Iihala vsak Četrtek. Cena mu Ic 3 K na ielo. (Za NemCijo 3 K 60 vin., za Ameriko In druge tuje države 4 K 60 vin.) - Posamezne Številke se pro------dajajo po 10 vin.---:
Štev. 10.	V LJubljani, dne 11. marca 1B09.	Leto MIL
[j tatici
Naša domovina je zanemarjena in zaostala v vseli ozirili. Manjka ji potrebnih železniških zvez; na mnogih krajih nimajo niti najpriprostejše ceste. Mnogokje ni vode; drugje delajo reke in potoki leto za letom veliko škodo; trgajo svet in preplavljajo s peskom rodovitna polja. Močvirnih travnikov je vse polno. Planine in pašniki kažejo žalostno lice, vedno bolj zaraščeni z grmovjem in polni kamenin.
Kaj pa naši hlevi? Premalo zračni, mnogokje trajno okuženi; do kolena gaziš po njih po gnoju in gnojnici, gnojne jame so redke. Petsto vagonov umetnih gnojil se naroča iz tujine, doma se pa gnojnica v ogromni množini zapravlja. To je vendar preneumno in lahkomiselno. Glede na umetna gnojila bo sploh treba resne besede. Velike železarne, kjer proizvajajo Tomaževo žlindro, so ozko zvezane med seboj, naše in nemške. Ceno vzdigujejo, dasi jim njihova obrt nosi silne dobičke. Kar je i pa najgrje, je to-le: Da bi se dobila pošte-ina, na gnojilnih snoveh bogata žlindra, in da bi bila cena primerna, bi bilo treba, da se vsi veliki odjemalci — kmetijske družbe, deželni kulturni sveti, gospodarske in zadružne zveze — združijo med seboj. Splošna zveza avstrijski li za-! drug na Dunaju, ki je v njenem načel-stvu tudi slovenski poslanec dr. Krek, bi bila to rada izpeljala. Že zdaj naročajo večinoma imenovani odjemalci pri nji, toda tovarne nečejo. Jasno je, da se boje združenih kmetovalcev. Same so najožje zvezane; kmetom pa tega ne pustč. Lahko iim je, ker se blaga vedno manj izdela, nego se ga rabi. Zato pritiskajo, kakor jim drago. Poizkusili smo iz Belgije; od tam je pa vožnja dražja in vrh tega nam delata konkurenco Galicija in Bukovina, ki nekoliko dražje plačujeta žlindro. Treba bi bilo
prav kmalu skupnega dogovora, Kako bi sc stopilo na vrat ošabnim železnim tovarnam. Po naši sodbi bi bilo najboljše namestu Tomaževe žlindre začeti bolj z drugimi gnojili: in tu je brez dvojbe za nas v prvi vrsti kostna moka, ki jo lahko dobivamo iz klejeve tovarne / Ljubljani.
Zanemarjenost naših krajev, in sploh slovanskih krajev v Avstriji, kažejo tudi te-le številke, iz katerih izprevidimo, v kakšnih hišah večinoma prebiva naše ljudstvo:
1.	Na Predarlskem je 13.506 hiš podvrženih hišno-razrednemu davku. Med njimi jih je v 15. razredu 866; v 16. pa 129; torej nekako dvajseti del jih pripada v najnižja razreda, ki imata po eno ali dve sobi.
2.	Na Soltlograškem hiš: 18.015. V 15. razredu 200,3; v 16. razredu 1085; torej v obeli šestina.
3.	V Gorenji Avstriji hiš: 85.110. V 15. razredu 19.850; v 16. razredu 4278; torej dobra četrtina.
4.	Na Češkem hiš: 57-1.620. V 15. razredu 282.9.30; v 16. razredu 107.800; malo več nego tretjina.
5.	Na Tirolskem hiš: 90.5,37. V 15. razredu 22.936; v 16. razredu 20.858; potemtakem nekaj manj nego polovica.
6.	Na Moravskem hiš: 293.780. V 15. razredu 107.849; v 16. razredu 146.746; tudi polovica.
7.	V Dolenji Avstriji hiš: 143.380. V 15. razredu 58.762; v 16. razredu 19.701; nekako polovica.
8.	V Šleziji hiš: 56.934. V 15. razredu 26.300; v 16. razredu 14.919; polovica.
9.	Na Koroškem hiš: 42.645. V 15. razredu 16.250; v 16. razredu 11.132; slaba polovica.
10.	V Trstu hiš: 3.964. V 15. razredu 1.421; v 16. razredu 1.287; tedai dve tretjini, večinoma seveda slovenskih.
11.	Na Štajerskem hiš: 167.9S4. V 15. razredu 60.323; v 16. razredu 74.873; dve tretjini, zopet večinoma slovenskih.
12.	Na Kranjskem hiš: 78.758. V 15. razredu 30.583; v 16. razredu 36.022; torej več nego štiri petine.
13.	Na Goriškem hiš: 29.738. V 15. razredu 9.272; v 16. razredu 12.363; torej pet šestin.
14.	V Istri hiš: 47.973. V 15. razredu 10.053; v 16, razredu 31.599; skoraj sedem osmin.
15.	V Galiciji hiš: 1,055.031. V 15. razredu 298.879; v 16. razredu 691.286; več nego devet desetin.
16.	V Bukovini hiš: 129.245. V 15.razredu 60.462; v 16. razredu 58.314; skoraj devet desetin.
17.	V Dalmaciji hiš: 89.422. V 15. razredu 9.066; v 16. razredu 72.254; torej več nego devet desetin.
Te številke kažejo bolj nego vsaka druga reč, kako se nam godi. Zadnji smo, ne po legi, — blizu morja živimo; ne po nadarjenosti, — naše ljudstvo se lahko meri v tem oziru z vsemi nemškimi deželami r.aše države; — ne po pridnosti. Blagostanja pa ni.
Iz tega pa vidimo še nekaj. Naš kmet se ne more šteti v eno vrsto z velikimi kmeti nemških in čeških pokrajin. Tam je kmet vlastelin, nekak graščak v našem zmislu; pri nas je pa delavec, ki sloni vse na delu njegovih rok. Zato je nespametno zahteve drugih krajev vlačiti k nam. Naša dolžnost je povzdigniti tega malega kmeta, ki ga imamo. Liberalni poizkusi, da bi ga zopet dobili v svojo oblast, se bodo izjalovili. Kar se je namreč dozdaj storilo za kmeta, se je storilo samo po krščanskih strankah. V njih je njegova rešitev; zato se jih bo pa tudi zvesto oklepal.
DRŽAVNI ZBOR.
Baron Binert je z veliko korajžo zaključil državnozborsko zasedanje, toda sedaj mu pogum že upada. Državne potrebe trkajo z vso silo na vrata parlamenta in jili bodo ID. sušca t. I. tudi ooprli — toda kaj tedaj? Binertu se mudi zlasti za vojaške novince, podržavit. bo treba severno železnico, zbornica mora odobriti priklopitev Bosne, a sedaj nc vctio niti vlada, niti poslanci, kako sc bo lo zgo-dilo. Kajti Binert ima skoro polovico zbornice proti sebi. Stališče Slovanske Jed-liote« sc ni prav nič izpremenilo, to se
vi, združeni Slovani bodo nadaljevali boj proti sedanjemu ministrstvu; pomagali jim bodo pri tem socialni demokrat: in tudi rusinske poslance pritiskajo njihovi volivci naj napovedo vojsko sedanji vladi. četudi bi sc rudi tega moral parlament rnziti. Vsa pogajanja mimstrskega predsednika z voditelji strank niso prav nič razgrnila oblakov; ko jc Binert sprejel i::: <Jmštvo Narodne zveze . jc sicer zatrjeval. ua njegova vlada ni naperjena proti Cehom, a Jugoslovanom se ni kazal tako zelo naklonjenega. Zato sta mu . asi :pri!:a Narodne zvez«, dr Snsteršič in dr. iJloj, povedala, da mu zveza toliko časa ne more zaupati, dokler i;c izgine v vladi misel, d" Jugoslovani manj vredni državljani kot drugi narodi.
Sedaj, pred zasedanjem državnega zbora, najbolj. zanima javnost .vpra-anie, kako pot ubere v zbornici »Slovanska Jednota«. Slikali so se glasovi, da bo.sktt-• .•!;: Binerla ngnaii z oLsirukcijo, toda t > se i,c bo zgod:!o, ker so za obsirukcijo le češki radikalci. Vrhu tega bi obstrukcija naibržc tudi nič nc pomagala. Država mora dobiti, zlasti spričo sedanjih medna-ri Jniii zaplctkov, vojaške novince, in če i i jih zbornica ne dovolila, bi jo cesar razpustil in brez nje s i; 14. zagotovil re-krute, Tako bi od obstrukcije imeli samo .škodo, ker bi sc državni zbor razšel, Binert in njegovo žalostno ministrstvo, proti kateremu jc »Slovanska Jednota« v prvi vrsti naperjena, pa bi ostalo iti vladalo dalje po svoje. Pač pa jc mogoče, da premaga -Slovanska Jednota-: ministrskega predsednika v mirni, toda odločni bitki v zbornici in tedaj nc bo ne njemu, nc njegovi vladi več obstanka. Ko bo sprejet ' rekrutni zakon, ki ga nI mogoče zavrniti, j ne da bi obenem ubili parlament, bo čas, i da se dodobra obračuna z Binertom.
V zasedanju pride najprej na vrsto vprašanje: Kdo bo predsedoval zbornici? Do sedaj jc bil predsednik nemški kršč. socialec, ker jc ta stranka najmočnejša, in bo sedaj najbrže zopet. Krščanski socialci kandidirajo poslanca Pataia za predsednika. Vesti, da misli »Slovanska Jednota« postaviti svojega kandidata za predsedniško mesto, so bile izmišljene.
MAŽARI.
Naši ljubi sosedje so sc močno sprli med seboj zaradi mostojne ogrske banke in utegne se zgodi i. da bo sedanje Ve-
kerlovo ministrstvo moralo odstopiti, da
napravi prostora Košuti, in njegovim bratcem Pravzaprav ni Mažaroni toliko za samostojno banko samo ker jim bo nemara taka banka le v škodo; i! za to, da sc počasi, korak za korakom, oddaljujejo od naše državne polovice m slednjič dosežejo popolno samostojnost, kot so jo zasnovali leta 1848. A dasi .map toliko opraviti v lastni hiši. ne pozabijo vendar nikoli pogledati tudi drugam, ce jim nese Tako sc sedaj trudijo osnovati v Bosni poljedelsko banko, ki bi bila popolnoma v mažarskih rokah in bi Bosno gospodarsko Ogrski podjarmila. Zato namerava dr. Šusteršič takoj, ko sc snide državni zbor, vložiti nujni predlog o tej zadevi, da opozori avstrijski parlament in našo vlado na mažarske namene,
RAUH SODI.
Prcslišavnjc v zadevi velikosrbske zarote na Hrvaškem se jc začelo. K 'ko sc bo pravda iztekla, sc žc ne ve. a pozna se žc seda.j, da sodniki niso obtožencem posebno naklonjeni. Srbi so pred sod-jiiki zelo živalmi. Sodni dvor jc odklonil tri zagovornike, ker so baje tudi ti osumljeni veleizdaje. iu ravno tako tristo prič, ki so hotele pričati o nedolžnosti obtožencev. Rauli torej strogo sodi, kar jc umlji-vo, ker misli s to pravdo razbiti hrvaško-srbsko zvezo v saboru, ki mu dela največ preglavic.
MIR — VOJSKA.
Evropske velesile so sc dogovorile, da skupno pozovejo Srbijo, naj se odpove zahtevi po kakem delu Bosne, ker ji tega Avstrija nc more dati in ker jc potem vojska gotova stvar. To so tudi storile, a takoj Jia to se je raznesla vest iz Belgra-ga, da jc Srbija odklenila zahtevo velc<l in da ostane pri svojem. Ko so prinesli časopisi to novico, jc zašumelo povsod: Voj4;a bo! Toda naslednji dan — 4. sušca - se jc zvedelo, da to poročilo iz Belgra-da ni bilo resnično in da se jc Srbija pri zastopniku ruske vlade odpovedala kaki odškodnini. Sedaj zahteva le gospodar« sitih ugodnosti od Avstrije, a jih nc bo določevala sama, temveč prepušča to zadevo velesilam, da jo urede med seboj in z Avstrijo.
Tako bi bilo mogoče ta dolgi spor s Srbijo poravnati brez vojske, zlasti če bi sc Srbija začela pogajati naravnost z Avstro - Ogrsko. Toda Srbija tega neče in sc sedaj zopet skriva za mednarodno konferenco. Evropske velesile naj bi se namreč sešle in določilo, kako zadoščenje dobi Srbija od Avstrije. Toda upravičen je strah, da je zahteva po mednarodni konferenci le zvijača ruske in angleške vlade, da temveč izsilijo od Avstrije, kajti čemu nam bo sedaj še mednarodno posvetovanje? Turčija je priznala, da jc Bosna Avstrijska, Rusija sc je tudi zavezala, da to stori, Nemčija in Italija sta že potrdili priklopitev Bosne, Francija tudi, Srbija ne zahteva več avstrijskeh dežel — o čem bi se torej še bilo treba posvetovati? Rusija najbrž na to računa, da bi pridobila vse avstrijske zaveznike zase, preden se začne konferenca, ter potem stisne Avstrijo s kleščami: daj, daj, plačaj! Toda Avstriia
bo toliko previdna, da sc nc bo dala ujeti v past, in zato jc zelo neverjetno, da bi s! mednarodna konferenca res sešla. l.e f« sc Rusija vojske nc ustraši, lahko vs'trai-1 na zahtevi po konferenci. Toda Rusija se vojske boji in velevlasti odločno imCejo svetovnega požara. Zato so tudi v Bel-gradu posredovale. In če niso hotele nia" lega avstrijsko - srbskega spora, naj bi dale priliko za veliko večji avstriisko-ruski, ki bi brez dvoma na konferenci izl bruhnil? Kakor Avstrije pred petimi meseci niso mogli za konferenco pridobit; tako jo tudi danes ne bodo mogii!
TRGOVSKA POGODBA S SRBIJO,
Trgovska pogodba jc Srb ji veliko bolj na srcu kot nam, ker je r.am živeti tudi brez pogodbe s Srbij. . i, c.ein ko zastane tam vsa trgovina, če se zapre avstrijska meja. Srbija jc delaia Avstriji zadnji čas toliko skrbi, da jo je bilo treba malo poplačati in to je storila naša vlada s tem. da jc odklonih, avstrijsko - srbsko trgovsko pogodbo. Naš poslanik v Hc''-;ra-du, groi 1'orgač, jc namreč izavii srbski vladi, da sc pogodba ne predloži parlamentu zaradi neprijateljskega staii ča, ki ga zavzema Srbija nekaj mesecev sem nasproti Avstriji. Nato izraža rtv. vlada upanje, da bo Srbija poslušala prijateljski svet Rusije in izpreinenila svojo politiko v zadevi Bosne in Hercegovine. Ako Srbija sledi temu modremu nasvetu, kateremu so se pridružile tudi drurte velevlasti, iu hoče gojiti prijateljske odnošaje z Avstro - Ogrsko, tedaj je Avstro - Ogrska pripravljena pričeti s Srbijo p >gajan«. ja o prometnih in trgovskih zadev;.ii.
DOGOVOR Z RUMl NIJO.
Dne 2. t. m. so se na Dunaju vršila posvetovanja o trgovski pogodbi z Ibt-munijo. Dogovorili so se, da naša država dovoli Rumunijl uvoz zaklane Živine in prašičev. Število glav pa bode iN.C-cn« in sicer manjše, nego jc država d^vol.la Srbiji.
TURKI SO SE POMIRILI.
. Avstrijska trgovina na Turškem ie začela zopet uspevati. Iz. različirli t ur-kili pristanišč prihajajo vesti, da z veseljem sprejemajo naše trgovske ladje. V Car;; gradu so se avstrijski mornarji in turški delavci celo pozdravljali z navdušenimi klici: »Živela Avstrija!« »Živela Turčija!«
—	Videti je torej, da je Turke tistih ™milijonov kron, ki jim jih jc Avstrija ocislcla,-popolnoma pomirilo.
Iveri.
Vsaki dan vesel biti — ie nevarno. Vsaki dan žalosten — je težavno. Vsaki dan sicce«
—	je nemogoče. Toda eno poleg drugega se ; še prenaša.
• • •
Na tisoče načinov se zdravje zgubi, P»
le na malo načinov se zopet dobi.
• • «
Pravica je kakor pajčevina, ki nin'1 lovi, sršene pa izpusti.
TE
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Fiav.)
hodorhiskl roman. - Spisal J. Spillmann D. J. .(Dalje.)
»Kaj, tvoja sestra?« se čudi Tigelin n na na njej svoje oči; »ni lepo, da tako irbno skrivaš to krasno cvetko! Glej, akor nežna golobica! In te krasotice ni jilo med onimi senatorskimi gospčini in ičcrami, ki so včeraj pozdravile slavnega iJcrona? Imam za take stvari zelo paz-ivo oko in bi bil gotovo opazil ta drago-:cni biser! Lej, lej, in ti veš, kako cesarju jgaja lepota!«	......
Lucij premišljuje v upravičeni bojazni a svojo sestro, ali naj požene takoj na le.stu Tigelinu svoj meč skozi prsi, predi podlež obrne cesarjeve oči na Lucilo. e s težavo prikrije svoj srd in se izkuša znebiti neljubega gosta. Ves Tigelinov ;riid, kako izprositi od deklice prijazno icsedo, je zaman, Še enkrat zagrozi tribuni s svojim temnim in škodoželjnim po-;icdom, nato pa naglih korakov odide.
- Nesramni mešetar in grdnn!« se jezi .ucij, ko je odšel prefekt, »rad bi vedel, :c ie paglavec prisluškoval najinemu po-[ovoru, ko sem ti očital, da si kristjana!«
»In si tako neprevidno govoril o ob-skih častitega Petra!« toži prestrašena
»Ti presneti lopov! Kako lepa prilika, a te dobi v svoje kremplje! Tudi če ni ii\. ar slišal, nisi varna tukaj niti trenutka ce! Takoj morava stopiti k materi! Tre-a jc hiteti na vso moč, da uidemo preteči levarnosti!«
Plemenita in skrbna gospa je takoj ri volji pobegniti z Lucilo na svoje malo insesvo v Sabinskih gorah in hitro zbere otrebno obleko za potovanje.
Ko je nosilnica pripravljena za od-iod, reče svojemu sinu: »Lucij, otrok moj, akor vidiš, ne utegnem veliko govoriti teboj! Izročam te Bogu in tvojemu dob-miu angelu! Samo nekaj imam še na 'cu: morda si sc čudil, da cel čas nisem teboj govorila o krščanski veri, dasi-ivno ti je dobro znano, kako srčno želim, a bi bil tudi ti deieželi tc sreče. Spoznala cm, da bi se ti v tako neugodnih razme-ali ne mogel okleniti resnice, zato te ni-cm marala nadlegovati. Zdaj pa, ko se norava ločiti — kdo ve, če se še kdaj vi-»va, — te prosim samo to: premisli, kako
hitro mine življenje in kako dolga je večnost! Karkoli dosežeš na zemlji — Bog mi je priča, da ti želim vse najboljše — boš užival samo nekaj kratkih let svojega življenja! Skušaj tako živeli, da boš srečen tudi v večnosti, — saj veš, kaj mislim reči !«
»Gotovo, mamica! Toda čemu zame toliko skrbi in žalosti? Preden zapustim Italijo, vaju obiščem v lepih Sabinskih gorah!«
Nato objame svojo mater in jo posadi v nosiinico poleg Lucile. Ze hočejo nosivci oditi, ko pokliče gospa še enkrat svojega sina k sebi, rekoč: »Kako sem mogla tako važno stvar pozabiti?« Potem pa mu pove natihoma, da se Peter, Lin in drugi častiti možje zberejo nocoj v njeni hiši k skupnemu posvetovanju, ker bo cesar, ki se je vrnil z Grškega, ukazal kristjane zdaj še hujše preganjati. Naj ji vendar izkaže ljubeznivost, da pouči Pavlina o najnovejših dogodkih, ali pa naj opozori hiše senatorja Pudencija in Flavija Klementa na pretečo nevarnost, da se ne pripeti preganjancem kaj žalega. Vse to obljubi Lucij odhajajoči materi.
Komaj odide nosilnica, že spozna Lucij, kolika nevarnost lahko nastane za njegovo osebo, ako zasačijo sovražniki krščanskega poglavarja v njegovi lastni hiši. Zato niti ne počaka, da se vrne Pavlin, ampak hiti nemudoma v hišo Ptiden-cijevo. Vrtnarju Karpoforu naroči skrbno čuvati vrata ter mu izroči pisemce, namenjeno Pavlinu, kjer mu v kratkih besedah opiše ves položaj in svetuje najstrožjo previdnost.
Dolgo mora Lucij čakati v veži Pu-dencijcve hiše. Vsem se zdi nevarna in jako sumljiva oseba, ker so ga nedavno videli v družbi cesarja, Tigelina in drugih zagrizenih sovražnikov krščanstva. Ko pa jame poizvedovati celo po Petru, mu nihče več ne zaupa. Slednjič pride Pudencij. Kako se prestraši senator, ko čuje za kristjane tako žalostne novice. Takoj pošlje na vse strani svoje služabnike, da opozorijo rimske kristjane na pretečo nevarnost, sam pa se odpravi k Flaviju Kle-mentu, da obvesti o tem Lina in druge kristjane, ki se zbirajo v njegovi hiši.
Temne slutnje navdajajo Lucija, ko odhaja na svoj dom. Kroginkrog vlada ne-prodirna noč. Le tuintam pogleda lunin srp izpod črnih oblakov, ki se vlačijo kakor grozeče pošasti po nebesnem svodu. Na Apijski cesti sreča mnogo vozov in nosilnic, katere spremlja tolpa sužnjev z velikanskimi bakljami. Zdajci dospe Lucij
v obližje svoje hiše in pozorno posluša. Povsod grobna tišina. Skozi nobeno okno ne more opaziti svetlobnega žarka. Toda kaj je to? Vrtna vrata so samo narahlo priprta, dasi je ukazal Karpoforu, naj jih skrbno zapira. Stvar se mu zdi sumljiva. No, sicer je pa stari Karpoior nekoliko pozabi i i v.
Šc nekaj trenutkov posluša tribun z vso napetostjo, nato stopi na vrt in hočs zapreti vrata za seboj. Tu ga bliskoma zagrabi železna roka, nekdo pa mu v istem hipu porine v usta robec, tako da ne more izustiti glasu in mu pohaja sapa. Krčevito se bori z napadalcema, še enkrat napne vse svoje moči, da se otrese njunih nasilnih rok, toda zaman. Oba morata biti izurjena napadalca, ki znata dobro rabiti moč svojih pesti.
»Tako,« pripomni eden izmed njiju, »tudi ta je zdaj na varnem! Le dobro pazi, tovariš, ujanteva jih še več! In za vsakega deset sesterc!«
»Da, če le ne bi bil ušel zaradi tvoje nerodnosti oni mladi jud!« odgovori drugi, »ta nama lahko spravi vse ptiče iz kletke!«
Biriča peljeta tribuna v sobo, ki je najbolj oddaljena od ceste. Ondi najde Karpofora in vse druge služabnike zvezane in zastražene. En sam pogled — in Lucij takoj spozna starčka, ki ga je nazi-vala njegova mati Petra. Tu stoji zdaj ukovan v težko železje in pozdravlja tribuna s ladkitn smehljajem. Vidi se mu, da ceni svoje verige boli kakor vse zaklade sveta. Zdajci se obrne Tigelin, ki je dosedaj brskal po nekem predalu, proti tri-bunii ter se mu zlobno zarezi. Vendar pa mu veli vzeti iz ust robec in tribun takoj vpraša, odkod ima pravico samovoljno udirati v njegovo hišo in tako zahrbtno napadati njega in njegove služabnike.
»To jc zapoved božanskega cesarja! Lahko trdim, da je Neron popolnoma upravičeno razjarjen, če je njegov gost zaščitnik kristjanov ali celo skrivni pristaš tc brezbožne drhali! Da sta tvoja mati in sestra kristjani, je dokazala hišna preiskava! Povedati nam moraš, kje najdemo ti dve zviti ptički! Vrhutega govori to piscmce, katero si izročil vratarju, da si namerava! zaklete sovražnike bogov in cesarja odtegniti kazni pravice. No, odkrito povedano, najlepši plen nocojšnjega lova je oni-le starcc, na katerega smo' prežali že dolgo časa. Da ne ostane to zate brez zanimivih posledic, se boš lahko kmalu prepričal!«
(Dalje prihodnjič.)
DANAŠNJA ŠTEVILKA »DOMOLJUBA« ima prilogo »DRUŠTVENIK«. Naročnike opozarjamo, da je priloga tis-ana na dveh listih, ki naj jih vsak poteg-c iz glavnega lista in skupaj zloži. Sicer e Pa na vrhu vsakega lista razvidno, kam Pada, ali v Riavni list ali v prilogo.
Kandidatura gospoda Bogomira Perica, posestnika in gostilničarja v Vi-pavi» Je bila v nedeljo na shodu zaupnikov
v Vipavi soglasno sprejeta. Volitev se vrši dne 3. aprila t. 1.
O velikanskih snežnih zametih se poroča od vseh krajev. Železniški promet je bii ustavljen na progah od Jesenic dalje proti Trbižu in Beljaku. — Posebno mnogo škode je napravil sneg po Koroškem. Od tam se piše: V ponedeljek zvečer, 1. marca je v bližini Zabnice sneženi plaz zadel tovorni vlak št. 970. Več
voz je skočilo s tira. Vlak ni mogel naprej. Ko so drugi dan odkidavali sneg, ie pridrvii drugi snežni plaz, vsled česar je zopet par voz skočilo s tira. Tudi par osebnih vlakov je obtičalo v snegu. V Zilj-ski dolini je bil vsled visokega snega ustavljen vsak promet. Pri Pontaflju je zasul sneg neko pomožno lokomotivo in 8 delavcev, sedem delavcev so rešili, eden je mrtev. — Drugo poročilo s Koro*
Skega pravi, da jc poštno ravnateljstvo < '.'redilo, naj sc .s sankami pride v vsled silnega snega od prometa ločene kraje. V i.. . a oblast je dala na pomoč skipatru-jje. Med Zabnico in Ukvami jc .sneg visok j i metra. Med tema dvema postajama je zopet zagrmelo sedem novih snežnih plazov. 2000 civilistov In 600 vojakov od-kidava sneg. — O veliki nesreči poročajo z Dovjega na Gorenjskem, Tu jc sneg zasul tri osebe družine delavca Janežič, v torek zjutraj oh dveh, v drvarskl koči, četrt ure daleč od postaje pod hribom na desnem bregu Save. Mož Jane-£1$ se je Čez več ur s trudom izkopal iz snega in klical na pomoč; bd jc poškodovati, da je kri pljuval. Prinesli so ga y Županovo gostilno pri postaji, kjer je bil revideo. Rekel ie. da sta žena in sin ■ . a ■■ /J sn.- ; ker -c nista r.ič ngla-s la. Ko so šli pa možje pod Vodstvom lovca Rabič jih iskat, .so izkopali ženo ■•■.■-.. . •	t:s::!i. . :a i. rc.ua paše
. • ;.!. nepošk« dovartega. — 'Judi od dru-: d ;-rii: ; ' .r- :	nesrečah.
na »ji.i. 'i	!<a zv-:-
na i javi
■J'ji :>i temi iz
v«-;;; krajev, kot iz Italije, Nemčije in Nizozemske obvestili, d.t je vsled slabega vrt mena, i'i traja že skoraj l-l dni, nemogoča od pošiljate v sena Iz oddajnih postaj, ■ ■ ,...o i,- r. Ji iirsk! d;;nje sena na Kr« njskem vsled-visokega snega popolnoma onemogočeno. Dobava sena sc bode i : irej Iz tega vzroka za nekaj časa zakasnila, 1 ar blagovolijo hueresentje na zna-
Gospodinjska t/a rra Vrhniki« V ga-
s - .. i — na ri-;.;i:i se je sprejelo ; '<.i.k, vt-;.'e -te d i .-c j.h ni nj«>:.I=> \ ..J pomanjkanja prostorov sprejeti. Pad <.. kaz, kako hrepene naša kmetska dekle-
.	i"i	"r .... c .ju'.-
. .. crstva pot
::cc:n tega k "ia
i n:t Trati jc od c. kr.
.:. priklic d- 1 -vati
Šola je ustanovljena v d c. 1 ati K. da so ta tudi srca tistih ob-
čno
teden občni zbor. ^a
čanov, katerim zd«ij ta Šola ni po volji.
Slovensko r
na: j;- imelo mit .......................
predsednika jc i ii Izvoljen deželni odbornik dr. Pegan. I irtištvo se je začelo lepo razvijati, odkar sc je preselil v Ljubljano pevovodja g. Anton Svetek. V društvu se podučuje v petju že skoraj 50 fantov in še vedno se oglašajo novi. Obstoja pa tudi Ženski zbor, ki šteje do 30 pevk. Vsak četrtek zvečer s,c vrši šola v moškem zbornem petju. Opozarjamo Ljubljančane, ki imajo veselje do petja na to vrlo lepo .sc razvijajoče društvo, ki ima svoje prostore v -Unionti".
l.i Poskušer.a samoumora v Ljubljani. Pretekli teden sc je v svojem stanovanju na Dunajski cesti št. 6 v samomorilnem namenu ustrelil samski strojni ključavničarski pomočnik Fr. Cankar, rojen 1891. leta v Pulju in pristojen na Vrhniko. Zadel sc je v desno stran prsi, a je ostal še pri življenju. Na lice mesta došli zdravnk g. dr. Demeter ttleivveis vitez Trsteniški ga je za silo obvezal in odredil, da so ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. — Zaradi bede si je hotel življe-
, nje končati bivši rudar Hlršberger AloJ-z j. star .59 let. Z britvijo si Jc prerezal vrat. Sedaj se nahaja v tukajšnji bolniš-
11 Volitve v predstojništvo delavske zavarovalnice zoper nezgode v 1 rslu so
vrše dne 31. marca 1909, in sicer iz delavske skupine VI. kategorije. Voliti k enega Člana In enega namestnika. Slovenska kandidata sta: Anton Jeriha, delavec pri Hcviei .Mar ii v Polju, za člana; rran j Gomlšček, poslovodja v Solkanu, za namestnika. Treba napeti vse sile, da prodremo zopet v tfj skupini in s tem damo najboljši odgovor na ukrep, s katerim sc je razveljavila Izvolitev naših dveh, de-cembra meseca Izvoljenih kandidatov. To pot volijo samo delojemalci! Glasovnice [ so gospodarji zavarovanih podjetlh žepre-jcll. V ta namen, da se volitve Izvrše zadovoljivo in koristno za naše gospodarske Interese, se je dogovorilo skupno postopanje. Obračam se zategadelj do naših Interesentov s prošnjo", da blagovolijo čimprej doposlatl prejete glasovnice na naslov: Josip Lenarčič, zbornični predsednik v Ljubljani. Glasovnice mora podpisati gospodar in pa en delavec ali Uradnik do-tičnega podjetja — Za skupni odbor za deželo Kranjsko: Josip Lenarčič, zbornični predsednik, dr. Janez Krek, državni poslanec.
Pojasnila za voPtev v tržaško zavarovalnico proti nezgodam. Oni interesen t je, ki SO za volivno pravico v tržaško zavarovalnico proti nezgodam v dvomu, dobe pojasnila pri g dr. \\ indiseherju v trgovski zbornici.
Stari liberalci Štajerski so Imeli zaupni site J v Ptuju 7. t. m. (ilavni voditelji tega shoda in te stranke so dr. Ploj, dr. Rosina in uskok »Kmečke stranke« Žemljic. Somišljeniki Kmečke zveze« se pač ne bodo usedli na vado, katero jim nastavlja uskok dr. Ploj, ki je zapustil - Kmc-< k i zvezo . ki ga jc poslala na Dunaj in ji .d v liberalni klub. da svJi poleg ljubljanskega župana Hribarja, ki Je najstrast-Hej : liberalce.
Ljubljanski podžupan dr. Karol H!e:-wcis vitez pl. Trsteniški je odstopil kot podžupan. Deloval je v občinskem odboru celih 3-1 let. Občinski svet mit je izrekel zahvalo.
Več knjižnic po deželi namerava ustanoviti S. K. S. Z. za Koroško. V »Miru« ( bjavUa daljši oklic. Kdor ima primernega čtiva za mladino ali pa tudi za odrasle, naj blagovoli jih poslati S K. S. Z. Z ve-s Ijem se sprejemajo i denarni prispevki. Sol nimamo, naj nam jih nadomestijo knjige. Na ta način povzdignemo naš narod na Koroškem lahko, da bo veselje. Zato pa pomagajte nam!
Socialni tečaj v Braslovčah jc nad vse pričakovanje krasno uspel. Prvi d m je bilo do 300 udeležencev, drugi dan kljub temu, da je bilo slabo vreme in sneg nad koleni, kar je oddaljene oviralo, da niso mogli priti, do 200.
IHnavščina liberalcev. Že nikdar niso kazali nasi kranjski 1 bcralci take hinav-sčine, kakor so jo začeli zadnji čas. S to hmavscino upajo dobiti nekaj ljudstva zase. Prepričani smo. da delajo račun brez krčmarja. Sli so na shode po deželi. Tam
so se trkali na grešna prša i j.ki svetopisemski farizeji, kako"df.hri vneti katoličani da so. Zlasti je s tei 1 bal v Lit.ji mladi doktorček Zcrj-tv
baekc, ki so ga zves
so poslušan i
morda tudi verjeli. Pri nas velja za v™ nega katoličana tisti, ki izpolnjuje vS dolžnosti, ki gre ob nedeljah in prazniJ k sv. maši iu prejema sv. zakramente 'j
sti, ki so poslušali, liberalne govornih Tavčarja. Oražna, Švigeljna, Zerhv-Hribarja, naj bi bili ponižno vprašali J!! gospode, ki so baje tako dobri kristbP kdaj so zadnjič videli cerkev od znoiitf kdaj so bili zadnjič pri obhaj.lnl m® Vprašali bi naj jih bili, če so se udeležili tisto nedeljo, ko so prišli na shode Ijud j far bat« pri sv. maši. Liberalci hi bili morali to zanikati, koiikor poznamo imeaoi vane gospode. Vsi ti govorniki imajo nj programu ločitev cerkve od države. vsUj se potegajo za brezversko sv -budno šolo in za razporoko. To j.m lahko poveste v obraz, kadar bodo še pnšii prodajat libe. ralno maslo. Ravno zato, ker pove naj list ljudem resnico, ga nc marajo liberalci iu povsod nastopajo proti njemu. To j- pa za nas najboljši dokaz, da smo na praven potu, na katerem hočemo vstrajati tudi v iJoče v blagor našega dobrc.-a ljudstva, katerega si hočejo liberalci z lažjo in zvi. jačo osvojiti, a se jim ne bo posrečilo.
Duhovskc spremembe v hvaminslii škofiji. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Anton Kovačič iz Smartnega v Rožni dN lini v Zibiko; Simon Simone iz Zibikc « Slodkogoro. — Župnijo Sv. Antona na Fw liorju je dobil č. g. Jožei Panv, i , bu Vuzenici. — C. g. Josip Musi, kapelanl Š;;i; rinem na Paki, jc obolel za pljučnico; in rdečico. — V lici sc zdravi solčavskj župnik g. Miloš Šmid in iiajd, --.i župni-g. Janez Toman. — Inštalacija č. g. dr. F, Kruljca v Laškem se jc izvršila v ponedeljek, dne 1 marca. Inštaliral ga jc mi g. kanonik Moravče. — Isti dau je č. g. dekan braslovški. Jakob lir.beniik, inštaliral č. g. (iričnika za župnika na 1'akr. Za stolnega kanonika je imenoval cesar veleč. g. Jakoba Kavčiča, profesorja na mariborski gimnaziji.
Mladeniški sestanek v .Mariboru. Na praznik Oznanenja D. M., dne 25. marci se bo vršilo v Mariboru zborovanje mla-dcnišk.li zvez. Namen istega bo. naredili natančen načrt za uaše poletno delovanje in sploh za razvitje naše mladinske orja-nižacije. Ker bo sestanek zelo velike važnosti. posebno za naše mladeniškc zveze, že danes opozarjamo na njega. \ saka tur deniška zveza in bralno društvo naj Posije na njega svoje odposlance. Odposlance pa naj pošljejo tudi tiste župnije, la « nimajo bralnih društev in mladcniskin zvez. Naš namen jc. mladeniško organizacijo razširiti v vseli župnijah lepe ^P-Štajerske. Zalo nam bodo mladeniči ^ župnij, kjer še nimajo društev, posebno dobro došli. K temu sestanku ima pnsOT vsak prijatelj našega mladeniškega gibanja Mladeniči, agitirajte, vsak v sv) okolici, da bo udeležba iz vsakega k™" mnogoštevilna. Na svidenje! Na zdar-
Koroška S. K- S. Z. napravi na tJriKj pri Beljaku dvadnevni socialni tccaj. v se »Pri Pogliču« dne 15. in 16. susca •
Jriiave za upnik g. I*i'. Katnik
udeležbo sprejema turno:,nji
s" Trsta. Zadnja nedelja, dne 28. febr. ■.......i- kako pridno se giblje-
Pri sv. Križu
Sli 10
jI
JC
, /enct pokazala, n0'v tržaški okolici.
.',.,]i dopoldne občni zbor svoje posojil ;".' ki se more po petmesečnem delu iz-r iti /" z lepimi uspehi. Članov ima nad i, " Popoldne se je pa ustanovila gozdarska zadruga; poslanec Oorup jc v ■netil govoru pojasnil gospodarske težnje koliškega kmeta. Pri obeh shodih jc gonil tudi dr. Krek. — Zvečer je bil sc--inck v Marijinem domu. Mnogobrojno zbranim članicam je predaval dr. Krek o pomenu nameravanega socialnega zavarovanja za služkinje. — Volitve v tržaški mestni zbor se vrše od 13. do 30. junija, deleže se jih Slovenci ne samo v okolici einuč tudi v mestu. Imeli so že zaupni "nid, ki ga je sklicalo društvo »Edinost«, 'ljubljanska krščanskosocialna zveza imela v torek, 2. marca, izborilo rb-skano predavanje s skioptiškinii slikami, 'redaval je dr. Rožič o Bosni in liercc-Navzočih jc bilo v veliki dvorani limona < do 3000 oseb. —- Zadnji torek je ti prezanimivo predavanje zdravnik . Robida tudi pri mnogobrojni udeležbi.
Požar v Ljubljani. V nedeljo, dne 2n. iruarja je gorelo v hiši barona Švegla. Ogenj je nastal v podstrešju. Požarni hrambi se je posrečilo omejiti požar. Zgorelo je mno::o pohištva, shranjenega v podstrešju.
V	Pulju so imeli tudi sneg in občuten mraz.
Slovenski kandidatje za koroški deželni zbor. V kmetski skupini: 1. Veliko-vec-Dobrljaves: Grcbinjski župan g. Flo-rijan iillersdorfer, posestnik v Ravžu. 2. Piiberk-Zciczna Kapia: Državni poslanec gospod Franc Grafenauer, posestnik na Brdi pri Št. Molioru, eventueini kandidat g. msg. Valentin Podgorc, tajnik^ družbe sv. Mohorja v Celovcu. 3. Beljak-Št. Patr-njan-Rožck: g. Janez Vošprnik, posestnik v Zgornjih Jezercih pri Vrbi. 4. Trbiž-Podklošter: g. Jožef Skrbina, po domače Kazin, posestnik in živinozdravnik v Mudili Dolih pri Vratali. V splošni skupini: .3. Celovec, Velikovec, Dobrlaves, Piibrk, Železna Kapia: državni poslanec, g. dr. < irafenaner, posestnik na Brdi pri Št. Mohorji. — Ako bodo storili vsi volivci svojo dolžnost, bomo Slovenci brezdvomno napredovali.
. Shodi S. L. S. so bili zadnji čas v Smartnem pod Šmarno goro. Tu so govo-rili dr. Šusteršič, Povše in deželni poslanec Dimnik. Na predlog župnika Lesarja, nadučitelja Lavtižarja in župana Teršana se je izrekla zalivala poslancem S. L. S. — V Podbrezju so govorili na sliodu poslanci ■larc, Piber in Demšar. — V Stranjah pri Kamniku je imel shod dekan in poslanec Lavrenčič. — Dr. Žitnik je imel shode v st. Petru, v Šmihelu in Košani.
V	Postojni je umrl trgovec in posestnik g. Anton Ditrich. Ker je bil pokojni svetnik trgovske in obrtne zbornice kranj-sk<\ pride mesto njega v zbornico član S.
Stranka štajerskih slovenskih liberalcev .sc je pri občinskih volitvah pri sv. etru pod Sv. Gorami zvezala z nemšku-
tarji proti katoliškim slovenskim kmetom in s tem zmagala. To postopanje je naravnost škandalozno. Kadar se gre proti katoličanom, tedaj jc liberalec pripravljen zvezati se menda tudi s samim peklenščc-kom.
Poziv podružnicam iti županstvom glede cepljenja prašičev proti rdečici. —
Kužna bolezen rdečica pri prašičih se je silno razširila in povzroča našim gospodarjem ogromno škodo. V preteklem letu so bile na Kranjskem občine, kjer je po več sto prešičev poginilo za to kugo. Edino zanesljivo sredstvo proti kužni bolezni rdečici pri prašičih je cepljenje živali z varnostnim cepivom. Podpisani gfavni odbor je v svoji seji dne 28 decembra 1907. sklenil to cepljenje uvesti in organizirati. Leta 1908. se je na Kranjskem cepilo nad 6000 prašičev, in jih jc od njih le kakih 20 pozneje zbolelo in 10 poginilo; vendar jc c. kr. kmetijsko ministrstvo nastalo škodo vsled posredovanja kmetijske družbe po-popolnoma povrnilo. Zvršitev cepljenja bo tudi v letu 1909. posredovala. Upati je, da se od strani države in dežele dobe znatne podpore, da se bo cepljenje mogio kolikor mogoče ceno zvršiti. S cepljenjem prašičev sc bo pričelo že meseca aprila, in da bo mogoče vse potrebno pravočasno ukreniti in napraviti, se podružnice pozivajo, da nemudoma naznanijo, če žele za svoj okoliš skrbeti za varnostno cepljenje proti rdečici pri prašičih in koliko prašičev, v katerih vaseh in pri katerih posestnikih bo približno treba cepiti. Pripomni se. da se naročila za cepljenje lahko priglašajo pri c. kr. okrajnem živinozdrav-nikti dotičuega okraja, kakor tudi pri deželnih živinozdravnikih v Metliki, Vipavi in Škofji Loki. Ker se pa v nekaterih krajih posebno v državni službi stoječi okrajni živinozdravniki zaradi preobilnega posla ne morejo s cepljenjem baviti, bo za dotične okraje c. kr. kmetijska družba posredovala, da sc cepljenje po drugih živinozdravnikih zvrši. Tudi občinska predstojništva in posamezniki, ki skrbe za blagor kmetovalcev, sc morejo obrniti z enako željo na podpisani glavni odbor, vendar v slučaju obilnih priglasov pridejo najprej na vrsto podružnice, oziroma družbeni udje. Priglase jc poslati na podpisani odbor, ki daje vsa tozadevna pojasnila in poskrbi za zvršitev cepitve. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Sy- Ivan pri Trstu. Naše društvo žaluje vsled smrti dveh članov. V četrteK, 25. februarja je umrl podporni ud našega društva g. Jožef Sušmelj v visoki starosti 81. let. Pokojni je bil zvest pristaš katoliških načel. Ni bilo prireditve, da ne bi bil pokojnik zraven. Upamo, da uživa nad nami zaželjeni pokoj. — Druga smrt. Dne 27. februarja je preminul član izobraževalnega društva v nežni mladosti 15 let Henrik Korent. Ogromna udeležba je pričala, kako je bil priljubljen pri društvu. Cerkveni govor je imel društveni predsednik g. Anton Čok. Naše društvo je izgubilo s tem enega najpridnejših članov. Upamo, da se njegove želje, da bi društvo napredovalo, uresničijo. — Bog jima daj večni mir in pokoj in večna luč naj jima sveti!
Na nesramne napade na duhovščino v krinko liberalizma se skrivajočega so-cialno-demokraškega agitatorja v c. kr. vojaški smodnišnici v Kamniku, Blaža Logarja, reagirati, bi bilo poniževalno. Pri-bijemo le, da vest iz Stranj in Tuhinja ni prišla od duhovske strani, ampak od volivcev trgovske zbornice samih, ki jo brezdvomno docela vzdržujejo.
Zahvala. Posestnik Jakob Zadnik s Perovega se zahvaljuje posojilnici v So-dražici, ki mu je podarila 100 K vsled nesreče, ki mu jo je povzročil požar in jo toplo priporoča.
Gg. dopisnike zopet prosimo, naj opuščajo osebne napade. Večkrat se namreč pokaže, da so taki napadi neopravičeni. Odgovornost mora nositi pa uredništvo. Nekaj takih dopisov smo tudi to pot vrgli .v koš.
Umrl je v Ljubljani pretečeni petek gospod Karol Pintar, mestni civilni stražnik. Okoličanom ljubljanskim, ki prodajajo živila na trgu, kakor tudi drugim prodajalkam ljubljanskega trga, je ime Pin-~ tarjevo predobro znano. Vse se ga je balo. Vpil je nad ljudmi tako, da ga je bUo slišati daleč naokoli. Večkrat se jc jezil nad »Domoljubom«, ki ga je sem in tja pograjal in mu svetoval, naj ravna dostojneje s prodajalkami. Naj počiva v miru!
Novomeški porotniki so oprostili gradaškega župana Mazeleta, kateremu sc je očitalo, da je pridržal kot poštar neko važno brzojavko, katero bi moral oddati, in s tem povzročil škodo baronu Apialtrernu pri prodaji Krupovc grajščine. Poštni ekspeditorici gdč. Berlanovi, ki je to videla, niso daii prisege. Zadnja beseda še ni izgovorjena. Državni pravdnik in pdvetnik tožiteljev sta se pritožila proti oprostitvi.
V	Novem mestu je umrla mati mil. g. prosta gospa Elizabeta Elbert. Pokopali so jo ob veliki udeležbi občinstva pretekli ponedeljek. Naj počiva v miru!
Na Jesenicah so se združili liberalni Sokoli s socialnimi demokrati, ker si upajo združeni priboriti tretji razred pri morebitnih občinskih volitvah. Brezverci so se srečno našli.
Smrtna kosa. Umrl jc 1. t. m. č. g. Iv. Kraljic, župnik v Kozjaku v Istri. Svetila mu večna luč!
V	Trstu šc vedno traja štrajk voznikov. Okoličanski vozniki imajo vsled te stavke občutno škodo. Liberalno vodstvo društva »Edinost« in pa dr. Mandič bi
I morali vse storiti, da se zopet povrnejo redne razmere. Ali bo dr. Mandič, ki lio-. če povsod uživati čast predsednika, poplačal vso škodo, ki jo trpe ubogi vozniki v sedanjem času, ko trka huda zima na vrata? Ni prav brez vseh priprav in gniot-i nih pripomočkov vprizoriti štrajk brez upa na pošteno zmago.
Salezijanci so začeli graditi v Trstu novo cerkev. Imela bo obliko križa.
V	Pliskovicl na Krasu so pri občinskih volitvah propadli liberalci in njihov župan. Tudi na Krasu se je pričelo daniti.
Predrzna nesramnost. V Nabrežini so na pustni torek socialisti in svobodomi-sleci na podel način zasramovali sv. očeta papeža. Napravili so sprevod šem. Enega so oblekli v papeževo masno ob-
leko, mu dali železno verigo okoli vratu, ter ga posadili na »škalir«, v kojega sta biia vprežena dva para volov. Dotiinik je držal v eni roki knjigo, z drugo pa je delal znamenja, kakor da bi blagoslovljal. Pred tem vozom sta bili dve šcmi na konjih, zadaj na vozeh pa godci in druge seme. Tako napravljeni so naredili obhod po vasi in na postajo. Zares! globoko v podlost in posirovelost so se pogreznili ravno tisti, ki se toliko ponašajo s svojo omiko in svobodoljubnem. Najbolj žalostno pa je to, da poklicani činitelji kaj takega niso zal ranili. Tako delajo socialni demokratje za »delavstvo«.
Novo slovensko katolKko izobraževalo društvo sc je ustanovilo minolo nedeljo v Vavti vasi na Dolenjskem. Na ustanov ;em shodi!, katerega se je udeležil t.:Ji deželni pc-lanec Dular je govoril g. stolni vikar L. Smolnikar.
Krščansko-sceialiii delavski politični shod priredi v nedeljo dne 14. t. m., ob 3. popoludne v »Društvenem domu« na Savi pri Jesenicah slovenska krščansko-social-■ - '	politiška organizacija
kot junak, in moral je pasti, ker se je dvignila proti njemu vojska in plemstvo celega cesarstva. Veliko je bilo gosposko razsa-janjc, strašna gosposka osveta. V Ljubljani, v Celju, v Zagrebu so bile napolnjene ječe s kmeti. V Ljubljani, Celju in Zagrebu je obsojala človeška besnost pod krinko svete pravice kmete. — 'Io se nam je zdelo potrebno omeniti, da bo že začetek povesti vsakdo lažje umel. Kakor hitro pa bo kdo prečital prvih 10 strani, ga bo povest sama tako nase navezala, da je ne bo mogel zlepa odložiti. Kupujte torej koristno in zanimivo berilo po tako nizki ceni, kakor je »Zadnja kmečka vojska«. — Povest se naroča pri »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Gorenjske novic

na c.ciavi:-:a
<a
saodu poročata deželna odbornika prof. E. j J?.rc in dr. Pegan.	j
Kupujte dobro berilo ! V predzadnji š:. vil ki ; Domoljuba • smo navedli kratek ,' odstavek iz posebno lepe zgodovinske po- I vesti » Zadnja k m c č 1; a vojska«. Ker se doti ta za nas Slovence posebno ; zanimiva obširna povest ravnokar po skrajno nizki ceni 1 K in ie popraševanje P'i tej !;nj"„": še vedno živahno, naznanjamo, da smo podaljšali obrok za naroče-vanje te knjige po znižani ceni d o k o - , nec meseca majnika. Ustaviti pa :::ora::so z današnjim dnem oddajanje po- j vesti Pasjeglavci ■< za znižano ceno 1 K, ker nam je ta knjiga pošla. — Kdor torej naroči in plača knjigo »Zadnja kmečka v ' i a • pred koncem meseca majnika, jo dobi za znižano ceno 1 K, vezano 2 K. — i K ' r bo naročil povest, mu jo bomo po- i sb'i pod križnim zavitkom in pridejali i poštno-hranilnično položnico, po kateri posije nato znesek 1 krono in mu no bodo rarastli nobeni drugi stroški. — Ker smo navedli v predzadnji številki »Domoljuba« i kratek odstavek iz te znamenite povesti, podamo danes našim bralcem še nekaj kratkih pojasnil, da bodo čitali to za zgo- j dovino slovenskega kmeta znamenito ; knjigo s tem večjim zanimanjem. Kmečki kralj Matija Gubec. katerega je kronala ■ gospoda, ko je zadušila kmečki upor, pred cerkvijo sv. Marka v Zagrebu z razbeljeno železno krono in se še dandanes poznajo v tleh sledovi, kier je stal razbe'jeni prestol kmečkega kralja, je bil le duševni vodja kmečke vstaje, ne pa vrhovni po- i veljnik upornih kmetov. Kakor nam opi- | suje naša povest, je bil junaški kmet Elija : Gregovič doma iz Kranjskega, od uporni- ' kov jednoglasno izvoljen za vrhovnega poveljnika in velikega vojskovodjo te vstaje. Ta plemeniti mož, ki ima v naši povesti veliko vlogo, je' bil po ničvrednem kmetu, kateri je prejel za Elijevo glavo judežev o plačilo, izdan in najiosled, ker je cesar sam prepovedal hujše muke, v Zagrebu obglavljen. Kmet se je dvignil in padel, dvignil sc je kakor človek, padel
Iz ljubljanske okolice.
Stopanja vas. Zadnjič ste pisali o vodovodu za Stepanjo vas In Hrušico. Meni se zdi, da je treba to reč dobro premisliti predno začnemo. Najprej to-le: Ali je studenec, ki ga mislimo porabiti, res dosti močan? Ali ne bo treba kopati daleč v hrib? Drugo vprašanje je: Ali bodo hoteli gospodarji zavreči vodnjake, katere imajo pri vsaki iiiši in ki so povzročili precej stroškov? Poleg teh vprašanj je treba imeti pred očmi, da potrebujejo vodovod v Hrušici le posestniki ob veliki cesti, ker posestniki pod hribom že imajo dobre studence. Da se pa ne prehitimo, moramo pred vsem na to misliti, da je letos izvan-red.no suho leto, kakršnega že dolgo ni bilo, in da letos po vseli krajih tožijo zaradi pomanjkanja vode. Ko zopet pride dež, najbrž tudi pri nas ne bomo več tarnali zavoljo vode, kakor žc prej nismo. Predno bi se zares začelo, jc še to treba prevdariti, ali bi ne kazalo vzeti raje studenec v Hrušici. kakor v Stopanji vasi. Da bomo na jasnem, kaj in kako, je najboljše vzeti inženirja, da nam izmeri in naredi proračun in pove svoje opazke. Potem bomo vedeli, ali se naj oprimemo ali vse pustimo pti miru. Tudi bi sc na ta način naredil konec nepotrebnemu govorjenju in zabavljanju in morda tudi medsebojnemu sovraštvu.
Posnvje. Ni še dolgo, kar ste pisali, kako se je naš poslanec Dimnik potegnil za mlekarice. Danes že lahko poročamo kaj je dosegel. Mleka ne zlivajo več po tleh, tudi preiskujejo ga drugače oni imenitni ribiči in ribnikarji. kakor prej. Rotov-ški možje sami priznavajo sedaj, da so napačno delali. Neki ženski so mleko plačali
sSicuV* ZaVrglL ~ °ast našem» Polž raznih krajev Gerenjske.
g Iz Preddvora. Odkar smo dobili v 1 reddvor novega organista g. Fr Trehl ta se je v Preddvoru marsikaj izpreme-0 v cerkvi, bodisi v izobražev ,1 nem društvu. V cerkvi vodi jako dob „ petje m drugo jc vse v redu. Njemu se
imamo Preddvorci zahvaliti, da je iznh ževalno društvo letos že tri igre prirorii?" Tako so na pustno nedeljo igrali 2' »Krčmar pri zvitem rogu« in pa jJ-S® »Beraški godci«. Obe igri sta se j2 0 bro obnesli, posebno pa »Beraški Kodri kateri so ljudem mnogo smeha povzročili' Le tako naprej, pošteni preddvorski fan tje, vi se lepo učite, a g. organist naj va podučuje, za kar mu bodemo zele hvi ležni.
g Bohinjska Srednja vas. V nedelj* 23 februarja, sta se vršila v »Zadrugi"' dva občna zbora: 14. redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice« in 10. redni ob čni zbor »Kmetijskega društva«. Računi ski zaključek obcii društev je zelo ugoden" »Hranilnica« izkazuje za 1. i1,: s prometa 536.577 K 11 v — nad pol milijona kron Posojil se je izplačalo za 43.260 K 18 v vložilo se je 151657 K 94 v. Rezervni fond znaša 14.745 K 96 v. Prirastlo mu jc leta 1908 dobička 993 K 84 v. Napredek je to-rej lep. Isto velja tudi o »Kmetijskem aru-štvu«. Šc tu nekaj številk! Zadružnikov je bilo koncem 1908 že 390 z deleži v znesku 6522 K 3 v. Prometa je bilo 4.'2.595 K 34 v. Cisti dobiček znaša 1693 K 4 v. Rezervni zaklad znaša 7258 K 02 v. Blago in inventar sta vredna 41 413 K 89 v. Seveda znašajo še precej terjatve na blagu pri zadružnikih, ker — žaLbo ■;, redno blaga ne plačujejo, a kljub temu je stale »Kmetijskega društva« toliko ugodno po letošnjih računih, da ie vsak strah, tfa bi propadlo, za enkrat neutemeljen in nepotreben. Tisti, ki čez društvo zabavljajo in izkušajo s tem izpodkopati pri ljudeh zaupanje vanj, so ali zlobni ali pa o društveni upravi in računskem zaključku čisto nič ne razumejo. Kdor zna treza« misliti, mora priznati, da ste delali obe društvi doslej edinole v blagor ljudstva in edino ta namen imata tudi v bodoče pred očmi. Osebne koristi ali dobička ne išči in ne sme iskati pri njih nihče 1 — Snega je padlo nad poldrugi meter. Snežilo je skoraj neprenehoma od 25. svečana do 3. t. m. Nekaj časa je bil seveda ustavljen "es promet, tudi pošta ni mogla z Bistrice do nas. Zdaj nastopa južno vreme. —Prihodnjo nedeljo popoldne. 14. t. m-, pride k nam poslanec g. župnik Piber poročat o sedanjem političnem in gospodarskem položaju. Možje in fantje — vsi na shod v dvorano!
g Koprivnik v Bohinju. Sneg in vedno le sneg dati za dnem. Ze skoro nad dva metra ga imamo, pa še vedno siplje izpod neba. Vsa pota so zametena, z živin« ne more niliče nikamor. Začelo je primanjkovati krme, do katere ne more sedaj nince. Tudi v dolino vodi samo steza, pa še ta slaba. Poštni sel jc prišel cel teden samo enkrat. Kar pa je najhujše, vode primanjkuje. Za vso vas, ki ima preccj ljudi m živine, je samo še en sam vodnjak pa studenec v Jesenih. — Ustanovili sme podružnico »Kmetijske družbe«, ki šteje do 30 članov. — »Domoljubov« prihaja k nam 4.3 in 15 » Bogoljubov«. — Marijina družba tudi napreduje. Na novo je ▼«{> pilo na svečnico deset deklet in osem m-deničev. — Napraviti nameravani« za cerkev novo nebo. V ta namen sta na*va- t
t,.rno sredo pobirala doneske po Kopriv-niKu mož Janez Stare pri gospodarjih in Jož c Korošec med mladeniči za novo ialeiujo«. Prvi je nabral 165 K 50 vin., j'r,,„j pa 32 K 70 vin. Dobro so se postavili koprivniški možje in fantje, upamo pa tudi, da gorjuški gotovo ne zaostanejo. — Tretji red pa si je kupil lepo in veliko podobo sv. Frančiška, ki je v delu. — Vidite, da tudi mi v gorah nismo zadnji.
jj Peče. Poskrbite slavna županstva iu občinski odborniki, da se že enkrat pri-čnc resno misliti na izpeljavo ceste, ki drži od Moravč proti Vahtembcrg, Kosezam, Pečam, Kanderšam in Viderg. Tu so silno strmi klanci, da ni moč po njih varno voziti. To ne škoduje samo voznikom, temveč tudi kmečki okolici. V bližini v Trojanah so bogati zakladi rudnine. Tam se nahaja dosti antimona, v Zagorju ob Savi je nbiio premoga. Ko se bode industrija razširi!;', se bodo lažje kmečki pridelki prodajali. Seveda zdaj ni moč po teh strašnih klancih brez skrbi voziti. Ciotovo se bode kdo spodtikal, da bodo stroški, a ne ustrašimo se, saj bomo lahko okoličani pri tem mnogo zaslužili. Potem bodo stroški obilo povrnjeni. Slavno občinstvo nai ne pozabi j tega nasveta uvaževati. Pomagal nam bode naš vrli poslanec S. L. S., ki se bode ..otovo z veseljem zavzel za koristi nas kmetov.
fz Podbrezij. V nedeljo 2S. t. m. smo
imeli pri nas jako lep političen shod. Kljub velikemu snegu sc je zbralo na Pavlino-veni podu do ,3uO mož (veliko njih iz Kovu;.', nekaj tudi iz Nakla). Drž. poslanec I >en ar je poroča! o državnem zboru in niiemal gospodarje, da bi se pri nas ustanovila Živinorejska zadruga«. Dež. odbornik Jarc je poročal o deželnem zboru i;: zavrnil napade nasprotnikov na »S. L. s... ki dela pred vsem za kmeta. Državni poslanec Pogačnik je sprožil vodovod za 1'odbrezje iu z zgledi iz lastne izkušnje ie podprl njegove besede še državni posl. 1'iber. Vsled pogovora, ki sc jc vršil po i shodu, se naj bi napravil vodovod za vasi j Brezje, Hušica, Hudo, Kovor, Zvirče, Brezovo, Tabor, Britof, Podbrezje in Dolenja vas. S tem bi se preskrbelo nad 1200 ljudi z zdravo vodo, ki jim je sedaj silno manjka. Pametno bi pa bilo, privzeti še Ljubno in Bistrico. Upamo, da se vsi posestniki brez izjeme izreko za to napravo, ki bo ljudem koristna in je tudi nujno po-tn-bna, da se povzdigne živinoreja v naši okolici.
g Iz Vrhpolja pri Moravčah. Mi Vrh-poljci smo v bolj skritem kotu, le redkokdaj prinašaš kake novice od nas, dragi Domoljub! Zato tc pa čitamo tem prid-neje. Danes ti imamo pa naznaniti nekaj veselega. — Dva meseca smo bili brez gospoda. Zeljno smo pričakovali dneva, ki nam zopet pripelje dušnega pastirja. Hvala Bogu, prišel je ta dan! Dne 25. februarja popoldne smo sprejeli radostni novec® kurata č. g. Franc Sparovca, dosedanjega moravškega kaplana. Pred solo JC !V!a zbrana šolska mladina, a prihiteli S(> tja tudi vaščani V imenu Vrhpoljcev je pozdravila učiteljica došlega gospoda, •iromoviti »Zivio« je sledil temu govoru, ivuto ie prav otroško-udano pozdravila
svojega novega kateheta učenka Marija Brate. Nato smo med lepim zvonenjem spremljali gospoda v cerkev, kjer so nam dali blagoslov z Najsvetejšim. — Kakor smo gospoda sprejeli veseli, tako hočemo tudi skrbeti, da bodo bivali radi med nami. Dal Bog, da tudi dolgo!
Dolenjske novice.
Iz litijskega okvaja.
d šntartr.o. Poročil se jc g. nadučitelj iz Suhora g. Z. Perko s tukajšnjo večletno cerkveno pevko in članico Marijine družbe Leopoldino Smuk. — Telovadskega tečaja v Ljubljani meseca februarja so se od našega odseka udeležili trije čvrsti fantje: A. Širok, Fr. Poglajen in Fr. Koprivnikar. Navdušili so sc za organizacijo in začeli v odseku delovati. — Dne 21. februarja jc napravilo izobraževalno društvo predstavo z dvema igrama: »Pri gospodi« (ženski odsek) in »Vrban Smukova ženitev« (mla-deniški odsek). Kljub kratkemu času, ki je bil odmerjen za učenje in skušnje, sta igri prav lepo uspeli. Dekleta kot fantje so izvršili pohvalno, deloma dovršeno svoje uloge. »Micona«, kot glavna oseba v ženski igri, kako naravno in živahno je nastopala. Istotako druge sotrudnice. In fantje? Kako so se vglobili v svoj nastop! Našega Vrbana, ali Šnofeta, ali zdravnika, ali pota, ali patra, ali gostilničarja, aii zdravnikovega slugo; vse lv lahko postavil pred razvajeno občinstvo, pa bi jitn ploskalo! Talentov in izobrazbe je precej med našimi ljudmi — pa razviti jih je potreba. In v tem oziru delujejo ravno naša izobraževalna društva v polnem obsegu v nasprotju z mnogimi liberalnimi društvi, katerim je vzor gostilna, ponočevanje in ples do ranega jutra. — V postu bode društvo priredilo nekaj predavanj. Tudi v petju se bo pridno podučevalo, kakor do sedaj. — Pričele se bodo v postu tudi vaje v govorništvu. — V pojasnilo nekaterim še to, da je društvena knjižnica na razpolago tudi neudom proti plačilu. Istotako tudi društvena čitalnica! — Trgovina Slavinc-Šclekar si je že nabavila vžigalice za obmejne Slovence. Sedaj pa le pridno segajte po njih. da ne bodo zastarele. Vsak zavedeli rodoljub izrecno zahtevaj »Vžigalice za obmejne Slovence«!
d Šmartno. Za nedeljo, 23. februarja je bil napovedan liberalni shod. Napovedala sta se dva rešitelja domovine.mož s krvavo manšeto dr. Oražen in dr. Žerjav. No, to ni nič posebnega. Toda našemu »Johann« Razboršeku pa sta napravila le preveč dela in opravila. V potu svojega obraza je pošiljal svoje uslužbence, nabijal plakate ter od hiše do hiše nabiral udelež-nike za ta prevažni shod. Zdi se, da »Johann« hoče na vsak način prodajati svoje blago — tudi lurško Alater božjo in prelepe sveče — samo narodno-naprednim Šmarčanom; nam jc prav; saj so še druge prodajalne na razpolago. Njegov liberalizem je že preveč preležan in prestar, — ga ne bo razpečal kljub svoji zgovornosti. Upamo, da bo »Johann« prej ali slej tudi v
Šmartnem general — brez armade. — Da bi le ne postal tudi trgovec brez odjemalcev!
d Iz Radeč. G. urednik! Prav lepo branje najdemo v zadnji »Domoljubovi« prilogi »Kmečki dom«. Vidi se, da hočete in želite, da bi se nam kmetom bolje godilo. Pa niste sami. V tej stvari imate pomočnike. In jaz grem stavit, da ne uganete, kdo so tisti pomočniki. Socialni demokratke so! Kaj ne, čudite se. Pa stvar je taka. Na shodu 21. februarja so poskušali trije socialni demokratje ugovarjati izvajanjem dr. Kreka. Eden teh železničarjev, ki ;e trdil o sebi, da je tudi kmet, je dejal, da bodo kmete tudi v socialno demokracijo vpisali. Zdaj torci vidite, da se Vam hoče pomagati, toda jaz ne vem, kako bo s tem vpisovanjem. Ti ljudje so namreč pokazali svojo pravo ljubezen do kmeta s tem.daso nas počastili s priimki »zarobljen kmet«, »neumen kmet«. Od konca so klicali tako bolj tihot, a pozneje so prišli z »neumnim kmetom« že bolj na glas, tako da so čuli tudi glasen odgovor. Jaz pravim tedaj to-le: Za socialne demokrate smo res neumni, nismo zanje, ki so preveč učeni, da v svoji učenosti ne razumejo še tako jasnih besed, kakor so bile dr. Krekove. So tudi prav finega obnašanja, to so tudi pokazali; torej mi zarobljenci že iz drugega razloga za nje nismo. Lepo se zahvaljujemo, da bi bili tako pametni in tako lepega vedenja, kakor so bili oni, zato pa ostanemo raje brez njih. Sicer sem pa prepričan, da jih njihov general na Zidanem mostu prav .pič ni pohvalil, ako so mu poročali, kako junaško so se vedli in kake so staknili. Dober tek!
I z raznih krajev Dolenjske.
Vinski trg priredi umetijska podružnica v Ravnem nad Krškim, dne 30. stiš-ca t. I. — Ker je po Dolenjskem še mnogo ccncga in dobrega vina, se gg. vinski trgovci in gostilničarji opozarjajo tem potom na to prireditev. — Pri zjutrajšnjem vlaku, ki pride na zadnjo postajo Videm-Krško okoli (>. ure bodo udeležence čakali vozovi. - - Kdor želi kakega pojasnila, naj sc obrne na zgorajšnjo podružnico.
Sv. Duh nad Kr?5iim. Tu je umrl Fr. Cešnovar, posestnik V Apnenku, naročnik »Domoljuba«. Da je bil umrli res vrl mož, pričal je njegov mrtvaški sprevod, pri katerem ga je spremilo veliko ljudstva od hiše do groba. Priporoča se v molitev »Domoljubovim« bravcem.
Krka. Neki posestnik iz Znojil je menjaval v Borštnikovi oštariji denar. Ko pride domu, ga pogreši in sicer dosti veliko vsoto (220 K). Najbrž mu je denar pri menjavi padel na tla in ga je kdo vtaknil v žep. Dobro bi torej bilo, ko bi orožništvo nekoliko poprašalo, kdo je denar možu menjaval in kateri ljudje so bili takrat v oštariji. Pri tej priliki moramo zopet najodločneje ugovarjati, da se naš občinski urad nahaja v lfiši, v kateri jc .omenjena šnopsarija. Volivci tega ne bomo trpeli in se bomo obrnili s podpisi do deželnega odbora, da temu napravi konec. — Več volivcev.	, v
Most čez Krko. Ze več let se vleče iu zavlačuje gradnja mostu čez Krko med
Škocjanom in Št. Jernejem v Dobravi, ki je nujno potrebna. Rabijo ga ne samo. ti dve občini, ampak tudi druge, posebno ob sejmih. Razven tega imajo posestniki iz Št Jernejske občine vinograde v Vinvrhu in gozdove v Krakovem, Škocjanci pa po- , družnieo na drugi strani vode. ln res je lansko leto dospela stvar tako daleč, da je i cestni odbor in deželni odbor obljub i svo- ; jo pomoč, le občini Škocjanska in St. Jer- i nejska naj bi prispevale vsaka 2CU0 kron, kar je popolnoma prav. ker ti dve občini, bi ga najbolj rabili. Škocjanci so takoj na- j brali svojih 2000 K, še celo župan je iz , svojega založil par stotakov, ki j h ni ino- : gel v naglici od posestnikov dobiti, le da bi se stvar hitro zvršiia in bi se že to po- ; mlad z delom pričelo. Kmetje smo sami zložili po SO, 40, 20 in 10 kron, kakor pač kdo zmore. Sedaj so pa na Št. Jernejski strani naenkrat nastale ovire. Enkrat sc je govorilo, da bodo ravno tako kmetje sami ' zložili, drugi so rekli naj cela občina da teh 2000 K ln. res, kakor sc sedaj sliši, : občinski odbor Št Jernejski ni nič odločil in stvar se bo vlekla naprej — mostu pa !e , ne bo. Naj Št. Jernejska občina pri dokla- : dah pobere tistih 2000 K ali pa pri posestnikih, saj ovira naj nikar, da bi sc začel vendar enkrat most dehti, ko je tako po- ! treben. Upamo, da se bo vse lepo izvršilo, ' saj bogata Š;. Jernejska občina pač nc bo 1 zavlačevala to potrebno stvar. Prosimo : pa prizadeti posestniki slavni cestni in deželni odbor, naj se že letos začne z gradnjo mostu, ker drugače se bo vse skupaj j pozabilo.
d Od Sv. Cnegorija. Nekaj nedopo- i vodljivo težkega je iegio na naša srca, ko ie nenadoma naznanit mrtvaški zvon, da ie zatisuil svoje oči za ta svet France Obla k v krepki moški dobi. Blagi pokojnik je imel lastnosti, ki so ga priljubite ; vsakemu, da je le enkrat občeval ž njim. Kolikor bolj je bil skromen, toliko bolj so ga vsi občani volili v najodličnejša mesta v občini. Bil jc eno dobo župan in bil bi še do svoje smrti, da bi se ne bil, že zopet iz- j voljen, odločno odpovedal tej časti. Na- S ravnost čudno pa je, da je mož strogo kr- ; ščanskih načel in verskega življenja, bil enako ljubljen in spoštovan od domačinov in okoličanov različnega prepričanja, kar je pokazal njegov veličastni pogreb ob skrajno neugodnih potili. Od blizu in daleč so prihiteli njegovi častilci ga spremit na zadnji poti. Mi sami v tem trenotku ne ve- i mo, kaj smo zgubili z njim. Kot gostilničar je bil ljubeznjiv, toda vesten in natančen, plesa v njegovi hiši ni bilo, razun ob kaki poroki. V njegovi gostilni je bila na častnem mestu lepa podoba Srca Jezusovega, pred katero je pogosto, vselej pa ob dnevih, posvečenih presv. Srcu, gorela svetilka. Zato je bila tudi lepa njegjva smrt, ker je Srce Jezusovo upanje v Njem i umirajočih. Samoobsebi je tudi umevno, ! da so bili v njegovi hiši le dobri časopisi j rta razpolago, in dolgo vrsto let je razde- i Jjeval »Domoljuba«, ki je hodil pod skup- i nim zavitkom na njegovo ime. Ločil se je sicer od nas, toda zapustil nam je naslednika, ki je vzor mladeničev, up svoje matere in opora svojili bratcev in sestric. Ko želimo rajnemu Francetu nebeško veselje,
prosimo Oblakovi hiši obilnost nebeškega
blagoslova.	. ,. ,
d V Prečni smo imeli v nedeljo dne 21. februarja v stari šoli poduk o rezatvi trt in o gnojenju v vinogradih. Posebno nam je pojasnil g. Skalicki kako ravnati z vinom in posodo, da dobimo dobro, pristno kapljico. Ce bomo tako ravnali, nam gotovo ne bo žal. Zato prosimo gospoda vinarskega nadzornika, naj nas še kaj obišče. _ pazite vozniki! V soboto, dne 20. februarja, je peljal Janez Gašperšič iz Dol. Straže železniške prage iz gozda. Ko gre nizdo! po klancu proti soteski, se mu utrga zavora ter vrže konja in voz pod klanec po skalah, tako da se je trikrat vse okrog obrnilo. Na vpitje in klicanje pribite iz soteške žage vsi delavci na pomoč. Prav težavno so rešili konja, dočim sc ic voz ves polomil. Le čudno, da so konji še ostali živi, čeravno nekoliko ob-toleeni. — Dobili smo novo razsvetljavo od električnega toka, ki plove vsled prizadevanja podjetnega gosp. J. Košička iz Luknje v Kandijo, vjeli smo po transformatorju nekaj vatov ter jih spustili po žicah v župnišče in novo cerkev. To delo nam je izvršila tvrdka Luis Platz Comp. Dunaj-Berlin. Luč je zp. oko jako prijetna, podobna solnčni svetlobi. Tudi pripravna, lahko se prenese iz ene sobe v drugo, — Marijina dekliška družba je imela v nede-];o 14. februarja zabavni shod s tombolo. Dekleta so se jako dobro zabavale; 19 deklet ie zadelo srečo, druge sc naj pa le potolažijo, bodo znabiti pa drugikrat bolj srečne. Za dobitke sc tem potoni vse druž-benice lepo zahvaljujemo vsem, ki so jih darovali, in sploh vsem, ki so kaj k temu pripomogli. Posebna hvala pa gospodu kaplanu za trud in požrtvovalnost.
V Dolenjivasl pri Ribnici ljudje še ne pomnijo toliko porok pred pustom, kakor letos. 15 dvojic je bilo oklicanih, 16. par se ie pa še o pravem času premislil, da je bolje, nekaj časa še sam in sama biti. Nekaj posebnega je, da so si ženini neveste kar doma izbrali — pa vsaj jiii imamo mnogo več kot ženinov — le eden jc šel po njo v Ribnico, kar smo pa pošteno vrnili in precej drugo tja dali, da ne bo kake zamere. Bilo vsem srečno! Naša šola že od Božiča ni v pravem redu. G. učitelj Ločnik je radi bolezni dobil dopust, a mesto je ostalo prazno. Ostale učne moči se z mučnim maščujem trudijo, da bi pouk preveč škode ne trpel. Ali je res tako pomanjkanje učiteljev?
d Iz Boštanja. Pri nas smo imeli sv. misijon. Ljudje so se ga udeleževali zelo pridno skozi cel teden. Naravnost velikanska je bila sklepna procesija. Nc pomnimo še tako lepe. Imamo pa nekaj takih v naši fari, ki se ga niso udeležili. Saj nam je znano ime neke žene, ki je menda celo sinčku prepovedala iti k spovedi, tako pripovedujejo zlobni jeziki. Ne moremo si skoraj misliti, da bi bilo to res. Je pa vendar še nekaj liberalčkov pri nas in v okolici, ki jim sv. misijon ni po godu. Hvala Bogu, da so ti v veliki manjšini.
Notranjske novice.
Cirkniške novica.
Umrl je mladenič Marijine družbe Janez Meden iz Cerknice. Bil je blag iu priden fant. Tovariši so mu napravili lep pogreb.
Dve predstavi. »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« je priredilo na Svcčinco žensko igro »Najdena hči«, na pustno nedeljo pa moško »Zamujeni vlak«. Igralke in igralci so dobro izvršili svoje vloge. Tudi petje in tamburanje se je zopet poživilo.	|
Liberalen shod smo imeli v nedeljo j 2S. svečana pri Zumru. Prišli so trije doh-tarji ostanke liberalne stranke zopet skupaj zbirat. Napovedali so, da bodo ustanovili liberalno politično društvo in liberalnega sokola nasproti našemu »Orlu«. Radovedni smo bili, kako bodo ti dolitarji zbirali razkropljena piščeta zopet skupaj in smo šli v velikem številu poslušat. Pustili smo jih nalašč, naj enkrat čisto sami govore in povedo, kaj imajo na srcu. In to se je tudi zgodilo. Najbolj zmerno je govoril dr. Tavčar o ljubljanskih dogodkih in pa o državni podpori radi suše. Seveda je ustrelil vmes tudi par kozlov. A l:er je od nekdaj znan kot dober lovec, mu tc;,ra nismo tako zelo zamerili. Misl.li pa smo si, ko je končal: L, Janez, postaral si se i in tudi nekoliko spametoval. Vendar dvo- r mimo, če te kmalu sreča toliko pameti, da H boš jenjal po deželi krošnjariti s prepere-lim liberalnim blagom! — Dr. Švigeij jc že bolj udrihal. Prišel je molit očitno spoved liberalne .stranke. Njegova misel je, da morajo nekateri delati, drugi pa jesti in piti. Povedal je, da so liberalci gospodarili v deželi 14 let in da res niso nič storili za ljudstvo. A sedaj bi radi, pa so morali zlesti pod mizo. -- Kako jc že, gospod doktor, s tistim ribniškim konjem, i;i sc jc ravno dobro naučil stradati, pa ie poginil? — Najbolj odkrito jc pa razodel liberalne misli in želje Šcrkotov doktor Alfred. Naša dežela nas nc more rediti. Vsak kaj dela, samo duhovnik nc dela nič drupesa, kakor da hoče vse nas spraviti v Rini. Zato pa proč od Rima in od duhovnikov. Vsi so za pobiti in naj vse skupaj hudič vzame. Rim, duhovnike, in vse, kur še ostane! — Sploh hudičev je prišlo toliko ^ iz Alfrcdovih liberalnih ust, da so se nam J kar lasje ježili. In ko so nam povedali, da 1 nadaljni shod velja samo za liberalce, nas , je odšla velika večina v strahu pred tistimi hudiči in pustili smo maloštevilne liberalne surovine same. — Splošna sodba o shodu je bila ta, da naj takih shodov le še več priredijo. Bomo vsaj znali prav cc-niti te ljubeznive liberalne olikance. — O j državni podpori se je trdilo na shodu, da je »S. L. S.« kriva, da se je podpora delila slabo in krivično. O tem se pa še drugje pomenimo Za danes omenjamo samo sa to, da liberalni, dosedaj še župan, Serko niti oklicati ni dal, da se lahko dobije tudi otrobi, lanene preše in drugo — ter le tako mnogim zelo potrebnim podpor« «'-'-jedel.	.
Gd Pivke.'
Od Pivke. Vsi ljudje se čudijo, da je bil oproščen 2. marca sojeni Ivan Zcle,_ ki je dne 8. novembra 1908 ubil Janeza Su-steršiča iz Trnja, akoravno ni tajil uboja. Izgovarjal se je z pijanostjo. Pravijo, zajca ne sme ubiti, človeka pa in ni kaznovan. Gospod tajnik menda mu je spisal lepo spričevalo, kakor se je bralo pri obravnavi. Ali so se poprej povprašale verodostojne osebe o tem kakšno naj se mu da spričevalo. Saj se o Zeletu pripoveduje še marsikaj drugega.
Nesrečni zakon. G. Irovec, logar v Jurijevi dolini, se je ločil sodnijsko od svoje gospe soproge, ki biva sedaj v Pragi.
Pomanjkanje krme. bele zdaj čutijo ljudje pomanjkanje krme, ko so odri skoro vsi prazni. Ljudje se kesajo, da so tako malo naročili sena in otrob iz državne podpore. S senom in otrobi so ljudje zadovoljni, ker jc oboje dobro.
Snega je padlo veliko na Javorniku, čez en meter. Ako pride južno vreme, bo-demo imeli veliko vode, ki bode napolnil:! Pivko, katere nismo imeli od Malega Šmarna. Ljudje so morali vodo skoro celo zimo voziti. Sedaj sc pa bojimo povodnji. Burja nam je precej letošnjo zimo škodovala na njivah.
2 Vrimike.
Z Vrhnike. Zabavni večer »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov na Vrhniki« v nedeljo dne 28. svečana t. 1. je nepričakovano dobro uspel, dasiravno je bilo vreme skrajno neugodno, sc jc vendar kljub temu prireditve udeležilo mnogo odličnih gospodov, duhovskega in svetne-j;'a stanu. Dalje »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov iz Ljubljane« po zastopnikih, kateri so nam glede prireditve dragevolje še posebno šli na roko, za kar jim na tem mestu izrekamo najiskrenejo pa zasluženo zahvalo. Videli smo tudi zastopnike »Katoliških slovenskih izobraževalnih društev« iz Borovnice, domačega vrhniškega in horjulskega ter druzega občinstva, da je bila dvorana »Društvenega doma« natlačeno polna. Velcčastiti gospod Lovro Gantar, predsednik društva, jc v izbranih besedah najiskreneje pozdravil navzoče, ter razložil zgodovinske situacije onega časa, v kojem sc je vršila velezanimiva zgodovinska žaloigra »Nikolaj grof Zrinjski«, katera se je na to uprizorila. Pomikali so se preko odra vseskozi zanimivi, resni in slovesni prizori. Igralo se je splošno precej dobro; posebno daljše uloge so bile v mojstrskih rokah. ludi_ tamburuši so svoje točke dovršeno udarjali. Igra »Nikolaj grof Zrinjski« se je .v nedeljo dne 7. sušca ponovila.
Nogo si je zlomil nad členkom dne 23. svečana Jakob Steržinar posestnik in gostilničar na Vrhniki. To je že drugi slučaj te vrste v našem trgu. Dne 1. januarja t-1. je padel in si zlomil nogo strojarski podočnik Jakob Laznik. Pota so bila že res tako polzka, da se temu ni čuditi. Nesreča P;i tudi nikoli ne počiva.
Liberalni generali vrhniške »Čitalnico« spoznavajo, da so brez armade in to um daje misliti na sredstva s katerimi bi
jo pridobili. V ta namen so odprli javno svojo knjižnico in rabijo osebni upliv, kar ga še imajo v nje agitacijske namene. Mi smo prepričani, da jim zavedno vrhniško ljudstvo ne bo šlo na lim, temveč, da bo raje seglo po dobrem in poučnem berilu s katerim jim lahko postreže »Farna knjižnica« katera se sedaj nahaja v stari šoli. One brezznačajne švigašvaga, kateri visijo med dvema stoloma jim pa radi privoščimo ter jim zraven še želimo: Dober tek!
Iz raznih krajev Notranjske.
Iz Bloške Police. Dne 26. februarja je umrl Matevž Hribar, v starosti 69 let. Bil jc občespoštovan in priljubljen mož, zvest br.avec »Domoljuba« in drugih katoliških časnikov. Nad 34 let jc bil ud družbe sv. Mohorja, zapušča štiri odrasle otroke.
Iz Menišije pri Cirknici. Tukaj je bilo nastanjenih nekaj vojakov in častnikov, od nepriljubljenega polka št. 27 iz Ljubljane, kjer so se pripravljali na strelišču pri Bezuljaku za strelne vaje, katere so imeli dne 25, 26. in 27. februarja. Seveda sedaj ni tako kakor so tukajšnji trgovci obetali precej po 20. septembru. — Posojilnica, katero so liberalci ustanovili ob novem letu, katerih je bilo sedem iu pol, obstoji sedaj iz osmih mož. Da bo lepše število je rekel neki trgovec bom pa še jaz pristopil za pol moža, da nas bo osem. Čestitamo! — Kakor povsod, tako tudi tukaj občutimo jako hudo zimo, tembolj ker primanjkuje po nekaterih vaseh vode za živino in ljudi. — Kljub velikim zametom in sneženim viharjem, kateri so divjali ravno na pustni večer, je bil vendar gospod Kurent stopil gori na Kožljek, a je slabo naletel, ker je revež zmrznil. Škoda.
—	V Bezuljaku je počil veliki zvon, morali ga bodo poslati zdravit v Ljubljano.
—	V Dobctt so na god L. M. B. kronali kip L. M. B. v ondotni krasni kapeli pri Studencu.
n Iz Begunj. V nedeljo, 28. februarja, jc bil v Cirknici liberalni niisijon. Vodila sta ga dr. Tavčar in dr. Švigclj. Udrihala sta po navadi po duhovnikih. Saj ti očetje drugega ne vedo in ne znajo. Begunjska sedmorica je šla tudi na ta misijon. Ma-Ienski Juvinič še ni bil nikdar tako ponižen kakor zdaj. Prav na priprostih sankah se je peljal, kakoršne so za gnoj voziti, pa vrečo ajdove slame je imel za sedež. Mislil je, bog ve, koliko ljudi nabere po potu in jih povabi na slamo, dobil je pa samo Trantarjcvega Copcta. Liberalci so sklenili enoglasno na predlog dr. Šcrkotov, da se morajo ločiti od klerikalcev in proč od Rima. Sedaj so se pokazali v pravi luči. Kmalu bodo občinske volitve. »Domoljub« se skoraj v vsaki hiši bere. Ce pride kdo teh pročodrimovcev v hišo agitirat, pokažite mu vrata. Zdaj jih poznate, kakšni tički so. Dobro, da jih ni več nego sedem in pol.
n Iz postojnske okolice se nam piše: Le malo posestnikov iz občine Bukovje je dobilo naročeno krmo po znižani ceni. Ljudstvo je jako razburjeno na županstvo, ker ni poskrbelo, da bi se vsi potrebni živinorejci o pravem času oglasili za krmo. Gosp. okrajni glavar v Postojni je o pra-
vem času in jasno naročil vsem županstvom, kaj naj storijo. Ako torej ni komu po volji, naj gre vprašat županstvo za vzrok. Lepo pa ni, krivdo zvračati na druge. Mnogi posestniki so izvedeli za delitev sena in otrobov mnogo prepozno, ko je že davno potekel določeni čas za prošnje.
n Shod v Košanl je bil zadnjo nedeljo jako dobro obiskan. Poslanec dr. Žitnik je poročal obširno o delovanju deželnega in državnega zbora. Odločno je zavračal bedasto mnenje, da so poslanci krivi raznih nerodnosti pri razdelitvi krmil. Poslanci s to razdelitvijo niso imeli prav nič opraviti. Državni poslanci so le podporo izprosili, vprašal pa jih ni nihče, komu in koliko krme naj se pošlje. Zato le liberalni hujskači delajo sedaj zgago med ljudstvom, katero pa zna ločiti zrno od plev.
h Pojasnilo. Na željo prav radi potrjujemo, da g. Anton S t r a m c a r, posestnik in občinski tajnik s Planine na Vipavskem ni dopisnik članka v »Domoljubu« z dne 11. februarja v št. 6.
n Iz Postojne. Prvi redni občni zbor hranilnice in posojilnice se je vršil dne 7. marca t. 1. ob mnogoštevilni udeležbi članov. Dasi obstojite tukaj že dve starejši hranilnici, vendar sc je ljudstvo tega svojega zavoda oprijelo s takim navduše -njem, da je imel v devetih mesecih ob-j stanka iic čez 110 tisoč kron prometa. To kaže pač potrebo »rajfajznovke« v Postojni in priča o zavednosti tukajšnjega ljudstva, ki dobro čuti. kaj je res v njegovo korist. — Tukajšnje k. s. izobraže-I valno društvo, ki šteje že lepo število čla-i nov in članic, se kljub oviram krepko gib-I lje. Društvenikom sc nudi vsako nedeljo popoldne ob pol 4. krepka hrana v zanimivih in poučnih predavanjih. Z veseljem tudi slišimo, da so sc mladeniči odločili skrbeti za izobrazbo in lep nastop z uprizoritvijo primernih iger. Možje in mladeniči, le neustrašeno naprej! Ob nedeljah k predavanju, žal vam ne bo — omika ie dandanes moč! — »Čebelica« v Postojni jc spravila mladino v splošno navdušenje. Komaj sc jc ustanovila, žc ima pri 70 vlagatelj.h blizu 2C0 kron vlog. Saj je pa to tudi hvalevredno! Iz malega raste veliko. Po vinarjih prinašaš medu, ki se hitro množi. Kakor nabere čebelica s pridnim nabiranjem v kratkem času poln pajn sladkega medu, tako si tudi ti, mladina, z varčevanjem in nabiranjem vinarjev pridobiš kmalu dragocen zaklad, ki ti bo še v poznih letih vir sreče in blagostanja v tej sladki zavesti, da si sc že v zornih letih zlate mladosti privadila varčevanju.
n Iz Spodnje Idrije. Huda jc letošnja zima tudi po naših krajih. Plazovi, ki se trgajo iz hribov, so napravili že velik« škode. Kmalu bi sc prigodila velika nesreča. Pretočeni torek se je vtrgal plaz pod Vojskem in jc skoro do cela razrušil hišo Antona Golija v Gorenji Kanomlji. S silo, s katero je pridrvil s hriba, je izpodrinil prednjo steno in vzel seboj v dolino vse podstrešje. Le sreča, da so še živi ostali žena in otroci, ki jih jc plaz v hiši zasul in so jih vse zdrave odkopaii. Tudi živino so rešili. Pač hud je tak udarec v taki zirni za ubogo družino.

Podinelec. Dne 14. februarja t. 1. smo imeli v tukajšnjem izobraževalnem društvu predpustno veselico, in sicer — pr-venko! Uspela je prav dobro, zlasti je bilo petje kaj iepo. Udeležili so se veselice zastopniki raznih bratskih društev: iz Po-lubinja, Podbrda, Koritnice, Sv. Lucije, iz Avč pa jc prišel cel pevski zbor. Prišli so k veselici v precejšnjem številu pa tudi naši domači liberalni »prijatelji« s srčno željo, da bi se naše mlado društvo^ pri svojem prvem nastopu blamiralo. Toda opekli so se, bridko opekli! Z dolgimi nosovi so se po veselici šli vsak po svoje tolažit. Njihov glavar, liberalni učitelj Jelinčič, je tudi poskusil, kar jc bilo v njegovi moči. da bi nam kaj pokvaril. Tik pred veselico poslal je namreč društvenemu odboru pismo, v katerem ga je opozoril na paragraf, ki prepoveduje šolskim otrokom udeleževati se veselic. Seveda se ni nihče zmenil za hinavsko tankovest-nost učiteljevo. Saj poznamo staro pijan-c.iro! — V našo društveno sobo seveda otroci nc smejo, v plešočo liberalno pohuj-ševalnico na Knezi pa! — V našem društvu so šolski otroci v dušni nevarnosti; kadar pa učitelj s svojo lovsko družbo divje tuli v hiši. kjer biva njegova učenka iu leži na smrt boian starček, takrat ni nobene nevarnosti. — V našem društvu ni prave izobrazbe; prava izobrazba je le tam, kjer učitelj s pričo šolskega otroka celo noč razsaja in iz ilaškona pije, Mi ne smemo Šolskih .otrok učiti petja; učitelj pa sme kar štiri šolske učenke učiti tani-iutranja za liberalno čitalnico. K predavanjem izobraževalnega društva se ne sme prikazati kak šolski otrok; ko pa kak Mermolja neumne politične otrobi veže in sc domačemu gospodu kaplanu sramotno jemlje beseda, takrat smejo poleg učitelja in učiteljice biti med poslušalci tudi .šolski otroci. Koliko ugleda ima naš učitelj med šolsko mladino, sodi se lahko iz tega, da so otroci, ko se jc nekoč gotovo ne v treznosti pobil, in ni imel vsled tega drugi dan šole, rekli: »O, da bi se le kmalu zopet kam prckucnil, da bi ne bilo šole!« '1'ukaj imamo pa tudi učiteljico, ki jc vredna takega učitelja kot predstojnika. — Cc sploh kje na Primorskem, morala bi se pri nas na Tolminskem v litanije vseli svetnikov vplesti prošnja: »Liberalnih učiteljev — reši nas. o Gospod!«
Baška dolina. (Iz grahovske župnije.) Kdo bi si mislil, da morejo biti v tako majhni občini, kot jc ravno naša, kar tri izobraževalna društva. Na Grahovem imajo neko zelo imenitno društvo, ki prireja ve* selico za veselico. Tam v pustu so neko nedeljo priredili ples z godci. Prišli so celo, čnjte in strmite, »Sokoli« iz Prva-čine. Tudi mene je gnala radovednost, da sem šel gledat, kako so razni gospodje na tistem plesu plesali. Ta komedija jc trajala cela dva dni: v nedeljo in ponedeljek. Najlepše seveda jc bilo v ponedeljek. Dobili so ti gospodje, širitelji omike in napredka, nekaj takih mož, kateri prodajo za eden »štamper!« žganja svo!e poštenje. Enega teh so postavili na nosila, drugi
Ji.
štirje so ga pa nosili okoli; vrhutega so še eneca peljali na verigi, kakor Hrvat svojega medveda. Ona gospoda, ki jih ie najela, se jim je pa režala in brila norce iz teh revežev. Krasna omika! beveua, tako delajo sedaj! Ko pa pridejo nove volitve, pa pojdejo ti gospodje, četudi po vseh štirih, okoli vseh in jih bodo navduševali za svoj napredni ali tudi agrarni evangelij. Kcdaj bodo prišli oni zaželjeni časi, ko bodo tudi kmetje kaj vedeli, ne pa samo ta jara gospoda, gostilničarji in trgovci. — Poglejmo dalje, kako je na Koritnici. Tudi tu so ustanovili ravno tak zavod za poneumnjevanje ljudstva. Ba-hajo se, da imajo mnogo članov; v resnici pa ie mnogo takih, ki ne vedo še, da so člani tega društva. Imeli so tudi tukaj neko veselico, na kateri so se tudi našemili in potem hodili taki po vasi v pohujšanje svojih otrok. In če se ne motim, je bil med temi celo neki oženjen mož, kateri ima otroke in bolehavo ženo doma. Celo na pepelničuo sredo zvečer so na tak način žalovali za tem preklicanim pustom, da so pametni Ijud.ic ogorčeni godrnjali, češ, ti ljudje so nam le v sramoto' in pohujšanje. E kaj, saj je naprednjakom vse dovoljeno, le tem »farškim« gorje, ako bi si omislili kako najmanjšo šalo. Oh, ti nedolžna napredno-agrarna omika! Mislim, da mi gospodi agrarci nc bodo zamerili, da sem nekoliko »požajfal« to umazano napredno srajco. Seveda iili to najbolj jezi in peče, da se ti »klerikalci« pre-drznejo ustanavljati svoja društva, kakor na primer »Kmetijsko bralno društvo« ua Koritnici, katero ima že večji upliv, kakor obe napredni skupaj. Da je to res, nam dokazuje to, da celo Grahovci pridno pristopajo našemu društvu na Koritnici. Le skupaj zavedni kmetje, združimo se vsi v našem društvu.
Temnica na Krasu. Naš župan šc vedno govori o rekurzu. Toda mi volivci smo tega mnenja, da županu ne pomaga noben rclcurz. Kako neki naj šc volimo za župana moža, ki ga že več let nismo videli v cerkvi, ki ni prišel k maši niti na cesarjev jubilej, pač pa se je udeležil jubilejne veselicc. Le enkrat se spomnimo, da smo ga videli v cerkvi ob smrti uči-tel jice ročnih tlel. Zupan mora po mnenju nas volivcev biti nam vsem v zgled. Kako malo skrbi naš dosedanji župan za red in mir med službo božjo. Mladina hodi iz cerkve v krčme in ondi poseda. To pa zaradi tega, ker sc trgovci in krčmarji ne brigajo za službo božjo in imajo v tem času svoje prostore odprte. Kako drugače je tam, kjer so dobri župani. Ti skrbe da sc služba božja vrši nemoteno in zaradi tega tudi se mladina ob nedeljah res udeležuje službe božje in ne poseda po gostilnah. — V občini Lipa je pred kratkim Prišel neki mož k ondotnemu županu ki jc seveda pristaš našega Stcpančiča, 'ter ga kot župana vprašal za pojasnilo v zadevi nekega dvorišča, radi katerega se žc dalje časa vrši pravda. Ta liberalni župan pa možu volivcu odgovori, namesto da bi
mu bil dal dolžno pojasnilo, pojdi tia, ka-mor si volil. Iz tega sklepamo, da Stepan-čič iu njegovi pomagači ne upajo več da bi nadalje ostali to, kar so. Poskrbeli bomo, da pojdejo tja, kamor spadajo, v pokoj. — Sredstya, ki sc jih poslužuje župan Stepančič v dosego svojih namenov" so različna. Predvsem ima naš župan po vzgledu starih samooblastnežev in mogotcev okrog sebe ljudi, ki po gostilnah prisluškujejo, kaj se ljudje med seboj menijo ter potem to nosijo na nos županu. Seveda tak posel se nam ne zdi prav ec- * den in župana, ki sc s takimi ljudmi peča, tudi nc maramo. To srno navedli gospodu županu v odgovor na njegove grožnje o rekurzu. Novih volitev se prav nič ne bojimo, kajti prepričani smo, da v odločilnem trenotku
oglasi volivcev se sto in sto: Stepančič nam županil več ne bo.
Iz Podgore. Zdravje našega č. g. ku-rata Josipa Goloba sc je hvala Bogu obrnilo na bolje. Res sicer šc dolgo ne bo mogel opravljati svojih opravil, vendar ie glavna nevarnost premagana. Dekleta Marijine družbe so priredile devetdneviiico v cerkvi za ozdravljenje g. kurata. Dcvet-dnevnicc se ie vdeležilo veliko število du-hovnjauov, tako, da je bila cerkev skoro vsakokrat polna ljudi, ki so molili k IJo^n, da bi jim ohranil pri življenju dobrega dušnega pastirja.
»Krojaška zadruga« v Gorici se je preselila iz svojih dosedanjih prostorov v Gosposki ulici št. 7 v nove prostore, Gosposke ulicc št. 6. Ob tej priliki priporočamo »Krojaško zadrugo« vsem somišljenikom.
Velik zločin. Iz Štandrcža: V noči od nedelje na ponedeljek (od 28. febr. na 1. marca) sc je zgodil v Štandrežn pri Gorici velik zločin. 2J-Ictni Anton Nanut jc prišel v nedeijo zvečer na stanovanje 20-lctne deklice Marije Pavlin, ter iz samokresa trikrat ustrelit nanjo. Nato zada še dva strela sebi. Težko ranjena so oba pripeljali v goriško bolnišnico. Deklica je v ponedeljek ob 2. uri popoldne vsled težkih ran umrla. Nanut pa, ki jc storil svoj zločin iz maščevanja, ker ga deklica ni hotela, bo morda okreval. Prav nič se ne kesa svojega čina. Rekel je v bolnišnici, da čc sedaj ozdravi, bodo zopet ime h ž njim opraviti, ker se bo zopet ustrelil. Liberalci so hoteli iz tega morilca in samomorilca napraviti člana katol. izobraz. društva. Resnica je, da Nanut ni bil član našega izobraž. društva.
Velika nesreča se je dogodila v ponedeljek 1. marca v Miriiu pri zgradbi nove strojarne gosp. Faganelli. Pri podiranju nekega starega zidu ie zasulo zidarja Janeza Nemec. Več stotov težak kamen mu je ležal na prsih, tudi drugod je bil ves zmečkan. Domači g. župnik Roje mu j^ podelil sv. poslednje olje ter mu izpral tuai rane. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Zapušča eno hčerko. Bil jc vrl katoliški mož in somišljenik. Naj v miru počiva!
Sneg. Pretečeni teden je tudi po Goriškem padlo mnogo snega. Sneg je padel celo po Brdih. V četrtek 4. t. m. jc metlo prav posebno. V Grgarju nad Gorico in po liribih je snežilo kakor bi cunje trgal, z Cerkljanskega se nam poroča, da je
onui
snežilo v četrtek, kakor v Sibirij'. /udi od drugod poročajo o velikem snegu. V Gorici sneg ni zapadel, je sicer nekoliko snežilo, a ostal sneg ni.
Iz Devina poročajo, da v ondotni lijie-žji grad pridejo vojaki, ter da se v Slivami najbrže zgradi pristanišče za torpe-dovke. Štivansko graščino je baje kupila država za tri milijone kron.
Zadružna organizacija. V prvili dveh mesecih tekočega leta je imela »Goriška zveza« okroglo 1,200.000 kron prometa. Leta 1908 jc imela v istem času 320.000 K, leta 1907 pa samo 170.000 K. »Centralna posojilnica« jc imela v prvili dveh mesecih 1.1. 2,000.000 K prometa. V letu 1908 je prekoračila svoto 2,000.000 K hranilnih vlog.
V	£t. Ferfami pri Gorici jc naprodaj šc precej najboljše rebule. Cena ji je od 26 do 30 K, postavljena na železniško postajo v Gorici. Postreči zamoremo tudi s pristnim, izvrstnim tropinovccm. Kupci naj sporoče svoje želje pismeno »Kmečki liraniinici« v Št. Ferjan, zanesejo naj se, da bodo izvrstno postrežem.
V	lk.,Mjali (Kanalski okraj) je 15. t. m. umrla Lucija Kodelja. Rojena je bila leta 1S27. Bodrcžu pri Kanalu. Poročila se ;e leta 1848. z Jožefom Kodelja v Dcs-klah. Mož še živi. — Naj v miru. počiva!
Društveno. Lepo vspelc vcsclice in predavanja so bila v nedeljo, 21. t. m., po teli-le naših društvih: Dornberg, predavanje; Št. Ferjan, veselica; Bilje, veselica; Polubinj, veselica; Kamno pri Kobaridu, veselica. — Vrlo delujejo naša društva ! Ko mine čas vcsciic, se lotimo pa zopet resnejših predavanj in pouka. Tako je prav. Bog daj srečo!
Zmaga na Krasti. V Pliskovici so sc v soboto, 13. t. m., vršile volitve župana in podžupanov. Za župana jc izvoljen vi li mož V r a b c c, za podžupane pa 4 Zcrjali. V: i so vneti pristaši S. L. S. Stari liberalni župan in njegovi kimovci niso niti več v
odboru. Naša reč zmaguje, mi gremo naprej! Bog živi volivce in izvoljence!
Vehi. oožar je bil v sredo, 17. t. m., v ! Batali (Dragovicah). Dvema kmetoma, j Petru Humarju in Valentinu Fabijanu, je I zgorelo vse. Škode je 10.000 kron. Zažgali so otroci. Zopet nauk! Čast reševalcem!
; Nevarni ljudje. Pred kratkim so v I Gorici prijeli nekega Karla Premrua, ki se mu je dokazalo, da je nevaren vlomilec. | V Ljubljani so prijeli njegovega brata, v
•	Novem mestu pa očeta. Kari Premru je , bil v Gorici le malo časa, a je nastopal kot j velik gospod. Bil je tudi na plesu v »Tr-■ govskem dointt«. Te ljudi sumijo tudi, da
•	so morda morilci kočijažev v Trstu.
i Iz KronbCi-ga. Krouberško »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« je dne 14. t. m. priredilo prav lepo veselico s petjem, tamburanjem in igro »Sveta Neža«. Zares čudili smo sc fantom in dekletom, ki so se v kratkem času toliko naučili. Tamburanja so sc fantje s tako vnemo poprijeli, da so v dveh mesecih že javno nastopili in častno rešili svojo nalogo. Nad vse pa nam jc dopadla igra »Sveta Neža«. Krasna obleka, lepi nastop naših deklet, čisto izgovarjanje besedi, vse to nas jc kar očaralo. Vsi so lepo, igrali, posebno pa Simforjan; pa tudi Neža, Klavdija, Lucina, Fmerencijana in druge, vse so prav lepo igrale in žele obilno zaslužene pohvale. Zares, vsa čast »Marijini družbi« in »Katol. slov. izobraževalnemu društvu«!
Solkan pri Gorici. »Slov katoliško izobraževalno društvo« v Solkanu je stopilo pretečeno nedeljo prvikrat z zanimivim sporedom na oder. Zanimanje za to prireditev je bilo veliko. Mnogi so morali oditi, ker niso dobili prostora. Vse točke so sc izvajale nepričakovano dobro. De-klamovalka »Oljki« je poslušalce kar očarala; marsikomu je privabila solzo iz oči. Pa tudi druga deklamovalka jc krasno dc-klamovala pesem »Soči«. V igri »Čašica kave« so vse igralke častno izvršile svojo nalogo. Igrale so neprisiljeno, popolnoma naravno, kakor da bi bile na odru doma. — Takega glasu, kakor smo ga slišali v solo-spevu »Oj rožmarin«, gotovo ne slišimo vsak dan! Nič ni pretirano, ako
] rečemo, da bi baritonist s svojim mogoč-I nim zvonkim glasom lahko žel obilo sla-; ve po velikomestnih gledališčih. Največ i smeha pa jc povzročil »Županski kandidat j iz Banjaluke«. Bil vam je to mal pritlikast možiček s komaj 80—90 cm dolžine in z I debelo glavo. Vse je obljuboval, če ga iz-' volijo za župana, ker bo hodil v ris po denar. Ker so se mu pa poslušalci prav prisrčno smejali, namesto, da bi mu pritrjevali, tedaj se je milo zjokal in rekel ves solzan »zakaj ne bi bil jaz župan«. Občinstvo ga je z gromovitim aplavdiranjem še enkrat priklicalo na oder. Da so se pevske točke izvajale prav gladko, ni treba še enkrat omenjati. Čast vsem sodelavcem in sodelavkam.
Z*
jenja z uživanjem Scottove emulzije. Zdravniki, baHce in stariši pripozna-vajo to s tisoči potrdili.	}
Pridna le a lo znamko — ribičem — kot garancijskim znakom Scottovega ravnanja.
pomaga z intenzivno močjo, ki izvira iz najboljših sestavin in iz originalnega Scottovega ravnanja. Splošno zdravje se zboljša že po porabi prve steklenice Scottove emulzije.
Cena originalne steklenice 2 50 K. Dobi se v vseh lekarnah.	2249 2
I
155 cm širokih, 230 cm dolgih čisto belih, obrobljenih, dobro trpežno blago, razpošiljata franko brata Lechncr v Gradcu, £®S©xiia hiša.	572 6-1
ostane vedno moderna. Veliko izbero več nego 200 kakovosti lepega modernega blaga imata brata Lechner v Gradcu, železna hiša, in pošiljata brezplačno vzorce na izbero.	572 6—1
- - LYRH KOLESA - -
Priznano najboljši izdelek. Nedosežanav kakovosti ln
opremi. Odlikovan z zlato kolajno. 3 letno jamst. g\. kataloga.
NaiboljSa Ivcrlna,
Dobite Iste r„,,;nD minetA od avstrijske podružnice. Najnižje cene t Calllie prOsIO Zastopniki se lSfcJo I C. kr. poštar M. Junger v St. pISe: Va5 izdelek v obce dopada. čuditi sc moramo res, da znmore tovarna spraviti na svetovni trg tako solidno Izdelano vsem zahtevam nove dobe ustrezajoče, lahko tekoče ltolo po tako nizki ceni.	W 10—1
LYRA-1'AHRRAD-WERKE, Prenzlan. Fosifach 679.
————— Zahtevajte moj cenik brezplačno. ■■
Kolesarske in Športne potrebščine, are, orožja, rauzikalije, šivalni stroji, Jekleno ns-. njene in Ink-susno reči.
lepo delo, tek lahek so znaki Lura koles.
Čebelarski shod na Igu sc vrsi v nedeljo. dnč- 14. t. m., ob 3. uri popoldne v šoli. Na shodu bo predaval zastop osrednjega čebelarskega društva o čebelarskih opravkih spomladi in o čebelarski zadrugi. Pričakuje sc, da pridejo na shod vsi čebelarji in prijatelji čebelarstva, poscb.io se mladina.
Pismo iz Amerike. — Moon Run Pa.
—	Dragi g. urednik! Prosim, da priobčite mali dopis, v listu > Domoljubu«, iz večinoma slovenske naselbine Moon. Kun. Kar nas je tukaj zavednih Slovencev smo se tudi spomnili mile in zatirane domovine slovenske, ln to smo pokazali z lepim, doneskom 20 dolarjev za spomenik padlima žrtvama Adamiču in Lundru. Radi smo darovali za slovensko reč in za ponos, slovenske, zavedne Ljubljane, ki naj bo še poznejšim rodovom v živ spomin, imena darovalcem ne priobčim, ker so bi!i že priobčeni v Glas Naroda ;. Vendar vsem darovalcem povrni Bog! — Tukaj delamo trdi novo cerkev, ki bo stala Slovence iiino:;o truda in požrtvovalnosti, stala bodo -! -5.0''0 dolarjev. —- Dela sc precej dobro tukaj, vendar rojaki ne hodite sedaj sem, ker delo se zelo težko dobi tukaj,
-	pnslcdica krize. — ii koncu mojega dopisa pozdravljam vse bralce in bralko •Domoljuba* sirom slovenske domovine, tebi. predragi list pa želim mnogo novih novih naročnikov in predplačnikov — Simon Strinljan.
Pri nakupu varčevati je načelo vsa-l.cga trgovca. Tudi zasebniki naj bi to vpoštevali, ker.se da tudi pri nakupit za dom in rodbino potrebnih predmetov mnogo prihraniti. To dokazuje pogled v ravnokar v več 100.000 izvodih izišli cenik dobroznanc tvrdke Lyra Fahrrad-\Veike v Prenzlovu, poštni predal št. 679 a, katere dobri glas utemeljuje to, da navzlic brezkonkurenčnih nizkih cen do-"bavi samo dobro blago. Vsakega bo zanimal 128 strani broječi krasni katalog z mnogo tisoči podobami koles, šivalnih strojev, otroških vozičkov, igrač, ur itd po različnih cenah. Vsakdo naj takoj zahteva (glej inserat v današnji številki) ta katalog, zastonj in poštnine prosto, tudi če nič ne potrebuje.
Ce smo dolgo časa primorani proti obolenju dihalnih organov zauživati kreo-zotovc izdelke, sc nam isti kmalu ognju-sijo. Osobito ie pri slabem teku zelo težko mogoče zauživanje takih zdravil. Vsem tem težkočam se lahko odpomore, če sc vzame najboljši teh izdelkov »Sirolin Roche«. Isti je brezhibno, popolnoma neškodljivo, v svoji sestavi jednakovrstno sredstvo, ki ima dober okus in se ga lahko zauživa več mesecev brez presledka.
liaemorhoid je v največ slučajih krivo zastajanje krvi in neredno odvajanje. Vi kozarca F r a n c - J o že f o v e gren-čicc zavžite vsak dan na tešče provzroči v mnogih slučajih popolno zdravljenje vedno pa zboljšanje. — Zdravniško najboljše preizkušeno.	M 333 5
Svedočba gospoda dr.
..............M. Adler-ja,
e. ki\ primarij iii predstojnik oddelka za očesobolnc c. kr. bolnice VViedcn,
Dunaj.
Gospodu I. S e r r a v a 11 o
i rst.
Z veseljem Vam potrjujem, da sem železnato Seravallo-Kina vino pri mnogih slučajih anaemijc iu nevrastenije z najboljšim uspehom uporabljal. Ne samo posamezni mladoletni, ampak tudi starejši od prenapornega delu shujšani ljudje ga radi uživajo in se dobro pokrepčajo.
Dunaj, 5. aprila 1905. M 317 3 _ Dr- I]- A d 1 c r.
"loterijske številke.
Gradec, 6. marca.
75, 39. 29, 8, 15.
Dunaj, 6. marca.
25, 66, 73, 5-1, 46._
ŽITNE CENE. Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana, 11. marca 1903.
,	26.50
,	19.50
.	19.—
,	19,-
,	19.—
,	16.-
.	IS,—
,	17 —
,	28.—
•	26.
.	27.—
Pšenica, domača Rž	, .
Oves	, ,
Ajda, črna , . Ajda, siva . . Proso, rumeno Proso, belo , , Ječmen . . Fižol, koks . . Fižol, mandalou Fižol, ribenčan
Jaz, Jože Srebotnjak iz Predjame, prekličem vse žaljive besede, s kterimi sem žalil gosp. župana Josipa Prem rov iz Predjame, kot neutemeljne.
Priznavam, da je on vedno vesten v svoji službi in priznano pošten mož, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
654 l-t	Jože Srebotnjak.
Št. 366.
656 2-1

C. kr. deželna vlada v Ljubljani je ugodila prošnji mestne občine Kranjske za preložitev tukajšnjih letnih semnjev, ki bodo počenši z letom 1909
vsak prwi ponedeljek majnika, septembra, oktobra, novembra in decembra,
Ako pade na te dni kak praznik ali v mesecu novembru vseh vernih duš dan, se vrši letni semenj prihodnji ponedeljek.
Vsled te prenaredbe odpadejo dosedanji letni semnji v Kranju in sicer: 25. aprila (sv. Marica), 1. avgusta (Kocijanov semenj) 21. septembra (sv. Matevž), dne 18. oktobra (sv. Lukež) in dne 11. novembra (sv. Martin).
Mestno županstvo v Kranja
dne 1. mtrca 1909.
ln fianUo moj
veliki llustrovHiil cer.lkznnd3000
'.-v podobami ur, zlalnhio in sre
........ srebrnine itd.
Prva tovarna ur v Br(lxu gt. 930 (Češko)
Jan Konrad
c. in kr. dvorni založnik.
Pravu Švicarska nik. ank. re-inon. nra, sistem Roskopf K .V- .1 komadi K 11-. He-nislr. /Uller-Roskopfnik.nnk,-rem. ura K 7 - Prava srebrna rcm. ura K K40. Nikak ri/iko! Zamena riovoljcna ali denar ;i6'ii	nazaj.	30—7
Gramofone
dovršene kakovosti od 75 kron višje, dovršene ploče (slovenski samospevi, čveterospevi, zbori .Glasbene Malice", l oer-sterjevi i. t. d., godba najboljših i rkestrov) prodaja za 4 krone eno z dvema komadoma
& Casagrnnds
v Ajdovščini.
536
3-1
IOOO ur S z'«stoi\j ■
Jieiicr Miren Industris"
-DUNAJ VIL/3.-
632 1-1 A m t 63.
KILA
seo/.dravlv8 dneh. Vprašanja z ;'0 vinarsko /n iniko
pod „T. 2261" na llaaainstclu & Voffler
^ Prana. H «'
Sanatorij dr. Jaklin, Plzen za kilne operacije.
Prospekt. H	669 (1)
["'matlzoin
ii
se naglo In zanesljivo odpravi 7. zuvživuntini/ ,aMl '„ .■ pripravljen. Uemmll' ° 1
Vsako drcin,,:,;, Steklenica z navodil-,.' Ki, Številna, sijajna prizna,i|a"'
Gta. Phorm.
—............^liuraisriUin
KARI. KtMMtL, l,lmt:hut I0U. Bavarska
2573 'It- io
kc!
P O. bi
Laneastor . od k 26-Flobertpuške „ a nn Pištola . . „ „ 2-Szmokresl . „ ° 5-_
Popravo ccno. lllustri-runi cenik franko. B 2370
F. Gušuk. Ojiaina 12J.fa.
Leposlovni umetnik
„0cni Sn M1
stane za cclo leto K 10— Naie£a se » Ljubljani.
i>obri in
: j««« ceni: <G>
»o Izdelki prve tvor-nlce ur Hanns Konrad, c. In kr. dvorni raloinlk v Moslu st
876. (CeSl.o.) I'r»« nikel ivlcar ..Roško?! H-pna ara K 5 -. Kon-kurenCnn budilka K2 90 S ponoil si sveiiJIm ka-ralnikom K 3'30 Url
z nlhalom „.K8 50 Triletno pismeno |»in-ivo. Zamena lovoljena aH lenur nazaj. Kazp"SHl» P'0'1
povzetju »H « denar naprel pošlje- 10-3
Bogato Ilustrirani 0|«v-nl katalogi zastonj In j	franko.
Knjigovez Ignacij Prelogar
Praproče, P. Št. Vid pri Zatičini
si nsoja naznaniti prej. duhovščini, slavnim c. kr. uradom, šolskim vodstvom ter raznim društvom, o® J® dobil dovoljenje za izvrševanje lniji0awoSKea<« oči rta. Priporoča se navljudneje za vezavo in popravo raznih knjig in molitvenikov.
Obenem svari vsakogar, ki bi brez oblast« nega dovoljenja Izvrševal Itnjigoveška dela. o/l
Kis se Mlmin mMenlč
Interl bi bil zmožen za cerkovnika In za druga domača opravila. — Karmelski samostan na Selti pri Ljubljani.	637 1-1
hk i': .-'4
naj nam taki>j naznani avnj nas ov in presenetili ga bomo z dragocenim daril m. Poslali mu Iv. mo popolno zasitciij in pcSSniHP pr sEo v zaprt: kuverti naSo „ razpravo o moderni elektrolera-piji", ki na lahko umeven način v za-r.imivili poglavjih razpravlja o temeljili mode. nega zdravljenja z. elektriko, vsled česar postane knjiga dragocena ne le strokovnjake,
marveč tudi za SirSe občinstvo. 5o niktilar no ni u Avstriji rai- ifjnl.i tako bogata ■ premij«; m knjiga hi cipftčnai ker pa
It .Vemo služili trpečemu človeštvu in opozoriti 1 ;.-.i:<e na dos'cj neznane blagodejne pieduosti etektriirkega zdravljenja, prinašamo to žrtev in : !'.io tiverjenl, da bo vsak rad sprejel to darilo.
Vsak, kdor trpi na Sf)<o§r.i osla iclo ■iti C:\vcov, bolouinah u želortcu in 6i-e\.il», riornanjKanju r-punjc, olavofcotu, vsak, k.i.ir čuii, da manjka njegovemu telesu naravna elasliciteta, kdor zjutraj omamljen vstane In s strah' m misli na d evno delo, ki ga napravi n rv znega najmanjši šum, ki se vr. rili najmanjše zapr.kc, ki gn mučijo 1'cuma, t tj ;t»ic, ueu-r:-l':ične bolesti, ohromelost, krči. vsak naj bere t< bij; in sodimo ter upamo, da se bo navzel iz njo presenetljivih naukov.	0-17 1-1
FleUrolerapevtiška ordinacija,
Dunaj I. Schvvangasse 1., Mezzanin, cdl I. s/l.
Iti po i za brezplačno kr.j^a. 7.3.1909. P	Na
clekt'o'e-7'.pcvtiško ordinacijo h? Dunaj« I.,
~ Schuangasse I., Mezzanin, odd. 1 s/l,
>N
£ I' rim. postjit* ml lw|fg'< „rin<- At>l>an<Ili;n(i Jj iitjor moderne Eivktro-Tficraplc" užališ in irank j I" a zaprlo kiivctlo
■ Naslov:....................................................................................
Naročite cenik ur
zlatnine in srebrnine,
Ui qa pošljem zastonj in po-313't Stili ne prosto. 26—2 Velika zaloga ur, samo Švicarskega izdelka, Vsaka ura jc natančno preizkušena in se jamči. Nc naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko Ftt. P. ZAJEC, tirar in edini zastopnik švicarske tovarne '.sr. — Ljubljana, Star. trg 26.
.akoocka,
No pregirko, r? premrlo oblečeni, ena Fayc-va |>ri>:in« sodt:UNka mineralna postila \i ustih i" f i i .cut v žepu — potem pa ie lahko piha marcev vet.r iu vio moč. ne škoduje Vam nič Da, če ne ,„■ ,.._ l'i li-ieli I oyc-vl!i prl;,!:>13: sodcnic t Naša zaloga |e >ic<r /c s, 151,š a In č. lločcle piint-ll: klekait« v ali Jr..^crMe ntkaj zavojčkov c' n. J Zavojček v li' a "•tS"^" samo u *'2S, vender pa pj-zite, da ne dobile nlkakc ponareobe.
Glavno zastopstvo za Avstro - Ogrsko : D 3-131 VJ. Th. G12 M P e rt Dunaj IV/1, Grossc Neugasse 17.
Pozor, !:::ietje in fanij?! V
moji lekarniški praksi, katero Izvriiijem '/■' US let, se ui je posrečil') sčasoma iznajti sredsivo za rast brk i:i laa. proti izpadanju las iu z.i odstranitev prhlja (lii-iHin) na glavi, to je Kapillor St. 1. Cena (franko 11:1 r" vsako poŠto): 1 lončič K 60 v. ^ 2 |o lOka h K. Prosim, da se nn-fi roči samo od mene. Naslov je
QuG[3'.-«J rtj«f piJior«!
Ako želite kupiti res- debro, u5 trpežno in pristuobarvno
D.atnenolfitofflfcažastobfoga
z«htevej:ezastonj in franko zbirko
vzorcev od kršficuske Kreke Jr> i j j	tkalnica, Polica
n. M., Češko. Velika izbera po tov. cenah blaga za obleke, bluze in srajce, posteljnino, dama,t, gradi, nankr.g. posebno platnino vsake vrste, perilo, robci, liane!;, batlianti itd. Odda se vsaka poljubna mtra. Pošiijatve nad 30 K poštnine proste. Radi solldnosti tn reclne postrežbe se ta tvrdka lahko vsakemu priporoča. Shranite ta oglas, ker bo redko tb\ objavljen. 3—1
17, m^pca
|J3 pcEog drtsrt^ga »Btnnjia v Šent«Pctru tse. Motranjskeni iutli
542 semenj 2-1
lt ¥ ^ ¥ l -Ti (f Wi ^ s s a A*-? s a a •>
% Čil
^ o^sinaka lišš?r
VremšZina je letos res izvrstna. No»ranjci. zahtevajte po vseli gostilnah domaČo dobro kapljico, Pridite Vreme!. Košanci in Prcmcl, piiuesite .mušire'. st.vo'nljn.rrleiiars^posfje | KrCraatji, pridite pokusitl Cena od 20 do 30 v. naprej ali s postnim povzelj :::i. mBzs&ms**,apBMasiaaaamaas^^
Usianovlletia 1.1831.
fn t-Š bi
UstanGvijana i. 1831, C. psntr, oEuišrh za^apo^aSnicsa
Issis^raFJ
O^tiei^ali

N	• ' L .	" '. 'i
Jamstvenizr.k'ad r.a:l $60 usSlIioAO« ki-c«. .	Doslej izplačt.ne škode nad 8SG «.tiiijoRk>'/
Družba zavrrujc: ■>ia Na življenje in za doto v vseh mogočih Si sestavah. T(k'!;n l.ti 190a zavarovalo se ie pri
I-nad
tej družbi ie zavarovan na življenje Nj.-g.i
'kof Ijub-posestva 700 21
Glavni zestop v Ljubljani: krsilair»i|in irg, Sv- Petra cesta 2, v lastni liisi.
-	sprejema hranilne vloge vsak
-	d e 1 a v n i k od 8. do 12. ure
to je, daje sa 200 kron 9 kron 50 vinar, na leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rentni davek plača hranilnica sama.	Najsigurnejša prilika za štedenje.
1955 Prelat A. Kalan 1. r., predsednik.	Kanonik J. Sušnik I. r., podpredsednik.	2
m mM s svsis dete
iV.cli zdravo, veselo in duševno ?e živahno razvi ajoCe, da.te -tcn tir. Hoirsir.«! c-v Hacmrt. gen. Ne d.ijte si pa usiiiti nobeno izmed mnojf.h p nnreianll

522 1
Iz trgovine J. AlODZC v Novi vasi pri Rakeku se razpošilja po vseh poštah jako trpežno, lepo, fino
hh
Tm rrfifiP&P
1-fl IhhiScti.;.^ kisU-l'^ -- ••>
mm® &
v različnih barvah, za celo obleko 6'20 m 23 Ii S'80; ako se pri naročilu 2 kroni predplačila priloži.	36't 5—1
?. n. občinstvo	cfi--
. »oK
s£ ?
ri
mesta Sfranj in okelize sc naj-vljudncja opozarja, daje, Vi;;au;l-o ^mctijsK0 družino" dvorilo
u tfranju, J^ooss-ovet hiša vino toč in *alo$o vina
na diobr.o ii debelo po najr.i$jih ccnah.
Z n s t o p , V i p a v s k s g a I: n- e 11 j s Ic. d i u 51 v a" v Kranju.
J os. Rožič, poslovodja.
IJi
II
si
CD

^aiboiiia <!feši£l. izsvci* I
(f3^ ce«w pssicUnn gigri i!
\->v	! kg sivega, skubljenega, do-
brega perja x K; ' kg bo'.;5e;n iJK viir.rjev, polbciegu 2 K
_ -v,, -------- --	80 vin,, bPlejfo 4 K, belega
> .k t": ^ j, .7 ski'b!jcn2ga 6 IC 10 vin , 1 kg -—- '(	:t*\ izredno finega, uneznobe-
S.	lega, ckabijcnagn K i0 vil*.
—* ——in 8 K; i kg sivega puhu u K /5— iS in 7 K; l kg beiega puim JO K; atjifncj."« prenl p .h 12 K. — Pil odjem 5 kg poaijf. fracko. flr^ ^v-i^ RS?*," •-fl ti g^.o nap-.lnjene, Iz zelo goste fJ^V-Vtl, y*iA&iib jako trpe ž:: c rdečega, rcedrega, Is-aH rvr«::j^-.k;i»g-b;ago, 1 pernIca, 130 C ta dolga, 1 i6 cm t.. £ bli ifna ;:ri, vsc.kn SO cm doiga in £.s cm V.iw. : - .l- ji-ra r ;>.to Icpj;n, mehUim perji'.!! 16 K, z l.reuno f m i.ti j.t>lpul.:;!:i ,;J K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posi!:.:ezne pernice 10 K, 12 K. H K, 16 K; b rzina K, .i K .r" v. K. — /t neprimerno dinar mzn\ Kamen..ivo dorn»lna. Poir^a proti povzetju o-i i. K viij; ftr.nlci S.BilNISCH v L) .'črtici čt. V I Čec!iy. — Ceniki ar.stor.j in franko.
r L ...ir Na v l t. -i T; vi	/ vi	■ »a MVT,
.-ZiažaE-2^.-J- -1:-.--- ^^-VC^—
ji
{j Skupna rszsrva s: Ispom 1307 čez stoilsoS I rcn L':- -vna prar.-.oicnjo aklopam 1£C7 3,C00.Cj3 kron
Zadružnikov nad 550.
m. 2 08921.2 si', u L&feljaai.
pisarna na Kongresnem trgu it. 15 nasproti
nunske cerkve, obrestuje liranilne vloge po % %
t. j. K 4 75 za vsaclh 100 kron, takoj od rineva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižico se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obreslovanje pretrgalo.	3518 j
Mi.:e HF6 0Ž 0. do 12. Hi'0 r?SpMi!2 ln 01? 3. d G S. m S3SI?SldK2.
TekoSi raSun v Avstro-cgrs'<I banki v Ljubljani. RaiSiin poStno hranilnice Si. 49.03B. Telefon Et. 135.
I
(5
S »

ČiiVtii
PJ3ZOR1
is Lavania.
Mmfk® želodCne kapljice,	f
Slaro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri bole»ni'i v	in črevih, osoblfo se
priocroSajo pri zapriju i" nerednem odvrjanju,	d
pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka, krtih nd.	a
Neiiosežno sredstvo za u::dr/anjc dobrega pre-	1
Ljubiteljem cvetici

3139 ' 10-1

Dslcv*n]c JfvTutno, vjpah oitj.Tsn. C-ni ja	f
^	za 12 tSrklenls (t dv^ciotefica) 5 K rnako ite	j
Š	vsako poJto P3 povaetja r.ll 8e se polije denar	1
ii	1: rrj. Manj kot 12 steklenic so ne požiija.	|
|	Prosimo, da se naroCa naravnost od	j
',}	P. itsRJŠiČa, lekarnarja v Pakrocu St. 63
^	(Slavonija.)	j

%
r^H -

Za okno In vrt no • letu cvet I Rc.,!keP / ' 1,'i »»
vzbujajoče velfkocveh e
beflcns .ntoksinii.j a„e»,fle
in srebru,, listnih fio"Sil b.0,-Pfornm, lili!, vrtnic » alpsKlJj cva;c, fu!i::' P'."l. palm, cvetic vape fiapio firm ccvle, j,.., v plodonojuo. liB31VTv°0.? P^rslne, letos cvetoCe°H tudi izredno Itrasni .Radii" p2 trebu e o ov!:e n... . ,' V
nClnkiife raznocinojivovsene" navadno cenol Mraz nc skodSi. Boaato ilu :i'..v"i Cc■ i ; vab z navodlK iVS fc slom J. SbZH, i'okt, n,S OH. Češko. (i "glj

ti

«oj.kot>th satiite 3-5 !c» »Sopi;i «ors''ih fec-aj v žeii kupiti KiUSOL LtKasi. mr ,-k v Košani.	r 45 2 j
Izborua priložnost si nakni
za trgovce maniifalit. blaga in kroži; j ar je-Razpošilja se tudi na zasebnike.
«0 do 45 m ostankov K IS'— |
sorlir. v barhenta za ob!eV:e ~H cm širok, krasni vzorci mod.icga ceiirja : h. ".,.!:!ači'a, svnjrc ;■. L!:; : i.;-fcorno obeljeno domaČe plah;,,, kaiiafas, za posteljne prevleke, hrlsaCe, iinliinjske brisače, Dolgost oslai.kov 6-10 m znjimceuo lirca napak i:i ve e-prin-.a kakovost, perilnc barve. /i!:o ne tifiuja, den::r laltoj nazaj. Najmanjše naioCilo 1 zavoj /a poskušnjo 40—■'i.^5 m K 15'— po povzetju poš lj'i U 41.S 3-1
tkalnica R. KOHNEH, Machod, ČeSko.
Pri večjem naroČilu 3 »< popusta,
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da ml i" podelila c. kr. vlada	'
Ironcasijo za posredovanje
za nakup in prodajo rasnih zemlji;;, Efavbižf posestev, gozdov, travnikov, njiv i. t. d. '
Kdor želi kaj kupiti ali prodati, naj se i voli blagohotno obrniti na mojo posredovalnico, k'er dobi pojasnila, bodisi glede nakupa ali prothje.'
Sc piiporočam Lorenc Rebolj 3185 i	Kranj, Glavni irg 130.

ilil
Priložnostni nakup! Krasna župna ura z varižisa K 3 50. 30.000 komadov
kupljenih, zar.iditetja ;>o:: !:- . :o5
... __ur IdoCo (ne 2 ur) .Glorla" srebrno aaker-
/,W r.m.uro, Svic.ko!.'c;>o ....... --
^ptei^iigj^ jem, s sekundnim k.-iaalccm in 1 , > popačeno ali posrebr. v, r:.:i.(, h... .: ' le 7n K 3-50. Natlalle ponudim eno pra'.o	. > '■>> :r
IdoCo anker-rem. prve vrste tvlc. uro s pozlaC. verlfico za 5 K. Triletno pismeno jamstvo za vsako u:o. I,'.:. ,?.proii pov.x; a
S.Scllw§i^sr-llliron-£xii3riiSiii3.
611	KRAKOV št. 48.	1-1
Nešlevilno priznanj in douarocil. — Za neugajajoCe de;: ;r r.ajsj.
I,
&S5
1 ® Z*, (f $ cm Š^ * PI m* tn. .>
i .ri
7 h
f
t/ r
9
f
S
r
s svojimi CGa or.j dolgimi orjaškimi los-cloj-s?ii««i Sas.-ni, ki seru jih dobila po C4 rrjocEčiii rabi pomade, ki sem jo >£ita»la sanj«,. To je edino sredstvo proti EipasJasju lio, za njih ra«4 in negovanje, za ojnSS 4,s» laaižfia, pri 1.10-ertih krepko paepe^.ujM fesi Sr-n-o in že po kratki dobi daje l:<aa,vt in (.radi naravni Mvzk. in (i0l!?03i in jih varuj: pred prezgodnjim tal-*enjetn do naj.iSje starosti.
Vsakdo si lahko do visoke starosti po rabi od (Tospe Ane Csillag Iznaidese petnada ohrani svoje lase gatate in rioUja. Nobeno drugo sredstvo nima toliko rstiKa:!) snovi za lase, kakor S) o m a da CoSIIhej, ki si je po vsej pravici pridobila avetovni sioses, ker dame in gospodje ze po rabi pi-vcg-j lončka pomade dosežejo naj-beijSi ns p oh» ker iarpadanjn los poneha že po BSffaj iJraaSi usopoiKonia in začno poganjati nov! iasjjo. Ta uspeh dokazuje mnogo tiso«, iz vsega sveta dospelih priznataib ttlnom, ker le revneca ve^Sa uspeh.	519 (20—1)
Lonček stane: 2 K, 4 K, 6 in 10 /C
Po poŠti se pošilja vsak dan po VBem svelu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice
f?A	ft* cn mi
I
Graben šAvv.
kamor je naslavljati vsa naroČila. © © © © ® © «
;: vedno najboljše in najcenejše so nase :: ™ trraromicKSTi
R
Sli
katerih imava nad 100 v zalogi in si ve&kdo najlažje izbere.
Tudi vse druge stroje za kmetijstvo in mlekarstvo imava v zalogi po najnižjih cenah.
rrrrrfrranncTrj

Kdor si torej misli slamoreznico kupiti, riaj ne zamudi priložnosti in naj zahteva najin ilustrovani cenik, katerega dobi vsakdo 2737 zastonj in poštnine prosto. 26-4
Kari Kavšeka naslednik!
Schrseider & Verovšek
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16.

20—25 m ost«»r*«»'w
cefiro, barhenta, flanele, oksforda, psrilnega platna, knnevasn, gnitlla iz dutnasU vse 551 piistno barvano sortirano 2-1 j. a kn&.«vOB»i . . • K 10« — 19. r> - „ — . . . K 9--
Ostani. I so dolgi 1-!3 in In se more dobro porabiti vsrk • s(a!U'k. 1'rosini napravite eden poskus. Vri vetjem na:oe"lu, lo se pravi 2 zavo|a od ao-ži m pojil]* post-nine prosto. Za tiepovoljno se de-.tir vrne.
A. NOVAK, tkalnica za platno,
Kraljev) Grudcc DO., ČeSko.
I
a a emmmm mameagm s esasaB *
pedjetje! ^ezsr!
~ Slavnemu občinstvu se priporoča = dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena
trgovina
v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu št. 22
- "'-.•-	" > 7 - "iT ~ /\f{ fi
i'T A.- .iidBSStfŠcSs&lIfeaa.' v jiiAurJ
ff\* ffuVtt. 't» iStitiiori/eo
; Jia/c?i ic lijc	po ceni in
f -> t'ii(\sljivi ? / ><■'//■>t>t//i na/ ste oI)rnty&
j < Stmc >n£"c/Gncte£i<i
| v JijulJ/iuu t/čiilvivorsJi <-• ulicf2Cf. 'u ttcoLrs&iuCPi^asniia tir/jc Je Av -jduf-jie.
Fm slovenska ntm

Istotam sprejemajo se dobri In zanesljivi .M zastopniki.
v hiši slovenske Keievske pssoilluics.
UstaEOvIjsna I?ta 1222. Telafos št. 105. Pcšisis IiraiilSaice rasun št. 028.405. i
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani
52—1
v lastnem zadružnem t!omii
na Diinajski cesti štgv. 13
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad ... K 65,000.000*—
obrestuje hranilne vloge po 4y2%
-== brez vsakega odbitka renfneoa davka, katerega plafiije posojilnica sama za vložnike.
Sjrejeriia tutii vloga na tekoči račun v zvezi s Čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge tlo dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad..........K 17,000.000--.
Pnojuja na zemljišča ia S >/4% 11 v»°/o na amortizacijo ali ga po 5>/<°/o brez amortizacija: na insnica po fi°/« Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede atnortlzovanja dolgi.
Orauiie are: vsak dan ed 8. do IZ. In od 3. do 4. ore. Izven nedelj ln praznikov. ITMgCTMlHIM^
-fijrrii
Ponudimo vsako poljubno množino
vinar
najmanjše naročilo 30 mvfrov 11 c r, Gradec. Železna hiša, )š;lj"jo ss radevoiie tudi vzorci,
5*' —; p.:;i: F. .V.O,
be! a 4*—40. sneJnobel i K 5-EO in K C-IO -cl ki. PoSil|atev franko po ;.o-V2.;'.;n.Smesc7air.c >ilin r.azčj vid; proti povračila poitnine. Pri naročila sc prosi zj	nt slov
n-.iK.i polhtschek
a. d.	Jo
pr; Klalova, CcLio.
~~ ~ B T23~l3—T°™"
Domžalah se odda v n;
Kje sc dobo najboljii poljedelski stroji, kakor mlatihiice, gepeljal, čistilnice, preše z a sadje i. t. d.
1703	Edino le pri:	26-9
B^diiiEa ia yp¥Mia
P-izve se istotam v hiši št. 3 ali pa v Ljubljani, Marije Ter. cesta št. 1, v trgovini z ždeznino Fr. Stupica.	190 ,
: orezz.zzno cicbi vsak v lekarni 7rnk6cyj g rotovža lepo tiskano ?t zapovedi za kmet o-a; tudi po pošti so brezno razpošiljajo, kss 12-1
v Ljubljani, Mar. Terezije cesta št. t, Valvazorjev trg St. G.
in zakaj: zato, ker so doiični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in st ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-ceitienta, traverz, železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.
Tiskala Katoliška tiskarne