga strokovno razkosal in odpeljal s traktorjem. Po besedah državnega tožilca Franza Simmerstatterja obtoženec ni le lovec, temveč tudi mesar. Tožilstvo sicer nima jasnih dokazov, da je obtoženec zares ubil Rožnika. Analiza na terenu je pokazala, da je bil medved ustreljen. Truplo je bilo brez kože, medvedu pa so odstranili tudi glavo skupaj z GSM/GPS ovratnico in šape s kremplji. Medveda Rožnika so s pomočjo telemetrijske ovratnice nazadnje zasledili 1. junija lani na območju Železne Kaple na avstrijskem Koroškem, zato policija domneva, da je bil medved ustreljen tam. Rožnik je postal znan javnosti, ko je prepotoval velik del Slovenije in del Hrvaške, med drugim pa je hlačal tudi po ljubljanskem Rožniku. Ob svojem potovanju je kazal znake neobičajnega obnašanja in so ga številni prebivalci Slovenije videvali tudi podnevi. Konec maja lani je prečkal državno mejo s sosednjo Avstrijo, kjer so njegovo gibanje spremljali tudi avstrijski strokovnjaki. Ljubljanski policisti odkrili enega večjih laboratorijev za gojenje marihuane LJUBLJANA - Policisti Policijske uprave Ljubljana so v bližini Litije odkrili in zasegli enega največjih domačih laboratorijev za gojenje marihua-ne na tem območju doslej. Morda gre tudi za enega največjih na območju celotne države, je povedala predstavnica za odnose z javnostjo na omenjeni upravi Maja Adlešič. Laboratorij so konec septembra odkrili v okviru opravljanja dveh hišnih preiskav. Po odkritju so tudi odvzeli prostost moškima, starima 35 in 39 let. Laboratorij se je raztezal na 250 kvadratnih metrih površine v kletnih prostorih stanovanjske hiše. Prostor je bil dodatno osvetljen, prezračevan ter opremljen z napravami za uravnavanje temperature. Za gojenje 608 sadik konoplje, kolikor so jih zasegli, so uporabljali namakalni sistem, umetna gnojila in tudi dizelski agregat. Policisti so izračunali, da bi 608 sadik konoplje obrodilo 24 kilogramov mari-huane, kar bi na črnem trgu prineslo 96.000 evrov. UNIVERZA - Ministrstvo »varčuje« Pisatelji proti ukinjanju lektoratov slovenščine SEŽANA - Predstavljali so kulturno podobo Krasa in Slovenije Kraški šopek spet v Franciji Skupina, v kateri je bilo tudi sedem članov s tržaškega Krasa, na folklornem festivalu v Montbrisonu LJUBLJANA - Pisatelji so osupli in ogorčeni nad namero, da bi ministrstvo za visoko šolstvo ukinilo deset lektoratov slovenščine na univerzah v tujini, je v pismu ministru Gregorju Golobiču zapisal predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih. Obenem je izrazil protest "zoper takšno nepremišljeno, kratkovidno in sramotno odločitev". Ministrstvo naj bi namreč razmišljalo o ukinitvi desetih lektoratov slovenščine na tujih univerzah, čemur pa na filozofski fakulteti, izvajalcu lektoratov, ostro nasprotujejo. Na ministra so zato pred dnevi tudi naslovili pismo. Na ministrstvu so do sedaj pojasnili, da so pri pripravi proračunov za leti 2011 in 2012 upoštevali omejitve, "kar pomeni tudi znižanje sredstev na proračunski postavki, s katere se financira delovanje lektoratov v tujini". Poudarjajo pa tudi, da nihče še ni sprejel odločitve o ukinjanju mreže lektoratov slovenskega jezika po svetu. Protestu filozofske fakulteta so se s pismom pridružili tudi v društvu pisateljev. Pojasnjujejo, da v vsem podpirajo argumente filozofske fakultete. Lektorati v tujini so namreč veleposlaništva slovenske kulture, so prepričani. Kot je zapisal Jesih, se tam resda ne razširja med množico opitih navijačev, marveč skrbno, poglobljeno in kontinuirano med mlade, radovedne ljudi. Kot pisatelj je Jesih opozoril na pomen vsakega tujca, ki pozna slovenski jezik, saj lahko le tak ustrezno opravi delo, "ki ga prevajalni stroji ne bodo nikdar zmogli". Jesih Golobiča poziva, naj ohrani vse lektorate, če se jih že ne more pomnožiti. Kot je opozoril, so vanje vložena desetletja naporov, zato je treba ravnati gospodarno. In navsezadnje, tako Jesih, niso lektorati ministrovi, njemu "so izročeni zgolj v pozorno čuvanje". (STA) SEŽANA - Kulturno društvo Kraški šopek je v letu dni že tretjič gostovalo v Franciji. Na pobudo in s pomočjo občine Sežana je dvajset članov omenjene skupine od 1. do 4. oktobra 2010 predstavljalo kulturno podobo Krasa in tudi Slovenije na Folklornem festivalu v Montbrisonu v Franciji. Med udeleženci je bilo kar sedem članov s tržaškega Krasa, in sicer iz Med-je vasi, Sesljana, Praproti in Ferlugov. V mestu, znanem predvsem po sirih, se je društvo predstavilo petkrat. V soboto jih je uradno sprejela županja Montbrisona Liliane Faure. Pred tem so se člani skupine sestali z lokalno folklorno skupino Gergovia. V prostorih tega društva so si ob prijetnem klepetu in s kulturnim programom izmenjali izkušnje ter se dogovorili za sodelovanje. Pred odhodom v domovino se je skupina predstavila tudi na povorki. Polni vtisov, predvsem pa zadovoljni, da so uspešno predstavili Kras in domovino, so se v ponedeljek zjutraj vrnili domov. (M. S. Terčon) KD Kraški šopek je že tretjič gostoval v Franciji / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 8. oktobra 2010 3 SLOVENCI V AVSTRIJI - Državni sekretar Jesih in veleposlanik Geržina Slovenija ob obletnici plebiscita pričakuje napredek pri reševanju odprtih vprašanj LJUBLJANA, DUNAJ - Na avstrijskem Koroškem so se 10. oktobra 1920 prebivalci na plebiscitu odločili za življenje v Avstriji. Ta je pred plebiscitom obljubljala varstvo slovenske manjšine, a obljuba tudi 90 let po plebiscitu v celoti še ni udejanjena v praksi. Slovenska stran v letu okrogle obletnice pričakuje napredek na tem področju. Tako državni sekretar na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih kot slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Ger-žina sta ob tej priložnosti izrazila pričakovanje, da se bo vprašanje zaščite slovenske manjšine na avstrijske Koroškem čim prej dokončno rešilo. Oba sta tudi ocenila, da je prišlo v zadnjem času do določenega napredka. Jesih ob tem poudarja, da še vedno obstaja vrsta odprtih vprašanj, ki jih je treba urediti. Med njimi je ustrezna zagotovitev dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. Kot je opozoril, prelaganje rešitve tega vprašanja slabo vpliva tudi na odnose med večino in manjšino. Slovenija po njegovih besedah poleg reševanja tega vprašanja pričakuje tudi vzporedno reševanje drugih enako pomembnih, kot sta reforma dvojezičnega šolstva, "kar je usodnega pomena za obstoj manjšine", in ustrezno financiranje manjšinskih institucij s strani avstrijske države, pa tudi dežele Koroške, "kjer prihaja do očitne diskriminacije posameznih ustanov manjšine v primerjavi s tistimi, ki pokrivajo samo večinsko prebivalstvo". V Sloveniji pričakujejo predvsem uresničevanje že sprejetih določil. "Če pa ta ne omogočajo uresničitve manjšinskih pravic, kar je, kot kaže, očitno, od Avstrije pričakujemo, da pospeši začeto celovito reformo manjšinske zakonodaje, ki bo učinkovito zagotovila obstoj in razvoj slovenske manjšine," dodaja Jesih. Trenutne odnose znotraj same manjšine državni sekretar v primerjavi s še nedavnimi ocenjuje kot "naravnost zgledne". V tem vidi dobro osnovo za reševanje stvari v bodoče. "Neenotna manjšina je v preteklosti tudi sam prispeva- O položaju Slovencev v Avstriji sta spregovorila državni sekretar za Slovence v zamejstvu Boris Jesih (desno) in slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina (spodaj) la, da se je lažje izogibalo reševanju nekaterih bistvenih vprašanj," je opozoril. Napoved deželnega glavarja avstrijske Koroške Ger-harda Dorfler-ja, da bo postavil nove dvojezične table, pa je po Jesiho- vem mnenju "po dolgem času korak v pravo smer k dokončni rešitvi problema, ki se že dolgo, predolgo rešuje". Za dokončno rešitev po njegovem mnenju tako na zvezni kot deželni ravni primanjkuje le kanček dobre volje. "Občutek imamo, da v Avstriji že dolgo, in vse bolj tudi na Koroškem, večji del ljudi ne vidi več nobenih ovir, da bi do tega prišlo," je še dejal Jesih. Veleposlanik Geržina pa je izpostavil, da v celoti gledano položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 90 let po plebiscitu ni tako slab. Manjšina je dobro integrirana in gospodarsko uspešna. Slovensko zunanje ministrstvo si posebej prizadeva za še večjo go- spodarsko aktivnost manjšine - poleg jezika gre za pomemben temelj njenega obstoja - in da bi ta šla v pozitivni smeri, pravi Geržina. Obstaja nekaj vprašanj, ki so s sosednjo državo nedorečena, a se rešujejo, in prihaja do nekaterih premikov tudi na področju dvojezične topografije, kar Slovenijo, tako veleposlanik, "posebej veseli". V celoti gledano pa po njegovih besedah vsa vprašanja še niso rešena. "Financiranje glasbene šole je poseben problem, ki ga skušamo ustrezno doreči z našimi avstrijskimi sogovorniki. Glede dvojezične topografije, ki je v javnosti izpostavljena kot najpomembnejše vprašanje obstoja manjšine, sam upam, da bo pozitivni trenutek, ki smo mu sedaj priča, re-zultiral tudi v nekih končnih dogovorih v do-glednem času," dodaja Geržina. Razmer znotraj same manjšine in manjšinskimi organizacijami veleposlanik podrobneje ni komentiral, poudaril pa je, da so to demokratične organizacije, ki "imajo med seboj v različnih fazah svojega delovanja različne odnose". To je po njegovih besedah pogojeno tako z osebami, ki vodijo te organizacije, kot z načinom vodenja in z nekaterimi zgodovinsko pogojenimi razlogi. "Mislim, da manjšinske organizacije, vsaka zase in vse tri skupaj, dobro delajo, delajo v prid manjšini. Bilo bi dobro, če bi se povezovale še bolj, tudi z vključitvijo Enotne liste, menim pa, da se bo to v naslednjih nekaj mesecih tudi zgodilo. Mislim, da je neka pozitivna klima tudi med njimi v zadnjih mesecih ustvarjena in tega smo v Sloveniji veseli," je še dejal veleposlanik. Časovnih okvirov za rešitev dvojezičnih napisov ni želel napovedati, poudaril pa je, da obstaja novo ozračje in zavedanje, da je potrebno odprta vprašanja, ki jih dolguje Avstrija iz naslova Avstrijske državne pogodbe, enkrat za vselej zapreti. Preostala odprta vprašanja, ki izvirajo iz celovite zaščite slovenske manjšine, pa je treba "rešiti na način, da bodo vsi, tako manjšina kot tudi večina, zadovoljni". (STA) VATIKAN - Obisk papeža v FJK Benedikt XVI. maja 2011 v Ogleju BENETKE - Iz Benetk je včeraj prišla vest, da bo papež Benedikt XVI. maja prihodnje leto obiskal Furlanijo Julijsko krajino oziroma Oglej, ki je bil do leta 1751 tudi sedež patriarhata. Vest je sporočil beneški patriarh, kardinal Angelo Scola, ki je ob tem še povedal, da bo papež 7. in 8. maja 2011 obiskal tudi Benetke. Do obiska prihaja 19 let po obisku Benediktovega predhodnika papeža Janeza Pavla II., ki je FJK obiskal maja 1992. Vest so z zadovoljstvom sprejeli v deželnih političnih in verskih krogih. Predsednik FJK Renzo Tondo je poudaril, da bo papežev obisk priložnost, da se Benedikta XVI. seznani z veliki geopolitičnimi spremembami, do katerih je prišlo od obiska Janeza Pavla II., in s pomembno vlogo, ki jo v novem evropskem kontekstu ima Furlanija Julijska krajina. Oglejski župan Alviano Scarel pa je dejal, da bodo storili vse, da papeža dostojno sprejmejo in ga tudi seznanijo z najnovejšimi odkritji iz paleo-krščanske dobe. Za predsednika videmske pokrajine Pietra Fontaninija pa predstavlja papežev obisk tudi priznanje za tukajšnjo Cerkev, ki je zibelka srednjeevropskega krščanstva. Seveda je izredno zadovoljstvo izrazil tudi goriški nadškof Dino De Antoni, ki je pristojen tudi za Oglej. Dejal je, da je tudi sam povabil Benedikta XVI., da obišče oglejsko baziliko, ki je lahko pred njim že pozdravila tudi papeža Pavla VI. in Janeza Pavla II. Ponudbe veljajo do 17. oktobra 2010 Tekoč! detergent za pralni stroj AVA saponaria, 2 x 2,5 litra Sir DOP MONTASIO staran 60 dni, cena za 100 g ■U^"i I-If L S-"' iHbit ■-""--ft - je—"J-' 1S r ^jjft Vj^.j S'^1-'H'.'1" tefftrfc ^ Li/^L Piškot! Saccottino MULINO BIANCO marelica, čokolada 672 g, 4,45 €/kg MONFALCONE/TRZIC (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 EMISFERO najdete tudi v krajih: Belluno, Fiume Veneto (PN), Perugia, Scorze' (VE), Silea (TV), Vicenza, Vittorio Veneto (TV), Zane (VI) 4 Petek, B. oktobra 2010 GOSPODARSTVO OBISK - Bavarska delegacija si je včeraj ogledala pristanišči v Trstu in Tržiču Bavarce vse bolj zanimajo severnojadranska pristanišča Pohvalili so velikopotezne načrte, konkretno pa vztrajali pri sodelovanju pristanišč TRST, TRŽIČ - Potem ko so si v torek ogledali železniško vozlišče v Červi-njanu, letališče v Ronkah in tovorni terminal na Fernetičih, so si člani bavarske gospodarske delegacije včeraj ogledali še tržaško in tržiško pristanišče. Vzporedno so imeli institucionalna srečanja, ki so se dan prej začela na tržaški Trgovinski zbornici, kjer so potekali tudi poslovni sestanki podjetnikov iz Bavarske in FJK. »Po razširitvi Evropske unije na vzhod so severnojadranska pristanišča pridobila večji pomen za Bavarsko. Čez ta pristanišča, vključno s koprskim, ima namreč bavarski logistični sistem veliko hitrejši dostop do sredozemskega prostora, do Bližnjega vzhoda in Azije, kot po se-vernomorski plovni poti,« je ob predstavitvi bavarskih gostov v deželni palači na Velikem trgu poudarila vodja delegacije, podsekretarka na bavarskem ministrstvu za transport Katja Hessel. Gostitelj, deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Ric-cardi pa je z zadovoljstvom poudaril naraščajoč interes Bavarske in njenega gospodarstva za »ves severnojadranski pristaniški sistem, ki ga moramo zastaviti razvijati tudi v mednarodni perspektivi«. Na srečanju na sedežu Pristaniške oblasti je njen predsednik Claudio Boni-ciolli goste med drugim seznanil z načrtom za pristaniško logistično platformo, za katero bi morju »iztrgali« 200 hektarjev površine za bankine, skupaj z Riccardijem pa sta poudarila, da pristaniškega razvoja ne more biti brez zalednih logističnih struktur in brez ustreznih železniških povezav. V zvezi s tem je Riccardi dodal, da pristanišča severnega Jadrana ne morejo biti konkurenčna brez novih hitrih povezav na osi zahod-vzhod in tudi sever-jug, pri čemer se je nanašal na prizadevanja za uveljavitev baltsko-jadranskega koridorja v Bruslju. Boniciolli je bavarskim gospodarstvenikom orisal tudi možnost za prevzem kapitalskih deležev v družbi Adriafer, ki upravlja železniški prevoz v tržaškem pristanišču in ki bo v kratkem dala na trg približno 60 odstotkov svojih deležev. Iz tržaškega pristanišča, ki so si ga ogledali tudi s čolna, so se bavarski gostje v spremstvu odbornika Riccardija odpravili v Tržič, kjer so jih na sedežu pristani-ško-industrijske cone sprejeli predsednik goriške Trgovinske zbornice in posebnega podjetja za pristanišče Emilio Sgarlata, izvedenec za logistiko in transport Giacomo Borruso, tržiški župan Gianfranco Pizzo-litto in predsednik goriške pokrajinske uprave Enrico Gherghetta. V ospredju pogovorov je bil projekt Unicredit za veliko tržaško-tržiško pristanišče, ki ga sicer bolj Člani bavarske delegacije na tržaškem mestnem nabrežju podpirajo v Tržiču kot v Trstu. Po izčrpnem orisu projekta, ki prevideva samo v Tržiču za 424 milijonov evrov naložb, so bavarski gostje postavili celo kopico vprašanj, bolj kot »super pristanišče« pa jih je zanimala sedanja zmogljivost obeh pristanišč. Tržiški gostitelji so o tem povedali, da je v fazi realizacije projekt Pomorske avtoceste za razvoj trajektnih povezav z južno Italijo in pozneje še z Grčijo in Turčijo. Infrastrukture za te »avtoceste« naj bi bile pripravljene na prelomu leta 2011. Dva intenzivna dneva bavarskih gostov sta se končala z zaključnim srečanjem v deželni palači na tržaškem Velikem trgu, kjer imela sta odbornik Riccardi in bavarska podministrica Hesslova skupno novinarsko konferenco. Potrdila sta, da je severni Jadran naravni izhod v svet za bavarske tovore, Hesslova pa je dodala, da uporaba teh pristanišč za Bavarsko ni samo bolj ekonomična (za pot proti Daljnemu vzhodu je za pet dni hitrejša od sever-nomorske poti), ampak tudi okoljsko ugodnejša. »Seveda ostajajo nekateri infra-strukturni problemi,« je dejala Katja Hessel, »vendar lahko delamo skupaj za vse večjo uporabo jadranskih pristanišč, za katere se nam zdi bolj razumno, da so na trgu prisotna skupaj, saj tako lažje konkurirajo s težo severnomorskih pristanišč.« Riccardi je gostji odgovoril, da FJK verjame v ko-hezijo jadranskega pristaniškega sistema, zato »bomo nadaljevali delo za integracijo upravljanja teh pristanišč«. Tudi člani SDGZ na seznamu pooblaščenih tehnikov za antene ob prehodu na digitalno televizijo v FJK TRST - Deželna stanovska združenja Confartigianato, CNA in SDGZ so objavila prvi seznam tehnikov za antene v Furlaniji-Julijski krajini, ki so sprejeli etični kodeks in osnovne tarife, dogovorjene ob prehodu z analognega na zemeljski digitalni televizijski sistem. Pobuda stanovskih združenj ima za cilj, da se uporabnikom omogočijo transparentne storitve tako s tehničnega kot ekonomskega vidika. Na spletni strani www.fvgdigitale.it je v rubriki »antennisti: a chi ri-volgersi« objavljen seznam tehnikov za anetene, ki so že pristopili k pobudi, stanovska združenja pa bodo seznam sproti dopolnjevala. Na isti spletni strani so objavljeni tudi etični kodeks in tarife. Začenja se protipožarni tečaj SDGZ TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) je organiziralo s tehnično pomočjo podjetja Servis protipožarni tečaj nizke in srednje stopnje tveganja. Prvi, 8-urni tečaj srednjega tveganja bo danes in 12. oktobra v prostorih podružnice Servis v zgoniški obrtni coni (od 14.30 do 18.30), medtem ko bo 4-urni tečaj nizkega tveganja v torek, 12. oktobra ob isti uri in v istih prostorih. Dodatne informacije so dostopne na tel. 040 6724855. Dežela FJK: od odpadkov do podpore podjetjem TRST - Spoštovati okolje, spodbujati reciklažo odpadkov z različnimi proizvodnimi cikli predelovalne industrije in sočasno podpirati podjetja v Furlaniji-Julijski krajini. Te cilje je deželni odbor dosegel z zakonodajno spremembo, ki jo je pretekli teden odobril deželni svet, potem ko so je vztrajno zahtevala združenja podjetnikov. Zaradi učinka prejšnjih predpisov in njihovih nesistemskih sprememb, bi namreč zakonske norme lahko penalizirale podjetja in jih prisilile k plačilu glob občinam tudi v primeru korektnega ciklusa reciklaže in eko-kompatibilnega ravnanja z odpadki, ki jih podjetja uporabljajo kot surovine. EVRO 1,3970 $ +0,8 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 7. oktobra 2010 evro (povprečni tečaj) valute 7.10. 6.10. ameriški dolar 1,3970 1,3B56 japonski jen 115,10 114,9B ruski rubel 9,229B 41,5745 41,3600 61,5550 danska krona 7,4547 0,B7260 7,4549 0,B6670 švedska krona 9,320B B,0340 9,2993 češka krona 24,51B 1,3361 24,530 1,334B estonska krona 15,6466 270,33 15,6466 272,73 poljski zlot 3,9655 3,9490 avstralski dolar 1,4132 1,955B 1,4221 romunski lev 4,2720 3,452B 4,27B0 3,452B latvijski lats 0,7090 0,7091 2,307B islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,31BB 7,3145 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 7. oktobra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25633 0,29000 0,46313 0,14500 0,17B33 0,24000 0,732 0,956 1,191 ZLATO (999,99 %%) za kg 30.794,01 € -322,91 SODELOVANJE - Po sporazumu Srednjeevropske pobude in agencije Informest Majhnim in srednjim podjetjem iz držav zunaj EU bo zagotovljen lažji dostop do kredita TRST - Na sedežu sekretariata Srednjeevropske pobude (SEP) sta včeraj njen generalni sekretar Gerhard Pfanzelter in podpredsednica agencije Infomest Silvia Acerbi podpisala okvirni programski sporazum o sodelovanju med obema ustanovama. Glavni namen tega sodelovanja je olajšati majhnim in srednjim podjetjem v državah zunaj Evropske unije dostop do kredita v okviru možnosti, ki jih nudijo mednarodni skladi in instituti. Podpisa sporazuma na sedežu sekretariata SEP v Trstu sta se udeležila tudi poslanec Roberto Antonione, predsednik italijanske delegacije v parlamentarni skupščini SEP, in deželna odbornica FJK za mednarodne in evropske zadeve Federica Seganti. Prvi konkreten korak v okviru novega sporazuma med SEP in Informetom, ki sta sicer v preteklosti že sodelovala, je projekt Finančne olajšave za majhna in srednja podjetja v državah zunaj EU. Projekt je zasnovala goriška agencija, na včerajšnji predstavitvi pa je Silvia Acerbi povedala, da gre za »primer nove oblike sodelovanja v naši deželi, ki sloni na skupni usmeritvi k novi vrsti internacionalizacije, bolj celovite in obstoječe na več ravneh, od medvladne in multilateralne do ekonomske«. Acerbijeva je prepričana, da bo projekt »pomagal k pospeševanju gospodarskega razvoja Furlanije-Julijske krajine«. Za generalnega sekretarja SEP Pfanzelterja je včeraj podpisani sporazum »bistven korak naprej k približevanju organizacije, kot je naša, k proizvodni strukturi svojih držav članic«. »To zbližanje bo le še okrepilo našo vlogo mednarodnega foruma za sodelovanje, predvsem gospodarsko« je dodal. Z leve Roberto Antonione, Silvia Acerbi, Gerhard Pfanzelter in Federica Seganti KROMA TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 7. oktobra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,82 INITEDIII IDr»DA 3 -0,70 KRKA 1 1 IKA KOPER 63,70 15 72 +0,B1 +1 29 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 142,45 +0,09 TELEKOM SLOVENIJE 243,33 BB,07 +0,0B +0,61 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA - -AERODROM 1 J IBI IANA 23 37 - AERODROM I_IUBI__IANA 23,3/ - DELO PRODAJA - -ETOL - - ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTT3 A BCM7 7(V1 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 10,30 -0,4B KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IBL JANA 15,00 B,01 -3,34 SALMS, L_JMBL__JANA SAVA TERME ČATEŽ 432,00 1B4,35 -0,35 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 16,54 -2,42 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 7. oktobra 2010 +°,6° delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,125 B4,94 15 56 +0,90 +0,76 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,45 12B + +1,37 +0,79 D 19 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,56 +1,06 EDISON ENEL ENI 0,93 3,93 1617 +0,9B +1,29 FIAT FINMECCANICA 11,13 +0,31 +1,09 FINMECCANICA GENERALI IFIL B,7B 14,B4 +0,06 +1,02 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,43 11 4B +0,41 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,99 510 -0,09 +0,15 +1 29 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,B9 1 B7 +0,22 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,04 13B2 +0,59 +1,09 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 30,99 -0,B6 -0,B6 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,73 5,39 +0,27 -0,B3 TENARIS TERNA 1,01 14,3B -0,39 +1,34 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,1 0,10 +0,40 +0,37 UNICREDIT 7,4 1,B6 -0,20 +1,25 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 81,43 $ -0,29 IZBRANI BORZNI INDEKSI 7. oktobra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana B09,71 3.22B,75 +0,04 -0,3B TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.903,29 B49,60 -0,6B +0 15 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.450,69 612 35 +0,51 -0 15 DCICA 1 j, Druui dU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 247,B0 1453 95 +0,42 -0,4B Dir A, Jal ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.17B,45 +0,24 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.954,03 2.010,01 -0,12 +0 17 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.157,B0 1.205,32 6.276,25 -0,25 +0,63 +0,09 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.662,13 3.770,47 2.636,39 -0,34 +0,15 +0,49 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.145,7 2.7B6,BB 2.7B6,BB +0,23 +0,25 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.6B4,B1 3.166,65 22.BB4,32 2.655,65 20.315,32 -0,06 -0,73 +0,01 +1,72 -1,11 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 8. oktobra 2010 5 ŽARIŠČE Pozabljeni junaki Ivo Jevnikar_ Na letošnji mogočni proslavi v spomin na bazoviške junake je bil 12. septembra pred spomenikom na gmajni, verjetno zaradi opozorila v pismu, ki ga je objavil Primorski dnevnik nekaj dni prej, ob ustreljenih narodnjakih Ferdu Bidovcu, Franu Marušiču, Zvonimirju Milošu in Alojzu Valenčiču vsaj omenjen še Anton Gropajc. Ta družinski oče, kmet iz Drage pri Bazovici, si je zaradi vsega hudega, ki ga je doživel med preiskavo, v zaporu Regina Coeli v Rimu vzel življenje 16. junija 1930, torej pred samim I. tržaškim procesom. Upravičeno lahko velja za peto bazoviško žrtev. A takih žrtev je bilo še nekaj. Umrli so po zaporih in konfinacijah. Od najmlajšega, »črnega brata« Mirka Bre-zavščka iz Gornjega Cerovega, ki je zaradi policijskega mučenja umrl 21. januarja 1931, preko konfiniranca Viktorja Repulusa, ki je umrl 15. aprila 1931 na otoku Lipari, do manj znanih žrtev II. tržaškega procesa: Slavko Škamperle je med preiskavo umrl v koronejskih zaporih v Trstu 15. avgusta 1940, Edi Mle-kuž v koronejskih zaporih 7. februarja 1942, Adolf Uršič v umobolnici za kriminalce v Aversi, Andrej Čok med prestajanjem kazni v zaporu v San Gimi-gnanu 5. maja 1942, Jakob Semec med prestajanjem kazni aprila 1943 na Pia-nosi. Seznam gotovo ni popoln, in še za te žrtve, ki so sicer zabeležene v zgodovinskih knjigah in pričevanjih, ni lahko najti točne podatke. Več zapornikom se je zaradi mučenja zatemnil um. Teh junakov se malokdaj spominjamo, ali pa sploh ne, kot se premalo spominjamo tudi umora Lojzeta Bratu-ža, saj bi se spodobilo, da počastimo njegov spomin na vsako obletnico krute smrti. Pa tudi seznam tistih, ki so bili formalno obsojeni in usmrčeni, v našem zgodovinskem spominu ni popoln. Vsi vemo za istrskega Hrvata Vladimirja Gortana, za štiri ustreljene pri Bazovici po I. tržaškem procesu in za pet ustreljenih (Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič in Ivan Vad-nal) po II. tržaškem procesu na Opčinah. Zgodovinarka Milica Kacin Wo-hinz je v knjigi Primorski upor fašizmu 1920-1941 (Ljubljana 2008), katere soav-torka je Marta Verginella, jasno opozorila, da spada med žrtve predvojnega primorskega antifašizma tudi pet v Rimu obsojenih in 24. oktobra 1942 v tamkajšnji trdnjavi Forte Bravetta ustreljenih primorskih obveščevalcev iz Jabla-nice. To so bili Anton Gržina, Vincenc Hrvatin, Josip Rojc, Franc Vičič in Josip Žefrin. Med žrtve boja zoper raznarodovanje, fašizem in nacizem pred začetkom vojne v naših krajih pa sodijo še koroške in primorske žrtve nacistične represije zaradi atentatov na železniške proge v Italiji in nemškem rajhu leta 1940. Nanje je prvi podrobno opozoril zgodovinar Tone Ferenc v knjigi Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940 (Ljubljana 1977). Vrhovno sodišče nemškega rajha je 25. julija 1941 v Celovcu izreklo šest smrtnih kazni, 4. novembra 1941 pa so bili v Brandenburgu pri Berlinu obglavljeni Martin Čemernjak, Engelbert Glitzner, Anton Ivančič, Franc Ivančič, Franc Knez in Konrad Lipuš. Član njihove skupine Franc Melcher je 13. septembra 1943 umrl v bolnišnici v Celovcu. Pozneje so bili usmrčeni še trije sodelavci sabotažne skupine: Killian Schauss je bil obglavljen junija 1942 na Dunaju, Anton Tuder je izgubil življenje 27. avgusta 1942 v taborišču Gusen, Josef Leitner pa je bil usmrčen 2. junija 1943. Brez sodbe so nacisti ustrelili še tri vpletene v sabotažne akcije: Lavoslav Pla-nišček (rojen v Pevmi) in Nikolaj Lon-cner sta bila ustreljena v Dragi pri Begunjah 30. decembra 1941, Karel Širok (rojen v Šmartnem) pa 2. januarja 1942 ravno tam. O teh žrtvah imamo zdaj na voljo tudi obsežno delo, ki se naslanja na raziskave v arhivih različnih držav in je izšlo prejšnji mesec na Dunaju: Gegen das "Dritte Reich', Sabotage und transnationaler Widerstand in Österreich und Slowenien 1938-1940 (Proti Tretjemu rajhu, Sabotaža in odporništvo, ki je presegalo narodnostne razlike, v Avstriji in Sloveniji v letih 1938-1940). Napisal ga je na Dunaju živeči koroški zgodovinar in časnikar Peter Pirker (roj. 1970). Na koncu knjige grenko ugotavlja, da so njihova imena v Avstriji skoraj pozabljena. Koliko pa jih poznamo Slovenci? kulinarični kotiček Nekaj receptov s suhim paradižnikom Pogosto me na cesti ustavijo znanci in mi povedo svoje mnenje o receptih, ki jih objavljam. Včasih so mnenja pozitivna, včasih ne, včasih tudi destruktivno negativna. A tako je, vsak ima pravico do lastnega mnenja, o tem so me podučila dolga leta novinarstva in če sem zaradi odobravanja zadovoljen, se kritik ne bojim in jih sprejemam. Receptov pa je toliko in za vsako jed jih je na stotine, tako da si ne jemljem k srcu, če mi nekdo reče, da pri njem doma neko jed kuhajo po drugačnem receptu. Vesel sem tudi sugestij. Tako sem prejšnji teden srečal starega znanca, ki mi je sicer dejal, da mojih receptov še ni uporabil, na hitro pa mi je povedal, kako sam pripravlja pesto iz suhih paradižnikov. Ker se nama je obema mudilo, si recepta nisem mogel zapisati, na pamet pa se spominjam le, da je treba posušene paradižnike, razkoščičene črne oljke in oljčno olje zmiksati in s tem zabeliti testenine. Zelo verjetno sem kakšno sestavino spregledal, zato sem pa šel na splet in pogledal, kaj pravijo o rdečem pestu. Našel sem na stotine receptov, ki so vsi na videz bolj ali manj okusni. Med sledečimi si lahko izberete tistega, ki vam je najbolj všeč. Naj še povem, da je postopek pri vseh enak, saj je treba pri vseh enostavno zmiksati sestavine s paličnim mešalnikom ali v multipraktiku, da dobimo ne preveč gladko zmes, s katero lahko za- belimo testenine ali jo namažemo na opečene kruhove rezine. Po sicilskem receptu sodijo v rdeč pesto naslednje sestavine: suhi paradižniki, pinjole, slaniki, sveža bazilika, timijan, strok česna, oljčno olje, sol in oster feferon. Česen bi prej kazalo na hitro prepra-žiti na olju, dodati druge zmiksa-ne sestavine, pustiti, da česen prispeva svoj duh in ga nato odstraniti. Drugi recept, za katerega ne vem, od kod izvira, predlaga suhe paradižnike, oljčno olje, baziliko, česen, kapre, slanika, ostri feferon ter na kolobarje narezane črne in zelene oljke, ki jih gre pestu dodati na zadnje. Najenostavnejši recept, ki, kot kaže, prihaja iz Furlanije, pa predvideva samo suhe paradižnike, obilo česna, šopek bazilike, nastrgani sir montasio, oster feferon, oljčno olje. Paradižnike je treba pustiti nekaj ur v vodi z žlico kisa. Če nam tak pesto služi kot omaka za testenine, mu kaže dodati pol zajemalke vode, v kateri so se kuhale testenine, preden slednje zabelimo s pestom. Kot vidimo, je receptov na temo suhi paradižniki nešteto in vsak si lahko izbere tistega, ki mu bolj diši. Dober tek! Ivan Fischer SLOVENSKA ISTRA - V nedeljo bodo izbirali le župana dveh manjših obalnih občin V Izoli in Piranu bo najbrž odločal drugi krog Kandidirata tudi dosedanja župana - V Piranu devet, v Izoli pa osem županskih kandidatov - V Kopru zaradi zapletov z Ankaranom tokrat ne bo volitev V Slovenski Istri bodo v nedeljo izbirali le župana dveh manjših občin, Izole in Pirana. V obeh se za položaj poteguje sorazmerno veliko kandidatov, zato je pričakovati odločitev šele v drugem krogu volitev, v katerega naj bi se uvrstila oba sedanja župana. V Kopru bodo mandat sedanje oblasti najbrž podaljšali do pomladi. Piran V občini Piran bo 15.021 volivcev izbiralo med devetimi kandidati. Najmanj na preboj v drugi krog računa sedanji župan, zdravnik Tomaž Gantar, zaveznik koprskega župana. Podobno kot Popovič v Kopru je močno povečal občinski proračun in v času recesije tudi z zadolževanjem izpeljal številne drage naložbe, kot je prenova ceste skozi Portorož in izgradnja garažne hiše v Piranu. Socialni demokrati, ki so vodili Piran pred Gantarjevimi štirimi leti, so zaigrali karto, ki bi se utegnila pokazati za preveč populistično. Za župana predlagajo v Gani rojenega zdravnika Petra Bossmana. Ta je tudi predsednik občinskega odbora stranke, že prej je bil prepoznaven po svojih prizadevanjih v boju proti drogam, v kampanji organizira dobro obiskane pogovore z občani o konkretnih problemih, vendar je v kampanji kljub temu bolj od vsega prišla do izraza njegova barva kože, zaradi katere si je zaslužil nadimek Obama in ki še vedno ostaja edina značilnost, po kateri ga pozna veliko potencialnih volivcev. Liberalna demokracija Slovenije je podprla Franka Fičurja, ki je že bil župan Pirana med leti 1994 in 1998. Ta prepričuje javnost, da je bilo v Piranu veliko narejenega že pred sedanjim županom in da zdaj občino vodijo iz Kopra. Zdi se, da bo težko zbral dovolj glasov za uvrstitev v drugi krog, a to ni izključeno. Podobno velja za nepremičninskega posrednika Gašparja Gašparja Miši-ča, ki s svojo novoustanovljeno stranko Neodvisen.si vodi precej razkošno kampanjo s poudarkom na pripadnosti lokalni skupnosti in vsakdanjih temah, kot je prometna ureditev v starem mestnem jedru. To sicer velja v Piranu za eno osrednjih vprašanj. Na volilnem listku bodo lahko Pirančani obkrožili tudi številke pred imeni nepremičninske posrednice Stanislave Pre- V Piranu (zgoraj) in Izoli (spodaj) sta med kandidati tudi dosedanja župana mru-Lovšin iz Demokratične stranke upokojencev, profesorja s fakultete za pomorstvo Stojana Petelina iz Zveze za Primorsko, ravnatelja srednje pomorske šole Marijana Tončiča iz Slovenske demokratske stranke, pomočnice direktorja izolske bolnišnice Dragice Blatnik iz stranke Zares in frizerja Boštjana Vranješa na listi Stranke združene Istre. Uvrstitev katerega izmed te peterice v drugi krog pa bi bila presenetljiva. Izola Izola je z več vidikov posebnost. Pred štirimi leti je kardiokirurg Tomislav Klo-kočovnik, ki je takrat imel podporo Borisa Popoviča, v drugem krogu šele po ponovljenem štetju in s samo šestimi glasovi večine premagal dotedanjo županjo Bredo Pečan iz vrst SD. Po samo enem letu se je njegovo zavezništvo s koprskim županom skrhalo, ostal je brez večine v občinskem svetu in več kot pol leta je bilo delo na občini paralizirano. Občinski svet se je razpustil in sredi mandata so volivci izrekli široko podporo županovi listi Izola je naša. Župan je uspel polepšati osrednje mestne ulice, za kaj drugega pa mu je zmanjkalo časa. Kritiki pravijo, da tudi zato, ker ni žu-panoval poklicno, ampak je ves čas delal tudi kot zdravnik. Dodajajo tudi, da živi v piranski občini in večinoma dela v Ljubljani, zaradi česar pomanjkljivo pozna izolske razmere. Vsi protikandidati kritizirajo tudi de- lo občinske uprave, ki naj bi bila preobsežna in neučinkovita. Klokočovnik odgovarja, da vse to ni vplivalo na njegovo delo in poudarja, da je po skoraj dvajsetih letih uspel urediti razmerja med občino in upravljavci turističnega pristanišča, kar naj bi bistveno izboljšalo finančni položaj občine. O tem, ali je to dovolj, bo presojalo 13.291 volivcev, ki imajo na izbiro še sedem tekmecev. Vsi v en glas poudarjajo, da želijo reorganizirati upravo in ustvariti pogoje za preporod gospodarstva, potem, ko so se iz Izole v zadnjih letih izselili še zadnji industrijski obrati. Izboljšave in olepšave postavljajo v drugo vrsto. Pri SD bo Pečano-va tokrat prva na listi za občinski svet, za županski položaj pa je stranka podprla Igorja Kolenca, dolgoletnega direktorja koprske tovarne Alcan Tomos, ki se je sicer prijavil kot neodvisni kandidat s podpisi volivcev. Tudi on ne živi v Izoli ampak v okolici Kopra, in čeprav poudarja, da se je bil prisiljen preseliti, ker v Izoli ni bilo prostorskih pogojev za gradnjo hiše, bi to lahko bil v lo-kalpatriotskem okolju zanj velik minus. Kandidat LDS Davorin Adler je že vodil izolsko občino v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat v Sloveniji ni bilo županov, bil pa je predsednik izvršnega sveta. Stavi na dolgoletno menedžersko kariero, med katero je bil direktor podjetij tudi v Italiji in Srbiji, in ob koncu katere bi rad vodil še razvoj domačega kraja. Po razpoloženju Izolanov bi lahko napovedali, da se bo eden od zadnjih dveh omenjenih v drugem krogu pomeril s Klokočovnikom. Precej glasov pa bodo zagotovo zbrali tudi ostali. SDS kandidira avtoprevoznika in finančnega svetovalca Radivoja Nardina, ki je v zadnjih letih kot član nadzornega odbora občine glasno opozarjal na finančne nepravilnosti. DeSUS predlaga direktorja hotela Branka Simonoviča, ki je v občinski politiki dejaven že več kot dvajset let. Kot kandidat stranke Zares bo nastopil turistični delavec Srečko Gombač, za lokalno stranko Oljka gradbeni inženir Vojko Ludvik, na listi novoustanovljene stranke Istra-Istria pa lastnik gostilne z enakim imenom Egidio Krajcar. Največje presenečenje ob vložitvi kandidatur je bilo to, da si Popovičeva stran- ka Slovenija je naša tokrat ne bo prizadevala prepričati izolskih volivcev. Koper V mestni občini Koper, kjer živi 42.749 volilnih upravičencev, volitev ne bo. Vzrok je zaplet pri ustanavljanju občine Ankaran. Novembra lani se je 56 odstotkov od tamkajšnjih 1.724 volivcev na posvetovalnem referendumu izreklo za izločitev iz koprske občine. Državni zbor je marca letos sprejel zakon o ustanovitvi nove občine, vendar je Državni svet zatem izglasoval odložilni veto, zaradi katerega so morali poslanci o Ankaranu odločati še enkrat. V enem mesecu se je mnenje parlamentarne večine spremenilo. Mestna občina Koper, za katero je ustavno sodišče že leta 1994razsodilo, da je neustavna, ker poleg mesta obsega preveč podeželja, je tako ostala enotna. Pobudniki odcepitve Ankarana so nato zahtevali oceno ustavnosti Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Ustavno sodišče o zadevi še ni odločilo, v začetku septembra pa je sprejelo zahtevo tožnikov, da do dokončne odločitve preloži volitve v organe mestne občine Koper. Takrat so se sicer priprave na volitve že začele. Župan Boris Po-povič je nameraval prepričati volivce, da ga izvolijo še za tretji mandat. Po njegovih navodilih v teh tednih z veliko vnemo olepšu-jejo koprske ulice, za petek pred volitvami je bila predvidena tudi otvoritev prenovljenega nogometnega stadiona, ki so jo nato preložili. Pred desetimi dnevi je sicer prvostopenjsko sodišče obsodilo Popoviča na leto in deset mesecev pogojne zaporne kazni zaradi davčne utaje in povezanih dejanj, vendar mu to verjetno ne bi vzelo veliko glasov njegovih privržencev. Tako imenovana levo-sredinska opozicija - SD, LDS, Zares in Oljka - je z izbiro svojega županskega kandidata močno začudila svoje volivce. Izbrala je odvetnika Janeza Starmana, sina Danijela Starmana, ki je bil dve desetletji najbolj izpostavljena figura koprske desnice. Glede na okoliščine je verjetno, da je s preložitvijo največ izgubil Popovič, ki tudi ne napoveduje več, da bo s svojo stranko Slovenija je naša osvojil celotno Slovensko Istro. Nad Izolo je namreč obupal. Bojan Kralj 6 Četrtek, 7. oktobra 2010 ITALIJA / RIM - Kitajski premier Wen Jiabao na obisku ob 40-letnici diplomatskih odnosov Italija in Kitajska želita podvojiti trgovinsko menjavo Dogovori za 2,25 milijarde evrov - Wen odprl Kitajsko kulturno leto RIM - Ob obisku kitajskega premiera Wen Jiabaa v Rimu so včeraj kitajska in italijanska podjetja podpisala za 2,25 milijarde evrov dogovorov. Wen in italijanski premier Silvio Berlusconi pa sta povedala, da si bosta državi prizadevali trgovinsko menjavo s sedanjih 35 milijard evrov v petih letih podvojiti na 72 milijard. Wen je ob tem poudaril, da je kakih 6000 projektov italijanskih vlaganj na Kitajskem v višini pet milijard ameriških dolarjev premalo. Berlusconi, ki je ocenil, da bo Kitajska glede na ritem rasti kmalu postala prvo gospodarstvo v svetu, je izpostavil, da ostaja Kitajska za italijanska podjetja velika priložnost. Berlusconi je ob tem pozdravil zagotovila Wena, da bodo tuja podjetja, ki želijo vlagati na Kitajsko, enako obravnavana kot domača kar zadeva davke in birokratske postopke. Kot še posebej pomembno pa je izpostavil to, da bodo tuja podjetja enakopravna pri javnih razpisih. Wen pa je izpostavil, da so za razvoj Kitajske ključnega pomena tuja vlaganja in razvoj tehnologije. Ob obisku Wena so kitajska in italijanska podjetja, kot rečeno, podpisala za 2,25 milijarde evrov dogovorov. Med njimi je najbolj pomemben dogovor med Kitajsko razvojno banko in Globalnim skladom za sončno energijo o gradnji elektrarne na sončno energijo na jugu Italije v višini 800 milijonov evrov. Podjetja so sklenila tudi dogovor o razvoju širokopasovnega interneta v Italiji in o projektu razsolje-vanja morske vode, kaže dokument Confindustrie. Državi naj bi sklenili okoli deset trgovinskih dogovorov in sedem medvladnih. Wen je v Rim prispel v sredo zvečer iz Bruslja, kjer se je udeležil azijsko-evropskega vrha in vrha EU-Kitajska. V Italijo je sicer prišel ob 40-letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama, pa tudi zato, da bi odprl Kitajsko kulturno leto v Italiji. Včeraj dopoldne se je sešel z italijanskim predsednikom Gior-giom Napolitanom, nato pa s premierom Berlusconijem, s katerim bo preživel večji del dneva. Wen se je srečal tudi s predstavniki kitajske skupnosti v Italiji ter s predsednikoma senata Renatom Schi-fanijem in poslanske zbornice Gian-francom Finijem, preden je zvečer odpotoval v Turčijo, ki je zadnja postaja njegove evropske turneje. Premierja Wen Jiabao in Silvio Berlusconi med tiskovno konferenco ANSA DAVČNI FEDERALIZEM Vlada pospešila sprejem reforme RIM - Vlada je včeraj odobrila zakonodajni odlok o davčnem federalizmu. Ukrep dodeluje deželam in pokrajinam nove pristojnosti pri terjanju davkov, poleg tega pa določa standardne stroške v zdravstvu. Odlok bosta zdaj obravnavala konferenca država-de-žele in parlament, nakar ga bo vlada dokončno potrdila. To se bo predvidoma zgodilo marca prihodnjega leta. Na osnovi novih določil bodo v letih 2012-15 dežele smele dvigniti svoj dodatni davek na dohodke fizičnih oseb (Irpef) do 3 odstotkov, a pod pogojem, da bo država za prav toliko znižala svojo kvoto. Poleg tega bodo dežele smele dvigati davek na gospodarske dejavnosti (Irap) le, če ne bodo navijale davka Irpef. Del priliva davka na dodano vrednost (Iva) bodo koristile dežele, a kolikšen bo njihov delež, bo vlada določila naknadno. Ta sredstva se bodo stekala v deželni solidarnostni sklad, s katerim bodo krili stroške na področju zdravstva, šolstva, socialnega skrbstva in krajevnih javnih prevozov. Dežele bodo tudi upravljale posebne sklade za pokrajine in občine. Odlok nadalje določa, da bodo standardne stroške v zdravstvu določili na osnovi stroškov, ki jih bodo imele tri dežele z zdravimi bilancami. Standardni stroški bodo v zdravstvu začeli veljati od leta 2013. Gospodarski minister Giulio Tremonti je na tiskovni konferenci po seji vlade poudaril, da je s tem opravljen odločilen korak pri uvajanju davčnega federalizma. Predsednik konference dežel Vasco Errani pa je obžaloval, da je vlada odobrila odlok, ne da bi zaključila začetih posvetovanj z deželami. ČRNA KRONIKA - Sestrična Sabrina: »Moj oče mora plačati « Petnajstletno Sarah Scazzi je ubil stric Michele Misseri, ki jo je spolno nadlegoval TARANTO - Petnajstletno Sarah Scazzi iz Avetrane v Apuliji je ubil stric, 54-letni kmet Michele Misseri, doma iz istega kraja. Za dekletom se je bila izgubila vsaka sled 26. avgusta, ko se je po kosilu odpravila z doma, da bi se šla kopat skupaj s sestrično Sabrino. Kmalu zatem se je začela iskalna akcija, v kateri je bila prek sredstev javnega obveščanja soudeležena tako rekoč vsa Italija. V noči na včeraj pa je prišla na dan tragična resnica, ki je pretresla italijansko javnost. Po večurnem zasliševanju na postaji karabinjerjev v Tarantu je Misseri v sredo zvečer priznal svojo krivdo. Povedal je, da je nečakinjo ubil 26. avgusta okrog 15. ure v domači garaži. Zadavil jo je z vrvico okrog vratu ter jo nato posilil. V prtljažniku svojega avtomobila jo je odpeljal na družinsko posest med Avetrano in San Pancraziom Salentinom, jo slekel ter truplo vrgel vodnjak z ozkim grlom. Sam Misseri je pomagal odkriti truplo. Karabinjerje je pospremil do vodnjaka, kjer so naposled našli posmrtne ostanke nesrečnega dekleta včeraj okrog 2. ure po polnoči. Zaradi ozkega grla so jih iz vodnjaka potegnili šele devet ur pozneje ter odpeljali v mrtvašnico v Taranto, kjer bodo izvedli obdukcijo. A zakaj se je Misseri tako hudo spozabil? Preiskovalci so ugotovili, da se je bolestno zagledal v svojo nečakinjo in jo začel spolno nadlegovati. To že nekaj časa pred tragičnim epilogom. Kaže, da so za to bolj ali manj jasno vedeli nekateri družinski člani Misserijevih, vključno morilčeva hčerka Sabrina, h kateri je bila Sarah 26. avgusta namenjena. To naj bi ji razkrila Sarah dan pred svojo smrtjo. Mis-seri se je odločil, da jo ubije, najbrž prav zato, da bi jo utišal. Končno razkritje je pretreslo tudi Misserijevo družino, še zlasti Sabrino. »Moj oče mora plačati za to, kar je naredil,« je včeraj dejala novinarjem. Zanimivo je, da je sam Misseri pritegnil pozornost preiskovalcev nase, ko jim je pred tednom dni izročil mobilnik svoje žrtve, češ da ga je našel na pogorišču svoje posesti. Preiskovalci so kmalu posumili, da ima nekaj za bregom. Vodnjak, v katerega je Michele Misseri vrgel truplo Sarah Scazzi (desno zgoraj) POLITIKA IN MEDIJI - Preiskava Na Il Giornale pripravljali dosje proti Marcegaglievi? MILAN, NEAPELJ - So na dnevniku I II Giornale pripravljali dosje proti predsednici zveze industrialcev Confindustria Emmi Marcegaglia? To je sum neapeljskega tožilstva, la je odredilo preiskavo, v katero sta vpletena odgovorni urednik dnevnika Alessandro Sallusti in njegov namestnik Nicola Porro, katerih stanovanja so, tako kot tudi uredništvo Emma dnevnika, včeraj preiskali karabinjerji. Marcegaglia Preiskava je stekla, potem ko so neapeljski tožilci v okviru neke druge preiska- ANSA ve prestregli telefonske pogovore med Porrom in tiskovnim predstavnikom Marce- vodstvo dnevnika pa je napovedalo tožbo gaglieve Rinaldom Arpisello, kjer je Porro proti neapeljskemu glavnemu tožilcu Gian-napovedal, da bodo začeli pisati o poslih domenicu Leporeju. družine Marcegaglia in težili predsednici Zaskrbljenost zaradi preiskave na se-Confindustrie. Slednja je, kot je sama po- dežu dnevnika je izrazil novinarski sindikat vedala preiskovalcem, te pogovore razumela Fnsi, medtem ko iz desne sredine prihaja-kot grožnjo in se takoj postavila v stik s pred- jo napadi na neapeljsko sodstvo. Na te je od-sednikom Berlusconijeve družbe Mediaset govorila urednica dnevnika Il Secolo d'Ita-Fedelejem Confalonierijem. lia in privrženka predsednika poslanske Sallusti in Porro sta, skupaj z bivšim zbornice Gianfranca Finija Flavia Perina, po urednikom Vittoriom Feltrijem, na tiskovni besedah katere je to, za kar se ga danes su-konferenci zanikala vse obtožbe in dejala, da mi, Il Giornale v preteklosti že naredil na raje šlo le za šalo ter da sta doživela »nasilje, čun Finija in bivšega urednika katoliškega katerega niso deležni niti navadni zločinci«, dnevnika LAvvenire Dina Boffa. Emma Marcegaglia ANSA vodstvo dnevnika pa je napovedalo tožbo proti neapeljskemu glavnemu tožilcu Gian-domenicu Leporeju. Zaskrbljenost zaradi preiskave na sedežu dnevnika je izrazil novinarski sindikat Fnsi, medtem ko iz desne sredine prihajajo napadi na neapeljsko sodstvo. Na te je odgovorila urednica dnevnika Il Secolo d'Ita-lia in privrženka predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija Flavia Perina, po besedah katere je to, za kar se ga danes sumi, Il Giornale v preteklosti že naredil na račun Finija in bivšega urednika katoliškega dnevnika L'Avvenire Dina Boffa. Predsednik Napolitano: Parlament naj se resno loti protikriznih ukrepov PORTO - Predsednik Republike Giorgio Napolitano, ki se v portugalskem mestu Porto udeležuje simpozija o tehnološki inovativnosti, je včeraj izrazil upanje, da bo rimski parlament začel jasno soočanje o tako imenovanih protikriznih ukrepih vlade. Prepričan je tudi, da mora država podpirati raziskovanje in inovacijo, ki lahko edini pomagata industriji, da preživi. S podobnimi izzivi se soočajo tudi ostale evropske države. Medtem pa je včeraj evro veljal 1,4011 dolarja, kar je najvišja vrednost v zadnjih osmih mesecih. Gianfranco Fini v oddaji Annozero: Konflikt interesov star in hud problem RIM - V sinočnji oddaji Annozero, ki jo na drugi mreži Rai vodi Michele Santoro, so predvajali tudi intervju s predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem. Med drugim je poudaril, da je konflikt interesov star in hud problem, ki ga tudi levica ni znala rešiti. Zaželel je, da bi politične stranke ne vplivale več na delovanje javne radiotelevizije. »Čas je, da Rai privatiziramo,« je dejal. RIM - Prišel je tudi prvi jesenski dijaški protest. Po vsej Italiji bodo danes dijaki in študentje stopili na ulice, da bi protestirali proti reformi ministrice Gelmini. Pridružili naj bi se jim tudi učitelji, profesorji in raziskovalci. Osrednji sprevod se bo zaključil pred rimskim ministrstvom za šolstvo. Celodnevno stavko so napovedali tudi šolski sindikati, zaradi česar naj bi bil reden potek pouka vprašljiv. RIM - Za 50.000 € Najmanjše stanovanje na svetu RIM - Pet kvadratnih metrov veliko stanovanje nekdanjega rimskega vratarja bodo prodali za 50 tisoč evrov. Nepremičnina, ki jo opisujejo kot najmanjše stanovanje na svetu, leži v srcu italijanske prestolnice. Stanovanje, dovolj veliko za eno posteljo, je postalo najdražja nepremičnina na svetu. Lastnika so s klici že zasuli zainteresirani. Lokacija nepremičnine je namreč vredna vsakega centa - je zraven trga Piazza di Sant' Ignazio in v bližini renesančne cerkve. Časopisi so poročali, da je stanovanje za odtenek večje od šotora, eden izmed njih pa je zapisal: »Ljudje v Rimu zdaj živijo kot podgane.« V stanovanju je kopalnica s tušem, umivalnikom in straniščem, lestev, ki vodi do dvignjenega ležišča, in eno okno, ki pa ga je mogoče odpreti le, če splezate čez posteljo. Stanovanje je tik za Palačo Grazioli, rimsko rezidenco Silvija Berlusconija. Petek, 8. oktobra 2010 ~J Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ŠOLSTVO IN UNIVERZA - Nasprotovanje sindikata Flc Cgil vladni politiki na tem področju Danes enourna stavka osebja ter protest dijakov in študentov Povorka bo krenila z Goldonijevega trga - Na nekaterih fakultetah ves teden brez dejavnosti Svet šolstva in univerze je zaradi nasprotovanja vladni politiki na področju šolstva in univerze na bojni nogi tudi na Tržaškem: potem ko je v sredo v zborni dvorani Univerze v Trstu potekalo veliko zborovanje, na katerem so izglasovali dokument, ki izraža popolno nasprotovanje reformi univerzitetnega sistema, je sindikat delavcev znanja Flc Cgil za danes oklical enourno stavko v vseh znanstvenih in izobraževalnih ustanovah, šolah, univerzah, konservatorijih, napovedujejo pa se tudi protestne manifestacije višješolcev in univerzitetnih študentov, na nekaterih fakultetah pa že ves teden ni bilo predavanj. Stavka delavcev znanja Sindikat Flc Cgil je po vsej državi za danes oklical enourno stavko proti politiki italijanske vlade na področju šolstva, univerze in znanstvenega raziskovanja. Sindikat še posebej opozarja na sklep o zamrznitvi plač, pogodb in napredovanj, dalje na krčenje števila delovnih mest, odpuščanje prekernih uslužbencev, odvzemanje sredstev izobraževalnemu sistemu, reformo šole in univerze izključno v luči varčevanja z denarjem, ukinitev raziskovalnih ustanov, zvišanje upokojitvene starosti ter na to, da se krčijo storitve in da bo manj izobraževanja in usposabljanja za vse. Za učno in neučno osebje šol in umetnostnih oz. glasbenih zavodov ter za univerzitetne docente, lektorje in raziskovalce je stavka predvidena praviloma za prvo uro pouka oz. dejavnosti, v slučaju, da pouk poteka tudi v popoldanskih urah, pa se lahko namesto prvo stavka zadnjo uro. Tudi dijaki protestirajo Vendar ne vre samo med šolskimi oz. univerzitetnimi delavci, ampak tudi med dijaki in študenti. V okviru vsedržavnega protesta, ki ga je oklicalo Združenje študentov, bo manifestacija tudi v Trstu, kjer se bodo udeleženci zbrali ob 8.30 na Goldonijevem trgu, od koder bo krenila povorka po mestnih ulicah. Šolska reforma sestoji le v krčenju števila pripadnikov neučnega osebja, prekernih uslužbencev ter učnih in laboratorijskih ur, meni Združenje študentov, kjer opozarjajo tudi na nezadostna sredstva za gradnjo oz. vzdrževanje šolskih stavb ter na delovno prakso dijakov, ki bi morala slednje usposabljati in mu nuditi izkušnjo sveta de- Na nekaterih fakultetah tržaške univerze so v tem tednu dejavnosti zamrle KROMA la, kar pa gotovo ne sestoji v serviranju kave in fotokopiranju. Na nekaterih fakultetah prekinitev dejavnosti Demonstrirali bodo tudi univerzitetni študentje, potem ko so na sredinem velikem zborovanju v zborni dvorani tržaškega vseučilišča predstavniki vseh komponent slednjega sprejeli dokument, v katerem izražajo popolno nasprotovanje vladni reformi univerzitetnega sistema. Na nekaterih fakultetah so tudi ves teden zamrle dejavnosti: tako je bilo npr. na medicinski fakulteti, kjer so začetek predavanj preložili na ponedeljek, in na fakulteti za matematične, fizikalne in naravoslovne vede, kjer študentje opozarjajo predvsem na težaven položaj raziskovalcev, katerih dejavnost je tako iz ekonomskega kot moralnega vidika premalo cenjena, zmanjšuje pa se jim tudi upanje v napredovanje. Zaradi tega so raziskovalci preklicali svojo razpoložljivost za poučevanje, kar utegne hudo prizadeti didaktično ponudbo (postavlja se npr. vprašanje, ali bo mogoče sploh izpeljati triletni študij fizike. Problem predstavlja tudi krčenje sredstev v okviru finančnega zakona, kjer univerza utegne prejeti kar devet odstotkov manj denarnih sredstev kot lani. APrimorski ~ dnevnik Občina Dolina: danes brez šolskega avtobusa Občina Dolina obvešča, da bo zaradi napovedane stavke, ki so jo za danes proglasili šolski sindikati, služba šolskega avtobusa zaradi očitnih problemov varnosti in nadzora mladoletnih dijakov ob njihovem prevozu v šolo prekinjena za ves dan. Ukradena motorna kolesa V garaži stanovanjskih hiš podjetja za ljudske gradnje ATER pri Sv. Soboti se je nakopičilo motornih koles, ki so bili na prvi pogled zapuščeni. Tržaški mestni redarji so si pred dnevi ogledali garažo in opazili, da so na nekaterih motornih kolesih jasni znaki tatvine. Ugotovili so, da so bili parilia leonardo, gilera runner, piag-gio zip in piaggio skipper ukradeni. Vsa štiri vozila so v pričakovanju lastnikov odpeljali v neko skladišče, zaradi tatvin pa so vložili prijavo proti neznanim osebam. Trčenje pred postajo Na Trgu Liberta, pri hišni številki 8, sta se včeraj okrog 10.40 zaletela avtomobil bmw in motorno kolo piaggio beverly. Voznik slednjega, 53-letni A. D., se je nekoliko poškodoval, zaradi česar ga je re-šilec odpeljal v katinarsko bolnišnico. S prometom na območju železniške postaje in z vzroki nesreče so se ukvarjali mestni redarji. DOLINA - Na kongresu krajevne sekcije Demokratske stranke Coretti dalje koordinator Med glavnimi točkami varstvo okolja, srenjska lastnina, občinska toponomastika in šolstvo - Stoodstotno za Cosolinija Pokrajinski svetnik Emilio Coretti (na sliki KROMA) bo še naprej koordinator dolinskega krožka Demokratske stranke. Coretti je bil ponovno izvoljen na to mesto na kongresu krajevnega krožka DS, ki je potekal 28. septembra v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Po predstavitvi političnega programa Roberta Cosolinija, ki je kot znano edini kandidat za pokrajinskega tajnika DS za Trst, je Coretti predstavil kandidate svoje in edine liste in nato poglobljeno razčlenil trenutno problematiko dolinskega teritorija. Pri utemeljitvi svojega programa je poudaril predvsem aktivno varstvo in kakovost okolja, boj proti onesnaževanju, uvedbo občinske toponoma-stike, rešitev vprašanja srenjske lastnine, potrebo po strokovnem in tehni- čnem pristopu pri reševanju prometa in parkirišč v vaseh Občine Dolina ter podporo krajevnim šolam v zvezi s celodnevnim poukom, šolskim avtobusom in menzo. Pri vprašanju krčenja števila šolskih sodelavcev v tekočem šolskem letu je dolinski krožek DS s posredovanjem občinske svetnice Rossane Petaros pri deželni šolski ravnateljici Danieli Beltrame veliko pripomogel k temu, da je tudi na Osnovni šoli Frana Venturinija v Boljuncu končno stekel celodnevni pouk. Ob visoki udeležbi je na kongresu Cosolini prejel stoodstotno podporo, Coretti pa je bil z 96 odstotki glasov ponovno izvoljen za koordinatorja dolinskega krožka DS. V novo vodstvo krožka pa so bili izvoljeni podžupan in odbornik Antonio Gher-sinich, občinska odbornica Alenka Vazzi, pokrajinski svetnik Sandy Klun in občinski svetniki Anna Blasevich, Igor Cavarra in Rossana Petaros, poleg njih pa še Michele Di Donato, Dajana Kočevar, Suzana Kukman, Erik Kuret, Igor Tul, Lucio Ulian in Sergio Velicogna. SSO - Izvršni odbor krovne organizacije se je srečal s škofovim vikarjem Antonom Bedenčičem Pozitiven odnos do Slovencev v tržaški škofiji Z novim nadškofom Crepaldijem se ta odnos nadaljuje in utrjuje - Urediti pravni status župnijskih domov - Dokument o razvojnih smernicah SSO naletel na odobravanje Z novim nadškofom msgr. Giampaolom Crepaldijem se v tržaški škofiji nadaljuje in utrjuje pozitiven odnos do slovenskih vernikov, pomembno vprašanje pa predstavlja tudi ureditev pravnega statusa številnih župnijskih domov. To izhaja iz zadnje seje izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij, ki je potekala v sredo v Trstu in katere uvodni del je bil posvečen položaju slovenskih župnij v tržaški škofiji. V ta namen se je seje na povabilo predsednika SSO Draga Štoke udeležil novi škofov vikar za tržaške Slovence Anton Bedenčič, ki je predstavil novosti, ki jih uvaja nadškof Crepaldi. Pri tem je podčrtal, da se z njim nadaljuje in utrjuje pozitivni odnos do slovenskih vernikov, kar je opaziti tudi v odnosih v škofijskih uradih in pri vključevanju slovenskih predstavnikov v razne pastoralne in druge komisije, ki delujejo v sklopu škofije. Spodbudno je tudi, da se v tržaškem bogoslovju spodbuja učenje slovenskega jezika. Kot piše v sporočilu SSO, je Bedenčič nato orisal stanje slovenskih župnij na Tržaškem, ki jih je štirinajst in vse razpolagajo s svojim župnijskim upraviteljem. Seveda pa to ni idealna situacija, saj se čuti pomanjkanje novih duhovnih poklicev. Govor je bil tudi o slovenskih župnijskih domovih, ki jih je precej in predstavljajo pomembno imovino. Izvršni odbor SSO in vikar Bedenčič se strinja- ta, da je prav zaradi te pomembnosti nadvse potrebno urediti njihov pravni status, tako da bi ostali tudi v prihodnje zvesti namenu, za katerega so bili zgrajeni in za katerega so verniki namenili številna sredstva in darove. V ta namen je bila pri SSO ustanovljena in deluje posebna notranja komisija, ki je v nekaj mesecih podrobno analizirala stanje župnijskih domov in tudi nakazala nekatere rešitve. Pri tem je bilo po- Na Tržaškem je štirinajst slovenskih župnij (na arhivskem posnetku cerkev na Repentabru) KROMA udarjeno dobro medsebojno sodelovanje s slovenskimi duhovniki, ki so, tako SSO, še vedno trden temelj za slovensko narodno skupnost na Tržaškem. V nadaljevanju seje je predsednik Štoka seznanil ostale odbornike s predstavitvijo dokumenta SSO o razvojnih smernicah. Dokument je bil poslan glavnim ustanovam v Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini, ki imajo pristojnosti za slovensko narodno skup- nost v Italiji. Prav tako je bil dokument osebno izročen ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanu Žekšu, novemu slovenskemu veleposlaniku v Rimu Iztoku Mirošiču ter vodilnim političnim predstavnikom italijanske in deželne vlade. Štoka, piše v sporočilu, je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je dokument naletel na odobravanje, kar kaže, da je bilo večmesečno pripravljalno delo opravljeno kakovostno in v dolgoletni razvojni perspektivi družbene organiziranosti Slovencev v Italiji. V zaključku je Štoka seznanil izvršni odbor s potekom zasedanja državnozborske komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ji predseduje poslanec Mirko Petek. SSO pozitivno ocenjuje nadaljevanje obravnavanja teme o predstavništvu Slovencev v zamejstvu in po svetu v Državnem zboru Republike Slovenije. Prav gotovo je potrebno upoštevati številne vidike, ki so prisotni v raznih državah, kjer Slovenci živijo in seveda dejstvo, da mora to prispevati k utrjevanju narodne skupnosti. Gotovo pa je, da bi prisotnost dveh poslancev, ki bi Slovence v zamejstvu in po svetu zastopala v Državnem zboru, pomenila kakovosten korak pri utemeljevanju skupnega slovenskega narodnega prostora in priznanje za doprinos, ki so ga Slovenci zunaj meja Republike Slovenije prispevali za utemeljitev slovenske države, piše v sporočilu SSO. 8 Četrtek, 7. oktobra 2010 TRST / OBČINA MILJE - Slovenska prisotnost Občina namešča nove dvojezične krajevne table Predstavništvo Slovencev miljske občine je pred časom posredovalo seznam zaselkov Vidno dvojezični Korošci Prebivalci miljske občine so lahko v preteklih dneh zasledili na lokalnih cestah nove dvojezične krajevne table, ki jih jih je dala postaviti miljska občinska uprava. Trenutno ne gre za vse zaselke v občini, ampak le za nekaj vasi, med temi Čampore, Vinjan, Beloglav in Korošci. V ostalih zaselkih, kjer je zajamčena zgodovinska prisotnost slovenskega prebivalstva , pa table še postavljajo. Table so sicer nekoliko manjšega formata od tistih, ki smo jih navajeni po ostalih občinah pokrajine, pomembno pa je poudariti, da sta na njih navedena tako slovenski naziv zaselka, pred katerim se nahajajo, kot tudi naziv občine v dveh jezikih. Gre nedvomno za zelo pomemben in odločen korak miljske občinske uprave v smeri odprtosti in medsebojnega spoštovanja. Slovenci v Miljah so namreč občinsko upravo dolgo časa opozarjali, naj uveljavi vidno dvojezično toponomastiko na podlagi zakona 38/2001 (zaščitni zakon), v katerega je vključena tudi občina Milje. Predstavništvo Slovencev je pred časom posredovalo upravi seznam zaselkov, v katerih je prosilo, naj se uveljavijo dvojezični napisi, kar je občinska uprava upoštevala. (mlis) NABREZINA Forčič: Spomenik padlim je treba popraviti Občinski svetnik devinsko-nabrežinske občine Edvin Forčič nam je posredoval sporočilo o svojem posegu na zadnjem sestanku občinskega sveta. Takrat je namreč župana Giorgia Reta opozoril, da bi bilo treba nabre-žinski spomenik, ki je posvečen padlim borcem in ostalim žrtvam nacizma in nacifašizma iz devinsko-nabrežinske občine vsaj malo popraviti in počistiti. Temeljitega čistilnega posega bi bila v prvi vrsti potrebna plošča, na kateri so vklesana imena, saj so nekatera danes komajda čitljiva. Seveda pa bi veljalo počistiti tudi kamniti tlak in urediti zeleno površino okrog spomenika. Forčič si priporoča, da bi bila ta prepotrebna dela opravljena še pred prvim novembrom, ko bodo občinski upravitelji k spomeniku položili venec in se tako poklonili spominu vseh žrtev iz prve in druge svetovne vojne. VELIKI TRG - Ob robu Barcolane Krožek Miani protestiral proti onesnaževanju mesta Krožek Ercole Miani je včeraj popoldne v sodelovanju z združenji Servola respira (Škedenj diha), Tvoje Milje in Odbori mestnih četrti priredil demonstracijo na Velikem trgu. Pobude se je udeležilo 30 do 40 ljudi, vodja krožka Miani Maurizio Fo-gar pa je z govorom pritegnil pozornost občanov in turistov, ki so se tam mudili zaradi Barcolane. Prireditelji so delili letake, v rokah so imeli tudi pismo, s katerim zahtevajo od tržaškega župana in prefekta, naj poskrbita za nepristranske analize o zdravju in kakovosti zraka v Škednju in okolici. Pokazali so tudi fotografije o posledicah izpustov železarne, s prekritim soncem in sajastimi balkoni. Na nabrežju so nato raztegnili transparente. »Dobrodošli v onesnaženo mesto z najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi tumorjev in bolezni na dihalih v Italiji« je bil začetek besedila na letaku, ki ga je z značilnimi barvitimi izrazi prebral in komentiral Fogar. Kot običajno se je znesel nad županom Di-piazzo, za katerega naj bi bili Tržačani »kreteni«, pa tudi nad predsednikom tržaške Confindustrie Ser-giom Razetom, ki naj bi v šestih mesecih popolnoma spremenil svoje mnenje o načrtu plinskega terminala. Podčrtal je tudi, da je italijanska vlada 13. avgusta z vladnim odlokom za 18 mesecev ukinila zakonski prag enega nanograma benzopirena v zraku, in sicer samo v Tarantu (kjer je jeklarna Ilva) in Trstu (za škedenjsko železarno). »To je darilo za skupino Riva in Alekseja Mordašova,« je zatrdil Fogar. (af) Danes v Trnovci S cvetjem v jesen S cvetjem v jesen - ustvarjalno v vsaki dobi, je geslo skupinske razstave, ki jo bodo na pobudo Krožka Krut danes ob 17. uri odprli v Umetnostnem in kulturnem centru Škerk v Trnovci. Razstava bo na ogled samo še v soboto in nedeljo, med 15. in 20. uro. Skoraj štirideset razstavljavcev, ljubiteljskih ustvarjalcev, bo predstavilo svoja dela z različnih umetniških področij. Gre za slike, ročna dela, literarne zapise, ki dokazujejo, da se lahko v vsaki življenjski dobi tudi zrelejši posameznik izraža ustvarjalno in s tem ojači kakovost svojega življenja na vseh ravneh. Priložnostno misel bo na današnjem odprtju podal umetnik De-ziderij Švara, zapela pa bo moška vokalna skupina Lipa. Razstava je del projekta, ki ga financira Dežela FJK in sovpada z desetletnico prireditve Starosta Mali princ, ki jo Krut prireja s sorodnimi organizacijami iz Slovenije. Spada pa tudi v sklop pobud Argento vivo, ki jih starostnikom posveča Pokrajina Trst. Koncert akademskega zbora ruske državne TV Na županstvu so včeraj predstavili srečanje 500 industrijalcev in menedžerjev iz vsega sveta (od ponedeljka do srede) Danieli In-novaction Meeting 2010, ki ga prireja podjetje Danieli iz Buttria. Ob tej priložnosti bo v ponedeljek ob 18.30 v srbsko-pravoslavni cerkvi sv.Spiridona nastopil veliki, 60-članski akademski zbor ruske državne televizije iz Moskve, ki ga vodi Lev Kontorovič. Pevci bodo postregli s spletom ruskih skladb in spevov pravoslavne liturgije. Vstop bo prost. Dvojni poskus samomora Trst je bil ponovno prizorišče žalostnemu dogodku, ko se je oseba odločila, da naredi konec svojemu življenju. Zgodilo se je okoli 15. ure na Drevoredu Raffaello Sanzio pri Sv. Ivanu, kjer reševalcem, gasilcem in policiji, ki so tudi vdrli v stanovanje, ni uspelo preprečiti ženski, da bi se s petega nadstropja stanovanjske hiše pognala v smrt. Bolj uspešne pa so sile javnega reda bile na Trgu As-canio med Sv. Justom in Sv. Vidom, kjer so okoli 17. ure preprečile drugi osebi, da bi naredila samomor. SINDIKATI - Srečanje na pobudo Stranke italijanskih komunistov Proti vsakemu omejevanju delavskih pravic Predstavnika sindikata kovinarjev FIOM Stefano Borini in Silvia Di Fonzo o trenutnem položaju ter o primeru tržaškega sinhrotrona, »predhodnika Pomigliana« Stefano Borini, Silvia Di Fonzo in Stojan Spetič KROMA Stranka italijanskih komunistov je v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan priredila srečanje z naslovom Gospodarji igrajo na domino, na katerem sta predstavnika sindikata kovinarjev FIOM-CGIL Stefano Borini in Silvia Di Fonzo govorila o položaju delavcev po dogovoru v Fiatovi tovarni v Pomiglianu ter ločenih pogajanjih med zvezo delodajalcev Fe-dermeccanico in sindikatoma FIM-CISL ter UILM. Srečanje je uvedel Stojan Spetič, ki je razložil, da je domino prispodoba za proces, ki se je začel v Pomiglianu in se nadaljuje drugod po polotoku. Omenil je, da marsikoga, na primer številne mlade, ne zanimajo težave drugih delavcev, »tvegajo pa, da jih bo plaz zasul, ne da bi se tega zavedali«. Spopad med gospodarji in delavci zaostrujeta tudi »režimska sindikata« CISL in UIL, je menil Spetič. Tržaški pokrajinski tajnik FIOM Stefano Borini je poudaril, da je dogovor, ki so ga 29. septembra podpisali Federmeccanica, FIM in UILM, de facto ukinil državno pogodbo kovinarjev, saj je zbrisal nekatere ustaljene pravice. V središču pozornosti so predvsem pravice do stavke, bolniškega dopusta (le-tega naj bi ukinili, ko bi bilo število odsotnih delavcev visoko nad povprečjem) in menze. Tržaški FIOM je v zadnjih tednih organiziral niz javnih skupščin in uspešno stavko v tovarni Wartsila, 16. oktobra pa se bo udeležil demonstracije v Rimu. Namen teh pobud je opozoriti delavce in javnost, da delodajalci kratijo delavske pravice. »CISL in UIL sta se odločila, da bosta odločala o osnovnih pravicah delavcev, oba sindikata pa že nekaj let sploh ne stavkata,« je povedal. Da je FIOM s svojimi neomajnimi stališči precej osamljen, kaže dejstvo, da je federacija CGIL veliko bolj previdna in pripravljena na pogajanja, kar je priznal tudi Borini. Silvia Di Fonzo, članica pokrajinskega vodstva sindikata, je navedla osebno izkušnjo v tržaškem sin-hrotronu, ki bi ga lahko imeli za »predhodnika Po-migliana«. Vsi uslužbenci v bazovskem središču so imeli pred leti kovinarsko pogodbo za nedoločen čas. Ko so začeli širiti objekt in graditi laser na proste elektrone, so zaposlili nove uslužbence, nekatere z začasnimi pogodbami. Le-te so se po treh letih iztekle, namesto pogodbe za nedoločen čas pa jim je vodstvo predlagalo dogovor o novih, dveletnih pogodbah, četudi državna pogodba to prepoveduje. Med delavci so izvedli referendum in tako kot v Pomi-glianu je predlog padel na plodna tla, saj je večina sprejela dogovor, pravice pa so omejene. Sindikalistka je med drugim tudi obsodila napade na sedeže CISL, ki po njenem mnenju v prvi vrsti škodijo ravno sindikatu FIOM. (af) / TRST Četrtek, 7. oktobra 2010 9 Tiberio Mitri, »tržaški tiger« Drevi krstna predstava Luttmannovega dela o tržaškem boksarju Tržaško gledališče La Contrada, ki si je na krajevni ravni zagotovilo lep krog obiskovalcev, začenja tudi letošnjo sezono z izvirnim delom v krajevnem italijanskem narečju. Tokrat so v gledališču pripravili uprizoritev o poklicni in življenjski poti Ti-beria Mitrija, uspešnega športnika, ki je tudi z osebnimi izbirami, poročil se je z »najlepšo Italijanko«, minljivo zablestel na italijanski in svetovni športno-mondeni sceni. Gledališko zgodbo o »tržaškem tigru«, kot s poimenovali boksarja, so povzeli po Mitrijevi avtobiografiji »La botta in testa«, ki jo je boksar narekoval neznanemu novinarju, pred nedavnim pa so jo ponovno ponatisnili. Na tej osnovi je Enrico Luttmann napisal gledališko delo »Fuori i se-condi. Tiberio Mitri: professione pugile«, režijo pa podpisuje hišni Contradin režiser Francesco Macedonio. Tiberio Mitri se je rodil leta 1926 v Trstu, boksati je začel kar tako, v nekaj letih pa je postal »tiger«. Leta 1948 je v svoji kategoriji osvojil italijanski naslov, naslednje leto pa še evropskega. Postal je nekakšen simbol mladih, ki so želeli v povojnih letih pozabiti na težave in uspeti. Osvojil je tudi tržaško lepotico Fulvio Franco, ki je postala »najlepša med italijanskimi lepoticami, pravzaprav je njo prevzel njegov uspeh. Njuna zvezda je svetlo zasijala na medijskem nebu, vendar se njuna zgodba ne končna srečno. O tem pripoveduje uprizoritev, ki bo premierno zaživela drevi ob 20.30 v gledališču Bobbio. Mladega boksarja igra Gian Maria Martini (na sliki9, medtem ko Mitrija v zrelejših letih upodablja Maurizio Zacchigna skd vigred - Od danes 1 5. Oktoberfešt Vabilo v Praprot Nocoj koncert skupine Kraški ovčarji - Jutri delavnice, v nedeljo pohod Moja B Danes se na prireditvenem prostoru v Praprotu začenja tradicionalni jesenski praznik Kraški Oktoberfešt v organizaciji SKD Vigred. Petnajsto izvedbo praznika, ki kot znano poteka pod velikim šotorom, bodo ob 19. uri uvedli harmonikarji prijateljskega društva Kraška harmonika iz Sežane in člani godbe Salež. Nastopila bo skupina Kraški ovčarji, med pavzo pa se bodo predstavile še plesalke plesne skupine Ti-mava-Medja vas-Štivan. Jutri se bo program začel ob 15. uri z likovnim ex-tempore za otroke in mladino (od 3. do 14. leta). Prav tako ob 15. uri se bo začel tudi turnir v briškoli. Ob 16. uri bodo taborniki Rodu modrega vala Trst-Gorica odprli taborniški kotiček, kjer bodo do 18. ure predstavljali taborniško življenje; taborniški kotiček bodo ponovili tudi v nedeljo popoldne. Jutri pa bo, od 16. do 18. ure, potekala tudi plesna delavnica pod mentorstvom Jelke Bogatec; namenjena je otrokom in mladim, a tudi staršem in vsem, ki bi se radi razgibali ob poskočni glasbi. Zvečer bodo za zabavo in ples poskrbeli člani ansambla Alter ego. V nedeljo bo od 9. do 9.45 na prireditvenem prostoru v Praprotu zbirališče za 15. pohod Na Krasu je krasno. Boste spremljali letošnjo Barcolano in njene spremne prireditve? Kot radovedni gledalec na nabrežju, z okna ali terase vašega doma, na obronkih Krasa ali celo med protagonisti na morju? Vaše fotografije bomo rade volje objavili na naši spletni strani. Pošljite jih na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskar-na@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. KRČENJA Skrb za kakovost deželnega zdravstva Deželno zdravstvo je pod hudim udarom, opozarja v svojem poročilu za medije Petra Segina, ki v njem izpostavlja predvsem na nedavne dogodke glede centra za transfuzijo v Burlu oz. na odločitev o prisilni premestitvi celotne operativne enote v okviru strategije deželnega socio-zdravstvenega načrta 2010-2012, ki so ga odobrili marca letos. Ze pred meseci, piše Segi-nova, so bolničarji zavoda Ipas-vi iz Vidma deželnega odbornika za zdravstvo Vladimirja Kosi-ca opozarjali, da bosta imela krčenje sredstev in prekinitev zaposlovanja bolničarjev hude posledice na kakovosti oskrbe bolnikov. Tržiški tajnik Demokratske Stranke Paolo Frisenna je že maja letos napovedal, da deželni zdravstveni sektor ne potrebuje ekonomskega varčevanja. Tondo in njegov deželni odbor želita samo krčiti ponudbo javnega zdravstvenega sektorja v prid zasebnemu, piše Seginova. Italijansko ministrstvo za zdravstvo je namreč v svojem poročilu s podatki za obdobje 2007-2008 jasno pokazalo, da so zdravstveni stroški na osebo v naši deželi pod državnim povprečjem. Vendar krčenje finančnih sredstev ne zadeva vseh v isti meri ... Nov direktor zdravstvenega podjetja št.6 Mario Casini prejema namreč letno 127.717,84 evra, se pravi 10 tisoč evrov več od svojega predhodnika. Če bodo takega povišanja plač deležni vsi direktorji, bo vsota teh stroškov enaka vsoti, ki bi jo dežela potrebovala za zaposlitev 40 novih bolničarjev. Deželni socio-zdravstveni načrt 2010-2012 predvideva tudi združenje pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo in Cro iz Aviana z zdravstvenimi podjetji (v primeru Burla bi koordiniranje z ostalimi podjetji prevzela tržaška univerzitetna bolnišnica), medtem ko bi morale te ustanove ostati neodvisne, saj gre za raziskovalne inštitucije. Konec neodvisnosti pa pomeni ukinitev strateških enot teh ustanov, zaključuje Seginova. Včeraj danes OPČINE - Tatvina na sedežu tržaške sekcije združenja prostovoljnih gasilcev Ukradli gasilsko opremo Gmotna škoda znaša od pet do šest tisoč evrov, terensko vozilo pa je ostalo na svojem mestu - Dogodek preiskuje policija Neznani tatovi so se na Opčinah lotili stavbe v Alpinski ulici št. 117/1, kjer so bile nekoč javne kopalnice. Tam je zdaj sedež tržaške sekcije državnega združenja prostovoljnih gasilcev, katerim so nepovabljeni gostje povzročili precejšnjo gmotno škodo. Skozi stransko okno so vdrli v stavbo in ukradli dva kompleta gasilske opreme, vključno z uniformami in plinskimi maskami, pa še svetilke in ključe terenskega vozila ford ranger, ki ga je skupina prostovoljnih gasilcev prejela v dar pred štirimi leti. Vozila, ki je gotovo predstavljalo največji plen, tatovom ni uspelo odpeljati. Kljub temu znaša škoda od pet do šest tisoč evrov. Do tatvine je prišlo med nedeljo in torkom, najverjetneje ponoči. Predsednik tržaške sekcije prostovoljnih gasilcev, Marino Lacosegliaz, je v torek popoldne vstopil v sedež, ki ga je tržaška občinska uprava leta 2004dala na razpolago prostovoljcem. V hiši, ki so jo gasilci sami prenovili, je naletel na pravo razdejanje. Opazil je, da je poleg dveh dokaj dragih gasilskih kompletov izginil tudi ključ terenskega vozila, pa še ključ dvoriščnih vrat. Avtomobila jim ni uspelo ukrasti, najbrž jih je kaj zmotilo. »Vsekakor pa so nam povzročili precejšnjo škodo,« je potrdil Lacosegliaz. Vprašali smo ga, zakaj je po njegovem mnenju pozornost tatov pritegnila ravno gasilska oprema. Odgovoril je, da je na uniformah napis »Civilna zaščita -Dežela FJK«, ki je lahko za kriminalce zelo koristen. Bržkone pa je bil glavni cilj ford ranger, ki je ostal na svojem mestu. Laco-segliaz je tatvino prijavil policiji, sprva je zadevi sledil openski komisariat, vajeti so zatem prevzeli kriminalisti mobilnega oddelka. Toda tatovi so vsaj zaenkrat izginili v neznano. Pred leti je do podobne kraje prišlo v nekdanji kasarni karabinjerjev na Prose-ku, ko je izginila oprema druge skupine prostovoljnih gasilcev. Državno združenje prostovoljnih gasilcev sodi v rod gasilcev, sodeluje pa s civilno zaščito. Njegovi člani so upokojeni gasilci ali prostovoljci s posebno gasilsko diplomo, tržaška sekcija šteje 15 prostovoljcev. Na Tržaškem pa so v sistem civilne zaščite vključene še druge skupine, od društva prostovoljnih gasilcev Breg do roda tržaških prostovoljnih gasilcev. (af) Danes, PETEK, 8. oktobra 2010 BRIGITA Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 18.32 -Dolžina dneva 11.20 - Luna vzide ob 8.05 in zatone ob 18.28. Jutri, SOBOTA, 9. oktobra 2010 ABRAHAM VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,6 stopinjE C, zračni tlak 10221,3 mb raste, veter 37 km na uro vzhodnik, severo-vzhod-nik, burja, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 20,5 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 9. oktobra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek Var-dabasso 1 (040 766643), Zavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek Vardabasso 1, Kor-zo Italija 14, Zavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italija 14 (040 631661). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino Stavba v Alpinski ulici in stranska dvoriščna vrata KROMA AMBASCIATORI - 16.15, 18.45, 21.15 »Inception«. ARISTON - 17.00, 18.45 »La pecora nera«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »In-nocenti bugie«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Step-Up 3D«; 16.30, 19.40, 22.00 »The town«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Ben-venuti al Sud«; 19.50 »Un weekend da bamboccioni«; 16.30, 17.00, 20.00, 21.45 »Inception«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.00 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La passione«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una sconfinata giovinez-za«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »La solitudine dei numeri primi«. KOPER - KOLOSEJ - 15.50, 18.30, 21.10, 23.50 »Jej, moli, ljubi«; 17.30, 19.40, 21.50, 0.00 »Piran«; 15.30 »Legenda sov-jega kraljestva 3D«; 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 »Mačeta«. KOPER - PLANET TUŠ 16.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 18.40, 21.00, 23.20 »Od-pleši svoje sanje 3D«; 16.10, 18.30, 21.05, 23.30 »Butec na večerji«; 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 »Čarovnikov vajenec«; 15.10, 18.00, 20.50, 23.50 »Jej, moli, ljubi«; 21.20, 23.40 »Scott Pilgrim proti vsem«; 15.20, 17.20, 19.20 »Legenda sovjega kraljestva 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Innocenti bugie«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Step Up - 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The town«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Mangia, prega, ama«; 16.15 »Un weekend da bamboccioni«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.10, 22.15 »Benvenuti al Sud«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.20 »Step up 3D«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.10 »Innocenti bugie«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Una sconfinata giovinezza«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.00 »The town«. 10 Petek, 8. oktobra 2010 BARCOLANA 2010 / KRlTvabi na odprtje skupinske razstave ljubiteljske umetnosti n S cvejjem v jesen ~ " ustvarjalno v vsaki dobi danes, 8. oktobra 2010 ob 17.00 v Umetnostnem In kulturnem centru SKERK, Trnovca 15 - Nabrežina I Predstavitev razstavei I Deziderij Švara; glasbena kulisa: j MVS Lipa iz Bazovice j Urnik: sobota, 9. in nedelja, 10.10. od 15. do 20. ure Informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, telefon 040 360072 DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje S Izleti KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 17. oktobra, tradicionalni izlet na praznik kostanja Burnjak v Gorenji Tarbij. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 7.30, ki bo nadaljeval po poti Bazovica, Opčine, Se-sljan, Krmin. Podrobne informacije in vpisovanje sprejemamo na sedežih Kmečke zveze v Trstu in Gorici ali na tel. 040-362941, 0481-82570. Cena izleta 35,00 evrov (vsebuje prevoz, kosilo in 1 kg domačih beneških jabolk). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet 27., 28. in 29. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali do Plitvičkih jezer, prvi dan ogled spodnjih in drugi zgornjih jezer. V petek vas pričakuje otok Krk, vodeni ogled mesta in ekskurzija na otok Kosjun. Po kosilu ogled tipične torklje. Zainteresirani pokličite v jutranjih urah tel. ROMANJE V SMERI RIMSKE CESTE Inž. Alen Kermac bo v sliki in besedi prikazal svojo romarsko pot v SANTIAGO DE COMPOSTELA Danes ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cordaroli, 29) št. 040-8990103 Laura oz. 0408990108 Roberta. Izleta se lahko udeleži kdorkoli, ne glede na to, če je naš član, oljkar oz. odjemalec. Prireditve KRUT vabi na odprtje skupinske razstave ljubiteljske umetnosti S cvetjem v jesen - ustvarjalno v vsaki dobi, ki bo danes, 8. oktobra, ob 17. uri v Umetnostnem in kulturnem centru Škerk, Trnovca 15 - Nabrežina. Predstavlja Deziderij Švara, nastopa Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice. Urnik ogleda razstave: v soboto, 9. in v nedeljo, 10. oktobra, od 15. do 20. ure. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072. 15. MUZI KFEŠT bo v nedeljo, 10. oktobra, pod šotorom v Praprotu. Vabljeni vsi muzikanti, ki igrajo na različne inštrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine, dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli; skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 9. oktobra, na tel. št. 3803584580 ali na tajnistvo@skdvigred.org. GLASBENA MATICA ŠOLA M. KOGOJ v sodelovanju s SKD Barkovlje vabi na Diplomski koncert - Petra Marega, flavta, razred prof. Erika Slama, klavirska spremljava prof. Claudia Sedmach, v nedeljo, 10. oktobra, ob 20. uri v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bo-nafata 6. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na javno generalko operne enodejanke Gianni Schicc-hi Giacoma Puccinija v izvedbi Operne akademije Križ, vodi Aleksander Švab, v nedeljo, 10. oktobra, ob 17. uri v KD Igo Gruden v Nabrežini. TPK SIRENA vabi na ogled fotografske razstave Miloša Zidariča o regati Bar-kovljanki v društveni dvorani v Mira-marskem drevoredu št. 32 v Barkovljah. Ogled je možen do nedelje, 10. oktobra, v času odprtja društvenega bara. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3 (TS), na predstavitev knjige dr. Mihaela Brejca »Igralec ragbija«. Danes se v Dolini poročita Damjan in Iva Vso srečo in ljubezen jima želimo vsi domači Opčine, 08.10.2010 Naša ljuba mama, nona, pranona Lina praznuje danes okroglih „ 90 let Še na mnoga leta ji kličejo sin Stojan, vnuki David, Sarah, Aleks, Martin, Breda ter Milka, Giuliana in Marisa z družinami O svojevrstnem političnem trilerju bodo spregovorili raziskovalec slovenskih povojnih političnih in var-nostno-obveščevalnih procesov Igor Omerza, predstavnik založbe Nova revija Tomaž Zalaznik in avtor. Začetek ob 20.15. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na predavanje o zgodovinski železniški povezavi Trst - Buje - Poreč, bolje poznano kot »Parenzana«. Gospod Srečko Gombač nam bo podrobno opisal kako je potekalo in razvijalo družbeno ekonomsko življenje ob tej mali a izredno pomembni progi za razvoj celotne Istre. Vabljeni v torek, 12. oktobra, ob 20.30. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled mednarodne likovne razstave Igraj se z mano - povabilo k druženju, skupni dejavnosti, povezovanju... Odprta bo do srede, 13. oktobra, od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na spominski večer Nad-je Kriščak in predstavitev njene knjige ob sodelovanju ŽPS Studi Ledi v četrtek, 14. oktobra, ob 20.30. O knjigi »Marko in note« ter avtorici bosta spregovorila ilustratorka Jasna Merku in Marko Tavčar. KONCERT SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja apostola - Opčine in pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij vabi na koncert Slovenskega komornega zbora, ki bo pod vodstvom Martine Batič nastopil v soboto, 16. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Pore-čanka, včeraj: ozkotirna proga« je na ogled do konca decembra v Železniškem muzeju na Marsovem polju (Campo marzio), Ul. G. Cesare 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave. H Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Samatorci št. 5. Tel. št. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprl Škerk, Praprot 20. Tel. št.: 040-200156. OSMICO sta odprla Igor in Roberta, Ga-brovec 27. Loterija 7. oktobra 2010 Bari 67 29 69 53 73 Cagliari 78 33 77 24 36 Firence 23 81 30 90 1 Genova 87 75 65 35 21 Milan 1 47 34 69 74 Neapelj 31 30 7 75 9 Palermo 55 45 37 70 74 Rim 25 79 85 56 71 Turin 41 33 47 85 20 Benetke 1 57 22 14 12 Nazionale 21 9 34 55 7 Super Enalotto Št. 120 19 22 49 65 70 87 jolly 60 Nagradni sklad 6.765.525,95 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 158.100.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 14 dobitnikov s 5 točkami 72.487,78 € 2.850 dobitnikov s 4 točkami 356,08 € 115.348 dobitnikov s 3 točkami 17,59 € Superstar 61 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnikov s 5 točkami --€ 14 dobitnikov s 4 točkami 35.608,00 € 550 dobitnikov s 3 točkami 1.759,00 € 8.239 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 53.051 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 113.830 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € C0NS0RZI0 CENTRO IN VIA insieme a opicina skupaj na opčinan n ZKBI# f "1908 crec''t0 co°perat'v° c'e' cars° zadružna kraška banka BODY FHSHIOkJ =?olar:urr: t ascTietlea □ PČINE Ulica Della Vena B/l tel/fax d4d 2 1 1 23g cell 3-45 z795d68 SOBOTA, 9. OKTOBRA od 10.00 do 17.00 Proga Obelisk-Opčine Z ZGODOVINSKIM TRAMVAJEM Brezplačno vožnjo omogoča Konzorcij Skupaj na Opčinah v sodelovanju z družbo TriesteTrasporti. draguljama m9 mcilcilcin Narodna ul. 28 - tel. 040 211465 www.malalan.com swabchn store MONTEDORO FREETIME PMHTO^EDU OpčineTS - Prosešra ul. 1/c tel +39 040 2158425 fax +39^040 2155371 puntomedia@fastwebnet.it Ley OPČINE - Dunajska cesta 17/A tel/fax 040214269 Narodna ul. 11 - Opčine, Trst Tel. 040 211176 - 040 211646 fax 040 215146 ZAPRTO V PETEK e-mail: ristorantediana@yahoo.it C daCi Cjiugno 1904 OPČINE-TRST Narodna ul. 30 tel. 040 211284 cobez@cobez.it modo malalcin ČEVLJI IN USNJENA GALANTERIJA OpčineTS - Narodna ul. 28 tel+39 040 212136 ¿^HORSE&PEL Sedlarstvo in artikli za živali Trst - Strada di Guardiella 3 - tel. 040 575110 Trst - Trg Rosmini 8 - tel. 040 303092 Opčine - (TS) Dunajska cesta 32 - tel. 040 216949 ROBERTA H OTTtCAOPTIKA OPČINE -TS - Ulica dei Salid 1 tel fMfl 91fav ÍW) 91 A, 1 m "j T . U/. 'ú M / TRST litiriEED :tlim iliiui[(i "HM irillLI XLDKIÙ «UflHItjifci knmRn*(« mom] j Püdsúbnt LníüNYiaLJ)c tu wvw.tefll trss^M Info in vpisov-injt abonmajev v Hasyjni SSt¿ Ici-: BrczpWfu fcesdl^ m 114302 odprta vs&k delavnik i urnikom 10.00-] 5.00 n7.0O-2CMW osnovni pkoí;kam íliri nnve [nudiiiíije SSG in d'.'J goflujo^^ff ï iziîermi sklopi: ■ Urjimíki nmancdoiif Rtsn.i gjasba i>r.ini-.t] LitinJtadnrcTi&i jJcsi rDfimtiti t ; i j- 9 h i L r ] 11 i L*hki glaíkí "4 POHITITE IN REZERVIRAJTE SVOJ SEEE2 Vpisovanje abonmajev do petka. 22. oktobra "ZJ O^AR^^tila TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden poteka po naslednjem urniku: ponedeljek in sreda 18.00-19.30; torek in četrtek 9.0010.30 in 10.30-12.00; sreda 9.00-10.30. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi danes, 8. oktobra, na večer »Romanje v smeri rimske ceste«. Predavatelj tlen Kermac bo v sliki in besedi prikazal svojo 800 km dolgo romarsko pot v špansko mesto Santiago De Compostela. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) ob 20. uri. GUSARJI IN PETER PAN NA BARCO-LANI - ŠC Melanie Klein prireja v okviru letošnje Barcolane glasbene delavnice, srečanja s čarodejem in uprizoritev pravljice o Petru Panu. Danes, v soboto in nedeljo čaka otroke bogat program v stojnici pri Pomorski postaji. Podrobni program na www.me-lanieklein.org. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga Ltlbero tzzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure: 13. oktobra: »Z lista na list«; danes, 8. in 15. oktobra: »Kostanjeve skulpture«, »Hali-nove pravljice«. Informacije: 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SHINKAI KARATE KLUB prireja v zgo-niški telovadnici vsak petek od 20. do 21. ure osnovni tečaj samoobrambe za odrasle. Prvi trening bo že danes, 8. oktobra. Vse potrebne informacije na tel. št. 347-4033343. SKD VIGRED vabi danes, 8., 9. in 10. oktobra, na 15. Kraški Oktoberfešt pod šotorom v Praprotu. Danes ob 19.00 otovoritev s harmonikarji društva Kraška harmonika in godbeno skupino Salež; ples z ansamblom Kraški ovčarji; ob 21.30 plesne skupine Ti-mava-Medjavas-Štivan. V soboto ob 15.00 ex tempore in turnir v briškoli; od 16. do 18. ure plesna delavnica; ob 19.00 nastop plesnih skupin; Ples z tl-ter Ego. V nedeljo ob 13. uri odprtje kioskov; od 9.00 do 9.45 zbirališče na pohod Na Krasu je krasno; ob 16.00 srečanje ljudskih godcev in pevcev; ples z Kraškimi muzikanti. 65-LETNIKI s Proseka in Kontovela sre-čajmo se! V soboto, 9. oktobra, ob 20. uri v Društveni gostilni na Proseku ali pa po dogovoru. Info v večernih urah na tel. št. 040-225519. GLASBENA DELAVNICA - v priredbi ŠC Melanie Klein bo izjemoma v soboto, 9. oktobra, potekala v društvenem šotoru na nabrežju v okviru Bar-colane. Urniki in podrobne info na: www.melanieklein.org, 328-4559414. GLASBENA SKRINJICA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju s Slovensko prosveto prireja glasbeno delavnico na osnovi Orffove metode za otroke od 4. do 7. leta. Prvo srečanje bo v soboto, 9. oktobra, ob 10.00 v Peterlinovi dvorani na Ul. Donizetti 3 v Trstu. Prijave in dodatne info na tel. št. 328-4535725 od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro. LJUBLJANSKA OBMOČNA ENOTA Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske prireja avtobusni izlet v Beneško Slovenijo v soboto, 9. oktobra, z odhodom ob 7.00 iz avtobusnega parkirišča pred Halo Tivoli in z vrnitvijo do 20. ure. Okvirni program potovanja vključuje ogled Čedada, Špetra, Barda in Landrske jame. Strokovno vodstvo: prof.dr. Jurij Kunaver. Cena izleta (prevoz, kosilo, vstopnine) bo predvidoma do 40,00 evrov. Informacije in prijave na milos.mikolic@sindikat-zsss.si ali 031 833 074. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, javlja, da zaradi bolezni prof. Marinke Pertot, prenese »Pohod Zoro Starec« na 23. oktober (in ne v soboto, 9. oktobra). SKD TABOR - PLESNA SKUPINA vabi na plesne vaje ob sredah, od 17.45 do 19.15, v malo dvorano Prosvetnega doma, pod vodstvom Jelke Bogatec. Vabljeni srednješolci in srednješolke ter dijaki prvih razredov višje šole! ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo v soboto, 9. oktobra, urad zaprt, zaradi udeležbe na Barcolani. Hvala za razumevanje. Info na: 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. 60-LETNIKI IZ TRSTA, srečajmo se! Kje? Na agriturizmu na Krasu. V četrtek, 21. oktobra, ob 19. uri. Info v večernih urah 040-433675 (Marinka) ali 338-7845845 (Nevja). Prijave do 10. oktobra. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste pevce, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolce. Pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju, mentorja tljoša Saksida in Nikol Starc. TEČAJ KLEKLANJA bo potekal pri SKD Tabor. Za informacije pokličite na tel. št. 040-211870 (Dunja) po 20. uri. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela je na razpolago še nekaj prostih mest. Info od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141. AŠD MLADINA sporoča, da bo v ponedeljek, 11. oktobra, v rekreatoriju v Križu prva vaja trebušnega plesa ob 18.30 in prva vaja bikram joge ob 20. uri. Info: 329-9751782. KRUT vabi v ponedeljek, 11. oktobra, ob 16. uri na srečanje Bralnega krožka, prvega v letošnjem sklopu, ki se bo nadalje odvijal ob ponedeljkih, pod mentorstvom prof. Eveline Umek. Informacije in prijave v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem tuser dva tečaja slovenščine: za začetnike in nadaljevalce, enkrat tedensko za skupnih 36 ur (do maja), ob torkih ali sredah v večernih urah (še nedoločeno), z začetkom 11. oktobra. Za predvpis pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 0408329231. PLESNA SKUPINA SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse odrasle na tečaj latino-ameriških in standardnih plesov. Prva vaja bo v ponedeljek, 11. oktobra, ob 18. uri v društveni dvorani na štadjonu 1. Maj. Mentor Mitja Bitežnik iz plesne šole Terpsihora iz Šempetra. Za info: 349-7338101. TORKLA V TRŽAŠKI KMETIJSKI ZADRUGI bo začela obratovati v ponedeljek 18. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se za prijavo, zglasi-jo v naših uradih, v trgovini oz. na tel. št. 040-8990120-114 šele od ponedeljka 11. oktobra naprej. ŠD KONTOVEL - rekreacijska sekcija obvešča, da se bo tečaj latinsko-ame-riških plesov začel v ponedeljek, 11. oktobra, na Kontovelu ob 20.15. Info na tel. št.: 333-9072969. DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine za začetnike 1., 2. in 3. stopnje, ki bodo potekali na sedežu društva, Ul. Roma 22 (1. nadstropje) v Miljah ob torkih ali sredah, od torka, 12. oktobra dalje. Tečaje bosta vodili prof. Majda Mihačič in prof. Valentina Sancin. Informacije in vpisovanje 040-274995 v večernih urah ali 347-5853166 (Ivica). PRIPRAVA NA POROD - ŠČ Melanie Klein ponuja pripravljalni tečaj na- menjen nosečnicam. Tečaj bo potekal v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Tečaj se bo začel v torek, 12. oktobra. Prijave in info na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. SK DEVIN vabi v srednjo šolo De Marc-hesetti v Sesljan na telovadbo z dodatno tehniko Body and mind. Začetek v torek, 12. oktobra, od 19. do 20. ure. Od 1. decembra ob sredah od 20. do 21. ure. TEČAJ YOGE, MASAŽE IN AVTOMA-SAŽE, organizira društvo Noe. Informacije na tel. št. 349-8419497 ali 040299461. AŠD MLADINA sporoča, da bo prva vaja modernih plesov v ponedeljek, 11. oktobra, v rekreatoriju v Križu za osnovnošolce od 16.00 do 16.45, za otroke vrtca od 17.00 do 17.45; za srednješolce, višješolce in starejše bo poskusna vaja v sredo, 13. oktobra, od 20. do 21. ure. Info: 329-9751782. ELIC - SINTESI - Umetnostna šola za otroke obvešča, da se dejavnosti pričenjajo v sredo, 13. oktobra. Informacije na tel. št. 040-775486, 3334784293 ali 338-3476253. OTROŠKE URICE V Narodni in študijski knjižnici - Slovenske ljudske pravljice, pripoveduje Alenka Hrovatin. Spored: sreda, 13. oktobra, ob 17.00: Hvaležni medved; sreda, 10. novembra, ob 17.00: Bela kačica s kronico; sreda, 1. decembra., ob 17.00 praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. SKD TABOR - V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v sodelovanju s Košarkarsko sekcijo AŠD Polet in AŠZ Jadran vabi v sredo, 13. oktobra, ob 20.30 Bruno Križman - razstava »Berite svetovni dnevnik« - časopisi iz (skoraj) celega sveta in potopisno predavanje »Ke nako«! potovanje po Južni Afriki; v nedeljo, 17. oktobra, »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke. Zbirališče ob 10.00 v Prosvetnem domu na Opčinah; ob 18.00 »Openska glasbena srečanja«. Nastopa Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, dirigent Ambrož Čopi; v nedeljo, 24. oktobra, ob 18.00 gostovanje dramske skupine Brce iz Gabrovice pri Komnu s predstavo Georges Feydeau - Krojač za Dame, režija Sergej Verč. KINERGETIX - SKD IGO GRUDEN: Vadba za začetnike bo potekala ob četrtkih od 17.00 do 18.30 pod vodstvom prof. Mateje Šajna, mag. Lize Koželj in mag. fiziologije Davida Labuschange iz Avstralije. Prvo srečanje bo 14. oktobra. Za prijave in pojasnila tel.: 00386(0)40303578 ali mail: mate-ja.sajna@gmail.com. JUS NABREŽINA vabi člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 15. oktobra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Glavna točka: predstavitev in odobritev predloga transakcije z Občino Devin Nabrežina. Zaradi pomembnosti izrednega občnega zbora računamo na polnoštevilno prisotnost članov. TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden v sodelovanju z Občino, se začnejo v mesecu oktobru s sledečim urnikom: angleščina 3. stopnja - ponedeljek od 17.30 do 19.00, 2. stopnja - sreda od 18. do 19.30, začetniki - sreda od 19.30 do 21.00. Slovenščina začetniki - četrtek od 18. do 19.30, nadaljevalni - torek od 18. do 19.30. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da se telovadba za gospe v zrelih letih vrši vsak torek in petek v društveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu. Začetek ob 9. uri. Pridite na vadbo, da se boste v druž- bi lepo počutile in naredile kaj zase. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja v nedeljo, 17. oktobra, 18. jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 v Cerovljah na koncu vasi. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala dovoljenje za sečnjo in pobiranje suhih drvi in čersakov na jusar-skih površinah do ponedeljka, 18. oktobra. Člani lahko dvignejo obrazec za prošnjo ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19. ure na sedežu Jusa v stavbi Nabrežina Kamnolomi 12/D (Centro Servizi) prvo nadstropje. AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje slovenščine (stopnji B1 in B2), hrvaščine (stopnji 1 in 2), photoshop, priprava web strani, network fundamentals, oljkarstvo. Za informacije: tel. 040-566360, ts@adformandum.eu, www.adformandum.eu. KRUT, ob priliki 10. srečanja »Starosta mali princ«, letos v Kopru, vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 24. oktobra, udeležijo celodnevnega dogajanja, ki vključuje proslavo v Marezigah, ogled skupinske razstave in popoldanski koncert. Info in prijave v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SKD VESNA sklicuje redni občni zbor v nedeljo, 24. oktobra, v kulturnem domu Alberta Sirka. Prvo sklicanje ob 11.00, drugo ob 11.30. Vljudno vabljeni! JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... na obisk k zverinicam iz Rezije« v soboto, 30. oktobra. Informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-368094 od 9. do 12. ure. 30-LETNIKI se bomo 6. novembra zbrali in ob 20.30 v gostilni praznovali. Do 31. oktobra se odloči in na te številke prisotnost sporoči: Klara (3395901531), Silvia (333-1314065), Sara (340-5937718) in Marko (3398243934). GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA TREBČE vabi k vpisu v godbeni-ško šolo, kjer lahko izbirate med pihali, trobili in tolkali. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 3473712578 (Luka Carli) ali pa se oglasite v Ljudskem domu v Trebčah vsak torek in petek od 20.30 dalje. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da v telovadnici nižje srednje šole v Dolini poteka vadba Pilatesa, Pilates body tehnike in telovadbe po sledečem urniku: torek ob 18. uri Pilates I., ob 19. uri PBT ali telovadba, ob 20. uri Pilates II., ob petkih pa ob 18. uri PBT ali telovadba, ob 19. uri Pilates II. Obenem obveščamo, da bo v novembru, ali takoj, ko se bo prijavilo zadostno število tečajnic, stekel uvajalni tečaj za vse, ki bi rade pristopile k Pilatesu. Tečaj bo potekal ob petkih, od 20. do 21. ure v telovadnici nižje srednje šole v Dolini. Vabljene tudi vse, ki ste lani poskusile. Za informacije lahko pokličete od 12. do 15. ure na št. 3333616411 (Sonja). REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA zbira gradivo za izdajo nove številke občinskega glasila. Prispevke lahko oddate v občinskem tajništvu do 5. novembra. V pisni obliki ali po elektronski pošti na naslov: segrete-ria@com-monrupino.regione.fvg.it. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM manjšo opremljeno hišo v Boljuncu; pritličje: kuhinja, dnevna soba, kopalnica; prvo nadstropje: dve spalnici. Ogrevanje na plin, klima naprava. Tel. št. 338-3440586. GOSPA pomaga starejšim osebam pri gospodinjskih opravilih. Imam 60 let, brez družinskih obveznosti. Tel. št.: 040-2171069 (Opčine). GOSPA Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI išče delo kot hišna pomočnica, enkrat na teden. Tel. št. 3279969360. IŠČEM DELO kot negovalka na domu starejših oseb. Po potrebi tudi injekcije in druge usluge. Tel. št. 329-2618514. IŠČEM zazidljiv teren v Barkovljah, na Sobota, 9. oktobra 2010 159 H Poslovni oglasi FARMA KRALJIČ PRODAJA mlade kokoši. 335-6322701 SLAŠČIČARNA SAINT HONORÈ NA OPČINAH IŠČE 2 prodajalki. Urnik: torek-nedelja 8.00-14.00 Tel.: 040-213055 V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada. 040-228537 (8.30-12.30 in 14.30-16.30) Kontovelu, pri Obelisku ipd. Tel. 3355363818. PODARIM male mucke. Prosimo, da pokličete na tel. št. 333-1812855. PRODAM enkrat rabljeno ročno kosilnico alpina vip 21. Tel. 040 - 228736 ali 333-2874389. PRODAM ALFA ROMEO 159 SW, 2.4 JTDM, 20 V, full optional, letnik 2006, prevoženih 83.400 km. Tel. št. 3484208079. PRODAM DIATONIČNO HARMONIKO - tel. št. 335-5387249. PRODAM SILOS iz steklenega vlakna z zmogljivostjo 60 kvintalov. Tel. št. 3356322701. PRODAM 60 kv. m. strežnih zidakov iz opeke starih 100 let. Velikost 23,5 x 11,5 cm, debeli 1,5 cm, ročno delani. Tel. št. 040 - 576116. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. 3483127194. PRODAM punto diesel 1.300, letnik 2004 po ugodni ceni. Kličite ob uri kosila na tel. št. 335-6938143. PRODAM zimske gume 185/55 R15 v dobrem stanju. Tel. št. 348-2693442. SIMPATIČNO MUCKO sive barve, podarimo ljubitelju živali. Tel.: 040213701. ZANESLJIVA GOSPA pomaga pri oskrbi starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 347-8601614. Prispevki V spomin na dragega tovariša Franca Udoviča daruje Stanka Hrovatin 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim od Sv. tne, Škednja in Kolonkov-ca ter 25,00 evrov za pokrajinsko sekcijo VZPI-tNPI V hvaležen spomin na uč. Silvano Križ-mančič daruje družina Metlika Darko 50,00 evrov za OŠ Trubar-Kajuh. V spomin na tnamarijinega očeta Pe-pija tntoniča daruje Vlasta z družino 20,00 evrov za OŠ Trubar-Kajuh. V spomin na Karla Kalca darujeta Verica in Marica z družinama 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob pomoči g. Franke darujejo barko-vljanske noše 50,00 evrov za TFS Stu ledi. V spomin na Marijo in Emo daruje sestra Roži 30,00 evrov za cerkev sv. Flo-rijana pri Banih. V spomin na teti Marijo in Emo daruje Nadja Renar Leone z družino 20,00 evrov za cerkev sv. Florijana pri Banih. ^ Zapustila nas je Majda Srebotnjak Ostan Žalostno vest sporočajo Meta in Franco ter Marco z družino Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 11. oktobra, ob 11. uri v cerkvi mrtvašnice pri Sv. tni. Žaro bomo pokopali 23. oktobra ob 14.00 v Bovcu. Trst, 8. oktobra 2010 Zapustila nas je dolgoletna članica našega odbora gospa Majda Srebotnjak Ostan. Ohranili jo bomo v hvaležnem spominu. Hčerki Meti in vsem dragim iskreno sožalje! Slovensko dobrodelno društvo 12 Petek, 8. oktobra 2010 BARCOLANA 2010 / STALNO GLEDALIŠČE FJK - Predstava v angleščini za začetek sezone Življenjepis Williama Shakespeara v prepletu z odlomki iz njegovih del V predstavi nastopa Simon Callow - Veliko dvorano so preimenovali v Dvorano Generali Ob otvoritveni predstavi Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine v sezoni 2010-2011, ki je bila v sredo, 6. oktobra, zvečer, je bilo vzdušje nekoliko manj slovesno kot prejšnja leta. Morda zato, ker letos gledalkam niso ponujali vrtnic in tudi karabinjerji v visoki uniformi so se držali nekoliko ob strani; morda je celo najbolj zavzete ljubitelje gledališča splošna gledališka kriza nekoliko zamorila, da so na prvi obisk v najpomembnejši deželni gledališki hiši prišli z resnobnim obrazom, ali pa jih morda kljub navdušenim na-povednim besedam umetniškega vodje Antonia Calenda ni prepričala ravno ponudba: Shakespearovemu življenju in delu posvečena predstava izpod peresa univerzitetnega profesorja, z enim samim igralcem, ki je sicer znan in uveljavljen, vendar ni zvezdnik, za povrh je predstava v angleščini, pa čeprav z dobrimi in jasno berljivimi nadpisi. Kakorkoli že, predstavi je naslov The Man from Stratford; avtor besedila, v katerem se z dokaj linearnim in shematskim življenjepisom prepletajo citati iz najbolj znanih Shakespearovih del, je Jonathan Bate, ki je spisal že veliko del o življenju in delu velikega angleškega dramatika in njegovi dobi; režiser je Tom Tirnski in igralec je Simon Callow, ki je angleškemu občinstvu znan po občuteno odigranih likih v mnogih filmih, večina se ga najverjetneje spominja kot simpatičnega debelušnega geja v romantični komediji Four Weddings and Funeral. V Veliki Britaniji je priljubljen tudi kot gledališki igralec, že od leta 1984, ko je v Royal National Theatru igral Mozarta v Shafferjevem Amadeusu, kot je tudi sam omenil na koncu predstave v Trstu. S predstavo o možu iz Stratforda je v okviru državne turneje letos nastopil tudi na festivalu v Edinburgu in požel mešane ocene kritikov. Nekatere še posebej ni prepričal dobrohotni, skoraj svetniški prikaz Shakespearovega življenja in dokaj suhoparni prikaz dobe, v kateri je živel, saj so, denimo, ponavljajoče se epi- Simon Callow je znan po nastopih v uspešnih filmih demije kuge in stalne vojne omenjene z nezadostnim dramatičnim poudarkom; iz dramatikovih del povzeti odlomki pa so naj bi bili še najbolj podobni zbirki avtorjevih najbolj znanih hitov. Priznati je treba, da opazke britanskih kritikov v veliki meri držijo; Jonathan Bate se je skrbno izognil vsakršnemu spornemu ali žgečkljivemu dogodku iz Shakespearovega življenja, le tu in tam je natresel kako podrobnost, ki vzbudi smeh. Sam Simon Callow je v številnih citatih iz dramatikovih del manj raznolik in izrazit, kot smo vajeni iz njegovih filmov. Tudi režijsko in scenografsko sicer ko- rektna predstava ne ponuja kaj presenetljivo novega, glede kostumov pa se omejuje na Cal-lowovo obleko iz črnega žameta in belo srajco. Slovenskemu gledalcu se vrh vsega stalno vsiljuje primerjava s številnimi Prešernovimi proslavami, ki jih je videl v svojem življenju, in primerjava v marsikaterem trenutku ni v prid temu, kar gleda na odru. Skratka, tokratno srečanje z angleškim gledališčem je tržaškemu občinstvu dalo bolj medlo sliko o gledališkem ustvarjanju v Veliki Britaniji, tako da na koncu ostane v spominu le simpatija, ki jo zna Simon Callow vzbuditi s končnim osebnim nagovorom gledalcem. (bov) Niz koncertov: za začetek Laibach V Sloveniji bo v naslednjih tednih kar nekaj zanimivih koncertov. V Avditoriju Portorož bo danes (ob 20. uri) nastopila skupina Laibach na koncertu poimenovanem Laibach - revisited. Skupina Laibach letos beleži 30 letnico delovanja. Ob zavidljivem jubileju Lai-bachi bodo predstavili nove verzije legendarnih 'industrijskih' skladb iz začetka delovanja v osemdesetih letih. Gre za skladbe, kot so Mi kujemo bodočnost, Brat moj, Smrt za smrt, Ti ki izzivaš, Država in druge. Z njim se Laibach decembra odpravlja na enomesečno evropsko turnejo. Več kot 800 koncertov in 20 albumov je nedvomno zavidljiva bera, njihov Opus Dei pa je revija Cassell Ilu-strated uvrstila v svetovni izbor albumov, ki jih »morate slišati preden umrete«. Vstopnice po 22 €. V Kozini bodo v soboto, 9. oktobra nastopili člani ene izmed najbolj priljubljenih slovenskih rok skupin. Big Foot Mama bodo od 21. ure dalje segreli prisotne v pokritem šotoru, ki ga bodo postavili na kamionskem terminalu Scania. Vstopnice v pred-prodaji po 8 €. Gibonni nadaljuje svojo nadvse uspešno turnejo, ki je sledila izidu albuma Toleranca. Toleranca tour se bo tako 14. oktobra dotaknila Reke (Dvorana Mladosti ob 20.uri - vstopnice 15,18 oziroma 17,92 eur), nato pa bo Zlatan Štipišic očaral še poslušalce v dvorani Golovec v Celju (v petek, 22. oktobra ob 20. uri, cena 25 evrov) in športnega centra Police v Ajdovščini (v soboto, 23. oktobra ob 20. uri, cena 25 evrov). Zlatan Stipišic - Gibonni je za Oli-verja Dragojevica, enega najboljših hrvaških izvajalcev, napisal pesem »Cesarica«, ki slovi kot največja pop uspešnica vseh časov. Gibonni je takoj postal cenjen glasbenik in skladatelj, njegove pesmi pa so brez izjeme postajale velike uspešnice, njegovi albumi pa so šli odlično v prodajo. Njegova glasba je svojevrstna mešanica popa, etna in »world« glasbe in je tako svojstvena zaradi edinstvene, melanholične mediteranske atmosfere in intimne lirike. (I.F.) Borštnikovo srečanje v novi preobleki Najstarejši gledališki festival v Sloveniji Borštnikovo srečanje, ki ga Maribor gosti že od leta 1966, bo letos z novim umetniškim vodstvom in novim pravnim statusom zaživel v novi preobleki. Kljub zmanjšanju sponzorskih sredstev bo prinesel številne novosti in bo za razliko od prejšnjih let bolj razpršen po mestu. Skupno se bo v dneh od 15. do 24. oktobra zvrstilo 70 različnih dogodkov. »V vsebinskem smislu me zanimata predvsem možnost mednarodnega pozicioniranja slovenskega gledališča in prenovljena vloga festivala kot osrednjega mednarodnega promotorja,« je na včerajšnji novinarski konferenci v SNG Maribor povedala umetniška direktorica festivala Alja Predan, ki je položaj zasedla septembra 2009. Poleg tekmovalnih predstav, ki jih je izbral selektor Gregor Butala, bo na ogled tudi tako imenovani showcase slovenskih predstav, ki jih je izbrala Predanova in so namenjene okrog 40 povabljenim gledališkim strokovnjakom iz tujine. Prav tako so pripravili poseben sklop tujih predstav, imenovan Mostovi, v okviru katerega bodo v Mariboru gostovala gledališča iz Budimpešte, Beograda, Zagreba, Wroclava in z Reke. Organizirana bosta mednarodna konferenca na temo interkritike in simpozij o dramaturgiji med realnostjo in vizijo. (STA) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Nadaljuje se niz Vabilo k abonmaju Kdor prej vpiše abonma, bolje izbira Pogovor o najpomembnejših novostih z organizatorko Valentino Repini - Sredino gostovanje Pupkin Kabaretta in žur privabila veliko ljudi - Vse vsebine na www.teaterssg.it Člani Pupkin Kabaretta smo res prijatelji Slovenskega stalnega gledališča in bi radi redno nastopali v njegovih predstavah, a kaj, ko nas nočejo ... To je le eden številnih izrazov ljubezni do SSG, ki jih je bilo v sredo zvečer mogoče slišati v tržaškem Kulturnem domu. Oktobrsko gostovanje Pupkin Kabaretta je že stalnica: Stefano Dongetti, Alessandro Mizzi in ostali sooblikovalci priljubljenega kabareta vsako leto nastopijo v sklopu niza Vabilo k abonmaju, s katerim želi SSG promovirati novo gledališko sezono. Zato je bilo tudi med njihovim sredinim nastopom nekaj bolj ali manj resnobnih »reklamnih spotov«. A ne samo v prid SSG-ju in njegovi »res bogati in zanimivi sezoni«, temveč tudi znanju slovenščine. Rado Strukelj, poznan tudi kot »opinionista opinabile« (sporen komentator), je med enim svojih tradicionalnih video prenosov pozval številne gledalce, med katerimi je bilo veliko italijanskih govorcev, naj se učijo slovenščino. In nič zato, če se bodo morali spotoma »spopadati« z njeno slovnico in osemnajstimi oblikami imena Berlusconi, ko je že ena sama čisto dovolj ... V sredini predstavi so nastopili še glasbeniki skupine Niente band, igralca Massimo Sangermano in Fulvio Falzarano ter igralka SSG Lara Komar v vlogi prevajalke, ki je slovensko govoreči publiki posredovala »nekoliko« različne informacije kot italijanski ... Razposajeno vzdušje se je nato iz velike dvorane preselilo v foaje, kjer sta dj-ja Pavel in Jules, ki sta prvič nastopila pod skupnim imenom iNeDiTic, vrtela prijetno glasbo in tako mlademu občinstvu in Pup-kinovim ustvarjalcem ponudila možnost, da se v gledališču zaustavijo tudi po koncu predstave. Sredin dogodek je spadal kot rečeno v niz Vabilo k abonmaju, o značilnostih in novostih letošnje sezone, smo se zato pogovorili z organizatorko Valentino Repini. Prva novost je na cenovnem področju. »Vse abonmaje prodajamo letos po isti ceni. To pa predvsem zato, ker ni več bistvenih razlik med premierskim in ostalimi redi. "Uradno" premiero na velikem odru bosta namreč doživeli dve domači produkciji, ostale premiere bodo gostovanja (z združenimi abonmaji), ali predstave v mali dvorani, kjer je število sedežev omejeno.« Zato pa so ugodno ponudbo namenili mlajši publiki. »Dijakom in študentom vseh starosti smo pripravili res izreden popust, saj si bodo lahko z abonmajem, ki stane sto evrov, ogledali vseh osemnajst dogodkov. Kdor bo izbral samo dva sklopa bo moral odšteti 85€, kdor samo enega pa 70€.« Abonenti bodo namreč izbirali med različnimi programi oziroma sklopi. »Osnovnemu abonmaju šestih predstav, ki so enake za vse rede, mora vsak abo-nent dodati vsaj en izbirni program (to pomeni še vsaj štiri predstave). Izbira lahko med tremi kombinacijami: romanesknim programom in resno glasbo, ljubeznivim programom in latinskoameriškimiplesi ter razburljivim programom in lahko glasbo.« Letošnja novost je, da lahko abo-nenti rezervirajo sedež za vse dogodke v veliki dvorani. Pri SSG upajo, da se bodo tako izognili nepotrebnemu prepiranju: kdor prej vpiše abonma, ima seveda več možnosti izbire. »Da bi bila komunikacija čim boljša, bomo na straneh Primorskega dnevnika redno objavili mesečni koledar predstav, ki je sicer vedno dostopen tudi na naši spletni strani www.teaterssg.it. Tu dobite tudi vse vsebine predstav. Kdor uporablja facebook, pa nam lahko sledi tudi na www.facebook.com/igralski.ansambel.SSG.« Abonmajska kampanja se bo zaključila 22. oktobra, ko bo na velikem odru poprock opera Neron v izvedbi SNG Drama iz Ljubljane. Ker gre za gostovanje, si bomo v Tržaška ribiča Pupkin Kabaretta med »lovom« v Kulturnem domu (desno), zgoraj pa pogled na dj-ja in mlade v foajeju KROMA Trstu ogledali tri ponovitve (v petek, soboto in nedeljo), medtem ko bo prva domača premiera, Zlati zmaj sodobnega nemškega dramatika Ronalda Schimmelpfenninga, na sporedu 12. novembra. »Potrjene so vse predstave, vključno s tistimi Borisa Kobala. V teh dneh rešujemo tudi vprašanje goriškega abonmaja. Zado- voljiti in uskladiti zahteve javnih uprav po pozitivnih računih in manjšine, ki upravičeno želi, da bi bilo SSG prisotno v vseh pokrajinah, ni lahko. Poudarila bi tudi rada, da s svojimi produkcijami redno gostujemo v Benečiji in so nas špeterski učenci že večkrat obiskali na tržaških predstavah. Trudimo se, da bi bilo sodelovanje še boljše.« (pd) POTOPIS Petek, 8. oktobra 2010 13 Bojan Brezigar Mesto, ki živi do Putina od svoje preteklosti Po dolgi vožnji med polji in mimo mestec, ki jih označujejo veliki bloki, ostudni spomeniki komunistične arhitekture, zapelje avtobus med drevesa in nato se ob oknih zvrstijo majhne lesene hišice. Na desetine jih je, nekatere lepše ohranjene, druge bolj zapuščene, vendar vse zelo prijetno, z bogato okrašenimi pročelji, ponekod celo s cvetjem, kar je tu prava redkost. To je Suzdal. Lahko bi zapisali, da se je tukaj začelo. Kaj? Rusija, vendar, tukaj se je začela Rusija. Kronike prvič omenjajo Suzdal v letu 1024, ko je princ Jaroslavl tu zatrl manjši upor. Že leta 1096 so mesto zavarovali s prvim obzidjem, kremljem, kot se temu pravi v ruščini. Tu so uvajali krščansko vero, kajti v teh krajih so bili ob prelomu prvega tisočletja ljudje še pogani. Tu so se naselili princi in bogataši iz Kijeva, ki je opuščal funkcijo glavnega mesta, vse dokler ni princ Juri Dolgoruki leta 1125 določil Suzdala za prestolnico severnih provinc. Od tu je leta 1147 odpotoval proti ju-hozahodu in ustanovil majhno naselje, Moskvo. Od tu je njegov sin Andrej Bo-goljubski leta 1157 odšel v Vladimir in tja prenesel prestolnico. Skratka, če iščete izvor ruske zgodovine, morate v Suzdal. Sem se je stekalo veliko denarja, gradile so se cerkve in gradili so se samostani; veliko jih stoji še danes. V 14. stoletju je bilo v Suz-dalu 70 cerkva, 15 samostanov, 400 stanovanjskih hiš in znana šola za slikanje ikon. V nobenem drugem ruskem mestu ni bilo tako veliko verskih objektov glede na število prebivalcev. Mesto ni stalo ob velikih trgovskih poteh, zato so samostani živeli predvsem od darov. Vendar je cerkev sčasoma prevzela lastništvo nad rodovitno zemljo, ki obdaja mesto.Tudi Suzdal je preživel več invazij, mongolskih, poljskih in litovskih, dokler ni bilo mesto v 16. stoletju priključeno moskovski oblasti in izgubilo svoj status in svojo vlogo. Ko pa je v začetku 17. stoletja Poljska napadla Rusijo, je v Suzdalu princ Dimitri Požarski zbral vojski in šel pregnat Poljake; pred cerkvijo sv. Bazilija na Rdečem trgu v Moskvi so mu postavili spomenik, ki stoji še danes. Reforme Petra Velikega so v 17. stoletju močno omejile vlogo klera in cerkev je v Suzdalu izgubila velik del zemljišč ter s tem bogastva in oblasti. V cerkvah in v samostanih so se zbirali fanatiki, veliko samostanov pa so tudi spremenili v zapore za politične jetnike. Veliko neplodnih žensk so pošiljali v samostane v Suzdal; plemiči, ki so se hoteli znebiti žene, so jo poslali v samostan in nato so se lahko vno- vič poročili. Tako je Suzdal propadal in ob koncu 19. stoletja je mesto štelo samo še 6.000 prebivalcev; opisovali so ga kot »mesto cerkva, zvonikov, starih ljudskih legend in nagrobnikov«. Nič kaj prijeten opis. Takrat je krajevni zgodovinar Voronin zapisal, da je prihodnost Suzdala odvisna od njegove preteklosti. In to se danes dejansko dogaja. Danes ima Suzdal 12.000 prebivalcev, živi pa pretežno od turizma, to je od svoje preteklosti. Bogata zgodovina namreč sem privablja čedalje več ljudi. Ogled se lahko začne kjerkoli. Lep sončni dan je kar vabil k obisku najbolj slikovitega objekta, muzeja na prostem. Gre za skupek poslopij, med temi dve stari cerkvi, pa nekaj stanovanjskih hiš in celo dva mlina na veter, vseh zgrajenih iz lesa, lepo restavriranih, kjer lahko spoznaš, kako so ljudje živeli pred stoletji. Opozoriti velja še zlasti na cerkve, njihovo res enkratno arhitekturo in na ikone, ki krasijo notranjost; vredne so velike pozornosti, saj takih verjetno ni nikjer drugje na svetu. Arhitekti so bili zelo iznajdljivi in imeli so res veliko dela, da so oblikovali ta edinstvena poslopja; in tu velja povedati, da pri gradnji niso uporabljali že-bljev, ampak so samo ustrezno oblikovali in sestavljali kose lesa. Zanimivo je vse, kar je tu razstavljeno. Gre za zelo dober etnografski prikaz, vsebinsko popoln - prikazane so celo igrače, ki so jih uporabljali otroci - in ne preveč utrujajoč, kot so nekateri muzeji na prostem, kjer moraš od hiše do hiše prehoditi kilometre po slabo urejenih poteh. Tukaj je vse v najlepšem redu, poti so ponekod celo prekrite z lesom, da ne gaziš po blatu, vse je čisto, vmes pa so še stojnice, na katerih prodajajo domače obrtne izdelke. Nič posebnega, majhni leseni predmeti, vezenine in pletenine, namenjeni domačinom. Vse je čisto in lepo urejeno edino stranišča so še na štrbunk. Ampak to ni edini kraj v Rusiji, kjer se srečuješ s takimi sanitarijami... In tu se šele začne pravi pohod po Suzdalu, njegovih samostanih in cerkvah. Dolg sprehod po mestu, kjer se za vsakim vogalom naužiješ novih pogledov, novih spoznanj, novega bogastva. Najprej do bližnjega samostana in cerkve Brezmadežnega spočetja; lepe bele cerkve s plavimi kupolami, ki so posute z zlatimi zvezdami, za katero je temeljni kamen postavil princ Vladimir. Zgrajena je bila v 12. stoletju, nato dvakrat popravljena in povečana, v notranjosti pa skriva neizmerno bogastvo, čudovite ikone, veliko zlata in drugih dragocenosti. Sedaj je ta cerkev del muzejskega kompleksa, ki ga sestavlja tudi bližnje poslopje nekdanje škofije, v katerem je sedaj muzej. Dragocena so še zlasti popolnoma ohranjena bakrena vrata, delno pozlačena, na katerih so v reliefu prikazane podobe iz življenja sv. Jurija, zavetnika Jurija Dolgo-rukega. Pa še nekaj: v notranjosti so še dobro ohranjene freske iz 13. stoletja, kar je tudi posebna zanimivost. Od cerkve vodi pot mimo pisane tržnice, kjer kmetje prodajajo svoje pridelke, pa do samostana sv. Eftimija, zagotovo največje znamenitosti Suzdala. Cerkev spreobrnjenja je enkratni spomenik; navzven ni videti kaj posebnega, notranjost pa je v celoti obdana z dragocenimi in dobro ohranjenimi freskami. Tudi akustika je enkratna in cerkveni pevski zbor v skrčeni postavi vsak dan nagradi obiskovalce z nekaj pesmimi. In nato člani zbora prodajajo zgoščenke, ki jih je vsekakor vredno kupiti, saj je rusko zborovsko petje, še zlasti cerkveno petje res izredno melodično, prava poslastica za ušesa. Pa še to: v tej cerkvi je pokopan Dimitri Požarski, heroj, ki je Moskvo rešil pred Poljaki in kateremu so, kot smo že zapisali, postavili spomenik na Rdečem trgu. Značilnost tega samostana so tudi zvonovi; veliko jih je in vsak dan opoldne zvonar zaigra nekaj melodij, ki privabijo veliko obiskovalcev; med drugim tudi zato, da si utrujeni od dopoldanskih ogledov, nekoliko odpočijejo v senci mogočnih lip, ki krasijo dvorišče samostana. Vendar ta samostan ne hrani samo lepih spominov. Tu je bil dolga leta tudi zapor; že Katerina Velika je pošiljala v Suzdal politične jetnike. Tudi pisatelj Lev Tol- stoj je bil tu zaprt, ko je bil izobčen iz cerkve. V Stalinovih časih so bili tu zaprti politični jetniki, med drugo svetovno vojno pa vojni ujetniki, med drugim številni Italijani. V ujetništvo je padlo 2.000 italijanskih vojakov; do Suzdala so morali pešačiti in med potjo jih je umrlo 700. Danes je tu urejena muzejska soba, ki spominja na italijanske vojake; leta 1993jo je obiskal tudi predsednik republike Cossiga in v muzeju je njegov obisk zabeležen. In že je čas za odhod. Suzdal bi bil vreden temeljitejšega ogleda, uživanja arhitekture in narave, zvonikov in lastovk, ki jih preletavajo, kvakanja žab ob reki in jutranjega petja slavčkov, samostanov, zvonikov, tržnic, muzejev in še marsičesa. Pa za vse to ni časa. Le še toliko ga je, kolikor ga je treba za sprehod ob obzidju samostana, ob zunanji strani mogočnih in visokih zidov, nad katerimi bedi dvanajst stražnih stolpov, tja do reke, odkoder je pogled na ženski samostan. Pravijo mu samostan zavrženih žena, tistih, ki jih vladarji niso marali več, pa so jih poslali v samostan. Tako sta naredila tudi Ivan Grozni in Peter Veliki. Danes vse to zveni nenavadno, nepojmljivo, nesprejemljivo; če pa pomislimo, kdaj se je to dogajalo in kako je podobne probleme reševal denimo Henrik VIII. v Angliji, bomo morali priznati, da so bili ruski vladarji s tega vidika zelo človeški, za tiste čase nadvse omikani. To je Suzdal, ki je na ogled obiskovalcem, ki pridejo v te kraje organizirano ali posamično. Kdorkoli gre v Rusijo, mora vedeti, da birokracija prevlada nad vsem in da je zelo težko kakorkoli spreminjati programe, tudi če bi bil čas za to. To ni kritika, je samo ugotovitev, da je Rusija še vedno zelo neelastična, tudi kadar gre za turiste. S tem se moraš pač sprijazniti. Se nadaljuje Pogled na cerkve in samostan v Suzdalu. Zgoraj lesena cerkev v muzeju na prostem 1 4 Četrtek, 7. oktobra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SOVODNJE - Po septembrskih poplavah Z dežele 250.000 evrov za regulacijska dela na Vipavi Očistili bodo strugo, odstranili drevesa in utrdili bregove - Zasebniki morajo počakati na odlok Dežela Furlanija-Julijska krajina bo vložila 250.000 evrov v regulacijska dela na Vipavi v občini Sovodnje. Odločitev je zaradi škode, ki so jo v nekaterih predelih sovodenjske občine povzročile septembrske poplave, včeraj sprejel deželni odbornik za civilno zaščito Riccardo Riccardi. Cilj posegov, so sporočili z deželne civilne zaščite, je izboljšanje odtoka vode v primeru velikih poplavnih valov. »Regulacijska dela na strugi Vipave bomo financirali z denarjem, ki smo ga prihranili pri izvajanju del na Soči, za katera smo morali poskrbeti po decembrskih poplavah na Goriškem,« je povedal Riccardi, ki je 19. septembra v družbi sovodenjske županje Alenke Florenin s helikopterjem preletel prizadete predele sovodenjske občine in se na lastne oči prepričal, da je bil poseg na Vipavi nujno potreben. Civilna zaščita bo 250.000 evrov porabila za očiščenje struge reke, odstranitev dreves in grmičevja, ki ovirajo pretok, hkrati pa tudi za utrditev bregov na najbolj kritičnih točkah, kot so Malnišče, Rupa in Gabrje, kjer je septembra Vipava poplavila več hiš. »Novico smo pričakovali, saj je bila civilna zaščita po septembrskih poplavah pogosto prisotna na našem teritoriju. Nad sklepom odbornika smo seveda zelo zadovoljni,« je povedala Floreninova in poudarila, da bo uprava spremljala dela in skušala olajšati regulacijski poseg, ki ga bo civilna zaščita izvajala na Vipavi. »Riccardi je septembra dal na razpolago 100.000 evrov za prve sanacijske ukrepe v naši občini. Gre za denar, ki je namenjen javnemu premoženju. Zato smo v prejšnjih dneh poslali na deželo seznam poškodovanih cest in stroškov, ki smo jih imeli v dneh po poplavi,« je povedala Floreninova in poudarila: »Še nekaj časa pa bo verjetno treba počakati za izdajo odloka o razglasitvi izrednih razmer, ki bo omogočal povračilo škode zasebnikom.« Floreninova je še dodala, da občina pregleduje načrt za izboljšanje odtoka meteornih voda na območju gostilne Pri Tomažu. »Le-tega je pred leti financirala in izvedla deželna civilna zaščita; preveriti je treba, ali je bil poseg pravilno izveden in ugotoviti, zakaj ni dosegel načrtovanih učinkov,« je zaključila županja. (Ale) nekaj kleti (desno) FOTO A.W. Zdravstvo ni v nevarnosti Goriško zdravstvo ni v nevarnosti: združitev v eno samo »zdravstveno območje« s Trstom, ki ga predvideva dežela, bi kvečjemu lahko privedla do koristne reorganizacije. O tem je prepričan direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula, ki se je v sredo srečal s predstavniki komisije za zdravstvo občine Tržič. Cortiula je povedal, da je bil maja odobren osnutek smernic, na podlagi katerih naj bi prišlo do organizacije transverzalnih oddelkov, ki bi v Gorici in Tržiču omogočili uresničitev ene same bolnišnice z dvema sedežema. Le-to bi po njegovem mnenju ovrednotilo ponudbo bolnišnic, ne pa osiromašilo. Cortiula je spregovoril o posameznih oddelkih, v zvezi z oddelkoma za prvo pomoč pa je povedal, da izvirajo njune težave iz previsokega števila bolnikov, ki v njih poišče pomoč (26.000 letno). Te težave bi bilo možno premostiti z uvedbo krajevnih ambulant, v katerih bi bili bolnikom na voljo družinski zdravniki in bolničarji. Tatovi v Solkanu in Renčah Novogoriški policisti so v sredo obravnavali dva vloma. Ponoči so tatovi vdrli v trgovino v Solkanu, razbili steklo na vratih in iz blagajne vzeli 300 evrov. Vlom se je zgodil tudi v gostinskem lokalu v Renčah. Tam so razbili steklo na oknu in odnesli 100 evrov, nekaj cigaret in žgane pijače. Lastnika so oškodovali za 330 evrov. (km) Benellijevci v Štmavru Motociklistični navdušenci iz Gorice, ki so se z motorji znamke Benel-li povzpeli na Vršič, Veliki klek in prelaz Stelvio, bodo danes ob 19.30 v bivši osnovni šoli v Štmavru predvajali fotografije svojih treh nevsakdanjih podvigov. RONKE - Demokratska stranka potrdila svoje zaupanje v dosedanjega župana Fontanot spet kandidat Livio Formentin: »Gospodarska kriza vplivala na izbire uprave, ki pa je ohranila vse storitve za občane in pridobila nove prispevke za družine v stiski« GORICA fffonci'rtna sezona v 20/0I20/Í Carmina Slovenica (Maribor) Rusalke Scensko glasbeni projekt I Vaško Atanasovski, pihala I Nino Murekšič, tolkala Karmina Šilec, j avtorica projekta in dirigentka j Kulturni center Lojze Bratuž danes, 8. oktobra 2010, ob 20.30 predprodaja vstopnic na tel. (0039)0481 531445 po urniku 8.30 -12.30 / 17.00 -19.00 ali po elektronski pošti: info@kcIbratuz.org Drevi skupščina slovenske komponente DS Nocoj ob 20. uri se bo na sedežu Demokratske stranke (DS) v Ulici DAnnunzio v Gorici začela pokrajinska skupščina Slovencev, ki so včlanjeni v levosredinsko stranko. Gre za srečanje, na katerem bo tekla beseda o trenutnem položaju Slovencev v goriški pokrajini in znotraj stranke. Slovenski člani so prisotni v treh občinah, kjer je DS v upravi (Sovodnje, Doberdob in Ronke) ter v dveh, kjer sedijo v klopeh opozicije (Gorica in Števerjan). To prisotnost je treba bolje povezati in okrepiti, zato bo potrebna tudi sestava nove ekipe, ki bo lahko v oporo upravam in na razpolago tako članom kot vsem utripajočim dejavnikom naše stvarnosti. Pri tem delu bodo goriškim slovenskim demokratom ob strani potrjeni pokrajinski tajnik stranke Omar Greco in novo pokrajinsko vodstvo, deželni koordinator slovenske komponente Andrej Gergolet in seveda celotno deželno vodstvo s tajnico Deboro Serrachiani na čelu. Slovenski demokrati na Goriškem bodo tudi določili ožjo skupino ljudi, koordinacijo, ki bo v naslednjih tednih razvila najbolj pereče tematike in začela s konkretnejšo prisotnostjo na teritoriju. Roberto Fontanot bo na spomladanskih lokalnih volitvah v Ronkah ponovno županski kandidat Demokratske stranke. Zaupanje v današnjega župana je včeraj potrdil Livio Formentin, tajnik ronškega krožka Demokratske stranke, ki je pozitivno ocenil dosedanje delo Fontanotove uprave. »Gospodarska kriza je prav gotovo vplivala na izbire Fontanotovega odbora, ki pa mu je uspelo ohraniti vse storitve za občane in pridobila nove prispevke za družine v stiski. Kot občinski tajnik Demokratske stranke moram tudi izpostaviti politično in človeško poštenost predstavnikov politične skupine "Insieme per Ronchi" (koalicijskega zaveznika uprave, op.ur.), ki so pokazali voljo po sodelovanju pri reševanju problemov,« je povedal Livio Formentin, po čigar mnenju je v tem mandatu uprava rešila kar nekaj vozlov, dela pa je še veliko. »Fontanotova uprava je veliko vložila v šolo in prometne povezave, zdaj pa je na vrsti načrt za obnovo kanalizacije. V razne posege bodo vložili osem milijonov evrov. Gradbišča bodo prav gotovo povzročala nevšečnosti, po zaključku del pa bo občina imela novo kanalizacijsko omrežje ter obnovljene ceste in pločnike,« je poudaril Formentin, po čigar mnenju je denar, ki ga bo občina pridobila s prodajo energetskega sektorja družbe Iris, treba investirati v ovrednotenje vasi, kot so San Vito, Soleschiano, Selce in Romjan, ter severnega dela Ronk. Formentin je v imenu Demokratske stranke potrdil zaupanje v Fontanota in poudaril, da bo drugi mandat služil za nadaljevanje dela, ki ga je levosre-dinska uprava začela v teh petih letih. Tajnik ronškega krožka Demokratske stranke je ob tem izrazil pripravljenost na srečevanje z vsemi političnimi silami, ki jih zanima lojalen odnos in dogovarjanje o uresničljivih projektih. Roberto Fontanot je na občinskih volitvah leta 2006 prejel 49,88 odstotka glasov ALTRAN NOVA GORICA - Avto podrl kolesarko Nepravilno prečkanje ceste vzrok nesreče Novogoriški policisti so v sredo popoldne obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila na križišču med Erjavčevo in Cankarjevo ulico v Novi Gorici, v njej pa sta bila udeležena kolesarka in voznica osebnega avtomobila. 16-letna kolesarka iz Nove Gorice je s kolesom zapeljala na prehod za pešce v trenutku, ko je po cesti z osebnim avtomobilom pripeljala 34-let-na italijanska državljanka. Voznica je pritisnila na zavore, kljub temu pa se ji ni uspelo izogniti trku. S prednjim delom avtomobila je trčila v kolesarko in jo podrla. 16- letnica se je med padcem lažje poškodovala, zaradi uporabe neustreznih prometnih površin pa bodo policisti zanjo napisali ob-dolžilni predlog. Novogoriški policisti pri tem opozarjajo kolesarje, da s kolesom na prehodu za pešce nimajo prednosti pred ostalimi vozniki, ki vozijo po cesti; izjemoma imajo kolesarji prednost med prečkanjem prehoda za pešce le, ko stopijo s kolesa in cesto prečkajo cest. Tega 16-letna kolesarka ni storila, zato pa jo po nesreči in padcu čaka še globa. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 7. oktobra 2010 1 7 POKRAJINA - Delegacija pokrajinske uprave na Madžarskem V Budimpešti promocija Krasa in goriškega gospodarstva Madžari se zanimajo za okrepitev poslovnih vezi in za ovrednotenje dediščine prve svetovne vojne Goriška pokrajina je svojo kulturnozgodovinsko dediščino in gospodarski potencial v prejšnjih dneh predstavila v Budimpešti ter se na ta način oddolžila za obisk, ki so ga predstavniki madžarske vlade pred nedavnim opravili na Krasu in v Gorici. Med 4. in 7. oktobrom so tako predstavniki goriškega pokrajinskega sveta in odbora s predsednikom Enricom Gherghet-to na čelu izpeljali celo vrsto srečanj in predstavitev, med katerimi je bil spomin na prvo svetovno vojno iztočnica za nove skupne pobude na gospodarskem področju. Verjetno najpomembnejši uspeh obiska je bilo srečanje med predsednikom pokrajine Gherghetto in ministrom za obrambo Hendejem Czabo, na katerem so bili prisotni tudi člani generalštaba in načelniki parlamentarnih komisij za kulturo in obrambo. Predsednik Gherghetta je po srečanju izjavil, da je bil sestanek nadvse ploden in konkreten: Madžari so dokazali veliko zanimanje za okrepitev stikov z goriško pokrajino, zato pa bodo v kratkem tudi formalno potrdili svojo razpoložljivost na sodelovanje in pripravo skupnih pobud. Obisk goriške delegacije so uvedli prejšnji petek s tiskovno konferenco v Budimpešti. Presenetljivo številni časnikarji so postavili vrsto zanimivih vprašanj glede ponudbe in možnosti, ki jih nudi Goriška na gospodarskem, kulturno-zgodo-vinskem in turističnem področju. Na tiskovni konferenci so goriško pokrajino predstavljali in na vprašanja odgovarjali svetniki Paolo Mezzorana, Marco Jarc, Gi-no Maniacco in Franco Malaroda. Na predstavitvi, ki je potekala na sedežu inštituta za italijansko kulturo, so bili prisotni tudi predstavniki italijanskega veleposlaništva v Budimpešti. V ponedeljek so nato odprli razstavo madžarskega fotografa Andreja Kertesza; z njegovimi črno-beli-mi fotografijami, posnetimi v obdobju 1914-1915, je v Budimpešti goriška pokrajina zaživela z vedutami Gorice, gra-deške lagune, Soče in Krasa. Na najpomembnejšemu predstavitvenemu dnevu so bili prisotni predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, odbornika Roberta Demartin in Marko Ma-rinčič ter svetniki goriškega pokrajinskega sveta. Med srečanjem je Demartinova predstavila projekt Kras 2014+, ki je bil deležen zelo velikega zanimanja, saj si na Madžarskem prizadevajo za ovrednotenje dediščine prve svetovne vojne in vseh sledi, ki so jih madžarski vojaki pustili daleč od doma. Med predstavitvijo so spregovorili tudi o tematskem in šolskem turizmu ter tudi o dostopu do morja v gospodarske in športne namene. Na odprtju razstave fotografij Andreja Kertesza je predsednik Gherghetta prerezal trak skupaj s predstavnikom italijanskega veleposlaništva Marcom Petaccom (zgoraj); predstavitev projekta Kras 2014+ je sprožila veliko zanimanje (desno) FOTO M. J. Obisk pokrajinske delegacije se je zaključil včeraj s predstavitvijo goriškega gospodarstva. Na njem so sodelovali predstavniki konzorcijev za industrijski razvoj iz Tržiča in Gorice, turistične ustanove Git iz Gradeža in vinarskega konzorcija Collio-Carso-Kras. Goriški ljubitelji železnic izdali zajetno knjigo Ljubitelji železnic iz Gorice, ki se že štirinajst let združujejo v društvu »Amici del trasporto su ro-taia«, so izdali knjigo z naslovom »Con Gorizia nel cuore«. V njej so objavili celo vrsto dokumentov in fotografij železnic, lokomotiv in vlakov, ki so jih doslej zbrali društveni člani. Začetno so predvidevali, da bo knjiga imela 120 strani, nato pa se je nabralo toliko materiala, da publikacija obsega kar 180 strani. Knjigo bodo predstavili dre-vi ob 18. uri na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carduc-ci v Gorici. Spregovorili bodo direktor goriške državne knjižnice Marco Menato, predsednik društva Dopolavoro ferroviario isontino Carmine Pappacena, predsednik Društva za bohinjsko-goriško progo Bernard Bratož in avtor knjige Pino Ieusig. Za predstavitev je društvo goriških ljubiteljev železnice pripravilo vabila v italijanščini, nemščini in slovenščini; trijezičen je tudi društveni logotip. GORICA - Gradnja avtoceste Hitra cesta bo ostala odprta za tovornjake Tovornjaki na štandreškem tovornem postajališču BUMBACA »Med deli za gradnjo avtoceste Vileš-Gorica bo prometnica ostala odprta za tovorna vozila. Do prepovedi za težki promet bi lahko prišlo le zaradi izrednih razlogov, ki pa ne bodo neposredno povezani s širitvijo hitre ceste.« Tako je goriškim špediterjem, ki so povezani v zvezo Ascom, in združenju špediterjev FJK povedal predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta na srečanju, ki je potekalo v sredo popoldne. Špediterji, ki zaradi krize doživljajo težke čase, so bili na bojni nogi zaradi nekaterih predsednikovih izjav, ki so bile objavlje- ne v časopisih, po sestanku z Gherg-hetto in pokrajinskim odbornikom Mauriziom Di Matteom pa so se nekoliko pomirili. Na krizo, s katero se spopadajo goriški špediterji, je spomnil deželni predsednik združenja Oscar Duiz. »Skupno je na prepihu kakih 200 delovnih mest, za rešitev katerih bi se morale zavzemati vse institucije,« je povedal Duiz in nadaljeval: »Podjetniki se trudimo, da bi omilili škodo, strukturnih problemov pa ni mogoče omejevati v nedogled. Še večje težave se bodo pojavile z vstopom Hrvaške v EU.« NOVA GORICA - SKEI Stanje v industriji se izboljšuje Stanje v kovinski in elektro industriji se popravlja. V letu in pol, obdobju, ko je bila gospodarska kriza najgloblja, je v Sloveniji zaposlitev izgubilo 15.000 delavcev v kovinski in elektro industriji. Številka je po besedah Lidije Jerkič, predsednice Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) še višja na račun t.i. agencijskih delavcev, ki so ravno tako ostali brez dela. »Realna številka bi tako bila med 20 in 23.000«, pravi Jerkiče-va in dodaja podatke, ki zbujajo optimizem: v zadnjih nekaj mesecih se je rast odpuščanja ustavila, zadnja dva meseca beležijo 2.000 novih zaposlitev. Rast plač od lanskega do letošnjega maja je 10-odstotna, kar nominalno znaša 100 evrov. »Splošno stanje v panogi se je popravilo. Ne beležimo več krajšanja delovnega časa, likvidacij, napovedi glede naročil so pozitivne. Optimistično rečeno: kriza v panogi se je končala,« pravi Jerkičeva in poudarja, da sindikati vlado pozivajo, da na dnevni red ponovno uvrsti zakon o delitvi dobička med zaposlene. Sindikat je v pogajanjih z vlado skušal doseči tudi spremembe kolektivne pogodbe in opozoriti na pojave, ki so stari, se pa ponovno pojavljajo: vedno več podjetij v Sloveniji ponovno zaposluje agencijske delavce. Tako se delodajalci izognejo zaposlovanju za nedoločen čas, sindikati pa svarijo, da je tako ogrožena socialna varnost zaposlenih. »S tem v zvezi želimo sindikati spremeniti določbe v kolektivni pogodbi, na vlado pa apeliramo, da tej tematiki posveti posebno pozornost,« pojasnjuje Jerkičeva. Pred krizo je bilo v slovenskem merilu agencijskih delavcev okoli 20 odstotkov od vseh zaposlenih v omenjenem sektorju. Gre za delavce, ki jih zaposlujejo podjetja, ki se ukvarjajo s posredovanjem dela. Ta podjetja jih napotijo na delo tja, kjer jih potrebujejo. »Ti delavci praviloma nimajo enakih pogojev kot redno zaposleni, nobene socialne varnosti, njihova delovna mesta so zelo negotova. Nekateri prihajajo iz držav nekdanje Jugoslavije in so nastanjeni v prav nečloveških pogojih. Težava je tudi v tem, ker jih zelo malo pozna svoje pravice,« opozarja predsednica sindikata SKEI. Podoben primer z agencijskimi delavci so imeli pred nekaj leti v šempetrski Iskri Avtoelektriki, kjer so tem delavcem, tako kot svojim zaposlenim, izplačali regres za letni dopust, a je denar zadržala agencija, na kateri so bili delavci zaposleni. Po posredovanju sindikata v Iskri se je težava vendarle rešila. Sicer v Posočju večjih težav v podjetjih kovinske in elektroindustrije ne beležijo. Še lani so v nekaterih podjetjih delali s skrajšanim delovnim časom, nižali plače in odpuščali delavce, letos pa beležijo zaposlovanje; dela je toliko, da bodo nekatera podjetja spet najemala agencijske delavce. (km) GORICA Rebula in ribe Večer na pobudo KZ in KGZ Briška rebula in ribe bodo protagonisti« večera, ki bo v petek, 15. oktobra, v restavraciji Rosenbar v Gorici. Na enogastronomski dogodek, v okviru katerega bodo prestavili rebule briških vinogradnikov z italijanske in s slovenske strani meje, vabita Kmečka zveza in Kmetijsko gozdarski zavod iz Nove Gorice v sodelovanju z restavracijo Rosenbar. Večer, s katerim se nadaljuje čezmejna promocija Brd in rebule, za katero so se zavzeli že v okviru prireditve Okusi na meji, se bo začel ob 20. uri. O kombinacijah rebule in ribjih jedi bodo med degustacijo spregovorili goriški predsednik Kmečke zveze Stanko Radikon, slovenski so-melje Toni Gomišček, goriški novinar in vinski poznavalec Stefano Cosma ter enolog in novinar Claudio Fabbro. Pokrovitelja večera, na katerega vabijo vse ljubitelje rebule, sta Čedajska banka in finančna družba KB 1909. Število mest je omejeno, zato organizatorji pozivajo zainteresirane, naj se prijavijo. 16 Petek, 8. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR / ŠEMPETER-VRTOJBA - Pridobivajo dokumentacijo in finančna sredstva V drugi polovici leta 2011 začetek gradnje čistilne naprave Naložba vredna 40 milijonov evrov - V drugi polovici leta 2012 bo naprava dograjena Gradnja čistilne naprave ob Vrtojbici, ki bo namenjena čiščenju komunalnih odpadnih vod v občini Šempeter-Vrtojba, delu mestne občine Nova Gorica in delu občine Miren-Kostanjevica, bo - po sedanjih ter-minskih načrtih - začeta v drugi polovici prihodnjega leta. Kot pojasnjuje Mitja Gorjan iz novogoriškega podjetja Vodovodi in kanalizacija, je projekt sedaj v fazi izvajanja pridobivanja dokumentacije in potrjevanja vloge za pridobivanje finančnih sredstev, kar naj bi bilo zaključeno do konca letošnjega leta. Sledil bo še izbor izvajalca. Ministrstvo za okolje in prostor sicer še ni potrdilo regionalnega prostorskega načrta za čistilno napravo, ki bo postavljena na območju bivše gramoznice na meji med občinama Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba, vendar pri omenjenem podjetju, ki je koordinator projekta, glede tega ne pričakujejo težav. Predlog za potrditev so na ministrstvo že vložili junija, odgovora z ministrstva, kljub iztečenemu 30-dnevnemu roku, še niso dobili. »Razmer ne nameravamo zaostrovati, vsekakor pa težav ne pričakujemo,« pojasnjuje Gorjan. Gradnja čistilne naprave s 41.000 Računalniška simulacija nove čistilne naprave, v kateri bodo čistili odpadne vode iz občine Šempeter-Vrtojba, dela mestne občine Nova Gorica in dela občine Miren-Kostanjevica FOTO K.M. ekvivalentnih enot in pripadajočo kanalizacijo ter drugo infrastrukturo bo veljala okrog 40 milijonov evrov, del sredstev bo prispeval državni proračun, del občine investitorke del pa jih bodo pridobili iz kohezijskega sklada. V strukturi celotnih stroškov projekta, brez upoštevanja povračljivega DDV, predstavlja znesek kohezijske-ga sklada 73 odstotkov, sredstva iz državnega proračuna 13 in sredstva iz občinskih proračunov 14 odstotkov investicije. Čistilna naprava naj bi bila po sedanjih terminskih načrtih zgrajena v drugi polovici leta 2012, sledilo bo dvanajstmesečno poskusno obratovanje. Poleg čistilne naprave bo v sklopu projekta zgrajenih skupno 15.600 metrov kanalizacijskega omrežja na območju vseh treh občin. Gradnja le-tega se bo povsod začela v začetku pri- hodnjega leta, v občini Šempeter-Vrtojba in Novi Gorici bo zaključeno konec leta 2012, v občini Miren Kostanjevica pa šele konec leta 2015. Najpomembneje pa je, da bodo z novo čistilno napravo zaščitena in izboljšana kakovost površinske vode zaradi zmanjšanja izliva odpadne vode v potoka Koren in Vrtojbico, zmanjšal se bo tudi izpust v vode iz komunalnih virov onesnaževanja.(km) Ob zaključku kolonije likovna razstava na Gradini Območno združenje Rdečega Križa Ljubljana, krvodajalci iz Štarancana in Doberdoba ter družba Rogos so organizatorji likovne kolonije z naslovom »Ljubljana-Doberdob: združeni za solidarnost«, ki je v prejšnjih dneh potekala v doberdobskem sprejemnem centru Gradina. Razstavo z likovnimi deli sodelujočih umetnikov bodo odprli jutri ob 17. uri v sejni dvorani sprejemnega centra. Krajši kulturni program bo oblikoval moški pevski zbor Jezero pod taktirko Zulejke Devetak. Fotosrečanje v Doberdobu V okviru 12. Fotosrečanja fotokluba Skupina 75 bo jutri ob 18.30 v Modra's galeriji v Doberdobu odprtje pete od šestih fotografskih razstav. Robi Jakomin iz Trsta bo razstavil niz črno belih fotografij na temo »Odsotne prisotnosti«, Miran Vi-žintin z Vrha pa barvne fotografije na temo »Looking for the exit«. Spregovorila bo kritičarka Jasna Merku. V Gorici poklon Flaianu V osrednji dvorani goriškega Kulturnega doma bo jutri ob 10.30 kulturni poklon priznanemu italijanskemu pisatelju Enniju Flaianu, ki se je rodil v Pescari leta 1910 in umrl v Rimu leta 1972. O življenju in delu preminulega avtorja bo spregovorila prof. Lucilla Sergiacomo; gledališka igralka Mariolini de Feo bo prisotnim prebrala najbolj značilne Flaianove tekste. Po-klon prireja društvo za ovrednotenje kulturne dediščine iz Abrucev in Moliseja v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom in pod pokroviteljstvom dežel Abruci, Molise in Furlanija-Julijska Krajina ter občin Gorica in Pescara. lokalne volitve v mestni občini nova gorica: ŽUPANSKI KANDIDATI Tomaž Slokar FOTO K. M. Tomaž Slokar: Ključna povezava z Gorico Tomaž Slokar je županski kandidat Slovenske demokratske stranke (SDS). Opravlja delo vodje projekta. Je koncesijski denar iz igralništva (6 milijonov evrov letno) smotrno porabljen? Vsekakor ne. V 13 letih koncesijske dajatve se je nabralo blizu 100 milijonov evrov, ki bi morali biti vloženi v turistično dejavnost in infrastrukturo ter za preprečevanje škodljivih posledic. Ni mehanizma, razen političnega, ki bi nadzoroval namensko porabo tega denarja. Občina bi morala sama vzpostaviti le-te za izvajanje lastnega nadzora. Kako oživiti Novo Gorico, da bi domačini vseh generacij našli privlačne vsebine za preživljanje prostega časa? Je sprejemljivo, da skoraj edino stalno ponudbo zabave v mestu ponujajo igralnice, pa še ta je naravnana za zadovoljitev okusa italijanskih gostov? V strategijah igralništvo ni bilo predvideno kot edina ponudba in ne more biti edino gonilo razvoja. Žal se je zgodilo ravno to, zato je gospodarsko stanje slabo, s stališča zaposlovanja se bo še poslabšalo. Mesto mora v povezavi z Gorico in Solkanom postati prepoznavno po svoji zgodovinski vlogi, po kulturnih znamenitostih in po naravnih danostih. Za ponudbo vsebin je mogoče z majhnimi vložki veliko postoriti, vsekakor pa povezati dejavnosti z Gorico. Občanom je potrebno ponuditi inovativnost mladih, predvsem kot amaterske vsebine. Katere projekte mora Nova Gorica kot regijsko središče še uresničiti? Od konkretnih projektov gre za skupne infrastrukturne projekte (čistilna naprava, cestne in energetske povezave). Kot regijsko središče mora poskrbeti za skupno prostorsko in okoljsko načrtovanje. Poskrbeti mora za dostopnost upravnih in zdravstvenih storitev za vse ljudi iz regije, predvsem z organizacijo tudi v ostalih središčih. Kot središče regije mora nastopati v skupnih evropskih projektih. Mimo leporečij tipa »čezmejno sodelovanje je treba okrepiti«, katere predloge bi dali na vrh spiska v odnosih z občino Gorica? Vzpostaviti je potrebno odkrite odnose. Izvajanje zaščitnega zakona za Slovence je osnova. Potrebno je skupno infrastrukturno načrtovanje, urejanje prometa in ekosistema, več kulturnih izmenjav. Slovenci v Gorici morajo igrati povezovalno vlogo. Glede konkretnih zadev gre npr. za skupno urejanje bregov Soče v enoten park, kolesarske poti, ki bi delovale smiselno celovito. Velja tudi povezati področje civilne zaščite, zdravstva ipd. Delovati je potrebno iz majhnih projektov, ki bodo ljudi povezovali. Kako lahko novogoriški župan podpira prizadevanja slovenske manjšine v Gorici?Katero vlogo lahko odigrajo »zamejci« v odnosih med sosednjima mestnima upravama? Slovenci so za svoj obstoj zaslužni in odgovorni predvsem sami. Župan je lahko pri tem v pomoč z aktivnim posluhom in mora biti prvi zaščitnik na področju Slovenije, v odnosu do vlade v Ljubljani kot tudi do župana v Gorici. Slovenska manjšina je povezovalni most in je posebno bogastvo in ne strošek. Sam poznam zadeve precej od blizu. Sodelovanja na institucionalni ravni je nekaj, konkretnosti je pa premalo. Med zamejci je veliko ljubiteljske kulture, ki pripomore k negovanju jezika in narodne zavesti. Iz tega bi se v Novi Gorici lahko veliko naučili. (km) Črtomir ŠPACAPAN FOTO K. M. Črtomir Špacapan: Biti moramo promoter regije Črtomir Spacapan je kandidat stranke Zares. Za župana Nove Gorice kandidira petič, doslej jo je vodil v dveh mandatih med letoma 1994 in 2002. Je koncesijski denar iz igralništva (6 milijonov evrov letno) smotrno porabljen? Za zadnje obdobje bi to težko rekel, saj vlaganja v okolje in obljubljenih investicij ni bilo. Lahko pa zatrdim, da smo v času mojega mandata denar skrbno porabili, kar se vidi tudi v investicijah, ki smo jih uresničili: gledališče, knjižnica, bazen, zdravstveni dom, stadion, športna dvorana, vse to so pridobitve, ki služijo tako občanom kot tudi turistom. V zadnjem obdobju pa bi lahko s temi sredstvi uredili grad Rihemberk, vzdrževali park Ra-fut, dokončali cesto Sveta gora-Grgar, uredili vaško jedro v Oseku, Sempasu in to bom tudi v novem mandatu predlagal mestnemu svetu v potrditev. Kako oživiti Novo Gorico, da bi domačini vseh generacij našli privlačne vsebine za preživljanje prostega časa? Je sprejemljivo, da skoraj edino stalno ponudbo zabave v mestu ponujajo igralnice, pa še ta je naravnana za zadovoljitev okusa italijanskih gostov? Novi Gorici manjkajo predvsem tematski dogodki, festivali. Neizkoriščenih infrastruktur, ki bi jih lahko prilagodili v te namene, je dovolj. Potreben je dialog z društvi, ki se na tem področju izjemno trudijo in dobro delujejo ter jih spodbuditi in jim pomagati pri realizaciji njihovih programov. Treba bi bilo zgraditi amfiteater pri gledališču, dokončati športne objekte, ne le v mestu ampak tudi na podeželju. Lahko bi imeli kakšen manjši filmski festival, pa Goriško vrtnico, kot je že bila, srečanje malih odrov. Nova Gorica mora ustanoviti kulturni inkubator. Kulturni utrip, ki je sicer kar intenziven, bo nujno potrebno internacionalizirati, tako v povezavi z zamejci kot tudi s pobratenimi občinami. Katere projekte mora Nova Gorica kot regijsko središče še uresničiti ? Najprej mora Nova Gorica spet prevzeti vlogo promotorja regije, ki ji je popolnoma ušlo iz rok, kar se je videlo tudi na zadnjih pogajanjih za odlagališče odpadkov. Zgraditi je potrebno čim prej Medobčinski izobraževalni center, univerzitetni kampus, gospodarsko središče. Nova Gorica se mora ostreje postaviti tudi do državnih institucij, ki podpirajo samo os Maribor-Ljubljana-Koper, mi pa postajamo slepo črevo Slovenije. Mimo leporečij tipa »čezmejno sodelovanje je treba okrepiti«, katere predloge bi dali na vrh spiska v odnosih z občino Gorica? Pravzaprav se je zgodil paradoks, da se je po padcu meje čezmejno sodelovanje zmanjšalo in ne okrepilo. Vzrok je tudi v zelo hladnih odnosih med občinskima upravama v Gorici in Novi Gorici. Potrebno je takoj uresničiti obljube, kot so ureditev Korna in izgradnja čistilne naprave za Novo Gorico. Lepo bi bilo tudi odstraniti objekte na meji, tako kot je to storila sosednja občina Šempeter-Vrtojba. Kako lahko novogoriški župan podpira prizadevanja slovenske manjšine v Gorici?Katero vlogo lahko odigrajo »zamejci« v odnosih med sosednjima mestnima upravama? Novogoriška občina je na sodelovanju z zamejskimi Slovenci v zadnjem času veliko naredila in je potrebno to samo še nadgraditi. Ne nazadnje smo pripravili kar veliko skupnih čezmejnih projektov na področju gospodarstva, okolja, kulture, v katerih je zastopana naša manjšina. Upamo, da bomo v novembru že začeli izvajati večino teh projektov. (km) Gregor Veličkov FOTO K.M. Gregor Veličkov: Iz glav izbrišimo meje Gregor Veličkov je samostojen županski kandidat, podpira pa ga istoimenska lista. Ima večletne politične izkušnje, tudi kot mestni svetnik Socialnih demokratov (SD). Opravlja delo odvetnika. Je koncesijski denar iz igralništva (6 milijonov evrov letno) smotrno porabljen? Kot župan se bom trudil, da bo Nova Gorica z okolico s temi sredstvi postala prepoznavna turistična destinacija. Bistveno več sredstev je potrebno nameniti za infrastrukturno ureditev mesta in predvsem k projektom pritegniti arhitekturno stroko, ki je bila doslej zanemarjena. Kako oživiti Novo Gorico, da bi domačini vseh generacij našli privlačne vsebine za preživljanje prostega časa? Je sprejemljivo, da skoraj edino stalno ponudbo zabave v mestu ponujajo igralnice, pa še ta je naravnana za zadovoljitev okusa italijanskih gostov? Na novogoriški goriški občini je potreben bistven preskok v miselnosti dojemanja tega, kaj ljudje potrebujejo in kako te potrebe uresničiti. Naj naštejem le nekaj projektov iz našega volilnega programa, s katerimi bi občina dosegla nekatere od želenih učinkov: Izvedba tradicionalnega vinskega sejma vinorodnih območij: Goriških Brd, Vipavske doline in Krasa s spremljevalnimi dejavnostmi na prostem, izvedba tradicionalnega 14-dnevnega otroškega festivala, prirejanje športnih tekaških in kolesarskih dogodkov. Za dosego teh in drugih ciljev neka velika denarna sredstva niti niso potrebna. Potrebno je samo znati izpeljati stvar do konca. Katere projekte mora Nova Gorica kot regijsko središče še uresničiti? Nova Gorica se mora predvsem ponovno umestiti v slovenski medijski, kulturni, regionalni in seveda gospodarski prostor. Bistveno več bo potrebno narediti na povezovanju občin in šele ko bo ta proces uspešno zastavljen, bo postala Nova Gorica pravo regijsko središče. Mimo leporečij tipa »čezmejno sodelovanje je treba okrepiti«, katere predloge bi dali na vrh spiska v odnosih z občino Gorica? Ne bi rad izpostavljal posameznih projektov. Bistveno je, da se župana sosednjih čezmejnih občin dobro razumeta, da se večkrat družita, si izmenjujeta mnenja, da postaneta resnična - če hočete -»družinska« prijatelja. Kako lahko novogoriški župan podpira prizadevanja slovenske manjšine v Gorici? Katero vlogo lahko odigrajo »zamejci« v odnosih med sosednjima mestnima upravama? Slovenska manjšina v Gorici naj predstavi svoje videnje podpore, ki si jo predstavlja. Kot župan bom tem željam in potrebam sledil. Ne bi se rad postavil »nad« slovensko manjšino in soliral na posameznih področjih, saj bi lahko zaradi nepoznavanja problematike (ki jo pozna edino le slovenska manjšina) napravil več slabega kot koristnega. »Zamejci« svojo vlogo že odigravajo, več pa bo potrebno narediti na tem, da se meja med državama, ki je v glavah (predvsem starejših) ljudi, zabriše. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 7. oktobra 2010 1 7 Sto udeležencev za vinsko-likovni večer V gostilni Luka na Jazbinah je v sredo potekal večer iz niza »Bianco d'autore«, med katerim združujejo likovno umetnost z vrhunsko briško kapljico. Tokrat so postavili na ogled likovna dela, ki jih je naslikal goriški umetnik Massimiliano Busan. Likovnika, ki je diplomiral na umetnostni akademiji v Benetkah, je predstavila kritičarka Cristina Feresin. V imenu prirediteljev je pozdravila Caterina Zanon, nato pa je spregovorila Orie-ta Mužič iz istoimenskega vinarskega podjetja iz Števerjana, v katerem proizvajajo tudi vino Bric, ki je bilo skupaj z Busanom glavni protagonist Pomazani plakati V noči iz srede na četrtek so neznanci uničili večino plakatov, na katerih se volivcem predstavlja stranka Socialnih demokratov in kandidat za župana občine Šempeter-Vrtojba Dragan Valenčič, ki je sicer tudi ak- tualni župan. Večina plakatov je po-mazanih s črno barvo, prečrtanih ali prekritih z besedo »ne«. Iz stranke SD so v zvezi s tem dogodkom sporočili, da uničevanje plakatov ni demokratični način izražanja mnenja, ki ga odločno zagovarjajo, temveč da gre za vandalizem na najnižji ravni.(km) CI3 Lekarne fí Razstave DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: danes, 8. oktobra, ob 20.30 »Xanax« v izvedbi gledališke skupine CLAET iz kraja Palombina nuova (AN); pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). FOTOKLUB LUCINICO prireja odprtje razstave fotografij, ki sta jih Felice Ci-rulli in Enzo Galbato izdelala med komedijo »Il sogno di Giuseppe« v soboto, 9. oktobra, ob 17.30 v občinskem središču na Trgu San Giorgio 37 v Loč-niku; na ogled bo do 17. oktobra ob delavnikih med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. in 12. uro; informacije: fo-toclublucinico@yahoo.it, www.fotoc-lublucinico.org. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava Marijana Tršarja z naslovom »Prisluhne imaginacije«; do 15. oktobra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro in ob prireditvah. V torek, 19. oktobra, ob 18. uri bo odprtje likovne razstave in branje poezij Gustava Januša; umetnika bo predstavil Janko Zerzer; na ogled bo do 28. novembra ob prireditvah.. Koncerti Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Step up«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Quella sera dorata«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Kako izuriti svojega zmaja«; 20.15 »Skriti zaliv« (Dnevi dokumentarnih filmov). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.20 »Step up« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »In-nocenti bugie«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Una sconfinata giovinezza«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.00 »The Town«. večera. Gre za belo zvrstno vino, ki ga sestavlja šestdeset odstotkov malva-zije, dvajset odstotkov zlate rebule in dvajset odstotkov tokaja. Ker gre za mešanico briških avtohtonih sort, so vino poimenovali ravno s slovenskim imenom Bric. Busanova likovna dela bodo na ogled do konca oktobra, 3. novembra pa bodo odprli razstavo Alfreda De Locatellija. v Gorici vsak petek od 15. ure do 15.45; informacije: info@slovik.org, tel. 0481530412, www.slovik.org. Pričetek 8. oktobra. IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ENFAP FJK organizira v sodelovanju z družbo Transmedia, združenjem Hiša filma -Palazzo del Cinema in s pokrajinsko mediateko Ugo Casiraghi tečaj za av-diovizualnega tehnika, ki ga financirata dežela FJK in evropski socialni fond. Namenjen 12 polnoletnim diplomi-rancem brez zaposlitve, v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti, z bivališčem na ozemlju FJK, ki bi radi pridobili znanje s področij zaščite, ohranjanja in ovrednotenja avdiovizualnega gradiva. Tečaj predvideva 300 ur v predavalnici in 240 ur staža, je brezplačen, za vsako uro staža pa bo tečajnik prejel 2,30 evra; spremljanje lekcij je obvezno. Selekcije bodo 28. oktobra, začetek tečaja pa 8. novembra; informacije in vpisovanje v tajništvu zavoda ENFAP v Gorici, v Ulici Cappuccini 19; kdor je zainteresiran, lahko pošlje curriculum vitae na naslov cozzi@enfap.fvg.it najkasneje do 22. oktobra letos. M Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo ob martinovem v soboto, 13. novembra, enodnevni avtobusni izlet v Spilimbergo in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet...na obisk k zverinicam iz Rezije« v soboto, 30. oktobra; informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) v Slovenskem dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici, Ulica Montesan-to 84, tel. 0481-533495 od 14. do 17. ure. Čestitke V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo za koncertno sezono 2010-11 danes, 8. oktobra, ob 20.30 scensko glasbeni projekt Rusalke ženskega pevskega zbora Carmina Slove-nica. Predprodaja vstopnic po tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure, info@kclbratuz.org. H Šolske vesti TEHNIKE UPRAVLJANJA IN PRODAJE TURISTIČNIH STORITEV: Ad for-mandum sprejema vpise na tečaj po maturi v sodelovanju s podjetji. Pogoji za vpis: status brezposelne osebe, opravljena matura na višji srednji šoli, bivališče v Furlaniji Julijski krajini; dopolnjenih 18 let; trajanje: 540 ur (300 ur v razredu in 240 ur delovne prakse); honorar za prisotnost na delovni praksi: 2,30 evra na uro. Tečaj je brezplačen. Potrdilo o obiskovanju; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 048181826, go@adformandum.eu, www.ad-formandum.eu. KOMUNIKACIJA V SLOVENSKEM JEZIKU: tečaj slovenščine za dijake višjih srednjih šol bo na Sloviku v KBcentru Danes na Vrhu pri Matejevih praznuje VOJKO 40 let. Iz srca mu čestitamo in mu želimo vse najboljše Martin, Patrik in Amanda. □ Obvestila OK VAL sporoča, da so se v telovadnici v Doberdobu začeli treningi minivol-leya (letniki 2002/2003/2004), treningi under 12 dečki in deklice (letniki 1999/2000/2001) in otroška telovadba za predšolske otroke od 3. do 5. leta. Treningi minivolleya bodo potekali ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30, treningi under 12 dečki ob torkih in petkih od 15. ure do 16.30, under 12 deklice ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure, otroška telovadba ob sredah od 16. do 17. ure; vpisovanje in informacije po tel. 328-1511463 (Ingrid) ali okval@virgilio.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom, da bo v soboto, 9. oktobra, od 17. ure dalje v Bovcu revija upokojenskih pevskih zborov, na kateri bo nastopil tudi društveni ženski pevski zbor. Na avtobusu je poleg pevk več prostih mest. Kdor se želi udeležiti revije, naj se čim prej obvezno prijavi po tel. 0481-390688 ali 0481-532092. Odhod iz Doberdoba ob 13. uri in nato iz Štandreža. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju s KRUT-om vabi člane in prijatelje, da se udeležijo v nedeljo, 24. oktobra, celodnevnega srečanja Starosta mali princ, ki bo letos v Kopru. Program vključuje sprejem v Kopru, proslavo v Marezigah, ogled razstave in pevski koncert ob 17. uri. Prijave sprejemata Marija Č. (tel. 0481-390697) in Rozina F. (tel. 3471042156). DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 3483047021 (Barbara). PLESNA ŠOLA LUNA LUNCA v organizaciji AŠZ Dom in Dijaškega doma Simon Gregorčič prireja plesne tečaje (jazz, jazz balet, pop, hip-hop in osnove break dance) za otroke, mlade in odrasle v Kulturnem domu v Gorici; informacije v Kulturnem domu v popoldanskih urah (tel. 0481-33288). SREDNJEŠOLSKA DRAMSKA SKUPINA KD SOVODNJE bo imela prvo srečanje danes, 8. oktobra, od 17. do 18. ure v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije po tel. 328-2580940 Maja (v večernih urah). V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo danes, 8. oktobra, ob 21. uri otvoritev nove sezone s koncertom skupin In-Sane, Veto, Valterap in Dead Dildo Drome; v soboto, 9. oktobra, ob 21. uri družabni večer z igrami, glasbo in glasbenimi dokumentarci. LETNIKI 1930 bodo praznovali s kosilom v gostilni pri Tomažu v Gabrjah v nedeljo, 10. oktobra, ob 13. uri; prijave in informacije po tel. 0481-21429 (Marija Cotič). OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ obvešča, da bo v sredo, 13. oktobra, prvo glasbeno srečanje za otroke od 4. leta starosti. Srečanja bodo potekala vsako sredo od 17. do 18. ure v kulturnem domu A. Bu-dal v Štandrežu; informacije po tel. 3280309219 (Tanja). UNIVERZA ZA TRETJE STAROSTNO OBDOBJE (UTE) iz Gorici obvešča, da bodo do 15. oktobra, sprejemali vpise v večnamenskem središču v Ul. Baia-monti 22 v Gorici ob ponedeljkih med 9.30 in 11.30 in med 16. in 18. uro; ob torkih, četrtkih in petkih med 9.30 in 11.30, ob sredah med 16. in 18. uro. Letna vpisnina znaša 60 evrov; poleg spremljanja tečajev in udeležbe na prireditvah daje pravico do znižane cene abonmaja ali posameznih vstopnic za gledališko sezono mestnega gledališča Verdi. Akademsko leto se bo začelo 13. oktobra ob 17. uri v deželnem avditoriju v Ulici Roma. KD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v četrtek, 14. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. SEKCIJA KRVODAJALCEV IZ SOVO-DENJ prireja v soboto, 16. oktobra, ob 19.30 v Sovodnjah človekoljubno ba-klado; prostovoljne prispevke bodo zbirali za hospic »Via Di Natale« pri CRO v Avianu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 7. novembra, v Gonjačah (pri spomeniku); vpisovanje po tel. 0481-390697 (Marija Č.) ali 347-1042156 (Rozina F.). 81 Prireditve V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 8. oktobra, ob 17.30 predstavitev knjige »Tutto bene, grazie. Dalla Cecoslovacchia di Masaryk alla "rivoluzione di velluto" e la nuova Re-pubblica Ceca« Ivana Medeka. Z urednico Tiziano Menotti se bo pogovarjal Sergio Tazzer. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 8. oktobra, ob 18. uri Giuseppe Sala-mone predstavil svojo knjigo »L'arte del cozzo«. KNJIGA OB 18.03 - AVTOBUSNI IZLET: v soboto, 9. oktobra, bo Patrizia Rigo-ni predstavila svojo knjigo »Avro i tuoi occhi«; z avtorico se bo pogovarjala Pa-trizia Bordogna. Avtobusni izlet po Brdih bo startal ob 11.03 s trga pred železniško postajo; rezervacije in informacije po tel. 335-1765415. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORI- CI bo v soboto, 9. oktobra, ob 20.15 li-terarno-glasbeni večer »Kata, Katale-na« s Svetlano Makarovič in člani Nacionalnega ciganskega orkestra Santa; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA prireja predstavitev knjige Marjana Ter-pina »Paler iz Brd. Iz življenja Terpi-novih v Števerjanu« v ponedeljek, 11. oktobra, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. Z avtorjem se bo pogovarjala novinarka Erika Jazbar. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo v torek, 12. oktobra, ob 20.30 operna predstava v enem dejanju Giacoma Puccinija »Gianni Schicchi«. Nastopali bodo pevci Operne akademije Križ. Pred predstavo, ob 19.15, bo profesor Aleksander Švab predstavil načrt in vsebino svojega tečaja solopetja, ki bo začel na SCGV Emil Komel v drugi polovici oktobra. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 12. oktobra, ob 18. uri srečanje s pesnikom Cirilom Zlobcem ob praznovanju njegove petinosemdesetletni-ce in predstavitev njegove pesniške zbirke »Tiho romanje k zadnji pesmi«. Uvodno misel bo podala Nadja Ma-rinčič. V KNJIŽNICI V RONKAH prirejajo srečanja s pravljicami v italijanščini in slovenščini za otroke med 3. in 7. letom starosti: v sredo, 13. oktobra ob 16.30 »Zgodbe o zvezdnem prahu«; informacije po tel. 0481-477205. ODBOR STARŠEV GORICA prireja jezikovno in ustvarjalno delavnico »Po slovenskih pravljičnih poteh« za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca in prve tri razrede osnovnih šol. Prebirali bodo pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, branju bodo sledile jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo 16. in 30. oktobra ter 13. in 27. novembra; podrobnejše informacije in prijave po tel. 3341243766 (v dopoldanskem času) ali na naslovu elektronske pošte martina-solc@hotmail.it. 0 Mali oglasi IŠČEM KNJIGE: Od Ivana Preglja do Cirila Kosmača, Biologija 1 - Celica, Biologija 2 in 3 - Funkcionalna Anatomija s fiziologijo, Predsokratiki - Sovre; tel. 0481 882592 ali 338-7124855. [d Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprto; tel. 0481-78125. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Emilse Mabel Martinez por. Minozzo iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti, sledila bo upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Danica Galo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Ugo Miani (iz Palmanove) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev; 12.00, Maria Ci-priotti vd. Fragiacomo s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca, sledila bo upepe-litev. DANES V ŠTARANCANU: 14.00, Amelia Nardini vd. Paronit (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Bianca Decorte vd. Felcaro (iz Čedada) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 14.30, Giuseppe Donda (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. t Po težki bolezni nas je zapustil Dr. Vladimir Pahor (Lado) Žalostno vest sporočajo žena Neda, sin Marko z ženo Bernardet, sin Giorgio, sestra Dana in brat Slavko z družinama ter ostalo sorodstvo Rim, Florida, Sovodnje, Kontovel, Oslavje, 8. oktobra 2010 18 Petek, 8. oktobra 2010 BARCOLANA 2010 / 1C.1C.1C 42. BARCOLANA Drevi Velvet in Vibrazioni, jutri pa Daniele Silvestri Barcolana bo drevi zaigrala svoj prvi adut: na oder na Velikem trgu bosta ob 21. uri stopili pop-rock skupini Velvet in Le Vibrazioni, jutri pa bosta na svoj račun prišla tolmeški brit-pop bend The Charlestones in pa priznani kantavtor Daniele Silvestri. V Trst prihajajo VIP-si Reflektorji bodo spet prižgani nad dogajanjem v Trstu, pravzaprav nad VIP-si ali ZOP-si (se pravi zelo pomembnimi osebami), ki se vsako leto ob Barcolani trumoma pojavijo v tržaškem mikrokozmosu. Kot smo že opozorili, se bo tudi letos regate udeležil rimski pisatelj Federico Moccia, ki se mu bosta s projektom Ljubezni (Amori) pridružila še filmski producent Marco Belardi in igralka Veronica Olivier. Včeraj zvečer se je s svojo ogromno ladjo Altair III pripeljal častni predsednik Fiorentine, lastnik Tod's oz. podjetnik Diego Della Valle. Za krmilom jadrnice Vento del Nord (projekt je podpisal koprski navtični arhitekt Andrej Justin) bo stal podminister za infrastrukture Roberto Castelli, za posadko pa si je izbral še poslanca Massimiliana Fedrigo in deželno odbornico Federico Seganti; šušlja se, da bo njegov tekmec (a le na morju) minister za notranje zadeve Roberto Maroni. Z doberdobskimi jadralci pa se bo regate udeležil državni sekretar v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih ... o tem pa več jutri. »Sončni« bankomat Če boste med sprehajanjem po naselju Barcolana pregloboko segli v žep in ostali brez denarja, nikar ne skrbite. Sredi šotorov je italijanska banka namestila svoj ban-komat, ki ga poganja energija proizvedena s fotovoltaičnimi paneli. Glasbena noč v Ausonii Ko bodo šotori na nabrežju ob 23. uri zaprli svoja »vrata« in bo še zadnja glasbena skupina stopila z odra na Velikem, se bo dogajanje pomaknilo v kopališče Ausonia. Drevi bosta za sočne balkanske melodije poskrbela Dj Stoner in Fabio Coco Dub, ki bosta pričarala Balkan nite (ob 23.30), jutri pa bo ravno tako ob 23.30 na sporedu reggae-soul-RnB noč s Papastuff, Miguelom Selek-to, Olindom DJ in Mr. Flyinnom. Vstop bo prost, koncerti bodo ob vsakem vremenu. Proti Gas Natural Alpe Adria Green in Greenaction Transnational nasprotuje izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in zahteva, naj se španska družba Gas Natural umakne z Barcolane, kjer promovira svoj nepojmljiv projekt. Jutri bo od 9. do 19. ure protest na Velikem trgu, v nedeljo pa se bo protest pomaknil na Debeli rtič, od 9. do 13. ure. BARCOLANA - Nad 200 šotorov vabi z raznoliko ponudbo Vabilo v terme, na friko in kalamare Bogata kulinarična in enološka ponudba, jadralna oprema, spominki Da Barcolana ni le nedeljska regata, pač pa celostna prireditev, ki več dni preplavi nabrežje, predrami zaspane Tržača-ne in povrne mestu izgubljeni blišč, je vsem na dlani. Nabrežje že glasno utripa, saj se v teh dneh spremeni v pravo središče dogajanja: ob čudežni koreografiji jader na morski gladini, ponuja tudi vabljiv vrvež t.i. naselja Barcolana. V kakih 200 šotorih, posejanih v dveh oz. včasih treh vrstah od gledališča Miela do Pomorske postaje (pa še ob Kanalu), se vsak dan nekaj dogaja. V dopoldanskih urah je obiskovalcev nekoliko manj, tako da je sprehod ob morebitnih nakupih vselej priporočljivejši. Ob res številnih šotorih, ki ponujajo raznorazno jadralno opremo (za Barcolano se vsi Tržačani namreč spremenijo v »izkušene« jadralce), si lahko obiskovalec opomore pred ravno tako bogato krajevno kulinarično (friko, kalamari, polenta, pršut, siri ... ) in vinarsko ponudbo. Svoje adute predstavljajo tudi Dežela FJK in Občina Trst, medtem ko Pokrajina Trst stavi na ovrednotenje krajevnih kmetijskih proizvodov z vodenimi enološkimi degu-stacijami vred. Pravzaprav je naselje prava paša za oči: spominki, knjige, proizvodi iz sivke, pa tudi jabolka za boj proti multipli sklerozi. Na svoj račun pridejo tudi otroci, za katere prirejajo v dopoldanskih urah zabavne delavnice, ženske pa si pri stojnici znane kozmetične znamke lahko privoščijo brezplačni make-up. Veliko radovednežev se ustavi pred petimi šotori potovalne agencije First&Last Adriatica.net, ki promovira bogato termalno in turistično ponudbo v Sloveniji in na Hrvaškem. Prvič se širši javnosti predstavlja socialno podjetje Ad formandum, v sodelovanju s tehničnim sponzorjem Qubik Café, ki pri svoji stojnici promovira dejavnost oz. izobraževalne tečaje po katalogu in predstavlja zanimivo ponudbo gostinskega centra na Fernetičih. Dijaki pa imajo tudi priložnost, da skrbijo za strežbo pri info točki pred Velikim trgom, kjer ponujajo mimoidočim prigrizke, povečini kraške proizvode: Vidalijeve in Zidaričeve sire, Pericev med in salamo kmetije Bajta. (sas) Na nabrežju so od včeraj zaživeli šotori, širši javnosti se je prvič predstavilo tudi socialno podjetje Ad formandum (levo) v sodelovanju s tehničnim sponzorjem Qubik Café KROMA VPISI - Do jutri Doslej 1040 jadrnic, koliko pa jih bo na startu? Do včeraj se je na Barcolano vpisalo že 1040 jadrnic, zamudniki pa se bodo lahko prijavili še danes do 20.00. Izključno jadralci, ki nimajo stalnega prebivališča v tržaški pokrajini, lahko zaključijo prijavni postopek do jutri do 20.00. Enak termin velja tudi za tiste, ki so se že predvpisali. Šele jutri bomo sicer vedeli, ali bo letošnja 42. Bar-colana podrla stari rekord, ko se je zbralo 1982 jadrnic. BARCOLANA in RAI - Regato bomo tudi letos lahko spremljali po televiziji: v nedeljo, od 10.00 do 12.00, bo neposredni prenos na Rai Sport 2, od 10.00 do 11.00 pa bodo regato predvajali tudi na deželnem programu Rai 3. O Barcolani bo državni program Rai 3 poročal danes med 7.00 in 7.30 v sklopu programa Buongiorno Italia, med 7.00 in 8.30 pa bo v programu Buongiorno regione prenos iz osrčja Barcolane. BURJA - Burja bo danes pihala z jakostjo do 20 vozlov z možnimi sunki do 40 vozlov, sicer bo jasno. Vremenoslovci napovedujejo, da bo burja pihala vse do nedelje, med dnevom pa se bo počasi umirila. Moja B več fotografij na WWW.primorski.eu Boste spremljali letošnjo Barcolano in njene spremne prireditve? Kot radovedni gledalec na nabrežju, z okna ali terase vašega doma, na obronkih Krasa ali celo med protagonisti na morju? Vaše foto' grafije bomo rade volje objavili na naši spletni strani. Pošljite jih na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskar-na@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. POGOVOR - Berti Bruss bo nedeljsko regato že trinajstič spremljal na gumenjaku Čas maxijev se izteka Taktika in posadka zdaj pomembnejši od jadrnice - Ker je zmaga že skoraj oddana, se bo pozornost usmerila na krov Esimita Europe 2 Organizacijski stroj 42. Barcolane je stekel s polno paro. V novinarskem središču se počasi že zbirajo novinarji s celega sveta, Berti Brus, ki je skupaj z Androm Mer-kujem uradni glas Barcolane (kot običajno bosta regato komentirala na valovih tržaškega Radia Punto Zero) pa je že pričel s svojimi jadralskimi večeri v šotoru na nabrežju, ki je opremljen kot radijski studio, kjer kot običajno gosti najimenitnejše jadralce Bar-colane, iz katerih izvleče marsikatero anekdoto in skrivnost. Berti Brus pozna Barcolano bolje kot svoje žepe, saj se je je najprej udeležil kot jadralec, potem pa kot komentator. Letos bo že trinajstič Barcolano spremljal z gume-njaka, kar je vedno prava avantura, še posebno, ko je morje razburkano. Da se je Barcolana v teh letih veliko spremenila, se strinja tudi Brus: »Do pred par leti so bili Slovenci le gostje, zadnja leta pa na srečo ni več tako. Zdi se namreč, da Trst, Koper, Piran in Izola tvorijo res en sam zaliv. To je nekaj čudovitega, ker prav čutiš, da seje tudi na morju izoblikoval skupni, brezmejni teritorij. Pred leti je Barcolana govorila novozelandsko, letos pa sploh ni dvoma, da bomo znova dočakali slovensko zmago. Prvi dve mesti sta dejansko že oddani, saj se za prvi dve stopnički lahko potegujeta le Esimit Europa 2 in Maxi Jena.« Lani je končno zmagala Maxi Jena in Mitja Kosmina se je znebil nehvaležnega vzdevka »večno drugi«. Trst ga je pozdravil kot pravega heroja, podelil mu je pečat mesta Trst, Tržačani pa so se veselili, da je Alfa končno ostala doma. Letos pa se v tržaški zaliv zopet vrača vodna formula, sicer pod različnim imenom, to je Esimit Evropa 2. Ali ne mislite, da bo to skvarilo spektakel in da bodo Tržačani znova nezadovoljni? Spektakel je že samo občudovanje jadrnic, ki so privezane ob pomorski postaji. To je enkratna izkušnja. Mislim pa, da Barcola-na postaja vedno manj regata in vedno bolj praznik, šov, po domače bi rekli - fešta. Nočem s tem reči, da bo Simčič z Esimit 2 regato uničil, toda dejstvo je, da zmaga je skoraj že oddana in zato se bo pozornost usmerila predvsem na to, kaj se dogaja na krovu velikanke. Roko na srce, Barcolana kot regata ni nikoli bila nič posebnega, in iz leta v leto je vedno manj poudarka na športni plati. Razlika med jadrnicami je namreč ogromna. Glede Tržačanov pa imam svoje mnenje. Zelo so razvajeni. Če se spominjam leta nazaj, ko se je v Trstu odvijala Nations' Cup in smo na nabrežju imeli Couttsa, Cayarda, Dicksona in še veliko drugih svetovno znanih jadralcev, so Tržačani to sprejemalli bolj hladno. Pač pridejo na fešto in to je to. V glavnem bodo gledali, katera jadrnica ima najvišji jambor in to je to. Moram priznati, da ima vsekakor Esimit zelo lep trup, saj so jadrnico estetsko še dodatno olepšali. Kako pa je svetovni jadralski svet sprejel Esimit Europo2? Sezona se sicer ni še zaključila. V glavnem poleg uspeha na regati Palermo-Mon- Berti Bruss KROMA tecarlo in na Giragli, so zmagali tudi na svetovnem prvenstvu maksijev na Sardiniji in to bodisi v razredu Open kot tudi v razredu IRC, kar ni od muh. Vsekakor mislim, da svet maksijev nekako umira. Na Volvo Ocean Race oziroma na regatah okoli sveta na primer že podpirajo nastop enakih jadrnic, ki so zgrajene po točno določenih pravilih, tako da imajo vsi enako orodje. Skratka, dela se na posadkah in taktiki, ne več na jadrnicah. Katere pa so lahko pasti tržaškega zaliva za plavo velikanko Gazproma? Če bo veter pihal konstanto s hitrostjo nad 6 vozli, bo Esimit dvignil svo- ja ogromna jadra in bo pobegnil. Če ob 11.30 bo zavladala bonaca in bo prišel rahel jugo ali maestralček, je boj povsem odprt. Čeprav Alberto Bolzan, ki krmari Esmit in Flavio Favini, ki skrbi za taktiko, sta izkušena, bi lahko prišlo do presenečenja, saj je Mitja Kosmina stari maček, ki zaliv pozna kot svoje žepe in izhaja iz šole Dušana Puha. Tako kot se je že zgodilo leta 2002 med Kosminovo novo Maksi Jeno in Bressanijevo Idejo, ko je Bres-sani v brezvetrju uspel dohiteti Mitjo in kot prvi prečkal ciljno črto, čeprav je stalno vodil Mitja. Vi ste videli že veliko Barcolan; katera je bila po vašem mnenju najlepša, tista ki vam je pustila najlepši spomin? Mogoče lanska? Pred dvema večeroma sem se spomnil svoje prve Barcolan leta 1967, ko sem bil star osem let. Takrat sem se udeležil Barco-lane na krovu stare jadrnice v družbi starega možakarja in kar mi je najbolj ostalo v spominu, je bilo to, da po cilju so se vse barke zasidrale v krogu, vsak je iz shrambe potegnil pristne domače dobrote in začela se je družabnost. Takrat sem prvič videl in tudi poskusil Nescafle. To je bilo zame, ki sem bil še otrok, nekaj res imenitnega, saj nisem še nikoli videl kave, ki je ni bilo treba skuhati. In to je bila v bistvu tudi moja najlepša Bar-colana, ker je bila prva, je bila pristna, zelo človeška in v ustih še danes imam okus Nes-caffeja, ki ga dejansko obožujem. Rado Šušteršič Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NAŠ POGOVOR - Trener Maribora Darko Milanič o Palermovih Slovencih Bačinovič in Iličič: »Nisem dvomil, da bosta uspela« Izolski strokovnjak je prepričan, da bo kmalu še kdo šel po njuni poti Na jugu Italije norijo za nogomet do take mere, da otroke poimenujejo po svojih idolih. Koliko Diego Armandov je v Neaplju. Veliko. Tudi v Palermu bomo bržkone čez devet mesecev imeli kakega Armina ali pa Josipa. Kot Bačinovič in Iličič. Slovenska nogometaša, ki v zadnjih krogih blestita v klubu sicilskega glavnega mesta. Izolski trener NK Maribor Darko Milanič ju zelo dobro pozna. »Štajersko mesto jima je bilo odskočna deska. Na to smo ponosni. V Sicilijo ju je odpeljal Furlan Maurizio Zamparini, predsednik Palerma, dober poznavalec Slovenije. Fanta sta se hitro vključila v A-ligo. O tem nisem nikoli dvomil,« je poudaril Milanič. Kako bi opisali igralca? Bačinovič je produkt nogometnega kluba Maribor. Armin je tu igral v vseh mladinskih ekipah in v zadnjih dveh sezonah sem ga treniral v članski ekipi. Izredna tehnika, lep prenos igre, natančne podaje, odličen sprejem, občutek za igro, pogumen in zelo hraber. Je pravi talent. Verjamem, da se bo izkazal tudi v Italiji in da bo svoj talent še nadgradil. Igralno mesto pred obrambo mu odgovarja. To je dokazal tako pri nas kot zdaj pri Pa-lermu. In njegove hibe? Seveda jih ima. Vendar je vrlin veliko več. Kaj pa Iličič? Josipa sem na žalost treniral le dober mesec. V tem času je dokazal, da je zelo inteligenten nogometaš. Ima izreden občutek za igro. V napadu izkoristi vsak najmanjši prostor in je dober strelec. Z razliko od nekaterih drugih igralcev, ima bolj čvrsto vi-zuelno sposobnost. Josip Iličič v boju za žogo s Samuelom je zabil gol Juventusu, Interju in tudi Fiorentini ANSA Ali sta fanta pripravljena na tako velik medijski in psihološki pritisk, kot je v Palermu oziroma v Italiji? Če kdo misli, da onadva in vsi ostali v Mariboru nismo pod velikim pritiskom, se močno moti. V Palermu so obkroženi z veliko več občinstva, vendar fanta sta tudi na to navajena. Ste se mogoče že slišali z vašima nekdanjima varovancema? Ne. Nimam te navade, da bi se z igralci, ki zapuščajo klub, slišal po telefonu. Le izjemoma. Vendar ne glede na to, ju spremljam po televiziji ali po časopisih. Palermo ima zdaj po njuni zaslugi veliko navijačev tudi v Sloveniji. Kupčija Palerma je vendar oši-bila vašo ekipo. V Sloveniji smo pač v taki situaciji, da smo prisiljeni prodati dobre igralce. Dobro je, da sta fanta pokazala, da je mogoče tudi iz naše lige takoj igrati v Italiji. Prepričan sem, da bo v prihodnje še kdo šel po njuni poti. Po slovenskih igriščih je kar nekaj agentov ne samo iz Italije. Vedno jih je bilo veliko. Zdaj pa jih je preveč (smeh). Naši mladi igralci so zanimivi, ker so zelo poceni in so zelo kakovostni. Lahko igrajo v najboljših evropskih prvenstvih. To je priznanje za slovenski mladinski sektor. Delamo zelo dobro. V soboto vas z Mariborom (prvi na lestvici) čaka pomembna tekma proti drugouvrščenim Domžalam. S fanti sem zadovoljen. Doslej smo igrali dobro in pokazali smo nekaj res izvrstnih predstav. V soboto bo za nami prva tretjina prvenstva. Če bomo premagali Domžale, bomo še povečali prednost. Boj za končni naslov je še dolg. Cilj je prvo mesto. Ali si boste ogledali jutrišnjo tekme Slovenije proti Ferskim otokom? Bom v Stožicah. Moramo premagati Ferske otoke, ker je bil začetek kvalifikacij malce ponesrečen. Zdaj bo treba zmagati v petek v Ljubljani in tudi v torek v Estoniji. Jan Grgič / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 9. oktobra 2010 APrimorski ~ dnevnik 19 NOGOMET Euro 2012: danes Italija in Slovenija COVERCIANO - »Tekma v Belfastu proti Irski in naslednja v torek v Genovi proti Srbiji sta ključni za uvrstitev na evropsko prvenstvo,« je pred današnjim nadaljevanjem kvalifikacij za Euro 2012 povedal selektor italijanske reprezentance Cesare Prandelli in nepričakovano sporočil postavo za tekmo v Belfastu. V njej so trije napadalci. Igrali bodo: Viviano, Cassani, Bonucci, Chiellini, Criscito, De Rossi, Pirlo, Mauri, Pepe, Borriel-lo, Cassano. Slovenija bo v razprodanem stadionu na Stožicah (15.000 gledalcev) igrala proti Ferskim otokom. Zmaga je kajpak obvezna, sicer bi se vse možnosti Kekovih varovancev razblinile. Obe tekmi se bosta pričeli ob 20.45 (TV Raiuno in Slovenija 2). ŠTEVILKA ENA - Najboljša danska teniška igralka Caroline Wozniacki se bo na najnovejši ženski svetovni lestvici WTA zavihtela na sam vrh. NAJBOLJŠA - Blanka Vlašič je bila izbrana za atletinjo leta v Evropi v glasovanju Evropske atletske zveze (EAA). Postala je šele tretja v zgodovini, ki je dvakratna dobitnica tega priznanja. KAP - Nekdanjega vratarja jugoslovanske nogometne reprezentance Enverja Mariča je v Berlinu zadela huda možganska kap. Legendarni vratar mostarskega Veleža je v ponedeljek v nemški prestolnici prestal operacijo srca. NLB - Ta konec tedna se bo začela jubilejna deseta sezona regionalne košarkarske lige NLB. Slovenija bo imela dva predstavnika, državnega prvaka Krko in ljubljansko Union Olimpijo. Med udeleženci sta dve novi imeni: češki prvak Nymburk iz istoimenskega mesta, približno 50 kilometrov vzhodno od Prage, ter Igo-kea iz Aleksandrovca pri Banja Luki. ODBOJKA - Jutri na svetovnem prvenstvu v Italiji Proti Braziliji ob 21.00 Center Mastrangelo: »Najbolj boleč poraz v moji karieri sem doživel ravno proti Braziliji na OI v Atenah« Z uvrstitvijo v finalno fazo v Rimu so italijanski odbojkarji na svetovnem prvenstvu dosegli osnovni cilj, vendar so pred jutrišnjim polfinalnim nastopom proti Braziliji apetiti zrasli, čeprav južnoameriško moštvo na velikih tekmovanjih zmaguje vse od leta 2001, izjema so bile le olimpijske igre v Pekingu. »To je prava priložnost, da jih premagamo, saj smo proti njim zadnje čase vedno izgubili. Najbolj boleč poraz v moji karieri sem doživel ravno proti Brazilcem v finalu olimpijskih iger v Atenah. Toda oni zdaj niso tako močni kot takrat,« pred tekmo pravi veteran »azzurrov«, 35-letni center Luigi Mastrangelo (na sliki). Zelo motiviran je tudi Simone Parodi, eden protagonistov zmage proti Franciji. »Proti ZDA nismo igrali najboljše, proti Franciji pa smo dosegli lepo zmago po odlični igri,« je dejal. ja Polfinale Jutrišnji spored: 17.00 Srbi-Kuba; 21.00 Italija - Brazilija Za koga bo navijal? Fefeja De Giorgija, nekdanjega podajalca reprezentance in (brezposelnega) trenerja, zdaj komentator RAI, so imeli v odbojkarskih krogih za naslednika Anasta-sija na klopi »azzurrov«. Vendar je to veljalo v času, ko je marsikdo mislil, da bo SP za Italijo polomija. Mogoče bi do službe zdaj prišel le, če bo ostala brez medalje. Z. Jerončič: »Medalja bo« »Medalja bo,« je prepričan naš goriški strokovnjak Zoran Jerončič, dober poznavalec italijanske in svetovne odbojke. Brazilija se mu za Italijo ne zdi nepremagljiva ovira. »Brazilija v zadnjem poldrugem letu ni to, kar je bila. Sedanji podajač ni dorasel svojemu predhodniku Ricardu, za katerega sam Nikola Grbič (vrhunski podajalec srbske reprezentance, op.ur) pravi: on je tehnično boljši od mene, a jaz sem najboljši taktično. Precej očitno je tudi, da se Brazilci med sabo prerekajo, črn madež pa predstavlja njihov namerni poraz proti Bolgariji. Sam Giba (eden najboljših brazilskih igralcev, op. ur.) je priznal, da je to največja sramota v njegovi karieri. Brazilce bi to lahko drago stalo v očeh sodnikov in tudi mednarodne zveze,« je prepričan Jerončič, ki Italiji pripisuje veliko odlik. »Podajač Vermiglio je odličen, imajo blok, krilna tolkača Savani in Parodi ši-bata, imajo pa seveda Mateja, ki je lahko vedno igralec odločitve.« In senčne plati? »Najbolj problematičen je libero Marra. Vsi zdaj že vedo, da ne zna sprejemati servisa brez rotacije (float). Res je, da v obrambi prestreže marsikatero žogo, toda to proti Brazilcem ne bo odločilno, saj so oni najboljši, ko servira nasprotnik, zato bo jutri za Italijo ključen predvsem sprejem servisa,« je še ocenil Jerončič, ki pričakuje, da bo zanimiv tudi dvoboj med Srbijo in Kubo, napoveduje pa zmaga Karibov. (ak) NOGOMET - Jutri ob 18.00 na Roccu Triestina proti favorizirani Sieni Triestina bo zaradi Barcolane odigrala tekmo 8. kroga B-lige že jutri na Roccu (pozor, pričetek tekme ob 18.uri!) ne pa v nedeljo, kot ostali drugoligaši. Nogometna zveza je torej ugodila prošnji tržaškega društva, ki je iz varnostnih razlogov (pomanjkanje zadostnega števila redarjev in sil javnega reda) prosila za spremembo datuma. Tržačane čaka jutri najbrž najzahtevnejši letošnji dvoboj, saj prihaja v goste kraljica prvenstva Siena, ki je že trdno na prvem mestu. TRIESTINA - Tržačani bodo danes opravili še zadnji trening, trener Iaconi pa bo zaradi Toledove poškodbe rame (vsekakor ni izključeno, da bo vezist že jutri sedel na klopi za rezerve, najkasneje pa v sredo v Piacenzi) znova spremenil vezno vrsto. Testini se vrača na levi pas, na sredini pa bo igral Filkor, ki je proti Crotoneju dokazal, da si mesto v pota-vi tudi zasluži. SIENA - Sobotni nasprotnik je nesporni favorit za takojšnji povratek v Aligo. V Toskani so namreč med poletjem ekipo celo okrepili, glavna okrepitev pa je verjetno trener. Nekdanji dolgoletni kapetan Juventusa Antonio Conte je kot igralec zmagal vse, kar se je zmagati dalo, na klopi pa se je doslej kar izkazal, zlasti pred dvema sezonama, ko je popeljal Bari v A-ligo. Bil je med kandidati za Ju-ventusovo klop, a je nazadnje prevladal njegov nekdanji soigralec Ciro Ferrara. Lani sicer ni bil posebno uspešen, a Atalanto je zapustil, ko je bilo moštvo iz Ber-gama še v boju za obstanek. Siena ima v tem prvenstvu po sedmih krogih že 4 točke naskoka nad 2. uvrščenima ekipama in je s petimi zmagami in dvema neodločenima izidoma še nepremagana. Toskanci nimajo prave hibe, saj razpolagajo z izkušenimi branilci, kakovostnimi veznimi igalci in res bogatim izborom napadalcev (Brienza, Calaio', Paolucci, Larriondo, Immobile in Ma-stronunzio!). Prava nepremagljiva armada, a pri Triestini upajo, da bo doživela isti konec kot ga je doživela originalna španska »invencible armada«. VSTOPNICE - Do jutri ob 13. uri bodo v središču organiziranih navijačev na stadionu Rocco, na Ticket Pointu in v DDV Island prodajali vstopnice po znižani ceni (sektor Furlan 9 evrov, tribuna Pasinati 15), imentiki vstopnice pa bodo lahko na nabrežju kupovali uradne spominke Barcolane z 10% popustom. LANI IN LETOS - Triestina je letos zbrala deset točk v prvih sedmih nastopih, kar je za dve točki boljši izkupiček kot lani. V osmem krogu pa je bil v lanskem prvenstvu domači poraz z 2:3 že usoden za prvega od treh trenerjev, Luco Gottija. Iaconi pa sedi še kako trdno v svojem sedlu, tudi zato, ker je v primerjavi z lansko sezono moral začeti z delom kasneje in z omejenim izborom igralcev, saj se ni še vedelo, v kateri ligi bdo Tržačani sploh nastopali. Možna postava Triestine: Colombo, DAmbrosio, Brosco, Scurto, Malago', Antonelli, Filkor, Matute, Testini, Marchi, Godeas. Sodil bo Calva-rese iz Terama. (I.F.) 20 Petek, 8. oktobra 2010 BARCOLANA 2010 / HOKEJ NA ROLERJIH - Polet Kwins štirinajstič zapored v najvišji italijanski ligi Do obstanka v izenačenosti Igralci oslabljenega Asiaga okrepili druga moštva - Liga s Čehi, Slovaki in Američani, poletovci pa brez pomoči iz Slovenije Z jutrišnjim gostovanjem v Cit-tadelli v Venetu bo Polet ZKB Kwins začel novo sezono v najvišji državni A1-ligi v hokeju na rolerjih. Polet nastopa na najvišji ravni od sezone 199798. Letošnje bo torej že 14. prvenstvo A1-lige. Enajst sezon vodi opensko moštvo slovenski trener Aci Ferjanič. »Glavni cilj bo tudi letos obstanek v ligi. Letošnje prvenstvo bo veliko bolj izenačeno, saj bo kot kaže konec prevlade dolgoletne prevlade Asiaga Vipers. Veliko igralcev je namreč zapustilo ekipo iz Veneta, ki je v zadnjih letih zmagovalo tudi na evropski sceni. Na račun Asiaga so se okrepile druge ekipe. Na primer Padova, Ferrara pa tudi Civitavecchia. Pri teh klubih igrajo Američani, pa Čehi in Slovaki,« je o poletnih premikih na kupoprodajni borzi dejal Ferjanič. Polet je dejansko obdržal lansko ekipo. »Pravzaprav smo ekipo še dodatno pomladili. Igrali bodo nekateri mladinci in tudi letošnjo sezono bomo začeli brez tujcev. To se pravi brez hokejistov iz Slovenije, saj stane njihova registracija preveč. Denarja pa ni. Mogoče jih bomo registrirali v drugem delu sezone.« Nosilci Poletove igre bodo Davide Battisti, Doriano De Iaco, Davide Fabietti in Michele Poloni. »In tudi vratar Gales-si, ki je od lani veliko napredoval. Zal vsaj do januarja ne bomo imeli na razpolago našega kapetana Sama Koko-rovca, ki ima težave s kolenom. Mitja Kokorovec je obesil rolke na klin, Berquier pa si je vzel leto odmora,« je Polet Kwins letos s skoraj nespremenjeno postavo KROMA dodal Ferjanič, ki bo na Opčinah ob članski ekipi vodil že mladinski moštvi U20 in U17. Iz A1-lige bo izpadla le ena ekipa, prvi šest se bo uvrstilo v play-off. Redni del prvenstva se bo končal 19. marca. POLET ZKB KWINS 2010-11: Alberto Viola (letnik 1991), Andrea Ga-lessi (89), Daniele Acquafresca (91), Davide Battisti (85), Davide Bilacuglia (92) Davide Fabietti (88), Doriano De Iaco (86), Fabio Corazza (84), Gianlu-ca Cavalieri (90), Jakob Jugovic (86), Loris Vocchi (92), Mattia Montenesi (90), Mauro Rebek (62), Michele Poloni (66), Mojmir Kokorovec (69), Paolo Cavalieri (92), Samo Kokorovec (70), Nicola Facchini (90). NOGOMET - Mlajše kategorije Na Goriškem in na Tržaškem Prejšnji teden so se na Goriškem začela mladinska pokrajinska prvenstva naraščajnikov, najmlajših, začetnikov in cicibanov. Pri naraščajnikih ne bomo imeli predstavnikov naših društev. V prvenstvu najmlajših bo igrala Juventina, pri začetnikih, v prvenstvu 9:9, bosta igrali Juventina in Sovodnje. Pri cicibanih bo Juventina nastopala z A, B in C ekipo. Poleg štandreške ekipe bosta v tem prvenstvu nastopali še Mladost in Sovodnje. Konec tedna se bodo začela prvenstva začetnikov in cicibanov tudi na Tržaškem. Pri začetnikih bosta barve slovenskih društev branili združeni ekipi Kras Repen A in B. Kras A bo igral v prvenstvu 11:11 (domače tekme bodo v Križu), medtem ko bo Kras B igral na malem igrišču 7:7. To prvenstvo se bo začelo šele 30. oktobra. V starostni kategoriji cicibanov bomo po nekaj sezonah znova imeli ekipo Primorja, ki bo domače tekme igrala v naselju Sv. Nazarija. Poleg Primorja bodo igrali še Breg, Kras, Vesna in Zarja Gaja. Na Goriškem se je konec septembra začelo čezmejno prvenstvo (Liga brez meja) U14 in U16. V teh prvenstvih (žal) nimamo naših predstavnikov. (jng) NAJMLAJŠI JUVENTINA - Vratarja: Ronaldo Desantis (96), Gianluca Ferro (97); branilci: Samuel Barone (96), Andrea Bolte-ri (97), Giovanni Visintin (97), Mattia Milanese (97), Gabriele Clancis (97), Ludo-vico Fedon (97), Ivan Persoglia (97), Mattia Falaga (96); sredina: Luca Ber-nardinis (97), Jan Furlan (97), Francesco Tomadin (97), Maksim Antonini (97), Simone Cosani (97); napadalci: Luca Ca-deddu (97), Simone Barbiero (97), Paolo De Fornasari (97), Emanuele Forchiassin (97). Trener: Gianfranco Ledri. ZAČETNIKI JUVENTINA: Mattia Barone (99), Roberto Wacher (98), Edoardo Komjanc (98), Alex Lutman (98), Matteo Marko-vič (98), Andrea Cossi (99), Fabio Sarul-lo (99), Matija Malič (99), Cristopher To-nani (99), Sergej Antonini (98), Johannes Di Michele (99), Riccardo Marchesini (98), Lorenzo Piemontesi (99), Mattia Bo-skin (98), Giulio Lenarduzzi (98), Neboj-ša Mutavčic (98), Nicola Ferrulli (99), Margherita Imbrogno (99), Filip Moset- ti (98), Giulio Rigonat (99), Brian Russo (99). Trener: Davide Marega. KRAS: Leonard Skivjani (98), Pie-ro Toffolutti (98), Patrik Gregori (98), Luka Gregori (98), Marco Loncar (98), Matteo Ghersinich (98), Alessandro Paoli (98), Ivan Suppani (98), Ivan Kocman (98), Jan Smotlak (98), Luka Nabergoj (99), Aram Covarelli (99), Rihard Košuta (99), Daniel Hussu (99), Daniel Majcen (99), Ales-sandro Grison (99), Tommaso Bicocchi (99), Steven Segulin (98), Elia Cardarola (98), Marko Miloševic (98), Peter Jerič (99), Alija Softič (99), Tjaš Leghissa (98). Trenerja: Andrej Pahor in Alen Carli. Trener vratarjev: Kočič. SOVODNJE: Simon Čavdek (98), Nikolaj Pavletič (98), Janez Petejan (98), Jury Devetak (98), Alessandro Frandolič (98), Dejan Bacicchi (99), Francesco Pahor (99), Elia Lakovič (99), Dimitrij Petejan (99), Nicholas Piva (99), Emrah Red-zic, Gregor Tomšič (99), Daniel Bernar-dis (99), Omar Vettorello (99), Giacomo Serafin (98), Davide Trevisan (98). Trener: Paolo Peric. SMUČANJE - SK Brdina in SK Devin Na ledenikih pridno nabirajo »kilometre« Levo smučarji SK Brdina, spodaj pa člani SK Devin Smučarske skupine Smučarskega kluba Devin in Smučarskega kluba Brdina že nabirajo smučarske kilometre na avstrijskih ledenikih. Tekmovalci Devina najmlajših kategoriji so se prejšnji teden podali na dvodnevni ledenik Molltaller, kjer so vadili pod vodstvom Mateja Štolfe in Aleša Severja. Na Ka-prunu pa so dva dni trenirali tudi tekmovalci Brdine pod vodstvom trenerja Lovrenca Gregorca. Brdinini smučarji so trenirali tudi v začetku septembra na Molltallu, kondicijo pa nabirajo na dvakrat tedenskih treningih na Padričah. ŠOLSKI ŠPORT - Trinko na državnem finalu Mladinskih iger v odbojki Od danes za naslov Ekipa odbojkarjev nižje srednje šole Ivana Trinka je odpotovala z goriške železniške postaje na državni finale Mladinskih iger v kraju Chianciano terme. Za naslov bodo igrali danes in jutri BUMBACA ODBOJKA V Repnu Memorial S. Veljak Danes zvečer in jutri so bo v telovadnici v Repnu odvijal 3. Memorial Sergio Veljak, ki ga prireja AŠD Sloga Tabor pod pokroviteljstvom ZSŠDI. Memorial je posvečen pravemu velikanu zamejske odbojke, ki je svojo tekmovalno pot začel pri ŠZ Bor, nato nadaljeval v A ligi najprej z Ra-valicom v Trstu, nato pa z legendarnim Ruinijem iz Firenc, s katerim je tudi osvojil državni naslov in nastopil v evropskem pokalu prvakov, po vrnitvi v Trst pa je spet branil Borove barve do konca svoje tekmovalne kariere. Bil je tudi član italijanske državne reprezentance in v modrem dresu nastopil 36 krat. Tretji Memorial bo na sporedu, kot rečeno, danes in jutri. Organizator je povabil tri ekipe in sicer B2 ligaša Prato, ŠD Hoče in OK Marchiol iz Prvačine. Prata je v B2 ligi novinec, saj je napredovala v lanski sezoni in se letos nekoliko okrepila. Zanjo bo igral tudi podajač Rigonat, ki je lani nastopal v Trstu z ekipo Televita TS Volley 2010. ŠD Hoče se v lanski sezoni za las niso uspele prebiti v prvo slovensko državno ligo. Imajo mlado in ambiciozno ekipo, s katero tudi letos ciljajo na mesta pri vrhu druge državne lige. Dru-goligaš je tudi ekipa Marchiol, ki napoveduje udeležbo z zelo konkurenčnim moštvom. Sloga Tabor Televita bo sicer morala nastopiti v nekoliko okrnjeni postavi, kar trenerja Batti-stija ne skrbi. Turnir bo idealna priložnost za uigravanje in preverjanje pripravljenosti pred prvenstvom, ki se bo začelo čez teden dni. Turnir se bo odvijal po »klasičnem« sistemu, z dvema izločilnima tekmama in finalom za prvo oziroma tretje mesto. Prvo polfinalno srečanje bo že danes, ostale tekme pa v soboto. Spored Danes ob 20.00: Sloga Tabor Televita - Hoče; Jutri: 10.30: Prata - Marchiol, sledijo tekma za 3. mesto, finale in nagrajevanje., JADRANSKI POKAL Prvi kljub porazu Marchiol Vodi - Sloga Tabor Televita 3:2 (25:22, 20:25, 25:21, 18:25, 15:10) Sloga Tabor Televita: Cet-tolo 17, Fermo 4, Iozza, Kante 8, Nigido 15, Ambrož Peterlin 20, Matevž Peterlin, Riolino 7, Slavec 14, Privileggi (libero). Trener Lucio Battisti V zadnjem kolu izločilnega dela Jadranskega pokala je Sloga Tabor Televita doživela prvi poraz, ki pa ne bo vplival na lestvico, saj so bili naši igralci že pred to tekmo prvi. Prvačina je prvič nastopila v popolni postavi, Slogaši pa so bili okrnjeni, saj je bil odsoten podajač Vanja Veljak. Nadomestil ga je Fermo, ki se je po začetni tremi kar solidno odrezal, poznala pa se je neuigranost med njim in napadalci. V Prvačini smo vsekakor gledali dobro in izenačeno tekmo. Sloga Tabor Televita je tokrat zaigrala nekoliko manj sproščeno, saj so imeli igralci »težke« noge zaradi ostrega fizičnega dela v tem tednu. To se je poznalo zlasti na skoku, saj je bil blok naše ekipe premalo agresiven, kar so izkoristili domači napadalci. Tesen rezultat povsem odraža včerajšnje razmerje moči, v naslednjo fazo pa sta se uvrstili obe ekipi, saj je Prvačina po tej zmagi zasedla končno drugo mesto v skupini. Vrstni red skupine B: 1. Sloga Tabor Televita 10, OK Marchiol 8, OK Logaatec 6, TS Volley 2, Olympia 1 (TS Volley in Olympia s tekmo manj). / SVET Petek, 8. oktobra 2010 2 1 AFGANISTAN - Med oblastmi in uporniškimi skupinami je v zadnjih časih vse več stikov Ob deveti obletnici vojne ustanovna seja mirovnega sveta Veliko Afganistancevje razočaranih nad vlado in mednarodne sile, naveličani pa so tudi talibanskega nasilja KABUL - Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je včeraj odprl ustanovno sejo novega afganistanskega mirovnega sveta, ki naj bi prispeval k spravi med oblastmi ter talibani in drugimi uporniki. Kar-zaj je ob začetku seje, ki sovpada z deveto obletnico vojne v Afganistanu, poudaril, da Afganistanci pričakujejo, da bo mirovni svet utrl pot miru in stabilnosti. Med afganistanskimi oblastmi in uporniškimi skupinami je v zadnjem času vse več stikov, vendar pa med njimi še ne potekajo nobena formalna pogajanja. Talibani so pogovore z oblastmi vseskozi zavračali in vztrajali, da se ne bodo pogajali, dokler bodo v državi ameriške sile in sile zveze Nato. Karzaj je zato včeraj na ustanovni seji pozval upornike, naj oblikovanje 70-članskega mirovnega sveta sprejmejo kot priložnost za to, da položijo orožje. Devet let po tem, ko so prva ameriška vojaška letala 7. oktobra 2001 napadla položaje talibanov in pripadnikov mednarodne teroristične mreže Al Kai-da, sicer še nič ne kaže, da bi se država pod Hindukušem bližala miru. Devet let po začetku operacije Trajna svoboda število žrtev med Natovimi vojaki narašča, v uspeh vojne pa dvomijo celo najtesnejši zavezniki ZDA. Podpora vojni v Afganistanu upada tudi v javnosti zahodnih držav. Ameriške oblasti so svoje cilje v Afganistanu z vzpostavitve demokracije po zahodnem vzoru znižale zgolj na poraz Al Kaide in umik svojih enot. Številni Afganistanci, med njimi tudi predsednik Karzaj, se medtem bojijo, da bodo Natovi vojaki iz države odšli, še preden se bo ta pripravljena sama boriti proti upornikom. Karzaj je tako prejšnji teden pozval afganistanske varnostne sile, naj se pripravijo, saj bi lahko Natove sile državo zapustile, ko v Afganistanu ne bodo več mogle uresničevati svojih interesov. Afganistan in Zahod očitata Pakistanu, da na svojem ozemlju gosti taliba-ne, ki od tam načrtujejo napade v Afganistanu. Karzaj je tako iz strahu, da Zahod proti Pakistanu ne bo ukrepal, Afganistan pa bodo takoj po umiku mednarodnih sil znova zavzeli talibani, zaprosil Pakistan in druge muslimanske države, naj mu pomagajo doseči spravo s tistimi talibani, ki so na to pripravljeni. Ker ne kaže, da bo v državi kmalu zavladal mir, je vedno več Afganistancev razočaranih nad vlado v Kabulu in jeznih na mednarodne sile. Naveličani so tudi že talibanskega nasilja, zaradi katerega je umrlo več tisoč civilistov. (STA) Predsednik Hamid Karzaj odpira ustanovno sejo mirovnega sveta ANSA ECB znova brez sprememb obrestne mere FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) včeraj v skladu s pričakovanji znova ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki že od maja lani, torej že sedemnajsti mesec zapored, vztraja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Po ocenah analitikov naj bi cena denarja v kontekstu negotovosti glede okrevanja evropskega gospodarstva in upočasnjene rasti v ZDA v območju evra še lep čas ostala na tej ravni, najverjetneje celo globoko v naslednje leto. Evroparlament za odpravo vizumov za BiH in Albanijo BRUSELJ - Evropski poslanci so včeraj na plenarnem zasedanju v Bruslju prižgali zeleno luč za odpravo vizumov za državljane Bosne in Hercegovine ter Albanije. Evropski parlament je ta ukrep podprl z veliko večino, saj je zanj glasovalo 538 poslancev, proti pa 47. Podporo vizumski liberalizaciji za omenjeni državi so nakazali že v sredo v razpravi o tem vprašanju na podlagi poročila, ki ga je pripravila evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon. Tako poročevalka, kot tudi nekateri drugi evropski poslanci, so v sredo pozvali, naj začne ukrep veljati še pred katoliškim božičem, tako kot lani za Srbijo, Črno goro in Makedonijo. (STA) MADŽARSKA - Greenpeace ostro kritizirala vodstvo tovarne aluminija Ajkai Tomfoldgyar Strupena gošča dosegla Donavo Prebivalci Kolontarja se želijo izseliti Pogled na vas Kolontar, ki jo prebivalci želijo zapustiti ANSA BUDIMPEŠTA - Ekološka nesreča na Madžarskem je včeraj dobila nove razsežnosti. Strupena gošča, ki se je v ponedeljek izlila iz rezervoarja tovarne aluminija, je namreč dosegla Donavo. V prizadetih vaseh vlada pesimizem, večina prebivalcev se želi odseliti. V slabem stanju naj bi bil tudi drugi rezervoar s strupenimi snovmi. Slovenija zaradi nesreče ni ogrožena. Ena največjih industrijskih nesreč na Madžarskem, ki se je spremenila v okoljsko katastrofo, sedaj ogroža bogat ekosistem Donave, druge najdaljše reke v Evropi. Strupena gošča je namreč včeraj kljub prizadevanjem oblasti in reševalcev dosegla Donavo. Po navedbah uradnih virov je alkalnost Donave, ki kaže na onesnaženje, že nad normalnimi vrednostmi, vendar pa naj bi se zaradi dodajanja kalcijevega in magnezijevega nitrata znižala s ph vrednosti 12 na 10. Nevtralna vrednost je sedem. Strupeno blato je Donavo doseglo preko reke Rabe, v katero se je izlilo po FRANCIJA - Z nekaterimi pripombami Ustavni svet potrdil zakon proti burkam SVET EVROPE - Resolucija Zaskrbljena obsodba protiromske retorike PARIZ - Francoski ustavni svet je včeraj potrdil, da je zakon o prepovedi nošenja burk in nikabov na javnih krajih v skladu z ustavo, ob tem pa ocenil, da se zakona ne more izvajati na verskih krajih, ki so odprti za javnost. Ustavni svet je namreč presodil, da "prepoved pokrivanja obraza na javnih krajih ne sme omejiti verske svobode na verskih krajih, odprtih za javnost", saj bi bila s tem kršena deklaracija o verskih svoboščinah. Svet tako ni neposredno dejal, da zakona ni mogoče uveljavljati v mošejah, a je dal vedeti, da bi bilo lahko njegovo izvajanje v teh primerih ustavno sporno. Ustavni svet, najvišji pravosodni organ v državi, je za presojo zakonitosti zaprosila vladna stranka Unija za ljudsko gibanje, saj naj bi se zavedala, da bi lahko pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu zakon padel. Prvi tovrstni zakon v Evropi o prepovedi pokrivanja obraza v javnosti, kot se imenuje uradno, ne omenja islama, a ga je vlada predsednika Nicolasa Sarkozyja promo-virala kot ukrep za zaščito muslimanskih žensk, da jih ne bi silili v nošnjo pokrival, ki zakrivajo obraz, kot sta burka ali nikab. Zakon predvideva 150 evrov kazni za ženske, ki se bodo v javnosti pojavile z zakritim obrazom, medtem ko bodo morali moški, ki bodo svoje žene ali hčerke silili v nošenje burke ali nikaba, plačati celo do 30.000 evrov kazni, grozilo pa jim bo tudi do leto dni zapora. Zakon, ki sta ga oba domova parlamenta potrdila z veliko večino, sedaj lahko stopi v veljavo. Zakon sicer predvideva šestmesečno prehodno obdobje, potem ko bo vstopil v veljavo, v tem času pa naj bi ženske, ki nosijo burko ali nikab, podučili, da jim v prihodnje za to grozi aretacija in denarna kazen. V skladu z zakonom bo burko oz. ni-kab prepovedano nositi ne le v javnih poslopjih in v sredstvih javnega prevoza, temveč tudi na ulicah, trgih, v zasebnih podjetjih in prostorih za zabavo. Tudi več drugih evropskih držav sicer razmišlja oz. uvaja podobno zakonodajo, a je to vprašanje še posebej občutljivo v Franciji, saj v tamkajšnjih primestnih naseljih živi največja muslimanska manjšina v Evropi, ki šteje med pet in šest milijonov članov. (STA) STRASBOURG - Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je včeraj izrazila zgroženost nad protiromsko retoriko, ki je pripeljala do množičnega izgona Romov iz nekaterih držav članic. V resoluciji, ki jo je podprla večina parlamentarcev na zadnji dan jesenskega zasedanja, so tudi pozvali k ustavitvi vračanja Romov na Kosovo. V razpravi o resoluciji sicer niso poimensko navedli nobene evropske države, ki načrtuje ali že izganja Rome, kot so Francija, Italija in Nemčija. Je pa odbor SE za migracije septembra Nemčijo pozval k ustavitvi načrta o vrnitvi kakih 8500 Romov na Kosovo. Odbor je Nemčijo pozval, naj jih ne vračajo, dokler ne bo dokazano, da lahko na Kosovu "živijo varno in trajno", torej da jim lahko zagotovijo življenjske pogoje in varnost. Francija je bila v minulih mesecih v središču pozornosti zaradi uničevanja romskih naselij in vračanja več sto Romov v Romunijo in Bolgarijo. Zaradi tega se je znašla tudi v sporu z Evropsko komisijo, saj je prišlo na dan, da naj bi bili tarča odprave nezakonitih naselij prav romska naselja. PS SE je v resoluciji še poudaril, da bi si vse evropske države morale prizadevati za izboljšanje razmer za Rome. Ob tem so pozdravili pobudo generalnega sekretarja SE Thorbjorna Ja-glanda o skupnem delovanju SE, Evropske unije in njunih članic za okrepitev pravic Romov. Začetek uresničevanja pobude bo pomenilo srečanje na visoki ravni v Strasbourgu 20. oktobra, na katerem naj bi pregledali standarde SE in EU ter začeli skupne akcije za okoli 12 milijonov Romov v članicah SE. Komisar SE za človekove pravice Thomas Hammarberg je med drugim opozoril, da etnična skupina ne more biti odgovorna za kriminalna dejanja svojih posameznih članov. Podžigalni agitatorji predstavljajo varnostno tveganje, ne Romi, pa je v razpravi dejala nemška parlamentarka Marlene Rupprecht, ki je opozorila na nedavne volilne zmage skrajnih desničarskih strank. (STA) ponedeljkovi nesreči v tovarni aluminija v Ajki na zahodu Madžarske. Blato je v Donavo prispelo okoli 8.30 pri mestu Györ na severozahodu Madžarske. Vas Kolontar, ki je bila ob izlitju strupenih snovi najhuje prizadeta, je včeraj nenapovedano obiskal madžarski premier Viktor Orban, ki je ocenil, da obnova najhuje prizadetih domov ni smiselna in da bo treba prebivalce preseliti. Po navedbah lokalnih oblasti 34 hiš v vasi Kolontar ne bo mogoče obnoviti. Gladina strupene rdeče gošče je v Kolontarju dosegla dva metra. Vas je od tovarne aluminija v Ajki, odkoder je v ponedeljek izteklo okoli milijonov kubičnih metrov strupenih odpadnih snovi, oddaljena manj kot kilometer. Blato se medtem suši, pri čemer nastaja prah, ki ga številni ljudje vdihujejo. Prebivalci Kolontarja se po nesreči želijo izseliti iz vasi. Med prebivalci vasi je vzdušje slabo, je povedal vodja regionalnega urada Svetovnega sklada za okolje (WWF) Andreas Beckmann. "Prebivalci Kolontarja si želijo samo stran." Kot je še pojasnil Beckmann, se je za odselitev izreklo več kot 90 odstotkov prebivalcev. Beckmann je tudi opozoril, da je v tovarni aluminija v slabem stanju tudi drugi rezervoar s strupenimi snovmi. Oblasti si prizadevajo nevtralizirati vsebino in rezervoar pod nadzorom izprazniti. Po ocenah WWF je katastrofa na Madžarskem hujša od tiste v rudniku Baia Mare v Romuniji leta 2000, ko je prišlo do razlitja cianida in onesnaženja Donave. Romunske oblasti pričakujejo, da bi lahko strupena gošča iz Madžarske prek Donave romunska tla dosegla v petih dneh, so pa že začeli preverjati kakovost vode. Slovenija zaradi izlitja strupene odpadne snovi ni ogrožena. Kot so pojasnili na Agenciji RS za okolje (Arso), Slovenija namreč ni povezana z rečno mrežo, ki teče proti Donavi. Okoljska organizacija Greenpeace pa je ostro kritizirala vodstvo tovarne aluminija Ajkai Tomfoldgyar. Od uprave tovarne Greenpeace zahteva povračilo stroškov za odpravo škode in ustrezno odškodnino za prizadete. V ponedeljkovi nesreči v tovarni aluminija Ajkai Tomfoldgyar v Ajki na zahodu Madžarske je iz poškodovanega rezervoarja izteklo okoli milijon kubičnih metrov strupene odpadne snovi. Strupeno izlitje je bilo usodno za štiri ljudi, več kot 120 ljudi pa je bilo ranjenih. (STA) Petek, 8. oktobra 2010 Št. 26 (153) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Matia, Agata, Patrizia, Julija in Jožica. e-mail: kiop@primorski.eu Pogovor s pesnikom in esejistom Miroslavom Košuto Združevanje na kulturni osnovi z odprtostjo do sveta Na vsakoletni proslavi v Bazovici, kjer so vse prisotne dolgočasili ša-blonasti govori (Klop se sprašuje, ali jih kdo vleče vsako leto iz zaprašenega predala), je v živo le zadel slovenski govornik. Nanašamo se na Miroslava Košuto. Njegove besede so vzbudile veliko pozornost med mladimi, zaradi česa se je Klop odločil, da obišče pesnika na njegovem domu na Kontovelu. Glede Bazovice nam je Košuta zaupal, da bi bilo lepo, da »se nekega dne ne bi bilo treba več shajati v Bazovici. Danes je proslava v Bazovici poleg Prešernove proslave edina skupna prireditev Slovencev v Italiji. Drugače se mi zdi, da smo v marsičem razdvojeni, da nimamo skupnih točk«. S pristnim duhom Kraševca - Križana in pesnika, ki ni mogel preživeti daleč od morja, je Miroslav Košuta uredil staro ženino rodno hišo na Kontovelu in se iz tržaškega mestnega središča z ženo tja preselil pred dvema letoma. Sprejel nas je v dvoetažni dnevni sobi, ki je bogata s knjigami in kjer se rojevajo njegove najnovejše pesmi in pripovedna dela. V zgornjem delu dnevne sobe pa stoji njegov računalnik, v katerega je ob našem prihodu pravkar izlival svoje navdihe. Ob srkanju kave, ki nam jo je postregla zelo prijazna gospa Marta, je postal po" Ni razloga, da nimamo ene same krovne organizacije, kot imamo eno samo gospodarsko združenje." govor čedalje bolj zanimiv, v isti meri kapljic dežja, ki so v čedalje večjem številu trkale na okno pesnikovega »brloga« ... S kakšnimi občutki ste se preselili na Kontovel? Ali se je v teh dveh letih na Kontovelu spremenil pogled na Trst? Na Kontovel sem se preselil pred dvema letoma, in sicer v hišo, ki jo je podedovala žena. Moj pogled na Trst se je spremenil, ampak ne zaradi selitve, temveč zaradi minevanja let. Ko sem kot otrok gledal Trst z Griže, sem Senzacionalno: nova produkcija SSG!!! Klop se je po dolgih raziskavah, prisluškovanjih in po dolgo urnem vohunjenju dokopal do ekskluzivnih vesti v zvezi z novo sezono Slovenskega stalnega gledališča. Odkrili smo namreč, da je bila na videz kisla korespondenca na našem dnevniku med K(2)balom in vodstvom naše gledališke hiše le reklamna akcija za romantično-sentimentalno dramo, ki bo zaživela na odru Kulturnega doma. Drugače si ne bi morali razlagati egocentričnih izpadov priznanega slovenskega režiserja. Drami bo naslov Izgubljena duša, kjer bosta v glavnih vlogah mladoporočencev nastopala umetniški in organizacijski vodja SSG. Vlogo glavnega protagonista, prvorojenca para, je bila dodeljena malemu Borisku, ki zboli za hudo in nenavadno bolezen, in sicer morbus smaniaeprotagonismus, zaradi katere mora kot deseti brat v svet. Po dolgem tavanju in preizkušnjah pa mu le uspe se vrniti na domači oder. Visoka dramatičnost, happy end, zabava zagotovljena! Vse bralce pa pozivamo, naj letos redno obiskujejo Slovensko stalno gledališče in Kulturni dom! Več v rubriki Kam ta konec tedna! čutil, da je to kljub vsemu tudi moje mesto. Po drugi strani biti star v Trstu ni prijetno. Tu na Kontovelu živiva med svojimi ljudmi. Kaj pa Trst? Trst je bilo zame od vedno zgodovinsko zanimivo mesto predvsem zaradi slovenske prisotnosti. Zdelo se mi je, da moram s svojim kulturnim delom in s svojimi pesmimi to mesto zaznamovati v literaturi. Danes je slovenski Trst znan zaradi prevedenih romanov Borisa Pahorja, ampak do pred dvema letoma za Slovence v Trstu ni vedela skoraj živa duša. Mi pa smo vedno vedeli, da je Trst naš, in to seveda v pravem pomenu besede. V začetku dvajsetega stoletja je bilo v Trstu redno naseljenih nad 36.000 ljudi. Ni bilo slučajno, da so takrat zgradili Narodni dom prav v centru mesta. Če bi spet dobili Narodni dom, verjetno ne bi vedeli, kaj početi z njim ... Saj to ni problem, s katerim bi se preveč obremenjevali. V svojih časih je bil Narodni dom res kulturno središče Slovencev v Trstu in ne samo. Jasno pa je, da ta stavba ne bo nikoli spet samo slovenska, saj niti ni treba, da je. Časi se spreminjajo, ljudje pa živimo v drugačnem svetovnem vzdušju. Pomislite samo na to, kako se je spremenil odnos mladih do italijanskih in drugih Miroslav Košuta med govorom pred spomenikom bazoviškim junakom, spodaj pa doma s svojim najljubšim predmetom iz otroštva KROMA, TADDY kolegov: nekaj nepojmljivega v naših časih. Danes je svet takšen, kot je, jutri pa ne vemo, kako bo. Zaradi tega ne smemo zgrešiti v tem, da bi želeli obnoviti preteklost. Kar imamo, je treba prilagoditi trenutnim razmeram. ... In kakšne so te trenutne razmere? Trst je neizkoriščena priložnost za Italijo, za srednjo Evropo in tudi za vse nas. Do prve svetovne vojne so v Trst prihajali iz Sežane, iz Istre in s Krasa, ker je mesto nudilo zaposlitev. Zaradi šovinističnih izpadov, to pa predvsem v odnosu do slovenske manjšine in do Jugoslavije, pa je Trst izgubil marsikaj. Treba pa je podčrtati, da naših nesreč niso krivi samo Italijani, ampak smo krivi tudi mi sami. Minilo je petinšestdeset let od konca druge svetovne vojne in še vedno z največjo nestrpnostjo govorimo o partizanih, o belogardistih, o belih, o rdečih, ipd. Res je. Vtis imamo, da smo tudi mladi še vedno preobremenjeni s preteklostjo ... Tako je. Zaradi tega je prišel čas, da starejši odstopimo. Na Dragi mladih so se mladi spraševali, zakaj lahko imamo na istem območju tri pevske zbore ali dve dramski skupini. Taka števila so danes absurd, predvsem če pomislimo na ekonomske težave naših kulturnih organizacij. Torej, kaj predlagate? V naravi drevesa živijo tesno skupaj. Vsako toliko imamo osamelca, ki kljubuje sam pri strani, a ga v glavnem prej ali slej vihar počisti. Drevesa, ki so skupaj, se pa ščitijo in na kakšen način preživijo zimo. Danes je nujno potrebno združevanje na kulturni osnovi z odprtostjo do sveta. Ali ne bi bilo lepo, da bi se v bodočem Slovenski klub in Društvo slovenskih izobražencev združila v organizaciji skupnih prireditev? Ni razloga, da nimamo ene same krovne organizacije, kot imamo eno samo gospodarsko združenje ali eno samo športno združenje. Saj dve osebi z različnim političnim prepričanjem bosta lahko enako prebirala Prešerna, ali pa ga ne bosta prebirala. Boris Pahor Prešerna pozna zelo dobro ... Z Borisom Pahorjem smo skupaj ustanovili Zaliv. Zraven smo bili Marko Kravos, Stojan Spetič, jaz pa sem skrbel predvsem za poezije. Potem pa se je izkazalo, da je z Borisom Pahorjem težko voziti, sicer tudi zaradi tega, ker sem živel v vzdušju mladih slovenskih pesnikov s svojimi problemi, Pahor pa je doživljal drugačne kultur-no-politične probleme. Skratka, s Pahorjem sva se kar nekajkrat razšla v ži- " Naših nesreč niso krivi samo Italijani, ampak smo krivi tudi mi sami." vljenju in vedno spet srečala. Jaz sem ga skozi, tudi ko sva si bila skregana, spoštoval. Dodati pa moram, da je do mene imel vedno spoštljiv odnos. To je dokaz, da lahko dve osebi ne mislita enako, da se lahko skregata, ampak lahko vseeno živita skupaj v prijateljskih odnosih. Ostanimo na literarnem ustvarjanju Slovencev v Italiji. Nekoč sta veljala za glavna literarna ustvarjalca Pahor in Rebula, za tem vi in Kra-vos, za vami še Čuk in Mermolja ... kaj pa danes? Ne glede na katerokoli literarno-zgodovinsko klasifikacijo se mi zdi, da je danes Marko Sosič izredno obetaven, perspektiven literarni ustvarjalec. Morda piše premalo, podobno kot jaz, ko sem delal v gledališču. V kakšnem duhu pišete pesmi za otroke? Pravzaprav sem začel pisati za otroke že v mladih letih. Od začetnega formalističnega kovanja verzov pa sem moral priti do iskanja resničnega vira poezije za otroke, in sicer tako da sem črpal iz sebe, iz svojega otroštva, iz tistega Učka, ki je veselo skakal po vasi in ki je živel v sozvočju s svojimi ljudmi. Lepo je, ko se otroci vživijo v tvoj svet, v tvoje poezije. Najlepše pa je, ko me vabijo na šole in si otroci želijo, da jim preberem svoje pesmi. To je nekaj, kar človeka največ poplača. Kaj pa šole, ki jih obiskujejo Vaši mali bralci? Na Dragi mladih sem slišal, da v šoli ne učijo več o slovenski zavesti, ampak da se posvečajo predvsem slovenščini kot taki zaradi mešanih zakonov itd. Treba je imeti gotovo drugačen odnos do te generacije, od tistega, ki smo ga imeli mi v našem času, vendar sem prepričan, da brez zavesti nam slovenščina nič ne pomaga. Na slovensko šolo ne smemo gledati kot neke vrste British school ali pa Goethe institut. Slovenska šola bi morala učiti zavesti brez žaljenja drugih. Če že ostanemo pri vrednotah mladih, kaj nam svetujete? Vsakega področja se morate lotiti z navdušenjem. In če te ne navdušuje, pusti stat. Jaz sem menjal en kup služb v življenju: najprej sem bil na radiu v Ljubljani. Potem sem se zaposlil v tržaškem gledališču, kjer sem delal neprekinjeno enaindvajset let, kar je bilo sicer preveč. Doba redne službe naj bi trajala po mojem mnenju od pet do šest let, nakar bi bilo dobro jo zamenjati. Vsakič, ko sem se lotil nečesa novega, ni me bilo sram, da ne obvladam zadeve. Pustil sem, da so stopali po meni, da so si po meni brisali čevlje, zrasel pa sem takrat, ko sem osvojil poklic. Bistvo je tudi v tem, da delaš vsako stvar z ljubeznijo, s prepričanjem, da te poplača delo samo in ne le honorar na koncu meseca. am ta konec tedna SKD Vigred vabi na 15. kraški Oktoberfešt danes, jutri in v nedeljo. Ob tem prirejajo SKD Vigred in partnerji v nedeljo pohod »Na krasu je krasno«, zbirališče od 9.00 dalje v Praprotu. Po pohodu, od 16. dalje Kraški muzik-fešt. Slovensko stalno gledališče vabi k abonmaju s sporedom predstav iz pretekle sezone po simbolični ceni po 6€. Niz abonmajskih predstav je pester in lahko zadovolji vse okuse, abonmajske cene so za študente še posebno ugodne, tako da priporočamo vsem mladim, naj obiščejo letos SSG! Več na www.teaterssg.it. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, l. oktobra 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2010 -OPZ Oton Župančič in OPZ OŠ Bubnič 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre 13.10 14.00 14.50 15.00 15.05 15.50 16.00 17.40 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 23.05 0.00 1.10 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 15.00 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.15 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: kvalifikacije za EP 2012 Severna Irska - Italija 23.05 Aktualno: Tv 7 0.50 Aktualno: L'appuntamento - Scrit-tori in Tv 6.55 Nan.: Piu forte ragazzi 7.55 Nan.: Starsky & Hutch 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 6 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 16.15 Film: El Dorado (western, ZDA, '67, r. H. Hawks, i. J. Wayne) 16.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 6.00 20.00, 1.25 Talent show: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: 8 semplici regole 7.00 Risanke: Cartoon flakes 8.00 Variete: L'Albero azzurro 9.45 Variete: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Eat Parade 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 17.50 Nogomet: Evropsko prvenstvo - Under 21 18.45 20.30, 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.: Persone sconosciute 23.40 Aktualno: L'ultima parola (v. G. Pa-ragone) 21.10 Nan.: Il giudice e il commissario 23.20 Film: Hannibal lecter - Le origini del male (triler, ZDA, '06, r. P. Webber) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa- nicucci) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.30 1.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Talent: Io canto (v. G. Scotti) 0.00 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita- lia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: Julia 19.30, 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.10 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo Dnevnik L.I.S. Nan.: La strada per Avonlea Variete: Tg3 GT Ragazzi Dok.: Cose dell'altro Geo Dok.: Geo & geo Dnevnik Variete: Blob Nad.: Seconda chance Nad.: Un posto al sole Film: Uno su due (dram., It., '06, r. E. Cappuccio, i. F. Volo) Variete: Parla con me Nočni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Rai educational - Cult book O Italia 1 6.15 Nan.: La Tata 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nan.: Smallville 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Film: Olé (kom., It., '06, r. C. Van- zina, i. M. Boldi, V. Salemme) 22.00 0.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.20 Film: Bellifreschi (kom., It., '87, r. E. Oldoini, i. L. Banfi, C. DeSica) ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Copertina da Udine (pon.) 8.05 Aktualno: Hard Trek 9.00 Aktualno: Miti e leggende di Trieste e dintorni 9.35 Talk show: Incontri al caffe de La Versiliana 10.55 Klasična glasba 12.35 Aktualno: Salus Tv 12.50 Aktualno: Italia Economia 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Šport: Anteprima Triestina 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.50 Aktualno: Mukko Pallino 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al Sindaco 20.00 Športne vesti 20.10 Glasb.: Musica, che passione! 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Perche??? 21.45 Proza: Si racconta... Una sera d'in- verno un narratore (pon.) 23.40 Dnevnik Montecitorio 23.45 Nan.: La saga dei Mc Gregor LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.55 11.25 12.30 13.55 15.55 18.00 19.00 21.10 0.30 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 0.15 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30, 2.30 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Hardcastle & McCormick Aktualno: Life Film: I due capitani (pust., ZDA, '55, r. R. Mate, i. F. MacMurray, C. Heston) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: The District Aktualno: Le invasioni barbariche (v. D. Bignardi) Aktualno: La 25a ora (T Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Igr. nan.: Bisergora (pon.) 10.25 Martina in ptičje strašilo: Kitajska 10.55 Enajsta šola - oddaja za radovedneže (pon.) 11.20 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.10 Opus (pon.) 12.40 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Turbulenca (pon.) 14.05 Knjiga mene briga (pon.) 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Iz popotne torbe (pon.) 16.25 Nad.: Šola Einstein 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.20 Duhovni utrip 18.05 Mlad. odd.: Z glavo na zabavo 18.35 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Ekoutrinki 19.55 Družinska serija: Moji, tvoji, najini 20.25 Lokalne volitve 2010 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Polnočni klub, sledi Duhovni utrip (t Slovenija 2 6.30 2.40 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.10 Glasnik - oddaja Tv Maribor (pon.) 9.35 Evropski magazin 10.05 Črno beli časi (pon.) 10.20 Igr. nan.: Sinje nebo 11.05 Šport špas (pon.) 11.35 Uspešnice slovenskega okteta 13.30 Dok. serija: Mao - Kitajska pravljica (pon.) 14.30 Osmi dan (pon.) 15.00 Lokalne volitve 2010 (pon.) 16.00 Circom Regional - oddaja Tv Maribor 16.30 Minute za... - oddaja Tv Koper- Capodistria 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 Na lepše (pon.) 18.25 Zlata šestdeseta 15.50 Primorski mozaik 19.20 Dok. serija: Kako živijo slovenski gradovi 20.00 Ljubljana: Nogomet, kvalifikacije za EP 2012, Slovenija - Ferski otoki 23.00 Film: Dead heat 0.35 Film: Trešet (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Biker Explorer 15.30 Film: Zaseda v Savani (pon.) 17.00 Avtomobilizem 17.15 19.25, 23.30 Športne vesti 18.00 Zlatko Zakladko 18.15 Obisk v akvariju 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.30 Lokalne volitve 20.40 Nogomet: Kvalifikacije za EP: Slovenija - Ferski otoki 22.45 Arhivski posnetki 0.15 Čezmejna TV, TDD-TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 0.00 Mozaik 10.05 15.40 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 15.25 20.25 Lokalne volitve: Andrej Maffi 15.30 18.10, 19.50 Lokalne volitve: Dragan Valenčič 15.35 Lokalne volitve: Ivan Princes 15.40 22.15 Lokalne volitve: Lista Roberta Goloba 15.50 17.20, 21.30 Lokalne volitve: Matej Arčon 16.20 Lokalne volitve: soočenje kandidatov za župana Mestne občine Nova Gorica 17.50 20.30 Lokalne volitve: Ada Filipič 19.00 22.00, 22.30 Objektiv 19.25 23.30 Lokalne volitve: Darinka Kozinc 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani 21.00 Razgledovanja radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.00 Napovednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Istrski kalej-doskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 12.30 Opoldnevnik; 13.3015.00 Aktualno: Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio BLA BLA; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah;6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio istriano; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Nogometna kabala; 9.00 Nel paese delle donne; 10.10 Vremenska napoved Osmer; 10.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.33-12.28, 20.00-22.00 II vaso di Pandora; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 Etnobazar; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Anima e corpo; 23.00 In orbita; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna od- daja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 11.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. slovenija 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 8. oktobra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI Luna vzide ob 8.05 in zatone ob 18.28 PLIMOVANJE Danes: ob 4.57 najnižje -43 cm, ob 11.10 najvišje 57 cm, ob 17.38 najnižje -55 cm, ob 23.44 najvišje 35 cm .Jutri: ob 5.26 najnižje -34 cm, ob 11.36 najvišje 53 cm, ob 18.13 najnižje -51 cm, ob 0.25 najvišje 28 cm. UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER PRIZNANJA - Po 20 letih spet latinskoameriški pisatelj Mario Vargas Llosa letošnji Nobelov nagrajenec za književnost STOCKHOLM - Nobelov nagrajenec za književnost je 74-letni perujski pisatelj Mario Vargas Llosa. Nagrado prejme za svojo "kartografijo struktur moči in izostrene podobe odpora, upora in poraza posameznika", je v utemeljitvi zapisala Švedska akademija, ki je ime dobitnika objavila včeraj v Stockholmu. Mario Vargas Llosa se je rodil 28. marca leta 1936 v Arequipi v Peruju. Leta 1993, tri leta po porazu na perujskih predsedniških volitvah, je prevzel špansko državljanstvo. Živi v Madridu. Slovenski bralci letošnjega no-belovca dodobra poznajo, saj je bila v slovenščino prevedena že vrsta Llo-sinih knjig in člankov. Med prevodi so romani Mesto in ščeneta, Zelena hiša, Pogovor v Katedrali, Kdo je ubil Palomina Molera, Hvalnica mačehi, Pripovedovalec in Vragolije porednega dekleta. Nobelovo nagrado za književnost je po 20 letih torej spet dobil latinskoameriški pisatelj. Med najbolj znanimi deli Vargas Llose sta romana "La fiesta del chivo" in "El paraiso en la otra esquina". S tega območja je naj-prestižnejšo literarno nagrado na svetu nazadnje prejel Mehičan Octavio Paz (1990). Pisatelja je novica o nagradi dosegla v New Yorku, kjer poučuje na univerzi Princeton, poročajo svetovne tiskovne agencije. Ob novici je dejal, da je "zelo ganjen in vesel". Predsednik žirije Peter Englund pa je ob razglasitvi letošnjega nobelovca za literaturo dejal: "Llosa je že dolgo eden od velikanov latinskoameriške književnosti." Perujec je že v 60. in 70. letih veliko prispeval k prodoru literature Latinske Amerike. Llosa je že izrazil željo, da se udeleži slovesne podelitve Nobelovih nagrad 10. decembra v Stockholmu. Poznavalci razmer so ob razglasitvi Vargas Llose spomnili, da perujski pisatelj vendarle ni bil med imeni, ki so se po kuloarjih minuli teden največkrat omenjala med možnimi nobelovci v svetu književnosti. Ne glede na to pa je bil že Nobelovec Mario Vargas Llosa se je rodil v Peruju, živi pa v Madridu ANSA več kot deset let vedno znova nekakšen skriti favorit. Jorge Mario Pedro Vargas Llosa je tudi politik, novinar in esejist. Velja za enega največjih književnikov ne le Latinske Amerike, temveč tudi v svetovnem merilu. Nekateri literarni kritiki so prepričani, da ima Vargas Llosa večji mednarodni vpliv in krog bralcev kot katerikoli drugi pisatelj s tega območja. Vargas Llosa je zaslovel z romanom Mesto in ščeneta iz leta 1962, v katerem opisuje odraščanje, v romanu Zelena hiša je zaznaven vpliv Williama Faulknerja. Kdo je ubil Palomina Montera je kriminalni roman, Kozlova slavnost pa opisuje oblast Rafaela Tru-jilla v Dominikanski republiki. Erotski romani so Hvalnica mačehi in Don Ri-gobertova beležka. Velik del opusa Vargasa Llose je nastal pod vplivom njegovega doži- Michelle Obama ANSA vljanja perujske družbe in osebnih izkušenj kot Perujca. Sčasoma je razširil tematike in v delih obravnava tudi druge kraje sveta. Velik preobrat na pisateljski poti je bil premik k literarni moderni in postmoderni. Vargas Llosa je, kar se tiče politike, z levice prešel na desnico. Sprva je podpiral Fidela Castra, pozneje je bil nad njegovo politiko razočaran. Leta 1990 je bil kandidat za predsednika Peruja, koalicije desnega centra Frente Democratico. Danes v glavnem podpira umirjene konservativce. Nekdaj je veliko prijateljeval z Gabrielom Garcio Marquezom, a se je njuno prijateljstvo potem razdrlo. Vargas Llosa je bil poročen dvakrat, ima tri otroke. Nagrada prinaša 10 milijonov švedskih kron oziroma dober milijon evrov. Ta teden so že razglasili dobitnike Nobelovih nagrad za medicino, fiziko in kemijo. (STA) REVIJA FORBES - Pva dama ZDA Michelle Obama najvplivnejša ženska NEW YORK - Revija Forbes je znova objavila lestvico najvplivnejših žensk na svetu, na vrhu katere se je letos znašla ameriška prva dama Michelle Obama. S prvega mesta je tako izpodrinila nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je na vrhu lestvice kraljevala zadnja štiri leta. Angela Merkel se je tokrat uvrstila na četrto mesto, pred njo pa sta še televizijska voditeljica Oprah Winfrey na tretjem in izvršna direktorica prehrambenega podjetja Kraft Foods Irene Rosenfeld na drugem mestu. Pri Forbesu so Michelle Obama označili kot "modno ikono in aktivno mamo dveh deklic, ki spominja na Jackie Kennedy, vendar z diplomo s Harvarda in izkušnjami z ulic južnega Chicaga". Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton se je uvrstila na peto mesto lestvice, sledita pa ji izvršna direktorica podjetja Pepsi Indira Nooyi ter ameriška pevka Lady Gaga. Na zadnjih treh mestih v deseterici so se znašle še izvršna direktorica avstralskega podjetja Westpac Banking Gail Kelly, ameriška pevka Beyon-ce Knowles in televizijska voditeljica Ellen DeGeneres. Putinu za rojstni dan koledar z erotičnimi slikami MOSKVA - Študentke novinarstva na moskovski univerzi so pozirale za erotični koledar, ki so ga pripravile za ruskega premiera Vladimirja Putina, ki je včeraj praznoval rojstni dan. "Darilo", ki so ga natisnili v 50.000 izvodih, je od torka naprodaj v trgovinah, stane pa 6,5 evra. "Vse najboljše za rojstni dan, gospod Putin," piše na koledarju, ki ga krasijo erotične fotografije 20 moskovskih študentk. Vsaka študentka je napisala tudi sporočilo. Eno izmed deklet v črnem čipkastem spodnjem perilu tako premierju sporoča: "Ukrotili ste gozdne požare, jaz pa še vedno gorim." Tiskovna predstavnica moskovske univerze je povedala, da projekta nikakor ne odobrava, koledar pa je označila za "neokusno erotično delo". Vsa dekleta so za koledar pozirala brezplačno, avtor koledarja pa je pojasnil, da niso želeli vključiti manekenk, ki bi pozirale za 100 dolarjev, pač pa dekleta, ki imajo izoblikovano politično mnenje. Prvi dinozavri so po novih odkritjih bili majhni LJUBLJANA - Starodavni fosili, ki so jih odkrili na Poljskem, so sledi najstarejših znanih dinozavrov. Paleontologi na podlagi tega odkritja sklepajo, da so bili predniki velikanov, kot sta triceratops in brontozaver, majhni štirinožci. Fosilni odtisi, ki so jih našli na treh različnih krajih v poljskem Svetokriškem gorovju, so redke sledi plazilcev, ki jih poznamo pod znanstvenim imenom prorotodacty-lus mirus. Strokovnjaki ocenjujejo, da so odtisi stari med 249 in 251 milijoni let, kar pomeni, da so pet do devet milijonov starejši od prej odkritih prorotodacty-lusovih odtisov. Prvi dinozavri so bili majhni štirinožci s premerom nog med dvema in štirimi centimetri, ki so se v naslednjih 50 milijonih let razvili v neverjetno število vrst, ki so vladale svetu. "Vzpon dinozavrov je bil dolgotrajen proces, ki se je odvijal skozi skoraj celoten trias in zgodnjo juro," piše v članku, objavljenem v publikaciji Britanske akademije znanosti Proceedings of the Royal Society B. (STA)