F oiamene številke; Navadno Bin —*75, ob nedeljah Bin 1*— UREDNIŠTVO •« v Mwi' jur«w«v« bKm «%- 4, i. nmtbkr. UPRAVA *c oMh^m v •Kot ». 4. *—v *»« aamatvo D Ifr-, diikdji m doi D 11*—, nm irtmmnimt" D 10* — po «> Nnrain bo pri opravi .TA0OKA* l&ARDJOR, iaraom riiM itev.i Leto VI!!. Maribor, nedelja 13. marca 1927. Šievilka: 59. Maribor, 12- marca 1927. v. Dvoje paradoksov »mo zadnje dni do5 živeli v našem javnem življenju: Prvi je •bil ta, da so klerikalci v svojem časopisju naenkrat postavili načelo stal' tiosti zlasti za velike župane, toda to še' Je takrat, ko so vi Mariboru in Ljubljani iz partizanskih razlogov odstavili dva velika župana, ki sta znana v celi državi kot dva izmed najboljših upravnih činovnikov, ki svojih poslov nista nik* dar vodila z ozkega partizanskega vidi« *a, ampak z vidika splošnih narodnih, gospodarskih^ in kulturnih potreb. Minule dni je oddal svoje posle dosc nanji večletni, mariborski veljki župan pb Pirkmajer, ki ga je celo bivši mvrežim vkljub naporom gotovih par' tzanov, radikalskih in radičevskih pig' MjPjctev,^ pustil na njegovem mestu, ker SQ odločilni činitelji videli v njem skoz' ftiskoz korektnega upravnega činovmika Prvovrstne kvalifikacije. Ne bomo mu fla tem mestu peli slave kot v službe’ nih poslih morda strogemu, in vendar vscskoz dobrohotnemu šefu podrejene--^a bradništva. Ne bomo spominjali na da je pod njegovim vodstvom uPra* v mariborski oblasti funkcijonirala "fezhibno, naglo- Saj je v merodajnih j r°gih v Beogradu bilo ponovno čuti iz* Jave zadovoljstva nad poslovanjem v niarib0rski veliki županiji, ki se io je Mbatralo za eno najPopolnejših v celi državi. Povdariti pa hočemo tu zlasti ®°kaj, kar odlikuje dosedanjega vehke-&a ^župana: On je bil mož inicijative, Mož, ki ni razumel svojega poslovanja »amo kot enostavno birokratsko maši* berijo, ampak je vlil v to mašinerifo du« ha razumevanja ljudskih potreb in teženj ^rninjamo se ga, kako je ob priliki tak . nesreč (povodnji itd-) vedno bil j‘°.l na licu mesta, si sani ogledal po-azaj, takoj Priskočil na pomoč s sicer ^romnimi sredstvi, ki mu jih je dala ^ntrala na razpolago, ki je pa tudi, uvi' vevši, da so ta sredstva nezadostna, šel j|a delo, da je na Podlagi dobrosrčnosti narodnih mas ustvaril takozvani bed' bostn; sklad, iz katerega je danes mo-g?2e v podobnih nesrečah vsaj za prvo Sl'o nuditi pomoč. .. Ne bomo tudi na tem mestu opisova5 Ms kako vnemo, skoro bi rekli trmo je vnpravljal izgradnjo oblastne samouPra* ' e- Ko je^ nastopil svoje mesto, je bila 'Slika večina vseh poslov še koncentrira v Ljubljani: prosveta, trgovina, r?dbe jtd. Kos za kosom je moral i7.tr' Ljubljani in prenašati v Maribor, ^hežje baje je pa imel vedno tudi glc“ bredi tov za mariborsko oblast, pri sesta- - , , 'fah proračunov in ob drugih Prili-ist0 jc bilo, ko je šlo za delitev raznih fondov za podpore poplavljen* čem 111 v drugih slučajih. Z diplomatsko rutino m njemu lastno odločnostjo je hsistopal v vseh takih in tudi drugih slu '■Ujjh. >v Referat, ki ga je podal bivši TeHki ^•ipan dr. Pirkmajer ob Priliki otvoritve Dblastne skupščine, jQ pokazal njegovo veliko poznanj« vseh gospodarskih, socialnih in kulturnih potreib mariborske plasti. Tudi najhuiši Politični nasprot* Mki so moralj priznati strogo stvarnost ,n globoko temeljitost tega Poročila. ki obenem verna slika njegovega y.ečlet* u^ga dela za napredek in Pjocvit naše Polasti. Celo »Slovenec« ga objavil v celoti. 1 • O^ato trapim tembolj drugi Paradok8, S gospodje od SLS. koso ■,), L m hlapčevskim glasovaniem za rad tkalsko kon,^ in nasilje odkupili ravico, da dobijo na vodilna upravna Jesta v Sloveniji partizane: da ■v Mariboru za vodjo državne uprave ^stavili človeka Jz popolnoma druge !.anogC, sodnika- Ni naš namen, odrekali novemu velikemu županu iuridične In rJTigo sposobnosti. Gotovo Pa i«, da bo Mimlo veliko časa, predno se bo mogel •^iveti v upravno posle. Upamo samo, „ fno bo trpel pri tem interes maribor-oblasti zlasti pa upamo, da se ne f,vM°vi, ve],ki župan dal voditi od par* skr)ns-u. 1 J. .v’ ampak da bo vsestran ^tS!Lin Radikali snubijo radščevce Beograd, 12. marca. V notranjepolitičnem položaju se pri Pravljajo neke spremembe. Demokrati bodo v kratkem vložili obtožnico proti notranjemu ministru, Boži Maksimoviču Uzunovič pa se zelo trudi, da pregovori radičevce za vstop v vlado. Radikali motivirajo svoja ponujanja s tem, da je z ozironi na težki zunanji politični polo* žaj muJno potrebno, da se vlada čim bolj utrdi. V ostalem Pa se Politični krogi posvečajo največ proračunskemu vprašanju. Proračun pravosodnega ministrstva Beograd, 12. marca. Danes dopoldne se je razpravljalo c proračunu pravosodnega ministrstva Govorili so: federalist dr. Zanič, sam. demokrat dr. Tadič, radičevec dr- Šu= perina in demokrat Pleskovič. Vsi go= vorniki so Povdarjab, da je Pravosodno ministrstvo le partizanski eksponent. Finančni odsek marifoor ske oblastne skupščine sprejel oblastni prora čun Sklicanje Oblastne skupščine odgodeno. Maribor, 11. marca 1927. Včeraj in danes je finančni odsek mariborske oblastne skupščine pretresal od Velikega župana Predloženi pro1 račun. Razprava je bila vseskozi stvar’ na ter so bile razne postavke z malimi redukcijami skoro soglasno sprejete- — Zastopnik SDS g. Petovar je uvodoma Podal izjavo, da v smislu svoječasne deklaracije kluba^ SDS v otvoritveni seji oblastne skupščine, s katero je stranka izjavila, da odklanja vsako novo obre menitev, ne smatra za svojo nalogo, da bi stavil demagoške predloge, ampak da hoče konsekventno stališču, izraženemu v deklaraciji, pri razpravi o proračunu lojalno sodelovati. Finančni odsek je po dvodnevni raz* pravi določil soglasno celokupne izdatke za leto 1927 na 22,6-19.942 Din rednih in na 8 milijonov Din izrednih izdatkov. Od tega odpade: I. Na splošno upravo 2,130 000 Din. Tu je vštetih 9 konceptnih in 6 pomož* nih uradnikov, 3 strojepiske in troje slu* žiteljev. II. Za ceste 6,707-392 Din rednih in 4 milijone Din izrednih izdatkov. III. Za regulacijo vod, meljoracije, vodovodna dela, za gradbe hudournikov in podobno 3,380.000 Din. IV. Za kmetijstvo 2,525.500 Din. V. Za veterinarstvo 600.000 Din. VI. Za obrt in promet 415 000 Din. . VII. Za zdravstvo 3,625.000 Din rednih in 4 milijone Din izrednih izdatkov- Tu Je predvidena tudi irazširjava bolnic v Mariboru in Celju. VIII. Za socijalno skrbstvo 2,600-000 dinarjev. IX- Za šolstvo in narodno prosveto 646-000 Din. X. Za gozdarstvo 21.000 Din. Temu nasproti stojijo kot dohodki 'bi više deželne doklade v iznosu okrog'o 4 in pol milijona Din. V ostalem je od* sek osvojil_ stališče, da ne more predla* gati nobenih davkov, ki bi tvorili nove »bremenitve. Stoji na stališču, da obla’ stna skupščina^ s tem proračunom prevzame po večini obveznosti, katere je imela doslej država, ter da ima radi ga pravico, zahtevati od državne upra* ve, da prepusti del že obstoječih davčnih dohodkov oblastni samoupravi za kritje njenih stroškov. Tu pride v poštev pred vsem trošarina, gotove takse itd. Oblastna skupščina se ne sestane v Pomdeljek, ker potrebno gradivo za obravnavanje y skupščini še ni Pripravlje* no. Prva prihodnja seja »e bo sklicala Dismeminm potrati, 450 Najveselejši in najzabavnejši film tega leta Willy Fritsch Liiian Harvey Hans Junkermann 10.-13. m. KiFBO Mpolo Dr&ema krcmilka — Denarnim zavodom v Sloveniji. — Vse upravne svete denarnih zavodovi v Sloveniji _ vljudno pro»i odbor društva »Kuratorii slepcev« v Ljubljani, da se blagovojifo blagohotno spomniti ob raz* delitvi čistega dobička tudi našega društva, ki ima nalogo zbirati sredstva za •zgradbo »Doina slepih« v Ljubljani. V tem domu dobe zavetišče slePci iz vso Slovenije. Ta humanitarni zavod (zidan vi Paviljonskcm sistemu) je zamišljen tako, da bo služil kot zavetišče slepcem v vseh dobah njihovega življenja kakor: a) slepim otročičem v predšolski dobi, ki nimajo svojcev ali katerih svojci se ne morejo brigati zanje; b) slepi deci v šolski dobi, ki bi vsled telesnih ali pa celo duševnih hib motila normalni pouk zdravih slepcev v državnem zavodu; c) dalje bi nudil oskrbovalnico in skuPno delavnico odraslim slepcem, ki so se iz* učili v državnem zavodu za slepce v obrti, s katero naj bi si služili svoj kruh, pa so naleteli v svoji prostosti na posebne nepremaglive ovire, ki ogrožajo njih samostojnost; č) en oddelek bi tvo* rilo zavetišče za odrasle, bolehne in de-lanezmožne ter stare slepe; d) končno bi vsebovala zgradba javno knjižnico s knjigami v Braillovem tiskopisu za slepce. V nad'i, da bodo upravni sveti upoštevali plemenito nalogo društva beležita z odličnim spoštovanjem za ves odibor: Predsed.; Dr. Tomo Klinar, pod’ predsednik: dr. Mavricij Rus. — III. književna tombola Jugoslo1 venske Matice, S štev. 24 in 7 so bile iz* črpane vse ambe. Dobitki se te dni raz pošiljajo; v Ljubljani bivajoče prosimo, da dobitke osebno dvignejo v pisarni Jugoslovenske Matice, Šelenburgova ul 7 II. — ll. t. m. je bila izžrebana tretja številka, t. j. št. 43. S to in prejšnjima številkama bodo zadete prve terne. — Zato naj vsak, ki je zadel s temi tremi številkami terno (vse tri številke v eni vrsti), pošlje svojo tablico na naslov. Jugoslovenske Matice, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7 II. in naj javi svoj naslov. Pripominjamo, da s tretjo številko za* dete ambe ne pridejo več v Poštev. — Prihodnje žrebanje se vrši 18. t. ni. — Zapora falskega jezu. Direkcija elektrarne Fale opozarja na to, da je vo* žnja s splavi glasom dogovora z interesenti prekinjena do 1. aprila t. 1. in da ne obstoja možno-st, da se splavi spusti* jo preje skoz Fal.o. — Sadjarski tečaj v Ljutomeru priredi na Jožefovo enodnevni sadjarski tečaj, na katerem bo Predaval srezki ekonom g. Štampar o pomladanskem delu v sadonosnaku in drevesnici, zlasti glede sajenja, snažen ja, obrezovanja in precepi,jain.ia. Začetek ob pol 9. uri dop. osnovni šoli. Praktično v šolskem sa-donosniku in drevesnici. — Popoldne ob 2. uri precepljanje sadnega drevja pri vinogradu g. trgovca in veleposestnika g. Al. Krainza v Grezovščaku. Pridite vsi elani in sosedje, ker je zadnji č«s; da se tudi pobrigamo za našo dosedaj precej zanemarjeno sadjarstvo- — Važno obvestilo lovcem in trgov* čem s kožami divjih živali. Dne 2b marca t. 1. se vrši na prostoru l jubljanskega velesejma IV. sejem za kože divjih živali. Pretečeni sejem je dokazal, da se samo tu doseže res prave cene, ki odgovarjajo svetovnim. Kože vsake vr- ste in vsake množine naj se dopošljejo na velesejem, oddelek »Divja koža« vsaj do 20. tm. ►- Podpornemu društvu slepih Ljubljana, Wolfova 12 so darovali; Posojil* niča Ruše 20 Din, Hranilnica jp Posojilnica Naklo 50, posojilnica Križevci 100, okrajna pos. Ljutomer 50, Hran- in posojilnica Šmartno pri Iitiji 100. Kmečka posojilnica Vrhnika 200, Kmečka poso* jilnica in hranilnica Sv. Bolfenk 25, Hranilnica in Posojilnica Kropa 20, Hranilnica in posojilnica Sv. Jurij 200, Posojilnica in hranilnica Sv. Križ 20* g. Vondrašek v Podbrezju 10. I. C. Mayer 20, Zidar Josip, tu 30, g. Aupust Jenko, tu 500, g. Olup Josip, tu 500. g. Kunovar Ivan, tu 20, g- Gartner V. tu 100, dr- Stane Rape tu 20, g. Janša Jernej tu 20 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala- m Čebelarsko društvo za Maribor in okolico. Spomladansko pregledovanje čebel v nedeljo dne 13. t. m. ob 13. uri na vrtu osnovne šole na Teznu. Važno.i čebelarji pridite! T. č. predsed. Ferjančič. □□□□□□□□□□□□□ □ □□nmrnnnnnco m Odsek za zgradbo Sokolskega do* nia v Mariboru Priredi 18. t. m. ob 20* uri v malih dvoranah Narodnega dom*, svoj prvj družabni večer: Jožefov sejm.-l Vabimo vso člane in prijatelje, osobito1 pa Jožice in Jožefce, da se te zabave u-* ■deležijo. Dvorane bodo zakurjene^ vstopnina se ne bo Pobirala. 440' TonoaconcmD o □ aco Od nedelje 13. do sicde 16. marca se predvaja najnovejši pikantni Hsuy Liedtke šlager NIXCHEN s Hatry Liedtke in Xenia Desni. Igra posebna original Jazz-baud kapela. 442 >K!r.c Union Tel. 329 Mariborske vesti Maribor, 12. marca. Va*eniška pomočniška raz* stava v Mariboru -• • 4 Prva seja širšega razstavnega odbo*' ra se je vršila dno 4. marca v Narodnem1 domu, pod vodstvom _ Preds. Slov. obrt, društva g. M. Vahtarja in ob navzočnosti vodje Obrtno nadaljevalno šole g. prof. F. Finka, obrtniškega zadružnega’' nadzornika vel. županstva g. N. Založ-1 nika in gg. delegatovi, posameznih za* drug. | Po otvoritvi seje in pozdravu je pred* sednik g. Vahtar v kratkih besedah raz-« ložil pomen vajeniškc-Pomočmiške raz*‘ stave za »apredek obrtnega^ stanu, ka*; kor tudi važnost sodelovanja celokuP-i nega obrtništva brez razliko, za pro*; spekt gospodarskega položaja- _ Pozvati je tudi vse gg. delegate, da vplivajo nalf gg. zadružne načelnike, da čimvečje šte-j vilo vajencev in pomočnikov Pripusto kj razstavi, in, jim dajo potrebnih Pripo* močkov do cenega blaga, za izvršitev; razstavnih predmetov. ; Radi večjega obsega razstave in toC-nejšega delovanja odbora, se je odbori razdelilo v več odsekov in so posameznt odseki sestavljeni takole: * Predsedstvo: Preds. tovi g- Mjj Vahtar, vodja Obrtno nad. šole g. prof.' F. Fink, zadružni obrtniški nadzornik g.'; N. Založnik, načelnik skupne obrtne za* druge g. I. Pelikan in preds. Pomočniškega odseka g. Joško Černič- Finančni odsek: Gg. Franjo' Horvat, načelnik slikarske zadruge v Mariboru; g. Anton Krajcer, načelniki čevljarske zadruge; g. Josip Sulič, če v* barski mojster; g. Rado Mihelič, krojaški pomočnik in gospodična Temenc. Veselični odsek: Gg. Jože Vol* čič, mizarski mojster; g. Rajko Zotter^ krojaški mojster; g. Ivan Kvas, klobu-čarski mo5ster; g. E. Ilich, slaščičarski mojster; g. Nikola Ivančič, klinčavni* čarski pomočnik, gdč- MArija, Krede M gdč. Anica Sojč. ? Iz tega so lasno vadi, kako nevaren ic ugriz psa ali mačke, če tudi se žival kaže na videz zdrava, in kako potrebno je preiskati po veterinarju 'sakoga psa ali mačko, ki je ogrizla človeka. Da se prepreči obolevanje ljudi za steklino in da se sedaj zelo razširjena steklina med psi in mačkami zatre, se odreja za vse občine Maribor, levi breg po členih'41. in 42- zakona z dne 6. sept. 1909 d. ž. zak- št. 177 nastopno: 1 Psa ki je ogrizel osebo, je oddati konjaču v opazovanje Po veterinarju na stroške lastnika za dobo 14 dni. 2- Pri pojavu stekline pri pseh, mačkah ali ljudeh, sc bo uradno pokončalo vse pse in mačke v okuženi občini in v sosednih občinah na stroške priza* deUh občin. 3. Ogrizene osebe je oddati vi Pasteur5 jev zavod v Celju, kjer je zdravljenje in hrana brezplačna, vožnjo tja in nazaj na mora plačati v slučaju potrebe občina. 4. Vsi psi morajo biti po predpisih pri občini Prijavljeni, vpisani v občinski pasji seznam ^no spolu, barvi, pasmi in velikosti ter številki znamke- Z znamko Turistil a ©f¥@sit@v ' morajo biti psi staIno_ opremljeni- , 5. Psi čuvaji morajo biti priklenjeni tako, da ne morejo v stik z drugimi živalmi aij ljudmi. Vsi nepriklenjenj Psi morajo nositi varen nagobčnik, ki one5 mogoča popadenje, ter morajo biti na vrvici. 6. Mačke morajo biti zaprte- T 7- Stalnega bivališča psi ne '•mejo spremeniti brez tu ur. dovoden ja. . 8. Prepovedano je pse jemati v j a v/ ne Prostore- 9. Vsako sumljivo obolenje ali pobeg psa ali mn.čke je takoj najkasneje Pa v dveh dueli Prijaviti Pri občini orož. P-ali pri tok- uradu- Ravno tako je neute-goma javiti vsako poškodovanje ali živali Po tujih pseh ali mačkah. _ 10. Na mejah in v središčih jo vidno označiti strogi pasji zanor- D. Pristojni konjač mora obhodih ves okoliš najmanj vsakih 14 dni enkrat dnevno in nočno-Pse, ki niso po predpisih zavarovani, sc bo pokončalo na stroške lastnika, krivca pa kaznovalo po določilih navedenega živ. k. zakona z globo do 2000 P'n ali z zaporom do treh mesecev. © prometu sra& 'oCA-Pi/L. r h .J&VIM Najbolj preizkušene recepte pošlje na željo brezplačno in poštnine prosto Dr. Oetker, d. s o. s., Martfcor. Gospodarski odsek: Gg. Blaž , Jagodič, tapetniški mojster; g. Ferdo Babič, ključavničarski mojster; g- Ivan Heričko, pecarski mojster; g- Al- Stumpf zlatar; g. Aloiz Lečnik, krojaški Pomočnik. in gdč. Erna Sojč, šivilja. Cvetlični dan se je določil za 19- mar5 ca 1927. To organizacijo prevzame go5 spodična učiteljica Herma Bračič- Cvetlice se bodo Prodajale na 18. marca 1927 od 3. do 6. ure po trgovinah in ka5 vamah, 19- marca 1927 dopoldne pa po mestu in potem pa na Studencih v Prid Vajeniškemu domu. Odbor poživlja celokupno obrtništvo naj ne odkloni Prispevka ter s tem do5 kaže Razumevanje za potrebe obrtniškega stanu- K koncertu Beethovenove IX. s!mfoni e Kdorkoli bo poslušal Matični koncert dne 16! marca, si bo moral priznati, da bi bila nepopisna škoda, ako bi se to grandiozno delo, za katero se je žrtvo5 valo toliko napora in žrtev, proizvajalo samo enkrat- Matica bo zato priredila dva koncerta po istih cenah in sicer bo prvi 16. marca, drugi pa 17. Prvi je namenjen Proslavi 100 letnice Beethovcma drugi pa slavlju 601etnice dr. Josipa Oe5 rina. Prvega dirigira g. rav- Jos. Hla5 dek-Bohinjski, drugega pa slavljenec dr. J. Čerin iz Ljubljane. V Ljubljani bo isti koncert dne 19- marca, v Celju pa 10. aprila. Ljudska univerza V poudeijek 14. marca ob 8. uri zve5 čer predava znani umetnostni zgodovi5 nar, direktor Zagrebške akademije umetnosti dr. Branko Š c n o a o hrva5 škem slikarstva in kiparstvu in sicer na podlagi mnogih lepih »kioptjčnih ^ slik-Nihče naj ne zamudi te izredne prilike, da se pouči o hrvaški umetnosti! m Smrtna kosa. V petek 11. marca 1927 popoldne je preminul vpokojeni vlad. svetnik Leon Neugebauer- Bil je svoj čas ravnatelj vojne realke v Puklu-Med vojno je poučeval od leta 1915-16 kot pomožni učitelj na drž. realki v Ma5 rfboru. Po prevratu je optiral za našo državo in je ostal na zavodu' kot pogod5 beni uslužbenec do konca leta 1921-22-Bil je ljubezniv tovariš in spoštovan od vseh. Kdor ga jc poznal, ga olnani v ljubem in trajnem soominu- Pogreb bo v nedeljo Ponoldnc ob 15. uri iz mrtva5 šnice v Pobrežju. m Občni zbor GosnodarsPeva in pol-društva za Ib in ITT, okraj v Mariboru se io vršil v petok 11. trn- ob velikem za* nimanju pri Vlahoviču. Pomočilo dose* daniega odbora je vzel občni zbor z zadovoljstvom na zr>mrie. Sklenilo se je, da se radi ro^ioUHvj in jznooolnitve strankine organizacMe v Mariboru ustanovi za III. okraj (Melje) Posebna krajevna organizaciia ter se bo to izvršilo že prihodnji teden- Izvoren jc bil nato nov 17?lanski odbor z go»n. profesorjem Luko Brolihom kot Predsednikom na čelu. Določile so se smernice za delo organizacije v bližnji bodočnosti. m Opozarjamo na predstavo »Tova5 rišiv, ki se vprizori zadnjikrat danes v Soboto. 12- marca. m Vse gg. poverjenike Vodnikove družbe v Mariboru prosimo, da tokom prinoanjih dni storijo, kar največ more5 jo, v smeri zvišanja števila članov dru5 žbe. Imamo na razpolago še par blokov odnosno nabiralnih Pol- Kdor bi jih rabil, naj se pri nas javi. .Ako bi hotel ke-do še na novo prevzeti poverjeništvo, naj se istotako javi pri nas. — Tajništvo SDS, Cankarjeva ulica 1- m Pevsko društvo »Jadran« priredi kakor običajno tudi letos pozdravni ve5 čer svojemu dobremu in zvestemu pevovodji g- Jožetu Lahu, v Restavraciji »Vetrinjski dvor:. Ker sta letos dva praznika se prireditev vrši na Jožefovo 19. trn. zvečer. — Odbor-m Razglas ribarsk. društva.. Ribarsko društvo razglaša: Ribarenje na postrvi dovoljeno od 15- maja naprej. Prijave pri gosp. Greinerju. Dodelitev potokov pri občnem zboru. 438 m STRELJAČKA DRUŽINA MARI5 BOR naznanja članstvu, da se vrši v nedeljo 13. t. m. sobno streljanje. Zbiranje članstva ob Pol 9. uri dopoldan v Narod* nem domu in nato skupen odhod. m Članarino za SPD podružnico Ma* ribor sprejema g. Ivan Kravos, trgovec na Aleksandrovi cesti, in društv. tajnik g. Ivan Volčič. Slomškov trg ll I. — Po sklepu osrednjega odbora se člane, ki do 1- aprila ne Poravnalo članarine, črta iz članstva im morajo pri ponovnem sprejemu Plačati znova pristopnino 10 Dinarjev. m Mestna Orjuna Maribor, ima da5 nes 12. t. m. ob 20- uri v mali dvorani N. doma svoj redni letni občni zbor. m Danes vsi v »Vetrinjski dvor« na koncert. Svira BMalajka orkester. 446 m V »Vetrinjskem dvoru« od danes naprej dnevno koncert. Svira Balalaika orkester. 447 Marodfi® ®f®disii|l€i REPERTOAR. Sobota. 1.2. marca C, 20- uri »Tovariši«-Uradnička predstava. Kuponi. Nedelja, 13. marca ob 15- uri »Za narodov blagor«. Kuponi- — Ob 20. uri »Vesela vdova«. Kuponi. Strindbergovi »Tovariši« zadnjikrat v tej sezoni. V soboto, dne 12. marca tm-se vnrizori v mariborskem gledališču zadnjikrat vclezanimiva pretresljiva Strindbergova komedija »Tovariši«, ki je dosegla pri nas zelo leP uspeh- Opo5 zarjamo vsakogar naj ne zamudi prili5 ke in si ogleda sobotno predstavo- Za uradiiištvo so za to predstavo močno znižane cene. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 13- marca se vprizori popoldne Cankarjeva vrlo uspela komedija »Za narodov blagor«, zvečer pa priljubljena in zabavna Lebarjeva opereta »Vesela vdova«. P©r@Sra® $®€§S1!© Ponare evalci denarja Ponovna razprava proti Rupniku. Pri jesenskem porotnem zasedanju se jc zagovarjala pred tukajšnjo poroto skupina ponarejevalcev dinarskih ban5 kovcev. Glavni krivec Potočnik je bi! obsojen na 20 let težke ječe, dočim je bil Rupnik obsojen le na 4 mesece. K° , je odsedel kaze.n je bil izpuščen, Poto5 ; čriik pa ga je v jetpišnici ponovno ovadil, kar je dalo povod, da se je Rupnik moral danes v drugo zagovarjati pred poroto. Zanimivo je dejstvo, da je davj umrla glavna Priča — na dvajset let obsojeni Potočnik, ki je Rupnika ovadil. Rupnik- trdovratno taji v obtožnici navedene prestopke in kazniva dejanja, vendar so bili podatki umrlega Potočnika tako točni, da mu bo težko odvrniti Jeri vido- Razprava ob zaključku lista še traja in bomo o izidu poročali v pondeljek. Steklina v Kaši ©Masti Dne 8. januarja t-1. je ugriznil domač pes svojega gospodarja Janezi Nerat/a v Zikarcih Ne da bi to prijavi! je dal gos^-har psa ubiti. Rana se jc kmalu zacelila. Začetkom marca jc začel Narat bo!e5 bati na bolečinah v zeiodcu in na vsem tc-iesu. Dne 6- t. m- jc zbolel na steklini in jo umrl dne 8- t. m- zjutraj med strašnimi bolečinam'. To je že drugi sluča j v okraju <5V. (Lenart, da je umrl človek na tej strašni, brezpogojno smrtni bolezni. Oba umrla sta bila ugriznicna od Listnih psov, oba pa sta izgledala popolnoma zdrava in nesumljiva Po trimesečnem odmoru je dokaj ugodno Pomladansko vreme omogočilo obnovitev športnega udejstvovanja^ 2o prve solnčne dni so oživela igrišča in nudila pestro sliko, kakor sredi sezone, ko so igrišča prenapolnjena živahnih soortašev in sporiašic ter od u še vi j enega občinstva. Da bi oficijelna otvoritev letošnje športne sezone imela svečanei5 ši značaj, se bo tekom jutrišnjega dne priredilo vrsto tekom, izmed katerih bo najzanimivejša GAK (Graz) — SD. RapSd ki se bo vršila na igrišču ISSK Mari5 bora ob 3. uri Popoldan. Že otvoritev športne sezone vzbuja sama veliko zanimanje^ ki je z ozirom na nastop odli5 čne enajstorice, ki jo ie smatrati za najboljše amatersko moštvo v Avstriji, znatno narasti o- »Rapid« bo jutri stal nred težko nalogo, kateri z ozirom na tromesecni odmor ni dorasel. Sigurno je, da bd domače moštvo s požrtvovab nostjo kljubovalo tehniki in spretnosti nasprotnikov, vendar je orožje tako ne5 enako, da mirno lahko prorokuiemo občutno diferenco v prid gostov. Kljub temu bo Prireditev nudila igro polno užit5 ka, kajti raznolikost v tehničnih in tak5 tičnih operacijah nasprotnikov; predvsem pa odločnost in požrtvovalnost domačega moštva, bosta nudili to česar si jc v polni meri zaželel naš športni svet. Sodil bo g- Š u p u L m ISSK Maribor pa je «a otvoritev postavil štiri garniture: prvo in rezervno nogometno moštvo in prvo in rezervno hn-pua družino. Ob 9. uri dopoldne bo odigralo rezer5 vno moštvo tekmo z SK Svobodo, do5 čim se bo ob pol 11. uri vršila prijateljska tekma ISSK. Maribor — TSK. Merkur : ISSK Maribor — hazer.a odsek. Vse članice prve in rezervne družine se pozivajo, da Pridejo v garderobo najkasneje do pol 14. ure, ne ob pol ll. uri, kakor je bilo prvotno javljeno, ker se bo training tekma vršila *ob 14- uri kot predtekma GAK:Rapid. — Načelnica. Občni zbor ISSK. Maribora Članstvo se opozarja, da se vrši red5 ni letni občni zbor TSSK Maribora dne 26. marca 1927. ob 20- urj v mali dvorani Narodnega doma. — Tajnik. : ISSK Maribor — nogometna sekcija. Radi nepričakovanih ovir se ne vrše tekme v prej objavljenih časih, temveč igra rezerva Proti Svobodi ob 9- urj dopoldne, prvo moštvo pa proti Merkurju ob pol ll. uri dopoldne. Igralci rezerve >n prvega moštva morajo biti pol ure pred navedenim časom (ob Pol 9. ozir. 10. uri) na igrišču- Postava moštev io sledeča; Prvo moštvo: Geuer, Mi5 ha, Koren, Hreščak I-. Stauber, Bergant, Laznička II., Pepo Hreščak TI-, Bratož. Skrabar. Rezerva; Kovačič, Burjan, Tomac, Prevolnik, Kirbiš, Božič. Starc, Brumen, Pavlin, Petan, Laznička I. — Tajnik. : MOLNP službeno. Službujoči od5 bornik g. Sopeč. Opozarjajo sc sodni5 ki. 'novinarji m člani MO, da veljajo za vstop k tekmam le izkaznice, ki jih ie izdal ljubljanski nogometni podsavez in razdelil tukajšnji MO Ako primerjamo kraje v drugih drža* vah, ki so obdarjene od narave s toli5 j kirni lepotami in ugodnostmi, kakor naše krasno Pohorje, vidimo pri njih že tujski promet na zelo visoki stopnji t vi letnem i v zimskem času. Če primerja5 mo statistike o tujskem prometu v takih krajih z statistikami na Pohorju, zapazimo veliko diferenco v naše slabo! In vendar Je leja Pohorja kakor ustvarjena za veliko planinsko letovišče prve vrste- Zdraya in mda klima, krasna pokrajina, veliki gozdovi, mnogo vode, le povečujejo važnost Pohorja. Posebno razširjeni gozdovi so kakor ustvarjeni •za bolne na pljučih. Da še Pa pritegne val tuzemskih letoviščarjev, ki si vsako leto poišče inozemska letoviška, io tre5 ba na Pohorju predvsem večjega con5 forta, ki ga zahteva vsak letoviščar. Prvi pogoj. za letovišče so pošteni hoteli, ki bi jih bilo troba na Pohorju komaj sezidati, ker sedanje planinske koče nikakor ne morejo zadovoljni vajene bogataše. Ti hoteli bi se morali «#koi z dolino -zvezati, z avtomobilsko cesto, ki bi prišla v poštev iz Hoč gor-Seveda bi se moralo skrbet; tudi za rflž vedrila. Graditi bi bilo treba te^n,i_s, igrišča, velike basene za kooanje 'n razsežna solnčna kopališča. Za kopanje bi bila Posebno pripravna Sv; Lovrenška jezera, ki bi jih bilo treba med seboj zvezati in betonirati. Tudi turisti b> prišli na svoj račun s krasnimi izlet) proti Vel. Vrhu in Vel- Kapi, kjer sc od-pira krasen razgled, ki sega do Trigla' va, Visokih Tur in Dachsteina. Eminent5 na važnost Pohorja pa leži v zimskošportnem oziru- S svojimi krasnimi sni.u čarskimi tereni od Rogle Proti Vitovski bajti, okoli Ribniških jezer ter na Vel. Kapi, bi lahko Pohorje prevzeto vodstvoyv jugoslovanskem smučarskem športu. Žalibog pa je ravno to del Pohorja še dosedai brez turistovske koče. In prvi predpogoj za smučarja je in ostane vsaj skromna toristovska koča-Tekaj se ie v tejn oziru že storilo in je koča na Pesku že zgrajena, kjer bo ena soba v prihodnji sezoni že na razpolago-turistom. Ta koča bo Predvsem izho5 dlšče za ture na Roglo in dalje v Mi5 shnje. Najbolj potreben koče pa je prp* stor okoli Ribniških jezerov- Podražil'* ca S. P. p. so {e s hvalevredno požrt5 vovalnostjo oprijela dela za to kočo .in je upanje umestno, da vidimo letos prt Ribniških jezerih ponosno stati n a in o-vejšo postojanko naše neumorne Podruž Q'ice S. P. D. S to pridobitvijo bo na mah odprta pot od Vel. Kape do Klopnega vrha, za smučarje pa pridobljen zimski Rldorado. Tudi sankaškemu spor tu so dani vsp Pogoji, kar .ie osobjto pokazala sankaška tekma od Ruške koče do Repotoska. Seveda Še to ni idealni sankaški teren, vendar bi se to abko doseglo z razmeroma majhnimi investicijami. Kar se pa smučarskega športa tiče, sc bo gotovo v kratkem raz vil do visoke stopnje- Prvi korak je bil letos storjen s ^smučarsko tekmo, ki jo nad vsako pričakovanje dobro usoela. Predvsem je velike važnosti modem* skakalnica, .ki pa zaideva mnogo deta in precejšn-ie materijalne žrtve- V tem naj nam bodo za vzgled Mojstrančani, ki so brez vsake denarne pomoči in ta lastne inicijative sezidali krasno skaka* nico. ki so lahko primerja s vsako dru® go skakalnico sveta. Tudi pri nas bo treba lastne ambicije, ker nam gotovi® V Marmor«, dne 13. marca T927T L — ----------------------------------— nihče drag ne ho pomagal, če si sami ne pomagomo- Upamo, da se bo smu* carski šport v najkrajšem času tako razvil, da so bo v doglednem času že vršila tekma za jugoslovansko prvenstvo na našem Pohorju s startom na Vel. Kapi in ciljem pri Mariborski koči ter Prvenstvene tekme na moderni skakalnici pri Mariborski koči. — Robert. iT X BORc Strahi Robert: Ko jc minuli teden začelo solnce topleje ogrevati ter polagoma topiti s Pohorja sneg, so me smučke v kotu spom* nile, da se za našim Pohorjem še dvigu5 je v nebo lepa, a v zimi malo obiskana Urška, na kateri sneg delj časa kljubuje vremenskim uPlivom. Po dolgem iskanju sem nagel smelega tovariša, s katerim sva že naslednje? ga dne odrinila na turo. Vreme se jc kot nalašč za naju poboljšalo in solnce se nama je vzpodibu-jevaino smejalo. Ko sva se vozila proti Guštanju- Tik za Dravogradom sva za* gledala severno stran najinega cilja, ki ie še bil do vznožja pokrit s snegom. V daljavi se je dvigala Peca in naju vabila s kristalno belimi pobočji- Toda tokrat je bika na vrsti Urška. Iz Guštanja naju je blatna pot vodila preko Šrptnckcriu, Rožanka do Jurčka, kjer sva prišla na prvo veliko snežišče. Nadaljna pot je bila le malo iznojena od turistov, ki so se drznili v snegu in mrazu naskočiti Urško. Sneg je kolikor toliko držal in sva razmeroma hitro napredovala. Ko Pa sva_ pritrdila smuči jc šlo le Počasi na* Prej. Sicer sva imela smuči namazane Posebne vrste voskoin, vendar nama to ni miti najmanj pomagalo. Pogrešala sva tulenje kože brez katerih je vsaka težja tura skoraj nemogoča. Odvezala sva »muči in peš nadaljevala pot. Prijazni krajec lune nama je za vilo razsvetljeval okolico in ob pol 8. uri sva dospela na sedlo, kjer se pridruži Pot iz olovenjega Gradca- Pod Križem sva sede občudovala krasno zimsko naravo, ki je biia ob luninem svitu še čarob-nej* ša in lepšm Ob 9. uri sva dospela do vr bu. V koči nas je najprej čakalo težko delo žaganja in cepljenja drv. Po dolgem trudu sva zakurila železno poč, ki p'4 jo popolnoma nepripravna za kulra ?'3e jn. sva morala vsled tega kuhati na kuhalniku, ki sem ga k sreči imel seboj. Ob pol 1. url sva še zadnjikrat pošteno naložil a v peč drva in. zaspala. Toda ne dolgo. Že ob 4. uri naju jc začel tresti jttraz in zakurila sva na novo. Kljub ne5 Prijetni nadlegi jo čas hitro potekel in ?ačoIo se jo daniti. Takoj sva se opravila 1,n hajd v sneg. Bila sva za ves trud Poplačana- V dolini in visoko nad nama je bilo nekaj oblakov, eiccr pa je bilo vse 3asno. Najine oči sose pasle na sosed5 nji Peci in na krasnih Savinjskih plani J,ah. Mogočno so kipeli v nebo njih več-r,° lepi vrhovj 0d Raduhe preko 0-jstri= ce. Planjave do Grintovca in Kočne. Z Obirja so sc Pogledi pomikali na Kara Ivanke do Stola in šo dalje na naše Julijske orjake, med katerimi se je v Popol5 JJ1 krasoti odražal sivi očak Triglav. Na J^no pa se je razprostiral venec r.v , Tiskih alp v dolžini kakih 200 km. Da ! f imela trajen spomin na krasen izlet m u o stojan st ven razgled, sva pridno u-porai>Ijma fotografski aparat. Po za-tutreku sva navezala Smuči in smuke navz*jqb Osobito strmo pobočje za cerkvijo z iepim iztekom Pri mež5 narski koci, kakor ustvarjeno za smuko in bi bil tudi zelo prikladen teren za skakalnico! Smuka jG bila precej dobra posebno za Kristjanija, prečne, vzdolžne in druge skoke. Solnce je postajalo že yroče, hladila pa naju je ostra sapa, ki JC nastala pri veliki hitrosti, ki sva jo zadobila na strmem Pobočju. Dale« na jugo vsa padu so se zbirali temni oblaki in naju opozarjali, da je tud,j veselja enkrat konec- Hitro sva pospravila kočo nrnr rilaIa proti dolini. Izbrala sva si pot sno n t?tanju’ P°fein Pa zavila na. de5 dnlirim0 ,me]enu’ kjor So na)U p°KOstiliz dob rim ml.akoiiu. Po skromnem obedu sva Jo favila^snet na desno navzgor ter prišla do križišča, kjer ^ križajo poti iz PrevaU. Crnc m 2 Urgke_ T)( sVa od_ loz-ila nahrbtnike in pridno vadila na le* pem snežišču. Pn tem nisva niti onazila, da so se nad nama zgostili £nii ob]ald K' ®° naJU opozariali, da je skrajni čas Med potk) »va fig vsako najmanjše snezisčc m Prav hitro napredovala po. nemarkirani pot; nazaj k. Rozan.ru m odtam v Glistam’- B-il je krasen izlet m Urška je ponovno Potr* d'la svoi sloves kot najlepša zimska tura v nasi okolici. Doc. Dr. Iv»u Matko: fi ' Obračun za zgradbo novega oddelita za letič-mke v mariborski splošni bolnici Neznosne razmere, ki so vladala deset letja \i oskrbi jetičnikov v Mariborski bolnici, so tvorile nevarno ognjišče za razpasenje jetike ne samo med ostalimi pljučno zdravimi bolniki bolnice, ampak tudi med širšo publiko in so a5 znatni meri ovirale uspešno karitativno delovanje tuk. protituberkulozne lige. Saj prodira polagoma stališče, da zadostuje bržčas ena sama palčica tuberkuloznega bacila za infekcijo odnosno obolenje kon stitucijonelno dovzetnega organizma- Zaradi tega je sprejela liga ob svoji ustanovitvi leta 1922 med glavne točke svojega programa nesarno skorajšnjo ustanovitev lastnega društvenega _diis; penzarija, ampak tudi oživotverjenje po sebnega izolačncga oddelka za oskrbo jetičnih, pred vsem takih z odprto, _ v tretjem stadiju se nahajajočo boleznijo- Delovanje proti tuberkulozne lige je bilo spremljano od Prav posebne sreče! Že 5 mesecev po ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil 13. januarja 1922, se .ie posrečilo kljub stanovanjski bedi po naključju pridobiti primerne prostore in v; n.iih oživotvoriti zgolj s podporo tuk. občinstva moderno urejen dispen-za-r z lastnim ordimirajočim zdravnikom in dobro izvežbano oskrbovalno sestro. Letos, 2(1 marca 1927 Pa slavi prptitu-berkulozna liga petletnico svojega ob stanka in otvarja drugo, za tukajšnje razmere posebno važno in nujno usta5 novo, t. j. oddelek za jetičnike, ki naj jim služi kot prijetno pribežališče v težkih in obupnih urah bolezni- Akcija za oživotvorjenje novega oddelka jc trajala komaj leto dni! Že v za* če’tku marca 1. 1926 je objavila liga poseben poziv na prebivalstvo in apelirala na vsa njej naklonjena in radodarna srca- Z njim Je obvestila javnost n motivih, ki Jo vodijo Pri zasnovanju širokopotezne nabiralne akcije. Ta poziv je našel v kratkem času vprav neverjeten odziv, ki ima razumljivo podlago le v dotedanjem karitativnem delovanju lige v amibulatoriju in v brezplačni razdelit* vi skoro 35.000 od lige tiskanih, Popularnih brošur z navodili zoPer jetiko in o higijeni življenja. Sem spadajo brošure: »Boj Proti jetiki«, »Pouk o sušici«, »Cilji in naloge ambulatorija protituberkuloz.. 11 e ]i.ge« in slednjič »Pomen svetlobe, vode in zraka za človeški organizem«. Slednjič sloni tajnost uspeha vse akcije tudi na 'tem, da je gveril odbor vso akcijo samo enemu odborniku, in sc .ie z osebnim nabiranjem darov od osebe do osebe, od podjetja do podjetja, od hiše do hiše propagirala nujna potreba takega oddelka, pri čemer je našla liga Polno razumevanje ter r.ajizd&tnejšo in nadvse hvale vredno podporo pri vseh merodajnih čmiteljih kot pri upravni oblasti, čč- duhovščini, učiteljstvu, želez Dacarjih, žandarmeriji itd. število darovalčevi sega danes daleko Preko 15.000. Med njimi se nahaja več plemenitili Hudi. ki so darovali več vagonov blaga. Večino pa tvorijo taki, ki so zmogli ko* maj nekaj Par ali desk za to dobrodelno o-kc-ijo- S tega mesta naj sprejmejo vsi darovalci, bodisi bogataši, bodisi manj premožni, našo naJSskrenejšo zahvalo! Naravno jc, da jo bilo treba pri tem na' činu nabiranja darov mnogo nesebičnosti, mnogo časa in zatajevanja, ker so ■sc ponekod odprla vrata z uspehom šele po opetovanem trkanju. Denarni prispevki. izhajajo samo iz mariborske omasti, medtem, ko so prispevale mate* rijal razne tvrdke izven naše oblasti. Tako n- pr. smo dobili stavbeni materi* dal i-z Ljubljane, Srdita, Osijeka, Zagreba, Jesenic. Kamnika itd. Električne stropne svetilke je darovala celo tvrdka Pregan in sinova na Dunaju. Tekom par tednov je bilo proti vsemu pričakovanju nabranega toliko denarja in materijala, da jo odbor protituberku* lozne lige opustil prvotni načrt za po* stavitev male lesene Prostozračne lože, in se je lotil z vso smelostjo in energijo zgradbe posebnega oddelka vi obliki nadbidka nad imediicin«Whn oddelkom ' težko pričakovana Podpora prej ali slej vendar le poklonjena ligi. Ves primanjkljaj pri tej -veliki stavbi, ki je dolga 50 m in široka 15 m in ki predstavlja po cenitvi strokovnjakov vrednost nad 700.000.— Din, znaša torej samo Din 40-454—! Zato ,ic pričakovati, 'da so bo ob doslej dokazani uvidevnosti vseli merodajnih činiteljev našlo prav kmalu kritje tega Primanjkljaja, ki bi sicer mogel resno ogrožati ne*]® delovanje, ampak celo obstanek lige, ki .ie itak zašla vslcd odpovedi stanovanja s strani hišne po* sestnice v: jako težak položaj. to objavlja finančna delegacija uradno, da je letos izdala eno samo okrožnico z dne 11- februarja 1927, štev, I A 821, ki se glasi, dobesedno: »Da bo priredba osebnih davkov tudi letos pravočasno končana, naročam na-, slovom: L da predpriprave za priredbo dohod! nine za davčno leto 1927 tako pospešijo, da bodo mogli sklicat; _ cenilne komisije za cenilne okraje manjšega in sred* njega obsega že meseca maja t. 1., za cenilne okraje večjega obsega pa najkasneje meseca julija t. 1. Do teh terminov je odmeriti tudi renioino Po na-poviedi. Izkaze o številu stavljenih od* mernih predlogov naj mi naslovi predlagajo točno na dan L in 16. vsakega meseca izza dne 16. marca 1927 in sicer na dosedanjem obrazcu-Proti predpisu dohodnine za L 1927 vložene prizive naj naslovi inštruirajo in obravnavajo tako pravočasno, da bo imela delegacija od oblastevi manjšega in srednjega obsega koncem avgusta, od oblastev večjega obsega pa najkasneje koncem oktobra t. 1. že v rokah. 2- Zaradi pravočasnega dokončanja Priredbe davka na poslovni promet j n davka od zaslužka telesnih delavec v opozarjam naslove ponovno na v tukaj* šnjih odlokih z dne 1. decembra 1926, štev. I A 6799 in z dne 6. oktobra 1925, štev. A I 2201 odrejene termine in sicer za davek na poslovni promet 30- april, davek na ročno delo pa 15. marc. Hišnim poslom, ki so zaposleni Izključno v zasebnem gospodinjstvu, na-j naslovi drugega odstavka točke 4, razglasa delegacije z dne 6- oktobra 1925, štev. 2201*1, Uradnega lista št- 318*95 z drne 12- oktobra 1925 uradoma izločijo eno tretjino ugotovljenega letnega zaslužka kot odškodnino za čezumo delo in davek odmerijo le tedaj, če ostanek Presega 5.000 Din. Delegat ministra financ: Dr. Savnik 1. r. g. Valilna j‘aica čiste štajerske Kurile pasine. Vsi zanimanci se opozarjajo, da je v mesecih marec, april in do 15. maja najugodnejši čas za valjenje in vzrejo PiščeL Pri oddaji zanesljivih volilnih’ jajc bodo letos zopet brezplačno posre* dovali vsi sreski živinorejski referent! (uradni veterinarji odnosno sreski ekonomi). Zato sc naj vsakdo obrne nanje za breplačen nasvet. — V nekaterih o-krajih so dali okrajni zastopi nekaj de* narJa na razpolago, tako ra bo ondi •mogoče oddat; tudi manjšo količino jajc povsem brezplačno seveda aamo zanesljivim kurjercjccm. ; Gospodarstvo Navodila za odmero davkov v letu 1927 V Poslednjem čara se ponavljajo ča* soPisni napadi na finančnega delegata v Ljubluani, češ, da jc izdal davčnim oblastvom^tajna navodila, da naj izterjujejo davčne zaostanke z vso ostrost* Jo, da mora.10 za leto 1927 odmeriti Radio 600KW. V Sobota! številki »Tabora« smo o* menili v članku »Radio na Japonskem« razvoj radiotehnike na Japonskem. Japoncem pa dosedanje naprave, z ozirom na ogromno oddaljenost od posameznih kontinentov ne zadostujejo in so naro* čili vj Nemčiji od firme »Telefunken« veliko oddajno in sprejemno postajo, ki bo največ.ia na svetu. Naročilo gre deloma na račun reparacij. Postaja mora biti dograjena v letu 1928 in bo prešla v roke »Japanese Wireless Tdegraphe Company«, ki je oficijelen koncern, pod spretnim vodstvom Kakichi Uchide. — Japonci so mnenja, da je naročilo za' gradnjo velike radiopostaje Prvi kon* kreten korak k uresničenju radio prometa med daljnim Vzhodom in Europo in ostalimi kontinenti. Ta radio promet* na služba bo za Japonsko izredne važnosti v političnem kot v gospodarskem oziru. NaPrave radiopo§taje bodo ogro* mne in energija Postaje bo dosegla 600 i(W! Postaja bo imela 8 jeklenih stolpov visokih 250 m. Energija, za visoko frekvenco se bo črpala iz dveh velikih strojev. Poleg oddajne postaje bo postavljena tudi sprejemna postaja, katero obseg bo dosegel vSe najoddaljcnejše Postaje. 1 • - “ ,v * “ - Ut 1 1 II davke v dosedanji vjšini. Z ozirom na 1 Nemčiji. — B, RadioaParat, ki pove vnaprej potreš. Na Japonskem — deželi potresov — se sedaj vrše poizkusi s posebnimi radio* aparati, katerj objavijo naprej različne predpojavo potresov in otmosferske iz-Prcmembe in iib registrirajo. S tem apa* ratom bo mogoče vnaprej javiti potres, ker prebivalci. Japonske imajo večinoma radio sprejemne aparate. Radio*pos!uša!cJ v Avstri.il. Po statistiki, ki je bila objavljena je v Avstriji 230.000 abonementov, kar dokazuje, da ie Avstrija relativno druga država v Tjvr0?.5;. PNrastek je za.6% .večji kpt M *Tirwnw«; V IVfariSorff' t1- "marca to?? Is iivljenla in svata Cesarstvo otoka Jave Običaji pri domačinih nizozemske kolo* nijo. Na otoku Javi še danes gospodari nezavisni suveren. V resnici vladarji na Javi, z visokodonečim naslovom in razkošno zunanjostjo, niso nič drugega kakor lutke, ki jih imenuje Holandska Po svoji volji in trenutnem razpoloženju, ne oziraje se na želje prebivalstva. Kadar se pojavi na javnih, obljudenih mestih, ob Priliki kakih svečanosti, sto« pajo na levici holandskega državnega tajnika, nad glavo pa je razpet velik rdeč solnonik, simbol njihove veličine, moči in slave. Dvorske svečanosti knezov z Jave so sijajne in razkošne. Po bogatih pojedinah zalitih z obilico do* brih, opojnih pijač, se gostje naslajajo ob godbi in Plesih in »cesar« se pojavi med njimi z velikim rdečim turbanom ca glavi. Kraljevska gostija. Svečanost se vrši po določbah cere-moniiala. Nihče ne sme »cesarja« nago* voriti. On si sam stavi vprašanja in sam odgovarja, da so njegovi samogovori kakor drdranje naučene šolske vaje. V orkestru pa so muzikanti, ki so nenavadno gibčni in neutrudljivi. Pripeti se tudi, da nekateri pihajo v svoje in* strumente neprenehoma cele tri dni, dokler pač trajajo dvorne svečanosti, ki jim pravijo domačin! »garnelang«. _ V orkestru uporablja dirigent perzijsko vijolino, harfa pa je menda najvažnejši instrument. Ima deset do petnajst strun, dočim imajo kitare le dve struni. Posebno zanimiv je zaboj iz bambusovega lesa, ki je jako resonančen- V njem je montiranih 5 kovinskih plošč, na katere se bije s kladivci. Divji orkester Pa še Izpopolnjujejo bobni in zvonci. Vendar je za naše uho muzikalni efekt prijetnejši, kakor pa kitajska muzika. Pri* pomniti je treba, da orkester nastopa brez not. Pristni narodni motivi prehajajo z generacije na generacijo čisti in brez uplivov moderne glasbe holandskih selišč. Plesalke in igralci. Dvorsko plesalke nastopajo v oble* kah, ki so zapete od členkov na nogah pa do vratu. Gole imajo samo roke. Na posebno pripravljenem odru se gibljejo v lahnih kolobarjih, bledih, brezizraznih lic. Na glavah imajo pozlačena usnjata pokrivala, ki nalikujejo tjaram. Plesalke so rojene na dvoru, vzgojene docela samostansko, vendar pa vzbujajo sum, da opravljajo tudi haremske dolžnosti. Na oder prihajajo tiho in Počasi, s kretnja* trni domačih duhovnic. Lica so brez izraza. Tudi noge dvigajo Počasi docela v stilu nekakega verskega obreda. Po nastopu plesalk se pojavijo na o* dru igrald, ki ne govore, temveč na poseben način komentirajo in tolmačijo to kar govori ravnatelj- Maske igralcev so silno zoprne- Lica so velika in grotesk* na do neumnosti. Borbe med biki in tigri. Na Javi so najzanimivejše krvave borbe med tigrom in bikom, katerim prisostvuje ogromno število občinstva. Borba med bikom in tigrom se vrši običajno sredi mesta v inProviizirani are* ni, katere ograjo tvorijo dvorjani z dolgim ikoPji. Na sredo arene prfneso tigra ali panterja v kletki in privedo podiv* janega bika. Borba prične ko se odpre kletko- Tiger plane na prosto in skuša Pobegniti iz kroga dvorjanov. Kadarkoli plane Proti živemu zidu, se zapičijo vanj ostrine kopij, dokler naposled ne uvidi, da ni drugega izhoda, kakor se pomeriti z divjim bikom. Tiger se pri* nravi za naskok — bik s povešeno glavo dirja Proti njemu. Krvava borba pričenja. Živali se Preganjata, nabadata gri* zeta in mesarita. Borba je izredno divja in jo je mogoče videti le pri dvornih svečanostih na Javi, ali pa v gosti držungli. Biseri na Ažurni obali Pismo s francoske Rivijere. Prod leti se je uporabljal naslov »Rivijera« samo za Monte Carlo in zna* menito igralnico, ki marsikoga zapelje. Številni obiskovalci podležejo izkušmja-vam, predvsem kadar prvič poselijo krasno obalo, mamljive vrtove, opojne sape sinjih morij in tropskih rastlin- Vse se jim zdi kakor Pravljica. Toda kljub lepotam Monte Carla je vsa Ažurna obala postala nedeljiva dragocenost, raj na zemlji. Vsako leto, ne* glede na letne čase hite tisoči potnikov preko Alp, da se okopljejo v solncu in morju, da se osvežijo in napoje oči s krasoto narave. Nič čudnega, da se ves svet navdušuje za ta zemeljski raj; kajti vse mondeno življenje se razsipa v tisoče razvedril in uživanj, kar daje Rivrjeri Posebno atmosfero in jo napravlja še dragocenejšo. In končno, Riviie* ra ima nešteto malih in večjih mest. tako da vsakdo lahko izbira med najbuč-nejšimi zabavišči in ta ji ušivem o tišino. Bisera na Ažurni obali sta Nizza in Cannes. Nizzo imenujejo tudi dvorana sveta. Mavrični kolorit in pijano razkošje pretvarjata življenje v praznik, v lepe sanje, ki jih uživajo le najbogatejši na svetu. Po vsem svetu so znane pust* ne svečanosti v Nizzi. Letošnji karne* val je tako presenetil, da ni tako lepih besed, ki bi lahko opisale lepoto, sijaj in razkošje. V Cannesu se zadržuje zgolj visoka ari* stokracija:_ angleška, francoska i,n ruska. Zanimivo je, da je Pred šestdesetimi leti Cannes bil navadno ribiško pristani* šče, dočim je danes eno izmed najlepših kopališč na svetu. Nemogoče se je muditi pri vsaki kra* šoti- Vsa obala je podobna ogromnemu vrtu lepoto, v katerem vlada edini bog, Epikur in v katerem kraljuje _ Venera. Vsa mesta nalikujejo na mamljive kraje mitoloških siren, ki so s svojo lepoto o-čarale potnike in mornarje ter z njimi Preživljale medene tedne. Pravijo, da je vedno najlepše to, kar človek zadnje vidi. Vendar je Mentona tako lepa in obdarjena s tolikimi krasotami, da bi zapustila na obiskovalcu svoj mogočen utis, tudi če bi jo videl ta* ko j ob prihodu na Ažurno obalo. Kino kino „ai>eLO“ predvaja od četrtka 10. do vključno nedelje L3. marca skrajno zabaven film »ČISTA SUZANA«. Veseli film v 6. delih po istoimenski o* Peri Jeana Giiberta- V glavni vlogi: Li* lian Harvey„ Haur Junkermann, Willy Fritsch. Ta opereta se odlikuje po iz* redni živahnosti, sijajni lepoti opremi iu skrajno zabavni vsebini. previseri KINO „UN!ON“ (prej® Bloskop) predvaja v nedeljo 13., do »rede 16. mar* ca 1927 »VRAGINJICA«. Sedem Prvorazrednih filmskih afcto^ lahkomiselnosti jn lahkoživnosti po istoimenskem romanu od Hans v. Kahlen* berg. Predvaja še danes soboto zadnjikrat »N E R O«. Tiran Rima. Monumentalni film v 10 ko« losalnih dejanjih. , KINO „DIANA“ v Studencih predvaja od sobote 12. do vključno toi* ka zabavni film »GROF IN BALERINA« (»Pri belem volu«) na DunaJu). V glavni vlogi: Anta Doris, Egon voit Jordan. ? Omari T?liki’ Pr*pr»»ni *» It UluHl 1 pisarno, skoraj nori, prodam po ugodni ceai, Csn-lcarjava ulic« 13, Zura. 43ž Jajca ii valsnie od čistokrvnih Štajerskih in sulmdolskih kokosi se dobi vedno pri trgovcu Gre in er Maribor, Gosoosk* ul. 9. 434 ffle&llrsnu soba »eparirana, elektr. luč. Ogled surao popoldan. Krekova ul 5 II. nadslr., lavo. 445 li ša na prodal. "* Obstoji iz 2 sob. 2 kuhinji, S jedilni shrambi, kleti in hleva zraven oral zemlje (vit in polje). VpraJati Auten Kurbos Tema, Ptuj.ka ce»U 128. Za dsložironci. Stanovanjska akcija organizira na novo ped ugodnimi p goii kreditna in stavbna zadruga .Mojmir*, Koroška cesta 10/1 Pristopajte CMD! Anton Požar vrtnatsko podjetje, Maribor, Vrtna ul. 17 naznanja, da je svojo podružnico v Pobiežju razširil s tem, da je kupil bivšo vrtnarijo Meula blizu pokopališči ter se priporoča slavnemu občinstvu za nasade in vzdrževanje grobov, spletanje vencev in vsa v stroko spadajoča dela na pokopališču, 436 naznanilo! prevzemam vsa tapetniška in dekoraeijska dela Ur vsakovrstna popravila, kakor predelovanje madrac, vložkov, divanov Itd. in to v svoji de lavniei »li v stanovanja cenj. »srečnikov. Zim«, volna, jnor-ska trava »e higijenično pre-ii44a. Prevzamem tudi čiičenje in desinfekefranje stanovanj t modern m aparatom tudi proti mesečnim naiočilom. Cene zmerne, noitrelba solidna in točna. Blagevolite prepričati se. Z odličnim spoštoraniem B. JAGODIČ, tapetniški mojster, Maribor, Kotevtki trg 3 426 POZOR! čevlji ročno delj Moški čevlji, boks Din 220'— Ženski „ „ ,, 190-— Zenski nizki vsake vrsta od Din 145'—. Lak in modne barve od Din 250'—. Otročji čevlji vse Jtevilke. Naročilo po meri po najnižjih cenah pri FRANC NEUBAUER, čevljar, Maribor, gornja Gosposka ul. 33. 342 Vabilo na 45. redni občni zbor Posoiilnice v Mariboru r. z. z o. z., ki se vrii v pondellek 21. marca 1927 ob 17. url v mali dvorani Narodnega doma, I. nadstropje Spored: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrditev računskega zaključka za leto 1926 in razdelitev čistega dobička. 5. Volitev dveh članov odbora. 6. Sklepanje o valorizaciji vrednosti nepremičnin. 7. Slučajnosti. Računski zaključek Posojilnice za leto 1926 je zadružnikom na vpogled v posojilnični pisami v Narodnem domu ob uradnih urah. V Mariboru, dne 12. marca 1927. 441 Dr. Radoslav PIpuS I. r. predsednik. Vrl ? najem ”, se odda pod ugodnimi pogoji. Nasliv v upravi. 439 HctjbSIo! toranlnm vljudno na nsnjam, da začnem z 15 marcem ločiti priilna dalmatinska viša iz Šibenika po ugodnih cenah Dobi se vsak čas mrzla kakor tudi topla jedila. Aiioaenii plačajo dnevno 12 do 15 Din. postrežba točsa. Za obilen obisk se priporoči, gostilničar JOS. FLEIS, Pod mo.tom 4 Maribor. 437 Gospodična se spreime na doiro hrano in stanovanje Gi ajska ul. 3/1. 423 Iščemo agilne in zanesljive Zastopnike. gorske pot nike, ki ho dobro vpeljani, v svrho prodaje dižarnih srečk. Resne ponudbe pod čilro: .Siguren dohodsk* -ia upiavo lista. 349 Opremljena soba. separirana, z aleklr. razsvetljavo, s« takoj odda. Krekova ul. 14, Ih nadstr. št. 5 444 Vrtna žabja (prst) »e odda zastonj: Mariborska lesna industrija, KoroJka cesta »t 46. 443 Pred nakupom vašega kolesa obrnite pozornost na znamko VKM** katerih cene so nizke. Enoletna garancija. Na obroke. Pnevmatika „Michelin“. Zastopstvo iri zaloga pri Divjak & Gustinčič, Maribor, Glavni trgi7 1 UMETNE OC8 Izdelujejo po naravi In jih nameščajo 313 P. AD. MOLLER sohne, wiesbaden v Graju M-Hole! Mr, Grieskai S W U&i U od 17,—19. marca 1927 Novo do šlo 'JSSG lastni pridel&k iz Šibenika se togi od So-« bote 12. marca dal je. v gostilni »Kor* bar«, Meliska cesta št. 22 na drobno in debelo, od g- Luka Čelar. Dr. Hugon Neugebauer naznanja pretresujočo vest, da jo njegov nepozabni oče, gospod Leon Neugebauer vladni svetnik v p. danes, po dolgotrajni, mukepolni bolezni v 79. letu svoje dobe mirno v gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo dne 13. marca ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 14. marca 6b 7. uri v župni cerkvi sv. Marije v Mariboru. Maribor, dne 11. marca 1927. Posebni parte se ne bode Izdali. 449 ,W*aei iMsrifensdra Tlaka—«. r Mae! bore. predstavnik: Stanko Dstela, ravnatelj. Urednik Vekoslav; Cizol, asvi***. Iadajaiali; Konsč~o«ii -Tahoaas »udrie—Mri Vekoslav Bpladles, novinar Vsi t Maribora