Zasebni obisk predsednika Tita v Radovljici Solze na delavčevem obrazu... TITO... TITO... ŽIVEL TITO! TO SO BILE BESEDE, KI SO V NEDELJO KAKOR MOGOČEN VAL PREPLAVILE VSO RADOVLJICO. PRED GOSTILNO KUNSTELJ V RADOVLJICI, KJER SE JE TITO S SOPROGO JOVANKO IN DRUGIMI, VISOKIMI DRŽAVNIMI GOSTI NEKAJ ČASA ZADRŽAL, NI BILO DOSLEJ SE NIKOLI TOLIKO LJUDI KOT TOKRAT. Z NEUGNANO NESTRPNOSTJO, Z GLOBOKIM IN TOPLIM OBČUTKOM SREČE IN ZADOVOLJSTVA SO SE TI LJUDJE ZBRALI IN PRISRČNO POZDRAVLJALI TITA IN OSTALE GOSTE. MNOGI SO PRIŠLI, DA BI TITA PRVTC VIDELI CD BLIZU, DA BI POTEŠILI DOLGOLETNO ŽELJO IN URESNICLI SVOJ SEN. Okoli 1530 so se visoki gostje nepričakovano pripeljali v Radovljico in se napotili v gostilno Kunstelj, kjer so preživeli nedeljsko popoldne. Zasebni gostilničar Tone Štiherle je bil nemalo presenečen in vznemirjen. Streči takim gostom zares ni vsakdanja stvar. Toda prisotnost tovariša Tita in njegov značilen pristop, ki ' tako hitro poruši vse prepreke treme in vznemirjenosti, je opogumil ne samo gostilničarja, temveč vse prisotne v gostilni. Tovariš Tito je pristopil k vsakemu gostu v gostilni in se z njim rokoval. Zlasti toplo je stisnil roko 81-letni gostilničar je vi mami. Tito je vnet lovec. To je pokazal tudi v nedeljo, saj se je takoj usedel za mizo, kjer so na steni visele lovske trofeje. Z zanimanjem si jih je ogledoval in o njihovi kvaliteti dal svoje mnenje. Lastnik gostilne pa je na željo Tita prinesel na mizo cviček. Visoke goste je postregel s krvavicami, pečenicami, gorenjskim želodcem, z domačimi klobasami ter s kislim zeljem z ocvirki. Dva otroka sta se prerinila skozi gnečo v gostilno. Tito ju je takoj opazil, ju prijel v naročje in se z njima fotografiral. Tito je bil resnično razpoložen in zadovoljen. Domačo hči Jerico in sina Toneta je v slovenščini vprašal, kako se učita v šoli. Jerica je Titu podarila steklenico brinovca. »To je dobro zdravilo za želodec«, je dragemu gostu povedal gostilničar. Z nasmeškom mu je Tito to potrdil. Soproga Jovanka pa je gostitelju zaupala, da so v to gostilno želeli priti že pet krat, pa nikoli niso uspeli. Tito pa je v šali takoj de dal, da bodo zato zamujeno nadoknadili. »Dobro kavo kuhate,« je predsednik pred odhodom pohvalil gostilničarja. Visoki gostje so se v prijetnem pomenku zadržali v gostilni do pol sedmih zvečer. Še preden pa so se poslovili, so rade volje ustregli željam navzočim domačinom v gostilni in se z njimi tudi fotografirali. Ko je Tito s soprogo Jovanko Broz in ostalimi gosti zapuščal gostilno, se ji tisti hip zaslišal tenak otroški glas: »Tito, Tito...« Ljudje pa, kot da bi te besede razodevali njihov resnični ponos in srečo, njihov topel pozdrav in hvaležnost, so pričeli ploskati in s tem dali duška nepopisnemu razpoloženju in dokazali ljubezen in spoštovanje, ki ga gojijo do Tita, do našega vodstva. Tito je z nasmejanim obrazom odzdravil množici in vzkliknil: »Koliko vas ima ovde!« še preden pa je Tito uspel vstopiti v avto, se mu je približal 32-letni Zdravko Bohinc, delavec v Litostroju, sicer pa domačin in s skoraj prosečim glasom dejal: »Tovariš Tito, dovolite, da vam vsaj enkrat v življenju stisnem roko!« »Može!« je prijazno privolil Tito in delavcu ponudil roko. Zdravko mu jo je močno stisnil. Tisti trenutek je imel v mislih samo eno željo; da bi bil ta stisk dolg, neskončno dolg! In občutil je predsednikovo roko in pri tem doživljal nepopisne trenutke sreče. Doživljal je pravzaprav še mnogo več... Veliko več kot prenesejo njegova čustva, njegova moška moč. Oči so mu nenadoma postale rosne in počutil se je nemočnega. Ko se je dodobra zavedel, se je Tito že peljal proti Brdu. Zdravko pa je ves ginjen in vesel odšel v gostilno, nekaj popil in se nato napotil domov k družini. Tam se je vsedel in kakor otrok zajokal. Debele solze so mu tekle po njegovem moškem obrazu. To so bile solze sreče in ponosa. DRAGO KASTELIC OBISK V KRANJU Tita in njegovo spremstvo pozdravljajo delavke in delavci iz Tekstilindusa Gostilničar Radovljice nam je pokazal Kranj Tono biinarie iz 21. novembra 1964 • • • * • i t.!.!.!.!.:.:.:.:.:.:.:«:.:«*-* Staroslovansko grobišče na Titovem trgu Ob preurejanju Titovega trga v Kranju so pred dnevi spet naleteli na staroslo-vanske skelete. Doslej so izkopali že deset grobov, v katerih so arheologi Gorenjskega muzeja našli nekaj bronastih obsenč-nih obročkov, ki so že zadosten dokaiz, da gre za staroslovansko grobišče iz 9. do 10. stoletja. Grobovi so v smeri vzhod— zahod, v vrsti vzdolž Titovega trga, oddaljeni med seboj približno 4 do 5 m, le kakih 50 cm pod današnjim tlakom ceste. En skelet sega celo pod zid hiš nasproti cerkve, kar pomeni, da celotnega obsega takratnega grobišča ne bo mogoče ugotoviti, ker so bile na njem kasneje zgrajene hiše. Sedanja izkopavanja, kd jih vodi Gorenjski muzej in Zavod za varstvo spomenikov Kranj, sodeluje pa tudi Antropološki institut Univerze v Ljubljani, bodo v prihodnjih dneh nadaljevali; prekopati nameravajo ves Titov trg im najdbe, ki jih upravičeno pričakujejo, bodo zelo pomembni podatki za zgodovino Kranja pred približno tisoč leti. Kustos za arheologijo Gorenjskega muzeja Andrej Valič si od njih obeta razjasnitev marsikaterih nejasnosti (takratna vloga Pun-grata, urbanistična vprašanja, problem komunikacij). Občinska skupščina Kranj kot investitor del pri obnovi Titovega trga ima za raziskovanja vse razumevanje. Letošnje najdbe so nadaljevanje odkritja iz leta 1953, ko so urejali prostor med južno steno cerkve in Prešernovim gledališčem. Tu so našli okrog 300 grobov. Po pridatkih so arheologi ugotovili, da gre v glavnem za starosk>vanske, pa tudi za starejše ilirske in keltsko-lateoske najdbe. A. Triler Okameneli gozdovi ' Ko je bil svet mlajši še za polnih dvesto milijonov let, se je razprostirala na mestu, kjer je danes jugozahodni del ZDA, ogromna dolina. Na vzhodu se je končavala pod predgornji Rockv Mountains, na jugozahodu pa jo je omejevala še ena, neverjetno stara gorska vrsta. Cisto na zahodu pa se je mirno spuščala proti Tihemu oceanu: Bilo je v času, ko se je dolga doba vladanja dinozavrov pravkar pričenjala. Ob rekah in jezerih so živeli ogromni, krokodilom podobni plazilci. Subtropsko podnebje je ob vodnih tokovih ustvarilo goste, neprehodne gozdove. V njih so rasla drevesa, ki so se kasneje spremenila v kamnite velikane. Še vedno jih lahko vidimo v Okamenelem gozdu, ki je danes nacionalni spomenik, kjer so največja privlačnost za popotnika. Nekoliko so podobna našim smrekam, še več podrobnosti pa imajo z avstralskimi in južnoameriškimi. Ko so se drevesa posušila in potem podrla, so jih pogoste poplave zakopale v blato. Drevesa so bila ponekod pokrita s tristo in tudi več metrov debelo plastjo kamenja, u??dlin in vulkanskega pepela. Pronicave vode, k: so prinašale s seboj različne kemikalije, so počasi spreminjale drevesa v kamen. Rockv Mountains so se dvignile, z njimi pa se je dvignila tudi ogromna dolina pod njimi. Drevesa, čeprav še vedno globoko pod površino, so bila tako visoko nad morsko gladino. Delovanje vodnih tokov in drusre erozijske sile so jih odkrile, pravtako kot sloviti Grand Canvon, Ta silovita erozija je bila na delu pretekli': milijon let. Kaj se je dogajalo z drevesi medtem, ko so ležala dolge milijone let pod zemeljsko površino? Prevladovalo je splošno mnenje, da so se vse snovi v njihovi prvotni celični strukturi raztopile, nadomestil pa jih je kremenjak. Nedavno pa so dokazali, da po odstranitvi kremenjaka iz okamenelcga lesa, ostane struktura ista, še celo več, postane tako mehka, da jo je moč zdrobiti z rokami. Pravtako kot lahko naloga vsrka več soli, kot jo je moč najti v vodi okoli nje, tudi les zakopanih dreves očitno vsrka kremenjak, železo in druge minerale, ne da bi pri tem trpela njegova struktura. Ti minerali prodrejo v celice, kjer se je razkroj pričel že pred njimi. Železov oksid da okamenelemu lesu njegove rdečkaste sence, manganov oksid pa temnejšo barvo. / Španci, ki so pred mnogimi stoletji zašli v Ameriko, očitno niso videli in vedeli za pokrajino z njenim orjaškim okamenelim divjem. Šele Conorado, ki je pred tristo leti obiskal ameriški jugozahod, jo prvič omenja. 1851. leta pa Sitgreaves poroča, da je našel ta kamniti gozd. Ko so leta 1883 končali železnico Santa Fe, ki pelje skozi Arizono, so ljudje postali pozorni. Vedno več jih je bilo, ki so obiskovali to presenetljivo prizorišče. Hiteli so zbirati poldrage kamne, ki so jih v naglici zamenjavali za dragulje. Neka družba pa je ustanovila laboratorij za rezanje in poliranje kamnov z namenom, da jih bo prodajala za mizne plošče in drugo. Ce bi se to nadaljevalo, ne bi biio potrebno veliko časa in uničeno bi bilo vse čudežno delo dolgih stoletij. Na srečo pa se ta nevarnost ni uresničila; 1906. leta so Okameneli gozd proglasili za Nacionalni spomenik. Leta, ki so sledila, so posredovala nova odkritja, zaščiteno področje se je povečalo. John Muir, znani naravoslovec, je leta 1906 odkril nov del gozda in ga imenoval »Blue forest« (Modri gozd) Leta 1911 so morali znameniti Agate brid-ge (Most iz ohatov), okamenelo drevesno deblo, ki se boči nad devet metrov globoko sotesko, ojačiti s kamnitnimi stebri. To orjaško drevo je dolgo skoraj 34 metrov in predstavlja naravni most. Leta 1930 so Blue forest in Neuspaper Ročk priključili k Nacionalnemu spomeniku. V New-spaper Rocku so na peščenih čereh, vzdolž zahodne meje tega zaščitenega področja, našli različne rezljane predmete iz kamna, nedvomno delo Človeških rok. Ti predmeti skupaj z Agate House (Hiša iz ahata) in različnimi drugimi ostanki govorijo o ljudeh, ki so živeli med okamenelimi drevesnimi debli približno od leta 500 do leta 1400. Ta so jim služila prav tako dobro za gradbeni material kot za izdeleovanje orodja in orožja. Tega, kako so si prastari prebivalci, ki meren za popestritev sporeda, saj obeta dokaj kvalitete,K kljub negodovanju nekaterih, ki govore o razvlečenosti in moriji. F!m je dovolj obetajoč in priporočamo ogled. POD ISTIM NEBOM je pred kratkim končani jugoslovanski film, ki ga vsem priporočamo. Več o njem in jugoslovanskem filmu pa v prihodnji številki. ALEKSANDER NEVSKI je zgodovinsko pomembno delo, ki ga je na spored uvrstilo filmsko gledališče, vendar pa ne dosega kvalitet Oklopnice Potemkin ali Ivana Groznega. Pomemben je predvsem kot manifestacija Eisensteino-ve Marije o kontrapunktu slike in zvoka (glasbo je kompondral Prokofijev) in bo z OKTOBROM (na sporedu je bil v filmski šoli) dal delu publike vse pnmere za Eisensteinove teoretične predpostavke tako glede zvoka v filmu kot o pojmu intelektualnega filma. VSEM LJUBITELJEM FILMA — TOPLO PRIPOROČAMO. MORILEC »M« slovitega Forsta Langa, videli smo tudi njegovo nekvalitetno »Ešnapurski tiger« n »Indijski nagrobni spomenik« v barvni verz j , se bližajoče se vojne in te slutnje ostvari v grozljivem filmu o nadljudeh »Metropolisu.«^ Film bo na sporedu v filmski, šoli in priporoča-^ mo vsem, ki jih zanima žanr kriminalk in policijskih filmov, da se udeležijo predavanja pred predstavo. Jutranje sonce je sijalo v sobo in tvorilo svetniški sij okoli njene glave. Enkrat je obrnila svoj obraz v njegovo smer, ne da bi se zavedala, da jo opazuje. Težko je bilo najti napako na tej popolni glavi ali na lepi koži. Maurice se je zamišljeno pogladil po bradi. Novi interesi so stopili v njegovo življenje, začel se je nov lov. — Nato so se njegove mish vrnile k Johnnvju. V rokah je imel zanesljivo sredstvo, s katerim se je lahko iznebil bahavega, grozečega in nerodno zaupljivega Johnnvja. Zadnja lastnost se je zdela Meistru najbolj nevarna. In če enkrat spravi s pota Johnnvja, bo s tem prebrodil marsikatero težavo. Marv ne more biti uporne j ša kot je bila Gvvenda v prvi dobi njunega prijateljstva. Inspektor Wembury! Pri tej misli se mu je čelo nagubalo. Ta je bil mnogo nevarnejši kot Lenlev. To je bil cel mož, izkušen, zvit, spustiti se z njim v boj, je bilo nevarno. Maurice je zmigml z rameni. Neumnost, upoštevati pri vsem tem še policijskega uradnika! Saj končno Mary ni bila toliko VVemburvjeva prijateljica, temveč bolj nekaka gospodarica. — Popolnoma je bila zatopljena v svoje delo, ko je korakal skozi njeno sobo in odšel v sobo, ki je ležala nad njeno. Ko je odprl vrata, se je zgrozil. Spomn na Gvvendo Milton in na mračno sodno dvorano je bil odvraten. Potrebno bo nekaj malega stroškov, da bo sobo spet spravil v red. Prostor bo treba očistiti in na novo preurediti, da ne bo pripraven le za bivanje, temveč da bo dovolj vabljiv. Ali bo mogel zvabiti Marv k sebi, če Johnnv ne bo več na poti? pico pisem. Listala je med njimi ta je hipoma potegnila iz njih dopis. »Maurice, kdo je čarovnik?« je vprašala. Brez besede je strmel vanjo, ko je slišal to ime. »Čarovnik«, je končno iztisnil iz sebe. »Tu je* kabelogram, ki sem ga našla med starimi pismi. Pozabili ste ga odpreti.« Iztrgal ji je papir iz roke. Pisanje je bilo staro tri mesece in je bilo odposlano iz Sidnevja. Po podpisu je spoznal, da ga je poslal advokat, njegov agent v Avstraliji. Sestavljalo ga je le nekaj besed: »Utopljenec v Sidnevski luki identificiran, ni čarovnik, o katerem domnevajo, da je zapustil Avstralijo.« Mary je začudena gledala pravnika. Z njegovih lic je nenadoma izginila vsa barva in obraz se mu je spačil v grdo masko. »Čarovnik!« je mrmral... »je živ!« Papir v njegovi roki je trepetal. Počasi se je zbral in moral je najti pretvezo za svoj strah. Zasmejal se je in nadaljeval: »Ah, to je star moj klient, ki sem ga imel svojčas prav rad — toda bil je propalica, da, še slabši kot propalica.« Medtem ko je tako govoril, je trgal kabelogram na kosce in jih nato vrgel v koš za papir. Potem pa je nenadoma položil roke na njena ramena. »Marv, jaz bi si namesto vas ne delal toliko skrbi zaradi Johnnvja. V tistih težavnih letih je in ima čudne muhe. Tudi jaz zaenkrat nisem zadovoljen z njim « Začudeno ga je pogledala. »Niste zadovoljni z njim, Maurice? Zakaj pa ne?« Alan je vedel, da mu tega na pisalnem stroju natipkanega pisma sicer ne bi bilo treba upoštevati, saj se anonimnih ovadb na policiji ni manjkalo, bile so vsak dan na sporedu. Vedel je pa tudi, da je bilo treba v takem primeru, kot je ta, ko je informacija tako soglašala z že zbranimi informacijami in ki je tako potrjevala že določeni sum, vsekakor začeti s preiskavo. Sel je v svojo malo sobico, da bi v samoti reši problem. Najenostavnejše zanj bi bilo prenesti preiskavo na kakega drugega uradnika ali pa oddati pismo naprej, toda bala bi to moralna strahopetnost. V vratih k njegovi pisarni je bilo okence, skozi katero je lahko videl, kaj se godi v pisarni, kjer so bili ostali uradniki. Ko je razmišljal o rešitvi problema, je v prvi sobi zagledal sloko postavo. Nenadoma mu je šinila v glavo rešilna misel, planil je k vratom, jih odprl in poklical k sebi doktorja Ix>monda. Čutil je, da bo svoje težave še najlažje zaupal temu staremu zdravniku, čeprav si tega sam ni znal pojasniti, saj je vedel, da nima pojma o ravnanju policije. Vendar pa se je med tema dvema možema v kratkem času njunega poznanstva spletlo neko svojevrstno sporazumevanje. Dr. Lomond si je izpod svojih gostih obrvi najprej ogledal malo sobo, potem pa je pome-žiknil in dejal: »Zdi se mi, da ste v tegobah, Mr. VVemburv.« »Prav ste uganili,« je odvrnil Alan. Zaprl je za zdravnikom vrata in mu pripravil stol. Potem pa je v kratkih besedah pojasnil slučaj, ki mu je delal preglavice, medtem ko je Lomond pazljivo poslušal. 10 Carovni To bo treba Šele poskusiti! Najprej mora obračunati z Johnnvjem, to je bila zdaj njegova prva naloga, in ga spraviti tja, kjer ne bo mogel več nagajati ali škodovati. Maurice je bil moder mož. Ni se približal dekletu in ni govoril z njo takoj po razgovoru z bratom, temveč je počakal nekaj časa, preden je spregovoril z njo. Zajtrka, ki so ji ga prinesli, se ni dotaknila. Stala je pred oknom in strmela tja dol na Flanders-Lane. Ko je zaslišala njegov glas, se je prestrašila. »Kaj je z vami, ljuba moja?« Maurice je utegnil biti zelo očetovska ta zelo nežen. Sodil je, da je ta način zbliževanja najbolj uspešen. Utrujeno je zamajala z glavo. »Ne vem, Maurice. Tako me skrbi zaradi Johnnvja in biserov!« »Zaradi biserov?« je ponovil z dobro izraženim začudenjem. »Ali mislite bisere Lady Darnleigh?« Prikimala je. Zakaj je Johnnv lagal?« je vprašala. »Ko je tistega večera prišel domov, je bilo prvo, kar je povedal: »V Park-Lane se izvršila velika tatvina in Lady Darnleigh je izgubila svoje dragulje.« »Johnnv ni povsem normalen,« jo je mšjriL »Jaz niti ne bi toliko pazil na njegovo besedičenje. Zdi se, da je njegov spomin v zadnjem času precej trpel.« »To ni res!« Ni je mogel prepričati. »Natanko je vedel, kdaj mi je pripovedoval in niti govora ne more biti o tem, da bi bil pozabil!« Prestrašeno mu je gledala v obraz. »Ali vi ne mislite, da je. ..« Stavka ni povedala do konca. »Da je Johnnv kaj vedel o tej tatvini? To je neumnost, ljuba moja! Fant ima skrbi in to je čisto naravno! Saj ni ravno prijetne, če zletiš nenadoma med svet brez cvenka v žepu, kot se je to zgodilo Johnnvju. On nima niti vašega značaja nit: vašega poguma, moja draga!« Globoko je vndihnila in se vrnila k svoji pi salnd mizi, kjer je imela lepo urejene cele ko Maurice je zmigml z rameni. »S celo kopico neprijetnih ljudi občuje — takih, ki jih v svoji pisarni ne bi nikoli trpel. Predvsem pa bi nikoli ne dovolil, da bi prišli vi kdaj v stik z njimi.« Njegova roka se je ovil a okrog njenih pleč, vendar se je z naglo kretnjo otresla tega očetovskega objema. Ni bila sicer prestrašena, toda bilo ji je neprijetno. Roka mu je zdrknila z njenih pleč in delal se je kot da njene nagle kretnje sploh ni opazU ta da je njegov objem izzvalo le trenutno čuslvo varuštva. »Ali ne morete nič storiti zanj? Vas bo ubogal,« je prosila. Toda on že ni več mislil na Johnnvja, temveč je bilo vse njegovo mišljenje in hrepenenje usmerjeno k njej. Prijela ga je za roko ta ga gledala. Čutil je, kako mu vedno hitreje polje kri po žilah. Kako bi bilo, če bi Johnov ubogal Wemburyja in bi se odpeljal z biseri na kontinent — potem bi bila Marv...! Johnnv bi se brez posebnih težav iznebil biserov ta bi dobil zanje znesek, s katerim bi lahko živel več let. To so bile Meistrove misli, ko je nežno potapljal dekle po licu. »rVemisKI bom, kaj bi se dalo storiti za Johnnvja,« je rekel. »Le nikar si zaradi tega ne razbijajte svoje ljubke glavice!« Meister je imel v svoji privatni pisarni majhen, pisalni strojček. Mary je slišala, kako je vse popoldne s težavo pisal pismo. Ko je istega večera prišel inšpektor VVemburv na policijsko stražnico v Flanders-Lane, je našel tam pismo. Tipkano je bilo na pisalnem stroju bilo je brez podpisa, prinesel pa ga je kurir iz centralne pisarne. Sporočilo se je glasilo: »Biserno verižico kontese Darnleigh je ukradel Johnnv Lenlev 37 Malpas Mansions. Verižica je zdaj v kartonski škatlici v kovčku pod njegovo posteljo.« Alan je prebral sporočilo, obšla ga je globoka žalost, toda odprta mu je bila samo ena pot: pot dolžnosti. »To je pa zelo nerodno!« Stresel je z glavo: »človek, saj zveni skoro kot kaka drama. Po mojem mnenju ostane le ena pot, Mr. VVemburv — z Johnom Len levem morate ravnati kot da se piše John Smith ali Thomas Brovvn. Pozabite, da je brat Miss Lenleveve, kajti, kakor se mi zdi — spet je poredno pomežiknil — vas to najbolj bega, in obravnavajte slučaj, kot da gre v njem za nekoga, ki o njem sploh še nikdar niste nič slišali. Alan je počasi prikimal. »2al je to tudi nasvet, ki bi ga dal sam sebi, če bi hotel biti čisto nepristranski.« Stari mož je potegnil iz žepa tobačnico in si počasi zvijal cigareto. »John Lenlev, eh?« je dejal zamišljeno. »Meistrov prijatelj!« Alan se je zdrznil, kajti zdravnik je s posebnim poudarkom izgovoril pravnikovo ime. »Ali ga poznate?« Zdravnik je odkimal. »Ves čas svoje službe sem imel navado, da sem se takoj seznanil s krajevnimi posebnostmi in pripovestmi, kakor hitro sem prišel v kak kraj. Tudi Meister je taka povest. Zame je najzanimivejši človek v Deptfordu in veselim se že tega, da se bom seznanil z njim.« »Toda zakaj naj bi John Lenlevevo prijateljstvo z Meistrom .. .« je začel Alan, pa ni zaključil stavka. Saj je le predobro poznal usodni pomen tega prijateljstva. Maurice Meister je bil vsekakor več kot samo pri povest. Bil je dejstvo, ki je prinašalo nesrečo. V kazenskem zakeniku se je odlično spoznal; vse vrzeli, ki jih je tudi v najboljših zakonih dovolj, je poznal tako dobro, da se mu je posrečilo ne enkrat, ampak zelo pogosto doseči za svoje k! ente oprostilno razsodbo, kljub hudim obremei". tvam. B lo pa je tudi mnogo nezaupnih ljudi, ki so se čudili, kako so mogli ubogi tatici, ki so si ga izbrali za zagovornika, spraviti skupaj potrebni denar, da so plačali visoki honorar. RADIJSKI SPORED VELJA OD 21. NOVEMBRA DO 28. NOVEMBRA 1964 Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13.. 15., 17.: 22., 23 in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 Ob nedeljah pa oh 6 05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Glasbene razglednice — 20.00 Slovenski izvajalci s slovenskimi melodijami — 29.20 G'*iba in poezija — 22.10 KoČ&i akordi — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo SOBOTA — 21. novembra 8.05 Poje nam Koroški akademski oktet — 825 Melodije za razvedrilo — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbene šole Vič-Ljubljana — 9.45 Igrajo mali ansambli — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Radijska kmečka univerza — 12.15 Domači pele-mele — 12.30 Ljubici — pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz baletov Cop-pelia in Svlvia Le a Deiibeva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — IS.15 Arije in finale iz opere Faust — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Mladinska oddaja — 21.00 Zaplešite z nami — 22.10 Od-daja za naše izseljence — 23.05 Za prijeten konce tedna NEDELJA — 22. novembra 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 7.55 Mladinska radijska igra — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.40 Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.50 Pred domačo hišo — 14.00 Nedeljski operni koncert — 15.05 Danes popoldne — 17.30 Humoreska tega tedna — 18.30 Melodije za nedeljsko popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 Melodije za lahko noč — 23.05 Nočni komorni koncert PONEDELJEK — 23. nov. 8.05 Jutranja glasbena srečanja — S.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Zaplešimo in za pojmo — 925 Iz narodne zakladnice — 9.45 Igra ameriška simfonična godba na pihala — 10.15 Pisan orkestralni spored — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12 15 Pred domačo hišo — 12.30 Domače in tuje virtuozne skladbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S poti po Španiji — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Posluša imo zborovske skladbe — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz opernega sveta 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Svet tehnika — 19.05 TOREK — 24. novembra 8.05 Kvintet bratov Avse-nik s pevcema Emo Prodnik in Francem Korenom — 8.25 Lahka glasba — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Dueti iz Mozartovih oper — 9.45 Zvočne miniature — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Nekaj slovenske vo-kalno-instrumen talne glasbe — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za Višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 1530 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 1 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 19.05 Glasbene raz-g'ednice — 20.00 Majhen recital pianista Andreja Jarca — 20.20 Radijska igra —21.20 Serendni večer — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev SREDA — 25. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Ansambel in solisti — 9.25 Dopoldanski domači pele-mele — 9.45 Pri domačih in tujih solistih — 10.15 Zabavni zvoki — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Radijska kmečka univerza — 12.15 Trio Avgusta Stanka — 12.30 Arije iz oper — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Rndi'ska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Kako poj o mladi pevci pri nas in po svetu — 15.30 Slovenske narodne — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper. — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič — 20.20 Melodije jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe — 22.10 Igramo za ljubitelje zabavnih zvokov — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz s plošč ČETRTEK — 26. novembra 8.05 Jutranja glasbena srečanja — 855 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Glasbeni vedež' — 9.35 Domače viže in napevi — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Opoldanski domači pele-mele — 12.30 Delovni kolektivi — delovnim ljudem — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Naši pevci v operah — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Čestitke za praznik — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odskočna desila — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glas-Bene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Lirika skozi čas — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Od Bacha do čeških klasikov PETEK — 27. novembra 8.05 Jutranji divertlmento — 8.35 Za vsakogar nekaj — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 čestitke za dan republike — 9.35 Deset minut za novo pesmico — 10.15 Komorni zbor RTV Liublana poje skladbe — 10.35 Na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Nekaj narodnih — 12.3.0 Drobni prizori iz opere — 13.30 Prinoročajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Igra klavirski duo Anne Bakovv-ski — 1525 Napotki za turiste — 15.30 Čestitke k dnevu republike — 15 45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — — 18.15 Revija naših pevcev zabavnih melodij — 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih — 19.05 G'asbene razglednice — 20.00 Zvočni mozaik — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Vloga zbora v evropski glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Pesem noči K I O Kranj »CENTER« 21. novembra ital. barvni film NENAVADNI, SVET ob 15.30, francoski barvni CS film KAPETAN FRAKAS ob 17., 19. in 21. uri, premiera francoskega barvnega CS filma MONGOLI ob 23. uri 22. novembra sov j. film ALEKSANDER NEVSKI ob 10. uri, franc. film SKRIVNOSTNI JUDEX ob 13. uri. franc. barv. CS film KAPETAN FRAKAS ob 15., 17. in 19. uri, premiera domačega flma POD ISTIM NEBOM ob 21. uri 23 novembra francoski film' SKRIVNOSTNI JUDEX ob 16., 18. ;n 20. uri Kranj ^STORžIČ« 21. novembra amer. frlm FRA DTAVOLO, ob 16. uri, amer. barv. CS film SEVERNO OD ALJASKE ob 18. uri, amer. film VPRAŠAJTE KATEROKOLI ob 20.20, premiera franc. film SKRIVNOSTNI JUDEX ob 22.20 22. novembra ital. barvni film NENAVADEN SVET ob 10. uri, amer. barv. CS film SEVERNO OD ALJASKE ob 14.. 18.20 in 20.40 uri amer. barv. CS film VPRAŠAJTE KATEROKOLI ob 16.20 23. novembra amer. film SABRINA ob 16. in 20. uri, franc. barv. CS film KAPETAN FRAKAS ob 18. uri Strazišče »SVOBODA« 22. novembra franc. film SKRIVNOSTNI JUDEX ob 15. in 17. uri, amer. barvni film VPRAŠAJTE KATEROKOLI ob 19. uri, premiera ital. barv. CS filma MONGOLI ob 21. uri Cerklje »KRVAVEC« . 21. novembra amer. barvni CS film DOM NA GRIČU ob 19. uri 22. novembra amer. barv. CS film DOM NA GRIČU ob 16 in 19 uri . Naklo 22 novembra meh. barvni film V SLUŽBI PANCHA VILLE ob 16. in 19. uri Kropa 21. novembra slovenski 21. novembra slov. film SAMORASTNIKI ob 20. uri 22. novembra slov. film SAMORASTNIKI ob 16. in 19.30 uri Jesenice »RADIO« 21. do 22. novembra amer. barv. film . DR. JERRYJA ČAROBNI NAPOJ 23. novembra amer. barv. VV film KONJENIKI 24. do 25. novembra švedski film VOJNI ZLOČINCI 11. DEL 26. novembra nemški film DANES SE ŽENI MOJ MOŽ Jesenice »PLAVŽ« 21. do 22. novembra švedski film VOJNI ZLOČINCI II. DEL 23 do 24. novembra amer. barv. film DR. JERRYJA ČAROBNI NAPOJ 26. novembra jugoslovanski film SKOPJE 63 Žirovnica 21. novembra ruski film ŽIVI ZAKOPANI 22. novembra amer. film NEPOZNANI IZ NORD EKS-PRESSA 25. novembra amer. barv. film DR JERRYJA ČAROBNI NAPOJ Dovje-Mojstrana 21. novembra amer. film NEPOZNANI IZ NORDEKS-PRESSA 22. novembra ruski film ŽIVI ZAKOPANI 26. novembra amer. film DR. JERRYJA ČAROBNI NAPOJ Koroška Bela 21. novembra jugoslovanski film SVITANJE 22. novembra amer. film MOJA DRAGA KLEMENTINA 23. novembra švedski film VOJNI ZLOČINCI II. DEL Kranjska gora 20. do 21. novembra amer. film MOJA DRAGA KLEMENTINA 22. novembra jugoslovanski film SVITANJE 26. novembra švedski fi'rti VOJNI ZLOČINCI II. DEL Ljubno 21. novembra amer. barv. film ALAMO I. DEL ob 19.30 22. novembra amer. barv. film ALAMO I. DEL ob 18. uri Duplica 21. novembra amer film DVOBOJ NA SONCU ob 19. uri 22. novembra amer. film DVOBOJ NA SONCU ob 15, 17. in 19. uri 124. novembra jugosl. film MOŠKI ob 19. uri 25. novembra iusos!. film MOŠKI ob 17. uri 27. novembra ital. barv. CS film LETNE POVESTI ob 17. in 19. uri Podnart 21. novembra franc. špan. barv. film PROTI JAMAJKI ob 19. uri - 22. novembra franc. špan. ban-, film PROTI JAMAJKI ob 17. uri Radovljica 21. novembra angl. barv. CS film PLAMEN NA ULICI ob 20. uri 21. novembra amer. barv. CS film MORGANOVI GUSARJI ob 18. uri 22 novembra anel. barvni CS film PLAMEN NA ULICI ob 18. uri 22. novembra amer. barvni CS film MORGANOVI GUSARJI ob 16. in 20. uri, ob 10. uri matineja 24. novembra sov j. barvni film ŽIVI ZAKOPANI ob 20. uri 25. novembra sovj barvni film ŽIVI ZAKOPANI ob 18. uri 25. novembra amer. barv. CS film SEJEM V TEKSASU ob 20. uri 26. novembra amer. CS fikn ZLATO SEDMIH GRIČEV ob 20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU Nedelja — 22. novembra ob 10. uri URA PRAVLJIC — peti program. Pionirje obišče pn Uri pravljic slovenska pisatelj ca Ela Perozi. Ob 16. uri Oxi'ia: BOG Z VAMI, MLADA LETA za IZVEN Sreda — 23. novembra ob 20. uri priredi ansambel Bar-dorfer »VESELI VEČER« MLADINSKI PLES V ZALOGU V nedeljo, 22. novembra ob 15. uri bo JUD v Zalogu pri Komendi priredil mladinski les. ZANIMIVOSTI Francelj je torej naposled le dobil stanovanje. Vsekakor velik čudež, če pomislimo, da je bila v njegovem podjetju »Marelaexport« še cela armada inženirjev in kanclijskih tičev, ki so bili brez kvar-tirja Francelj je namreč le preprost delavec, pa še brez žlahte v vodilnem kadru povrh. No, v podjetju je sicer že od njegovega nastanka, toda prosim vas, le kdo neki še dandanes upošteva, ceni in nagrajuje dolgo in neprekinjeno zvestobo? Francelj to dobro ve, kajti njegova prošnja se je valjala po predalih že mastnih stropja ter pozvonim. Vrata se ođpro in povabljen stopim v vžigalčno škatlico. »To je predsoba!« razlaga Francelj. Na desno se odpro vrata v nekakšno pasjico. »Kuhinjska niša!« pojasni Franceljno-va žena in stopi na stopnišče, da bi mojemu šopku nageljčkov porezala peclje? do polovice, kajti taki kot so, segajo modernemu stropu do ometa. S Franceljnom ostaneva sama. Pelje me v spalnico. Začuden se oziram, kajti vidim samo eno posteljo. Preprosto urejeno deset let. Vedno je prišlo kaj vmes, da so ključi novih stanovanj romali v mlajše roke. Enkrat je bilo treba za vsako ceno pridobiti visokokvalificiranega strokovnjaka za odpiranje marel, drugič je stanovanje zahteval visokokvalificirani strokovnjak za zapiranje marel, tretjič se je ženil in potreboval stanovanje visokokvalificirani strokovnjak za sušenje marel in tako dalje vseh teh dolgih deset let. No, nazadnje, kot že rečeno, se zgodi čudež, in Francelj ima novo stanovanje. Pravkar zgrajeno, moderno, v bloku. Pa me povabi, naj ga obiščem in si ogledam to dvosobno čudo, v katero se je pred štirinajstimi dnevi vselil s svojo ženo in opravo izpod kozolca, ki mu je nudil gostoljubno streho, vse dokler so visokokvalificirani strokovnjaki za marelo-logijo sitnarili za stanovanjske odločbe. Kupim kot se spodobi, steklenico vina zanj, rože za gospodinjo, otrok pa zaradi kozolca itak še nimata in mi zatorej ni treba nositi čokolade in bonbonov. Tako grem in se povzpnem do četrtega nad- »Za drugo ni prostora!« reče. »Saj veš: sodobna stanovanja, minimalna kvadratura, cenena gradnja in tako dalje. Pa bo že šlo, dokler ni otrok: jaz spim tule, žena pa v sosednji sobi.« »Hm,« pravim in nekaj mi ne da miru, pa vprašam. »Malce nerodna reč za poročeni par takole ločeno spati vsak v svoji sobi. Kako pa naredite tisto stvar, no, saj veš, zakonske dolžnosti in tako dalje ...« »Oh,« se nasmeje Francelj, bodi brez skrbi, najinega zakona takale moderna arhitektura ne bo minirala! To imava preprosto urejeno. Če mi kaj takega pride na misel, požvižgam, žena me v sosednji sobi čuje pa pride k meni!« »2e, že,« me še vedno črviči od radovednosti, »kaj pa če si žer^ kaj takega zaželi? Ona vendar ne bo žvižgala, za žensko se to ne spodobi!« »Seveda se ne!« mi pritrdi Francelj. »Veš, v tem primeru pa ona stopi do vrat in me vpraša: »Francelj, ali si zažvižgal ali se mi je le tako zdelo!« ČUK V TRANZISTORJU Atentatorji poslej brez uspeha Slabi časi so nastopili za atentatorje in goljufe zavarovalnic, ki so se specializirali na strmoglavljenje letečih letal s pomočjo peklenskih strojev. Z uporabo novega varnostnega sistema se ne bo nikomur več posrečilo v prtljagi vtihotapiti v letalo bombe, peklenskega stroja ali kakršnakoli eksploziva. Postopek je čisto preprost in ne moti potnikov. Celokupno prtljago sedaj pred prenosom v letalo postavijo na tekoči trak, ki se počasi pomika mimo specialne komore, kjer elektromagnetni valovi sprožijo eksplozijo vsakega morebitnega razstreliva. Hudomušni Američani predlagajo atentatorjem, da pritrde razstrelivo v bodoče na zunanje strani letala. Zelena krma brez zemlje Kar se je mnogim zdelo še pred kratkim utopija, bo v kratkem že stvarnost. Dva znanstvenika — argentinski dr. Evgen Harsanvi in nemški Karel Open — sta namreč odkrila postopek za pridobivanje zelene krme brez uporabe zemlje Po popolnoma avtomatiziranem postoku zraste v 8 dneh 30 cm visoka gosta trava za krmljenje živali. Najvažnejše pri novem postopku je pravilna hranilna raztopina in svetloba za obsevanje rastlin. Znanstvenika sta postopek, ki je nedvomno revolucionaren, praktično demonstrirala na nekem sejmu v Nemčiji, s poudarkom, da še ni primeren za splošno rabo. Uporabiti in nato zavreči V zadnjih letm se je povsod po svetu silno razmahnila potrošnja predmetov, ki se uporabijo samo enkrat in nato zavržejo. Med nje sodijo papirnati robci, ki so prikladnejši, bolj higienski in cenejši od podobnih iz tekstila. Tako so Nemci zgradili največjo evropsko tovarno za proizvodnjo papirnatih robcev. Ima kapaciteto 200 vagonov robcev na mesec, ali 300 milijonov zavitkov na leto. Tovarna je avtomatizirana in izdeluje robce iz celuloze — lesa. Na tekočem traku steče vsako minuto 5,23 m širok in 1 km dolg papirnati trak. Stroji ta trak nato zložijo, razrežejo in še prepognejo v obliki robcev ter jih končno tudi embalirajo po 10 ali 20 kosov skupaj. Za transport v potrošne centre ima tovarna na razpolago cesto, svoj železniški tir in pristanišče. Kot smo že omenili, je celoten postopek avtomatiziran. Uslužbenci samo pritiskajo na ustrezne gumbe in kontrolirajo proizvodnjo. Filmski posnetki iz srca Srčnemu specialistu iz harvvardskega vseučilišča dr. YY. Gambleju se je posrečilo brez operacije* filmati notranjost delujočega srca. Skozi vratno žilo je napeljal dve žici direktno v srce. Ena žica je služila za razsvetljavo, druga pa je vodila svetlobo iz objektiva k okularju, oziroma posebni filmski kameri. Raz\it film je popolnoma razločno prikazal delovanje srčnih zaklopk, kako se ritmično odpirajo in zapirajo — pri živem psu. Televizija SOBOTA — 21. novembra RTV Zagreb — 17 40 Filmi za otroke — 18.05 Glasbeni odmevi — RTV Ljubljana — 18.25 Napoved in TV obzornik — RTV Zagreb — 18 45 Mladinska igra — RTV Ljubljana — 1930 Vsako soboto — 19.45 Propagandna oddaja — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Aneke Gren-loh — RTV Ljubljana — 20.40 Sprehod skozi čas — RTV Beograd — 21.10 Medaljona — RTV Ljubljana — 22.00 Dick Povvell vam predstavlja — 2250 TV obzornik NEDELJA — 22. novembra RTV Ljubljana — 950 Gozdni čuvaji — RTV Zagreb — 10.00 Kmetijska oddaja — Športno popoldne — RTV Beograd — 13.40 Jugoslavija : SSSR — RTV Zagreb — 18.00 Mladiuski TV klub — RTV Ljubljana — 19.00 87. policijska postaja — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — 20.45 Da ali ne — 21.45 Poročila PONEDELJEK — 23. nov. RTV Ljubljana — 11.40 T V v šok — 15.20 Ponovitev — 16.40 Ruščina na TV — 17.10 Angleščina na TV — RTV Beograd — 17.40 Francozi pri vas doma — RTV Ljubljana — ^8.10 Risanke — 1825 Napoved in TV obzornik — 18.45 Kuharski nasveti — RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled — RTV Ljubljana — 19.45 Nagrade TV naročnikov — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb — 20.30 Moments misucaux — 20.40 Trirogelnik — TV drama — RTV Ljubljana — 21.40 Naš teleobjektiv — 21.55 TV obzornik TOREK — 24. novembra RTV Beograd — 18.30 Ohridska legenda SREDA — 25. novembra RTV Zagreb — 17.10 Učimo se angleščine — RTV Ljubljana — 17.40 Risani in lutkovni filmi — RTV Beograd — 18.00 Slike sveta — 1825 Napoved in TV obzornik — 18.45 S kamero po svetu — RTV Zagreb — 19.15 Koncert z muzeja — RTV Ljubljana — 19.45 Propagandna oddaja — RTV Beograd — 2000 TV dnevnik — RTV Ljubljana — 20.30 Lirika — 20.40 Deset zadetkov — 21.40 Kulturna tribuna — 22.10 TV obzornik ČETRTEK — 26. novembra RTV Zagreb — 10.00 T V v šoli — RTV Beograd — 11.00 Francozi pri vas doma — RTV Ljubljana — 16.40 Ruščina na TV — 17.10 Angleščina na TV — RTV Zagreb — 17.40 Mendov spored ■— RTV Ljubljana — 18.25 Napoved in TV obzornik — 18.45 Po Jugoslaviji — RTV Beograd — 19.15 Melodija za eno kamero — RTV Ljublja na — 19.45 Kaleidoskop — RTV Beograd — 20 00 TV dnevnik — 20.30 Narodna glasba — RTV Zagreb — 20.40 Ekran na ekranu — RTV Ljubljana — 21.30 TV obzornik PETEK — 27. novembra RTV Zagreb — 17.10 Učimo se angleščine — 17.40 TV v šoli — RTV Zagreb — 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje — RTV Ljubljana — 18.25 Napoved in T V obzornik — RTV Beograd — 18.45 Rdeči signal — RTV Ljubljana — 19.15 Koroški oktet — 19.45 TV akcija — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana — 20.30 Vihorski okraj — 2230 TV obzornik 75303^^^^^0813^32654140358393^58979^73865097576703^846485197418375395792402630325^2558^^^^921^706730^27551604526113984737516362^46858276