NO: 127
p. ,
rn
' ■ j»_ja
mt$KA Domovi ima
HOiWlg
AM€Rlwl IN SPIRIT
mmm m ianouao« onlt
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 29, 1967
SLOVCHIAN
CORNING NCWSPAPI3I
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Kosygin se pogovarja s Fidelsm Casirom
Rusko poročilo govori o ‘ odkritih” razgovorih, kar pomeni v komunističnem jeziku različna stališča.
MOSKVA; ZSSR. — V Kremlju poznajo prav dobro tovariša Castra, morda bolje, kot ga pozna Amerika, akoravno je njen sosed. O njem je Kremlju lahko dal nazorno sliko tovariš Miko-jan, ki je imel v svojem življenju kar dvakrat priliko — leta I960 in 1962 —, da tolaži in spreobrača razburljivega kubanskega komunističnega voditelja. Mikojan se ni pozneje nikoli bahal, da je na Kubi preživel prijetne čase.
Vse to dobro ve Kosygin, zato je kar na tihem prišel v Havano, morda bo še bolj tiho odšel. Vmes bo pa s Castrom obravnaval več neprijetnih kot prijetnih zadev: političnih, gospodarskih, socijalnih, partijskih itd. Visoko nad vsemi bo plavalo vprašanje o “narodno osvobodilnih vojnah”. Seveda sta Kosygin in Castro zanje hudo vneta, dokler jih hvalita in poveličujeta na jeziku. Ko je pa treba ta problem obravnavati v praksi, se pa pokažejo razlike. V Moskvi so po velikih žrtvah in nič manjših razočaranjih prišli do zaključka, da je vsako narodno osvobodilno vojno treba temeljito pripraviti in jo šele potem začeti. K dosedanjim ponesrečenim poskusom, ki pa za vse od njih niti ne vemo, nimajo ruski komunisti prav nobenega veselja, da bi dodali nove.
Castro bolj vnet za “osvobodilne vojne”
Tovarišu Castru brnijo po glavi čisto druge misli. Je slepo prepričan, da komunizem ne more obstajati brez gverilskega vojskovanja. Po njegovem mora komunizem biti neprenehoma napadalen, ali ga sploh ni. Zato poskuša s tako vnemo organizirati gverilske čete povsod v Latinski Ameriki, kjer se mu zdi, da bi gverilska akcija mogla imeti kaj uspeha. V Moskvi pa dobro vedo, da razmere v državah Latinske Amerike še niso dozorele za uspešne gverilske akcije, in zato nočejo zanje metati denarja in orožja skozi o-kno. To Castra tako jezi, da se je parkrat kar javno obregnil ob moskovsko politiko. Da je ravno sedaj posebno nataknjen, je pa vzrok v tem, da bi rad organiziral prihodnji mesec na Kubi velike manifestacije v prid osvobodilnim gibanjem, ki se jih pa vsaj v Moskvi gotovo ne bodo veselili. Saj jim vsaka taka akcija pokvari vse gospodarske načrte, ki jih imajo z Latinsko Ameriko.
Kosygin in Castro bosta torej lahko dosti govorila o komunizmu. Šele na koncu pogovorov bosta pa lahko rekla, ali bo iz te moke kaj kruha.
Rast Kanade
Od leta 1945 se je povprečno v Kanado vselilo vsako leto 100,000 ljudi.
'Hm.
Vremensh
prerok
pravi:
Postopna zjasnitev, toplo. Naj-yišja temperatura blizu 80.
Novi grobovi
Catherine (Kata) Benich
Včeraj je umrla v Richmond Hts. bolnici 77 let stara Catherine (Kata) Benich, roj. Rudan v Karlovcu na Hrvaškem, od koder je prišla 1. 1927, od 1. 1940 vdova po pok. Niku, mati Caroline Jankovich (Windsor, Ont.), stara mati Nicka Benick (Euclid, O.), Deanne Agla (Dearborn, Mich.), ki skrbita za pogreb, Michaela Jankovicha in Carole Pasma (Oba Windsor, Ont.), sestra pok. Josepha Ku-dana (Chicago, 111.). Bila je članica HBZ št. 99. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v soboto ob 8.15, v cerkev sv. Pavla ob devetih, nato na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
John J. Gornick
V torek zvečer je umrl v Charity bolnišnici John J. Gornick s 454 Stevens Blvd., Richmond Heights, star 65 let, rojen v Clevelandu, zaposlen pri Graphite Bronze Co. Tukaj zapušča ženo Josephino, roj Hrovat, hčer Josephino Miles, 3 vnuke in sestro Mary Gornick. Umrli so brata Anthony in Frank, sestre s. Mary Myra, Jennie Malovic, Rose Novak in Alice Tolar. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8.30 iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
Katherina Bradač
Včeraj popoldne je v Huron Rd. bolnišnici umrla Mrs. Ka-tharina Bradač s 13605 West Ave., stara 80 let, roj. v Logatcu, od koder je prišla pred 64 leti. Umrli v družini so mož Frank, hči Josephine Thornsberry in brat Paul Modic. Tukaj zapušča hčere Anno Hale, Joanno Taylor, Vido Henshaw, Olgo Toll in Glorio Ogint, sina Franka in Edv/arda Bradač, vnuke in pravnuke, brata Andrewa Modica. Bila je članica Slovenskih So-kolic št. 442 SNPJ, Progresivnih Slovenk št. 2, Marije Magdalene št. 162 KSKJ in W.O.W. Supreme Forest. Pogreb bo v soboto ob enajstih iz Zakrajške-vega pogrebnega zavoda na pokopališče . Kalvarija. Truplo bo ooloženo na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
Rodezijo sankcije niso še spravile na kolena
Zdmžhrn narodi fViišjHo /e b memoev spraviti afriško J?odo7iin na tla z fifnspo-'larsknm s ° n k ci^mi, pa imnio Jo malo usneba.
S A L IS B U R Y. Rod. — Po vsem zunaniem videzu se Rodezija, nekdania britanska sa-mounravna kolonija v osrednji Afriki, kar dobro drži in ekonomske sankcije, ki so iih oklicali proti njej Združeni narodi lani, uspešno premaguje. V deželi je zrasti a vrsta novih tovarn in podjetij, ki izdelujejo blaeo, ki je prihajalo nreje v Rodezijo iz tujine. Celotno gospodarstvo se je postopno preusmerilo v skladu s težavami, ki jih sankcije povzročajo.
Življenje teče normalno, glavno mesto države je nolno avtomobilov in liudi oblečenih po zadnji modi. Rodezijski belci ne čutijo kake posebne stiske, četudi jim je priti do nekaterih luksuznih predmetov malo tež-ie. Vse, kar je nuino in ne pride od drusrod, prihaia v Rodezijo skozi Južno Afriko.
Glavna težava je tobak, ki je bil do proglasitve neodvisnosti eden glavnih izvoznih artiklov Rodezije. Do-60% tobaka je bilo prodanega v Veliko Britanijo. Ko je ta začela izvajati najprej bojkot in nato gospodarske sankcije, je Rodezija skušala tobak prodati drugam. Prvo leto je v tem delno uspela, lani pa veliko manj. Tako je vlada sporočila farmarjem, ki pridelujejo tobak, da naj pridelovanje zmanjšajo za eno tretjino.
V Londonu poznajo položaj v Rodeziji in so v upanju, da je vlada postala popustljivejša, poslali v Salisbury zastopnika, da pregleda razpoloženje. Rodezijska vlada lana Smitha kljub vsem težavam ni voljna popuščati. prav tako ne večina belih naseljencev, ki imajo vso oblast v deželi. ,
Kosygin se l>o ustavil domov prede v Parizu?
PARIZ, Fr. — Iz uradnih krogov prihajajo vesti, da se bo predsednik vlade ZSSR na povratku iz Amerike po končanju obiska na Kubi ustavil v soboto v Parizu.
Ezraef vabi arabske heg&mee na sodelovanje
JERUZALEM, Izrael. — Izraelski politiki so prepričani, da pogajanj za premirje še ne bo tako hitro. Ko se bodo pa začela, se bodo vlekla v nedogled. Ker pa čas ne stoji tudi v arabskem svetu, skušajo sedaj izraelski politiki dobiti stike z voditelji arabskih beguncev, namreč tistih, ki jih je zadnja vojna spravila pod izraelsko okupacijsko upravo. Največ takih beguncev je v Gazi in na zahodni strani reke Jordan.
Izraelska okupacijska uprava se skuša beguncem prikupiti in iim gre na roke, kjer le more. Prav posebno se poteguje za stike z župani, ki upravljajo begunske občine, zato izraelska vojaška uprava ni razpustila nobenega občinskega sveta na okupacijskem ozemlju. Nezaupanje in sovraštvo ovirata arabske begunce, da bi se približali izraelskim oblastem. Na drugi strani jim pa grozi lakota poleg vsega drugega pomanjkanja. Zato bo življenjska statistika — tako mislijo politični opazovalci na licu mesta — prisilila begunce, da najdejo neki način sožitja z Izraelom, akoravno bo vsak način sožitja trn v peti a-rabskim politikom in ga bodo o-gnjevito napadali in kritizirali, dokler se ne bodo unesli.
Za Združene narode se pa v Izraelu zmeraj manj menijo.
"NEOPREDELJENI" V ZN ZAHTEVAJO UMIK IZRAELA
Včeraj je skupina 15 “neopredeljenih” držav z Jugoslavijo na čelu predložila glavni skupščini ZN lastno, “nujno” resolucijo, ki zahteva takojšen umik izraelskih čet z zasedenega arabskega ozemlja.
Iz Clevelanda in okolice
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — lueoslaviia in dniojh 14 nodoisnikov “nujne” resolnciie nlavni skupščini Združenih narodov so z nieno predložitvijo tako hiteh vxpraj v unaniu, da bodo mooli prehiteti izraelsko “združitev” mesta Jeruzalema, do katere očitno ni bilo več daleč ko ie iz-raels^1 parlament v nanlem nnetopku soreiel potrebni zakon. Resolucim “neopredeljenih”, za katero ie iunoslnvan-ski zastopnik Danilo Lekič zahteval ulasovanie že hitri — pred glasovaniem o sovietski. ameriški in albanski resoluciji — ne obsom Izraela kot napadalca, tudi ne omenia nobene vojne odškodnine, kot je to nredlapal Kosymn v sovjetski resoluciji, zahteva na takojšen umik izraelskih čet z zasedenega arabskega ozemlia.
Resolucija “neopredeljenih'’ ............... ~
zahteva brezpogojni in takojšnji nreje opozorila na nujno zava-umik Izraela z osvojenega arab- rovanje “posebnih interesov skega ozemlja. Dokler Izrael te treh veh ki h religij na svetih zahteve ne izpolni, naj Varnost-j mestih Jeruzalema” in izrazila ni svet ZN, ki mu resoluci ja na-j upanje, da bo nrišlo pred vsa-laga nadziranje nad izvršitvijo kim enostranskim korakom v
Pozdravi iz Slovenije—
Ann Opeka, Cecilia Valencie ter Štefka in Jože Birk pošiljajo svojim znancem in prijateljem v Clevelandu pozdrave iz Bohinja v Sloveniji. — Mrs. Albina Novak od Slovenske ženske zveze pa pošilja pozdrave z Bleda. Danolnilo—
V	“Zahvali” za Karolino Bobnar je bilo nehote izpuščena zahvala Glasbeni matici za petje ob mrtvaškem odru in za udeležbo pri pogrebu. Prizadeti so prošeni oproščenja.
Zadušjiica—
Jutri ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mihaela Zernica ob 5. obletnici smrti.
Skupno sv. obhajilo—
V	nedeljo, 2. julija, ima Oltarno društvo pri Sv. Vidu pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo.
umika in nad določili premirja, ne začne obravnavati nobenega drugega vprašanja v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu. Ameriška resolucija se sicer tudi zavzema za umik izraelskih čet z arabskega ozemlja, toda šele potem, ko bo Izraelov obstoj priznan od arabskih držav in
Vedo, da se bodo odnosi med | zajamčena njegovim ladjam njihovo deželo in Združenimi j neovirana plovba ^kozi Tiranska narodi verjetno oblikovali tako1 morska vrata in skozi sueški kot so se oblikovali med južno prekop.
Afriko in ZN. Tudi tam so afri- T .	¥	.
sk, narodi m komunist! grmeli Takoi po predložitvi resolu. v ZN, zunai ZN se pa grmenje dje «ne0predelienih” v glavni P °	111 cu^1 °'	skupščini ZN je izraelski zuna-
nji minister Abba Eban preko enega od članov izraelske delegacije objavil, da bo Izrael ohranil Jeruzalem “združen”, kot
Peipinp- ^^uet »"»•otestira 7nrarj; Houg Kou<*a
FONG KONC. — Rdeča Ki-taiska ie uradno protestirala mi j eno mesto pod izraelsko upravo vladi Uong Koupa zaradi novih j in bo strogo pazil na spoštovanje “nasilii” nad kitaiskim nrebi- pravic vseh ver do njihovih sve-
vaMvom v nemirih in izeredib zadnjih dni. Obnovila ie tudi
tih mest v Jeruzalemu. Predsednik L. B. Johnson, pri
zahtevo no kaznovaniu onih. ki katerem je bil v gosteh jorda-so bili odpovomj za nasdia med nijski kralj Husein, je takoj, ko
izamdi v preteklem mesecu. Pristaši in nodnorniki rdeče
je bila objavljena “združitev” Jeruzalema, to dejanje obsodil
Kitaiske v Fonu Konuu sn kon- kot “prenaglo”. Bela hiša je malo eem tedna skušali ustaviti n^o- J ==~
met s snlošnim štraikom. na iim ločno nastopila. Peipingu se Bri-
ni umelo. Proti demonstrantom je tekom izgredov policija od-
tanske uprave še ni posrečilo spraviti na kolena.
CLEVELAND, O. — Med emigranti iz Jugoslavije jih ne manjka, ki samo čakajo, kdaj bo Jugoslavija razpadla, da bodo lahko ustanavljali svoje države, seveda zaenkrat samo na papirju. V to bratovščino je zašlo celo nekaj bivših ministrov iz Jugoslavije, ki so med vojno igrali vidne vloge v jugoslovanski politiki. Ker jim je primanjkovalo gradiva, ki bi z njim utemeljili svoje stališče, so z velikim veseljem zagrabili za vsako bilko, ki bi podprla njihove upe. Med drugim so se zagledali v političen razvoj Nigerijske republike v Afriki, ki vsaj na videz cilja na razpad te države, če lahko razpade Nigerija, zakaj ne bi tudi Jugoslavija, je bilo in je njihovo geslo. Zato ne bo odveč, ako si ogledamo sedanje stanje v razpadanju Nigerije.
Od Nigerije se je zaenkrat odcepila samo takoimenova-na vzhodna provinca, kjer stanuje pleme Ibo. Proglasila je 30. maja svojo neodvisnost. Ker spada pleme Ibo med
Tezko je pot do državne neodvisnosti!
najbolj razgledana plemena v Afriki, so voditelji nove države šli takoj na delo, da pridobijo priznanje svoji novi neodvisni državi. Poslali so po vsem svetu, posebno pa po A-friki, svoje ugledne politike in javne delavce, da bi dosegli pri tujih vladah priznanje nove države z uradnim imenom Biafra. Upali so na uspeh vsaj pri vladah nekaterih afriških držav.
Pa so se urezali. Vse afriške države so sicer prijazno pozdravile novo državo, toda niso hotele niti obljubiti, da jo bodo priznale. Vodstvo nove države Biafra si sedaj beli glavo, odkod to, da dajejo skoraj vse afriške države e-nak odgovor. Diplomatje nove države Biafra so šli tudi po svetu agitirat za svojo državo. Bili so tudi v Londonu, tam pa so dobili drugačen odgovor: Nigerijska kriza je a-friška kriza, ne evropska. Naj se afriške države same zmenijo, ali naj novo državo priznajo ali ne. London se noče vmešavati, da ne bo obtožen
“neokolonijalizma”. Podobno stališče bodo zavzele verjetno druge velike države po svetu, morda celo komunistične.
Vendar tiči za tem stališčem nekaj hudobnosti. Poznavalci afriške politike vedo namreč, da skoraj vse afriške države no obstojijo iz narodov, ampak iz slučajnih se-števnikov raznih plemen, pri čemur so plemena razdeljena praviloma na več držav. Ker je plemenska zavednost močnejša od narodne, sili vsako pleme v svojo plemensko skupnost in je pripravljeno podreti vse narodne in državne meje, da doseže svoj cilj. Ako bi sedaj razpadla Nigerija, bi morda dala povod za slična gibanja ravno v tistih državah, ki bi priznale Biaf-ro. Tako ima tudi v Afriki vsaka palica dva konca.
Biafra je doživela še drugo presenečenje: njena edina soseda Kamerunska republika je na ljubo centralni nigerijski vladi začela blokirati promet z Biafro. Biafra nima to-
rej nobenih izrednih stikov s svetom, trenutno nima niti u-rejenega zračnega prometa. To je očiten dokaz, da je Kamerun sovražen novi državi. Le zakaj, se sprašujejo voditelji plemena Ibo. Preje so namreč vladali med Kamerunom in plemenom Ibo kar prijateljski odnosi.
Iz tega se lahko naučimo dveh stvari: razpadanje mednarodno priznane države ne gre hitro od rok. Nas moti razpad Avstrije. Pri tem pozabljamo, da je Avstrija-kot država razpadla že davno pred oktobrom 1918. Ko so d u n a j ski delavci proglasili avstrijsko republiko, se svet za cesarsko vlado ni več niti menil. Nigerija pa ni Avstrija. Morda tudi Jugoslavija ni Avstrija, kdo ve?
Brez mednarodnega priznanja ni neodvisnost vredna počenega groša, pa naj jo “ljudska volja” še tako slovesno proklamira. Po dokaz je treba iti kar v maj 1945.
tem nogledu do posvetovanja verskih vodnikov in drugih prizadetih
Izrael se na to svarilo Bele hiše ni oziral, amnak je staro mesto enostavno vključil v dotedanji izraelski Jeruzalem. V Washinf?tonu so zaradi tega “prenaglenega” koraka Izraela nejevoljni, ker se zavedajo, da jim bo otežil iskanje pomiritve med Izraelom in Arabci.
Č>r».«H	v Buffalo*
BUFFALO, N.Y. — Sinoči ie
Novim davkom se ne bomo mogli opiti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson se je nad 2 leti otepal misli, da bodo novi davki potrebni; zmeraj je našel izgovor, da se je izmaknil odgovoru na vprašanje, novi davki ali ne. Letošnjo zimo je pa rekel, da bo poletie pokazalo, ali bodo potrebni ali ne. Poletje je to nazorno pokazalo — kot med drugim že lani —toda Johnson com ni rek^l svoje besede. Po-
nrjšlo ponovno do hudih izgre-j cla] io v boi za nove davke
dov v črnskem predelu na vzhodni strani mesta. Najmani 7 oseb ie bilo obstreljenih, med niimi dva policaja in neka ženska.
’ Drhal je metala v policijo steklenice in kamenie, zažigala in plenila, posebne tolpe so uničevale in razbijale vse, kar so dosegle. Šele v jutranjih urah se ie policiii posrečilo vzpostaviti red in mir.
Do maniših izgredov je prišlo tudi v črnskem delu mesta Niagara Falls.
uv-oficednikc federalnih rezerv-rih bank Martina in načelnika c'Tomoo o^nbneua (?ospodarske-rn sveta. Ohu strokovniaka sta 'Hi dan iziavila, da so novi dnv-V! neohhedna potreba, kaiti stojmo nred novim valom inflaci-ip TManoveduie na veljko ro-manikanje karoitala. Povnmše-■"anie po niem ie tako veliko, da so zopet začele rasti obrestne mere za razpp vrste posciih kar ir zapesliiv znak. da bo infa-r’m r rtranmio vred kmalu sle-rm-i Vnt ie še zmeraj.
ŠAnatori’ in kongresniki re ^ormmo niso novice razveselili. Voenbiipaoci so na primer reku da sedanie iziave strokov-viakov niso zanje dosti nreprič-
AmenJca s« odmika
od skrainežev
WASHINGTON, D.C. — Har-nsov zavod je dognal zanimive , noiave v ameriškem političnem P^ bo treba ctv"r življenju: dežela se zmeraj bolj -reHvdirati in nremisliti odmika od skrajnežev. L. 1964 ie bilo med vprašanimi le 38% za zmerno politiko, letos jih je že 48%. Na konservativno stran se je 1. 1964 nagibalo 53%, letos se jih samo še 47%.
Hudo so nazadovali tudi liberalno usmerjeni Amerikanci, od 23%< v 1. 1964 so padli na sedanjih 17%. Največ konservativcev je naravno na jugu (44%), največ liberalcev na vzhodu (20%), dočim prevladujejo sredinci na zahodu (55%'). Sredincev je največ med politično neodvisnimi Amerikanci, nekaj manj jih je med demokrati, najmanj pa med republikanci.
Drugoverci v Španiji dobili pravico javnega bogočastja
MADRID, šp. — Prvič v moderni dobi so drugoverci, nekatoliki dobili pravico do javnega bogočastja. Doslej so imeli sicer pravico do verske svobode, ne pa do javnega bogočastja.
Španski katoliški krogi so bili tako močni, da so vse doslej zavrli vse poskuse nekatoliča-nov za dosego svobode bogočast-
Tn ep
m znani n^azni izgovori. Politiki nemroč vedo. da je lažie ■onoHnti lotos pove davke, ko nimamo volitev, kot jih bo pri-tiorlnio loto, ko bomo pred pred-oodniškimi in kongresnimi vo-b'tvami.
In poslofh'po; upokojenci bodo "or>et na trniib, ker ne bodo ve-Heli ab bo Kongres izglasoval novišanje nokoinin. Težko je namreč uskladiti nove davke s novečanimi federalnimi izdatki.
Mraz in zimsko spanje
Živali, ki zimo prespijo, se zbude med močnim drgetom, če se temperatura njihove krvi zniža na pet stopinj nad ničlo, in si poiščejo toplejše prezimovališče. Na pravih polarnih področjih potemtakem ne morejo živeti. Samo netopirji prenesejo temperaturo do pet stopinj pod ničlo, ne da bi se zbudili.
ja. Novi duh v katoliški cerkvi sami je zmanjšal njihov odpor proti temu in s tem dejansko odprl vrata zahtevam nekatoli-čanov po svobodi javnega bogočastja.
2
SMIBISKA DOMOVINA JUNE 29, 1967
MEmšm DOMOVINA
6117 sTciair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $8.00 za I meseca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
bo kmalu povezana z Zahodom na vseh področjih, gospodarskem, političnem itd.
Evans in Novak zato zaključujeta; zdi se jima absurdno, da Amerika ne podpira Jugoslavije.
Takih junakov, ki so po drugih potih prišli do istega zaključka, poznamo že nekaj. Do sedaj še niso pridobili Ruska za svoje stališče, verjetno ga tudi Evans in Novak ne bosta. Amerika ni namreč pozabila, da jo je preračunano tveganje stalo nad $2.5 bilijona. To pa niso mačje solze tudi za ameriško gospodarstvo.
SUBSCRIPTION RATES:
Lsrdtad Stat*«-
SIS.OO per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
818.90 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 127 Thursday, June 29, 1967
Tito našel nove trobente
Tito je zmeraj imel nekaj ameriških časnikarjev, ki so bili zaljubljeni v njegov komunizem. Hvalili so ga v potu svojega obraza tudi takrat, kadar ni bilo nobenega povoda in vzroka za slavospeve hostarskemu maršalu. Vsa ta časnikarska bratovščina se je pa s časom izrabila. Še celo take veličine kot Lipmann in Sulzberger so omagale. Niso pjič mogle vkljub svoji sposobnosti iz praznega gradiva pričarati nekaj, kar bi hvalilo jugoslovanskega diktatorja.
Tito je zato že dalj časa iskal nove trobente. Sedaj je dobil vsaj začasno propagandno orodje v časnikarjih Evan-su in Novaku, ki sta drugače kar dobro zapisana v ameriški časnikarski tovarišiji. Oba sta se podala na politično potovanje v komunistične dežele in pri tej priliki na hitro obiskala tudi Beograd in s tem postala specijalista za titoizem. Že v svojih prvih člankih sta pokazala, kam pes taco moli. Prvi članek je bil kar dober posnetek titovske uradne sodbe o gospodarskem in političnem stanju Jugoslavije. Kar sta povedala Evans in Novak, je vsakdo že davno vedel, ako je redno prebiral titovsko časopisje zadnjih par let. Drugi članek obeh časnikarjev je pa napisan v pouk ameriškemu javnemu mnenju, v čem namreč Johnsonova administracija greši, ker ne pomaga Titu. Najbolj je seveda grešila, ker Titu ni hotela dati pšenice na kredit^ in ker Uvozno-izvozna banka ni hotela več čakati na plačilo zapadlih obrokov posojil, ki jih je Tito dobil pred Jeti.
S tem je Johnson igral direktno v roke tovarišema Ko-syginu in Brežnjevu, torej najnevarnejšima tekmecema a-meriške zunanje politike. Do tega nenavadnega zaključka prihajata Evans in Novak — čisto v duhu beograjske propagande — na sledeči način: Moskva je že do grla sita Titovega revizijonizma, njegove gospodarske reforme in družbene obnove, še bolj jo jezi sistem delavskih svetov, pa tudi padanje pristojnosti in oblasti federalne beograjske vlade. Moskva vidi v vsem tem začetek konca titoizma, kar bi rada pozdravila, tem bolj, ker je titoizem privlačen tudi za nekatere komunistične kroge zunaj Jugoslavije. Moskva mora torej biti zainteresirana, da se poskusi z delavskimi sveti in samoupravo kmalu končajo s polomom. Kaj pa bi moglo več prispevati k taki usodi Titovih eksperimentov kot težave jugoslovanske zunanje trgovine, ki so večje kot jih jugoslovansko gospodarstvo more prenašati. Zato se v Moskvi samo veselijo, ako Amerika meče Titu polena pod noge.
Tako nekako so titovci poučili Evansa in Novaka. Kar sta se naučila, skušata sedaj prodajati ameriški politični javnosti.
Seveda pa stoji vsa časnikarska stavba Evansa in Novaka na kurjih nogah. Vzemimo na primer slučaj s pšenico. Tito je rabil ameriško pšenico, ker je hotel po tej poti odložiti nekaj zapadlih plačil v tujini. Pšenice same mu pa takrat ni manjkalo, še manj mu je manjka ravno sedaj. Ko sta bila Evans in Novak v Beogradu, so titovski strokovnjaki morali priznati, da ima dežela nad milijon ton pšenice na zalogah in da bodo ravno te zaloge delale težave pri iskanju skladišč za letošnjo pšenično žetev. To bi bila Evans in Novak lahko brala v Ekonomski politiki, ako že ne tudi drugje.
Evans in Novak mislita, da se Moskva najbolj boji vdora svobodnega kapitala v Jugoslavijo. Tudi to ni res. Sam finančni minister Gligorov je moral zadnjič priznati, da ni verjetno, da bo tuji kapital kar drl v Jugoslavijo in da bo pri iskanju zvez z jugoslovanskimi podjetji zelo o-prezen. Gligorov ima prav, ker se tuj kapital ne bo zadovoljil s podrejeno vlogo: pomagati jugoslovanskim podjetjem organizirati moderno proizvodnjo, ki bi mogla konkurirati na svetovnih trgih, in takim reorganiziranim podjetjem preskrbeti potreben investicijski in obratni kapital. Ko bodo pa tuji finančni interesi izpolnili to nalogo, pa lahko gredo. Človek bi rad našel tujega kapitalista, ki bi se spustil v tako tovarišijo s Titovimi podjetji. Sicer oa imajo v Moskvi najmanj tako dobre ekonomiste kot v Beogradu in ti bodo Kosyginu in Brežnjevu brez težav razložili, naj se titovskih gospodarskih potegavščin preveč ne bojita.
Evans in Novak omenjata tudi, da se je Jugoslavija hudo zamerila Moskvi, ker je Tito tako brezobzirno spodil Rankoviča z oblasti. Vedeti pa bi tudi morala, da se je Moskva zelo hitro znašla v tem zanjo nerodnem položaju. Žrtvovala je začasno svojega prijatelja Rankoviča, zato pa skrbno neguje zveze z Rankovičevimi pristaši, kar jih je še na vodilnih mestih. Ni jih pa tako malo, kot mislimo, samo pokažejo se ne.
Res pa je, da se Tito ni prikupil Moskvi tudi s svojo zunanjo politiko. Verjetno mu to v Kremlju bolj zamerijo kot jugoslovansko eksperimentiranje v gospodarstvu in socijalistični družbi.
Otročje je namigavanje Evansa in Novaka, da bo Jugoslavija kmalu le še po imenu komunistična dežela in da
BESEDA IZ NARODA j
Nov slovenski zdravnik Romanje v Lemont
Dr. Jerome W. Tomc
Je-
CLEVELAND, O. — Dr. rome W. Tomc je sin Mr. in Mrs. William Tomc z 2504 Lee Road, Cleveland Heights. Družina je mnogo let živela na 1246 Norwood Road. Mladi zdravnik je graduiral 4. junija na Marquette University v Milwaukee, Wis., kot najmlajši od vseh, star le 25 let. Bil je med najboljšimi študenti v deželi.
Novi zdravnik je sorodnik rev. Viktorja Tomca, novega župnika pri Mariji Vnebovzeti,
CLEVELAND, O. — Nisem pozabila na vas, drage članice Zveze oltarnih društev. Kakor je sporočila naša glavna predsednica, smo naročile tri buse. Dva sta, kakor mi je povedala, že polna, naš pri Sv. Vidu pa u-pam, da je tudi.
Ker se je radi priprav za prihod mojega sina Bro. Franka A. Močnika, marijanista, in moje hčere Marian in družine malo zavleklo, zato upam, da boste takoj po 12. juliju se javile vse, katere resno želite iti z nami v Lemont. Roženvenska dolinica je kakor nevesta, ki čaka ženina, vsa v cvetju in nebeški lepoti nas čaka, da nam ob 50-let-nici Marijinega prikazovanja v Fatimi izreče dobrodošlico.
V nedeljo, 2. julija, se bo pričela slovesnost srebrnega jubileja sina Bro. Franka Močnika, S.M., v domači cerkvi sv. Vida z zahvalno sv. mašo ob poldva-najstih.
Tako vidite res nisem utegnila delati na vse strani. One, katere redno vsako leto romajo,
vnuk Mr. Nicka Tomca z Bonna i imam že zapisane, druge bom
Avenue in Mr. in Mrs. Joseph
Modic z Norwood Rd.
»
Richard W. Tomc
Pred kratkim je graduiral na John Carroll University v Clevelandu Jeromov brat Richard Tomc. Tudi ta je bil med najboljšimi študenti in je dobil nagrado, da bo študiral pravo na Harward University.
John J. Petrovič
Na Case Institute of Technology je graduiral 13. junija letos John J. Petrovič, bratranec Jeroma in Richarda Tomca. Njegovi starši Mr. in Mrs. John Petrovič žive na 3752 Wallingford Rd., South Euclid. Njegova mama je znana dolgoletna pevka Glasbene Matice. Mladi John je dosegel B.S. v metalurgiji in bo študije nadaljeval.
Vsi trije mladi, uspešni gra-duanti so bivši raznašale!- Ameriške Domovine, vsi so hodili v šolo k Sv. Vidu, potem, pa na Cathedral Latin višjo šolo.
Iskrene čestitke vsem trem ter njihovim staršem!
Prijatelj družine
— Najgostejše naseljena država Latinske Amerike je El Sal vador.
vpisala takoj, ko se mi bodo javile. Pokličite me na telefon 486-5156.
Mogoče bo 9. julija seja v društvenih prostorih pri Sv. Vidu, da se o vsem pogovorimo, kako najboljše urediti.
Mary Marinko
Zahvala Slovenske šole
CLEVELAND, O. — Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu se zahvaljuje neimenovanemu dobrotniku za dar $5 za šolske potrebe, ker se ni udeležil zadnjo nedeljo šolskega piknika na Pristavi. Bog mu poplačaj !
IZ NAŠIH VRST
Chicago, 111.	— Spoštovana
Mrs. Debevec! Lepo se Vam zahvalim za obvestilo, da mi naročnina Ameriške Domovine
KULTURNA KRONIKA
Dr. Jože Paternost
(Kratek prikaz znanstvenega dela mladega slovenskega ameriškega univ. učitelja.)
Jože Paternost, danes univ. profesor slovanskih jezikov
kmalu poteče. Tu prilagam ček (Assistant Professor of Slavic
za obnovo iste.
Z listom smo zelo zadovoljni, zato želimo, da bi imel veliko naročnikov in mnogo uspeha tudi v bodoče.
Languages) na The Pennsylvania State University, je bil rojen — žal, ne vem leta njegovega rojstva — na Raščici pri Vel. Laščah na Dolenjskem, t. j. v
Lepe pozdrave Vam in vsemu ravno tisti vasici, v kateri je bil uredništvu. Beg Vas živi!
M. Pecharich
rojen 1. 1508, verjetno da 9. junija, Primož Trubar, oče slovenske književnosti.
Toronto, Ont. — Spoštovani! j j0že Paternost je prišel v A-Lepa hvala za obvestilo, da mi v meriko 1. 1949; opravil na Gil-kratkem poteče naročnina. Ta- bertu v Minnesoti High School; koj Vam pošiljam denarno na-;dobil 1. 1955 Bachelor’s Degree
kaznico za enoletno naročnino. Vam vsem želim, da bi še dol-
na Ohio University v Athens; 1. 1956 Master’s Degree na In-
Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Rd.
CLEVELAND, O. — Na naši zadnji seji kluba smo največ razpravljali o pikniku, ki ga bo pripravil klub v si;edo, 26. julija, na farmi SNPJ. Po seji smo imeli prigrizek v počastitev o-četov.
Pogrešali smo našega podpredsednika Louisa Dularja, ki je na izletu v Jugoslaviji. Vsi mu želimo prijeten oddih in srečen povratek, tako tudi vsem drugim našim članom izletnikom, pa naj si bo tukaj ali v stari domovini.
Glede piknika je bilo odločeno, da bo za vse udeležence enaka cena; za kosilo $1, za vožnjo tja in nazaj 50 centov. Članstvo kluba je prošeno, da se u-deleži prihodnje seje 11. julija ob dveh popoldne in si preskrbi listke za kosilo in za vožnjo, da bomo mogli potem vse potrebno urediti.
Avtobusi bodo odpeljali izpred SDD na Waterloo Rd. ob 11.30 dopoldne. Glejte, da boste vsi o pravem času na mestu. Vse tiste, ki se bodo peljali s svojimi avtomobili, prosimo, da se ob tem času ustavijo pred SDD, da poberejo tiste, ki slučajno ne bi imeli druge priložnosti vožnje na naš piknik.
Vljudno vabimo tudi vse druge brez izjeme, da se udeležijo našega piknika. Gledali bomo, da bo za vse preskrbljeno in da bo za vse lepo skupno razvedrilo. Listke za kosilo in vožnjo dobite pri tajnici kluba, če kličete te. 541-3172, in pri drugih klu-bovih odbornikih.
Pozdravljeni!
Mary Debevec, taj.
Parki v Illinoisu
SPRINGFIELD, 111. — V državi Illinois je okoli 50,000 akrov javnih parkov. V večih od njih stoje domovi, kot so jih imeli pionirji.
Franc Brence
* ' *'*•
Miami, Florida. — Spoštovano uredništvo! Prejel sem Vašo naročnino o zapadli naročnini. Tukaj Vam pošiljam money order za Ameriško Domovino. Če bo vse prav, se koncem tega meseca vidimo v Clevelandu.
Do tedaj pa bodite vsi prav lepo pozdravljeni!
Martin Nagode
m
Grimsby, Ont. — Spoštovani! Hvala za obvestila glede lista. Zadovoljen sem z njim in zato Vam pošiljam nadaljno naročnino za celo leto. Najlepši pozdrav Frank Drazumerich
*
Johnsonburg, Pa. — Drago u-redništvo! Pošiljam Vam za A-meriško Domovino za eno leto. List mi zelo ugaja in sem res zadovoljna z njim, s prav takim, kakršen je. Vem, da se veliko trudite, da bi zadovoljili ljudi, kolikor je le v Vaši moči.
Prav lepa hvala za ves Vaš trud in sprejmite moje najiskre-nejše pozdrave vsi v uredništvu, posebno pa lastnica Mrs. Mary Debevec.
Angela Pirman
*
Geneva, Ohio. — Cenjeni! Prav lepa hvala za Vaše prijazno obvestilo o poteku naročnine. Naročnino bi Vam bila rada že preje poslala, pa sem si pred dvema tednoma zlomila nogo in seveda ne morem hoditi. To me je tudi zadržalo, da se Vam nisem že preje oglasila.
Najlepše pozdrave spoštovanemu uredništvu in upravi, kot tudi vsem prijateljem in znancem!
Mrs. Caroline Mihelicb
Ville Brossard, Que. — Spoštovano uredništvo! Kot bralec in naročnik Ameriške Domovine Vam vljudno naznanjam, da sem zelo zadovoljen z njo. Vsa moja družina jo z veseljem bere.
Priloženo Vam pošiljam moj novi naslov, kamor lepo prosim mi pošiljajte list.
Vas naj lepše pozdravlja Vaš zvesti naročnik
Ivan Terenta
go tiskali ta naš priljubljeni diana University v Bloomingto-dnevnik. Vas vse najlepše po-'nu in končno 1. 1963 dosegel na zdravljam in ostajam Vaš naroč-1 isti univerzi doktorat (Ph. D.) iz nik	. slovanske lingvistike. Od 1960
do 1963 je bil Instructor in Russian na The Pennsylvania State University; od 1. 1963 pa je Assistant Professor of Slavic Languages. — L. 1963 je študiral ruščino deset tednov tudi na moskovski univerzi v Sovjetski zvezi.
Jože Paternost je ud vrste strokovnih in stanovskih organizacij, kot AATSEEL (American Association of Teachers of Slavic and East European Languages), MLA (Modern Language Associaton), AAASS (A-merican Association for the Advancement of Slavic Studies), AAUP (American Association of University Professors) itd.
Ameriški slovenski javnosti se je Jože Paternost predstavil prvič, kot se spominjam, po A-meriški Domovini. V času svojega visokošolskega študija je priobčeval v njenem petkovem angleškem delu svoje zelo dobre prevode črtic Ivana Cankarja.
Disertacija je prvo samostojno znanstveno delo Jožeta Pa-ternosta. V njej je obdelal slovenski glagolski sestav: morfo-fone in premene. Angleški naslov disertacije je The Slovenian Verbal System:	Morpho-
phonemics and Variations. Kdor bi je morda želel nabaviti, mi-krofilmano ali kserografirano, naj piše po njo na University Microfilms, Inc., Ann Arbor, Michigan. Obseg: 118 strani.
Ruska lingvistična znanost pa je npr. v tem pogledu že kar bogata. Jože Paternost navaja v svojem rusko-slovenskem terminološkem slovarju kar lepo vrsto tovrstnih ruskih slovarjev jezikoslovnega izrazja; navaja pa seveda samo dela iz -najno-vejšega obdobja, ki so mu služila za podstavo pri sestavljanju njegovega slovarja rusko-angle-ške lingvistične terminologije.
Sestavo rusko-angleške ligvi-stične terminologije mu je narekovala, mislim, da se ne motim, njegova učiteljska služba na Pennsylvanijski univerzi, katera ima, da to mimogrede omenim, danes že nad 20,000 slušateljev. Osrednje delo, ki ga o-pravlja Jože Paternost na omenjeni univerzi, je namreč poučevanje ruskega jezika odn. ruske lingvistike. Kot univ. učitelj je Jože Paternost do sedaj, da sem čisto konkreten, podal že dva kurza, in sicer Linguistic Analysis of Contemporary Russian in pa History of the Russian Language. Paternostovi dijaki odn. njegovi univerzitetni slušatelji so v glavnem ‘undergraduates’, t. j. tisti, ki se pripravljajo za Bachelor’s Degree (doma, v Sloveniji, imenujejo sedaj to ‘dvostopenjski študij’, poimenovanje, katero sem povzel že iz njegovega citiranega Slovensko-angleškega glosarija. — V navedenih dveh tečajih ima Jože Paternost vedno tudi po nekaj ‘graduate students’, t. j. takih, ki študirajo za Master’s Degree (kar imenujejo danes v Ljubljani ‘trostopenjski študij’). — V informacijo morebitnim interesentom med sl°' venskimi visokošolci pa naj tu povem tudi to, da Slovanski oddelek Pennsylvanijske drž. univerze zaenkrat še ne podeljuje doktoratov iz slavističnih ved (jezikov odn. književnosti).
Kakor vsak drug univ. učitelj tako opravja tudi Jože Paternost na svoji univerzi poleg svo-lega rednega predavateljskega in zna nstveno raziskovalnega dela še vrsto drugih del. Tako je bil vse do konca preteklega akademskega leta nekak študijski koordinator. Kot tak je nadzoroval pouk ruskega jezika v prvem ali začetniškem letniku. V tem letniku poučujejo namreč ‘graduate students’, t. j. taki, ki se zraven tega svojega opravila pripravljajo še na svoj Master’s Degree. Jože Paternost je moral kot študijski koordinator skrbeti zlasti za to, da je bil pouk v vseh oddelkih 1. letnika bolj ali manj na isti ravni; biti je moral v pomoč ‘teaching assistantom’, nadzorovati izpite
V kratkem času svojega dose- *td- — Na Pennsylvanijski drž. danjega službovanja na penn- univerzi so imeli v zadnjih letih
sylvanijski drž. univerzi je Jo-ji30 5-6 takšnih asistentov, že Paternost pripravil dva po-. Kot drugi Paternostovi uni-
Ruske vojne ladje zapuščajo Sredozemlje
ISTAMBUL, Tur. — Turška vlada je dovolila ruski vojni mornarici, da se vrne iz Sredo-
sebna (specialna) slovarja ali glosarija, in sicer 1. 1965 Rus-sian-English Glossary of Linguistic Terms (Slovar rusko-angleškega lingvističnega izrazja), IV - 230 str.; 1. 1966 pa Slo-venian-English Glossary of Linguistic Terms (Slovar slovensko-angleškega ling vističnega izrazja), X - 340 str. Konec u-voda v drugem slovarju je ponatisnjen Rigler j e\’' zemljevid k razpravi o slovenskem vokaliz-mu. Obe deli je izdala The Pennsylvania State University. Obe deli interesenti lahko naro-če pri Department of Slavic Languages, 127 Sackett Building. The Pennsylvania State U-niversity, University Park, Pa. 16802. Prvi slovar velja $4, drugi pa $6. — Oba slovarja sta katalogizirana med drugim tudi v Library of Congress.
Tako slovar rusko-angleškega
zemlja v Črno morje. V prvi skupini vojnih ladij se nahajajo kakor tudi slovar slovensko-torpedni rušilec, podmornica in
čistilec minskih polj. Druge skupine bodo sledile v kratkem.
verzitetni kolegi tako je moral tudi on opravljati odn. še vedno opravlja službo študijskega ‘svetovalca’ (advisor) kakim 20 slušateljem, posebno začetnikom, največ takim, ki ne študirajo ruščine. Smoter teh univ. funkcij je, skrbeti za ustvarjanje kontakta med slušatelji in p r of e sorji-predavatelji. — Ko pa se visokošolec po 1. letu študija na univerzi odloči, kaj bo končno študiral, dobi svojega stalnega strokovnega svetovalca (advisor) za izbrano stroko-
O ameriških ’teaching’ asistentih in študijskih svetovalcih sem se razpisal zategadelj nekoliko bolj obširno, da bi imeli slovenski fantje in dekleta, ki se v teh dneh odločajo odn. pripravljajo za univerzitetni študij, nekoliko vpogleda v življenje in delo na univerzi.
Poleg obeh glosarijev je Jože Paternost doslej napisal še vrsto
Kot se vidi, misli Moskva, da ji ni deli. Vse do Jožeta Paterno-prisotnost ruske vojne morna- sta Slovenci namreč nismo ime-rice v Sredozemlju ne more več li, kolikor vem, nobenega slo-dati nobene politične koristi. varja lingvistične terminologije.
angleškega jezikoslovnega iz- knjižnih ocen, in sicer največ razja sta za Slovence do neke znanstvenih del z različnih pod-mere novi svojevrstni znanstve- ročij ruskega jezika.
Preden zaključim, naj ome-
nim, da Jože Paternost zadnji dve leti tudi pridno sodeluje (Dalje na 3. strani)
Issn«4 Sim TkandSfl l| for th« J«VMtal| in WbeoulM
* m
Tedenska prilog* za Slovence v Wisconsiaa
^flTS.dji.o o.o ojj.o.o.o.o o ti ti.tt ir*^
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All conunwiiestteBS
to
OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Stant, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, WL".. Tel. Mitchell 5-4373
ri
| Kadar je predsednik vlade ZSSR napadal v ZN ameriški imperializem”, je časopisje o tem v ZSSR na široko pisalo, komaj ali pa sploh nič pa je poročalo o tem, kar je Kosygin govoril o miru.
NEW YORK, N.Y. — Šele se-veda imeli za tako taktiko le podaj je mogoče v podrobnostih litične razloge. Vedeli so, da se
iinnnnrsji-fl o a a suficiaa 6
M iltvauški zapiski

SSSBvRSSS
MILWAUKEE, Wis. — Sestavek g. Janeza Gruma v Ameriški Domovini je vreden, da ga vsak Slovenec prebere. Je podoben spraševanju vesti, pa je menda včasih potrebno, da nam kdo izpraša vest. Člankar primerja našo narodno zavest in zavest izraelskega naroda. Ko je šlo za življenje izraelske bitno-sti, so bili vsi Judje enotni v podpori svojega borečega se naroda. Ta njihova lastnost nam je lahko v veliko spodbudo. Ko najbolj potrebujemo enotnosti in skupnih naporov, se pokažemo slabe. Nihče nam ne more nič reči. Vsakdo vse najboljše ve. Nihče nam ne bo solil glave. Svoje moči trosimo v malenkosti, pomembne stvari pa gredo mimo nas. Da, celo življenje
,Cakii!£ so Vale oči!
AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo
CLOSE OPTICAL CO,
Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. 11th Street Milwaukee 4, Wis.
samo gre mimo nas. Kadar kdo kaj pametnega predlaga, ga napadamo in kritiziramo, da je kar grdo. Sama zavist, ker mi nismo prišli na tisto misel. Nezrelost.
*
Zadnji četrtek in petek se je mudil v naši okolici znani poročevalec iz Baragove dežele gospod Jože Godina. Prišel je sem z namenom, da obišče gospoda Franca Jakliča, ki se že dalj časa nahaja na zdravljenju pri u-smiljenih bratih na Cesti 100 in Rluemdnd Rd, Po naročilu iz Rima naj'bi uradno zaslišal, oziroma pomagal, da ga naša škofija uradno zasliši o Baragovi zadevi. Dr. Franc Jaklič je vse svoje življenje posvetil raziskovanju Baragovega življenja. V Rimu pri Vatikanu ga zelo visoko cenijo zaradi njegovega poznanja Barage. Sedaj bi radi vedeli, če gospod doktor resno misli, da je Baraga svetnik. Obenem bi radi dali uradni pečat na njegove zapiske o Baragi. Že dalj časa se bavi s čednostmi, ki naj bi Barago še posebej odlikovale. O tem je napisal celo knjigo. Knjigo bi zaenkrat ne izdali, dali bi nanjo le uradni pečat. Ves ta postopek je prva stopnja, ki jo cerkev podvzame, ko o kakem človeku misli, da je na poti k časti oltarja. Upajmo, da se bo zadeva premaknila z mrtve točke in nam prinesla več pojas-
Change to a no-frost ref r i g erato r-f reeze r
©King Fcolure* Syndicate,
SEE YOUR DEALER OR
Wisconsin eieciric power company
« ill 1» ;18i*i
V BLAG SPOMIN
ŠTIRINAJSTE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA
FRAM RI10I STfiUT
Počivaj v miru, dragi Rado Dokler Te angel božji ne vzdrami-Ko zazori-vstajenja dan!
Tvoja žalujoča soproga MARICA
Milwaukee, Wisconsin, 29. junija 1967.
nil glede Baragove zadeve. Velika ovira za hitrejši postopek je prav gotovo Baragovo pisanje v različnih jezikih. Vse te spise je treba prestaviti v latinski jezik. Včasih je to zelo težko, posebno v Baragovem primeru, ki je pisal v indijanščini. Tega jezika pa ni vsakdo zmožen. Malo je namreč poznavalcev indijanskega jezika v toliki meri, kot je bil škof Baraga.
*
V starem kraju se mudi več naših znanih Slovencev. Poleg Mrs. Mary Grasch, Mrs. Matilde Simčič in mnogih drugih se nahaja v starem kraju tudi Frank Zakrajšek. Bila je to njegova prva pot v stari kraj. Frank je namreč rojen v Ameriki. Podal se je na pot na povabilo svojega bratranca dekana Gornika iz Šmartnega pri Litiji. Dekan Gornik je letos imel zlato mašo in Frank je vsekakor hotel biti navzoč pri tej slavnosti. Kakor piše, se ima dobro, le da je mrzlo in veliko dežuje. Mislim, da mi nismo nič na boljšem, kar se tega tiče.
•
Poroko bomo imeli. Vršijo se že velike priprave. Poročila se bo Silvija Mursec. Njeni starši gospod in gospa Mursec živijo na 1937 W. Greenfield Ave. Poroka bo 15. julija v cerkvi sv. Vincencija Pavlanskega na So. 21st in Mitchell St. Ženinu je ime Ralph P. Hojnacki.
*
Društvo Naj sv. Imena pri Sv. Janezu pripravlja velik piknik, ki se bo vršil v parku društva Triglav drugo nedeljo v juliju, dne 9. julija. Piknik je samo za člane, z drugimi besedami: žensk ne bo zraven. Ta piknik se redno vrši vsako leto in vsako leto so veliki ugovori proti temu, da bi bile žene izključene iz tega piknika. Veliko je pregovarjanja, končno pa le zmaga misel, da je najbolj luštno takrat, kadar ni žensk zraven. Tako bo tudi letos. Možje bodo imeli svoj piknik na drugo nedeljo v mesecu juliju. Že danes vabijo vse, ki se želijo poveseliti v prosti naravi, da se jim pridružijo.
*
Zadnji teden so pri novi cerkvi sv. Janeza hiteli na vse mile viže, da bi cerkev pripravili za nedeljo, 25. junija. Ta dan je bil določen, da se začne služba božja v novi cerkvi. Ljudje so zmajali z glavami in glasno izražali svoje dvome. Delo pa je šlo naprej. Možje so se javili v velikem številu, ko je bilo treba sestaviti klopi in jih pritrditi na tla. V treh dneh je bilo vse urejeno. Marsikdo si je mislil, da nas je Bog pogledal skozi ta veliko okno, ko je vse nekako šlo po maslu. Vse bi še šlo, če bi le vreme ostalo bolj suho. Tukaj pa strah stiska srca ljudi. V časopisju ne beremo nič drugega kakor dež in dež. Do sedaj smo jo še nekako prebrodil. Pri vseh težavah je bila cerkev v redu odprta v splošno veselje in zadovoljstvo faranov. Sedaj bodo zopet v svojem. Ne bo jim treba več gostovati ne v kaki dvorani in ne v kakih gostilniških prostorih. Za silo že gre. Ko pa pride tisti čas, da lahko greš v svoje, je vsakdo vesel.
Kosygin in Brežnjev
WASHINGTON, D. C. — V diplomatskih krogih trdijo, da je ugled Kosygina v Sovjetski zvezi in njenem vodstvu pora-stel na škodo Brežnjeva. Zadnji naj bi bil podžigal Arabce k nastopu proti Izraelu in je zato posredno odgovoren za polom na Srednjem vzhodu.
Kultura
(Nadaljevanje z 2. strani)
pri zbiranju bibliografskega gradiva, prvenstveno o slovenskem jezikoslovju, za Publications of the Modern Language Associaton of America (PM-LA.) Dokler se ni Paternost lotil tega dela, je bilo komaj kaj slovenskega registriranega v tej tako pomembni ameriški vsakoletni jezikovni strokovni reviji.
Nekako takšen je dosedanji Jože Paternostov znanstveni inventar. Kar obsežen, lep in, kar je posebno važno, tudi soliden je, torej pomemben za slovensko stvar v znanstvenem svetu, posebno še ameriškem.
Zaradi tegale, kar bom sedaj čisto za na konec povedal, pa vem, da bo prijatelj Jože Paternost najbrž hud name. S tem
namreč izdajam ameriški slovenski javnosti, da že vsa leta, kar je dosegel svoj življenjski smoter, univ. profesuro, resno misli in že tudi pridno pripprav-Ija, prosim, mimo svojega poklicnega dela kot predavatelj ruskega jezika, izčrpni Angle-ško-slovenski slovar in pa znanstveno Slovnico slovenskega jezika za angleško govoreče. Tu pa bo rabil poleg neizmerne mere pridnosti in trdnega zdravja čisto gotovo tudi veliko gmotne pomoči iz vrst ameriških slovenskih mecenov, ker drugače takšno delo ne bo moglo iziti. In da bi se ti dobili med nami, je bil eden izmed smotrov tega prikaza o dosedanjem znanstvenem delu našega toliko obetajočega nam slovenskega ameriškega jezikoslovca gospoda univ. profesorja dr. Jožeta Paternosta. Janez Sever
SLOVENSKI ROJAKI:
Ob obisku EXPO 67 v MONTREALU
Vam naznanjam, da imam na razpolago sobe za obiskovalce Expo 67. Imam napravljeno pogodbo z Expo in odgovarjajo vsem predpisom. Imate prosto parkiranje in direktno zvezo z Metro odzemeljsko železnico do Expo. Se Vam prav toplo priporočam. Za vse podrobne informacije
MR. JOSEPH KREGAR 8219 Querbes Ave. Montreal-Que. Canada Tel.: 273-6149.
se obrnite na:
Kosygin in rusko časopisje
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, poinoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si
HOWARD BAKER
S4a EAST 18S STREET. EUCLlD
po-izberite I
NAZNANILO IN
V globoki žalosti naznanjamo,
ZAHVALA
da je dne 29.
maja 1967 v
Gospodu preminul naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
Ludvik Paucek
Pokojni je bil rojen dne 25. januarja 1886 v vasi Straža pri Novem mestu, Slovenija, Jugoslavija. Tam žalujejo za njim: sestra Karolina, poročena Pirh, brata Franc in Alojzij ter njihove družine.
Pokopali smo ga dne 1. junija 1967. Iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. smo ga v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Vida, kjer je častiti gospod Jošt Martelanc zanj daroval slovesno pogrebno sv. mašo, nato pa na pokopališče Kalvarija.
Iskreno se zahvalimo častitemu gospodu Martelancu za daritev sv. maše, za svete pogrebne obrede v pogrebnem zavodu in za molitve ob grobu. Istotako smo iz srca hvaležni častitemu gospodu Viktorju Cimpermanu, ki je pokojnemu na domu podelil svete zakramente in častitim gospodom duhovnikom v Woman’s Hospital, ki so mu tudi večkrat prinesli Najsvetejše.
Prisrčna hvala članom društva sv. Janeza Krstnika št. 37 Am. Bratske Zveze za vse, kar so storili v počastitev pokojnega, svojega preminulega soclana, zlasti predsedniku Frank
pa tistim članom
kot
Hace za lepe besede, ki jih govoril v slovo in društva, ki so nosili krsto.
^Nasi dobri sosedje so zbrali sklad za skupni venec in sv. maše. Lepa hvala vsem, ki so darovali v ta namen, zlasti Mrs Jewel Karpinski in Mrs. Jennie Arko, ki sta zbirali.
Naj dobri Bog stotero povrne vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence in vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Globoko hvaležni smo vsem, ki sle prišli kropit, vsem, ki ste prihiteli k pogrebni sv. maši, vsem. ki ste spremljali pokojnega na pokopališče in z nami molili za večno srečo njegove duše.
Našo iskreno zahvalo naj prejme Zakrajškov pogrebni zavod, ki nam je uredil pogrebne priprave in izvrstno vodil pogrebni sprevod.
Razposlali smo zahvalne kartice, kolikor smo imeli naslove. Če bi radi kake pomote kdo ne bil dobil naše posebne zahvale, lepo prosimo naj nam oprosti. Sprejmite, prosimo, tole skupno, ' javno zahvalo, ki jo želimo izreči prav vsem, ki ste našemu očetu storili kako dobroto, zlasti v zadnjem času življenja, vsem, ki ste ga ob slovesu počastili, vsem, ki ste nam ob tej bridki izgubi osebno ali pismeno izrekli svoje sožalje, vsem, ki ste nam pomagali in kakorkoli prispevali, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Prisrčna hvala zlasti vsem tistim, ki z nami molite za pokojnega.
pregledati, kaj je rusko časopisje poročalo o Kosyginovem obisku v Ameriki in česa ni. Kot je znano, je Kosygin v svojih izjavah za javnost v ZN in zunaj ZN povdarjal največ dva problema: ameriški imperijali-zem, ki ga seveda ne mara in ga je tudi ostro kritiziral, pri čemur pa njegova kritika ni delala drugega kot da je ponavljala stare obrabljene očitke komunistične propagande proti a-meriški zunanji politiki; takoj za napadi na Ameriko so pa sledili slavospevi miru.
Kosygin se je torej skušal v naši in svetovni javnosti pokazati kot zagovornika miru, ki se tudi doma ne boji, da bi idejo miru postavljal nad vse.
Rusko časopisje je pa~6 Kosy-ginovih izjavah poročalo precej enostransko. Kadar je Kosygin napadal kapitalizem itd., so ruski časopisi o tem obširno pisali. Kadar je pa govoril o miru, so bila ruska poročila v časopisju skopa, ali pa jih sploh ni bilo. Tako so na primer Rusi le malo zvedeli o tem, kar je Kosygin govoril za javnost v Glassboro. Kdor je kaj hotel zvedeti, je moral poslušati Glas Amerike ali pa evropske radio postaje.
V Moskvi mislijo, da so ruski kragulji preprečili, da bi ruska javnost zvedela, kako se Kosygin bori za mir. Kragulji so se-
Moški dobijo delo
Pometač
Iščemo treznega moškega za ob sobotih, $1.50 na uro.
CARL’S CAFE 361-8997	1301 Marquette
(x)
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tsoi Co.
*784 E. 78 St 341-1769
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYSROTEL
Contouring and profiling Machines:
HMiZMTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
EMEISTHES
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
žalujoči:
Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri, Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri.
soproga JULIA, rojena GRAMŠAR, hči OLGA, por. BACHO, hči MARY, poroč. BOLZ, sin LUDVIK s svojimi družinami in ostali sorodniki. Cleveland, O., 29. junija 1967.
J

T" ■	■
milling mmimn
NAšMl DRILLS '
mmmi
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop, do l, pop. ali kličite 341-170* z& čas sestanka
Ah Equal Opportunity Employer
(127)
bo Kosygin prikupil vsemu svetu, ako se postavi za varuha miru, in računali, da bo Kosyginov ugled radi tega narastel tudi doma, ako bo ruska javnost zvedela, kako je Kosygin zagovarjal mir in kako je svobodni svet simpatično pozdravil Kosygino-vo stališče. Politična nevoščljivost je torej preprečila, da bi ruska javnost uradno zvedela, kaj je Kosygin govoril v Ameriki vprid miru. Kosyginovi tekmeci pač ne marajo, da bi jim kdo zrastel čez glavo, najmanj pa Kosygin. Saj Rusija še ni pozabila, da je svoje dni ravno on največ pripomogel do mira med Indijo in Pakistanom.
Žiemke dobijo delo
Čistilka
Iščemo žensko za čiščenje 2 ali 3 dni v tednu v Beechwood. Mora imeti svojo vožnjo. Kličite 464-0315.	—(128)
Gospodinja
Išče se gospodinja za vdovca in 3 fantke, 8, 9, 11, v Euclidu. Svojo sobo. Kličite 261-0860.
(128)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
2-družinska, 6-6, dvojni trdi podi, velika visoka klet, dvojna garaža, na Norwood Rd. Kličite 431-5725.
-(29, 14 jul)
Stanovanje oddajo
Štiri čiste sobe, porč, plinski ogrev, zgoraj, oddajo odraslim, mirnim ljudem na 1131 E. 76 St. Kličite 431-3180.
-(128)
tony msamiK
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
Prvič naprodaj
Richmond Hts., na White Rd. Ranch hiša. 3 spalnice ali ena soba za družinsko sobo, stanovanjska soba L oblika, jedilna soba, ognjišče za drva, preproge in zavese; velika kuhinja, vgrajeni sedeži in miza; vgrajena Magic Chef peč, kabinete, po-mivalnik, mala jedilnica, kabineti, formica top zraven patio; polna predeljena klet, moderna perilnica, pralnik, sušilnik, zmr-zovalnikk, sežigalec, Aprilaire humidifier in več posebnosti. Velika poploščena rekreacijska soba, predeljena; 22 x 24 patio in garaža, električna vrata. Lot 80 x 400 globok krasno zasajeno, sadje, vse ograjeno. Čisto, se lahko takoj vselite; v srednjih 30h. V fari sv. Felicitas. Kličite med tednom 261-0700. ________________________ -(127)
V najem
Oddamo 3 sobe in kopalnico, zgoraj, neopremljene, ali spodaj na 1053 E. 71 St. Kličite 361-0989.
(130)
Hawaii-F@rloriss-Ffericfa po vseli petih konilnekiHfi
ali
TO SEZONO v mm
izvrstno oskrbi vse zveze in ugodnosti
Europe Travel Service
759 East 185 St., Cleveland, Ohio 44119
“Round Trip” cene za Jet:
New York-Ljubljana $339.00 New York-Zagreb $345.00 New York-Stuttgart $283.00
Kličite telefonično: 486-3773
JEROME A. BRENTAR
AMERIŠKA DOMOVINA
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI

Tako je vtisnjen za vse čase, dokler ne sne zob časa vseh dokumentov, poleg mojega imena sramotilni žig. neizkušene babice. Vidi se mi, da je bila prav ta okolnost usodna za vse moje življenje.
Komaj se je polegla botrija, že se je oglasil v zgodnjem jutru pod Prislankinim okonom orožnik. Po kratkem zaslišanju jo je odvedel v Celje, kjer so ji prisodili dva dni zapora, ker je pomagala meni, negodniku, na svet brez patenta.
Kaj ni čudno, za kaj vse je potreben danes patent, dpčim so se brez njega dolga desetti-sočletja rodile in umirale silne milijarde človeštva. Pri patentu namreč niso važni darovi duha, temveč pridnost in rejena mošnja. Predlagal bi, da se čimprej uvedejo tudi za umetnike patenti, da bo tudi v ta poklic prišel red.
Marija Prislanka je odsedela kazen, ki je bila sicer huda, toda .vendar prenizka. Da so namreč vedeli sodniki, koliko preglavic bom še delal človeški družbi, gotovo bi bili našli v svojih svetiščih takšen paragraf, da bi nesrečnica ne videla več belega dne. Mučenici človečanstva naj bo v spomin ta zgodba.
POSKUSNA ŽIVALCA
Zadnja desetletja se je prav močno razširila v zdravniški vedi raba poskusnih živalc. Znanstveni zavodi gojijo v kletkah kunce, morske prašičke, psičke, žabe in druge najrazličnejše živalce. Okužujejo jih z različnimi kužih in strupi, da prouča-vajo učinek le-teh na zdravje in življenje teh živalc. Ta opazovanja služijo zdravnikom za kdžipot in vodilo za zdravljenje različnih bolezni. Kar so dognali na teh poskusnih živalcah, skušajo namreč potem prenesti na človeka, da odkrijejo nova sredstva ip pota za obrambo človeštva pred boleznimi.
Dočim so v prejšnjih časih poskušali razna zdravila in strupe
CHICAGO, ILL.
FEMALE KELP
BEAUTICIANS
Experienced. $75.00 a week plus commission. Belmont and Central. Phone PA 5-9236 or 545-3850.
(128)
kar na ljudeh, je prišlo tako početje v novejši dobi zelo iz rabe. Le tu in tam se še dogodi kak tak starinski primer, ki ga vsa javnost, če izve zanj, ogorčeno obsoja. Na meni samem se je pa tudi pripetil zločinski poskus. Dolga desetletja sem prikrival ta zločin in tlačil gnev, ki je kipel v moji duši. Ker ne morem več nositi sam te strašne skrivnosti in ker je zločin že zastaran, sem se odločil zapisati zgodbo, kako so tudi mene uporabili za poskusno živalco.
Komaj sem dobro shodil, me je vzela s seboj vročega poletnega popoldneva tri leta starejša sestra Micika, ki so mi jo določili za varučko, v gmajno, kjer je plela mati na prodni njivi proso.
Kakor v bajki je mrgolelo v naši gmajni čudes. Kolika obilica pisanih ptičev! Kar strah me je bilo, ko sem začul zlato vugo, ki mi je izpraševala vest: “Kje si pa bil? Kje si pa bil?”
Takrat še nisem imel vesti in sem vprašal sestro: “Kdo pa tako vprašuje?” Sestra me je poučevala: “Saj ne vprašuje, temveč poje. To je tak ptič.” Ker mi ga pa ni mogla pokazati, tudi verjel nisem, da je to res ptič.
Čudno grmovje in drevje je stalo ob kolovozu, po travi so cvetele cvetice čudnih oblik, ki jim je rekla sestra vsem, da so rože.
“Po kaj sta pa prišla?” se je zavzela mati v prosu.
“Dolgčas nama je bilo doma”, je rekla sestra ter pričela trgati po kameniti meji čudovite rastline. Kakor košate smrečice so rasle tam, polne rumenega cvetja. Ko je utrgala tako drevce, se je vselej pocedila iz peclja mlečna kapljica.
“Mlekec!” sem ves vesel zacepetal z nogami, plosknil z rokami ter brž počenil, da natrgam še jaz zase mlekca.
Moj vzklik je opozoril mater, da je pogledala k nama, in so obstale hrapave roke, ki so česale kuštravo prosišče.
“Bog ne zadeni, nabirati tiste rože!” jo je zaskrbelo. “To je skrun ali strupena roža. Če pride mleko iz peclja te rože v oko, človek pri priči oslepi. Zato jih nikarte ne trgajta! Tjale v senco sedita pod grm in počakajta, da bo čas male južine za prašičke, potem poj demo skupaj domov.”
“A, da je strupena?” je počasi zategnila sestra in me zavlekla v senco.
MALE HELP
i
MCHANiCAL
ENGINEER
OUR POSITIONS ARE FOR YOUNG MEN WHO WANT RESPONSIBILITY, CHALLENGE AND A REWARDING CAREER, WITH THE WORLD’S LEADING INTERNATIONAL MANUFACTURER OF MEDICAL AND SURGICAL SUPPLIES.
Degree in Mechanical Engineering required. Recent graduates are welcome, as well as the experienced M. E.
Position involves machine design and development work.
We are expanding our staff engineering in a non-defense area. We presently have 3 plants in Nebraska and currently employ over |1,100 persons.
These are excellent career opportunities with a stable, progressive company. Working conditions are tops and our fringe benefits program is second to none.
SALARY OPEN
Send resume in confidence, include education background, type and length of experience, and responsibilities of this position.
WRITE, VISIT OR CALL PERSONNEL MANAGER.
I
1'
u
Ph. (402) 564-3181
Berion, Dickinson & Co.
OF'NEBRASKA
INDUSTRIAL SITE
COLUMBUS, NEBRASKA 68601
An Equal Opportunity Employer
Materina glava se je globoko sklonila in so spet planile roke v gosto zeleno grivo, da ne bo v kaši črnega mušča, ne oglatega razdresna in ne grenkega pole-pa. Nekaj časa sem še gledal materine roke in poslušal zvedavo vugo, naposled pa me je spanec posilil.
Dolgčas je postalo tudi sestrici in ni vedela, kaj početi. Okrog in okrog nje je rasel mleček, katerega skrivnostno moč je bila pravkar razodela mati. Verjela je sicer materi, vendar pa se je hotela sama prepričati o
Vaš šofer čaka!
ROMARSKA VOŽNJA
V	FRANK, OHIO
V	NEDELJO, 9. JULIJA
Pridružite se temu vsakoletnemu letnemu romanju v ljubljeno svetišče Žalostre Matere Božje v slikovitem Franku, Ohio. To bo lep. spomin za vso vašo družino! Avtobusi odpeljejo s Public Square med 8.30 in 9. dopoldne. Zadnji avtobus odpelje iz Franka nazaj ob 5. popoldne.
Vozovnice za odrasle $3, za otroke do 12 let $1.75. Naročite vozovnice s, pošiljatvijo čeka na CTS Fun Tours, 1022 Carnegie Ave., Cleveland, Ohio 44115 ali jih kupite v CTS informacijski koči na Public Square.
DOBRODOŠLI
- A k
S
■ .	V'
V blag spomin
TRIINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKOLI POZAB-. LJENEGA IN VEDNO OD NAS LJUBLJENEGA NESREČNEGA SINA, BRATA IN NEČAKA
Corp. Frank Hren-a
ki je v boju nekje v Nemčiji za svobodo in ljubezen svoje domovine žrtvoval svoje mlado življenje 29. junija 1944 v najlepših letih.
Kruta vojna, kaj si storila, kako neusmiljen je tvoj meč, sina, brata, nečaka si ugrabila za nedolžno žrtev izbrala si ga.
Spočij se v zemlji tuji, sin, nečak in bratec dragi, saj križ nam sveti govori, da vid’mo se nad zvezdami.
Tvoji žalujoči:
JOSEPH, oče BRAT in SESTRA ter Tvoja žalujoča teta MRS. ROZI MALOVAŠIČ
Cleveland, O. 20. junija, 1966.
čudežnem učinku strupene rože. Gledala me je, kako sem ji spal z glavp na krilih, in roka ji je kar sama segla po mlečku. Naglo se je ozrla proti materi. Ko je videla, da je mati vsa pri delu, je urno utrnila mlečno kapljo na moje zaprto oko. Tako je nadaljevala svoje poskuse, dokler je bilo kaj mlečka v bližini, in naposled je sama usnula od vročine in dolgega časa.
“Pa pojdimo dat malo južino!” naju je predramila mati. Sestra je brž planila pokoncu, jaz sem pa zajokal, ker nisem mogel odpreti oči.
“Kaj pa počneš ž njim?” je dejala mati in stopila k meni.
“Nesrečni otrok, kaj si napravil z Anzekom? Sam Kristus ti meni pomagaj!” Rdeče in zatekle veke obeh mojih očes in okrog po meji nastlana ovenela stebelca mlečka so ji zgovorno pripovedovala o sestrinem poskusu.
“Kaj, če mi oslepi...” je planila kakor nož ostra bolečina v materine izmučene možgane in krepka roka je stresla sestrico za ramena. “Zakaj si mu nakapala v oči skruna?”
“Saj nisem v oči, samo po vrhu sem ga namazala”, je med jokom priznala sestrica.
Mati je urno vzela mene v naročje, Miciko pa za roko in naglo odhitela domov. Prva njena pot je bila v hlev, kjer je nabrž namolzla za nekaj žlic mleka. Vanje je namočila rutico in mi jo privezala na oči. Obkladke mi je menjavala vsako uro.
Preden je šla spat, sem že za ozko špranjo na široko izpre-gledal kakor mlad psiček, in sem že segal po pisani igrači, ki mi jo je držala mati sedaj s te, se^aj z one strani. Ko so bile materine oči že vse težke od zaspanca, so še vedno šepetale njene ovele ustnice zahvalno
molitev sveti Luciji:... da si ga obvarovala slepote ...
To je zgodba o meni kot poskusni živalci, kakor mi jo je pripovedovala mati. Pozneje sem dognal, da je imela mati povsem prav in da je mleček res skrun, ki lahko povzroči po svojem jedkem mleku hudo očesno vnetje. Moj učitelj rastlinstva, profesor Jesenko, me je pa še poučil, da je v tem mleku kau-čuk in da imenujejo mleček v Prekmurju — kač. Morda smo celo v sorodu.
PRVA SREČANJA
Vseh osem let ljudske šole so me imeli zapisanega v zlati knjigi. Lepa so bila ta leta, ko sem srkal kakor suha goba vase učene nauke. Pa so, žal, hitro, prehitro minila. Malo je bilo zemlje in tenek je bil kos kruha pri domači bajti, zato sem se pričel ozirati za kruhom.
Slišal sem, da iščejo pri “barabi”, tako smo imenovali skupino delavcev pri regulaciji Savinje, “vaserpinča”, da bi jim
nosil pitno vodo v brenti. Iz vseh delov doline so se natepli k regulaciji na delo kmečki fantje, ki so se skregali z očeti, gruntarji, ki so pognali po grlu svoja posestva, in razni brezdomni desetniki. Živeli so po večini od kruha in barabovske-ga refoška, zmesti rdečih pokalic in špirita. Samotarski Ciril tam nekje izpod Kamnika je kuhal krompir, v katerega je
vtaknil za zabelo lojevo svečo. Redko so si kuhali barabovci žgance. Ker niso imeli svinjske zabele, so jih začinjali z “bikovim mlekom”, kakor so po svoje krstili žgankovko, ki so jo pred mešanjem odcedili z žgancev. V tc pisano družbo svobodnih ljudi me je vleklo.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer Domovini”
Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi počitnic osobja ne bo izšla
Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo ceMno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osobja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice, nadomestila za tako delo pa žal ni mogoče dobiti.
Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od 3. do 10. julija.	AD
POZOR!
HRANILNE VLOGE, SPREJETE DO 10. JULIJA IN VLOŽENE ENO ČETRTLETJE, SE BODO OBRESTOVALE OD 1. JULIJA OBRESTI PRIŠTEVAMO POLLETNO

NATIONAL BANK
BANKA S CELOTNO POSTREŽBO
MEMBER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION
The Stroh Brewery Company, Detroit. Michigan 48226
Odvite kapico...
natočite Stroh’s
Ooslsj še najlažji način za nad ognjem varjeni okus
•	v šesterčkih in osmerčkih
•	nobene jamščine, nobenega vračanja 12-unčnih steklenic
•	rabite odpirač, če vam je ljubše
VARJENI OKUS