Itev. 1*3
V Trstu, v wd«Ho. 1 mmh 114
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tud! ob nede'jah in praznikih,
ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
LV i	Sv. f-rar iška Asiškega št 20, L udsftr. — V*
<Jrp-	-''r.jo uredništvu lista. Nefrankir«M
,>cjcma}o in rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Bata .Edinosti'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane MMr s orrejenhn poroštvom t Trstu. uHca Sv. FranfiSka AsHkeg« 20-Telefon nrednlStva in uprave 5tev. 11-57.
Naročnina znala: Za celo leto.......K *—
ca pol leta.................
cm tri rresece ,.«....••••••*•» "
Za nedeljsko izdajo za c«lo leto........ MJ
za pol leta ............... •
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele £!evi!ke po 10 vinarjev.
v Mrokostl ene kolone mm po 10 vin
Oglasi se računajo na milimetre Cene: Oglasi trgovcev in obrlnfiov .... Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov	............mm po 20 vin
Oglasi v tel	do pet vrst.........K 5
vsaka nadalje n-.ta.............2 —
Mafl oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se potiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulid Sv. FrančUka AaHkega SL 20. — PoStnohranilnični račun it £41.652.
O-NEMSKA vojna na
Evropski mir v nevarnosti. - Vse države mobiliziralo. — Hobenih vesti z bojišča
„Predzsodovftif sednnjesn wrop-sKtša Konflikta.
BERLIN, 1. (Kor.) »Norddeutsche All-gemeine Zeitimg objavlja v posebni izdaji članek z ra ' . Prcdzgodovina , kjer razpravlja najprej o razvoju avstrijsko-srb-kc^a konflikta in poudarja, da postane v slučaju, če prevzame Rusija nekako vlogo varuha Jugoslovanov pri njihovih pre-kucuških prizadevanjih proti Avstriji, živ-ljc::>ko vprašanje Nemčije, da ostane z Nemčijo zv.zana monarhija neoslabljcna, ker potrebujemo nje ohranitve za naso lastno pozicijo, ki je obdana od vzhoda in zahoda od nasprotnikov.
i navaja članek, s kako velikim veseljem se je udeleževala Nemčija pri vseh s ljenjih, tičočih se ohranitve evrop-miru. zlasti angleškemu predlogu, ki stremel za tem, da nai se med Dunajem i i Petri gradom prično posredovanja, je Nemčija takoj ponudila svojo priznano rok«). Končno se poudarja, da je imela Nemčija zanesljiva poročila o ruskem obori»; j »anju že dne 26. julija. Odgovorili smo na to s protiodredbami. Toda mobilizacija ne pomeni vojne. Ruski vojni minister je nato izjavil nemškemu vojaškemu atašeju, da ni bil še izdan noben ukaz o mobilizaciji. glede nabiranja konj in da rezervisti še niso bili vpoklicani. To izjavo je dne 29. ji-TIjii rn>ki generalni štab potrdil še kot I *-• , icaia veljavno, četudi je bilo po za-ri -Ijiviii p* ročilih jasno, da so bile ruske priprave na nemški meji v polnem teku
izjavi j:
ka tr< na ri
lalje: Dne 29. julija je ir Viljem od carja brzojavko, v ga je prosil, naj mu v tem resnem ' u pri ^ oči na pomoč. Prosil ga je, L-preči izbruh evropske vojne in sto-, da zadrži svojega zaveznika, da bi edal^č
ja dne je odgovoril cesar Viljem z
brzojavko, v kateri je izjavil, da ma nalogo posredovalca z velikim
ve
In res se je pričela takoj diplomatična akcija : a Dunaju. Dočim je bila ta v teku, K došlo oficijalno obvestilo, da Rusija mo-biifzira proti Avstriji. Nato je cesar Viljem takof pos.al car ju brzojavko, v kateri je r. rlašal, da postane vloga posredovanja na I !unaju vsled ruske mobilizacije ogro-ž a. nit-rda tudi sploh nemogoča. Vendar pa ^e je na Dunaju zapričeta akcija kljub t. u nadaljevala, pri čemer je Nemčija toplo podpirala tudi od angleške strani do-
O tem posredovalnem predlogu naj bi pa '!a odločitev danes na Dunaju. Toda še preJ je pa ia, je došla na nemško vlado vest, da je zaukazala Rusija mobilizacijo celokupne armade in brodovja.
Nato je p<n>lal cesar carju Nikolaju zadnjo brzojavko, v kateri je naglašal, da ga raske odredbe silijo k protiodredbam. On da ne prevzame odgovornosti za nesrećo, ki grozi svetu, ke~ je vztrajaj pri prijateljstvu s carjem in ruskim narodom. Evropski mir da se lahko še vedno ohrani, če preneha Rusija z ogroževanjem Nemčije in Avstrije.
Dočim je toraj nemška vlada na prošnjo Rusije posredovala, je Rusija mobilizirala svojo celokupno armado in mornarico in c zroževala s tem varnost nemške države, ki do ure še ni odredila nikakih izrednih vojaških odredb. Ce je Nemčija sedaj prisiljena. da tudi ona odredi mobilizacijo, ni tega izzvala ona sama, ampak se je zgodilo to proti njeni volji.
Pcrf ?1 v]z cesrjn rajema. Clirtenje proti RasiJL
BEROLIN, 1. (Kor.) Glede izmenjave peš med cesarjem Viljemom in carjem kolajem sporoča »Lokalanzeiger , da je r brz- javno izrecno prosil cesarja Vi-••'a. naj prevzame posredovalno akcijo.
je ustregel tej želji in je nadaljeval voini prizadevanji kljub vesti o ruski j ni t j ibiiizaciji. Po zaslugi prizadevanj re> a je ro cesarju u eJena posredovalna c-n v zadnji noči našla novo formulo, y; i:n h < 'c do vspeha. Ob teh okol-^tih je si,..-.i ruti popolno mobilizacijo Ru-nt izzivanje v najstrožji obliki. Za -u a :e ce-arja Viljema je bilo od ruske str:i i sram« no prevarjeno. Vsa teža odgovornosti za to, vsaki lojalnosti v obraz tiioče vedenje ruske krone pada na to samo. C < 1 ,:em je pokazal doslej, da je k ez ni>r eJaj pa naj izve Rusija, da je ta potomlec Friderika Velikega knez vojne.
Ksns m pran kbsul
PFRLiN 31. (Kor.) Vsi listi apelirajo na narod, naj enodušno in trdno odločno
de
N
Os afc"
no sij
nastopi za ogroženo domovino. »Lokal-anzeiger« opisuje rusko mobilizacijo na
nemški meji in izjavlja, da v isti čas, ko nemški poslanik v Petrogradu na ukaz cesarja Viljema skupno z drugimi zastopniki Še enkrat poizkuša miren sporazum, da dokaže Rusiji mirovno mišljenje Nemčije in njeno pripravljenost za nadaljnja pogajanja, je vlada carja Nikolaja šla tako daleč, da ukrepa vojaške odredbe tudi proti Nemčiji. To ni le kršenje ljudsko -pravnih odnošajev. marveč direktno izzivanje Nemčije. Rusija hoče vojno in nosi sama odgovornost za vse nadaljnje. Nemčija je pripravljena.
»Deutsche Tageszeitung« piše: Ruski drzoviti pogum, čegar nebrzdljivo sovraštvo nam usiljuje to strašno težko vojno, ie v zasmeh mirnim prizadevanjem cesarja. Kakor je bil pred štirimi desetletji cesar Viljem podprt po radosti skupnega nemštva. bo tudi danes njegovemu unuku pri tej pravični dobri stvari vsklikal nemški narod. Le ena misel prešinja meščana, kmeta, delavca: da stoje skupaj rama ob rami, kakor železen zid proti grozečemu sovražniku, kakor strašen val, ki naj odnese drzne motilce miru.
Henriki ultimatum Rusiji
BERLIN 31. (Kor.) (Oddano ob 10.15 zvečer, dospelo na Dunaj ob 6 zvečer 1. avgusta.) »Norddeutsche Allgemeine Zei-tung« pišejo: Ker je postala na željo carja samega izvršena posredovalna akcija, uničena vsled splo&ne mobilizacije ruske armade in mornarice, je nemška vlada naznanila v Petrogradu, da prične tudi ona s splošno mobilizacijo, čim Rusija teko« 12 ur ne ustavi svojih mobiiizačnih priprav in ne poda v tem oziru natančne izjave.
Istočasno ie NemčHa vprašala tudi francosko vlado glede njenega stališča v slučaju nemško - ruske vojne.
Obsedno stanjevBerlinu.
BERLIN, 31. (Kor.) Danes popoldne je neki nadporočnik Aleksandrovega polka med bobnanjem vojakov pred spomenikom Friderika Velikega in na drugih krajih prečital razglas vrhovnega poveljnika, glasom katerega je proglašen nad Berlinom in provinco Brandenburg obsedno stanje. — Razglas ie vzelo občinstvo na znanje z Živio-klic. na Aleksandrov, polk.
Državni kancelar se je peljal ob pol 4 popoldne z grada v vladno palačo nazaj. Tudi ob tej priliki mu je priredilo občinstvo viharne ovacije.
Nato so sledili po vrsti princi in prince-zinje, pri čemer so se manifestacije nepre-^ano ponavljale. Prestolonaslednikov avtomobil je obkrožila velikanska masa ljudstva, tako da dolgo časa ni mogel naprej.
Stanje „jroztfe wtoe nevarnosti1 i NemflJL
BERLIN, 1, (Kor.) Vest o proklamaciji »stanja grozeče vojne nevarnosti* je izvabila »pod lipe« tisočero množico, ki je pričakovala cesarjevega povratka. Razpoloženje med občinstvom je bilo resno. Ob 3 popoldne so se oglasila znamenja, da prihaja dvomi avtomobil. V tem trenotku je množica predrla strainiški kordon in obkrožila avtomobil, v katerem sta se nahajala cesar in cesarica. Viharni klici so odmevali po vsem mestu. Cesar se je zahvaljeval očividno ginjen. Tudi prestokma-niška dvojica in princi Adalbert, Oskar in Joahim so bili burno pozdravljeni. Velikanske gruče ljudstva so se pomikale okoli dvornega gradu, kjer so se ovacije ponavljale.
BERLIN, 1. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča: Princ Adalbert pruski se je zaročil j
princezinjo Sachsen-Meiningen.
Govor Betbmcnn Holtoejo no zbrane množico.
BERLIN 1. (Kor.) Ob 11% ponoči se jc napotila mnogobrojna množica prepevaje j patrijotične pesmi iz »Linden« na Vilje-' m ovo cesto ter se je vstavila pred palačo jdržavnega kancelarja Bethmann Hollwe-ga. Državni kancelar se je pokazal na (srednjem oknu kongresne palače; množica ga je navdušeno pozdravljala. Nastala je tišina, nakar je Bethmann Hollweg s sonornim glasom govoril zbrani množici tako-le: V resni uri ste se zbrali, da date duška svojim patrijotičnim Čustvovanjem, pred hišo Bismarcka, ki je s cesarje« Vi-Ijelmom Velikim ter MoKkejem ustvaril nemško državo. Naša želja je, da bi v državi. ki smo jo s 44 letnim neumornim delom povzdignili do tega viška, tudi nadalje živeli mirno. Veliko cesarjevo delo je bilo posvečeno smotru, da se ohrani
mir. Vse do zadnje ure se je cesar trudil, da se ohrani mir in to je tudi sedaj še njegova želja. Ako ostane ves njegov trud brezvspešen, ako se nam potisne meč v roke, pojdemo na bojno polje z mimo vestjo in svesti si, da nismo mi hoteli volne. Bojevati se hočemo do zadnje kaplje krvi za ekzistenco in našo narodno čast. V resni tej uri vam kličem v spomin besede, ki jih je svoječasno zaklical Friderik Kari Brandenburžanom: Srca vaša naj bijejo za boga, pesti vaše pa po sovražniku.
Mej navdušenimi Hoch - klici na cesarja in državnega kancelarja, prepevaje pesem »die VVactat am Rhein« se je pomikala potem ljudska množica po Viljelmovi cesti naprej.
Vojno mradu&nje m Bavarskem.
MONAKOVO, 1. (Kor.) Včeraj ob 11. uri ponoči se je zbrala več tisoč glav bru-ječa množica pred palačo Wittelsbachov ter izjavila tu kralju, prepevaje patrijotične pesmi, svofo odanost Kralj se je pokazal na balkonu, odkoder je govoril zbranemu ljudstvu ter se mu zahvalil za poklonstvo. Nahajamo se sicer, je rekel kralj, pred težko uro, ali prepričan sem, da se ljudstvo, kot vsikdar, zbere tudi se daj zvesto okohi svojega vladarja. Če postane stvar res m neizogibno resna, prosimo vsemogočnega, da podeli svoj blagoslov orožju naše vojske.
Izjava vratlslavske$fl ffljaštoa.
VRATISLAVA, 1. (Kor.) Obči dijaški odbor sileške Friderik Viljelmove univerze je oddal na cesarja Vitjema sledečo brzojavko: Vratislavsko dijaštvo si dovoljuje izraziti Vašemu Veličanstvu svojo najpo-kornejšo u danost. Zajedno svečan ostno zatrja, da ga preveva isti duh, kot prednike njegove za časa vojne za zjedinjenje Nemčije. Pripravljeno je tudi vedno, da v potrebi zapusti učilnice in knjige ter se poda z orožjem na bojno pole.
Obsedno stmje h Finskem.
PETROGRAD, 1. (Kor.) S posebnim carskim nkaseai je bio proklamirano nad Finsko In finskim vtisi)«m obsedno
stanje.
SptoSM MMBzacM v Sviti.
BERN, t. (Kor.) Švicarski zvezni svet je odredi takoiftnjo splošno mobilizacijo švicarske zvezne armade. Zvezno zborovanje Je Mfo »klicano za pondeljek 10. L m. k izvanrednemu zasedanju, da se sklene varstvo neodvisnosti in nevtralnosti dežele. Izvolitev generala in določijo sklepi o izdanju 8 fraakovskih bankovcev.
H^^^l^^i fnaJalia
nevtralnost svensKe.
STOCKHOLM, 1. (Kor.) Švedska vlada je sklenil«, da ostane v vojni med Avstrijo in Srbilo pod vsakim povojem nevtralna.
pomutnji
DUNAJ, I. (Kor.) V neuradnem dela posebne izdaje »Wieaer Zeitung« z dne 1, avgusta se glasi:
V zadnjih dneh sa Je pripominjalo, da producenti kakor tudi trgovci z živili v nekaterih upravmb ozemljih izrabljajo sedanje vojne zapletliaje za koristolovske namene v izkoriščevanje prebivalstva in sicer s tem, da povišujejo cene Čisto poljubno, zakrivajo obstoječe zaloge in razširjajo o pomanjkanju živil neresnične vesti.
Ker vlada dosedaj ni imela zadostnih sredstev, da bi z vso odločnostjo nastopila proti temu, obžalovanja vrednemu postopanju in to v interesu konsumentov in avnega reda. Je nastala potreba, da izda zakonite odredbe, vsled katerih pridejo vsi oderuhi pred sodišče.
Ta namen zasleduje neka, v današnjem neuradnem delu posebne izdaje »Wiener Zeitung« razglašena cesarska odredba, ki določuje za volna dobo določila glede oskrbe prebivalstva z vsemi potrebnimi predmeti. S to cesarsko naredbo se pooblaščajo deželne oblasti, da neprestano nadzirajo aa deželo potrebna živila.
Izdelovalci, trgovci, sldadiftča m druga prometna podjetfc. ki imajo v zalogi pred-
mete, ki se ama, da množino i roka.
Prekršitev te ministrativniHi do 1000 K ali a Da se
pogrešati, so obve-
občm z ži-
vili, nalaga dalje c. kr. naredba v smisla
zakona z dne 26. decembra 1912 glede vojnih dajatev, izdelovalcem, trgovcem in prometnim pod jetnikom dolžnost, da oskrbe za namene aprovizacije potrebne odredbe. Kdor se pregreši proti tej dolžnosti ali kot podjetnik, založnik in posredovalec prepreči zaloge aprovizacije in jih prikriva, ali zahteva za blago previsoke cene in razširja neresnične vesti, se kaznuje z zaporom od enega meseca do enega leta. Vrh tega se kaznuje lahko še z denarno globo do 20.000 K, s konfiskacijo obstoječe zaloge n- korist države za namene oskrbovanja prebivaLiva in v izgubo obrtne pravice.
Te odredbe, ki so se izkazale potrebne vsled pretiravanja cen v zadnjih dneh, naj v teh težkih časih nekoliko pomirijo prebivalstvo in olajšajo mizerni položaj, ki je posledica vsake vojne.
Jaurčs ustreljen.
PARIZ, 1. (Kor.) Snoči je nekdo v neki kavarni večkrat ustrelil z revolverjem na socijalističnega poslanca Jauresa in ga težko ranil. Kakor pravijo zadnje vesti, je Jaures baje že umrl za poškodbami.
PARIZ, 1. (Kor.) Ko je socijallstični poslanec Jaures včeraj z nekaterimi prijate-ji sedel v kavarni Croissant, je naenkrat neki neznanec s ceste odgrnil zagrtnjalo in Jaurćs je bil. preden se je mogel geniti, z dvema k rog! jama iz revolverja zadet v glavo in tako težko ranjen, da je par minut po atentatu izdihnil. Morilec, ki so ga takoj prijeli, ni hotel povedati ničesar o sebi. Našli so pri njem dva revoiverja in legiti-maciiskl listek za poset tečajev v šoli v Louvru.
Z bojišča nobenih vesti.
DUNAJ, 1. (Kor.) Z bojišča tudi danes niso še dospele nobene važne še vesti.
Francoski ministrski svet.
PARIZ, 31. (Kor.) V palači Elysee se je vršila s ja ministrskega sveta, v kateri je po-ial pri razpravljanju o zunanjem pi»li»/.aiu finan čni minister No lens nekatera pojasnila v finančnih vprašanjih. Minister je naglašal, di so vloge vlagateljev popolnoma varne. Četudi bi hranilnice morda ne zamogle takoj izplačati vsega zahtevanega denarja, ostane garancija popolna.
PARIZ 1. (Kor.) »Agence Ha vas« poroča: Francoski ministrski svet, ki se je vršil v Elysće, je razpravljal o zunanje - političnem položaju. Vlada pripravlja v pričakovanju rezultata pogajanj neprestano nove odredbe za varstvo meje.
HoMIzocUa v Belgiji.
BRUSELJ, 1. (Kor.) Vlada Je odredila splošno mobilizacijo.
Cesarjeva odredba glede vojaških gojencev
DUNAJSKO NOVOMESTO, 1. (Kor.) Glasom cesarjevega lastnoročnega pisma, so bili gojenci 01. letnika Terezijanske vojaške akademije mesto 18. avgusta že danes uvrščeni kot poročniki v armado. Pri slavnosti je bil navzoč kot zastopoik cesarja, prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef. V fronti akademikov sta se nahajala tudi nadvojvode Leon in Viljem, sina nadvojvode Karla Štefana.
Po službi božji je imel akademijski župnik nagovor, nakar je vodil akademijski poveljnik »priseganje m imel potem na novoimenovane poročnike poseben nagovor. Z žlvio-klicem na cesarja je poveljnik končal svoj govor.
Prestolonaslednik je potegnil sabljo iz nožnice in z njhn vsi oficirji in akademiki. Nato je najstarejši od novoimenovanih prisegel v imenu vseh svojih tovarišev večno zvestobo cesarju m izjavi*, da je pripravljen za čast in slavo domovine in armade preliti kri. Med klid »Zvesti do smrti" so potem ofi nji rožtjali s sabljami, godba pa je za-svirala »Molitev po bitki-.
Za izvežbanje je bilo določenih 129 aka dem i kov, med njimi 64 od infanterije, 35 od konjenice in 30 od domobranstva.
Nadvqvoda je bfl na potu k akademiji od veteranov, ognjegascev in drugih društev, kakor tudi od tisočere množice navdušeno pozdravne*.
MOEDLING, 1. (Kot.) Nadvojvoda Leopold Salvator je prisostvoval danes dopoldne izvežbanju akademikov 111. letnika za poročnike tehničnih čet Po maši in blagoslovljeni« sabeii, se je vršila zaprisega. Akademijski poveljnik, polkovnik VVagner, |e fcad na akademike nagovor na katerega je odgovoril najstarejši akademik letnika x večno zvestobo cesarju. Po zaprisegi je govoril nadvojvoda Franc Salvator. Nadvojvoda hi vsi navzoči oficirji so potegnili sablje is nožnice in klicali cesarju. Po de-
pred nadvojvodo, se
je končala lepa slavnost. Popoldne se je vršil diner, kjer je nadvojvoda Franc Salvator nazdravil cesarju. Od 97 akademikov je bilo dodeljenih 91 artiljeriji, železniškim in telefonskim polkom in k saperjem, 6 pa k pijonirjem.
DUNAJSKO NOVOMESTO. 1. (Kor.) Pri nagovoru na nove poročnike je nad-vojvoda-prestolonaslednik govoril: Ljul tovariši? Današnji dan je za vas izredno važen. Važen je tembolj, ker odide marsikdo od vas pred sovražnika. Zagotavljam vas, da naš prevzvišeni vladar v tem teškem trenotku misli na vas, zida in zaupa v vas; vi ste ponos in bodočnost naše zmagoslavne armade.
Nato si je dal nadvojvoda predstaviti vse poročnike in jc segel vsakemu v roko.
Pri dinerju je imel prestolonaslednik sledeči navdušeni nagovor: Ko se je pred tremi dnevi Njegovo Veličanstvo, naš naj-milostnejši cesar poslovil od garnizije v Uncu, je rekel: Zidam in zaupam na našo armado!
Te besede našega najvišjega vojskovodje nas navdajajo vse z velikim ponosom. Kličem v tein resnem času: Kri za cesarja in domovino! Njegovo Veličanstvo, cesar, naj živi še dolgo!
Godba je zasvirala cesarsko pesem. Prestolonaslednika, cesarsko rodbino in armado so proslavljali potem v vseh sledečih napitnicah.
Ob 1 popoldne se je peljal prestolonaslednik med viharnimi pozdravi na kolodvor.
PrestPinsiasiefiniK pojete a B'*-pesto.
BUDIMPEŠTA 1. (Kor.) Mestni magistrat je obvestil ljudstvo po lepakih o bodočem posetu nadvojvode prestolonaslednika in soproge v Budimpešti. V lepakiii so naznačene ulice, po katerih se popeijj prestolonasledniška dvojica po svojem prihodu od vzhodnega kolodvora v cesarsl.i dvorec. Ljudstvo se poživlja, da sveča-nostno sprejme visoka gosta.
Astjuithov predlog, da se zbomitn ođM
LONDON 31. (Kor.) V spodnji zbornic je predlagal ministrski predsednik Asquil!.. da se zbornica odgodi. Pravkar, je rekc:, smo zvedeli, ne iz Petrograda temveč i.: Nemčije, da je Rusija odredila sploš: mobilizacijo vojske in mornarice in da t mu sledi v Nemčiji obsedno stanje, ako i ruska obča mobilizacija izvrši. V očrglc ! tem odnošajem bi mi bilo najljubše, da bi mi do pgndeljka ne bilo treba odgovarja.i na nobeno vprašanje več.
Danska nevtralna.
KOPENHAGEN 1. (Kor.) Ministrstvo za zunanje zadeve sporoča, da je Danskj sklenila ostati glede vojske med Avstr -Ogrsko in Srbijo povsem nevtralna. ( nevtralnosti se sklicuje ministrstvo kraljevo naredbo z dne 20. decembra 1912.
Nevtralnost Norveške.
KRISTIJANIJA, 1. (Kor.) Kakor poroča ministrstvo za zunanje zadeve, je odredila norveška vlada potrebne odredbe za varstvo nevtralnosti Norveške.
Brze poroke.
DUNAJ, 1. (Kor.) Cerkvene oblasti dovoljujejo cerkvene poroke med katoliki, ne da bi bilo, kakor navadno, treba treh oklicov. Treba pa je v takih slučajih doprinesti dokaze, da ni zakonitih zadržkov Danes se je tako, posebno v zunanjih o-krajih, poročilo precejšnje število parov.
Borzo.
DUNAj, 1. (Kor.) Dunajska borza je sklenila, da preloži blagajniške dneve, ki so bUi odločeni za 5., 12., 19. in 26. avgusta, na 23. t. m. Zato ostane za vse oddane efektne kupčije 28. avgust kot dan oddaje v veljavi.
Glede premijske napovedi za zadnji dan avgusta se pozneje izda poseben razglas. L'ltimo juli sprejem papirnatih mark, papirnatih 20 frankov in rubljev se ima vršiti 4. avgusta, blagajniški dnevi pa se vrše pismeno 3. septembra. Sklenilo se je nadalje, da ostane borza za blago do na-daljnih ukrepov zaprta.
Da se pa borzijanci lahko med seboj pogovore, ostane borza za blago udom vsaki dan od 10. do 11. ure na razpolago, seveda se v tem času ne sinejo sklepati kupčije.
ZvMe diskonta.
LONDON, 1. (Kor.) Angleška banka je zvišala včeraj diskont od na 8?5>, danes pa od 8% na 10%.
Strofi n.
»EDINOST« it 183.
V Trstu, dne 2. avgusta 1914.
KOPENHAGEN, 1. (Kor.) Nacionalna Danka je zvišala danes diskont od 5% na
6%.
BcROLIN, 1. (Kot.) Nacionalna banka je zvi* diskont od 5% na 6%, obrestno mero pa od 6% na 7%.
Industrija In trsovha.
UUNAJ, 1. (Kor.) Trgovinsko ministrstvo je naznanilo stalnemu odboru za industrijo, obrt in trgovino, da mu dohajajo poročila, da nekatera industrijska podjetja ali manj delajo kot prej ali pa da so sploh delo ustavila. Ti ukrepi nikakor niso utemeljeni glede na zadnje vojaške odredbe. Nekatere trgovine da tudi ne sprejemajo naročenega blaga, ali da ga kot takega ne odpoklicujejo. Iz teka sledi, da ti trgovci postopajo tako. ker so mnenja, da današnji odnošaji kupčijske sklepe in obveznosti lahko razveljavijo. Tako postopanje, ki v očigled današnjim razmeram nikakor ni upravičeno, lahko povzroči vznemirjenje m motenje v gospodarskem prometu. Posebno se je bati, da se na ta način veliki večini ljudstva, ki je posebno sedaj, še bolj kot sicer, navezano na zaslužek, ta slednji odtegne ter tako brezpotrebno povzroči težka in dalekosežna škoda v gospodarskem pogledu.
V očigled tem dogodljajem Je treba prizadete kroge z vsem povdarkom svariti, da se ne prenaglijo in ne store nepremišljenih korakov. Patrijotična dolžnost vsakega posameznika je, da se po svoiih močeh trudi in gleda, da gospodarsko življenje v državi hodi svojo navadno pot. V kupčijske m pogledu so v veljavi še vedno iste določbe in vsaki mora zato posledice trpeti sam, ako bi ne spolnieval svoiih tozadevnih obveznosti.
Moratorij.
DUNAJ, 31. (Kor.) Splošna mobilizacija cija pomeni naravno globoko zarezo v vse gospodarske razmere vseh slojev prebivalstva. Da se napravi temu protiutež, to je dolžnost državne oblasti. Po postopanju drugih držav se je smatrala tudi av-stro-ogrska vlada prisiljeno, da dovoli za prvi čas kratko odgoditev izpolnitve zasebno-pravnih obveznosti. Ta namen zasleduje objava cesarske naredbe, ki stremi za tem. da se zagotovi mirni razvoj poslovnega prometa. Javnopravne terjatve in obveznosti države s to cesarsko naredbo niso tangirane.
Navdušenje radi splošne mobilizacije na Dunaju.
DUNAJ, 31. (Kor.) Že v prvih popoldanskih urah se je raznesla po mestu vest, da je odrejena splošna mobilizacija. Takoj so se zbrale pred glavnim brzojavnim uradom in pred rotovžem velikanske gruče ljudstva. Vrata rotovža so bila zaprta in u-radni sluge pred njimi so potrjevali na vprašanja poročila in naznanili d? bo proklamacija kmalu nabita po ulicah. Vedno večje gruče so se zbirale po ulicah in raz-govarjale o političnih dogodkih. Ko je bila potem ob pol 4 popoldne nabita prva proklamacija, jo je prečital glasno neki gospod vsem navzočim. Vest je Šla takoj od ust do ust. Istočasne je bil razgfau že nabit na različnih kraiih, posebno na javnih poslopjih. S8na masa ljudstva je odšta pred vojno ministrstvo, kjer so klicali :2ivio! cesarju, Avstriji, Nemčiji in Italiji in »Doli s Srbijo!«
Manifestacije so trajale vse popoldne in so se ponovile tudi zvečer. Množice so hodile so hodite po ulicah z zastavami. — Vpoklicani so si dali listke za klobuk in odšli tako v voiainlce, na vojno ministrstvo in na okrajan poveljstvo.
Iz vseh delov dežele prihajajo poročila o navdušemh manifestacijah.
C. kr. avstrijski vojni (veteranski) zbori
DUNAJ, 1. (Kor.) >Wiener Zeitung« pri-občuje naredbo ministrstva za domobranstvo m notranje stvari v sporazuma z o-stalimi soudeleženimi ministrstv i z dne 31. julja 1914 v svrho izvršitve cesarske naredbe z dne 4. julija 1914, drž. zak. St. »41, v zadevi avstrijskih vojnih (veteranskih) zborov.
Uradni glas o evropski krizi.
DUNAJ, 1. (Kor.) Časopisje razpravlja o vrhuncu krize, ki se je približal radi evropske mobilizacije, mirno, dostojanstveno if
zaupljivo ter upajo, da se izkaže monarhija vredna sedanjega trenutka.
»Fremdenbtett« piše: Splošna mobilizacija Avstro-Ognfce je obrambna odredba.
z avtomobilom v dvorni grad, so mu priredili viharne ovacije.
Netiti glas o mednarodnem položaju.
BERLIN, 1. (Kor.) Na seH centralnega
dokazovala, da le ne vodi niti ZeOa po o- vensUia	p^^	* je od
PODLISTEK
Rdeti mlin.
Roman. - Spisal Xavier
Mon ttpin.
Cul je tudi o predstojeći poroki Matilde z grofom Hectorjem de Rieux ter da je odložena le radi bolezni gospoda de Reillv, Hectorjevega strica. Skratka, stotnik piratov je vedel vse, kar ga je moglo zanimati.
Ostali del tedna je minul za prebivalce gradu v najglobljem miru. Zadnji dan je prineslo pismo grofa de Rieux srečno vest, da ukljub vsem bojaznim zdravnikov nastopilo hkratno in nepričakovano zboljšanje, kar je mladega moža opravičevalo k veseli nadi, da se bo mogel kmalu povrniti v bližino Matilde.
V nedeljo zvečsr je prijezdila z velikim hrupom na grajsko dvorifcče estafeta vojnega ministrstva. Ta kabinetni kurir je prinesel markiiu d' Herouville depeio, v kateri ga je minister zval v Pariz v zek> nujni stvari in je bil sestanek določen za naslednji dao opoldne.
Zbog oiicijetaega položaja našega junaka jc bil ta pedreten ministru. Hitel je torej. da-si s težkim srcem, z odgovorom, da bo M) Joto«, eni ari na razpolago njeeo-vi ckscelenci; in v resnici je v mmedeKek ob S. uri	*v?r<	i
svajanju niti prazno Častihlepje. Vojujemo se. pravi list, za mirv m mir, ki ga hočemo imeti za nas, je obenem tudi mir ca cel del
sveta. Će se Srbija, ki s svojo brezmejno častihlepno politiko ne da Evropi, da bi prišla do zagotovitve miru, pouči, da kazen za to ne izostane, bo to dobiček za vse kulturne narode. Zato je neutemeljeno, da v spor, ki ga moramo izvojevati z našim nepokojnim sosedom, posega z vojaškimi silami ruska država. Proti Rusiji nismo nikdar, niti sedaj, niti v preteklosti vodili a-gresivne politike. Ne moremo spoznati, da bi naš konflikt s Srbijo mogel zadevati interesni krog Rusije. Srbija je neodvisna država in odvisnost tega ob našem boku se nahajajočega kraljestva od katerekoli države ne bi mogli pripuščati. Ce se pripravljamo, da zrušimo skupino zarotnikov po kateri se da vladati in korumpirati, če sedaj, ko hočemo storiti to, Rusija nastopa tako, kakor bi hoteli napasti kako rusko podložno državo, ki jo mora ščititi Rusija, odgovarjamo na to, da Srbija ni Rušili podložna država. Rusija z mobilizacijo ni naložila le sebi težkega bremena, temveč vsej Evropi. Prepričani pa smo, da bodo prenašali nafti narodi tudi žrtev z istim pogumom, ki se Je te dni pokazal tako sijajno
Pojasnilo glede vpoklicanja črnoveiafli obvezaacev.
DUNAJ, 1. (Kor.) V pojasnilo raznih nejasnosti glede kategorij vpoklicanih čr-novojnih obvezancev, se poroča c. kr. kor uradu z merodajne strani, da so vpoklicane sledeče kategorije črnovojnikov:
Vsi z nam emb niča m i (Widmungskarte) ali s pozivnico vpoklicani ali od občinskega prestojnika za posebne vojaške službe določeni črnovojniki, ne glede na starostni razred in ne glede nato, ali so služili v armadi, vojni mornarici, pri domobranstvu, ali orožništvu, toda samo oni, ki spadajo v starostne razrede, kakor so navedeni v razglasu in so služili v armadi, v vojni mornarici, pri domobranstvu in orož-ništvu.
Omejitev pomorskega premeta v Primorju In Defmacfti.
DUNAJ, 1. (Kor.) Današnja »Wiener-Zeitung« priobčuje ministrsko naredbo v zadevi omejitve pomorskega prometa v Primorju in DaJmacifi.
Delo ob nedeljah in praznikih.
DUNAJ, 1. (Kor.) — Uradna »Wiener Zeitung« priobčuje cesarsko naredbo, s katero se pooblašča trgovinski minister, naj sporazumno z notranjim in naučnim ministrom tekom vojnih zapletljajev nedeljski in prazniški počitek v obrtnih obratih popolnoma ali pa deloma ustavijo.
Na podlagi tega pooblastila, je izšla mi-nisterijafna odredba, ki razveljavlja do preklica imenovani zakon. Ker so te odredbe le prehodnega značaja, so bile deželne politične oblasti istočasno pozvane, naj po-i zvedo, za katere kategorije obrti bi se lahko zopet uvedel popolni ali delni nedeljski počitek, ne da bi imeli kako škodo. Po rezultatu teh poizvedovanj se moraj* po 3 tednih naznaniti konkretni predlogi.
PaftrUotične demonstracije v Nemčiji.
BERLIN, 1. (Kor.) Pairijirtične demo straefe v Lustgartnu so se mukd|evale celo noč. Ob pol 7 zvečer so se pojavili: cesar Viljem, cesarica in princ Adaftbert na oknu viteflre dvorane in so bili viharno aklamiranl
Cesar Viljem je imel sledeči nagovor:
»Težki časi so napoAB za Nemčijo. Povsod nas sitije k upravičeni obrambi m nam vsiljujejo meč v roke. Upam, da bomo v slučaj«, če se mi v zadtafan traaotkn ne posrečijo moja prizadevanja pe ohranitvi evropskega miru, vihteli z božjo pomočjo meč tako, da ga bomo lahko s častio vtaknili v nožnico. Velikanske žrtve bi zahtevala vojna z Nemčijo, nasprotnikom pa bi pokazali, kaj se pravi, napasti Nemčijo. In s tem vas priporočam Bogu. Sedaj pojdite v cerkve, pokleknite pred Begom in ga prosite za pomoč za našo hrabro armado. Ko se je kmalu nato cesar odpeljal
včeraj znatno poostril Vsled mobilizacije Rusije in Avstrije je prisiljena tudi Nem-ČUa, da proklamira vojno stanje. Angleška banka Je povišala diskont od 4% na 8%.
V očigled kreni-noZjcije državne banke in solidiiosti nt. i denarnega trga, nemška banka za ,*rat še ne smatra za potrebno, da bi posnemala vzgled angleške banke in se omeji zgolj na zvišanje od 5% na 6%.
Prvi cesarjev hlevar.
DUNAJ, 1. (Kor.) »Wiener Zetamg« poroča: Cesar z Najvišjim ročnim pismom z dne 28. julija t. I. je imenoval ritmojstra dragonskega polka št. 6, grofa Rudolfa van der Straten-Pouthoza, za svojega prvega hlevarja.
Poroka princa Oskarja.
BERLIN, 1. (Kor.) Ob 7 zvečer se Je vršila v gradu Bellevue poroka princa Oskarja pruskega ^grofico Marijo Pas-sewitz. Slavnosti je prisostvovala cesarska rodbina in bližnji sorodniki neveste, ki postanejo sedaj grofje Ruppin.
Angleške borze zaprte.
LONDON, 1. (Kor.) Angleške borze v provinciji so bile istotako zaprte. Pričakovati je, da bodo vsled zahtev po zlatu, bančni akti suspendirani. Na ta način bo Anglija v položaju, da izda lahko bankovce.
Mandžursko vprašanje.
TOKIO, 1. (Kor.) Časopis „Nishi Nighi" piše: Japonska mora eventualne težave Rusije takoj izrabiti za ureditev mandžursko-mongotskega vprašanja. Včeraj se je vršila daljša seja ministrskega sveta.
pravico v Besni In Hercegovini; oni ome-! njeni pod 3), če ne nastopajo v njih prilog gori navedene premise glede bivališča, morajo biti avstrijski državljani, oziroma morajo imeti domovinsko pravico v Bosni-Hercegovini.
Prijavo (prošnjo) more seveda vložiti odpoklicani ali njegov prizadeti pripadnik, odnosno njega zakoniti zastopnik, ali pa deputacija one občine, v kateri ima odpozvan-čev pripadnik običajno bivališče, n sicer dogovorno z rdpozvančevim pripadnikom, odnosno njegovim zakonitim zastopnikom. Obenem mora biti naznačena izmed pripadnikov odpozvanca, odnosno njegovih zakonitih zastopnikov, ona oseba, kateri naj se izplačuje skupna podpora.
Prijave (prošnje), ki bodo vložene po preteku 2 mesecev po premestitvi v neaktivno razmerje, ali po preteku 6 mesecev po dnevu smrti ali po dnevu, ko je dotičnik zmanjkal, se bo odklanjalo brez vsake procedure.
Podpora (odnosno prehranjevalni prispevek) se bo izplačeval pooblaščencu vsakih 15 dni v anticipatnih obrokih, ki zapadajo dne 1. in 16. vsacega meseca.
Mestni magistrat.
Trst, dne 31. julija 1914.
Rje se Je ztfasiti za družlnun onih, ki so pozvati pod
Pariz, obvestivši Pavlino, da bo njegova odsotnost trajala najbrž tri dni.
Cim je utihnil ropot voza na tlaku, se je markiza z grozljivo jasnostjo spominjala dogodkov, ki so se odigrali nekaj mesecev popred. ko se je en dan in eno noč nahajala v istem gredu in polastila se je je neka bojazen.
Prepričala se je pa, da Je nje strah neumen. ker jo neizmerna povriina oceana ločuje od barona Lascarsa, njenega edinega sovražnika na svetu. ' Tako je, po zaslugi Matildine navzočnosti in nje veselega razpoloženja, bila kmalu zopet pomirjena.
Popoldne istega dne se Je sprehajala počasi po dolgem drevoredu, ki so ga tvorili bresti, lipe in kostanji, in ki se Je skoro nevidno dvigal do viška bližnjega griča.
Otroka in gospica d1 Herouville so igrali na neki trati v bfttini: lovili so metulje in so tekmovali v trganju šmarnic in litij, ki so se komaj izvile iz popkovega ovoja.
Pavline jih je opazovala z radostjo in preko nje nekoliko bledih ustnic je igral mehek, seaiav usmev.
lik ratu bilo čuti ftkvipanje korakov po pesku drevoreda. Mlada žena je obrnila glavo in Je uzrla Jerice, ki se Jej Je nagle bližala z važnim in taiinstvenim obrazom.
»Kaj ie, Jerica?«, je vpraiala geepa d* Hero vitle. »Čemu me itier tu?«
strežnica se Je naJprei aorta oMi tebe, v***, -s <t* beli v MM dragih ušes, ne-
Za sprejemanje prošenj za podporo družinam onih, ki so pozvani pod orožje, ki imajo pravico do denarne podpore v smishi zakona iz dne 26. decembra 1912 drž. zak. št. 237, bodo posebni magistrata! poverjeniki na razpolago v stodečm krajih:
V hi$i St. 13 v uUd Madonna del Mare; v otroškem vrtcu v ulici Cristoforo Co-lombo in ulica Concordia;
v občinski višji realki na Acquedottu; v občinski ljudski šoli v Rejami; v uradu okrajnega načelnika na Prošeku in
v šoli v Bazovici t * .
Prosilci se morejo predstaviti od včerajšnjega dne napre vsak dan od 8 zjutraj do poldne In od 3 p>>p. do 7 zvečer, a morajo »rinesti seboj vse dokumente, s katerimi morejo dokaaa i pravico do podpore glasom dolečb omenjenega zakena, ki jih tu spodaj navedemo: Pravice do podpore imajo:
1)	soproga in *kemtr nasledniki,
2)	stanriši, bratje in sestre ter zakoniti tast in tašča,
3)	izvenredno neaakonska mati in nezakonski otroci, bo je bita njih prehranite v, v kamre je poleg hramt, obicfee, stanovaata in enakih ocoMfe M^njakih potrebščin, v gomvb siufeMh vtmd tudi oskrbo za zdravljenje in gMt otrok tudi stroške za vzgoja, dokaaano odvisne le od dohodkov dele onefi, ki je poman pod orožje in Je njti prcbraMtev prajedtoisana vs*ed odpda tak oohedkev. Če je M ^^aklieaeec neposredne pred vpcMieem v redni aktivni službi, ali če je bii cftaft 6»w bolan aH pa brez posla, se bo vzet za podlage pri sklepanju glede pravice do podpore eni položaj, ki bi bil z oziram na strokovno spepelnfente, na pridi* Hoa mciaeet, na drušiaske okolnosti in dr. megcl nastati, če bi dotičnik ne bil pridržan, odnos o vpoklican.
Odpozvančevi pripadniki omenjeni pod 2) marajo poleg tega iroeti stalno bivališ e v mmh krono v in in dežel, ki so zasopaae v državnem zbora, ali imeti avstrijsko hh i grške drž«vi a sko pravico oziroma domovinsko
Domače vesti.
Poroka. Včeraj sta se poročila gosp. Ivan Mimussi in gospica Fani Zornikova, naša vrla rojakinja iz Cez-Soče. — Bilo srečno!
Težki časi so nastopih* za vse avstrijske narode, ko |ih kliče njihova najsvetejša državljanska dolžnost pod orožje v obrambo časti skupne domovine. Težki so ti časi za vsakega posameznika, a tem težji so za časopisje, ki naj vr$i v takih izrednih razmerah vestno in točno svojo dolžnost. Naš list se, vkljub temu, da je vseh skupaj nič manje nego 16 oseb odšlo iz uredništva in tiskarne pod orožje, trudi po svojih najboljših močeh, da bi v čim najpopolnejši meri vršil svojo nalogo: da bi čim točneie obveščal čitajoče občinstvo o dnevnih dogodkih, a vendar strogo varoval interese države. Resnica je, da je ta naloga sedaj, ob takih izrednih razmerah in vsled izrednih odredeb, sibio težavna; vendar pa moramo odkrito priznati, da nam oblš^ti, ki imajo nadzorstvo nad časopisjem, grede na roko, kolikor le mogro če. To velja prav tako za c. kr. redarstve no oblast, kakor tudi za c. kr. državno pravdnStvo. Obe te oblasti storite vse da se obvaruje časopisje nepotrebnih iz gub in škode, in skrbite s pravočasnimi obvestitvami, da je časopisje obveščene o vsem, kar je treba ukreniti, da morejo lis** *-!safeti redno, t
go onih njene gospodinje, a potem je odgovorila lahkim in povsem Čudnim glasom:
»Obisk gospej markizi«. »Obisk?« je ponovila Pavlina 2ačudeno. »Da, gospa, markiza«. »Od kedaj, Jerica, spada med vaše dolžnosti. da napovedujete obiskovalce«.
»Gospa markiza, Laurent je odšel iz hiše in lakaj Champagne Je gospoda privel h meni.«
«Veste, da ne sprejemam«. To sem povedala gospoda; rekla sem mu celo, da milostne goape ni doma, ali na nesrečo Je gospod pri svojem dohodu od daleč zapazil gospo v parku in ker Je nujno prosil časti, da se predstavi milostni gospej, sem inisMia, da prav storim. Če ga povedem v salon in obvestim geepo markizo. »h&ete storiti prav. Ponavljam, da ne refensam... PoJte in glejte, da boste v bodoče boife isaoinjevati moje želje, ako me nočete prisiRti, - da se odrečem vaše sbžbe«.
Ko ie Jerica poslušala ta ukor, je povesila oči k tlom; nagrbančila je čelo, stisni-a ustnice, a ni odgovorila nobene besede in se oi ganfla z mesta. »No. Jerica«, Je vprašala Pavlina, začu-zbog te nepremfČnosti, »kaj čakate ie?«
»PriMajen, da mi goape markiza de-brebeteo n w mirnim aaMa p^-" kaj r storim«.

»Ali vara nisem že dvakrat povedala? V odsotnosti gospoda d'Herouville ne sprejemam nikogar. Pošljite obiskovalca proč!«
Jerica je privzdignila glavo in je trdno zrla svoji gospodinji v obraz.
»Oospa markiza«, je odgovorila potem, naglašuječ vsako besedo, »mislim, da gospod ne bo hotel oditi.. Zdi se, da ima povedati gospej markizi v največi naglici največje važnosti. »Meni važne stvari?« »Dal mi je vsaj razumeti, pri čemer je pripomnil, da edmo le v interesu milostne gospe vstrsda pri svoji želji«.
»Ali Je prišel ta gospod v Parizu navadno v hotei?« »Njegovo ime?« «Vidim ga sedaj prvikrat«. Menda ste mislih' na to, da ste ga vprašali za njegovo ime?«
»i/dgcvoril Je, da nima te časti, da bi ga gospa markiza poznala?«
»In vi ste res mislili, da sprejmem neznanega človeka?«, je vprašala Pavlina. »Ali ste ob pamet. Jerica?«
Ne da bi se dala preplašiti je nadaljevala Jerica:
Ali dostavil je, da se sklicuje na nekega najintimnejšega svojega prijatelja, ki ga gospe markiza dobro pozna — gospoda vikomta de Cavaroc«.
mislil; Jeric" da napravi s to bc-

ni T»r>ti|3
Poniževale! avstrijskega imena. Zopet in zopet nam prihajajo poročila, kako iz-vestni brezvestni izkoriščevalci neizment resnosti momenta v svoje nizk tne in hinavske namene: da, izrabljajoč priliko, ki mora biti vsakemu lojalnemu Avstrijcu sveta, tfajajo duška svojemu sovr. žKu proti našemu narodu, da ga sumničijo, obrekujejo in ščuvajo proti njemu v teh momentih um-ljivega razburjenja. Ali, kar kaže to nizkot-nost in to hinavstvo v tem grši luči, je, da je spajajo z imenom naše države, da s klici „živela Avstrija" združujejo psovke n za-sramovanja na račun narodov, ki tvorijo večino te države. To ogorča zavedne naše ljudi do skrajnega. Sklenili smo bili — ker nam je trenotek presvet in prevzvišen, da ga hoteli profanirati z malenkostnimi prepiri — da bomo molčali o teh odurnih prizorih po tržaških ulicah. Ali, ker naši ljudje naravnost navaljujejo na nas z grenkimi pritožbami, moramo se obrniti do pristojnih oblasti z nujno prošnjo, naj natože v to poklicanim organom, da obračajo svojo pozornost tem dogodkom. Oblasti naj u važu jejo, da ravno od njih, ki tako kriče, ni šel in ne pojde nobeden na bojno pol e, žalijo pa v njihovem narodnem čutu tisoče in tisoče njih, ki se odpravljajo na bojno polje, kjer bodo tvegali zdravje in živi enje, da izvrše svojo najvišjo dolžnost do države in dinastije. Vzemimo n. pr. tisti slučaj, ko je slovenski oče privel osem svojih srno v, rta se stavijo v službo države; ka<o b mu moralo biti pri srcu, če bi ga v isti h p ža I li, kakor žalijo te dni naše po tržaških ulicah z vsklikanjem : „Abbasso i š a\i" ? ! Ce bi vsklikali Ie proti Srbiji, bi bilo razumljivo ; ali nezaslišano je, če vtikajo ob en«-m tudi proti lasvnim slovanskim narodom monarhije, proti večini prebivalstva, v hipu, ko dajajo dom vini na razpolago kri in imetje! ^e se s klicem „živela Avstrija" ! spaja žaljenje takih lojalnih zvest.h državljanov, ki gndo v boj za Avstrijo, je to v prvo nesmisel, a v drugo profaniranje avstrijskega imena. Prosimo ob asti, da nastopijo proti taki grdi zlorabi prilike. Z resničnim da z zadoščenjem smo doznali, da kompetentne osebe od vojaške strani poučujejo s primernimi besedami, da tu ni nikakih razlik narodnosti, da so tu vsi enaki in da so le vojaki Njegovega Veličanstva.
Nesramna in neumna gonja. Od Sv. Ivana nam poročajo, da tam nekateri nevedni ljudje — naščuvani po zlobnežih — napadajo na glavnih ulicah posamične naše o-sebe narodnega mišljenja, češ, da so oni krivi, da je prišlo do vojne. Da ni trenotek tako resen, in usoden, bi se seveda Ie smejali taki neumnosti. Ali v takih slučajih za-dobivajo taka ščuvanja povsem dru& značaj in bi mogla taka obdoLženja izzvati reakcijo od strani prizadetih. Mi sicer poživljamo naše ljudi, naj se ne dajajo zavajati od nobenih in tudi ne najkrivičnejših provokacij, naj ohranjajo mirno kri in naj tudi odpuščajo njim, ki ne vedo, kaj govore, vendar pa opozarjamo pristojno oblast tudi na te pojave, posebno pa na — brezvestne hujskače.
Denuncijanti v svojem elementu. „Naša Sloga" piše: V času največje zmešnjave in zjeF*nih odredb, ki jih je morala naša država ukreniti za svojo čast in v z ščho interesov svojrh podanikov, se opaia žalostna pojava posebno od italijanske strani teh pokrajinah, kako italijanski či-soptfu Primorja hujs*ajo svoje mase z lažnjiviml
Gospa d' Herouville je omahovala, kakor kdo. ki je zadet ravno v srce, in njeni lici jc spreletela mramoniata bledost.
>>Moj bog! Moj bog!« je vskliknila stre-zajka v lažnjivi skrbi in s hinavsko vnemo, »gospa markiza je obledela, ne more sc vzaržati po koncu, pade v neazvest. Prosim milostno gospo, naj se opre na-nic in raj sope va-se to-le dišavo.«
Hkratu je potegnila Jerica stekleničico iz žepa in jo približala nosu gospodinje.
Instiktivno je Pavlina pogodila, da se nahaja v bližini nevarnega hinavskega stvora.
Prizadevala si je s silo. da se odtegne temu gadu v človeški podobi, in ta napor jej je veliko bolj povrnil zavest, nego bi mogle to najmočneje dišave.
Čutila je, da je potrebno, da nadvla-duje svojo zmedenost nasproti služkinji, ki bi jo gotovo tolmačila z zlohotno prizadevnostjo. Vspela se je z nečloveško silo volje in je rekla skoro trdnim glasom:
»Ni nič----je že minulo ... Veste, da
sem podvržena tem napadom in da trajajo le za trenotek«.
»Ce bi mi hotela milostna gospa dovoliti. da jo sprovedeni do one Ie klopi!«
»Ni potrebno___ čutim se dovolj moč
no in ne potrebujem pomoči«.
»Milostna gospa naj bo uverjena, da ob-urn?*'1"^	vrrnk . .,
V Trstu. 2. avgusta 19M.
»EDINOST« itav. 1«3.
Stran 10.
In podilm! denuncijacijom! pr ti nam Hrvatom in Slovencem. Te ra mere, ki navdušujejo \es n -š naiod v ud. nusti in zvestobi .napram skupni domovini in našemu cesarju ter z oduševljenjem odzivljajo poz vu našega vzvišenega vladarja na obrambo domovine in prestola, zlor bljajo ti italij nski biczdušnlki tudi to priliko proti našemu narodu z i/iv^njem proti našemu narodu in s podlimi lažmi, mesto da bi z zložno ljubeznijo, dušo in srcem stali ob naši strani, da hrabro I* odlučno stopimo pod sveti prapor na obrambo naše domovine, avstro-3gr«ke monarhije in naše prt jasne habsburške hiše. Žalostno je to, da niti v teh svetih časih časti in obrambe doma in naše svetle krone, ne morejo neki brezvestni novinarji br/dati svojih sovražnih čut^tev ter se poslužujejo najpoulejšega orožja, ki je v pravo sramoto za kulturne ljudi. V teh resnih časih, konstatiramo z radostjo, da se naš narod ni malo ne ozira na te žalostne pojave ital janskih Časopisov, ter svest si svojih podaniškib dolžnosti, s skršeno udanostjo in zvestobo do cesarja in domovine, hiti oduševljeno p« d cesarsko zastavo na obrambo cesarja in doma.
Strokovnna iola-konvikt za bolniške
strežnice. — Ravnateljstvo mestne bolnišnice nam javlja: Na jesen se odpre, v zvezi z mestno bolnišnico, šola-konvikt za strežnice — laike. Skrbela bo za izvežbo in teoretično praktični pouk mladenk, ki dobe, ko vspešno absolvirajo dveleten tečaj in polože predpisane izpite, strokovno diplomo sestre-strežnice, in bodo deležne privilegijev, ki jih vsebuje mi-nisterijalna naredba z dne 25. junija 1914.
Z ustanovitvijo te šole se povzdigne vrednost poklica strežniške službe, ki je bil doslej po krivici zanemarjen in preziran ter se odpira našim Ženskam nova pot za pridobitev neodvisne socialne pozicije, delu dobrotljivosti, ljubeznjivosti in usmiljenja. za katera so jih določila njihova fizična in moralna svojstva.
V	šolo bodo pripuščene mladenke, ne izpod 18 let, zdrave konstitucije, neoporečnega vedenja, svobodnih rodbinskih obvez, ki so pravilno dovršile meščanske šole, ali pa morejo drugače dokazati odgovarjajočo ali v'šo naobrazbo.
V	času tečaja bodo bivale, izvzemši počitnice, v konviktu, zgrajenem v ta namen, in bodo imele tam prehrano in stanovanje. Ti poslednji, kakor tudi pouk, ki ga bodo dajali ravnatelj in primarij bolnišnice, bodo brezplačni za gojenke, ki se obvežejo služiti proti plačilu kot strežnice, vpisav-li se v zbor sester-laik bolnišnice, za tri ( leta po dobljeni diplomi; gojenke, ki ne sprejmejo te obveze, bodo plačevale mesečno takso K 100. Iz didaktičnih razlo-tov. ki nasvetujejo širok, nazoren in praktičen pouk, je število gojenk, ki bodo pripuščene, omejeno. Rok za vpisovanje bo priobčen v primernem času za predloži-;ev formalnih prošenj za sprejem. Za se-iaj se morejo aspirantinje obračati za informacije in pojasnila do nadzornice, gosp. Pia Mazorana, pri ravnateljstvu bolnišnice.
Šentjakobska podružnica CMD javlja, da se za danes v nedeljo določeni šentjakobski semenj ne bode vrŠH, in to vsled »edanjega vojnega stanja. Isti je prenešen na ir-določen čas.
Pekovska posredovalnica dela. Včeraj se je vrinila v našo notico o posredovalnici jela za pekovsko obrt pomota pri urniku. Pravilno naj bi se glasilo: urad posredovalnice je odprt od 10 do 12 dopeldne in od 5 do 10 zvečer (in ne do 12 zvečer).
Ona Slovenka, ki se nahaja s svojimi jtročiči v veliki bedi, se imenuje Marija Mostnik in stanuje v ulici Ponzanino 5, L nadstropje. Opozarjamo, da je revica v luđem položaju, ker ne more plačati stanarine in je v nevarnosti, da se bo morala izseliti.
Samomor. 401etni ri^ar Fran Kermet, ki e bfl že več mesecev brez p«>sl* in ki sta-juje na Vrdeli št. 386, si je včeraj pred->o!dne izstrelil krogi jo iz revelverja v desno »ence. Zdravnik s zdravniške postaje mu je lud 1 najr.u nejšo pomoč in ga dal potem Ddpeliati v mestno bolnišnico, kjer je nesrečnež pol ure pozneje umrl. — Vzrok temu lamomora je — b da!
Pohoten starec. 67Ietni težak Anton Če-enn, doma iz Kanala, stanuj <ći v Barkov-
I ljah, je predsnočnjtm naprosil (Metno Elizabeto V., ni<j mu gre po tcbak. Ko je deklica pnšla nazaj in mu prinesla tobak, je pa ta gnjusni starec počel 2 njo take stvari, ki jih mi r.e moremo opisati. V tem je pa pr šla dekličina mati In je pohotnega starca zalotila na njegovem nečloveškem početju ter ga dala takoj aretirati.
Nezgoda na delu. 231etni podajač Josip
Hrovatin, stanujoči v Lonierju št. 140, je včeraj zjutraj na de'u padel in si zlomil pl-ščal leve noge. Prvo pomoč Je dobil od zdravnika s zdravniške postaje, a potem je bil prenešen v bolnišnico.
Avtomobil jo je prevrnil. 22letna služkinja Marija Neža, stanu|<>ča na Acquedottu št. 74, je šla včeraj predpoldne po ulici, ko jo je nenadoma reki avtom« bil prevrnil. Pri padcu je dobila več poškodb, med katerimi nekatere precej težke naravi. - Zdravnik s zoravniške postaje, ki je bil pozvan k njej, je nudil najnujnejšo pomoč, a potem jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico.
Pazite na otroke! 3letnega Viljema
Vrabca, stanujočega z roditelji v ul ci Sv. Cilina, so včeraj pustili brez pažnje. Otrok je pa zlezel na okno, ki je bilo odprto in je — stanovanje se nahaa v I. nadstropju — padel z okna na cesto in si stri lobanjo. Prenesli so ga v bolnišnico, a teške, da b! okreval.
Nepreviden ali nespreten motoclklist
Ko je Šel včeraj op.»ldne 23let i Mihael Nippe, stanujoči na Istrski cesti št. 311, po Corsu, ga je neki motociklist prevrnil. Nep-prja so prenesli v lekarno Cignola, kjer so konstatirali, da ima precej težko rano na gl*vi. Zdravnik z zdravniške postaje, mu je nudil najnujnejšo pomoč in ga dal potem prenesti v b Inišntco.
»Cemu, mamsell?«. jo je prekinila mar-
tiza.
„Nu... temu nepričakovanemu napa-lu*.
»Pomirite se, na tem niste vi prav nič
irivi.
»Q.">spa markiza me razveseljuje s tem :agotovilom. Hiteti hočem v vso naglico :opet v grad; porečem temu nadležnemu obiskovalcu, temu prijatelju gospoda vi tomta de Cavaroc. da je milostna gospa ako bolchna, da se prav odločno brani »prejeti ga, in pri moji veri, ali bo hotel ili ne bo hotel, moral se bo pobrati!«
2e ?e je Jerica zasukala na svojih peteh, j a bi odhitela.
Pavlina jo je zadržala in jej rekla v strogem tonu:
»Brzdajte svojo vrnemo, Jerica, spreie'* jočem neznanca. Obvestite ga. da bom v 3ar minutah "npravljena, da ga zaslišim«.
• Ker je gospa markiza prišla do družeča nazora, pohitim, da ustreženi ukazom«. je odgovorila strežajka v prespošt-jivem tonu. da bi se mogla opaziti v njem primes impertinence.
Potem je ubrala naglih korakov proti ?radu. mrmrajoč med zobmi besede:
»Gotova sem bila, da pride tako; stavila bi bila. Vikomt de Cavaroc ima menda na zospo markizo poseben vpliv; lahko si Tiislimo. zakaj. To pa je stvar gospoda iiarkija.«
(Dalje.)
Književnost In umetnost.
Slovenski metuljar. Kmalu po Šolskih počitnicah izide nova knjiga pod naslovom „Slovenski metuljar." Navodilo, kako je loviti, rediti, razpenjati metulje in kako urejevati zbirko. Z morfobiološkim opisom metulja v vseh preobrazbah. S 15 slikami. Avtor tej knjigi je znani lepidopterolcg J u I i j B u-čar, c. kr. deželno-sodni svetnik v Rudol-fovem. Slike je risal njegov sin Danilo po naravi. Knjiga bo obsegala sedem poglavij in sicer: i. poglavje: Lov na metulje. I. Lov na dnevnike. 2. Lov na ponočnjake a) Lov na luč. b) Lov na vado. c) Lov po dnevi. II. poglavje: Metuljereja. 1. Jajce. 2. gosenica. 3. buba. III poglavje: Mehčanje metuljev. IV. poglavje: Razpenjanje metuljev. V. poglavje : Izboljšanje pokvarjenih metuljev. VI. poglavje: Urejevanje zbirke. VII. poglavje: Promet z metulju Zelo obsežni uvod podaja natančen opis metulja v morfotoiološkem o žiru, kakršnega Slovenci do danes še nimamo. Knjiga je namenjena v prvi vrsti učeči se mladini potem pa vsakemu prijet ehu prirode. Dandanes nadvladuje prirodeznanstvo vsako drugo vedo in se lahko trdi, da je knjiga prava potreba časa. Knjigo je v rokopisu odobril slavni c. kr, deželni šolski svet in jo bo tudi priporočal vsem vodstvom kranjskih srednjih m ljudskih šol za uporabo odnosno nabavo od strani učencev. Strokov-njaško mnenje je za knjigo jako laskavo. Ze danes opozarjamo vse ljubitelje prirode na to knjigo in jo priporočamo prav toplo Knjiga bo obsegala približno šest tiskovnih pol v mali osmerki in bo stala okrog dveh kron. — Natančnejši podatki osobito glede cen priobčijo se v kratkem.
Razne vestL
Dva brata in zlato. Nedaleč od Jeruzalema sta živela v davnih časih dva rodna brata. Starejši je bil Afanazij in mlajši Ivan. Stanovala sta na gori in se živela od darov dobrih ljudi. Vse dni pa sta bila brata pri trdem delu. Nista pa delala za sebe, ampak za reveže. Kjer so bili ljudje izmučeni od dela, kjer so bili bolniki v hiši, sirote in vdove — tja sta hodila brata na delo in sta zopet odhajala, ne da bi vprašala za plačilo. Tako sta prebila brata vednoa cel teden, ločena drug od drugega in se shajala šele ob sobotah zvečer v svojem bivališču. Le ob nedeljah sta ostajala doma, molila in se pogovarjala. In angelj Gospodov je prihajal k njima in ju blagoslavljal. Ob pondeljkih pa sta zopet krenila vsak na svojo stran, l ako sta živela brata mnogo let in vsak teden je prihajal angelj k njima in ju blagoslavljal.
Nekega pondeljka, ko sta šla brata zopet delat in že krenila vsak na svojo stran, se je starejši brat Afanazij težke ločil od ljubega brata. Ustavil se je in se še ozrl za njim. Ivan pa je šel svojo pot s povešeno glavo, ne da bi se ozrl. Kar naenkrat pa se je ustavil tudi Ivan in kakor da bi nekaj ugledal, začel motriti pa-zno izpod rok na neko mesto. Nato se je približal mestu, ki ga je prej opazoval, potem pa skočil hipoma stran in, ne da bi se kam ozrl jo je ubral čez drn in strn, kakor da bi se podila divja zver za njim. Afanazij se je temu čudil in se vrnil nazaj k onemu mestu, da bi videl, česa se je tako ustrašil njegov brat. Ko prihaja bližje, vidi — nekaj se blesti na solncu. Stopi še bližje — na travi leži kup zlata, kakor bi ga stresel kdo iz mere... Se bolj se je začudil Afanazij, tako zlatu, kakor bratovemu begu.
»Zakaj neki se je tako ustrašil in zakaj je od bežal?« — je pomislil Afanazij. — V zlatu ni greha, greh je v človeku. Z zlatom moremo res delati zlo, a tudi dobrega mnogo. Koliko vdov in sirot moremo nasititi, koliko nagih obleči, koliko ubogih in bolnih zdraviti s tem zlatom! Zdaj služimo ljudem, naša služba je majhna, kar so naše moči slabe, s tem zlatom pa moremo mnogo bolje služiti ljudem.
I ako in enako je ugibal Afanazij. Tudi svojemu bratu je hotel razodeti svoje mi-
sli. Toda Ivan Je M U predaleč, da bi ga mogel poklicati. Afanazij ga je videl Ie še kot drobno piko, ki se je premikala na drugi gori.
Afanazij si Je snel ogrinjalo, nagrebel vanj zlata, kofikor ga le mogel nesti, ga djal na rame in ponašal v mesto. Prišed-ši do krčma, je spravil zlato pri gospodarju in šel ie po ostalo. Ko je znesel vse zlato, je kuptf od prekapcav v mestu zemlje, kamenja ia lesa, najel delavcev in začel zidati tri bile: prva hiša — pribežališče vdov in sirot dniga hiša — bolnica za romarje in uboga, tretja hiša — za tujce in berače. Nato je dobil tri pobožne starce in poveril enemu pribežališče, drugemu bolnico in tretjemu hišo za sprejemacije tujcev. Ostalo mu je še tri tisoč zlatnikov. Vsakemu starcu je dal po tisoč zlatnikov, da bi dajali potrebnim denarja tudi na roko. Vse tri hiše so se začele polniti in ljudje so hvalili na moč Afanacija za vse, kar je naredil. Afanazij je bil tega tako vesel, da se mu še ni ljubilo iz mesta. Ker pa je zelo ljubil svojega brata, se je le poslovil od mesta in ljudi. Ni si pr idr žal niti enega zlatnika, ampak odšel je v isti stari obleki, v kateri je prišel in se napotil nazaj do svojega bivališča.
Ko je prihajal bliže svojemu bivališču na gori, je premišljal: »Ni prav razsodil moj brat, ko je bežal pred zlatom. Nisem -li jaz bolje ukrenil?«
Komaj je to pomislil, je zagledal pred seboj na poti angelja ki ju je z bratom tolikokrat blagoslavljal. Takrat ga je angelj gledal grozno. Afanazij je kar odrevcnel in s težavo izpregovoril: »Zakaj gospod?« Angelj pa mu odvrne, rekoč: »Pojdi odtod. Nisi vreden, da bi živel s svojim bratom skupaj. En sam korak tvoiega brata je več vreden kakor vsa dela, ki si jih storil ti s svojim zlatom.«
Afanazij je začel naštevati, koliko reve-žev in tujcev je nasitil, koliko sirot pre-skrbel. Angelj pa mu je rekel: »Isti hudič, ki ti je nastavil zlato, naučil te je tudi teh besed.«
Tedaj se je zbudila v Afanaziju vest in razumel je, da ni storil vsega tega radi Boga. Zaplakal je in se začel kesati.
Tedaj se je umaknil angelj s ceste in ga pustil po poti, na kateri ga je že čakal Ivan. Odsihdob se Afanazij ni več udajal izkušnja vam hudiča, ki je razsipal zlato, ker je spoznal, da je mogoče sfafiti Bogu in ljudem le s trudom in samozatajevanjem ne pa z zlatom.
In zopet sta živela brata kakor prej.

Veliko skladišče klobukov
delnifeov, bele in pisane srajce, izlidrit platna iepnlh robcev, moških nooovtc Uda
K. Cvenkel Trst corso 28
Cene zmerne. -
Narodne trgovina.
Vesti iz Golite.
Podružnica „Slov. plaa. društva" v Cerknem na/nanja, da se koča na Poreznem to sezono za naprej ne bo več oskrbovala. P. n. izletnike prosimo, da nam blagovolijo poravnati svoje račune po potožaicah, ki se nahajajo v računski knjigi v koči.
Vesti iz Istre.
Deželni zbor Istrski je naložil ob- — naj točno in neoporečno icvajajo naredbe oblasti, da jih tako podpirajo v dvakrai otežkočenem delu. Dalje se pojasnjuje občinam, kako velike važnosti je. da ustvarijo posebne komisije, ki bodo imele to nalogo. da izposlujejo pri namestništvu podpore za svojce vpoklicanih rezervistov in jih razdeljujejo pravično. Slednjič so dobile občine nalog, naj se obrnejo do ministrstva s prošno, da se uvozne carine za najpotrebnejša in najvarnejša živila odpravijo. ker bi prihajalo ravno najrevnejšemu delu prebivalstva v prilog.
Iz Pule. Cim je bila proglašena delna mobilizacija, se je ljudstvo dvignilo proti nekaterim trgovcem, ki so neopravičeno povišali cene živilom. Te demonstracije so porabili pouličnjaki in pohajati, da so navalili tudi na »Narodni dom«, Idec vendar ni nobene trgovine z živili. 2afteli so sipati kamnje v okna ter so pobili vsa velika debela stekla na vratih restavraete. točim so v kavarni razbili samo ene steklo. Slednjič se je redarjem posrečilo, da so potisnili demonstrante in jih razpršili. Špoda na »Narodnem domu« znaša nad 5JO K. Potem se je vrgla sodrga na tiskarno l.aginja in drug, kjer so povzročiti škode nad 5*M K. Tiskarna je izgledala kakor popolnoma, oplenjena. na tleh so letali kosi stekla in kamenje. Tu je bilo re-iarstvo popolnoma obnemoglo. Ali razjarjeni sodrgi tudi to še ni bilo dovolj. Vdrli so v trgovino s pohištvom Filipa Barbali-:a. kjer so razbijali okna in veliko zrcalo. zatem v pisarno dr. Laginje. a tudi v njegovo privatno stanovanje so metali kamenje. Slednjič so razbili okna tudi na
Postraiba totauu
Karoma jj^jjjfij^
Berlitz SchooL Odlikovani zavod za podučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučujejo vse-učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusili pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles Viellemar, Trst, Corso št. 25, L
Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer.
ranttem
izboren sirup, nastavljen po K 1-60 liter. Pristna namizna vina za družino; viški opolo, bel in črn, is;rako, furtonsk in teran. Izborno in znjamcVno pe-vino Siadki refn^k, A »ti ir šrtmpan ec. jo g ta zaloga buteljk in dezertnih vin, likerjev, grenčice in žganja ponnja in sprejema naroči ia. tvrdka
t Jrteo, Trt. u' 3rq ie-
ddtu 9. Tetefaa 235 d.8.
Cei iki na zahtevo zastonj.
Fratelll fšauber
rrat, ul. CaNhKfl 14 (ex Torrente)
Zalaga ustrojenih kol
"kka izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
Kje fclite veliko izbera za pomladansko sezl
V dobroznanl pro<
L Laurettčlč, ti
ii! V ti ova 40 (vogal ul. 8. GlSTI
Veliki dohodi volnenega blaga za Voile in zef r za §rajce od 48 stoj. Perkal panama. Predpasniki it g$ otroke, pletenine, spodnje hlače, en zapustniki, ovratnice, trlii i. t. d.
Kar ne ugaja se zamenja. Sprejmejo naročila za možke srajce.
Dr KORSAI
Specijalist za sifilistlčne In koftie bol
Ima svoj ambulatorlj
v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1.
a« j ».i..« 'P»la?.zo Diaas) n um, i \ Za cArkr^o Sr. Antona norega.
Sprejema od 18. do 1: In od S 4o 7 pop. žeaske od 9 do 6 popoldne.

GIULIO
Letovl&arJS.
Najboljše morske kopeljl. - Sveži gorski zrak in senčnati prostori se dobe v Ses|Janu. — Lepa opremljene sobe po zmerni ceni pri gosp. I. Sik, Sesljali.
Obiralo znamka
Trst, ulica Glosui Carduccl štev.
Telefon štev. 82$. KirurgiČno orodje, ortopediČitl ai modefti, umetno roke in nogtk bi kilni pasi, elastični pasi in iiogavl elektroterapevtične priprave, ajJaraH inhalacije.
Skladišče potrebščin za klrur. %4p"|Mf> Potrebščine Iz gumija tn neprodtrn. »l«Ja
Dr. PEĆNIK
Dr. PET
TRST, m s.
Zdravnik za notri 3 - 9 in 2 — 3 In
vodne (spolne) b^l
z moškim in ženskim perilom
visoki krčuiarj
TVeizurjeni, ki imajo dobro pož Ponudbe pod. Torama sukoa" 4 Vogle- Praga II,
Trs*
um in ženskim perilom iš£e zaatopi proviziji tati bi obtakov^j. trg6v£$, j , uradnik« itd Isut^elim grb
sanke, fine blago, isredna trpeinesll kl MahiRNei a vsaka
• STftEDN« BANKA ĆESKC CH «POR^ČLEN
koflimi
Čevharn»ca
I Pf!
F-S T C r . i 27
P d
5
J®sip P«tronio9
Trg Barrierra vecchla 8
Podplati se dobivajo po znižanih centk ie zmerne. — Postrežba H
Zobozdravnik	v
dr. Hinko Dolenc
se je preselil iz ulice Sv.
v ulico Ualdlrfvo &
Ordinira in sprejema od 8—1, Dvlgalnik na razpolago.
JOSIP STRUCI
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterifia
Nov prihod volnenega blaga za m< in ž?**ke, zefir, batist in perljiva s] za jo£<ce. — Svilentna in okraski za
I novosti, velik izbor Izgotevljenaaa rila in na metre, spodnje srajce rijsfl M Vezenine in drobnarije, preproge, vese, trliž po izjemno nizkih ce
podružnica v tmtu
inre
Vloge na krnilJfca Ml VII 01 p In m teko* ratnn«)	M \0m i*
Stalne vloga ki vloga po lekoteai računu
■ IMtUE -
ast-ta.1*«

19
Xk
>N CI k
ti
£
m
c
2 o
m
NOVOSTI
NOVOSTI
rsakovrstnega pomladanskega blaga sa ženska In moška oblake
po nainilHh cenah
o največji slovenski manuff. trgovini
TUST, ulica ^uova štv, 37
TEI.EFCA3 15-12.
NOVOSTI.
3 m
R t
M %

rr-	o •

Stru IV.
»EDINOST*	IH.
V Trstu, dne 2. avgusta 1914.
privatnem tsanovanju tiskarja Krmpotića. Korajžm so bili, ker so vedeli, da je v tej splošni konfuziji redarstvo razdeljeno in ofcnemoglo. No, nekaj teh vandalov je Identificiranih in bodo morali odgovarjati pred sodnijo. In sedaj moramo konstatirati, da glavni delež na teh vandallzmlh so Imeli dliaki italijanske gimnazi|e, kakor konstatu|e nekonfiskovana »Naša Sloga«. Ta mladina italijanske gimnazije je porabljala to priliko, da je kričala »Viva 1' Ita-lia«, pevala Dantejeve in italijanske himne. Potem je nastal popoln mir, ker tudi vojaštvo pomaga na vrSenju redarstvene službe. Naj nam še pride kdo z očitanjem. da smo mi nespravljivi in da na denuncijantski način postopamo proti Italijanom! Te dogodke si hočemo zapomniti in bomo govorili o njih, ko pride čas za to.
F. L. TUMA.
Koalicijska pravico in n]e politični momenti
V	nasprotju s taktiko in v nasprotju z mirnim sindikalizmom, kakor ga pred* stavljajo Trade Unions in starejši francoski sindikati v 70-tih letih, ki so delavstvo samo zbirali v močne zveze brez vsakega namena razredne borbe, pomen-Ja novi francoski sindikalizem najpopol-neje uresničenje delavskega socializma. One ne poznajo nobenega kompromisa z obstoječo socialno družbo, nobenega sporazuma. nobenega socialističnega ministra in nobenega parlamentarizma, nobene politične skupnosti kot državljan in nobene verske skupine kot vernik; oni se hočejo odtrgati šiloma od sedaj vladajoče demokracije na Francoskem, oni ne poznalo nobenega drugega orožja in nobene druge poti, ki jih dovede do Marxovega socialističnega ideala kakor eno orožje: boi, Štrajk igra pri tem glavno vlogo. — Štrajk! vežejo delavstvo vedno ožje tudi med seboj, posvečajo bojno radost in pre-trgavajo vedno iznova vsak most, ki bi vodil do mirnega sporazuam z ostalimi stanovi.
V	času med 1904 in 1906 so dobivale njih prvotno nejasne, tipajoče in instiktiv-no izražene ideje vedno preciznejši izraz dokler ni mogel opravičeno zaklicati nekdanji anarhist Latapie, sedaj sindikalist in tajnik močne kovinarske zveze na kongresu Amiens oktobra 1906: »Preveč se je govorilo tako, kot da so zbrani tukaj Ie socialisti in anarhisti. Pozabilo se je, da tvorijo tukaj veČino sindikalisti. Sindikalizem Je nova socijalna teorija . . . Sindikalizem ne pomenja vsak dan se ponavljajočih re-formističnih akcij, ampak ravno to dejstvo nam dokazuje potrebo popolnega socialnega preobrata... Mi smo prisiljeni, vdele-ževati se političnega življenja, toda le politike v najširšem zmislu____Ta naš nauk
ie od socializma in anarhizma popolnoma neodvisen«
Francoski sindikalizem je postal tekom časa politično gibanje. Toda ta politika mora biti popolnoma nove šole. Nič več indirektna akcija po delavcih-volilcih, ampak treba je »action directe« po delavcih producentih.
Izgled, kako si mislijo tako svojo direktno akcijo, nam daje njih bol za osemurni delavni čas. Na kongresu v Bourges 1904 so sprejeli sledečo resolucijo: »Vpošte-vaje, da delavec pri izboljšanju svojega položaja ne more računati na nobeno drugo pomoč, razun na lastno; vopštevaje, da pripomore osemurni delavni Čas končni osvoboditvi delavstva. ; aroča kongres Splošni delavski zvezi, da započne z intenzivno agitacijo, ki naj omogoči delavcem, da prenehajo z dne 1. majnikom 1906 samo od sebe delati več nego osem ur na dan.«
Strašen vrišč so zagnali francoski podjetniki in pariška velika buržoazija v resnici ni živela več v takem strahu, odkar je minula vstaja komunistov 1871, čim bliže je prihajal ta nesrečni napovedani dan. Mnogo kapitalistov je zapustilo na spomlad 1906 Pariz, banke so morale izplačevati ogromno svojih vlog in meščansko časopisje je slikalo toliko groze, da se je prestrašila naposled celo vlada, v katerem vodstvu sta sedela dva socialista, tako, da je koncentrirala v glavnem mestu mnogo vojaštva, ki je kampiralo na ulici pod milim nebom in čakalo, kdaj mora udariti.
Ali ulice so ostale prazne in vojaki so se dolgočasili. Sindikalisti so pokazali, da se njih direktna akcija tudi zunanje razlikuje od indirektne: niso napravili nobene cestne demonstracije, nobenih obhodov, ampak, ko je odbila osma delavna lira, so zapustili mirno svoje delo, kakor da se je zgodilo nekaj ob sebi umljivega in odšli so ravno tako mirno domov kakor druge dni. To je bil njih ogromni vspeh; tak, da so bile frapirane celo socialistične stranke.
Plod direktne akcije Je nadalje njih pro-tivojaško gibanje, ki je vzbudilo v zadnjem času vsled mnogih procesov toliko pozornosti po vsem svetu. Tistim svojim članom, ki so poklicani pod zastavo, pošiljajo redno čtivo in denarno podporo, da
jih s tem na delavski stan vedno spominjajo, tudi če nosijo rdeče hlače vojakov in višnjevo suknjo s svetlimi gumbi. Tajnik tistega okraja, kjer le vojak v garnizUn dobiva nalog, gostoljubno svojo hišo odpreti mlademu sindikalistu.
Vsi ogromni štrajki zadnjega časa so bili delo sindikalistov. Zvesti svojemu geslu, da nimajo in nočejo imeti s teorijo ničesar opraviti — resolucije in njene izjave, s katerimi se prilagajo stranke potrebi časa in politični konstelaciji, menujejo oni istotako teoretičen problem«, ki bi ne smel imeti z realnim življenjem ničesar opraviti — so tudi v dobi stavk zelo praktični: s posebnimi vlaki odpošiljajo takoj otroke stavkujočih k svojim tovarišem po drugih mestih. Dejstvo, da se morajo tudi naj-nežneji otroci odtrgati od svojih starišev, ter stojč le-ti s svojimi gospodarji v gospodarskem konfliktu, je vplivalo često na javno mnenje tako zelo, da so bili podjetniki kmalu prisiljeni odjenjati. Denarne podpore, ki jim je tudi indirektna akcija, ne dajajo nikomur, zato ustanovljajo velike kuhinje najrajši pod milim nebom, kjer dele stavkujočim hrano. Naravno, da mora tako življenje močno povišati bojevitost sindikalistov. Na to so francoski sindikalisti posebno ponosni. Griffuelhes je dejal: »Francoske blagajne sicer niso polne, zato pa imajo naši člani več entuzijazma, več energije, poznajo več poguma in večje veselje do boja«.
Izgledu Francozov so začeli slediti Italijani. V Italiji so imeli do zadnjega Časa na vse socijalistično gibanje velik vpliv takozvani inteligenti. Cim je postal sindikalizem nositelj nove socialistične ideje, ki odklanja načeloma vse druge elemente, ki niso delavskega stanu, je pričel prodirati preko Francije med delavstvo drugega sveta.
Zadnli veliki ponesrečeni Štrajk med poljedelskim delavstvom Gorenje Italije Je bil za novi italijanski sindikalizem uprav tipičen: dasi so bili pripravljeni gospodarji v sporazum, niso sindikalisti mirovali prej, dokler ni stavka spričo njih umetnega raz-vnemanja mas v resnici končala. Delavci so se morali po hudem boju brezpogojno vrniti nazaj na delo.
Dobiti vpliv na druge strokovne organizacije skušajo tudi druge stranke. Največ vspeha so imele do sedaj razne verske stranke, pred vsem tista, ki si je nadela ime krščanskega socializma. To gibanje se je pričelo najprej v Franciji, potem v Belgiji, Avstriji in Italiji. Na Nemškem imajo katoliške strokovne organizacije več vspeha od luteranskih. One odklanjajo vsak razredni boj; njih boj velja samo dosegi enakopravnosti.
Kakega globljega pomena vse te doslej še niso imele in tudi ni povodov, ki bi dali upati, da so povsod v doglednem času večjega in ne samo lokalnega razvoja ter pomena. Na Nemškem sta žrtvovala v ta namen dva liberalca Hirsch in Dun-ker, oba jako nadarjena moža, mnogo truda in časa, a izkušnja je učila, da je ves njih glavni vspeh absorbirala sčasoma večja organizacija, ki je bila socialistična in da vsled tega ne moreta preko lokalnih pojavov.
Tiste organizacije, ki se s socialističnimi tendencami posebno ne strinjajo, proglašajo rajši svojo nevtralnost, ali se vsaj vsakemu aktivnemu poseganju v kako strankarsko politiko zelo previdno vzdržujejo. Vzgled so nam v tem oziru tiskarji, ki so hodili vedno jako samostojno pot
VI.
Štrajk.
Prve pojave, ki so slični današnjim Štrajkom, dobimo v srednjem veku. »Das Schmahen«: v slab glas spraviti mojstre, ki so se trdovratno upirali zahtevam pomočnikov. Toda, prvi strajki pomočnikov niso imeli gospodarskega značaja, ampak stanovskega. Pomočniki so se uprli, ker jih je oholost vseh ali posameznih mojstrov razžalila v njih stanovski zavesti, ali ker jim niso dovolili ob procesijah dovolj
Nevarnosti poletne vročine so nedvomno za dojenca največje, ker v največ slučajih ni dobiti pravilne, zanesljive hrane. Dajte pa svojemu malemu ljubljencu Ne-stlč-jevo moko za otroke, ki se je že v veliko tisoč slučajih od rodu do rodu tako sijajno obnesla, potem si prihranite ne samo žalost, ampak bodete tudi videli, kako vaš otrok krasno uspeva. Poskušnjo na zahtevo takoj popolnoma zastonj: Henri Nestlč, Dunaj I., Biberstrasse.
Cenjeni čitatelji se opozarjajo na oglas »Ilustrovanega Tednika«, ki se nahaja na IV. strani današnjega lista.
Vsi oni, ki jih vskdanje opravilo potisne za mizo, trpijo navadno na zapeki. V vsakem slučaju pa se izognejo marsikateri bolezni, če uporabljajo odvaajlno kislo vodo «Fran Josip*. Višji zdravnik dr. Boeri v Buenos-Aires potrjuje, da spada naravna kisla voda Fran Josip med najboljša solna odvajalna sredstva. Dobiva se v lekarnah in mirodilnicah in prodajalnicah kislih vod.

Uradniško mesto.
V dveh zasebnih uradih se vsled vpoklica osebja k vojakom
takoj odda nekaj uradniških mest.
Služba je za sedq| le provlzorična in bi prljala zlasti dijakom ali penzljonlstom. — Strojepisje nI neobhodno potrebno, daje pa prednost — Uradne ure in plača po dogovoru. —
Ponudbe sprejema:
dr. D. TREO, odvetnik v Gorici.
■ ■
HAU OGLASI
m računajo po 4 etoV. besedo-Maštao ti« kane besede ss rsfin-ujo enkrat ▼•&. — Ki • pristojbina snafla 40
Visnui im>a>his leteče v ravnini tik kolo-
IU1I5IIU POStSIVu drot* Pod»vlie na Ko-
roškem obstoječe iz več manjših Jn večjih posestev v obsegu 125 oralov aemlji&ea, gostilno, kovačmeo, dravskim mostom itd se z vsem litin in mrtvim
inventarjem vred pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji za eeno 2l0.i$0 K se takoj proda. Kadaijna pojasnila (Urin samo resnim kupcem edino-le na licu mesta dosedanji posestnik 1. Vorpern k, Po-dravlje Koroško	794
Ihimsls hrana se takoj dobi v ulici e.oschetto
D0mDrii m. m. .r, 2.	9«o
HeUImu
vr ta 32.
odda se takoj. — Ulica Commerciale 9,
pri tli
Iftain talini 100 do 200 litrov pastelisira-1*1X111 IUIIUJ ranega mleka dnevno. Letna pogodba. Ponudbe s označeno eeno pod „Moikerei" pofitnoležeče Trst. glavna podta.	692
sobi s Cilino 638.
o, vrtom «e oddaste v ulici S. rdela.	891
TvAflllfM pomočnik v pokoj n zanesljiv in po-lrJtUVMU sten .Me postranskega ssslnlks N-
zahtevo poloti kavcijo. Naslov pove Ins. oddelek Edin sta.	89-'
MAklllllllllff soba z 2 posteljama se odda. — liti) IUVunu Ulica Sv Frančiška 38, HI. nad vrsta 1 • pri slovenski d ruti ni.	8ti3
Odda
se takoj meblirana soba. Ulica Campo S. Giac mo III. nad.	89*
UpUjIm m postelja, umivalnik, omara, nočna KrUUU SIS omarica. — Ulica Tor S. Lnrenzo Atv. 10, IIL. vrata 12.	887
Dvillfa u 3000 K sli ▼ naj*m se odda za rlUUU 400 K lepa hifta, ob cesti in 10 minut oddaljeua o'i postaje l>uto lje-Skopo. Več -e izve pri Josipu Živic, veleposestnik v Skopo it. 2t «728
Prenočita - gostilna - buffet Hlnko
VmM list uL Carradori 15. Vedno na razputago IlUill gorke in mrzle jedi, kakor tudi pri*tno doit.ače sveto* rižko vino, teran in druge vrste v ina, kakor tudi Drebeijevo pivo Za obilen obis* se pri oroča H. Kosič.	2*33
NAZNANILO.
Trstu
Včeraj se je odprla
Gostilna-buffet \
ulica Farneto Štev. 19
z veliko izbero mrzlih jedi kakor tudi v* m p in ogrskega guljaSa. — bbOTM vina. Viški Opolo prve vrste (lastnega pridelka) črno in belo dalmatinsko kakor tudi istrsko. Prvovrstno pivo 56 stot — Postrežbi točna. Za obilen obisk se toplo priporoča
lastnik.
KLI5EJ I
VSAKE VRSTE
ZA VSC STROKC
ATELJE BABUDERcomm
bo redno Izhajal ter bo priobčeval slike 0 najnovejših dogodkih, ker je stopil v zvezo z ilustračno centralo na Dunaju, ki ima več posebnih VOJNIH POROČEVALCEV - FOTOGRAFOV.
Ta teden priobči »Slovenski ilustrova-ni tednik« sledeče slike: Nadvojvoda Friderik. najvišji poveljnik avstrijske armade, v krogu višjih častnikov v Ljubljani, baron Giesl, Tisza, slike z Bosne, Zemuna, Belgrada i. t. d., i. t. d.
»Slovenski ilustrovani tednik« se dobiva po vseh trafikah, knjigarnah in na kolodvorih izvod po 22 vin. — NaroČite se nanj, stane četrtletno le K 2.50. Naročnino le poslati naprej.
iaa asi
|Mm „Pri Deteljici"
I v TRSTU, ulica Betvetiere Stv. J ■
lUL
Priznano najboljša in najcenejša kuhinja.
Pristna domaČa In tuja vina.
i
Zdruvllenis krui! 1
čaj „Tisočeri cvel" (Millefiori).
čtatl kri ter je Izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če pefe v f«>odcu, kakor proti slabemu p-ebavljaaju tn hemoroj-'ara. — Jtdcn omot za zdravljenje sUne i k ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Ai due mori
TRST (mestna hiša) - Telcf. 377.
Poitne požil|atve se izvriujejo takoj ln franko ako se dopošlje kron I-IO.
ulica Stadion 29
se priporoča cenj. občinstvu za obiitn obisk. — Prodaja se žganje vseh vr- r
Postrežba točna. — Cene zmerne
■lil IIB8KS^!I HESI
m iniiTurniii "
i Mu JLL MTIU P81KI"
in na istem trgu
TRST, trg Carlo Goldoni [ se nahajajoča „Kavarna Gavani"k
se trpio priporoča slovenskema občinstvu ^
za obilen oWsk. Fran Marinšek E IMHBS9! M	? s ^ >,,
ZAHVALA.
Povodom smrti naše nt^pozabljene sestre oziroma tete gospe
Ivane Kraievlc roj. Skapan
se zahvaljujemo znancem in prijat-lj^m za odkrito nam izraže sožaije, kakor tu J podeljene cvetlice in vence.	_
Zaati se zahvaljujemo fte prečastiti duhovSČ»ni za njih spremstvi m vsem udele-teorem sploh sa u dele* bo pri pogrebu. V>em plačaj Bog!
VIPAVA, dne 31. julgs 1914.	ŽALUJOČI OSTALI.
PATENTNI URAD
PATENTNI URAD
[Dr. ing. vit Gino Dompierija
TRST, ulica Mercato vecchio štv. 1. — Telefon 440.	t
■IIMHIIIICTMMIIMMMIHIIIIBI Hl I 15II—■llgaS

ALOJZU POVH TRST, Trg Barriera 3
trgovina ur In slatmlM.
Bogata zaloga iepnlh nlkalnatlh9 srebrnih ter zlatih iepnlh
SVOJI K SV
In stenskih ur
SVOJI K SVOJIMI
~1
Specijalist za živčna botoini
Dr. Alfred Šerko
Ordinira od 2-4 pop.
V. G. Oallina 2. (Piazza Goktonl 91
Prvovrstna tovarna z električnim obratom
iz pristnih Mfc
G. RGSTiROLU, ul. G. MM Štv. 4.
Dnevno izdelovanje testenin iz samih jajc. Rezanci, obročki, maheroni itd. ■ ■ ■- Specijaliteta: hlebčki.	■
P. n. obCinstvo je pri izdelovaryu lahko navzoče da sa prepriča o snagi.
99
HELVETi
Vetfika zaloga gramofonov.
trst t=□
Int. il temai vectUa iti. 19.
Vsdes v Mlogl vettka labsr stovsntmh In kr« vatsfcHi pte££ od K 2-30 naprej. - Vedno nove pSoiCe najboljše vrste. Gramofoni na obreke.
FORD 16-20 HP
Novi modeli 1913
Pomnoženo proizvajanje. Znižanje cen.
4 6 sedelev K 48uO; 2 «*deža K 430<J Laudale s 6 sedežev 6#X). - Popolna oprava Capote s stranskimi zavesami, steklo pet t« etilk, generator za aer-t le nski plin, rog, kilometeralti fttevnik, hit orner. Oene veljajo za voze prosto voznine in coloinc v Trsta
ANTON SIUES3L
sodmjski izvrdeoec
Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon 1734. Oarage: Via del Bacchi 18. Telefon 2247.
gf« :: Dobroznana mirodilnica :: ^
I Iv. Caniauli i
g sw ivqd - Trst - blizu Nor. doma =j 1 Heiik isbor bar« fi
Zaloga za Trst in okolico redilnt-ga
ke In odrasle SLADiKf ter fesfonsga ipsa ia tečnega pnita 21 fivftii. • Teltioo 81
SIO¥enss! /^vani!
Priporoča se Vam slovenski krojač
Frasi Kapnik
Trst, ul* Geppa 10,1, n.
ki izdeluje obleke iz finega in navadnega sukna po zmernih cenah. Uzorci na razpolago. Obleke na ogled. Solidno delo.
::: Izdeluje se uniforme vseh vrst. z
Priporoča se si. občinstvu za obilen obisk.

ruti m edina pisarna = za vojnike stunri ~
(koncesijonirana od c. k. namestniStva).
TRST, ulica fislls Caserma 5, II. n.
mm Ij ^
kar
Daje nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpoSilja vsako vrsto pro-Senj vojaškega značaja — oproščenje od vaj, enoletno prostovoljstvo, ženitve, dosedanje zakonitih ugodnosti glede presenčne službe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastnijami. — Reševanja hitro tn točno. Uradne ure: Ob delavnikih od 9. predp. do 7. pop. Ob nedeljah in praznikih do 12. opold.

Zaloga cbuvala in lastna ♦♦♦♦»»♦♦♦ delavnica
A. VISENTIh
T^ST, Giosuž Car-ducci Številka 27. Podruinlca : ulica Rigutti SI. 31 („Al Buon Opersio") :: Velika zaloga moških in ionskih fovfjev. "-mravlja to^o in solidno. Zmarn« cono.
f ZalGSo dslniailnske|ii oii,: ^
FILIP IVaMISEVSt i
1 lastnega ori^ ka L ;-s iiir r\ Omliii 4 1 ailca Vaiflirivo 17, tel. mProdeJanc js drclino in nn tfefee1«. - J;. 3
urin" ul. 13 in 5ss!:!nfl-6iiffe{t |
C-:; i::.. \ v ' - - \ ^
tcf: " " Vino	*
\ Trstu« dne 2. a\«uita 19 i 4
»EDINOST* štev. 183.
Straa V.
;asti, ali, ker niso smeti soueiovau pr »prejemu kake visoke osebe in podobno.
Prvo stavko na Nemškem, o kateri nau iripoveduje kronika, je bila leta 1329. Stavkali so sedlarski pomočniki iz Vrati-Jave vse leto, vendar oni ne pripoznavajt ✓zroka njih nezadovoljnosti. V Parizu so lapravili prvi štrajk strojarski pomoćnici leta 1349, v Italiji so vprizonh sienski kalci svoj prvi štrajk 13/1.
Strajki petnajstega in šestnajstega sto-etja ki jih je bilo zlasti v Nemčiji mnogo, se začeli navadno vsled tega, ker so c pričeli moistri braniti, da bi smeh po-roCniKi poleg nedelje še pol dne v tednu liti prosti.
Na Angleškem imajo delavci še danes jrtz izjeme poleg nedelje še soboto popoldne prosto.
S tem se ie začela obenem ona dolga vrsta stavk, ki imajo svoj povod v delavskem razmerju med delodajalci in delo-lemalci. Štrajk je postal eden najvaž-lejšh simptomov položaja delavskih slo-lev. Po svojem bistvu ni nič druzega, nego renotna nai>etost med tistimi, ki delavsko silo prodajajo, in tistimi, ki jo kupuje-|o. Delavci izjavlajo enakostavno, da nočejo svojega blaga nič več prodajati, ker >e lim zdi cena prenizka.
Strajki so dvojnega značaja: delavci se hočejo z njimi braniti ali napadati. Pohoda. vsled katerih navadno prihaja dc itavke, so čveterni: nezadovoljnost z me-<do, vprašanje delavnega časa, vprašanje a>ebne in stanovske časti; ali pa vpraša-jje koalicijske pravice. Stavke, ki so na->:aic tu in tam zaradi prevelike vporabe vajencev in otrok, ali zaradi tehničnih pre-.nemb v tovarniškem obratu, se dado prav ahKO uvrstiti v eno prejšnjih skupin. \ vseh slučajih morejo biti enega gorenjih enačajev, delavci pričenjajo stavko, ker _>e čutijo prizadeti v enem gorenjih vprašanj. ali ker jim v eni gorenjih zadev preti .ievarnost, bodi s strani države ali s strani podjetnika.
Posledica stavke je odvisna največkrat, ie je bila spretno započeta v trenotku, ko »e bila konjunktura na delavskem trgu dovolj ugodna zanjo. Ker ni strajk nič dru-cega. nego vprašanje razmerja med kapitalom in delom, je popolnoma naravno, ia so meje njegovemu vspehu dane meje u Ji po istočasni obrestni meri in inozemski konkurenci. Poleg spretne izrabe položaja na delavskem trgu je treba tudi dobro x>znati premembe in položa| na denarnem n blagovnem trgu. Le v slučaju, če oboje i godno govori za delavce, stopijo lahko nirno v stavko. Mednarodna statistika velikih industrijalnih držav kaže v zad-ijih letih, da so obresti kapitalij postale ližje. To je pripisovati samo poboljšanju joložaja delavskih slojev, t j. podjetniški Jobiček se ie skrčil na korist povišanju Jelavske mezde.
Dostikrat ni za boj tako idealnega povoda; sovražnika si stojita nasproti, ker e razredna mržnja in agitacija revolucionarnega duha zmagala nad hladnim kup-*ijskim prevdarkom. Stavke, kjer je pre-iehalo na tisoč delavcev s svojim delom, nikakor niso povišale šans štrajkujočih. Dokazano je, da so vse velike stav ke pod-egle zadnjih let vsled tega, ker so finan-jielno oslabele. Delavcem je pošlo sredstev. Ravno tako je lahko opaziti, da se Jelavske strokovne organizacije tem manj-iratkrat podajajo v stavko, čim premož-teje in čim stareje so in tem prej privolju-e podjetnik na njih postulate, če tudi so mu »dani mirnim potom v obliki čedno spi« >ane spomenice. Ako pa ne stoji za spome-lico premožna in močna organizacija, je podjetnika marsikdaj volja, brigati se za pismeni memorandum. Prezre ga in de-avstvo trpi na ugledu, kakor ne manje ia svoji stanovski zavesti.
Veliko mezdnih gibanj zadnjega časa >e je končalo brez vsake stavke. Ali ved-io je bilo treba, da je znal podjetnik, da je Jelavska organizacija vsak hip priprav-jena udariti (če treba) in da je za tak slučaj tako dovoljno organizirana, kakor dovolj založena s redstvi. Mnogo stavk je jostalo nepotrebnih po mirovnem posredovanju potom razsodišč, ali potom pri-nernih kolektivnih pogodb, o katerih hočemo vsled njih važnosti posebej razprav-.jati.
Kar se je stavk ponesrečilo, so bili vzroji sledeči: neprimerno izbran čas, pomanjkanji stroge discipline med člani, nezadostne nezerve za slučaj mezdnega boja, ali »manjkanje pripravnega posredovanja, %i bi poseglo hitro in ob pravem času med Dba nasprotnika in preprečile s tem kon-ino krizo.
SploSna hranilca v Trsti
Je edini slovenski denarni zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati hranilne vloge, za katere se zahteva
piit^jlariis varnost.
Pri Splošni hranilnici vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok. Vložna obrestna mera #•/•; dvakratna kapitalizacija v letu.
RENTNI DAVEK PLAČUJE HRANILNICA SAMA.
Posojili m poslopji In zeRfflžtfl po atoAm poganu
(Jradi: Via dl Torre Bianca štv. 41; uradne ure: 9—12; 3—5.

♦♦♦♦ s

uooLJuuaaaaoaaoaauai □
□ □
a □
□ □
Jl_Ji-ll_it-li-iLiLJi
□□□□□□□□nrriDDoaan
□
□ □
Mirodilnka G. MACORIN
Trst - trika Farneto itv. 33 - Trst
□------------------------------- □
□ Utoto mm* mmm Cm )M*praftllipadMi|ulastaiiafliteiiJ«glatf« □
nrimnir^	—'^nnonnSnx]DODODnn
§ Zaloga drož in parfumsklh specijalitet.
(OcM0-
oep
o*
piMlIHI mini« IIHHIflU IM!IHIII|
E Ljubljanska kreditna banka |
H	podružnica v Trstu	§
"""iSl!-'.i?1 **iT/mmm E
s izvrtale najbolje v» v tatino Mi spadajoče tnmzakdje. g
I Vloge na knjižice obrestuje s 4°lo netlo I
3	(rentni davek plača banka iz svojega).	H
1 mate m tema ta žtro-rrtm ujM]e pa Mnra. =
H tm)mborzna mtoGIii zivsettmbožanske frorze |
=	Brzojavni naslov: Ljubljanska hanlra
Podpirajte družbo sv. Cirila Hi Malo d a v LJubljani I
m razno moderno blago za možke in ženske ' "ke
rasi&a st ujsižjA craafc Jogcsimeska tazpiitjalu R. Sttrniecki v Celju 302 štajersko
, » i a t uit < ex vfrć u «ć	Ka
^	u i« |je r»»t oKri »roč-iih t* -ibi}®,
► r	* i« Ai> a^ke je *"• • He - r • »-
»e1 po- ari
Zeleznuto Klna-vtno 5*rrgvg/A
za bolehne in rekonvalescenti..
Provzroca voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem
Priporočeno od mtfslov-^h zdravnikov v vseli slučajih, kadar se je treba po bolezni ojntltl. - Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah In z nad 6000 zdravniškimi IZBORNI OKUS.	spričevali.	IZBORNI OKUS.
Lekarna Serraoallo - Trst

k
M. Hite naslednici
Trst ulica Nujva 36—38.
Priporočata cenjenim odjemalcem avoH velikanski zalogi vsakovrstnega manufakturnoga blaga za poletno sezono po najnitfh cenah, da se ni bati največje konkurence. - Se priporočata kot Slovenca
& MD6. F.
i
0S7		rc$o	
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist	utranie bolezni in za
bole/-zu oa uiiiulih (kakor : grlo in nos)
ordinuje na svojem stanovanju ▼ Trstu. Corso štev 12, Telef. 177IV od H"/, do 17, iu od 4»/t do 5V, pop.
i^DiOjjOjtOl©]
Dr. HORVATH Vio Ndovo 22
specijalist za kožne in
IkS C bolezni, šibkost 9	k IVE innervoznost,za
bolezni v nogah in sklepih. - Sprejema od U do 1 pop. in od 4 do 6 zvečer
ARTURO MODRICKY
Predajala aaaafaktaisega Masa ia Maib prerinstav
Trst, ulica Mvedert I«. 32.
Novi dohodi perkala, zefiij-t, bat ista io pa-nama, volnenega blaga, pokrivala in odeje, preproge, brisače in prti, perilo na meter in za rjuhe, srajce, spodrge srajce, nogo vi ce, moderci, ovratnice, dežniki, nanj. rokavice, č>i ke, t raki in veliki izbor drobnih predmetov. Ve ikanskt izbera. CENE ZMERNE.
UMETNI ZOBJE
PIO. .4IRJUUE ' ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
V. TDSCHER
jgjj
ULICA CASERMA, 13II. nad.
vajam zifamatoa tata f
roflMH K 63,4n.1«1*M. nUMMm ki hapttaHie
K
M|n
SMaiaHniiMiHiieHiinH
[SLAVUm
i
i
|
i l i
Po velikosti drag. najemo« zavarov. nafte driave z vseskozi slov.-narodno upravo
Sprejema za v .»rovanja človeške-z vijcivja po najraznovTstDe)ih kom bi-icijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetih smrt z maniSajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in prem čnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj Kulantneje. Uživa najboljši sloves, u oder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljne iz čistega dobička iz , ti. ^odpore v narodne in občno koristne namene.
I Olavnl zastopnik v Trstu
i v. CEG1UU, ulica Cono M
L TELEFON št 21-47.	I
fOO—■——■■—■—■
KMDafa In dlirarnia JOSIP PET0R1Ć
Tist: Carinil V. IcpaM« 19. tri. 2H9 hktim : In I granita laafeia H 32, Ta Uuri JL 4 ii lia Manaa (laja) l - Uop oa iM ». Lazzanfla mdiio 32
Medtcinalne in Tipične lekarije. Specija! 'ota diiiiv in mila. — rl	potrebščine za gospe, gobe
+ Gum I +
Izključna zaloga gum, predmetov tovarne Gard Freres. Specijaliteta higijeničnih potrebn£in. Dva-najs erica & 1.80, 2.20 in 2.40. i Proti pošiljatvi tudi ▼ znamkah - 80 sto t. podijem poštnine prosto 3 uzorce*. Tajne pošiljat ve.
RESTAVRACIJA
AURORA
Trst, ul. Carducci 13.
Vstt nbt ti 7. tfo Kboa veUk koncert
katerega prlrefafe Štajersko društvo f
Kapelnik HUGO ALTR1CHTER.
Opozarja se cei^« občinstvo aa izbrani spored raztMaih komadov In narod-
nm pesari ia ples. Ob Mljeli^ ia »mikih Mathiee.
Ca ui/iKu i-k —
JOSIP DOM1NES.
ftS p^ŽB^Sn iz Knhnbacka
IVAN: TORRESANI
TRST, ULICA OIULIA 32, TRST
I
Prodajalna i leleznlns In predmetov za domalo rabo. Obrtni In poljski predmeti po zmernih cenah. ::
O • © •
Dominik Tence
Trst, ulica Behredere it. 47
priporoma cenj. občinstvu svojo «rg Jeatvin In kolonij* blaga, kater» Je vedno sveže. - Postrežba na dom. - Vino In likerji v steklenicah.
Dnevnik „Edinost" v Trstu
je izdal ia založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal l F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOL-ST EGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal L Siergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena SO vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudst\ l— Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roinan iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomič Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.

Predmeti za planince!
Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki.
Vsakovrstne obleke:
Sweaterv planinske hlače, gamaše, čepice
Iz čiste volne, rokavice. Steklenice Helios, več dni gorke in
mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, erajce, ovratnice, zapestnice in nogovice. Za Člane športnih in planinskih društev ar POSEBNE CENE. V
Športno trsovlnn Strukel
ulica S. AntMlo 12) nespritl... utonil)
m m
ODLIKOVANA
■ Trst, ul. Glosu6 Carducci 21. ■
1	Izbera obuvala vsake vrste, najboljših, I 5 tu- in inozemskih tovaren po najzmer- S
2	nejših cenah. ^o prve vrste. - Mo- S I derne oblike. Delo solidno in perfektno I ■■iiiumuiii iimhuiiihJ
laai^a ml
p!-") I
j Nnlstorelia in glavna potniška f sarna in denarna menjalnica
I. N. FERlC
TRST, Via lazzaretta vecchlo itv. 4 (nasproti Enebior Palace-Hotel)
Odprava potnikov z najhitrejšimi parniki domače^ iruitva iz I r^ta in to v Antrikc ta Kanado. Odhod vsako soboto, a v pondelj-klh odhod z Železnico iz Trsta čez Ha vre, Bremen, Rotterdam in Ant-werpen v New-York in daije z amerikansko železnico do zaželenega mesta. Za najhitrejše, najce-neJSe in signmo potova- - čl. Da mora vsakdo takoj oupoiuvati, treba zagotoviti si mesto z 2 K are.
poiilja brezplačno omenjena pisarna v Trstu. :
reba zagotovi rsa pojasnila gortomenjen^
■fežaifeia
• tiLlINOST* stev. iS.
ti__
M
i! ■i
PRiPOROCUKE TODKE

H'
brivnice
Anton Novak
57, se toplo priporoć* renjenemu slovenskemu občinstvu /a mnogoštevilni obisk. SVOJI K SVOJIm!	2660
ftf.tVj.lf2« i* n»jlepda Usuljarska de)* s« naJBGIJSU dajejo V frizerom »»Jonu Aodie:«
ROTK • a v mtu, Acqued»tto 20. Izpadli la«je se kuLui»jo in izdelujejo se vsakovretna dela. Dobra in točna po^tretba. Ogledajte si izložbo, da se
MWihiIm Via Belvedere St 4 se pnpt DllVlIfCU roća sla nenrn obrinstvu. -L dani Muljević Jurij, bivši pomočnik V Gjurina
3006
Buffet.
TbinAMAM f»n cenjenemu ubčinstvu Buffet v rTipUIuCU M ulici Gh.da št 8 Točijo se pr-
▼ovrstna vina in pivo.
1S04
Cement
Tovcrno cevi in cementnih pktif.
AS On FABBKI, Trst ul:ca Tor S. Piero 18 Klizu
roian.«k h obokov. Cene zmerne.	23 8
Čevljarji.
Čivllornicfl JIM Sartoreir 2K
5. Veitka izbera obuvala za goepe in gospodo. Sprejemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne.
1447
milrmurnu čevljarniea z zlato kolajno v Ge-VelintfVUllU novi Lastna delavnica. Sprejema iiAro^.ila po meri in popravlja. Cene zmerne. Josip
Mac^r L ulsca Conti ŠL 38.	1863
Pllin nilfi^ TRST, ulica Moino a vento 11. I! lip r I lil t priporoča svojo delavnic« in pr->-dajalnico čeOjev I/deluje po meri in prodaja uočene čevlje, vse po najnižjih cenah „Svoji b svojim !*	2608
Fotografi.
luAspliUHinl I Vaš edini fotograf je A nt
J&SOSIBVani I Jerkič, Trst Vis detle Po
10. - Gorica. Gosposka ulica 7.
Anton ite 4444
NflfllVltlff 'P000'1" 90 artistične fotografije na najlJUlHl kristalu, porcelanu itd za priveske, nagrobne kamne in »lično. — Zastopnik vrlikega polietjA za reprodukcijo artističnih fotografij je GlOVAN?!I PELI ZZ A nI, urar. Trat, ulica Nuo s t* 41 <p*lača Salem t.	1495
GlasovirjL
P|,NN f nlrf fffffll 1x1 Tiziano Vecellio 9. Tovarna
iTuil jUlUIUU in trgovin« glanoviijev in piani dov. R*« pošilja na vse kraje. Iz*rdiye v>akovTs«toa
rpravijanja Delo zajamčeno. Cene zmerne Svoji kTojiin!	2234
Gos* line.
■ nla I UIm Tli nI ca Lazzaretto vecchio št. RnTE LUlCOv TISI 36 Zaloga vina s pridruženu gostilno. — Vmo iz Vi«a iz Preljica prve vr*te. Gostilna v ulici Casimiro Dona<i ni št. 2 in v ubci Campo S Giacomo št 15, v kater se prodaja tadi dalmati^ki tropinovec. likerji ter ver-it! out in maršala na drebno. Y r*eh g« stila ah «• podaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo Cene zmerne — Priporoča se za obilen obisk	2799
„Jana Dimnice v Slicir.
p ro j. ■ skrbno postrežbo, preuotisči in senčnatem »rtom ter z dobrim jedili g*sti na Bubnič v SlivjL I>eoa okiaiina. primerna ta vsake izlete. Postrežba
tosfflna - Biffet TomožK ..2?.
št, 3	Toči pnstaa vma in Drebefjevo piv«
brez -parata — Vedno sveta kuhinja. - P e g a n
L e a n d e r, voditelj.	27"3
S*2Jna „Alta Ovetta veccbla"
Tr«t,
_________ nnnH	•««*«•••• ulica
Vaidirfvo fttev- 27, se priporoča za ohilen obi»fc. I>«rua4a kuh nja. Vsakovrstna vina in Dreheijevo nivo prve vr-te — Lastn k Marej M e s c b i k V V	1984
Kari in Veronika Tusdiak
gra.nde št' 4 pr poro<ata cenjenemu ob&astvu svojo ge-tilno .A 11 a bel« Tri .ta". Ik>mača kuhi ■ ! . V--»k vrstna vina n prvovrsteo Bavarsko pivo, sr tlo in črno Postrežba točna.	2370
se pn-
i-oroča
Ksansno tnton v Lonjerja
slavseaiu občinstvu l± ob len obi=k, ker toči «amo dema^e vino prve vrste	2"39
IžsrtnUsko taitvo v Borkovijati
(bi tu cerkve) toči izborna -vina o > ostrete - fino kuhinjo I>rebeijevo pivo. — Prostorna dvorana. Senčnat vrt. Krogljišče. Cene zmerne.	233«!
M*tf !fl fillllf priporoča cenj. občinstvu svojo n«llJU Bil lil gostilno .Ai buoai amici* v Trstu ulica Belvedere štev. 39, točilnico vina in piva v Trstu v ulici Boovenuto CelLni štev. 1. gostilno „Al bu- n A missan" v Rojanu, ulica Vontursioo št- 3, t čiluico ▼-«»» v Barkovljah B vedo), ulica Perario št 342 (hiša &čukai. Toči se prvovrstno dalmatinsko črno. belo in opolo vino iz On in in pivo.
Gostilna F. Stran car 32 pripo'■■•trn najbo jša
vina Vipavsko lastnega pridelka. Istrska in druga vma Dreheijevo pivo prve vrste. Cenjenim krč marjem i-, odjemalcem na debel«« dostavljam vino polju do na kolodvor, ali pa na dom Za pnst D'»st jamčim. Dnevne cene najnilje-	2844
RvfnAMfHIII cenjenemn občin--»u svojo »ftr rilpuruiuill sUlno-bunet - Točim prvovrstno Drehe«j- v.> pivo na pipo, brea aparata in vsakovrstno vino. — Trst, Campo Saa t* acomo 19. nasproti cerkve Sv. Jakoba. — La-tnik Ludvik Tominec-
Prenomte-$oJtllna-buffet Hlnko
T st ul Carradori 15. Vedno na razpolag« lVU^ik gorke in mrzle jedi kakor tud- pristno domače svetokriiko vino, teran, io druge vn*te vina. kakor tudi D eheigevo pivo. Za obilen obi«k
•e priporoča H osič.	2333
umn
ciMIMM Trst. u, t-vji aacppe » aprili AtiuUU liifflpVni št 3 priporoča cenjenemu
ot^čiastvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje v-a v to st'uko spadajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago Po Želji prihaja tudi na dom.	2532
u Un|r«n mizar v ulici Torcjuato Tasso (voli* nUJtUl gal Belvedere) št 28 se priporoča slavnemu občin tvu. Izdeluje spalne •'ob- in drujro
mizarska delavnica za vsakovrstno delo. Trst ulica S. Fraucesco <J' Aj»sisi 2, dvorišče.	9095
Anton Bomcca
Mlekarne
Ulak« zajamčeno pristno, čajno maslo I. vrste. nitllU črni greški kruh, dnevni dohodi v mlekarni LAAK. ulica delle Poste 9. - Fij*lka .Monte Maggiore ulica Giulia 5. — Sprejemajo se r.aročila za .Piombir" (mrzla smetana) garniran in navatlen.
Obleke
BtfllkU izbora oblek za moške, dečke z prodajo VtllAS perila. Klobuki in kape ▼ veli i izben. Kostimi za dečke po ceni, da se ni bati konku renče. Cele oblrke in hlače za delavce. — Trst. Campo an Giacomo štev. 6, nasproti cerkve "-v. Jakoba.	2449
Olje, kis, milo.
a DIH£15mi Trst, ulica Istria štev. 24 DIAUUIIII Prodna Olj«, kisa, mila in
drugo.
313
Papir.
Veliku zaloga papirja s papi™a
S> zmernih cenah na orebno in debelo ASTONE D« LLJNAR, Via dei Geln štev. 16
tih vrečic, prodaja tvrtka
,ex Marangoni . T lefon št, 27-81.
Pekarne.
I aaMlil mifi priporoča cenj. občinstvu svojo LCUPUIU illlil pekarno in slaš* čarno V rdela i arffo BoHchetto št 55». Prod ja moke vseh vr>t na drobno in debelo Odp t j« nova podružnica v Sv Ivanu 7 3 v bliž n .Narodnega doma". 2340
JOSIP AŽHANN f;^*Gr u 27 vr
svojo peka no.
Masla Bmek
Trat, ulica Sette Fontane 34. Priporoča cenjenemu občinstvu svojo pekarno in slaščičarn . Večkmt na dan sve£ kruh Vino in likerji v steklenicah Vsakovrstne moke. Sprvjemaj > se peciva. — Postrežba tudi n- dom.	2 4
VfflMfel tllftf Trst, nliea Pasqiw KevoiteU UHlUl itull Št 6ž pr poroča cenj. občinstvu svojo pekarno in sladčičarno, v kateri se uobi večkrat na dan svež kruh in sladčice Vino in likeij v steklenicah.	22-6
nnkimin Ultudno priporoč« slavnemu
IluVO peminiO očinstvu A n a r e j No^k Trst, Sv. M. M rn'a 33, h.sa Kreševič. — Naj flnejša moka, — !5prejema pecivo.
Pohifttvo.
olica Massimo D* Ase lio št. 9. — Velika iz-
Peter Honzano *
delovalnica kuhinjskega pt»histva z zalogo popolnih kuhinjskih eprav, kakor tudi |.H>samoan:b tornadov. Poprave vsakega pohtttva. Delo soli.ino in tudi zaamčeno,	2750
poatel)i vzmeti, nove dimnice K 86. Pc»-p<»lna s alna soba % žimniaami K JUO V Fonderia 12. I	23 8
yyi|na Izrabite prDiko. da nakupite po iz-nlMiVVi redno nizkih cenah v salonu pohištva Osapl mnom a Ce^ Trst VI« Reaslni
M. Vsakdo si sme e^tedati zaiogo, ne da bi bi
I »risi Jen kaj nabaviti. Plačilo na obroke. Tri etno amstvo. Kultno blago se sbnuii v zalogi do oddaje brezplačno.	2»»7
IfJmi»Lg|i|I Trst, ulica Farneto št. 41, pr rraniliVIl poroča veliko zalogo in delavnico modernih spa aih sob iu drugega pohištva. Izvršuje vsa mizarska dela točn<> in solidno. 2175
Prodajalne je s t vin.
Vfllf nrf Mnlof '^rsta Piazza Ponterosso Allla VIL n lil Vaj Trgovina jest vin in kolonjal-nega blaga, s ecijaliteta: pristna čajno masio kranjske klobase in il rake testenine. — Za ob-len obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec vodja.	508
Hova trsorina kotonljol In iestvin
TRST, Piazsa CVserma št 5 Bogata izber kave. riža. olja itd Ras pošilja se tadi aa deželo in na dom. — Za obilen obisk ee priporoča lastni FRANJO M1LLONIG.	23*
Restavracije.
Restavracija JUla StazMe" ^ I"
nim Kolodvorom 3 — N^ugodeejša restavracija za potnike in u«*šč%ne, kor j« v blii ni južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem pro-tom pod neb« >m svež zrak Toči »e izvT*ta<# pivo ia vino L r»te Izbirno briš ko vin«. Furlansko in istrsko za dom p" W sto t liter Dona«ča kuhinja Cene zmerne La^ nik An ton Andrijančič. bivši vratar Hotela Balkan.	11«,.-
KleparjL
iM.. 1«.. klena« pri poroča cenjenemu ob-
Lozer iBfln, Kicpar ~<>r ^m«,
s prodajo vsakevrstaib kle arskih izdelkov. Izvršuje vsafco naročilo in poprav« v delavnici ali ia-ven po zmernih cenah V lica Se'te Fontane štev.
34 Svoji k svojim!	-443
S vije.
Trst, Via Barri* ra v. 33, vrata (1 a mak« k-ojadnica Izdelujr vsakovrstne obleke 1 o an leŠkem in francosk- m kroju plesne obleke, obleke za porok«*, bluz*- za gledališč- itd C n zmern-
A. UEfiER
Tapctarske delavnice.
Rudolf Bonnes
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. lzvrSuje vsakovrstna lina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. - Delo solidno. - Cene zmerne.
1803
Trgovine s prekajenim mesom
cenjenemu občinstvu svoj buffet-rilPIlfOUUu Točim prvovr tno Dreherjevo pivo ■a papo brez aparata in vsakovrstnega vina. Trst, ulica SaaitA stev 24. (nasproti muzeja Revol tela).	Lastnik : JOSIP TOMAŽv>.
nodUha Tr*Vlm
vsakovrstno prekajca* vratne klobasa, sir ia len obisk Kari Pušpan
13
Prodaja se sveše la o kakor tadi vsako-
Priporoča se za obi-2 4
JaKoD Seneri občmatvu seojo kroja nic wr častiti dnhovMi 1	»tare iadal^fa
ja nic uv častiti duhovftfa slut -e^e talarje in a>a£-
j..	f e * *■»!T»»
udi vse -M751
rfrovtna < manlfakturami.
Trat oboa ti*alwuu «t, v
STf>j« t'f'Vin-:
* n t'h ^>3
Mili JttOtff
* odurne.
Jernej Komtf - Gorica
in med.	^^
Kupujem
Železnine.
železo, stare kovine: Anton Cerneca Trat, ulica Olmo št. 14.
1865
Žgan jame.
■	Tnalf edina slovenska žganj arna ia za-
ttniun I um loga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bližini „Narodnegi (l.nu v Trstu, ulica Carlo Ghega 10. vogal ul. 1 eciiia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo.	1
flmuM AmSIsm AšaalantN odlikovana z zlato
Štora grsKd zgnnjnrnfl ,oiaJQo v im«.
Via Cavana 5. Bog^t isber likerjev ; grški m f-an-coskt konjak, kranjski britijevec. krašk slivovec in briski tropinovec in rum Cene nizke. Izbt*r grenčic — SlašČioo in prepečenci GrSki m-stici Iz Šija. Filiial a na vogalu Verdijevega trga in ulice deli' 0'ologio. — Se priporoča Andrej Antonopulo.	_
iAnnff pnif Luigia Pogorelz. Trat. ulica G ulia tSUlUlimtt s«7, se priporoča za obQen obisk. Pijače p ve vrste.	_1*62
DfPTlIfrll materijpodrtih hiš, kakor n p KUZIIU1I vrata. okna. umivaln ici, stopnice jtd. ie proda v ul'Ci Picordi 16.	236
Razni.
MAMinfl4* najbolj e in na bolj razširjen* sred-nnOnmO -tvo an čenja «ten«c Prodaj . P', vh h mirodilnicah. Z^toga v Tratu; M Skr 1 n j ar V a Femera 37, 1 n	*'4'i
&va*}nlfl al' v i> jem e dajo r >xne gostilne, FroUllJO kavarne, mleka ne io dru^i obrtni ara i. b ie. vile itd Pnjaanils daje Kol ršič. ka-9—11. 3—6 eii-f.n š' 82 « 4'
»r^ * ora
Čistilo za eeuev
Carpison 2. Telefon 13-06. Odlikovana tržaška tovarna.	2!14
Stalni Krajevni agenti ^^^
n;t tavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih '-rtv'; k v A v stro-Ogrski. — Ponudbe pod .Merkur Brno. NeugasKe št 20.	614
oopvlKi tsaesa mna
različnega duha kakor n. pr. vrtnice, vijolice I. t. d. pripravni tudi za predpro-dajo po poštnem povzetju 5 kg. pošiljke približno 60—70 komadov K 7 50.
Men-Versonttas „Merkur"
Dunaj, Heulerchenfeld 42.
Shajališč« Slovence« Je
GdUratmaVa. d. IMae 3.37
Izborua v na, krasti teian vipavsko belo istrsko, prvovrstno vedno sveže pivo. — <Jorka in u rzl» jedila. — Vrt in kr gljišče. 10*/, dobička v narodne namene. Za obilen obi-»n se priporoča
Jo*lc» Bebec, voditelj.
SLOVENCI! Podpirajte družbo sv. Cirila in Metofilja!!!!!!
Umetno-foto^rsfičnl atelje
Trst. ulica del Rivo It 42 (pritličje) Trst
Izvršuje vsako fotografa no delo kak<-r tudi ra.-glede, pos«ietke. notranjost lokalov, porcelanjiste i lošče za vsakovrst. spomenike
POSEBNOST: POVIŽANJE
sit VSAKE FOTOGRAFIJE :«3
Hudi udobnosti gi«sp. naročal kov sprej n«a naročbe in jih :z vršoje na «»mu, ev tudi zunaj mesta t o naj zmernejših cenah
♦m ♦♦♦♦
Trst, ul. del Rivo štev. 4Z.

m i
Vekoslav Švagel - Trst m. oiuha 11
priporoma slavnem« obiv-in»itvn svojo dobroznano
trgovino iestvin in	klasa
T«. tifOTiaa — d<*bro poznana «1 vencem v Trstu. * k--ic in na d želi Se pod vedfltvoat g Jakoba Rurabina pe-trrž« enak.* dob o lavnemu obe nst\-u z bi jram prve vivte po zmernih enah - ZA LOM A OTHOB V, KORUZE in MOJCE.
'Stija ii iniM li fetela. - Mv&i te^ im vn in m	v ilki Jlei. 13.

I
181 l
^ kovač, mehanik a. elektrotehnik - z delavnico a )D09ol tilkeliranje, posrebrnenje, bakranie i. t. d. I Trsa, Via Oaetano DoRiztstti it. 5. • Tetečo* ši 15S, Rom. SV
PoH'avU* prpni^e t<«čenjc	.m»u»rjr na ga.» in ben/.in	t k* sivilu«- •troje,, - ot?-
t«*t*«je d "O^a del,-., k p«d jo v st ok
mm ■■ r j
O Z« I t. d !
j * pr p	.	.
ciui«, bicikle »«v»ii«ji> d n^a del-, k p«d jo v stok --b njk«»r ra- sv- tljaro, «»lekr	vw.liKt>Vrtl»icn. ele«tri.xne
I k rat f fin -	*amlc,	/a ^as In elektrik- *n
za e rktricn-
f«»:i ! in 'fjtkji fiei • vr»;t->?H predmetov
izliiljiaji! v m easiilai
z izvrstnim min piranskim pivom
iz Čaške d^lnttke pivovarne v čoškifi Budjaiavkah.
Največja slovanska plvavarna.
Zalogd v Trstu : Schmid & Pelosi, via del i a Crociera
Pokusite pivo v slovanskem grandhoteiu „Balkan", Trst. vojaški irg in v slovanskem hotelu „Lacroma" v Gradežu.
Zaloga v Lj;ibljanit Zagrebu, Puli,
Za iru itd. itd.
je »rsta najfinei^ega o' kateremu rfrUo ko-^vmenti predno-it r^di njegovega l/b »r ^a okusa, ki prtila vsako drugo. Proda a s« p K i*;2 liter s< mo v zatoni o ja in {eslha Fran Coai^nt	t I S-	št- 5
na«*pr fi cerkve Sv. Antona Navt-^



Naznanjam si. cbc nstvu. posebno pa p. n. gospem na Bclvederju in Škoiklji. da sem odprl nov^- prod«*Hln> man »fakturnega b aga
v Trstu, ulica Belvedsrs štev. 4
Pr.ataj«tin> č dobro preskrbljena z različnimi dobrimi predmeti, pleteninam?, n gavicami. perilom itd po zmernih cenah	m mm ■
^ . ^	E. BROSCH
C m zmemt, - fistittto so'Wna.	o««	4.
T)urjaya Co. Jrs
^ŠmJSteBk
Piazza Ponterosso 2
Specijaliteta: ANGLEŠKI KOSTUMI IN PLAŠČl\
po merL Elegantno delo. — Cene zmerne. — Najfnejše reference tu- in v ino- u — VELIKA IZBERA SUKNA IN NOVOST/ ZA DAME IN GOSPODE.
zemstvu.



in (češbssa) ousa
M Via Oisseppe Parlai iti. 14. Točna pestrež&a. - Cene zmerne.
ProStffl na drobno In debelo.
<5
ji Kje dobita dobro obleko ? i
V star« ftn dotoroziiani
prodajalni oblek in blaga
katere ie prevzel
i GIUSEPPE CAKLINI, Trst
H	plana S. Giacomo 3 (Corso).
man u faktor-e^* bi«^* in ' oblo-	rv	- - -
Odhajanje in prihajanje ulakou
od 1. majuika naprej.
CasI za prihod, oziroma odhod so naznanjen: po srednje-evropa.\cm Času.
C. kr državnci železniea.
Odhod Iz Trsta (Campo Marzlo).
5.00	B Herpclje, Pu!a in medpostaie.
5.40	O do Gorice in medpostaie (AidovSčina).
5.50 M do Poreča in medpostaie.
7.30 O Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp
7.35 B Gorica, (Ajdovščina^ Jesenice - Celovec -Dunaj-Praga-Dečin-Beijnk-Berlin-Monakovo in medpostaie.
8.41	B Gorica, Dunaj, Praga, Berolin.
9.05 O Goriea-Jesenice-Celovec-Trbiž-L^Mjana-Beljak-Dunaj in medpostaie.
9.10 O Herpelie. (Rovinj). Pula in medposiaje.
9.15	M !e do Buj in medpostaje.
11.05 B Gorica. Celovec. Solnograd, Pariz.
12.48 O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljub IJana-Beljak-Cclovec in medpostaie.
2.40	A\ do Poreča in medpostaje.
3.56 O Gorica-Jesenicc-Trbiž-Ljubljana-Beljak-Celovec-Dunaj.
4.42	O Herpeljc (Divača-Dunaj)-(Rovinj) Pula in in medpostaje.
5.30 E (Turski ekspr.) Gorica-Jescnice-Ljubljana-Beliak-inomost-Monakovo-Pariz in medp.
7.44	M le do Buj in medpostaje.
7.50 O do Gorice in medp. (Ajdovščina).
8.24	O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) Pula In medpostaje.
b.48 B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlln%' Celovec-Dunaj-Linec-Praga-Dečin.
10J0 O Gorica. Jesenice, Beljak, Inomost, Mona-kovo.
Zabavni vladi od nedeljah in praznikih.
9.10 O Herpelje-Divača.
2.25	O Herpelje-Divača.
2.20 O v Gorico.
Prihod v Trst.
6.25 O Iz Dunaja, Soluograda, Celovca, Mona-kova. Inomosta. Bolcana, Beljaka, Ljubljane Jesenic, Gorica.
7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo-Merpelje).
7.25 O Iz Gorice (Ajdovščine).
8.25 M iz Buj (in medpostaje).
9.01	B Iz Berolina. Draždan, Linca, Dunaja, Ce lovca. Beljaka. Jesenic. Gorice (Ajdovščine)
9.37 O 17. Pule (Rovigna).
10 10 O lz Jesenic. Gorice in medpostaj.
1125 l: (Turški ekspres) iz Pariza-Monakovo-Ce-lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorlce.
12.4U M Iz Poreča in medpostaj.
2.00 O Iz Celovca. Trbiža, Ljubljane. Gorice (Ajdovščine), Berlii.n, Dra2dan, Pratt Dnnaja.
3.47 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj In medposta)
4.32 M lz Uuj in medpostaj.
7.00 O Iz Dunaja. Cclovca. Beljaka. Trbiža Ljubljane, Jesenic, Gorice.
7.05 O Iz Pule, Rovinj. Herpelje, Divača. Dunaj
7.41	B Berolina. Draždan, Prage, Linca. Du naja. Celovca. Inomosta. Beljaka, Jesenic Gorice, (Ajdovščine).
9.45	O Iz Poreča, Buj in medpostaj.
8.16	B iz Berolina-Monakovo-Solnograd-Gorice
10.24 B lz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo.
11.37 O lz Dunaja, Celovca. Beljaka, Gorice.
Zabavni vlaki ob nedeljah n praznikih:
9.3* O Iz Gorice.
9.41 O Iz Divače. Herpelj.
idhsjinie in prihajanje vi?**''
Južna železnica.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazlone)
5.4U B preko Cervinjana v Benetke, v Rim. Mi lan. Videm, Pontebo. Csdad in B do Kormi-na (Cormons) preko Nabrežine. 6.01) O (Izključno nedelja) v Trbiž. b.35 O do Gorice preko Nabrežine. 8.10 B v Ljubljano, Dunaj, l^eko Zagreb. Budimpešto.
K.20 K v Tržič, Gorico, Kormin, Videm. Benetke
Milan, Pariz, London. 8.35 B preko Nabrežine v Kormin, Videm. Milan Rim.
9.00 O preko Korrnina v Videm in dalje in O pre ko Tržiča v Cervinjan. 10.15 O v Ljubljano. Dunaj. Zagreb, Budimpešto 12.30 O v Kormin in Videm. 1.10 O preko Cervinjana v Benetke-Milan. 2.00 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm
Milan itd. 6.10 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6-35 B v Dunaj (Reko. Budimpešto) Ostendo. 7.05 B preko Cervinjana v Benetke, Milan. Rim
preko Kormina v Videm. 8.10 B v Kormin in Italijo.
8.45 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb. Budimpešto 9.43 O v Kormin (se zvezo v Cervinjan). 11.50 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 2.45 O v Gorico. 3.55 O do Nabrežine.
Prihod v Trst
6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.25 z Dunaja. Ljubljane, Ostendo in Londona. 7.35 O iz Kormina in Cervinjana preko Bivia. 8.50 B iz Italiji preko Kormina in Nabrežine. 9.15 B z Dunrja, Ljubljane. Zagreba, Budimpeštf in Reke.
10.30 O z Drnaji, Ljubljane in Reke.
10.40 B \7. K jrm.na preko Bivia in B iz Italije pre-
kr Cervinjana. 1148 G iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.15 O iz Celovca, Ljubljane. Zagreba, Reke. 2.35 O iz Italije preko Cervinjana. 4.10 O iz Vidma, Budimpešte. Reke, Zagreba. 5.35 O iz Italije preko Cervinjana in Nabrežine 5.50 O (Izključne nedelje) iz Kormina. fc£5 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 7.4S O iz Italije preko Kormina M2 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.00 £ iz Londona. Pariza. Milana. Benetk Vidma in Kormina. 9.19 B z Dunaja in Budimpešte. IU0 O iz Vidma preko Kormina in Bivia in b Italije preko Cervinjana. Zabavni vlaki ok nedeliah in praznikih: 7.39 O iz Nabrežine. 7.4» O iz Nabrežin-11.17 O iz Goric
OPAZKE. Mastne številke značilo popoldne E =
Ekspres, O = osebri vlak, B = brzo vlak, M = mešanec.


V Trstu, dne 2. avgusta 1914.
»EDINOST« Stev. 183.
Stran VII.

T

sdilnica Ant. Ursich
s

Barriera vecchia 14
Zaloga barv v prahu, čoplčev, tu nežev, krt č, d Kav, lan enega olja, ribjega olja, naftaline ln praikov proti mrčesom. — Pošiljam po povzetju. — Cene zmerne.

lirami prflfkiL |
Velik flDftriir, verižic 3 zte!» le sreSriia priveska*. Zatžise cm.
KA1HUKD BOJI
V Mti .Delavskega T«4 n. dnKva" llM,
kon%

4i
1,1* TOV APNA
M« f J «
»V-«/ — "JB
ZAHTl^ 'TI VlOfeCS«^
Glavno zastopstvo in zaloga V. JANCAH
Io drug. — TRST, P— Jelle Toste 4.
SilrsSjrip. firuparlilu
tftarn krvi. lt«kl«atM K S
rilliT^j
mtmtm 4 CeeeicTS.
Sidr^ .M*.
|iU«aMtn« sa eMre-PaJn-Cipetler.
epM
siefe!«•!«• K - JO. ««0. 2.—
Sidro - žvepleno - mazilo.
•bglajot« ff US^ja.

P«>i •< <k*r* * «Mki •^•••kJ tli pa rakca«
ftr. hitif-|Ni iicttkt ,jfi itftai itfi"
Pr«f< C CUzatetMtreeae 5
NAZNANILO.
Čast ail je naznanit: slav. občinstvu, da odprl popolnoma novo pekarao t oMc* Ca terma tt 11, katera |e preskrbljena s vsakovrstnim blagom. Krah vedno svež. Najt nejie vrsti moke. Prepečene!, sla-ft&ce, mrzle pijače, kakor tad slao ia Hker]L Uljudao se priporoča JUofztJ OmII, prej aa trgu Caserma.)
&
P1
ID:
F
imMm TF.0CCA
Trst, ul. Baniera vecchia 8
ima
reiUto zdege mflVaikiS predmetov
\/ mrt r i 11 pa^ct'aoc In Umtot, reualii Z V CIICI ne4no iKOp ta nctalh er*Hc s
trskovl La aapial. Stik« sa ^•rccUaMtlk UM u frttaie tfoawtk(.
NsJnUJe konkerenlM ceno.
P
Fr«aiicesco Buda, zla?*
Trat. ml ea kuJuU ftt. i
Prodaja »r Sraik ia OTtQMtlb (r nf 4 krr < • ,« ah-ai. prstani. *«ri£iec i
rni uttegm dcak>4 tista iikjuć [■nlcŽBO'tnh cea-h. Prodaj?. _, 1 hi Bfnji e»to »rebro ia dn Twi<i BUDA m re pro4 j»u po neverjetno nur m an. kar ae i<uiaja ve ikaaekik evot ta ot»a nuea. ffwicrt, tmuTcUjaTO iti ivi, k>r mora ko-dno v* p116<; ai fco*ovalee
Li d fc dSl S}t, dfcdUdfcdtd
Hranilne
sprejema od vsakesra tudi će ni ud »druge, in jih obre- Jf '	veije zneske pc do-
staje po	—
otvarja čekovne
ranjem.
, govoru. _ ne z dnevnim ©breato-
Vl «ga se lahko po eno krono.
7SJ79. mniHi
Mo-obrtia zadruga v Trstu
t
♦ daje na
Posoiiia osebni kredit ir
ulica S. Francesco Stev. 2, I. nadst. I
*i
na zastave ♦ !;
proii plači.u po dogovoru.	^
♦Ž
♦ 1 ♦ g
♦ _ t\
| Priporoča male hranilne škrinjtce, ki ♦ je so posebno primerne za družine. ♦
Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 X dopoldne in od 3 do 5 popoldne.
r<
iPrtfolfihicfl v hi Avncciesfl |
G. BUCHER
Dres. V
Trst £2Ti>.^ass Corso & 35.
B« gati iaber rletamne, arebc fiosti in iepmli vr. Kuptge ia maja staro slato in	»to* a aovimi'
Sprejen.	-e la popravka
srebrnine, zlatanine, kakor tadi Iiimb are.
Glavna potnUka agandja
Vlncenzo Leban
Odprema potnikov na vse strani sveta s felezaico fn najhitrejšimi paraMd čres Oceana za 5 do 6 dai L s. Trsacmska Ma iz Ha vre, Canard-Unie fe Trsta, HoUand Amerika Linie iz Ritlerdama, Severo-Nemiki Uovd iz Bremena.
flurfnlfffnl priporoča cenj. občinstvu rUViPlJIlllI svojo odlikovano pekarno in sladščlčarno nahajajočo se v nI. della Tesa št. 3. — Prodaja moke ter vina in likerjev v steklenicah. - Sprejema se peciva. - Postrežba tudi na dom.
Dr^fnik Milani*.
Avstrijska rn^rn ftL tafta jalnHa"
vzdržuje sledeče glavne proge:
rrat-M«tko f« A. (po*taa). Odkod is Trata v peaede^jek ab 5. ari pop. Povratek	soboto ob 630 vi zjutraj
Vrat-Motko - -ć n. (patni). Odhod iz Trata v ftetrtek ob 5. vi popoldne. Povratak v torek oh 6.30 vi mjatraj. Trot-Mat avta C- epoitaa).
C d h o d is Trsta v ■shate oh B. vi popoldne P^vratakv Četrtek oh 6.30 ari sjntraj
» crftul« (postna). Odhod iz Tr ' v sredo oh S. ari popoldne. Povratek v i edeljek oh 6.90 ari zjutraj Trat-4ibonlli (poAtaa). Odhod iz Trsta * potok oh 6. ari popoldne. Povratek v četrtek ob 6. ari ^utcaj. T'ot-M^koraka trgovska'.
Odhod is Trsta vsak torek ob 6 ari popoldne Povratek vsako nedeljo ob Ii5 popoldne. Tr«t v-o (trgovska). Odhod iz Trsta v soboto ob 7 ■ "ldne. Povratek vaak Četrtek ob 7 16 popoldne. Zveze v Metkovića s vlaki v Mostar ia Sangevo. Dražba vzdrtuis tudi 26 etra nekih prog v Dalmaciju \ olnji radi ae aiongo dohiti hveaolaCno pri
jmmmrnmmm* «a iimobii ■■■■ataavMk
Tožite ura prodaja I
Emlllo HOUar
Ia aajsta-w,||, ---* - * « . __ „
rejsa preaqpaanca ar v
Trsta, akt %. (vogal attce S. Nfcolb)
Velika izbera
veriik, zlsflh, srebrnih, kakor tadi stenskih v vsake vrste 1.1, d.
iV. 1
isa asi
I
=j
♦♦♦♦ V dabroznaai mesnici ♦♦♦♦
Trst, Maza torin nam 9. TeLZHi,
a se prodaja vedno prvovrstno I goveje, telečje In koštrmevo a jančje In tudi kokose meso.
OBRT: KnhasjH govejih tu a<h ia osoljenih trav ter si
Oblastveno a^torlzovana dalavnloa
PATRIZIU PITTAR
se je preselila v uL Giacinto Gal lin a 6.
Napeljava električne razsvetljave, motorjev, telefonov, električ ih zvoncev in strelovodov. Zaloga potrebščin. Izbor oglja za električne svetilke. Točna Izvršba. - Pi čilo na obroke. - Brezplačni proračuni.
IIIIBIBBIIIIBBBBH B i«HII iidUUAJII 11^
Veliko zalosa in tovarno poltlftua
ANDREJ JUG - TRST
avta S. Lucta 5.
17-90
vla Fsbbri 10.
adnaga pohištva In Svoji k svojim I

B
Velika zaloga
naknritiiii pahiltva
HeMr Len-Hinzi
(Tvrdka ustanovljena lete 1174).
Crst, ollcs Rettorl Stev. 1
= Trgovina razne =
PERUTNINE
f rst uL CunpMfle ft. 15.-M 759
.»■■H.
• MoiaOMi URI,
SKLaOIŠČE
šivalnih st ojev in koles Luigi Gramaccini
Trst nllea Btrrltra vecchia it 25
Cne dsiiTiree. Plačilo ia otroke
8pre<ms sa poporevljanla šivalnih strojev vsakegallslema. Prodata Igel, olja In aparatov.
Kut uje in predaja že rabljene
S val e *t oi^-	6oi
mm cosciandi
keRcesilealrsii zobni tehnik
odlikovan aa pari fl t i razstav) z zlato kolajno „Orand Prlxa ln razliCnlrnl častnimi diplomami.

Vse po ceal da se ai bati ni Ve konkurence
IUUAVAC AIROH
zdon lim m P-^ itn. 131
I poroča p. n. ebfiartm in gostilni-barjem s rejo najisbornej&o iatiako vmo doMa^ega pridelka is Vraara (Oi- i) Gena po dogovora isven mko kos« knrenoo.
Prodaje sa od V* hektolitra naprej.
Restavracija 11
FINCMNO Trai mciiipin
PLES
psi
zoboiahniSka dela.
Spec^aUteta: Zobje brez neba In krone v porcelanu ta zlatu. Delo solidno In cene zmerne.
ulica Hfiiva 15. H., od 9-1 ii od 3-7. s
riilSia Ceregato
Trst Campo S. Giacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo
trsovlM flmiM ln m potrem
Prodaja razgledale In Igrač vseh vrst
WMWo se tod dMvcbU v slov. W0bl
Trgovina Jostvln In mm kolanljalnega blaga «
>an Žnidarčič
Trat, ullon Belvedere Stev. 19. Pilpoieda ae oonjonomu obftlnotvu sa oailon oblek. Seitmiha tudi na
eom In oo rsssaiili
oo eeStl.
LBSHnBek.2aUffl0t
IQMRZi0 POTOCMKa
Trst, ul. Riborfo 28, vogal ul. Beccherie. {Mru*^:u£rrt"m)
Velika m loga oblek sa moške in dečke. Specijaliteta: suknje, alpagas, modre In drne. Otročke Meke od K 5 naprej. Modre in rumene delavske obleke. — Spo<Me srajce in arajce vseh vrst Velika za'oga bia^a na m ali oblake po

irZeimi amkulatori]
Vla G. Rosslnl 2, vogal ul. Poste
Moderna zobna delavnica. - Umetni zobje po K 4-—. - Zobje na vijak, zlate krone, mostna dela. - Plombiranje z materijalom prve vrste po kron 2. - Izdiranje zobov brez bolečin po K 2. Jamstvo za vsako delo. Urnik: 9—I In 3—12. — Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12.
if?

MIKUSCH
Trs«
Piazza Sai Frncesca i m i
Prodaj a moke I v rste sladčice in prepe-Čeace ibiSkote) naj-b ljših vrst, velika izbera bombonov, svež kruh trikrat na dan izdelan z električnim strojem
Buteljke, fina desertna vina, daim a in istrska v na z razprodajanjem, t v : : steklenicah. — Postrežba točna. : •
Sllilna pebrna in
KEiU
—"TU jH
žcs SB^schetf^
(Ruspreti kavarne Gllmpo)
li^stBJcC:: Efpjfuls viH
mr
Trst
t št.
Serafin S3es
Pekarna, Trs« ul. Bosco št. is
Večkrat na dan svež kruh. — Prodaja sladčic in prepečencev. — Vsakovrstna moka. — Postrežba tudi na dom. — Priporoča se za obilen obisk. — Sprejema se vsakovrstno : : :	pecivo.	: : :
Josip Gergii, Trst
Rocol - Hollno a vento štev. 43
Prodajalna čevljev
vseh vrst za stoiki, ženske In otroka in zaloga usnla.
Sprejemi noroaia po meri in m
Cene zmerne. Priporoča se za obik sk
Pekarna in slaščičarn^
OHORATO FORLflKI
TRST, ul. della Guardta 24, TRST Podružnica Vojaški trg (Piazza deila Caserma) štev. 4.
Kruh večkrat na dan svež, različne vse vrste biskotov ter prodaja razni.. : : in likerjev v steklenicah :

Otiiikuvsiil čevljarski
i Viktor Schenk
aeliftttiraha vala e. kr. s eretaUkesa »e »eUstva
priporoča svojo zalogo vrstnega obuvate aa
spodo kakor tadi um otroke.
Prodala ua|Sal|Hge
voftČBa Pređa, Olo-Ms, cavalior Ia Or. Metodovo oazlto.
TnLIMff832
Dnžt (k«ai lz oate—t ttwlw drot a dscUe mi m snu, H um pakilt n lakmia cmL
tpsesetf ncMJSI sleoes. — Honftlte Lrrllctito & Gicni, Trst.
Via Vasari 10 Tel. Nr«. 2-fl«
Mran * m.
»EDINOST* štev. 183.
V Trstu, dne 2. avgusta 191-i
i,* iT
-JZ .-ć&^sza*^
0<»ft*javije in pfihai^nje vlakov:
od 1. m«)flikt naprej.
C kr. drlavna Mtnka.
V Pu!j (rveza z Rorfnj m) ta r.szaj: Odkod iz TijLi: 5-00 (B) — Q !0 — 4 i2 — 8-2* (Bi. Prikod v Tr*t: *37 - 3^7 - 7*5	(TTT
V Porei ia ouaj:	Do Buj ""»i:
Odhod : 5 5» 2-40.	Odkod: »-15 —
Prtbo*: I2-« —T*.	Pri kod : MS —
Do (ali iz) Gorice (»reza s Ajdovščino): Odkod : S «0 - 744.	Prihod : «5 -	0*
Na Dunaj (in nazaj):	^^
Odkod is Trsta: 7-3B* — g-4l (B>** —	— ~ £H!
frJt t (E) - »-24* (B) - l»3»	^
Prihod v Trst: 7TF"	"flSF — 11	- 4<Bt (B>
T«4I~ (B) —	(B) —	<B>- _
Opazka t • znači": tet Divi5o hrcz zvezde: Itz Oorlro.
•• do («11 iz) Berlina. _f , do (»H iz) Pariza-_____
Do (ali iz) Beljaka (fe* Gorico): Odkod : 7 30 (B».	Prihod : 625 — 2-00.
Do (ali iz) St Vida na Glini t Uz Gorico, Jesence. Celo ve- \ Odhod: 13«	Prlhodt 7-1 — 11-37.
Čez Gorico, (inomost), Soln ograd v (Curich), Mo-nakovo, Pariz, (Beriin), London: Odhod: U-05 (B) - frtt (B).
___Opazka: Med oklepaji zaiči zvezo. _

SfđL m
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prioritete, delnice, srećke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vr« dnostne papir e m blago
ležeče v javt^ih skladiščih SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Br/ojavi: JADRANSKA.
mm MENJALNICA ♦♦
Uia Cassa dl Risparmio štev. 5 (Lastno poslopje)
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA.
VLOGE XA KNJIŽI' 0,
4
od dneva vloge do dnevu raiiga. Rentni davek pla£iqe banka iz svojega. OBRESTOVAN JE VLOG na tekočem in ftiro-rsčunu po dogo'ortt.
FIL!JALk£:
DUBROVN K
KOTOR LJ BUTANA METKOVIĆ OPAT« JA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
Živahna zveza z AMERIKO
REMBOUR^NI KREDITL
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE
od 9 do 12Vi pop. in od 2l/, do 5 pop
ESKOMPTUJE : srečke, devize in pap rje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS- KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.

ESKOMPT MENSC
mm S u^iufiž & IWM ttBttiauiL Zftd UgttUitL bitttMtt KiiHBja m.... *9un rrf0ffm\
muli! lil MMfln pivo (ferez ilmotola). - Zinsrne tene. plEZZn BdM CuS™'
SdSSII ti J	^K-^cJZ 5 3


■"iarif^--^^ i s kzzzzili?;-
Zahavnl »laki ob nedeljah In praznikih Htrpe^e-OlviUi	t Gorico:
Odhod i 9-10 — MU.	Odhod : 2-».
Prihod : »41.	Prihod : f^
ka posojilnica in hriiJuki
^ reglatrovana zadruga z omejenim ^
TRST, Piazza dcKa Caserma 2, s. nad
(v lastni paiaCI) vhod po glavnih stopnjlcah.
Na Dunaj (zveza z Reko in Zagrebom) Odficd iz Trsta: B O- (B) — 10-15 — — 6JS" (B) —
»•45 fBT - U* Prihod v Trati 6-lS - 875 (B) — Mt (B) — 10-30 - »» ►»(B)
Na Dunaj (tamo od 2«. junija do It juhjs h «4 21. avgust, do IS septembra). Odkod Iz Trsu t 70< (E) (»amo L ia IL razred). Prihod v Trst: 1K (EV
" ■ ~.>t\: Jedilni vozovi.	•• aaa& :~palru vooovi
Do Gradca (čez LJubljano 'T) Mzribor) Odhod : 2-08.	Prihod : 3-15.
3o Kormina: (čez BMa-Triil): Do Gorice: C '.hod: 610 (.razen nede!j).	Odhod: G35.
'.rihod: 5-50 _ „
V Italijo.
Odhod Iz Trata: 5*40» (B) — 830 (E) — 8 35 (B) — 9" b -
12-» — 1-H>* — 4-10 — 7-06* — 8-19 <B). Prihod » Trst: 7 35 -	— »040 (B) 11'4< MP —
Mi — i— H5 — 8-48 (B) — H» (S) -11^0.
POSOJILA DAJE
d a rkojiibo 5'/«V» na tn«iee po €•'«
□a zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora.
ESKOMPTUJE TlteOVSKg KiHKL
HRANILNE VLOGE
spraieaA od vsakega. Će tudi ai ud in jih. obrestuje po
Večje stalne vloge in vloge 'ek. račun po dogovora.
5?ealnt davek plačuje zavod »a. - \nin 3c .anKu po eno kros«. - ODDAJA DO-MACE NABIBALNIKE (HRANILNE PUSlCE).
Poitn -hranilnicoi ra. un 16 004.	TELEFOa 5t 9.^2.
Ima varnostno celico (S*fe deposit-«) za shramb" vrednott-n h li-tln, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti vloma Ln oiaru. urejeno po Bujnoveii^m načinu *er in odda?R 'rankam	»era -o nizkih cenah.
i} nad 10 .djonov kron.
Uradue are/ ou ' .0 tZ dopoldne In od 3 do 5 popoldne. • Izplačuje se ___vsak delavnik ob uradnih urah._
ti »1
55!


•51 B^^aP'iSUJ^-US SS5S2^SaBEgBll 19
rar- — »tj —	—	(ti — ^
• v*(i: jr? ^erv;o;aa — drogi vlaki: Če« Karmin__
Zabavni vlaki ob nedeljah in przxn!ki.'i do Kormbra:	d* Nmbrei?ne :
Odkod -	Odhod: 3-m.
Prth- U	7.	Prihod : f^ — 7 iS.
O^tUe: pot>(("a:.c: »icvilke značito popoldne; E ickspi^ail, B ibrzovlak).
Vozni red parnikov
v Dalmacijo.
Piua tržc^fl tmm
jtusnlli Hg|naMffi[rKa m. Pilati-Trst
PŠ!BH: pi¥3 fcSKfcri 14, M 1H5
"i
f.
f
Vio Burnem vecclua *te». 21, L n.
M izDor noftlii Id otnšMlti *m in HI m, Prodala proti plačila m na Mg. M: ZVHpop.
M Rmrle^	18,1, n.
oj.iod	iz Trata	Prihod		v Trst
	5-00 (Dub.)	Nedelja		10-3U (1_)
	<L) B.	m		
PoatMifk	" 5 <l~)	Fooeceljek :		
	>00 (O.)			♦•« (L., a
Tank:	»tx» (L ) B.	Torek:		€06 (D.)
Sre-1;	(Dab.)	Sreda:		f ur; (L.)
	3-00 (L-)	^		4-00 (Dnb.>
	'TZj	Četrtek		Stt (D.)
A.. .	ti o (L) B	m		4-<*> (t. ) B
	"oe (D)	Petek:		
Petc.	fOob.)	m		
	iD >	Roboti:		
*V M:	rrt D B			4 00 (l > B
t m	"H» t D,)			
Onuk«	: C. ibi5 L	oyđ - Dnb. Dcbrov		plovTttu -
tt.	4 — a* brzi	parnik. — Lloyciovl	Urztpii-rnki lP-	
ad -ejo do	hr'orj od rotnola St. Karlj nr«lHjskf (»•			ur: IVi-f>r-
* V: Ci	»f«>: rniall rd	poirola Ohjs-ppina.	Pa-	nfki d u e
S ,-.ur	potujejo do 5	iakpvidi, 07tr jma Koren e od j>omo;.		
i .tti. —	arniV d u2-x	..Dnb— vjJka olovilb*"	potujejo Jo D	
cj	p<*oicla Siniti.			
		V		
	V P	liij -y.i ^ZJj):		

m
pc visokom c. kr. namostniit-ru
k^tic: niraiii zoboteh k
Tfst, ulica Salvadere SL 4. m. n.
Odhod : 7-PO - /15 (Bi - S-60 (B). Prihod : I03P (B) — 2-3» TP3I (B).
Op^^i-i.
ar nj ki ka ri jdpu iuj-.jo vuki v -lcJeHh <ukah:
Pr

rt-J in Brioni.
cJp. 7 00 pri p. 2-00». - Prstajajo : Izol*. 5Jfun>an. Piran. Por toro«;. Satvore, Umag. Gtam>\a, borci. Vmr. Ro\inj, Fa* sna tn B »al. — Pomol: Pe<:cbera
{Kltji trgi. _
J mag
: »l-o
nede-fkh in
> v Pira-m,
Odhotf: »1HT - i* - 7-?V Prihod : 8-80 — TB -----^5kT odpotejrto
ortortii« in Salvore. Komol
vsaki dan Pescfaeria
V Piran (ln nazaj): Odhod: WK»* — «-15** - 7-30 P-i bod: 7-15 — JflT- 3-».
8-30 +
; *• sam ob nedeljah in praznikih ; t ab dela«. Drszoikih. — Pomol Pescheria (vsaki dan)._
Od
Od
Odh^d
Prihod
V Koper (in nazaj):
i", - »fln — n <jo - 12-ia 2-30* _
TB — 7-38 — 3-**"
T". "Ts — vTT— If-ts — i-20* — 2-35— — 7-15 — 8-15*
- 4-00»
5-2®
•jj Jfia-.aAifc- — ** kino ob rrdeljah in praznikih. Pomol: R:vi M. jiJraccbio.
V Milje (in nazaj):
: §00 — 1«» — I2J0* — tt-ISt — >36+ 2-38* -2-181 — 3-58* — V4Sa —"Rlf —"Rl« fala	—
: rr — »30 — !l 15 — 2-88 — a-ast Mi* -WJ» - 7-88 A - 8-88
+ zaači : samo ob nedeljah 1» prasnikih.
t . uiro - b delavnikih. □	ob n«d*liah is praznikih od 5 majaika.
A	ob eedei'ah in przzT\'',\ i .-o 5
^ . ob delavnikih do 5. mi alfe«.
—»• Riva Maaćrjsi hio.
GOSTILNA JV!AX
Trst. via Petronio št. 2, (pri novem trgu K
Toči se istrsko vino po 72 v„ na dom po M vin., od 5 litrov naprej po dogovoru; opolo po 9% vinar^ GomaCe črno po K 1.M in belo vino, dober kraiki teran po K 1.29; vipavsko vino in Dreherjevo pivo. Točijo se tudi vsakovrstni likerji m iitnjc ter kava. Kubinja vedno pripravljena z gerkini i in mrzlimi jedili. — Postrežba solldr^
HENH8IC PREUi«
Trn, ulica S.
Tovarna pohištva in bambusa, indijskega trsja in protja.
Praktični in koristai darovi
zrn mmHt* ^rllofumst.
ma,nika.
krtaiko rtrtfji, V Ortjan-M<ramar in nw«) — Pamik „Vida-. —
Odhod a—pran Vefckrnm trfn. Odhod Iz Tma: 8-18 — 2-48 — ilP — 8J8 f
ta Ortjasa i 11« — UP — UF~- 8J8 f
f taači
■b sobotah, nedaljah .a prarolklb oh k m taljlh in praznikih
fr "ikooe). Seslja* (Sistiana) m nazaj, tod . — 008 — iw81 — H»» — 8-am — 8oa — 8-80. - — -
* mi: dh tliljdb >a | . —i n fcbhk
V Orade ž (Orado) in n ar?f: IJ 808* — IO« — 12-001 - ' Prth«d; 7-88 —	— Kj -
* zsačt: oh aeddliah ln praza. zaači: -

V Kalijo. V Benetke:
d Iz Trstai (Paraiki pa opl. dmfhe Tri^tov (h -
' " - - — - TM£j
Karla* ia .Oraf Vurahraad") vaahl d—
tp.roiv .V«mU*) vsako sokou» 2 pop. fi vsaka nedela wh f pop (panith .O Wurmhrawl*) (Para-Vj aurtr. Li«yda .Alalaaa* te .Metoovick-) wafcl daa a paiaeei.
/rihed * Trat- (F,r»-M pmfp dro»he Tripcovieh) v<aki daa o* S-4S pop. ia vuka nedeljo v majaika ob
juo:;u aA 11-49 po Lloyda: vaahl d a oh 8 rjntraj. (Oh nedeljah t« praz aiklh po cM itfeO.)
V Jakin (Ancona). Mbod iz Trata: I (Paratk O. Wwrwbiaad draSbe Tripcev««*^ ruU torek oh 8 tvete (Had S. Karla«. II	" ne inrfhe Trlpcovicb)
Prosta luka).
•rlhod » Trat ; L v**ko
n. rulr ti.
c«. ob 8
t« Trata: T*?8» — 815 -3 »iS- - 7 15» — r b Lokev: Itd-i«.* T »f - 7-48 - 8
1-88" — l"d8 — 8-1J-
*»*H oh pramkJh.	teea boda vozli ah
pa latvehf Ia oa nt*aoW ukoj mtpm mm 1» da Bazovica, ozl.-^ou do I Ipira,

Nikdar - do letos!
V-led nakupe rflikuik« ptrd|e (£000) možkib ia otreikib oblek, ta-merem prodati obfake pa naontnab
c* rak.
Moderni aoike oblaka od K 14
* rtreik* . v , I M ootrc.ee sa otroke od 3 —10 let „ M t Velikanski izbor	n
po »eri
(Zadnji uzorci od K 32 neprei.) Vt lik izbor delavk h oblek, bla6 spodnjih sr&ic ia drnuega peril i
AHacittldi Trieste
Trst, ulica a Carducci Stv. 40.
td o. ar » ra» i.>«arnc
l.H lii . TR BU84 -OoHaa, Trlaiea aH .a 26. (r<) p> •»•«« ha^aa). Zalaga d ok-M«, »»alan t. m et h tire)«*. gra> mat r	»atn;«aa«t8.
F ;a jol
0*no*, Stota t aL 1-4.
Prn ah« »a ab" ka
"
m
< j, -. .*
■T ■ ■
HlroSilnicD Hbiio reriin
Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) POORUŽ11ICE: Cilka Settc Peotane 215 ia (a Ma zfarafa 3S6 (stara snodišuica).
Velika bera krameni], barv, šip, žebljev, petroleja Ltd.
lUdOai ftmštk m pitala eviaj. krav. ko^j. itd. Hd. lf-biMij« dr T NXOCET> ▼ Ljnb jani Pr«a«r)a m dl ta 4tM8
Ivan ICrže

Trs«, Piazza S- Giovannl 1
Dim mm kuhinj h k ik iu nj.ttmcs£xa liO^jG atin od in platenin, škafe vre >l, cvbiuv in kad, *-odčekov, lopat, re^et, št in beakovretiuh k.4ev^jerbaa-r in met«i ter
sp^joćth predmetov. Fri&oroša srnjo trgovino 8 kohiiygku po^Uo mne vr>t« br)& cd porcelana, zemlje emalla, kositaija ali c uV . nadalje pasamactoije, kletK.8 it-tL Za gostil d iča.rj« , ipe, irogija, ^ešojje ia iiteklenu	« za vino
■k ----—Ti	------- ' '	i. o r-n—
pomlatoo zdravljenje
Sirup SaL«apari?Li i, 1 steklenica . £ 1
n
jj Sirup saioapanrl ■f P< pi>loo ozanvTjsaja . Simp jodu ai, -ite^laaica . popolno ozdravljenje . . Kriti stilni čaj, 1 zavoj . .
6 zavojev
Cekinu less
Trnt ulica S- Oln
41
■irJ	1
5.—	i 2 6
12	d
6—	«
Trst
UUPUDDDLi
o:
o
JODODGni
(NOVA KAVARNA)
Trst. Piazza Barriera-Setiefofitane
Prva uuoono^t. Bogata izbera časni kov. Prvovrstne pijače. Hladila - aeh vrst. Biljardi Seifert. TELEFON 15-81. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten BUFFETt kj^r se prodajajo mrzla jedila vino io Orehorje o pivo. Sprejema se naročila na dom. Priporoča se u dani
Franjo Abram, lastnik
mm.mu
'.-v ^ ^hhhioi^
!□□□□□ L š
! ii,
□□□□□□□
• /Vu - ♦ — v ^a »__v V:^ t>
0§Iia in tiro
j za Boriva potiefcja ia M i^ilaia
i Josip Niceu
| M Hlica l. Cl3i 2. (Sv. Iva) M 2132



Tangyes, najizvrstnejše motorje na bencio, plin, upojni plin in motorje na nafto, sistem „Diesel" stojeće m ležeče ustrojbe. LokoncbUe na beniki in paro. Prevzemajo ddo industrijskih tovaren kakor: Mlini za moke, stroji za proizvajanje olja, tovaren ledu. stroji kamenolome, stroji in tovarne za cement, stroji in nameščenja za mizarsko Nune Stenje	* JWJ/f D #	obrt, centralno kurjavo, stroji
za elektriCne rai-^^^H ^	^ drobljenje različnega
svetila ve ia prenos mo-	W dlMŠ*	^^ kemične to-
či. Električna vidigaia za oaebe (Ul^ sistem Pedketti, kakor tndl vadlfala za blago. Strofi aa ko-vtfln te drage obrti. Moderne Saaritaa ia cevi vsake vrale. Sklartiifr vsakovrstnih
eevt Orodje ia stroj In prele aa vino. Oife, ^uuju, pipe ita.
varne itd. itd.
J/

Vinko HaJdK HSs!..-fii Kranj
IHta MhL rmtfM nek* a knuK b
Tnaliip^in ta zaloga za Trat, Kras, Istro ta Furlanijo
M HKOLIOL Trst riki Cnio Gliefii fin

Jyra| Karaman
Trst, ulica Fonderia štev. 6
priporoča sv^jo
zalogo dalmatinskega vina
Iz Omiša in sledeče svoje gostilne: v ul. Scorzeria štev. 4, v ul. Tintore 8, v ul. Valdirivo štev. 14, hi Pas&o S. Andrea št. 40.
Oelifta zfilosa 9 teta
t<1Siwo In
TiLnm Mm«
Podružnica Trst
aL Baai H. »a
& papir a svrifla. * jb mir hi sMkt a svdflca a Mb som h
m potrebujeta rekiree. w
OTTOMAN
m.
if i
afiii
ijg^ii	IMWP"^aHHpni'rail lipu IIII I' p^gll>	ilfa^HEŽlH l»^3i8E2ž
CENTRALA V PRAGI
Ustanov llaaa L 1000
17
Delaiika
K 00.000^00
ipfi S
Ivnostenska banka ^^ v Trstu
ORADEŽ atoadaaa t poMla ekSpOZltUre redno poslovanje OPATIJA
Izvrluto vsa ban<na In manjalniine posle.
Borzna naročila.
TELEFON: 2157 — 1078.
h n m tiamnau miiaaau i aaus^iinauia
VLOGE NA KNJIŽICE
Realni davek plačuje banke <7 svojega.
huiiiu IniiMna