Posamezna Številka 30 vinarjev. j SIBY. 275. v Ljniuiani, v peiek, dne 2fc novemnra m Leio XLVL «1 *«Ua po a* sala late sapro) •• I M— ■» •• «MM „ .. „ 4 JO n *.m6l(o oalolstaa. „ 85-— n MUlo taosomstvo. „ «0 - V Ljubljani oa dom la mi« lato aaproj.. k «■— ta M BNM „ ..g f— V on« mirne niitni „ 3 50 ■■ Sobotna Izdala: 5 la Ml* lato.....K 10 — ■a RtaAl|o oaloltino. „ 12'— w astaia taoaamatfo, „ 15 — m ' * 1 ' »% H« 4 L ■ ii-J ■.....■■ loiiriUi ■■■ B.o.tuipu p.urvrata (M a« Urok. La 3 na ruaka ali ajp ptaator) sa takrat . . . . nl(T aa i rt- (a tiitnl . _ 4» „ »rl a«rodili* rtimmtm Ropati p* tagatar«. Sfe ukotit tvolal tartl L 1 ■, j Poslano: nar Baaatolpaa p.utrrata K I* Uta|i viat (u utnbII a*> 4*11. la prasalka, tb L ari ^ Bata* lana prUa«a rana r*4 MT Oradnlltro |a v Kopltarjsvi allo! itav. 8/I1L Bokoplsl aa aa vračajo; nefranklrtnt pisma s« aa «=» aprojemajo. - Orednlšksga talelona ittv. 50. se Političen iist za slovenski narod. Oprirtiltvo fa v Kaplitrltvl tli al »ti - Ha trna paltn« UrtnUnloe tt*trl|aka tU 24.787, »frak. t»jm, bosa.-ti.ro. tL 7583. — Oprtraliktgt tal.taaa it * Posvetovanja ¥ Belgradu« Delegati Narodnega veča v Belgradu. Zemun, 28. novembra. Sinoči so prišli delegati Narodnega veča v Zemun. V Ba-tajnici jih je pričakovalo odposlanstvo mestne občine, mestni odbor in odposlanstvo srbske vlade. V Zemunu jih je pričakovalo mnogobrojno občinstvo vseh slojev, razne korporacije, telovadna društva in oddelek srbske vojske. Zvečer sc jc vršil banket, na katerem jc pozdravil delegat srbske vojske, podpoikovnvik Tusahovič v imenu srbske vojske delegate Narodnega veča. V svojem govoru jc posebno povdar-jal zgodovinsko važnost in slavil ujedinc-nje države SHS pod dinastijo Karagjorg>-vičev. Nato jc župnik Vučeiič v iskrenih besedah v imenu mesta in krajevnega odbora Narodnega veča pozdravljal odpo-slaništvo, ki prinaša odločitev o ustroju države, v kateri bodo Hrvati, Srbi in Slovenci popolnoma enakopravni in enaki. Na pozdrave jc odgovarjal delegat Pribi-čevič, ki jc napil hrabri vojski kraljevine Srbije. Danes ob 11. uri dopoldne so prišli delegati v Belgrad. Sprejem jc bi) sijajen in veličasten. V .imenu s.rbske vlade sta pozdravila delegatei* ministra Jovanovič in Minčič. V imenu mesta Bclgrada jih jc pozdravil podžupan. Pevska zadruga beloraj-eka je delegatom na čast pela -Naprej zastava Slave<, Lepo našo domovino in srbsko himno, . Delegat dr. Pavelič sc jc zahvalil /a Bila je to več ko manifestacija, bila jc proglasitev našega zedinjanja, ki naj se sedaj v Belgradu izvede in proglasi tudi s strani Srbije in Črnegore, kakor so se pooblaščeni zastopniki Narodnega veča, Jugoslov, odbora ter srbskega naroda v Ženevi že domenili in izjavili. S tem dejstvom ne bo zadoščeno Ic srčni potrebi našega ljudstva, marveč tudi našim ostalim interesom, ker prepričani moramo biti, da bo odslej združeno Jugoslavijo zastopala in branili Srb:-ja napram laškim aspiracijam in nasiPu. Na.de, ki jih gojimo, se borlo morale uresničiti, in 1 ah bo moral respekt:rati vo'jo svoje dosedanje zaveznice Srbije, medtem ko smo mi sami v očeh Italije lc del poraženo Avstri-e. Za4o so zagrebški sk'cpi in bo belgrajski posvet za nas vitalnega pomena. Drugič pa smo zadovoljni z zagrebškim sklonom zato. ker se je tu uveljav;'a demokratična misel. Velika večina v Narodnem veču je bila za monarhijo in zato za r^gentstvo. Kot prerričani in iskreni demokrati vemo, da se je treba pekoriti volji večine, to toliko bolj, ker naš zunanji in notrarji oo'ožaj zahteva stroge discipline in konso-lidiranje vseli strank slovanskega juga. Tsto stališče so zavzeli slovenski sociia'isti v »Naoreju« z dne 26. rov., kier prav'jo, d» je-to vorašanie danes že rešeno« in da se socijalisti hečejo pokoravali sklepu večine zastopnikov jugoslovanskega naroda*. Zecl-njenje jc dovršeno, rešeni pa tudi temeljni princini demokracije: demokratična vlada ljudstva. Regent bo po nače'ih parlamentarizma imenoval vlado i ,, , ... .... i"iciiuvc11 v j či li u iz več'ne sprejem. Med nepopisnimi ovac,,am, in državnega veča a!j drž zbcfa Državno navdušenjem ,e spremilo ljudstvo delegate veče sc morc 0{Jgcditi ]e, čc sam6 to skle_ v hotel. Množica ,e navdušena pozdrav- ne Državpa v,ada bo izvcd!a y Ijala državo sirla. . .. i konstituanto, k, naj končno določi obliko Po spre,emu sc je tako; -pričel razgo- vladavine ler njen notranjj ^^ ^ pod_ vor, ki se traid. , ]agi sp|ošnei enake, direktne, tajne in pro- u f u A P°rčne voliv™ Pravicc- V^da bo odgovor- poldnc sc ic vršil v Belgradu v mestni po- , na državnemu veču in bo sectav]:ena8iz mi. svetovalnici pn, .razgovor med delegati nistrske„a predsedn;ka ter resortnih m:ni- Narodnega veča Aleksandrom. , , . . , ; predsednika ter resortnih mini- srbskim regentom ; slrov. polcg ^ pa bo _ . še 7 državnih taj-| nikov, ki bodo imeli mesto in glas v mini->-Na predvečer krize.« j' strstvu. Vsaka pokrajina bo imela po ene- Zagreb. 29. novembra. Današnja Narod- j tainika. Za Slovenijo bo eden. Imeli bona politika- prinaša uvodnik Petriča pod na- j st°p^f, v s,kuPni v,!a.di interese svojih slovom: Na predvečer krize.-, ki pravi: Se- daj je nastopil mir. Po tolikih debatah, pogajanjih in kompromisih v '-Narodnem veču< je postalo tiho in vlada napetost. Silno se jim ju mudilo v Belgrad. Še preden so se sestali in uredili ministrstva, šo preden sc je zbrala srbska narodna skupščina, so odšli delegati države SHS s pooblastili, da odločajo o naši bodočnosti in naši usodi. Kdo ve, ali so za to sposobni? Samo Bog to ve! Ne vemo, s kom dežel. Tajnike bo smel imenovati regent lc na predlog deželnih vlad. Nadzorrtvo nad deželnimi vladami bodo vršili deželni zbori. Deželni zbor bo predlagal regentu v imenovanje predsednika deželne vlade. V podrobnosti sc ne moremo spuščati, i Gotov 'o pa je, da ta načrt čuva demokra-; lično načelo ter da jc bistveno drugačen ! od predloga zemaljske dalmatinske, vlade, Na tem temelju ese vrše danes dogo- naj se pogajajo; ali z regentom, ali z dvema V0I"i v Belgradu. Reči pa moramo, da pričakujemo, da se bodo pogajanja res vršila z zastopniki srbskega naroda mokracija govoriti z demokracijo.« Nadalje j samega. Kolikor nam je doslej znano, ministroma. Toda mi bi želeli, da govorijo /. demokracijo v Srbiji, ker danes sme samo de- pravi člankar, da so danes na Hrvatskem vse stranke na razpotju. Inteligenca se jc odtujila j od ljudstva. Liberalna inteligenca nima za se- • boj ljudstva, zato bo koalicija pri prihodnjih volitvah tepena. Starčevičeva stranka prava ie v razsulu, ker se ni odločila za ljudstvo. V bodoče bo na eni strani zastopstvo širokih mas, na drugi strani pa inteligenca: na eni strani Radičeva stranka, na drugi pa koalicija. V središču bo pa stal demokratski centrum: Vseslovenska Ljudska Stranka, kateri se bodo pridružili vsi hrvatski trezni elementi. v sc v Belgradu nahajata lc dva ministra z regentom; ni pa še tam poslancev in nc ostalih članov srbske vlade. Dr. Korošec in dr. Trumbič tudi še nista došla. S kom se bodo tedaj vršila pogajanja? Upam, da ,bo tudi pri tem obveljal demokratični princip: o d ljudstva do ljudstva polom njegovih izvoljenih zastopnikov! Ujedinjenje na. široki demokratični podlagi jc edino, kar morc vsem trem, po naravi tako demokratičnim plemenom jugoslovanskega, naroda prine- 5.ti trajno in srečno bodočnost Le tako jc ljudstvu zagotovljena svoboda razvoja ter srečna ureditev mlade svobodne Jugoslavije. Sijajen jc bil sprejem naših delegatov v Belgradu. Razgovori in pogajanja so se pričela takoj po sprejemu in želimo jim srečnega zakl,učka. Temelj razgovorom služi sklep Narodnega veča, ki jc nekak kompromis med znanim predlogom zemaljske vlade dalmatinske ter naziranjem naših in drugih demokratsko misiečih članov Narodnega veča. Ko smo priobčili poročilo o oni znameniti seji v soboto in nedeljo, smo v članku zapisali, da smo z uspehom zagrebških dogovorov popo'nema zadovoljni iz dveh razlogov:* Prvič je bila to enodušna manifestacija za popolno zedi-njenje vseli Slovencev. Hrvatov in Srbov, ^ V Slov. Narodu. — zakaj bi ne imenovali lista po imenu! — jc izšlo v zadnjih dneh nekaj člankov, ki so morali orupniti vsakega, ki jih je bral, ne toliko vsled svoje vsebine kakor radi tona, ki je govoril iz nekaterih. Kaj sc je zgodilo? Dalmatinska zemaljska vlada jc posla'a svoj predlog g'cdc načina, kako naj se izvede takojšnje ujedinjenje SHS na celem etnografskem ozemlju. O stvari sami ni j že davno med nami nobene razlike in nobene nejasnosti, če izvzamemo nekaj ljudi, ki iih ie zapeljala -Rcsnica« in njeni očet- |e in ki bodo po večini dobri državljani države SHS, pa naj ima obliko katerokoli. Slo je samo za obliko zjedinjenja in tu je pač pravica slehernega, da o predlogu, ki ga ie stavila dalmatinska zemaljska vlada, izrazi svobodno svoje mnenje. Predlog je prišel popolnoma nepričakovano in njegova predzgedovina in postanek sta bila povsem neznana. Predlog je vseboval pre ju di c proti končni ureditvi državne oblike, kakršno si želi sedaj cela Evropa skoro brez izjeme. Zato je bila ne samo pravica, ampak tudi dolžnost S. L. S., da zavzame proti njemu — in ne proti ' z ' n ' e " i u kot takemu — svoje , stališče. Da je ogromna večina pristašev -.Slov, Naroda« republikanska, skoro gotovo ne bo nikdo tajil. V teku polemike o monarhiji in republiki se je pokazalo nekaj drugega: da namreč ni oportuno, naglašati sedaj to razliko v mišljenju (Če je to res razlika v 111 i š lj e n j u , je še vprašanje; morebiti je le razlika v taktiki.) Srbom je, lako čujemo, monarhija draga; mi jih rabimo in jiin ne smemo hvaležnosti za uslugo velikanskega pomena, ki jo pričakujemo in prosimo od njih, izkazovali na ta način, da jim jemljemo to, kar je njim takorekoč sveto. Dobro; recimo, da jc to res in da so glasovi, ki trdijo ,da je med Srbi samimi republikanska struja zelo močna, nič šibkejša kot monarhična stru-ja, pretirani. S. L. S. tudi to upošteva, ker se zaveda, kako važna je: bratovska sloga, ki mora med nami, člani troimenskega naroda vladati sedaj in v bodoče. Zavedamo se tudi, da S. L. S. ni nikoli nastopila za svoje stališče v obliki, ki bi morala žaliti ali odbijati drugače mislečega. Najlepše trenutke sveje zgodovine preživljamo sedaj; kaj je jetniku' lepšega kot prvi dan svobode po okovih celega življenja! In nismo taki norci, da bi si holeli zagreniti svoj najlepši praznik. Šc slovesnejšc mora biti razpoloženje pri Srbih, ker je njih preteklost toliko hujša kot naša, ker so se rešili premoči, ki jih je hotela dobesedno iztrebiti, ker praznujejo zmago svoje ideje nad nasiljem turškim, mažarskim in nemškim obenem. Maloštevilen narod na vrhuncu zmage nad takimi zakletimi sovražniki! Ne ošaben narod, ampak očiščen po tisočerih smrtnih nevarnostih, oproščen vsega puh'eg'.i in praznega, kar bi se moglo držati naroda, ki bi postal velik brez lastne zasluge in notranje veličine. V hišo tega naroda pridemo kot brat, ločen dosedaj od njega, kot deloma še neznan, deloma malo poznan brat. Na višku sreče jc plemenit človek dostopen velikodušnosti, Srbi so to dokazali s tem, da so bratu takorekoč ob vstopu v hišo podarili v kraljevski meri živil. Naloga prvih časov bo, da se bomo dolgo ločeni in po sovražniku drug proti drugemu obrekovanj in izigravam bratje med seboj spoznali in si skiiDni dom uredili bratski. Cenimo brate, prihajamo pa v njih hišo tudi z veselo zavestjo, cla nosimo v sebi lastnosti, po katerih nas bodo tudi bratje ljubili in cenili. Tudi slovenski narod je imel može, kejih imena bodo blestela v zgodovini. Boj z besedo, peresom, mirnim delom in molče doprinešenimi največjimi žrtvami, ki ga je bojeval za naš in bratov blagor veliki Krek, podoben svetilki, ki je dogorela, da jc svetila drugim, bo ostal prav tako v slavnem spominu hvaležnega naroda kakor imena in trpljenje mučenikov v sedanji vojski. Narod, ki je rodil take može, mora biti tudi zdrav in sposoben za napredek. Največja nesreča, ki bi nas mogla zadeti ob združenju, bi bila ta, če bi se dolgo ločeni bratje sešli v skupni hiši — s predsodki in nepotrebnimi razlikami in bi moč ljubezni, ki premaga vse ovire in pospeši vsako delo, ovirali bacili sovraštva in predsodkov, zasejani po neprevidnih in sebičnih ljudeh. F-.no stvar moramo jvi vedno naglašati: Za brate ni nesreča razlika v mišljenju v tej ali oni točki;, to jc na svetu vedno bilo in vedno bo, ker samo lake difcrcnce zdramijo moči za zdrav kmo in opiode skupnost s plodovi vsesti- hi koga dela. Nesreča za' brata ic to. čc sc tak boi vrši v ob- liki, da se streljajo muhe s topovi; da se vidi samo boj, ne pa cilj, radi katerega je boj nastal. Na tej obliki boja je bolehalo j naše javno življenje; ker smo prepričani do dna duše o njegovi kvarnosti, nas boli. če bi bili glasovi zadnjih dni njegovi ozna njevalci. Kdor je gotov utemeljenosti svojega j naziranja, bo pri boju vedno gledal na to, j da se vidi predmet boja in ne stopi v j ospredje bruni, ki zatemni vse drugo. On e, da ima vsaka pametna misel tri stadije v svojem razvoju. Ko sc pojavi, pravi-jo ljudje najprej: To jc neumnost! Drugi štadij razvoja je ta, cla pravijo: -To jc proti veri!« V tre^i štadij pa pride stvar takrat, ko pravijo dosedanji nasprotniki >-Saj sem to jaz žc davno rekel k Kakor republikanec Krek ni nikomur vsiljeval svojega prepričanja s silo, marveč le z dokazi in je vedno spoštoval tudi nasprotnikovo naziranje, četudi ni odgovarjalo njegovemu, tako tudi njegova stranka nima razloga, da bi je tudi v tem boju nc vodilo načelo: In necessariis ca-ritas, iu riubiis libertas, in omnibus autem cariias! • Potrebna pa nam je danes v prvi vrsti edinosi; v vprašanju, kakšna naj bo oblika vladavine, naj vhda svoboda; v vseh stvareh pa bodi med nami strpnost in ljubezen! i^ašsm OrEomS Zveza Orlov je pričela delati. Napravila si je že podroocu načrl za delo v najbližji bodočnosti. Od Vas, orlovski odseki, ie z&aj odvisno, če se bo mogel ta načrt izpeljati. Kvišku srca, ki naj bodo polna poguma(in upa za bodočnost! Najprvo Vam priporočamo s;cdeče: 1. Zberite vse svoje čianc na sestanek, na katerem se pogovorite 0 stanju odseka in razmerah, ki vladajo zdaj pri Vas. _ 2- Odbor in vaditeljski zbor naj pričneta takoj z rednimi sejami. 3. V najkrajšem času — vsaj do novega leta — skličite občni zbor. O Vašem vstajenju, gibanju, načrtih, težavah poročajte Zvezi Orlov v Ljubljani. Čc potrebujete predavateljev, govonvkov itd., sporočite Zvezi Onov, ki Vam pojde po svojih močeh v vsakem oziru na roko. Skratka-skrbite za tesen stik z Zvezo Orlov, ozir" njenim predsedstvom. Dopise nabavljajte: Zveza Orlov, Ljubljana, Katol. tiskarna. Orlovski praznik 8. decembra t. 1. obhajajte v znamenju vstajenja in poživljenja Orlovske organizacijo. V ljubečem spominu do Vaših padlih bratov — v veliki, skrbeči. ljubezni do Vaših najmlajših bratov, ki naj postanejo kdaj cvet našega naroda — v dejanski ljubezni do svobodne naše domovine — v nikdar ugasli ljubezni do Unega, ki nas je dozdaj vedno srečno vodil za lepimi našimi cilji — v tem naj se vrši vstajenje! Bratje na delo! V imenu domovine, v imenu naših ciljev Vas kličemo, Vas prosimo: biatje, na delo! Tudi mi hočemo delati skrbno in požrtvovalno, to Vam obljubljamo Nazdar! Za Zvezo Orlov: Dr. Lovro Pogačnik, Pogajanja o ustanovitvi jugoslovansko države v Ženevi. Zagreb, 28. novembra. Journal des Debats« prinaša uvodnik, ki sc obširno bavi s pogajanji jugoslovanskih državnikov o ustanovitvi države SHS \ Ženevi, Člankar povdarja, da sc jc vršil v Ženevi posvet, na katerem so zastopniki slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda, Pašič, dr. Korošec in Trumbič slavili federativno jugoslovansko državo. Med jugoslovanskimi državniki sta bili dve struji. Ena struja se je zavzemala za ustanovitev provizorične vlade, druga se je zavzemala za to, da se imenuje centralni organ, ki bo vodil mirovna podajanja in zunanje posle do dc*in: ivnega osnulka bodoče države. V Ženevi je zmagala druga siruja. Povdar-zalo se je, da bodo vsi narodi popolnoma cnakoprr.vui. Osnoval t;c bo ortiaa iestib članov za vodstvo države, ol katerih bo imenovala tri člane srbska vlada, tri pa Narodno veče v Zagrebu. Srbski diplomat Marinkovlč je izjavil, da bo osnovana bodoča jugoslovanska država pod žezlom Karagjorgjevičev na demokratskem federativnem temelju, tako da bodo vse zaokrožene jugoslovanske države obranile široko avtonomijo. Vzor za ustroj bodoči državi SHS bo ustava švicarske republike. črn t «>rci za edinstveno državo SHS. Dne 8. novembra 1918 je zborovalo v Vilurah v Črni gori grahovsko pleme. Soglasno so sprejeli naslednjo resolucijo: »Mi, narod grahovskega plemena, na tem shodu, vršečein se danes, dne 26. okt. (8. novembra) 1918 pred cerkvenim hramom v Vilusah slovesno izjavljamo celemu svetu, da zahtevamo, da se osnuje velika jugoslovanska država Srbov, Hrvatov in Slovencev, kateri bi morala pripadati tudi Črna gora. Kar se tiče oblike in uredbe te nove države, bomo priznali vse tisto, kar bo na splošno korist priznala večina jugoslovanskega naroda,^ Nato je ves narod glasno prisegel: Prisegamo, vsemogočnemu Bogu in pri Vsem. kar nam je najsvetejše, da od tega ne bomo nikdar odnehali in da bomo pripravljeni za to stvar dati tudi poslednjo kapljo krvi. Kakor nam Bog pomagajL Potem so izvolili Narodni svet za grahovsko leme. Ta svet — tako slove poročilo v sarajevski Srbski Zori* — bo stopil v stik z drugimi plemeni, da sc osnuje potrebna narodna organizacija za ustvaritev edinstvene jugoslovanske države. Navdušenje naroda je nepopisno in š roki sloji z nekoliko besedami razumejo važnost časa, v katerenf živimo, tako da se more s polno nado trditi, da bo tudi v Črni gori trdna volja naroda zadušila vsak separatizem. Bosanska stranka prava za Narodno večs. Stranka prava za Bosno iii Hercegovino jc že 25. oktobra t. 1, podala izjavo, da se strinja z Narodnim večem v Zagrebu. Ta izjava se pa v Zagrebu ni smatrala za dovolj jasno, na kar je strankin odbor^ 31. oktobra podal še sledečo izjavo: »1. Stranka prava za Bosno in Hercegovino brezpogojno sprejema program in sklep Narodnega veča v Zagrebu z dne 9. oktobra 1918 v celoti in brez pridržka. 2. Stranka prava za Bosno in Hercegovino sprejema v celoti pravilnik Narodnega veča, sklenjen istega dne v Zagrebu, kot obvezen za vse člane stranke. Obenem izjavlja stranka prava, da je napravila korake, da Hrvatski Dnevnik v teh velikih trenutkih uredi svoje stališče v soglasiu t iziavo stranke ter prevzema odgovornost za njegovo pisanje.~ Izjavo so podpisali nadškof dr. Stadler, pomožni škof dr. Ivan Sarič. Vancaš, dr. PouŠin, dr. Pavičič, dr Spa-%ič. Bakovič, Frankini. Slovenski katoličani na razpotju. Zanreb. 28. Glas Slovenaca, Hrvata in Srba- ie objavil danes članek z nadpisom: Slovenski katoličani na razpotju. V članku z zadovoljstvom citira Slovenčev- članek z dne 25. t. m., v katerem ie Slovenec« zavzel stališče, da gre predvsem za ujedinjenje tro-imenskega naroda SHS. Nadškof dr, Bauer za Katoliški dom v Zagrebu. Zagreb, 28. Nadbiskup dr. Bauer ie daroval 300.000 kron za katoliški dom v Zagrebu. Hrvatski socijalisti proti katoliški duhovščini. Zagreb, 28. V vrstah hrvatske socijalisti- : čne stranke se širi silna agitacija proti katoliški duhovščini. Sestanek frankovcev. Zagreb, 29. novembra. Včeraj su imelt frankovri nekak sestanek, katerega se je udeležilo le malo pristašev, ker vsled prometnih težkoč niso mogli priti. Na dnevnem redu je bilo, ali naj se stranka razpusti ali pa pridruži Radiču. Ker ni bilo pristašev iz provinco, so sklenili, da naj stranka za enkrat še naprej ostane. Izdajatelj »Cetinjskth Novin« aretiran. Zagreb, '29. novembra. Danes so aretirali v Zagrebu majorja Langanrja, izdajatelja >Ce-tinjskih Novin«, ki je bil Črnogorcem zelo sovražen. Milan Accurti aretiran. Zagreb, 28, Tu so aretirali radi denuncl-jantske afere z zagrebškim narodnim kazinom proslulega Milana Accurtija, bivšega prvega državnega pravdnika. Žito za Srbijo. Bakar, 28. novembra. Na Reko pričakujejo v kratkem času parnik ;>Baymanter« s 560 vagoni pšenice za Srbijo. Mažarska nasilstva v Mcdmurju. — Mažari obetajo Medmurcem republiko. Varaždin, 28. V Mcdmurju se nadaljujejo nasilnosti proti Hrvatom. Mažarski pandurji (orožnikil zapirajo Hrvate, kradejo, vlamliajo celo v cerkve in so odvedli vse moštvo do 50. leta v Veliko Kanižo. Varaždinci so se obrnili na Narodno veče in prosijo pomoči. Mažari so izdali .dragim in ljubim Medmurcem* razglas, v katerem jim obetajo pravo in svobodo, a ne samo tega, marveč tudi, da postane Medmurje samostojna republika. Nemška narilstva v Celovcu. Celovec, 29. novembra. Včeraj se je mudil v Celovcu major Lavrič z nekaterimi Srbi in imel posvetovanja s komisarjem Smodejem. Celovčnni so za to zvedeli. Ko se je zvečer odpeljal major I.avrič nazaj v Borovije, so Ce-lovčani, kakih 100 oseb, napadli hotel Trabe-sin iskavo in najhitrejšo pomoč za žrtve. Dr. Ilabicht, je. obljubil, da bo poljska vlada storila vse, da sc krivci najstrožje kaznujejo. PoMska vojska zbrana na ogrski meji. Budimpešta, 29. BudimpeŠtansko časopi-sie javlja: Na ogrski meji stoji 60.000 mož poljske vojske, ki so pripravljeni, da vkorakalo na Ogrsko. Nagla sodba v Galiciji. Dunaj, 29. Poljski likvidacijski odbor !« razglasil nad celo Galicijo naglo sodbo. Nemčija. Oficielen naslov entente Nemcem: Huni. Pariz, 29. Ententa bo oficielno sklenila, da se bodo Nemci v bodoče vsled svojegii grozovitega načina vojskovanja, v katerem se niso popolnoma nič ozirali na človekoljubno medpise mednarodnega prava, v bodoče oficielno imenovali Huni. Južna Nemčija proti Berlinu. Karlsruhe, 29. Na skupščini badenske deželne uprave so sklenili, da se jiaj Badenska loči od Berlina, Italijani gre-?, da zesedejo Monako vo. — Bavarska namerava z entento sklenili poseben mir. Monakovo, 29. Tukajšnje časopisje sporoča, da groze Italijani c zasedbo Monakova, Bavarska vlada je sklenila, da se izogne zasedbi Monakova, predlagati ententi, da naj i Bavarsko sklene poseben mir. Eavarska vlada odklenila vsako občevanje t berlinsko vlado. Monakovo, 27. novembra. (Lj. k. u.) i>Kor-respondenz Hoffniann« juvlja: Ministrstvo za. zunanje stvari jo poslalo snoči bavarskemu poslaniku v Berlinu nastopno brzojavko, da jo izroči uradu za zunanje stvari: Novi poizkus. nadaljevati stari način urada zunanjo stvari da bi se nemški narod iznova pre« varil za spoznanje resnico, je dal ministrstvu za zunanje stvari narodne države bavarske povod, odkloniti vsako občevanje s sedanjimi zastopniki urada za zunanje stvari. Podpis: Kurt Eisner. Težavo v izvedbi pogojev za premirje z Nemci. London, 27. novembra. (Lj. k. u.) Kakor doznava Reutcrjov urad, jc izjavil dr. Solf, da bo izvedba pogojev za premirje glede izročitve lokomoilv, železniških vagonov itd. čim-dalje ležja. Izraža so želja, da se rok za izročitev podaljša do 1, tebi uarja, Nemčija v razsulu. Časopisje centra je dvignilo klic proti Berlinu kot prestolici Nemčije. Pišejo; Dokler so vladali Hohenzollerci, je Berlin odrival ostala kulturna središča v Nemčiji. V dneh novembra se je pa Berlin sam pahnil s prestola. Berlin je preveč napet lok, nemško ljudstvo mu mora odgovoriti tako, kakor zasluži._A ne samo časopisje ccnlra, tudi drugi nemški listi se zavzemajo za to, da bodi bodoče glavno mesto Nemčije Monakovo ali pa Dunaj. Izvzemši Prusov vse nemško časopisje kliče: Proč od Berlina! Nemška cesarica z otroci prišla na Nizozemsko. Haag. 29. Nemška cesarica se je pripe« ljala s svojimi otroci na Nizozemsko, kjer išče zavetja. Viljem II, bolan. Amsterdam, 28. Bivši nemški cesar Viljem II. je resno obolel za špansko boleznijo. Bivši nemški vladarji izvažajo z letali tvoje premoženje v Švico. Frankobrod. 28. »Frankfurter Zeitung« sporoča: V Švici sodijo, da so z letali; ki se jih je v zadnjem času več spustilo v Švici na tla, pripeljali v Švico premoženje bivših nemških vladarjev, da ga ne morejo zapleniti nemške republikanske oblasti. Ententa, Ententa bo zahtevala izročitev Viljema II. Pariz, 28. Reuter sporoča: Francoski ju-risti so po izvedenem proučevanju izjavili: Nizozemska ;e dolžna, da odredi izročitev bivšega nemškega cesarja. Podal ni nobene izjave, da se odpove prestolu. Zato nima pravice, da bi zahteval, i .j ga smatrajo za zasebnika in tudi ne, da mu Nizozemska da zavetišče. Zavezniki bodo skupno zahtevali, da naj se jim bivši cesar izroči. Francosko vrhovno poveljstvo proti nemškemu bo';šcviz.Tiu. Genf, 28. Pariški listi javljajo: Francosko vrhovno poveljstvo je zapovedalo armadi, ki Erodira v Nemčijo, da ne sme trpeti oobemh oljševiških delavskih in vojaških svetov in naj jih zapro, čc bi poskušali nadaljevati svoje delovanje. Militarizem v Ang'111 i London, 28. Angleški vojaški urad je naznanil, da bodo morali angleško armado pomnožiti, ker stanje pred vojsko ne zadošča za vzdrževanje nosadk in kolonialnih armad. Za- to so sklenili, da bodo morali moški od 19. do 35. leta služiti še dve do štiri leta. Novi angleški parlament. London, 28. Novoizvoljeni parlament se bo sestal 20- januarja 1919. Ententa hoče vkorakati v Berlin - Francozi proti rdečim zastavam nemški: voiske. Beriln, 28. Ne le trancozi, marveč .tudi Angleži vztrajajo na načrtu, da vkorakalo v Berlin skozi braniborska vrata. — Ko soi prišli Francozi na Badenskem čez most pri. Weis-v/eilu in Sasbachu, so razvili trikoloro in razglasili, da bodo streljali na vsakega nemškega vojaka, ki bi prišel do mostu pod rdečo zastavo. Priprave za volitev predsednika ameriških Zveznih držav. Columbus (Ohio), Reuter: V Ohio so otvo-rili uradno volilni boj za izvolitev generala Pershinga predsednikom ameriških Zveznih držav leta 1920. Enlentlno brodovje v Odesi. — V Moskvi je razglašeno oblegovalno stanje. Kijev, 29. Iz Odese se sporoča: lu sem te priplulo brodovje entente. Dalie )e došla vest, da je vlada sovjetov v Moskvi razglasila oblegovalno stanje v Moskvi. Razna poročila. Mirovna konierenca — bo kmalu. London, 27. (Lj. k. u.) Reuteriev urad pojoča: Mogoče je, da se mirovna konferenca sestane še prej, nego se domneva, ker so mno-de priprave že doko.nčane. Angleški mirovni odposlanci in njih osobje bodo šteli 450 do 500 mož. Stanovanja zanje bodo pripravljena tekom 14 dni. Med drugim se bosta domenita Lloyd George in Clemenceau o priliki Ctemen-ceaujevega poseta v Londonu, kdaj nai se sestane mirovna konferenca. 54.000 Francozov v Budimpešti. Budimpešta, 28. Budimpešto in okolico bo zasedlo 54.000 Francozov, Generalni tajnik Avstrijske-ogrske banke od- Dunaj, 29. Generalni tajnik Avstrijske-ogrske banke pl. Schmidt je odstopil. 32 tisoč miliionov kron bankovcev! Dunaj, 29. Promet Avstrijske-ogrske banke z bankovci je dosegel ogromno vsoto 32 tisoč milijonov kron. Za konfiskacijo premoženja grofa Berchtolda. Solnograd, 29. V solnograški deželni skupščini je bil podan predlog, da naj se konfisci-ra premoženje grofa Berchtolda kot povzročitelja vojske. Krivce vojske pred sodišče! »Temps« zahteva, naj se ustanovi mednarodni sodni dvor, ki naj sodi bivšega nemškega cesarja, nem. diplomate in generale, ki 60 odgovorni za vojsko, ker juh v Nemčiji nočejo klicati na odgovornost. 1 udi ■•Matin« zahteva, da naj izroči Nizozemska Vil ema 11., da ga bodo kaznovali za njegove zločine. Podvodnlki in mednarodno pravo, London. 27. novembra. (Lj. k. u.) Kakor doznavajo »Times« iz Ncvvyorka od dobro poučeno strani, te bo ameriška komisija za pogoje za prem', je zavzela za mednaroano prav-noma odpravljajo kot orožje proti trgovin-no določbo, po katerih se podvodniki popol-skomu plovstvu. Politične novice. 4- Kako si Nemci to mislijo? »Grazer Tagblatt« piše, da »Slovenci s srbskimi čepicami samo zato zasedajo »nemško ozemlje« na Štajerskem, da bi Nemcem odrezali zadnjo dovozno žilo z juga: železniško progo: Spielfeld—Radgona. To morejo z neznatnimi četami izvesti, ker Nemci nimajo nikake vojaške opore. Na nemških centralnih mestih, meni list, očividno ni veliko politične pameti, kar ni čudno, ker so sestavljena večinoma iz ljudi, »ki se morajo pogajanja z našimi slovanskimi nasprotniki žal še-lo učiti«. Kako m neki to mislijo? Pasji bič, ječa, vislice — ka-li? Sploh so pa Nemci postali že smešno majhni iu kleče pred Slovani skoroda na kolenih. Seveda, izgubili so nadvlado in sedaj vidimo, koliko je bila vredna notranja sila toga »Herrenvolka«! 4- Po starem načinu. Dne 26. t. m. je izda) nemški koroški izvršilni odbor poročilo o prihodu srbskih čet, na Koroško in zasedbi Pliberka in Svetno.vasi. Poročilo, katero smo priobčili tudi mi, pravi, da se je s pooblaščenci jugoslovanske vlade sklenil dogovor, glasom katerega zasedejo Jugoslovani ozemlje do Žile in Žilico ter Dravo, daljo govori o provzetju oblasti in varstvu nemško manjšine itd. Glasilo koroških Slovencev »Mir« v posebni izdaji označuje to nemško oficijelno poročilo kot sleparsko. Vso v poročilu navedene določbe se namreč niso sporazumno sklenile, marveč je »o bil le predlog nemškega koroškega izvršilnega odbora, o katerem se pa še ni sklepalo ter so Slovenci stavili protipred-log. Vse to je nemško oficielno poročilo zamolčalo, da bi prevalilo pri prosto slovensko ljudstvo. Tega nepoštenega načina, ki jim Je v prejšnjih dobah žal le predobro služil, so koroški Nemci tudi sedaj šc sploh ob vsaki priliki poslužujejo. No. v teh velikih časih se b takim malenkostnim orožjem le oštnešijo. 4 Celovški občinski zastop, v katerem so doslej sedeli sami nemški nacionalci, so izpopolnili s 4 zastopniki nemške krščansko socialne stranke in 8 socialnimi demokrati. -!- Z »demobilizacijo« ženstva v armadi se je tc dni pečal začasni koroški nemški deželni zbor. Socialno demokratični poslanec Errath je stavil predlot?, nai se iz -ili smo vprašanje: Zckaj rabi poštni urad glavnega mesta Slovenije šc vedno pečat — Laibach — Ljubljana? lj Sestanek jugoslovanskih podčastnikov. V nedeljo, dne 1. grudna se vrši na verandi hotela >-Lin;on« ob 10. uri dopoldne sestanek | jugoslovanskih podčastnikov, Ude'ežite se ga ! mnogoštevilno. Gosuod!e poveljniki oddelkov I se prosijo, da bi dali v tem času podčastnikom prosto. lj Vsi gg. čsslni'i, podčastniki in moštvo tu'i'1 držav, ki 6c nahajajo še v Ljubljani, naj se takoj zglase pri štaerskem poveljstvu SHS> (Bavarski dvor), kjer dobe legitimacije in dovoljenje za bivanje v Ljubljani. Opozarja se, da se bo proti vsakemu, ki nima legitimacije ali dovoljenja, najstrožje postopalo. Ujeti laški častniki se svare, hoditi po gostilnah, kavarnah ali sploh po ulicah v civilni obleki. — Šta-cijsko poveljstvo SHS, lj Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljub'jani je pričelo z rednim delovamem kot pred vojno. Društveni prostori Gradišče štev. 17. Uradne ure so vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. Ob nedeljah in prazniHh sc ne uraduje. Trgovce in trgovske nastavljence vabimo k pristopu, obenem opozarjamo na našo posredovalnico za službe. lj Zadruga modistinj ima v nedeljo, dne 1. decembra 1918 popoldne ob 2. uri svoj občni zbor v Zadružni pisarni v Gosposki ulici št. 5. Radi neudeležbe dne 24. t. m. se jc sklenilo vsako članico kaznovati z globo, ako se ne udeleži zborovanja. Načelstvo. lj Vsi obrtniki kovinskih obrtov so radi dobave demobilizacijskega blaga vabljeni na nadaljnji vežen razgovor, ki bo v nedeljo, dne 1. decembra ob 9. uri dopoldne v Zadružni pisarni, Sv, Petra cesta štev. 5, I. nadstropje. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Seliškar, žena posestnika, 53 let. — Josip Zagradnlk, sin železn. ključavničarja, j leta in pol. — Marija Pogačnik, šivilja. 47 let. — Oton Staček, duvčnl asistent, al let. — Jukob Jan, berač, 51 let. — Josip Jiinelj dninar, 53 let. — Fran Zamen, tovarniški delavec. 62 let. — Kristina Sušnik trgovčeva vdova. 78 let. — Vladimir Sivko, sprevodnikov ^in, i mesce Frančiška Juvan, tobačna delavka, 18 let. — Alojzija Ja- godic, žena flnnnčncga oficljala 54 let — Terezija KriijSek. žena železničarja, 58 let. lj Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske ocl 17. do 23. nov. Novorojencev 12, umrlih 40. Od umrlih je dr (načinov 25, tujcev 15. Umrli so: za jetiko l (oba tujca), za različnimi boleznimi 26, za pljučnico 3, za influenco 9 (med njimi 4 tujci) Za grižo je oholcl 1 tujec. To dni izide veliki jugoslovanski skladni koledar! Opozarjamo, da to pristno domače delo daleč nurikriljuje tuje izdelke te vrsto, in ne pride v poštev samo v pisarnah, kjer jc popolnoma nepogrešljiv, temveč bo služil tudi v družinskih sobah kot prispodoba novega času. Opremljen bo koledur s slikama sv. Cirila in Metoda in bo nosil čisto slovansko lice. Slikar Gaspari ga je okrasil s primernimi narodnimi ornamenti. Koledar bo veljal 8 K in se bo prodajal v Kutoliški knjigami v Ljubljani. Prosveta. pr Iz gledališke pisarne. Danes, v petek, ostane gledališče zaprto. V soboto, dne 30. t, m. ob pol 8. uri zvečer opereta *Michujevi hčerki« za C abonement. — V nedeljo, dne 1, decembra t. 1. ob pol 3. uri popoldne se ponovi »V Ljubljano jo dajmo« in »Nemški nc znajo« izven abonementa. Zvečer ob pol 8. uri »Laterna« izven abonementa, pr Pred stoletnico Vodnikove smrti. Dne 8,. januarja 1919 bo minulo 100 let, kar je umrl prvi slovenski pesnik Val. Vodnik, Ni bil tolik duševen velik an, kakor so Čop, Prešeren, Župančič in Krek, a je bil prvi Slovenec »Ilirske« misli prvi pesnik, ki pam je začrtal met. iko umetne poezije in zapel v duhu Jugoslovanstva prvi, prvikrat v naivno pane-girični »oživljeni Iliriji- pozdrav naši jugoslovanski državni misli. Bil pa je tudi prvi naš narodni mučenik, prva žrtev policijskega, cenzurnega zistema v Avstriji! Sveta naša dolžnost je, da zato proslavimo stoletnico njegove sni'ti. kot sijajen in prvi jubilej v novi svobodi! Predlagam zato proslavitvene prireditve po vsej Sloveniji, na deželi in v mestih, v daližčih in šolah. Predlagam založbo Vodnikovih razglednic in drobno poljudno zbirko njegovih najboljših spisov v prid narodnemu davku ali pa dobrodelnim namenom. Ilirija« je vstala in živi. V6dniku slava! Dr. Iv. Pregelj. Pravoslavje. Spisal dr. F. Grivec. To knjigo obširno ocenja hrvatska revija --Vrh-bosna« (Sarajevo) in med drugim piše: »Knjt-ga jo v svojem razmerno majhnem obsegu polrm novih pogledov ter bo od začetka do koncu, zanimala vsakega, kdor nt popolnoma indiferenten nasproti velikemu vprašanju sedanjosti. Rrez pretiravanja smemo reči, da je knjiga klasična; vredna je najtoplejšega priporočila in poznega proučevanju. Želimo, da se kur najbolj razširi.« — Podobno pohvalno ocenja knjigo zagrebški »Katoliški List«. Razglasi Narod, ulade. o Vojnokazensko postopanje na slovenskem ozem.ju. Kakor že določeno z naredbo od b. novembra 1918 (točka 31, uradnega lista štev, 2), ostanejo začasno vsi zakoni in naredbe, ki so se nanašali v času miru v bivši Avstriji na vojnokazensko pravosodstvo, nadalje v veljavi, vendar v smisju naredbe Narodnega veča od 2. novembra 1918 (Vjestnik naredaba br. 2) s sledečimi raremembami: L Delovanje javnega tožitelja za vse vojaške osebe preide^ na vojaškega pravdnika Narodne vlade SHS, ki je naravno podrejen poverjeniku za narodno obrano. 2. Določila vojnoka-zensjeega reda, ki se nanašajo na pristojnega zapovednika, se razveljavljajo. Ta prava pristojnega zapovednika, ki se tičejo kazenskega zasledovanja, odredbe, preventivnega zapora, ustave postopanja in dviga obtožbe, preidejo neposredno na vojaškega pravdnika. 3. Voja-! ški pravdnik je dolžan izposlovati od poverjenika cdobrenje odrejenega preventivnega zapora, ki traja dalje kakor 3 dni. 4. Odrejenje preiskovalnega zapora predlaga vojaški pravdnik preiskovalnemu sodniku. 5. Bivše divizij-sko in bivše brigadno sodišče se združita v eno sodišče pod imenom vojaško sodišče, ki je pristojno za vsa dejanja, ki se imajo kazenskim potom zasledovati. 6. Sestava in poslovanje tega sodišča je enako onemu bivših di-vizijskih sodišč. 7. Odločitev o preiskovalnem zaporu pripada preiskovalnemu sodniku, a rešitev pritožbe proti temu odloku senatu dveh vo'aških sodnikov pod predsedstvom vodjo sodišča. Določila glede druge instance sa bodo izdala svoiedobno. Na slovenskem ozemlju po-I slu jejo vojaška sodišča v Ljubljani in Mariboru; s'ednje je pristojno za osebe iz štajerskega obmejnega poveljstva v Mariboru. Ozemlje koroškega obmejnega poveljstva v Borovljah (v sm's!u cp. št. 151 poveljstva II. vojnega okrožja) dodeliujc se sodišču v Ljubljani. Določbe ločJ iz dobret'a blago. KL cem tu^no vest. da io naš iskreno-I aU/jUH, posebno pripraven za zimsko I ljubljeni sojirog, oče, sin in brat. E letovanje ob odprtih železniških oknih. Ogleda se: Gradišče 14, I. nadstropje, vrata 2. 4754 Ujnn dvonadstropna, na nujlepšeni kra-lllifl, ju mesta, je naprodaj. Naslov pri upravništvu ..Slovenca" pod št. 4690. Vilhn mptfl nie^an0' v množini enega jtillu llidali, vagona ali tudi v manjših količinah proda se takoj. Josip Svoboda tvorničur, Bjelovar. 4760 Prodaaika za knim venščme i u nemščine. , nako tudi vseh fl iMcVOli" iti ! pisarniških del v Uontoarju se laUoj _ ____ sprejme v knjigarni Ig. pl. Klclnmayr ^ ~ ............" -'" & Fed. Bamberg. ~ 1751) Kot oskrHnik aii ma ar ne prost mož z družino, begunci i.; Gorice. V najeiu se vzame tudi kaka kmet.ju na Dolenjskem ali Štajerskem Cenjene ponudbe prosi uboga drnžinn nu naslov: Jožet Bevčič, Spodnje Gorje štev. 86, Gorenjsko. Klih-nip-j priprosta, snažna, izurjena, IlllllJlud, ki se razume na navadne hišne jiosle. se išče za malo rodbino llveh članov.—Vprašauia in ponudbe maj se pošiljalo na naslov Jos. Biaževič, CriKveaica, Hrvatsko. (]p ,|n .se sprejme, ki zna nekoliko ši-UUlilu vati: one z dežele niso izklju ^ene. Plača 150 K mesečno. Hrana in stanovanje luhko v hiši. Naslov pove uprava ..Slovenca" pod št. 1667, St. 1038/Pr. Popolulti je 12 službenih mest za provizorne strežnike moškega spola v deželni blaznlci na Studencu. S to službo je spojena pruvica do prostega stanovanja (brez družine), hrane, službene obleke in nagrade meseCno60 K v prvem letu, 80 K v drugem letu. Po dveletnem zadovoljivem poskusnem službovanju in po prestunem strežniškem iz-oitu sc bo kompeteutuemu oblastvu predlagalo, da sc provizorui strežniki stalno namestijo s primerno višjo plačo in s pravico do časovnega napredovanja in starostne preskroe. Zti čas i provizornega službovanja v prvih dveh letih velja za obojestransko odpoved 11 dnevni rok. V smislu službenih določil za provizorne strešnike prosilci nc sme o biti stari mfcnj kot L'5 ii: i:e več kot 35 let. Prošnje, katerim j'j priložiti dokazilo telesne sposobnosti, rojstni list, domovnico, zadnje : luko spričevalo ter spričevalo o nravnosti kakor tudi izka;: o dosedanjem službovanju, je vlrgati osebno pri vodstvu deželnih dobrodelnli- zavodov ? Ljuoljaiii d j 21. decembra 1918. '.'mnser! -bivajouiulfaocirobnejš-ipojasnilu sninisi!?. H zaoasrc min le iitiMi deželne uprava v Liublj lin,-one 2J. novembra 1918. : ZRKVRLR Za izkazano sočutje ob bridki izpuhi nepozabnega soproga, očeta, sina in brata, gospoda Frana Volčiča velejJOSETSfiJlha io !r$oyca i usnjem t-ran Volčič V2?epcscst IU in TrDoves 2 usnlem se tem potom najiskreneie zahvaljujemo. Zlasti pa izrekamo zalivalo čast. duhovščini, srbskim vojakom, bratom Sokolom /h častno stražo. Narodni Čitalnici in njenemu pevskemu zboru za re« einPivi žalostinki. riožarni hrambi iu vsem drugim, ki so drngecni pokoindra spremili k večnemu nočitku. , jirav tako prigr^tia zalivala vsem «'«rovnlcom kresnih encev. V Krnni . '?7 novembra IVT1 S. dne 21. novembra 19IS. ob 7. uri zjutraj, v 26. letu, na Dunaju nenadoma jireniinul. Truplo pokojnika se bo prenollato v Krunj, iu poirreb se bo vršil v torek, dne 26. novembra ob 4. uri popoldne ni hiša žu os*i na tuknjsnte pokopališče. — Dragega pokoinika pri-noročamo v hhig spomin. — Sv. maše zadušnice -3*. bodo brale v farni cerkvi v Kranju. V" Kranju. 21. novembra '918. Mici Volčič roj Mohor, soproga Franci, sinček, Matija Volč č, mati. Gustelj, brat. Poldka, Anica in Francka, sesti e. Coklo za trgovino vsako delo v hiši in ga pomoči izvrševati, se sprejme. Pogoj: snažnost, marliivost, poštenje in vljudnost. Plača hO K iu cela dobra oskrbH. Ponudbe prosi: Trgovina ma-slaca Zagreb, Nikoilčeva 12. (4684) Vnrežni voziček, brez njih se kupi. Po- DUdbe z navedbo cene pod »voziček« 4678 ua upravništvo ,,Slovenca". flllilijnia ki 'c navajena kuhanja boljše uilUlllujd, in navadne hrane ter vseh gospodinjskih poslov, se sprejme k družini brez otrok. Hrane dovolj, plača po dogovoru. Pismene ponudbe ali osebni priglas v trgovini L. Knez, Krško. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateltem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat. stric gospod Jožef Škufca trgovec ln posestnik dne 28. t. m. večkrat previden s sv. zakramenti v 74. letu starosti po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Dne 30. novembra se njegovo truplo blagoslovi in prepelje k farni cerkvi sv. Tilna ter tam položi v lastno grobišče. Sv. maše zadušnice se bodo darovalo v več cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev jn blag spomin. VIŠNJA GORA. 28. nov. 1918. Žalujoči ostali. odstrani prav naglo dr. Flesch-a iz-vin.o zakonito zajamčeno »Skabo-form« mazilo. Popolnoma brez duha ne maže. Poskusni lonček 4 K, veliki lonček 6 K, porcija za Todbino 15 K. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg Pazite na varstveno znamko »Skaboform«! Služba orpista n cerkvemka pri župnem uradu v Spitaliou, p. Motnik, ki daje tudi pojasnila glede plače. Nastop ob novem letu 1919. (4717 fflftia nova< Ishka. napol pokrita, za nlluljd, 1 ali "2 konja, ter konjska oprema Iz usnja za dva iu za enega konja se proda. Dr. Lampret, Ljubljana, Rimska cesta 18. — II. nadstr. 4691 lotose orBvzemaiorrerm^mjadrvv° Naročila sprejema trgovina Ivan Bn-bovec. Ljubljana, Sv. Jakoba trg 7. 4693 m i/ nanparfp l,obi' kdor i,reskrbi za* UUU A lldyi ISUu konjskemu paru brez otrok stanovanje z ^—3 sobami in kuhinjo v sredini mesta, če le mogoče za takoj. Naslov ...Sredobran", Ambrožev trg 7. i. nadstr.. pisarna. 4094 Ustanovljeno I. 1893. Ustanovijjeno L 13S3. Č3 recjlstrovana zadruga z omejenim jamstvom, Ponudim naprodaj samo na debeio vse vrste kot strang, uzd, vrvi 2a govedo, vrvic za perilo, vrvi zu seno in vseli drugih vrvar-skiiipotrebSčin. Blago je Iz zajamčeno čiste kcncrnitie. t rgovska ugentura in komisijsko trgovina Ljudev. Pollak, Vukovar. Knjigoveznica Kat. tis. društ. v Ljubljani naznanja, da je danes na svojem domu v Lukovici pri Domžalah umrla nje dolgoletna, marljiva uslužbenka, gospodična log- Krema sa čevlje 1KB jn-ve vrste, črna in rumena v veli-'dh stekl. lončkih, 1 tucat 45 K. V kovinastih škatlah št. 3 (125), le črna, 1 tucat 35 K__Pošilja po povzetju izvozno podjetje M. Jttnker v Zagrebu št. 39, Petrinjska ul. 3. Iti Prosi se, da so z naročnino obenem dopoŠIje'polovica znusska. ^noha svežega, lepega, je nekaj kilo-UjiUilU- gramov naprodaj na Rimski c it. 5, dvorišče, vrata 4, levo. (4697) 1000 močiBtiii vreč, biue, se proda najvišjemu ponudniku. Ponudbe ua upravo lista pod »Vreče«. ^fanoiranip 9 3—4 sobami' kuhinjo ter U tUlIUVUll ju drugimi pritiklinami išče za mesec februar samostojna gospa. Ponudbe na upravo tega lista pod »Samostojna«. tfini 0(i 5(5 litrov naprej je naprodaj flllJ po ugodnih cenah. Dostavlja se tudi na dom. J. Jelenic Ljubljana, Stara pot 1. 4715 Knt Tafotnira i3,:'e služhe v kaki Pi- m idiulilluu sami 21 letna gospodična. zmožna slov. in nem. jezika v govoru in pisavi z lepo'pisavo. Prijazne ponudbe se prosijo na upravo tega lista pod šifro »Pisarna«. 9 Ln rian no Jum za naf?rado onemu, U ny Mdll.llu ki mi preskrbi kubmjo z eno ali 2 sobama kot stanovanje v sredini mesta, najraje na Poljanski cesti. Ponudbe na upravo „Sloveuca" pod »Mirna stranka«. |lp(tlinifl k ouo leto staremu "'roku rOMlilljU sprejme takoj Elza Sever, Ljubljana, W«illova nllca 12. 4748 iiOkal za trpovino, "vsemi prit/kiln^ mi (ako le mogoče tudi z gostilno) v prometnem kraju v mestu ali na deželi, želim vzeti v najem. Naslov pove iz prijaznosti uprava ..Slovenca" pod št. 4744. m If nartnaiio 01iymu! preskrbi sam-li JU ll lldljldilD skemu gospodu meblo ' vano, če ni drugai-e tudi nemehlovano stanovanje, od i do 4 sob. Sporočila aa upravništvo ,,Slovenca": a, a. št. 5. žHiiBamton va „Slovenca" pod št. <765. rnJ„ vsake vrste se kupL Ponudbe, ri: dUlIu poštni predal 154, Ljubljana. 4763 Hlanri vešči pri oskrbi konj in goveje filUjiu!. živine, kakor tudi poljskih del. so sprejmejo. Oskrbnlštvo deželne pristave v Malilckl, pošta Vellkaloka, Dolenjsko, potrebuje 2 do 3 hlapce, jirednost imajo jiošteni, pridni in tihi Služba se lahko nastopi takoj, plača in hrana dobra. — Zglasiti se jo pri oskrbništvu. 4767 PrHllji n W novi ril0io;i,o|) e;xopf>BnMb EiIuimobj, K.m E(J)inioBa pob. Kohhiihii iiopoueiin. Naročajte Fedor Fedorovifi Jefimov Fla Jelimova roj. Končina poročena. Brjansk-Rusija Zatičinu-Jugoslaviju pri proizvajalcu J. GIGOVIč, Nova Gradiška, Slavonija. Pošilja nad 5 kg.1 Denar naprej aij op0/« naplačila. Zahtevajte povsod! Zahtevajte povsodi Nobenega pranja v hiši več, ako oddaste Vaše periiq Prvi jugoslovanski pralnici, katera Vam VaSc perilo ua sledeči naiin očjsti: l. da se perilo le opeie in posuši \ 2. „ ., ., opere in zgladi 3. „ „ „ apcrc in hno zlika. Opozarja se na to cenjene gospodinje, da sc i;a pranje perila rabi,o samo ne-škodljivu čistilna sredstva ter ho perilo pn tem načinu pranja mnogo bolj obvarovano kot je bilo to pri ruvudneni pranju mogoče. S tem je gospodinjam ouvzeta veliku s-.rb zu nabavo mila kakor tudi ves trud. Perilo se sprejema po Številu kosov, zaraCunu pa pranje po teži perila. Perilo se otidaja v moji tovarni Poljanski nasip št. 4 poleg Katoliške tiskarne. Lahko me pa tudi z dopisnico obvestite uli pa v moji filija k. Šelenbur-gova ulica št. 3, na kar pndem ua dom per lo biezplačno iskat. Z vsemi prev. etimi | redmeti se postopa pri pr. i n ju kar nr jskrbnej? iu strokovnjaško. Z zagotovilo u cone, tcCnc in najno-te.nčnejSe izvršitve Vheii prevzetih predmetov sc prijv rečum za prav mnogobroj-na nnročiia. jOSH> OEiCH, Pol anski sin 4, kernlčn:' Cist * tca tn^ar-a-i rljp, cddelc i z i bflo pe ilo. KntnliSkn tisknrnt v I.iuhlianl zapriseženi sodni izvedenec 278C V LJUBLJANI, TRNOVSKI PRISTAN ŠT. 14. Izvršujem na željo tudi privatne ccnitvc v mestu in na deželi. — Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnieo, Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena. Izumitelj dr. Trece v Trstu. Za umivanje rok in obraza je najboljše milo sedanjosti. Milo „WAX" napravi Iiijo, mehko kožo, Ze po trikratnem Umi t an ju zapaziš učinek. Milo „WAX 7. LISOFORMOM" učinkuie razkuževal-no. Milo „WAX S KATRANOM" je j>ri-poročljivo proti kožni bolezni. Milo -WAX" Z LISOFORMOM uli KATHA-x OM stane komad K 5 —, brez lisolor-ina. ali katiana ro K 4 50. Za lekarne in drogerije primeren popust. Glavno zalogo za Kranjsko ima lekarna Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani. 4594 P. U. Z ozirom na objavo poverloništva za trgovino in industrijo /. dne 12. 11. opozarjava slavno občinstvo iz mesta iu z dežele, da od sedaj nai rej ne potrebuje več nikakih »izkaznic n potr b « r.a nakup blaga. Oh euem naznanjava ceni. odjemalcem iu drugim, da imava v zalogi še razno ter se še v nadalje priporočava kar nuitopleiu v-ein. trdno zatrjujoč, jih skušati šo v nadalje v vsakem oziru zadovoljiti. Z velešpoštovanjom HEDž-HT & KORITNIK, Ljubljana, Sv, Jakoba nabrežje št.:»:(. •t gumijastimi podplati se zopet dobe, kakur tudi T USNJA TI NABITKI pri PETER KOZINA A CO., v LJUBLJANI na Bregu št. 20,. 4447 Odaovorni uredniki CosliiiC-ar v Ljubliani,