Poštnina plačana ▼ golovinL Leto LXVm., št. 142 Ljubljana, torek 25. junija ioj5 Cena Din -^iiaja vsak dan popoldne, izvzemal oederje in praznike. — do 90 pecat vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din večji petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO LN LPRAVM8TVO LJUBLJANA* fin a fl jeva uflca s*ev. 6 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3d — NOVO MESTO, i^uibljaneka c, telefon' §t. 28. — CELJE: cel tako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon šL 06, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvora 10X Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani 8L 10.351. Vlada dr. Stoi novica Nova vlada, ki jo je sestavil dosedanji finančni minister dr* Milan Stojadinović, je bila včeraj zaprisežena — Dr. Stojadinović ima psleg predsedstva še zunanje ministrstvo, dr. Korošec pa je notranji minister Beograd, ZS* junija. AA. Včeraj ob 5« popoldne je nova vlada dr. Milana Stojadinovića položila prisego. Kraljevska vlada je takole sestavljena: predsednik ministrskega sveta in zunanji minister DR« MILAN STOJADINOVIĆ, senator in minister n. r. ; notranji minister DR. ANTON KOROŠEC, bivši predsednik vlade; minister za vojsko in mornarico armijski general PETER 2IVKOVIĆ, minister n. r. ? minister za promet DR. MEHMED SPAHO, bivši minister ; kmetijski minister IN2. SVETOZAR STANKOVI«, nar. poslanec in bivši minister; minister za socialno politiko in narodno zdravje NIKOLA PREKA, nar. poslanec in bivši minister; pravosodni minister DR. LJUDEVIT AUER, narodni poslanec in minister n. r.; gradbeni minister MILOŠ BOBIĆ, bivši predsednik beograjske občine; minister za trgovino in industrijo DR. MILAN VRBANIč, minister n* r.; finančni minister DR. DUŠAN LETICA, pomočnik finančnega ministra; prosvetni minister DOBRIVOJE STOŠOVIĆ, narodni poslanec; minister za šume in rudnike IGNJAT STEFANO-VIĆ, narodni poslanec; minister za telesno vzgojo prebivalstva MIRKO KOMNFNOVIĆ, narodni poslanec; ministra brez portfelja DR. ŠEFKIJA BEHMEN, bivši minister in D JURO JANKOVIĆ, bivši narodni Kako je bila nova vlada včeraj sestavljena Potek posvetovanj mandatarja krone dr. Stojadinovića — Nova vlada bo sodelovala s parlamentom Beograd, 25. junija, p. Mandatar krone dr. Milan Stjoadinović je pričel svoje razgovore s politiki, ki so prišli v poste v za sodelovanje v njegovem kabinetu, včeraj že ob 7. uri zjutraj. Med prvimi so prišli k njemu na razgovore dr. Anton Korošec, inž. Svetozar Stan-ković, Mirko Komnenović, inž. Djuro Janković m dr. Mehmed Spaho. Ob 10.40 se je zglasil pri mandatarju g. Aca Sta-nojević v družbi gg. Komnenoviča. Jan-kovića in S tank o vi ća. Tedaj se je pričelo zatrjevati, da je Aca Stanojevic pristal na to, da njegovi politični prijatelji vstopijo v novo vlado. Vse dopoldne pa se še ni nič gotovega vedelo, kako bo izgledala nova vlada dr. Stojadinovića. Raznašale so se vse mogoče verzije, kakor je to običajno ob vsaki vladni krizi pri nas in drugod. Ob 11.20 je prišel k dr. Stojadinoviću inž. Miloš Bobić, ki je bil prej podpredsednik beograjske občine. 0 njem se je izvedelo, da bo prevzel gradbeno ministrstvo. Ob enem se je razširila informacija, da bo dr. Anton Korošec prevzel resor notranjih zadev, general Peter Zivković pa obdržal ministrstvo vojske in mornarice. Ni pa se še vedelo, kdo bo zunanji in kdo finančni minister, za oba resora se je govorilo, da "u bo poleg predsedstva vlade obdržal g. dr. Stojadinović. Šele tik pred zapris to vlade se je definitivno izvedelo, da bo dr. Stojadinović prevzel tudi zunanje ministrstvo in da bo postal "inančni minister dosedanji pomočnik finančnega ministra dr. Dušan Letica. Opoldne je mandatar krone dr. Stojadinović zaključil svoje razgovore - zastopniki posameznih skupin ter se odpeljal v ministrstvo vojske, kjer se je sestal z generalom Petrom Živkovicem. Ko se je čez četrt ure vračal, je "^vinarjem rekel, da bo razgovore popoldne nadaljeval. Res sta ga takoj nato v mi- nistrskem predsedstvu posetila dr. Spaho in dr. Behmen. Po razgovoru z dr. Stojadinovićem sta izjavila, da ie vse gotovo in da bo nova vlada imenovana že v teku popoldneva. Ob 15.30 so bila pogajanja zaključena in se je dr. Stojadinović odpeljal na dvor, kjer je predložil v podpis ukaz o imenovanju nove vlade. Uro pozneje so prišli v ministrsko predsedstvo katoliški duhovnik dr. Matej Petlić, pravoslavni prota Popović in muslimanski svečenik imam Talić, da zaprisežejo novo vlado. Kmalu za njimi so pričeli prihajati novi ministri, med zadnjimi ob 17. dr. Korošec, general 2ivković in končno predsednik vlade dr. Stojadinović. Po zaprisegi so se ministri razšli. Novinarjem so izjavili, da bodo še danes prevzeli svoje posle in da bo vlada sodelovala s parlamentom. Prva izjava novega min. predsednika Beograd, 25. junija, p. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister g. dr. Stojadinović je dal novinarjem naslednjo izjavo: »Kriza vlade, izzvana z razvojem prilik v notranji politiki, je srečno končana po najširših konzultacijah predstavnikov vseh političnih skupin s stran* Nj. Vis. kneza namestnika Nova viada je sestavljena v znaku pom.rjenja duhov: v njej so zastopane ne samo skupine, ki so bile tudi v prejšnji vladi, marveč prav tako tudi skupine, ki so bile dosedaj v opoziciji ali pa so stale ob s tram. Na ta način je razširjena osnova vlade v želji, da se v čimveč ji meri doseže harmonično zbihzanje vseh konstruktivnih ti toga racnna vlada na sodelo- vanje Narodnega predstavništva. Samo po sebi se razume, da zunanja politika pri dogodkih prejšnjega tedna sploh ni prišla v poštev. Oni, ki so imeli visoko dolžnost, da vodijo račun o stalnih in velikih interesih države, so vedno puščali svojo politiko daleko iznad notranjih sprememb. Zaradi tega je skoraj odveč še izjaviti, da bomo ostali zvesti tako tesnemu sodelovanju z našimi prijatelji in zavezniki v Mali antanti in Balkanski zvezi kakor tradicionalni politiki prijateljstva do naše velike zaveznice Francije. Ne bomo opustili ničesar, kar more doprinesti k okrepitvi naših odnošajev tudi z vsemi ostalimi državami v stalni težnji, da sodelujemo kar najkoristnejše na čimboljšem mednarodnem sporazumu, na gospodarski obnovi Evrope, zlasti pa na okrepitvi in organizaciji miru, ki je potreben vsem narodom. Predsednik vlade in zunanji minister dr. MILAN STOJADINOVIĆ je rojen 1888 v Kragujevcu. kjer je dovršil gimnazijo in se nato posvetil pravnim študijam. L. 1910 je položil doktorat na beograjski univerzi. Na izrecno željo takratnega finančnega ministra Stojana P roti ca se je nato posvetil finančni vedi in študiral finance v Nemčiji, Angliji in Franciji, kjer je bil nekaj časa tudi uradnik v finančnem ministrstvu. V srbsko državno službo je stopil leta 1^14. in sicer tudi v finančno ministrstvo. Leta 1918 je postal generalni direktor finančnega ministrstva, naslednje leto pa je podal ostavko na državno službo in se posvetil bankarstvu. Bil je direktor Angle-ško-trgov?ke banke, podpredsednik beograjske borze, Srbskejia brodarskega društva in raznih drugih gospodarskih ustanov. On je tudi predsednik udruženja jugoslovenskih pravnikov in član centralnega odbora svetovne rotarske organizacije, v katerem sta samo dva Evropca. Zadnja leta je bil honorarni profesor beograjske univerze za finančno vedo. Finančni minister je postal prvič leta 1922, star komaj 35 Let. Z malimi presledki je bil na tem položaju vse do leta 1925. Za narodnega poslanca je bil izvoljen trikrat, in sicer 1923 v Banatu, 1925 in 1927 pa v Crni gori. Iz aktivnega političnega življenja se je umaknil leta 1929. Finančni minister je postal zopet pri sestavi Jevti-ćeve vlade 21. decembra 1934. ko je bil imenovan tudi za senatorja. S tega mesta je prišel sedaj na položaj ministrskega predsednika. G. dr. Stojadinovic se je mnogo udejshuo-val tudi v novinarstvu ter sodeloval pri naivečjih domačih in inozemskih listih ter strokovnih finančnih revijah. Francoski senator o dr. Stojadinovića Pariz, 25. junija. AA. Predsednik seoar* ne-fja odobra za. zunanje zadeve in bi^ši francoski poslanik Henry Berenger je objavil v listu >Agence Economique et Finao-ciere< zelo toplo napisan članek o pred* sednfku jugoslovenske vlade dr. Milaou Stojadinoviću. Jugoslavija si je postavila za predsednika svoje vlade v popolnem sporazumu z jugo-slovenskim knezom - namestrnkom Pavlom dT. Milana Stojadinovića. ki je lojalen in svest pT'jateli Francije. Nato nadaljnje se* nator Berenger: 0 tem lahko govorim kot dober poznavalec razmer, ker sem stopil v prijate] teke srtike z dr. Milanom Stojadinovićem ie leta 1923.. ko je bil finančni minister v tedanjem Pa&ćevem kabinetu. Tedaj »em prišel v Beograd kot siavni poročevalec za proračun, da sklenem s to vlado podrobne pogoje ju- goslov^nske«Ta pO"*oii1a v Franciji. Dr. MIlanu Stojadinovieu te b'lo tedaj komaj 34 let Bil je šele v začetku svoje vladne kariere. Spričo njegove prekipevajoče iskrenosti m mladoc;t; pa »m 'bn-n^m tako) opazil njecovo skromno roonoei, njegove odlične finančne sposobnost n nieyo\ i zrelo razsojanj? ki iia je podprala njegova tehnika Liza njegovih časnh v Parizu, kjer si jo je pridobil pr: nejboljžih virih in kot zvest pristaš Francije. Nato navaja pisec, kakšen je bil sporazum, ki ?a je sklenil 1. 1923 v Beogradu, in nadaljuje: Malo manj kot tri leta kasneje ©em odšel v Washington, da uredim kot poslanik in posebni pooblaščenec vprašanje francoskih vojnih doUrov v Zedinjenih drŽavah ?ieverne Amerike. Tjakaj je tedaj prispel rud" dr. Milan Stojadinović kot finančni minister in pooblaščenece. da uredi vprašanje jugoslo-venekih vojnih dolgov v istimi Zedifijenimi državami Swerne Amerke. Najini prejšnji stiki so nama omogočili, da sva poglobila v Beogradu sklenjeno prijateljstvo in da vsa si d rum druExcelsior* angleškemu gostu na čast zajtrk, ki so se ga udeležili mnogi diplomati, državni podtajnik za zunanje zadeve Suvich in Aloial. Popoldne se je vršU drugi razgovor. Zvečer je angleški poslanik Drummond priredil Edenu na čast banket. Italijanski uradni krogi mislijo, da bo morala Italija glede na britansko-nemški pomorski sporazum skleniti neposreden dogovor s Francijo o sporednem povečanju svoje mornarice. V načelu vztraja Italija na stališču neločljivosti vseh vprašanj, ki so v zvezi z omejitvijo oboroževanja. umetnimi gnojili, gnojnico in superfosfa-tom, boljšega obdelovanja zemlje, zatiranja plevela, sadjarstva, spravljanja in hranjenja semenskega krompirja, odbire semen, silosev, krmljenja goveje živine* prešičev in perutnine, štajerke, ovčjereje. ravnanja s hlevskim gnojem, naprave stalnih in umetnih travnikov, njihovega oskrbovanja, nege pašnikov, vzreje telet in higijene v hlevih, poslovanja učiteljskih kmetijskih odborov, zatiranja poljskih škodljivcev, vinskega zakona in pravilnika za njegovo izvrševanje, trgatve, kletarstva in ravnanja z vinskim moštom, ki-sanja krme, organizacije kmetijsko pospeševalne službe, čebelarstva, kmetijskega prava, negovanja obcestnih nasadov, nabiranja zdravilnih zelišč, odbire plemenske živine, kmetijskih nadaljevalnih šol, kmetijskih gospodinjskih šol in vseh drugih vprašanj, ki morajo zanimati naprednega gospodarja. Vsebina teh predavanj dokazuje dovolj jasno, da Bela Krajina s polnim razumevanjem gleda na vrednost in povzdigo kmetijskih gospodarstev in bi jo s prav takim razumevanjem morala podpirati vsa oblastva. Ako želimo podati jasno sliko kmetijsko prosvetnega dela v Beli Krajini, ne smemo prezreti niti poučnih obhodov po s rezu. neštetih poučnih razpisov in razglasov, ki so jih izdajala s reška načelstva, kmetijskih posvetov, ki so se vršili zlasti ob nedeljah m pravnikih, in rbiranja predmetov v poučne svrhe za organizacijo bodočih sreskih kmetijskih razstav. Zelo važne za povzdigo gospodarstev so tudi kmetijske nadaljevalne šole in banovinski trimesečni kmetijsko gospodinjski tečaji, ki so v vseh krajih metliškega in črnomeljskega sreza naleteli vedno na največje zanimanje in izredno številno udeležbo. Težko je omeniti vse in bo zadoščalo, ako navedemo, da so se taki tečaji v črnomeljskem srezu vršili lani v Dobličah, Dragatušu, Črnomlju, na Sinjem vrhi in Vinici, a za dobo 1934^35 so organizirani za EX>bliče, DragatuS, Rožni dol. Črnomelj. Stari trg ob Kolpi, Semrc, Strekljevec in Zagozdac. V nekaterih krajih, n. pr. na Vinici, so se trimesečni gospodinjski tečaji morali celo dvakrat ponavljati, kar pač najjasnejše priča o želji našega kmeta po napredku in vzornejšem obdelovanju gospodarstev. Končno ne smemo pozabiti niti kmetijskih filmskih in radio predavanj, čijih vloga v naši kmetijski prosveti je prav tako izredno pomembna in poučna. Lani se je kmetijskih filmskih predavanj v Beli Krajini vršilo sicer le nekaj s temami o pridelovanju kronskih rastlin in gnojenju ter naprednem gospodarja, o zatiranju škodljivcev sadnega drevja in pride k>v*-nju krme na lastnem posestvu ter se nekaterih dragih. Te vrate predavanja to bila še posebno dobro obiskana, kar je pao razumljivo spričo dejstva, da besedo le slika more temeljito pooasoriti m pokazati delo v vseh onih neštetih podrobnostih, ki jih je z besedo včasih skoraj da nemogoče opisati. Upamo, da bomo letos takih filmskih predavanj imeli še več in bi bila država vsekakor dolžna nabaviti in napraviti čim več takih filmov ter jm izmenoma predvajati po posameznih s rezili. Manj uspeha je bilo t Beli Krajini ■ radio kmetijskimi predavanji, ker razpolagajo a potrebnimi aparati peč le nekatere šole. Gotovo bi bilo v interesu našega državnega gospodarstva, če bi vse večje šole dobile za ta namen na razpolago potrebne aparate, kajti le tako bodo predavanja imel sploh kak pomen. Skoda je namreč denarja in truda za kmetijska radijska predavanja, če ne morejo doseči ušes onrh, ki so jim namenjena, kakor se to dogaja sedaj. V letošnjem letu se kmetijsko prosvetno delo v Beli Krajini z vso potrebno pozornostjo nadaljuje in smemo pričakovati, da bo v doglednem času tudi Bela Krajina stopila v vrsto naših naprednejših srezov in si tako izboljšala svoj sedanji težki položaj, ki ni vanj zašla .po svoji lastni krivdi. Šušmarstvo v gradbeni stroki Ljubljana, 25. junija. V zadnjem času se dogaja vedno več primerov, da sklepajo gradbeni gospodarji, t. j oseoe, ki si zidajo hiše ali pa Izvrše razna adaptacijska dela na poslopjih — tonogledne pogodbe z navadnimi zidarji, ki za taka dela riso upravičeni, še manj pa usposobljeni. Le-ti imajo pooblastila (obrtnega lista), nobene kvalifikacije ali strokovne naoVrazoe za izvrševanje gradbenih del. Da se taki zidarji zavarujejo proti zakonu in oblastem. s: izposodijo od kakega pooblaščenega graditelja ali mojstra, njegovo firmo odnosno napisano tablo za primeren honorar, da je videti kot da izvršuje ta firma dotično stavbo ali adaptacijo, ki pa v resnici ne vodi dela na stavbi in le-to tudi ne nadzoruje. Kako morajo biti take stavbe solidno in strokovno izvršene, sodi lahko vsak lajik. Najbolj pa občuti stavbni gospodar posledice in veliko škodo, ki mu jo je povzročila neprevidnost, da je oddal gradnjo hiše takim samoukom, katere pozneje tudi ne more prijeti za odgovornost in povrnitev škode, ker nimajo nobenega imetja. Saj se na zgradbah, ki jih izvrše taki šušmarji, pojavijo napake in nedostatki že v prvih dneh po izvršitvi, večkrat pa tudi že med delom. V interesu stavbnih gospodarjev je, da so pri oddaji gradbenih del previdni in ne nasedajo raznim šušmarjem, ki jim nudijo izvršitev gradnje sicer ceneje kakor soliden graditelj ali mojster, imajo pa pri tem veliko gmotno škodo s poznejšimi popravili :n adaptacijami, ki jih morajo izvršiti na lastne stroške. Opozorila vredno je tudi določilo § 47. obrtnega zakona ki pravi, da se gradbena dela, z katera je potrebno gradbeno dovoljenje, ne smejo niti za 'asmo potrebo, niti v lastni režiji opravljati brez dejanskega ki neposrednega vodstva upravičenega obrtnika. Kaznuje se torej ne samo neupravičeni izvrševalec take gradbe (šušmar), ampak tudi oni, ki mu delo poveri (gradbeni gospodar) in dotioni obrtnik, ki krije šušmarja. HI Zvočni kino Ideal |B SI Samo še danes ob 4., 7. in &y4 uri I Wm VIKTOR DE KOWA IN 8 BIL NEKOČ I M JE MUZIKANT ■ KM Smeh, zabava, petje, Sala H Otročička je zadušila Zagorje, 23. junija. Zlooin, kakršnih naša črna dolina n* vajena, je bil storjon včeraj v zagorskem okolišu. Neka kmečka ženica je v okolici Gamberka, kjer je znana izletniška točka, delala na polju. Med potjo pa je opazila neznano žensko, ki je vzbudila njeno pozornost. Tujka se je spravila v skrito grmičevje in je tam kopala jamo. Kmetica je opazila, da Ima neznanka pri sebi v krpe omotan zavitek. Stopila je k sosedom, ki so hiteli obvestit zagorske orožnike. Kmalu je prišla pod Gamberfc orož-nišfea patrulja in aretirala sumljivo neznanko. Medtem je bila neznanka že opravila svoj posel v grmovja in hotela Je zbefcatL Patrulja pa jo je odvedla k sveže izkopani jami, kjer se je nudil navzočim v srce segajoč prtoor: neznanka je bila zakopala v grmovje novorojenčkov© trupelce- Zagorefcl orožniki so jo aretirati. Skesano je priznala svoj greh. Prinčič Marija je doma iz vasi Krvavca, pri Gorici. Pred leti je prišla čez mejo v Jugoslavijo. To se je seznanila z nekim delavcem. Ker nista Imela pri nas zaslužka, sta se namenila čez mejo v sosedno Avstrijo. Tam sta se potikala nekaj časa, ne da bi ju zasačili varnostni organi. Ko pa so ae pričeli kasati na njej znaki prepovedane IjuibeEDi, jo je Ijuboek aaipodil in ostala je na cesti. Zato se je vrnila is Avstrije po efcrivni poti v Jugoslavijo. Kmain potem, ko je prešla čez avetrijsko-jugoslovenslDO mejo, je dobila na polj« porodne krče In porodila Je otroka. V pomanjkanju vsega je odšla z otro-čičem na pot. Tri tedne je bila že venomer na cesti, trn v zagorski okolici pa je obupala. Brez izgledov na zboljšanje bednega položaja je sedla pod Gamberkov v senco in pričela dojiti otroka. Tiščala pa ga je tako trdo h gradim, da ga je aa dnšila. Skrivaj ga je hotela pokopati, pa so jo opacili. Zagorski zdravnik dr. Slavko Gram je ugotovil nasilno smrt otroMČa ki je bil precej dobro raavit Nesrečna mati je pranala, te je otroka namenoma sadu-šila. Jutri jo prepeljejo v zapore litijskega sodišča, po preiskavi pa bo oddana v zapore ljubljanskega sodite. SOKOL Tekme za prvenstvo SKJ Ljubljana, 25. Junija. V soboto zjutraj so se na letnem telovadi** u Ljubljanskega Sokola pričele tekme aa prvenstvo SKJ. Tekmovalo je 27 članov in 10 članic iz rasnih krajev naše drlave. Tekme sta vodila načelnik in načelnica SKJ br. dr. Plenic r in s Skalarjev«, sodili pa so bivši mednarodni telovadci in dlan: župnih tehničnih odborov. Tekmovanje se je pričelo v soboto ob 8. sjjtoraj. Trajalo je ves dan in se je sa-kijučdlo v nedeljo opohme. dani kakor tadi članice so tekmovali n* orodju, v prostiti vajah in v lahki atletiki, člani so imeli 11, članice pa 9 vej. Pri prvih je bilo dosegljivih točk 2800, pri članicah 1800. Med tekmovanjem so nekateri člani odstopili zaradi blesur, med njimi bivša svetovni prvak Primožič. Rezultati so bili raeglaSen! v nedeljo oh 17. v sejni dvorani Ljubljanskega Sokola. Pri članih so dosegli; 1. Gregorka Boris (L,j. S.) 2430 točk, 2. Pristov Janez (Jesenice) 2863, 3. Grilec Konrad (Maribor matica) 2804. V posameznih panogah je bil vrstni red ta-le: drog: 1. Antosiewlecs (Ljuto. S.) 304 (od 400 dosegljivih), 1. Gregorka (Lj. a.) in Merzlikin (Beograd V) 392, 3. Mihocl-nović (Beograd IV) 390; bradlja: 1. Bolti-žar (Zagreb 11) 374, 2. Kotnik (Kranj) 373, 3. Antosiewiecz (Lj. S.) 372; krogi: 1. Bud-ja (Beograd I) 3SS, 2. Stergar (Beograd V) 3S2, 3. Boltižar (Zagreb H) 37«; konj na sir z ročaji: 1. Gregorka 392, 2. Grilec fMrb. mat.) in Skrbinšek Marjan (Lj. S.) 391, 3. Pristov (Jesenice) 3S7; preskok preko konja vzdolž: 1. Merzlikon (Bgd. D in Mihoćinović (Bgd. IV) 3S7, 2. Malnarc (Lj. S.) 3S3. 3. Skrbinšek Miloš (Lj. S.) 3S2; proste vaje: 1. Gregorka 2&1, 2. Merzlikon 281, 3. Boltižar 284. Pri Članicah je bil vrstni red: 1. Ste-fanini Zulejka (Zagreb II) 1557, 22. Kra-jinović Zraka (Beograd Matica) 1420, 3. Radivojevič Duš4ca (Beograd IT) 1412. V posameznih panogah so dosegle najboljše rezultate: v skoku v višino Štefan ini 125 in v metu diska Ista 29.82, v teku na 60 m pa Krajinović" in Hofman S.6. Sofijskega zleta se bodo kot savezna vrsta udelež-ili Budja Juraj, Boltliar Stjepan, Košnik MIlan, Malnarič Janez, An-tosiewiecz Edo, Vadnov Jože, Merzlikon Dimitrij in Mihočinovič Rade. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 url. Torek, 25. junija: Izdaja pri Novari. Red Četrtek, Sreda, 26. junija: Izdaja pri Novari. Red Sreda. Četrtek, 27. junija: zaprto. Petek, 28. junija: ob pol it. uri zvečer V času obiskanja. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo. Sobota, 29. junija: ob 19. uri zvečer v drami V času obiskanja. Izven. Cene od 20 Din navadol. Nedelja, 30. junija: ob 2. uri zjutraj Slehernik. lav. Cene od 20 Din navzdol. Na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo. Ob pol 22. uri zvečer V času obiskanja. Izv. Cene od 20 L>in navzdol. Na Kongresnem trgu pred nuneko cerkvijo. OPERA Začetek ob 20 ari. Torek. 25. junija: Faust. Red C Sreda. 26. junija: zaprto. Četrtek. 27. junija: Faust. Red Četrtek. Petek, 28. junija: zaprto. Sobota, 29. junija: ob 18 uri zvečer Par- sifal. Tzven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Iz Maribora — Mariborska promenada na Aleksandrovi cesti bo že do otvoritve letošnjega »Mariborskega tedna« dogotovljena. 2e sedaj so delavri pridno na delu in urejajo gredice. Tudi bodo v teku enega meseca zgraditi ob prt menadi tri paviljone, izmed katerih eden bo služil Tujsko prometni zvezi v Mariboru za propagandne ivrhe. Paviljone bo zgradila tvrdka inž. Jelene & SI a j mer. Promcnadna pot bo že do otvoritve MT asfaltirana. — Gluhonemi bodo zborovali. Leto« se bo vrfil kongres gluhonemih v Mariboru. Ti nesrečniki, ki jih je priroda tako kruto kaznovala, bodo zborovati v času 3. do 6, avgusta t. 1. — Zopet nova stanovanjska hiša. 2x>ve>t se Mariboru obeta, da bo kriza stanovanj ponovno omiljena, kajti zdravnik dr. Ma- kož ix Vojnika bo zgradil v Mariboru veliko stanovanjsko hišo n« vogaki Prešernove in Aškerčeve ulice. Poslopje bo dvonadstropno in bo v njem več krasnih ter komfortnih stanovanj. — Po stopnicah. V nedeljo dopoldne je doletela 631etno starko Marijo DoJcševo huda nesreča, ko se je vračala od jutranje maše, je na stopnicah tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. Poskodovanka je bila prepeljana v bolnišnico. — Z lestve je padel. Zelo hudo se je ponesrečil Slletni železničar Franc Korošec lz Limbuša. Zaposlen pri popravljanju hiše, je stal na visoki lestvi. Nenadno pa je Korošec omahnil in padel na trda tla. Pri padcu si je nesrečnež zlomil desno rebro. Korošec se zdravi v mariborski bolnišnici. — Z voza. Včeraj so pripeljali mariborski reševalci v tukajšnjo bolnišnico 651et-nega Matijo Gselmana in Kamnice z nevarno poškodbo na nogi. Ko se je z vozom vračal proti domu, je Gselman padel z vosa in se močno poškodoval. — Sprejemni Upiti nm Matični gimnaziji se bodo vršili 1. julija, ob 8. uri t jutra j. Novinci naj pravočasno vložijo prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpito aa prvi razred. Prošnje morajo biti kolkovane t ! Din. Priložiti je treba zadnje šolsko izpri čevslo in rojstni list. — Splav še je razbil. V soboto popoldne je treščil neki težko naložen splav v opornike mostu v Sp. Dupleku in se popolnoma razbil. Splavarji so se, ko so uvideli, da splav« no morejo veo rešiti, vrgli v dravske valove in se tako rešili gotove smrti. Ena ka usoda bi kmalu včeraj doletel neki drugi splav, ki se je že bližal zloveščemu r^3. stu. Le z največjo težavo so smavarii tik pred mostom spravili k bregu. KOLEDAR. Danes: Torek 25. junija katoličani: Viljem, Orlica. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Carica \>eh Rusov. Kino Ideal: Bil nekoč je muzikant. Kino Dvor: Jazzband petorice. Kino S>iška: Dunajsko dekle. Društvo Treznost, občni zbor o«b 11*.30 v posvetovalnici Delavske zbornice. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg: j, Knralt, Gosposvotska cvsta 10. Rohinea ded.. Cesta 29. oktobra 31. Občni zbor Zveze zadrug za kmetijski kredit Beograd, 25. junija p. V prostorih Obrtne zbornice je bila včeraj letna skup;čina Zveze zadru-g za poljedelski kredit. Skupščino je vodil senator g. Miloš Dragovič, ki se je uvodoma spomnil blagopokojnega kralja Aleksandra in slavil njegove zasluge za zadružništvo, nato pa v lepem govoru poudaril, da so zadružniki svoio ljubezen in spoštovanje do pokojnega kralja prenesli tudi na njegovega naslednika. Z velikim odobravanjem sta oili nato odposlani udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru in Nj. Vis. knezu namestniku ter pozdravni brzojav predsedniku vlade g. dr. Milanu Stojadinoviču. Sledila je obširna debata o poročilih, ki so bila natisnjen« m razdeljena zadružnikom. Po debati je bila upravi izglasovana razrešnica. Z največirm zadovoljstvom je bila sprejeta vest, da je finančni minister razširil kreditno zmožnost tadrug tako. da se bodo posamezne zadruge lahko zadolžile do 3> milijonov. Zvena zadrug za poljedelski kredit pa do 100 rnš-Hjonov. Sklepi gospodarskega sveta Male antante Bukarešta, 25. junija AA. Gos^Mmexnih gospodarskih panogah. Sprejel je ne znanje poročila strokovnih odborov in sprejel nošo niz sklepov o sodelovanju na področju železniškega prometa in o sodelovanju med rečnimi brodarskimi podjetji na Donava. Prav tako je sprejel sklepe o izenačen)«! carinskega prava in statistične ak&be m o sodelovanju na področju narodne prosvete, kmetijske propagande, tujskega prometa, nadalje potrebna navodila o poštni zveari med državami Male antante in Balkanake zveze. Gospodarski svet je razpravljal rodi o vprašanju gospodarskih razstav držav Male antante in Balkanske zveze. Prihodnji sestanek gospodarskega sveta Male antante bo v Beogradu 14. oktobra 1935. Obisk nemških bojevnikov v Franciji London, 22. junija w. Na povabilo an-Sleakiu bojevoKkov je včeraj prispela v Brighton večja skupina nernfiklh bojevnJ-kov i« Weetfaiske ter je bila nad vee p«, areno sprejeta. -I>aUy Telegrapb« pravi, da so nemško delegacijo sprejeli bivei angleški bojevniki i besedami: Dobro dođta tovariši iz Nemčije! Nemflki in britaneki Mvs.i bojevniki so se objemali In nato korporativno odffli po ulicah. Poleg boi-tans-kih zaetav eo po mesto v!*oJe t*ntl nemSke. Vezgoda nemškega balona na belgijskih tleti Ostande, 2G. junija. AA. Blizu mesta )e padel na semlfo nemški balon >Eesen<, ki j« priplul iz Gelsenkirch na. Izmed štirih mož posadke, kolikor jih ie bilo v «ondoli, sta dva skočila v vodo ter ju je rešil neki belgijski policijski čoln, ostala dva moža posadke sta ostala v gondoli in ju je spre-jel neki belgijski tovorni parnik. Vremenska nanoved Du na jaka opoWan»ka vremenski napoved za sredo: Zelo vroče, irvečlna mol noet nevrht. Borzna poročila. . INOZEMSKE BORZE. Curih, 25. junija. Beograd 7.—, Patu 20.225, Lx>ndon 15.05. Newyork 16.00 Bruselj 51.^25. Milan 25.275. Madrid ' 41.90 Amsterdam 208.06, Berlin 125.15. Dunaj OT.«, Praga 12.78, Varšava 57.75, Bafca reSta 3.06. Pomagalo bo. —, Imam čudnega konja. Zdaj je svež in močan, zdaj zopet suh in na-dušljiv. Kako odpomoči temu? — Ko bo zopet svež in moćan. am. brž prodaj Eden v Rimu Prvi Edenovi razgovori z Mussolini]em — Angleško-nemški sporazum bo imel za posledico povečanje italijanske in francoske mornarice Kmetijska presveta v Beli Krajini Velika važnost kmetijsko - prosvetnega dela za nase narodno gospodarstvo PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec časo prirodne sFpHIIZ JOSGsfOlfG gronesee Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje 8, br. 15.486 od 25. V. 1985, mmu^smamkmammmmmmmmmmummlmmummmm^^ Stev. 142 >SLOVEN8KI M A R O T*, cme 25. Jandja 1986. Strem 3. Štirikratno vrednost bodo za časa kongresnih dni v Ljubljani imeli INSERATI V »SLOVENSKEM NARODU", ker izide zadnja Številka pred prazničnimi dnevi v četrtek 27. t. m. in bo ostala v rokah naročnikov in čitateljev 4 dni. Na insercijo v našem listu opozarjamo zlasti GOSTILNIČARJE« ker pa bodo tudi trgovine odprte, je reklama v teh dnevih važna tudi za TRGOVCE. In se rate sprejema uprava do srede do 6. ure sveder. DNEVNE VESTI — Kaj je z izplačili upnikom bivše »Eksportne zadruge« v Mariboru? Glasom sklepa okrožnega sodišča v Mariboru št. SS 1S-S2—1273 z dne 13. 3. 1935 so bili obveščeni konkurzni upniki, da znaša po osnutku kvote, ki Jo dobe izplačano v gotovini, -tS.S jo prijavljene in priznane terjatve. Sklopu eo bile obenem priložene pobotnice, ki jih je bilo podpi&ane vrniti upravitelju konkurzne mase. »Jutro« je kasneje priobčilo pojasnilo glede izplačevanja e pripombo, da je spričo obilega posla z nakazovanjem posameznih zneskov kretom poŠte »pismeno drezauije« brez vsakega smisla. Od takrat pa je vse utihnilo, niti znaka več o kakem Izplačevanju. LJu<1je ugibajo že na»d 3 mesece, kakšni vT^roki ovirajo zopet redno poslovanje. Ali bi smel! upravičeni upniki od merodajne strani končno zvedeti, zakaj se jim prisojen! denar »adržuje? Prostimo ! — Poziv gradbenim inienjorjem. V poslednjem času smo prejeli več obvestil o prostih mestih za gradbene inženjerje. Vabimo vse nezaposlene oziroma začasno zaposlene gradbene inženjerje, da nam javijo svoje točne naslove in vse potrebne poditke da jih bomo mogli v danem primeru povabiti oziroma kandidate sproti obveščati o prostih službenih mestih. — Udruženje ju-gosloven?kih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana. — Gradnja železnice Varaždin — Koprivnica. Za gradnjo železniške proge Varaždin — Koprivnica jo že razpisana licitacija. Progo bodo gradili v dveh etapah, od Koprivnice do Liiitbrega in od Lutbreiga do Varaždina. Stroški za dela na spodnjem ustroju (zemeljska dela) so proracnnjena na 13^29.6.27 Din. Dela se ppicno proti koncu avgusta aJi v začetku septembra. Dotlej bodo pripravljeni vsi pot robni načrti. — Na slovensko Koroško In na Veliki Klek (Grossglockner) se odpeljejo iz LJubljane izletniki s od"prt>imi avtobusom v petek dne 28. t. m. Izlet bo trajal tri dni in pot bo vodila izletnike po Idilični Ziljski doMnl mimo Sv. krvi tja pod Velik! Klek. Prenočevali bodo prvi dan ob ledeniku »500 m vi&oko, drugi dan bo pa namenjen turi na Veliki Klek, visok 3798 m. V nedeljo 30. t m, se vrnejo preko Vrbskega jezera ln Jezerskega v Ljubljano. Vožnja e hrano in stanovanjem, z vsemi taksami in napitnino ter s potnrm listom stane 7S5 Din. Prijaviti se je treba »Putniku« najkasneje do četrtka do 12. ure. _ Delo dobe. Javna borza dela v Ljubljani sprejme takoj 4 hlapce, kolarja, tesarja, točilca ali natakarja, krojača, kuharja za Češko kuhinjo, ključvnicarja z izpitom kurjača, tkalskega mojstra za bombaž, kovača. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, vroče vreme^ krajevno nevihte. Včeraj je nekoliko deževalo v Rogaški Slatini, Zagrebu in Skopi ju. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu in Splitu 30, v Ljubljani 28.6, v Mariboru 27, v Beogradu 26, v Skopi ju 25, v Rogaški Slatini in Sarajevu 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.4, temperatura pa je znašala 15.4. — Zagrebški trgovec po voz U z avtomobilom deklico. Na cesti Tuzla — DoboJ je zagrebški lesni trgovec Franjo Jenko z avtomobilom do smrti povozil deklico Džehvo Kadruševič. Deklica 6e je ustrašila avtomobila in zbežala čez cesto, pa je prišla pred avto, ki jo je pregazll, da je obležala na mestu mrtva. Nesrečo je zakrivila sama. _ Grozen zločin brezsrčne matere. Državno tožilstvo v Bjelovaru je prejelo ovadbo proti Tereziji Cordaševi, ki je zadavila svoji hčerkici Marico in Ružico. Kaj jo je napotilo v grozen zločin še ni znano. Nečloveško mater 60 aretirali. — Silna vročina v Dalmaciji. V Dalmaciji je pritisnila silna vročina. V Šibeniku je kazal včeraj toplomer na solnem 50 stopinj. V nedeljo se je pooblačilo in začelo Je dofievati, toda nebo se je kmalu zopet zjasnilo in vročina je znova pritisnila. Iz Ljubljane —lj Zapornico grade na Spici. Zdaj je voda zaprta še pri ustju Gradaščice, kmalu bo pa že na Špici ter bodo podrli staro zapornico. 2e zdaj se odteka skoraj vsa voda po Gruberjevem prekopu, vodo iz Grada-ščice so pa spustili v glavni kanal, ki se izteka pod Čevljarskim mostom. Vodo so spustili v strugo iz kanala zato, da bi odrivala zastajajoeo nesnago. Toda pritisk struje Gruberjevega prekopa je premočen ob izlivu ter stopa voda daleč navzgor po Ljubljanici in zadržuje v nji gnojnico, ki se izteka v strugo pri Ljubljanici. Ko bodo zgradili zagatno steno na Špiri. bodo podrli staro zapornico pri Trnovskem pristanu in uporabili le unorablflve lesene dele pri novi zapornici. Špica je zdai zaprta in kopalci nimajo več dostopa. Na levem bregu Ljubljanice so delavci mestnega vrtnarstva posneli rufio. ki Jo uporabljajo za oblaganje nabrežij tivolskega ribnika, zato tudi tam ni ve? prostora za kopalce. Nekateri so pa takšni optimisti, da mislijo celo na novo kopališče na Spici in da so ga če začeli graditi. —lj Vožnja s tovornimi avtomobili po Hradeckega cesti je bila prejšnje čase prepovedana, ker cesta ni primerna za preveliko obremenitev in ker je preozka. Zdaj se pa «di, da ta prepoved ni več v veljavi in sploh je ta cesta izjema, menda zato, ker jo prištevajo Se vedno med vafika pota. Pod Golovcem smo pa precej sitni ter se radi sklicujemo na svoje meščanske pravice. Ne zdi se nam tudi prav, da se škropilnemu avtomobilu vedno tako vražje mudi skozi nafto mestno vas. Včasih bi pa tudi radi videli v >vasic stražnika, čeprav smo sami poštenjaki. —lj Konferenca gospodarskih ustanov preloiena. Zadnjič smo poročali, da sklicuje OUZD v Ljubljani konferenco zastopnikov gospodarskih ustanov, na kateri bi se razpravljalo o finančnem položaju OUZD glede na visoke zaostanke neplačanih zavarovalnih prispevkov. Konferenca bi morala biti danes dopoldne, pa je bila na željo posameznih gospodarskih korporacij preložena na nedoločen čas. Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 SAMO šE DANES ob 4.. 7. in 9 JETOOT JUGO v sijajni komediji Jazz-band petorice Smeh, Sala, petje —Jj V zahodnem delu mesta ni več mnogo primernih parcel za zidanje, zato tudi ne grade posebno živahno. Nekatere parcele so veljale pred leti neprimerne za zidanje, a bodo kljub temu kmalu zazidane. Svet se je zelo osušil, odkar je zgrajena kanalizacija. Te dni so spravili pod streho enonadstropno vilo J. Ivanca ob Cesti v Roeno dolino, kjer je b>il tudi zelo močviren teren. Prejšnje čase je pa bilo tam celo drsališče. Ob Cesti v Rožno dolino so bile pred 10 leti le tri vile, zdaj bodo pa kmalu zazidane vse parcele in ob nji eo tri nove ulice. Prav tako naglo se je razvila četrt ob Vrtači, kjer so nedavno (v Tobačni ulici) spravili pod streho dr. Jemčevo vilo. —lj Tretja, poslednja letošnja produkcija drž. konservatorija ima izredno zanimiv spored. Na tej produkciji igra absolventka srednje šole drfi. koneervatori* ja Lubec Koza Ambrosijev koncert v h-moki za violino in klavdr. Gojenec Adamič Bojan izvaja Mozartov bunol koncert za klavir s spremljevanjem orkestra. Poleg omenjenih dveh točk so na sporedu še druge izbrane točke. Sedeži po 5, stojišča po 2 Din eo v predprodaji v Matični knjigarni. lj Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča ponovno, da bodo trgovine v smislu sporazuma z glavnim odborom Evharističnega kongresa in Pomočniškim zborom združenja ter po odobritvi kr. banske uprave trgovine na Vidov dan, dne 28. t. m. odprte ves dan, izvzemši v Času službe božje, to je od 10. do 11. ure ko morajo biti vsi obrati zaprti. V sol>oto na praznik Sv. Petra in Pavla dne 29. t. m. se zapro trgovine v času od 10. do 12. ure opoldne, ko se vršijo stanovska zborovanja, dočim so ostali čas ves dan odprte. V nedeljo na dan glavnih prireditev Evharističnega kongresa pa morajo biti trgovine zaprte. Uprava. —lj Društvo >Delo in eksisteneac sklicuje na nedeljo dne 14. julija t. 1. izredni občni zbor. ki se bo vršil ob pol, 9. uri v vrtnem salonu hotela >Llovd« s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo odbora, 2.) Volitev odbora. 3,) Slučajnosti. Odbor. —*J Prt odkritju spominske plošče na Ivan Vrhovnikovi rojati hiž-i so bili navzoči med dragic ?^T>re3seanik šentpe-trske moške podružnice g. Rohrmann 6 štirimi odborniki In podpredsednica ženske podružnice ga. Laidvikova, zastopajoča v Preknrurju odsotno predsednico go. Potočnikovo s sedmimi odboru icam!, ki so prodale nad 200 Vrhovnikovih razglednic. To bodi v popolnitev poročila o tej slav-noeti resnici na ljubo naknadno povedano. —rj Prostori za policiJake zapore v bivši šentpetrski vojašnici so že urejeni, manjka samo še notranja oprema. Potreba po dokončni ureditvi policijskih zaporov je naravnost nujna, zlasti v sedanjem času, ko policija polovtl dnevno večje število sumljivih pohajačev, ki se klatijo v policijskem okolišu. Na magistra tu Iščejo sedaj skromno vaoto* ki je še potrebna za opremo pisarniških in nekaterih drugih prostorov ter je upati, da bodo zapori v nekaj tednih že uporabljivi. —lj Prodprodaja vstopnic za gledališke predstave: »V času obiskanja«. »Slehernik« in »Parsifal«, ki se upriaore za časa evharietičnega kongresa, je dnevno v operi ki afcer od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Dne 28^ 29. in 30. t. m. pa je predprodaja tudi Se 2 uri pred predstavo na Kongresnem trgu in eicer na tren krajih: pri »Novi založbi«, pred univerzo in v Gradišču. Občinstvo prosi mo, da si kupi vstopnice v predprodaji aH mnogo pred začetkom predstave. —lj Za Bežigradom je ušla mala zelena papiga, prosi se najditelja naj Jo vrne proti nagradi Stan i Jeva 20. —lj Shranjevanje eolnor Čez poletje in zimo »prejema kopališče na Ljubljanici. Telefon 29-89. Kopalcem na Ljubljanici se priporoča zagrebško Tomislav črno in belo pivo —lj Brez vsakih popustov, a vendar najceneje si nabavite moško in damsko perilo, nogavice Itd. le pri M. PIRNAT. Sv. Petra cesta 22 In Poljanska cesta 1 (Paglezen). Sovražniki naših zob to najnevarnejši, Če lahko neopazno vršijo svoje razdiralno dela, podobno kakor miljonska armada gnilobnih bakterij. Ce postanejo poškodbe vidne, je že prepozno. Bolje je se temu pravočasno izogniti, s tem da redno čistimo zobe z zobno pasto Chlorodont, ki navzlic svoji izredni Čistilni moči, ne načenja občutljive zobne sklenine. Tuba Din. 8.— Jugoslovanski proizvod Iz našega gledališča Faust — Liliom — Beli konjiček Fauata so dolgo pripravljali in obetali v vseh partijah nove soliste ter povsem prenovljeno uprizoritev in inscenacijo. Namestu pričakovane boljše in lepSe predstave pa smo dočakali v splošnem razočaranje. Hoteli so poizkusiti z gdč. Fratnikovo. Ali Margareta ni partija za gojenko konzervatorija, zlasti pa ne za p remi ero. Ko je ta pevka brez odrske prakse zbolela, so našli novo začetnico in hoteli dati premiere i njo. Nihče razen opernega ravnatelja ni poznal kvalitet gdč. Karene. ki je bila zavita v tajnostnost. Vendar smo zvedeli na svojo posebno radost, da je gosp. operni direktor navdušen od njenega glasu. Pa so se vršile dolgotrajne izkušnje ž njo in listi so končno začeli obetati, da bo »predvidoma« premiera prihodnji teden in nato zopet »predvidoma« prihodnji teden. Nenadoma je nova svetla zvezda menda iz gole treme zbolela ter se je ti-koma pred predstavo pojavila — ga. Gjungjenac Gavellova, spasiteljica iz vseh zadreg... Zadnji so torej prvi in prvi bodo zadnji! Ne da bi se utegnila priučiti slovenskega teksta je morala vskočiti ga. Gjungjenac kot tretje kolo. Vidno ni mogla biti tako razpoložena, kakor bi bila dovoljno pripravljena in po operetnih nastopih neutrujena. Vzlic temu pa je bila pevski visoko nad vsemi solisti v »Faustu« in v igri odlična ter je žela več specijalnih aplavzov. Za partijo Siebla določena gdč. Igliče-va je odpovedala zaradi nastopov na produkcijah konservatorija. Iskali so nato drugo pevko, a šele v zadnjem trenotku so pozvali go. Poli če v o. Nesreče in nerodnosti je bilo torej dovolj, a ne najmanjša je ta, da odločno basovske partije Mcfista ni pel basist, nego bariton. G. Marjan Rus je že dokazal — zadnjič v Hoffmanovih pripovedkah — da je gladovno in igralski sposoben za Mcfista. Ž njim bi se bil uspešno poi ovil od našega odra, ko, žal, odhaja v Zagreb. Pel in igral pa je Mcfista basbariton g. Primožič, ki je imel obenem še izredno težko režijo. G. G o s t i č jc bil muCenik vso sezono, zato zdaj kot Faust le zunanje ugodnejši od prednika, nikakor pa ne glasovno boljši. Višine so mu od napora krhke in v 2. sliki je imel zaradi utrujenosti spod-tiko kar dvakrat. G. Janko je priznano zadovoljiv Valentin; bil bi prijetnejši, ako bi se glasovno moderiral in dajal več pozornosti na lepoto svojega petja. Glasovno šibka in v igri šablonska je bila ga. Kogojeva kot Marta, ustrežljiv v petju g. Petrovčič kot \Vagner. Moški zbor }e utrujen, piškav in nujno potreben osveženja, balet pa se je v Val-purgini noči izživljal v akrobatiki, ki ni bila stilno primerna. Za solovske točke gre priznanje gg. Jakšetovi M., pa Japljevi, Smrkoljevi, Bravni-čarjevi i. dr.; tudi gospodje so se z uspehom trudili za efekte v finalih. Režiser g. Primožič se je za predstavo vzgledno trudil in oživil dejanje s celo vrsto domislekov; žal, da vsi niso bili novi ali srečni, Često pa pretirani. Pohvala gre orkestru pod taktirko g. N e f f a t a , toda s počasnimi tempi over-ture se ne morem sprijazniti. Inscenacija g. ing. F r a n z a je le malenkostno obnovljena. Ječa in deloma vrt. A ne posebno srečna, dasi okusna Predstava je žela v splošnem dosti priznanja in prinesla solistom in plesalkam mnogo cvetja. Državni konservatorij je v petek v dramskem gledališču z javno predstavo Molnarjeve legende »L i 1 i o m« pokazal uspehe dramatične šole prof. O. Šesta. Igra in igranje bi bila zaslužila več zanimanja, kajti predstava je bila v celoti zelo dostojna. Naslovno ulogo Lilioma |e igral g. B u r g e r inteligentno in efektno, le prizor umiranja še ni bil dognan, a niti ga. Lojkova ni nasla moči za isti prizor, dasi je v ostalem zopet dokazala svoje lepe sposobnosti. Gdč. Polajnarje- vi se je kot Marička uveljavila kot naivna podeželska služkinja, odrekla pa Je kot smešna (bukova. L>osleden, malce pretirano oster Fičur je bil bistri karakteri-zator Š v i g e 1 j, prav dobra Muškatka je bila po začetni zadregi in neumljivosti gdč. A n t i č e v a in podala krepko osebnost. G. Brišnik kot Čuk in komisar v nebesih obeta, da se razvije, kakor sta tudi Grcgorc in 2agar kot samomorilca postavila dvoje dobrih tipov. Vsi so pokazali vestno šolanje v govorici in naravnih kretnjah ter j« povsem odrekla le stara Bez-govka, ki je nismo umeli skoraj niti besede. Predstava je dokazala, da tudi dramatična šola našega konservatorija polno ustreza svoji nalogi, a da ima resničnih talentov jedva tri štiri. V spevoigri »Pri belem konjičku« je sooči gostoval mariborski tenorist g. Žarko Sancin kot glavni natakar Leopold. Priznati treba, da se je zelo postavil, da pokaže svojo živahnost in rutino v plesih in petju, ali glasovno je šibak v pevskem in igralskem ;zrazu medel, v komiki neiskren in v vsem operetnem veselju prisiljen. GI avni steber mariborskega teatra je marljivi g. Sancin in gotovo ima tam hvaležnej-Ši delokrog hs zadovoljne^ poslušalce, kt-kor bi jih imel v Ljubljani, kjer so zahteve dosti večje. Tudi njegova govorica je neizdelana in polna napačnih o in e. Ožji rojaki so ga sprejeli z bratsko toploto in mu plosktli po vseh, zlasti zadnjem dejanju. Fr. G. Lahkoatletske prireditve na Jesenicah Jesenice eo znane daleč naokrog kot središče gorenjskega zimftkosportnega {ribanja in kraj, ki je dal za nase državne smuca rake reprezentance najboljše tekmovalce skoraj v vseh disciplinah. Na Jesenicah so doma najboljši jugo^lovenaki aLplnieta in tudi dobri nogometaši, ki so z uspehi tekmovali tudi že z močnejšimi klubi doma m v tujini. V Badnjem času so intenzivneje pričeli delati tudi na5i lahkoatleti, člani SK Bratstvo in ALp. SK Gorenjec ter si za? rt ali za letošnje leto za naše razmere zolo pester in bogat program, ki ga bodo ob ugodnih vremenskih prilikah tudi v ce-loh: izvedli. Tako priredi SK Brabsrtvo v juniju pro-p:i!:o.n.dni medklubski miting ter dvoboja reprezentance Jesenice z reprezentanco mesta Kranja, v jiuniju na Jeeenicah in re-vanŽ meseca septembra v Kranju. V avgustu ali oepternbru bomo imoli tekme oo-edincev za prvenstvo Jesenic v lahki atletiki za L. t93T> ter TilisTO medkhjbsko lah-koatletđko prireditev ob priliki športnega dne Bratstva ob sodelovanju goftov iz Ljnbiu'ane in ostalih klubov na Gorenje»ke«m. V nacrtu ;e tudi štiridnevni lahkoatletski tečaj v avgustu ali septembru. Razpored dvoboja reprezentance Je«eni-ce-Kranj. ki se bo vrSil v dneh 28. in 30. junija na igrišču Bratstva na Jesenicah je naslednji: Sobota, 29. Junija ob 15.30: Tek na 100 metrov, met krogle tek na 400 m, skok v daljino z zaletom in tek na 5000 m. Nedelja. 30. junija ob 9.30: Tek n.a 200 metrov, met k>pia, tek čez ovire 110 m, okok ob palici, skok v viSino in izmenski tek 4V100 m. Alp SK Gorenjec je priredil v mesecu maju tekmo o izmenskem teku okoli Jesenic in tek na 5000 m čez polje in gozd v mesecu septembru. Program Gorenjca je razmeroma skromen, kar pa gre na račun igrišča, ki še ni popolnoma in pravilno urejeno. Vlfiek sezone bo pač medmestno srečanje reprezentanc Jesenice-Kranj. V obeh mestih se pripravljajo za borbe najboljši lahkoatleti. Priprave za ta zanimiv dvoboj so v polnem teku. Odbor, sestavljen za izvedbo tega dvoboja, je vložil prošnjo na upravo mestne občine Jesenice za podporo. Za cafltmega pokrovitelja prireditve pa je naprosil prednedmka občine mr. phm. g. Jožeta Žabkarja. Kakor poročajo tovariši iz Kranja, je mestno občina Kranj podprla reprezentanco Kranja s podporo v znesku 1500 Din; pokroviteljstvo revanž- nega dvoboja, ki se bo vrSfl v septembru v Kranju, pa je prevzel predsednik občine Kranj g. Ciril Pire. Idealno stremljenje na* i h lankoatletov zasluži pažnjo in podporo nase javnost , predvsem pa ine*fcne občine, ki ima initeres na tem, da društva in klubi vzgajajo močne, zdrave, treaane io pridne občane. Kihanje in praznoverje Tako pravimo še zdaj, Če Človek kih-ne. Ponekod ljudje se zdaj verujejo, da se a kihanjem odganjajo bolezni, da odhaja pri kihanju iz telesa nekaj zlega. Zato menda pravimo »bog pomagaj«, če kdo kihne. Ze v starih časih so si ljudje medsebojno želeli srečo pri kihanju. Plinius se vpraihije v svoji zabavni pripovedki: s-Zakaj si želimo pri kihanju srečo?« Tudi stari Grki so imeli navado zaklicati pri kihanju: Pomagaj ti Zeus! Stari Rimljani so pa dejali: Salve! Krščanski svet je povzel to navado v obliki želje »bog pomagaj«. V novejšem čas-u so se začeli uveljavljati pri kihanju po francoskem zgledu različni pozdravi, kakor: A votre sante, alla salute, na zdrowie itd. Aristoteles pravi, da je po stari ljudski veri kihanje demonskega izvora. Zdravi ljudje čutijo po kihanju olajšanje, kakor da je izginil neprijeten pritisk v gTlu in glavi. Po starem praznoverju so odhajali demoni iz čiloveskega telesa skozi usta in nos in sicer najhitreje baš pri kihanju. Na Irskem ljudje še zdaj verujejo, da bo bolan otrok ozdravel, če kihne, ker prežene s tem iz svojega telesa hudobnega duha, ki povzroča bolezen. Pa tudi dobri duhovi so bili po ljudskem praznoverju zvezani s kihanjem. Ko je Penelopa izrazila željo, da bi se njen mož Odisej vrnil, je moral njen sin Telemah pošteno kihniti. Tedaj se je blaženo nasmehnila, ker je bila prepričana, da so bo Odisej vrnil. Zdaj seveda ljudje ne verujejo vec, da bi bili v človeškem telesu zli ali dobri duhovi, vendar je pa kihanje še vedno združeno s praznoverjem. Cesar na trgu. Cesar Franc Jožef je prtiti nekega dne na trg, misleč, da ga nihče ne pozna. Kupil je par jajc, za kHtere je pa zahtevala branjevka dva cekina. — Ali se vam meša? — se je začudil cesar. — Mar so jajca tako draga? — Jajca ne, pač pa cesarji. Trgovca med seboj. — Ouj. prijatelj, ali bi ne mogel vzeti mojega sina v svojo trgovino? — Kaj pa zna? — Nic. Če bi kaj znal, bi ga vzel sam v trgovino. Na kmetih. Turist mladi kmetici: Kako dolgo pa trajajo pri vas na kmetih medeni tedni? — Kakor je. Navadno trajajo tako dolgo, dokler mož žene ne pretepe. Sreča. Micka je gospodarju odpovedala, čes, da pri njegovi ženi ne more več vzdržati. »O srečno dekle« je vzdihnil, »če bi tudi jaz mogel odpovedati«. V hotelu. Gost sobarici: Tristo vragov, kako dolgo bo pa še trajalo, da mi osnažite čevlje? — Oprostite, gospod, saj sem že pri drugem paru. — Kaj je pa s prvim? — Prvega osnažim takoj, ko bo osnažen drugi. V ŠELENBURGOVI ULICI 7 prodajamo samo do 30. junija t« h po znižanih cenah 20 do 30 odstotkov 5ooo parov čevljev i malimi tvorniškimi napakami. Vsled kratkega rasa prodaje se požurite, dokler so vse velikosti na zalogi. Izkoristite priliko! Šelenburgova ulica 7 Stran 4. »SLOVENSKI IIA R O De dne 25. jmrija 1935. *** 142 Ludvik WolH: 35 BOGINJA DOBROTE ROMAM Svež in zagorel je Harland pozorno poslušal, ko mu je Ingelena pripovedovala o tem velikem pisatelju, čigar delo je razumel samo nejasno in površno. Ingelena je storila svoj sklep in črtala mu je odlomke iz Nietzschejevih knjig. Harland je čutil, da je med njegovim življenjem in življenjem tega velikega misleca neka čudna zveza. Bratska vez usode je bila med obema v tem, da so bogovi temu velikemu možu zmešali pamet. Iz zavisti, kakor je trdila Ingelena, ker je spoznal njihovo tajno in jo odkril ljudem. Nad Zarathustrovo skalo je viselo jekleno modro nebo. — To je bil najbolj osamljen človek, kar jih je kdaj živelo, je dejala. — Morda je bil pa najsrečnejši. — Tega ne vem. Vem samo: Če bi bila živela takrat in čutila njegovo osamljenost, bi bila prihitela k njemu in ga tolažila. — To se tako govori — potem. Mar vemo, kdaj, je človek osamljen. V njegovih besedah je slišala prikrit očitek. — Čutiti moramo, če kdo hrepeni po nas. — Kaj se da to čutiti, gospodična Gortzova? — Da, drugi mora to zelo vroče želeu. (Mkimal je z glavo. Marsikaj sem si že vroče želel, pa niisem bil uslišan. Pot je postajala strma. — Ste pobožni, gospodična Gortzova? Ustavila se je in pomislila. — Ljubim ljudi bolj kakor boga. Na te besede ni našel odgovora. Na Laretskem hribu sta obedovala v družbi veselih ljudi, ki so bili kakor omamljeni po sreči tistega dne. Harlanda ljudje niso motili. Njegovi živci so se bili močno pomirili. Odkar je Ingelena delila z njim sobo, je spal mirno, brez težkih sanj. Ni več govoril o bližajoči se smrti, ki naj bi visela nad koncem tistega leta kakor črn oblak. Harland se je pomiril, često je bil zatopljen v svoje misli in pred Inge-leno je skrival svoj notranji boj. Njegova želja po znanju se skoraj ni dala pogasiti. Vse, kar je bil zamudil v svojem življenju, je hotel dohiteti v kratkih mesecih ali tednih. Ni bilo polja človeškega nehanja, kamor bi ne bil segel, neprestano je izpraševal, da mu Ingelena često sploh ni znala odgovoriti, posebno če je šlo za narodno gospodarstvo ali socijalna vprašanja. Po obedu sta se vrnila v Sils Mario. Ustavila sta se pred hišo, kjer je prebival veliki samotar, potem sta se pa vrnila v Samaden. Ko sta zagledala Monterač v vijoličastem mraku, je dejal Harland radostno: — Kadarkoli zagledam najino hišico začutim v srcu radost. Čudno, kako hitro najde človek nov dom. Menda samo zato, ker ni imel doma. Ingelena ga je vprašujoče pogledala. Zasmejal se je: — Mar je Berlin dom? Berlin je mesto sestankov. Izstopila sta iz avtomobila in krenila po klancu proti vili Radostna pestrost gorskih livad je bila izginila. Trate so bile gole in na mnogith krajih do žoltega obžgane. — Vsa krajina je po senokosu kakor postarana, — je dejal Harland. — To je kakor če pogledamo človeka, ki smo ga poznali v mladosti. — Cee nekaj tednov bodo livade zopet v cvetju. — Tako lepe, kakor so bile, ne bodo več. Toda pritoževati se ne smeva. Preživeli smo čas prvega cvetja. Doma so čakala berlinska pisma, ki jih je bil Muntwyler poslal iz Curiha. HoteČ ampfptŠtk se morcfcarriim cen jem zlasti od svoje žene, je bil Harland zatajil svoje bivališče in naročil, naj pisma pošiljajo na Muntwylerja. Harland se je ozrl na kuverte in vrgel pisma v peč. — Kaj jih niti pročitati nočete? — se je začudila Ingelena. — Čemu? Mar me zanima, s kom se je moja žena seznanila v Heringsdorfu ? Kaj me briga, če so že izdelali nov £Sm ali ne? Ali pa če se ta ali oni komedijant jezi? Kaj mi je do tega, ali je Ver-laine razprodan ali peti del Jeana Paula vezan v usnje? Vse to mi je lanski sneg. — Meni se godi prav za prav tudi tako, gospod Harland. Prav nič me ne briga, kaj kliče za menoj kdo iz prejšnjega življenja. Že dva tedna je dolgovala Connvju odgovor. Smatrala je to za nezvestobo, pa mu vendar ni mogla odgovoriti Po večerji je vzela Ingelena knjigo in začela citati. Črtanje je trajalo vedno pozno v noč in navadno je morala nehati sama, kajti Harland se ni nikoli naveličal poslušati. Ko je odbila stenska ura enajst, je Ingelena zaprla knjigo in sedla h klavirju, da je zaigrala v pomirjen je napetih živcev Schumanna ali Chopina. Harland jo je hvaležno poslušal, potem je pa legel k počitku. Skoraj vedno je že spal, ko je Ingelena tiho vstopila v sobo in legla. Ko se je zjutraj zbudil, Ingelene ni bilo več v sobi Zavest, da jo je imel v težkih nočnih urah pri sebi, mu je prinašala blagodejno pomirjen je. Smrt se ni več prikazala. Harland je vedel, da to ne pomeni, da se je odrekla svoji žrtvi. To je bilo samo prijazno in skromno čakanje zunaj pred vrati Pa tudi za to ji je moral biti hvaležen, Harland ni zaupal svojemu zdravju. V glavi se mu ni več vrtelo, težtki koraki niso več odmevali po nji Ali pa ni bila to samo prijazno dovoljena odgodi tev? Napram Ingeleni je kazal toliko sa-moobvladanja in možatosti, da se je dala tu pa tam premotiti V duši se je pa boril s svojim strahom, M mu je stiskal srce. Ta strah pred neznanim jutrišnjim dnem je učinkoval kakor stopnjevanje doze strupa, ki se mu je privadil, tako da je lahko užival srečo svojega darovanega dne. Poleg tega je imel tolažilni občutek, da je preživel svoj čas čim najbolje v prijetni Inge-lenini družbi, pa naj usoda odloči kakorkoli. Nekega jutra v avgustu se je Harland prebudil zelo zgodaj in takoj je bil čisto svež. V sobi je bilo še mračno. Nepremagljiva želja vdihavati hladen jutranji zrak in poslušati prve jutranje ure ga je dvignila iz postelje. Vstal je tiho, oblekel kar čez pižamo plašč in odšel po prstih na balkon. Sredi poti se je ustavil in se plaho ozrl na Ingeleno. Ležala je vznak, dihala je globoko in pravilno. Neka skrivnostna sila ga je napotila, da se je približal spečemu dekletu. Srce mu je silno utripalo, ko je stopil k divanu in se zamišljeno ozrl na brezskrbno speči obraz. Harland je stal kraj spečega dekleta kakor v sanjah, videl je napol odprta usta, lepo izbočena dekliška nedrija, ki so se videla skozi tenko nočno srajco, in moral je napeti vse sile, da ni padel na kolena in s poljubi prebudil nežnega dekliškega telesa, če bi se mu to dekle udalo, bi ozdravel in premagal grozo bližajoče se je smrti Tako se je zdelo njegovim raz paljenim možganom. Hrepenenje po Ingeleni je bilo tako močno, da je Harland začutil, kako se v njem prebujajo nesluteni zločinski nagoni in mu zastrupljajo kri. V tistem hipu omami jenja bi bil zakrivil tudi zločin, če bi se mu dekle uprlo. Prvi dan potovanja v Bruselj Podkoren« — Po ZUski in Drav sld dolini proti italijanski meji Ljubljana, 25. junija. Prašilo se je torej za nami, ko smo jo ubirali v nedeljsko jutro po Gorenjski proti državni meji na Podkorenu. Očak Tr glav ta je hotel posle* t» od nas v svo.'em kristalnem lesko, pa je vedel, da se kmahi vrnemo, da Slovo ni potratno. Nakaj .svojevrstnega imajo naše gore, nekaj posebno očarljivega, is mogočnosti v milino prelivajoče se Čare, ki jih ne najdeš nikjer drug je. Odpre se ti pogled na sila?;š» gorske orjake, oko se ti ustavi na ostrejših grebenih, prostranejše poljane večnega snega in leda razprosiro pred teboj* a vedno se bod rad vračal v čarobno naročje naših planin, nikoli jim ne boš prelomil zvestobe, če ti niso nerazumljiv, tuj svet. V podkorenskem klancu je vozil pred nami avtobos >L)ub- gornjenm koncu. Na gosto so posejane po nji vasice, med njimi tudi večji kraji — Vorderberg, Hermagor, Kirohbaca, Dellach, Kotatahach. V Ratteodorfu imajo nad vhodom na pokopališče napis: Eingang zur Rune. Pa vendar ne hodijo tam mrhči sami zur Rune? Za mrtvaškimi glavami še pokopališče, če bi bil praznoveren, bi izstopil m se vrnil na zapačok. Da bd človek rešil svojo boljšo polovico nadloge in ji privoščil še lepo zavarovalnino? Ne, to bi bila prevelika širokogrudnost. Toda praznoverje in z njim tuda strah moraš postiti doma, če hočeš potovati po sveto. Pri KotBcbacha smo zapustili Zri tako dolino in krenili preko Laasa v dolino Drave, Pri Obefrdraoburgu — kako grdo se slišijo Is naša spačena imena! — nas je pozdravila Lienz, trg ijana - ekspres* izletnike na Koroško, pa mu je zmanjkalo sape, da se je moral ustaviti. Porabili smo njegovo zadrego "n se požurili naprej, da bi bile obmejne formalnosti čim prej opravljene. Vrh Podkorena nas je pozdravilo idilično restavracijsko poslopje z brhko natakarico — morda je bila celo gospodinja — da eo se naši fant j p Ln vzorni zakonski možje brž zanimali za cene čez počitnace. Kravji zvonci so nam zapeli v pozdrav, tako domače smo se počutili na meji naše mnogo pretesne domovine, da so se morali nekateri, malo podkrepiti za dolgo pot. Saj veste kako ie, če jo mahne Kranjec po svetu. Na boga in na svoj trebuh nikoli in nikjer ne pozabi Pol ure so nas zadržali prijazna fantje oa meji, potem pa je 51o hitro navzdol v Zileko dolino. Ob cesti stoji pred vsakim strmejšim klancen svarilen napis z mrtvaško slavo. Te mrtvaške glave bi lahko naši sosedje brez škode odstranil1!, ker niso posebno vabljive. Tud; drugod po svetu imajo strme •klance in ostre ovinke, pa zadostuje svarilo samo. k večjemu še dvignjena roka v znak, da mora avtomobilist voziti previdno. Smrt pride že tako prezgodaj in prerada, da bi moral človek mislMi na njo celo takrat ko se je namenil na prijeten izflet. Komaj je Izginil za nami naš ponosni Triglav, že je nas pozdravil Grossglockner. TVvkoj v dolini za A mol dete inom smo se poslovili od prašne ceste in zapusti/H za seboj ta žalostni spomin na polpretekle čase. V j Amoldsteinu smo našega konjiča napojili, da bi nas še hMreje potegnil naprej. Ni bil s> žejen, toda bencin je v drugih državah renejši in boliši kakor pri nas. Mi se razvoja avtomobilizma naravnost bojimo, ker drugače človek ne more razumeti, kako je mogoče, da si na vse načine prizadevamo ovirati ga. Modernih avtomobilskih cest itak nimamo in tudi ne storimo nič, da bi jih dobili, zwto pa imamo obdavčena motorna vozila ter pretirano drag in slab bencin. Menda bo imel prav tisti, ki je dejal v šali, da se nam bojevitih sosedov m" treba bati, ker se bodo ustrašili naših cest, da jih ne bo nikoli k nam. V tej sadi je bridka resnica. Zilska dolina je nekam dolgočasna, enolična, skoraj bi rekel posta, slasti proti Franca Jožefa naša bistra Drava. Njena dolina je mnogo lepša in sliko vi te jsa. Vožnja je postala na mah kratkočasnejša, sopotniki živahnejši, zgovornejši. Bližali smo se prvi postaji naše poti, Lienzu, kjer je nas čakal obed. Nikolsdorf in Dolsach sta bila hitro za nami, pred seboj smo zagledali krasno tirolsko mestece, ki se ti prikupi na prvi pogled, ker je izredno snažno, slikovito in živahno. V hotelu Post so nas že čakali. Dobro so nam postregli z jedačo in kdor je doma globlje posegel v blagajno, si je lahko privoščil tudi polič dobre tirolske kapljice. Z obedom se je bilo treba kolikor mogoče požuriti, ker smo imeli pred seboj še pot do Innsbrucka. kjer smo prvič prenočili. Seveda smo že v Lienzu spomnili, da smo zapustili dome svoje drage, ki bo treba misliti na nje povsod, kjer se bomo ustavili. In hitro smo storili svojo dolžnost, da smo | jim na lepih razglednicah sporočili, da smo še živi in zdravi, čeprav imamo že celo dopoldne 'vožnje za seboj. Majhen si, če prideš iz majhnih razmer v svet. Iz Lienza je šlo po dolina naprej proti Franzensfeste. Čudovito lepa je Tirolska. Lepa je zemlja z zelenimi dolinami in strmimi sivimi pečinami ob njih, iepe so široke nizke hišice, vse v enem slogu, lesene aK napol zidane, napol lesene z značilnimi širokimi položnimi strehami, lepa so tudi tirolska dekleta. Nikjer več nismo videh' tako zgovornih dokazov tesne povezanosti med človekom in naravo. Oko in misel ti božajo tirolske hišice sredi bujnega zelenja, vsak hip se ti odpre nov pogled, eden lepši od drugega. Tu vidiš jasno, kako globoko je prešel zmisel za lepoto in slikovitost z narave na človeka. Kakor da drug drugega kopirata, da sam ne ves, kdo je večji ume*-ni k. Posebno pestra so tirolska mesteca, primerjal bi jih s šopki na planinskih livadah nabranih cvetlic. Ljudje so živahni, zagoreli, utrjeni, odporni, kakor je odporna narava okrog njiih. V strmi pečini ob pati nam je pokazal naš potni maršal votlino, kjer je bil obtičal na lovu na gamze cesar Maksimiljan, da ni mogel ne naprej, ne r.a-zaj. Komaj so ga še rešili. Dira ve nas je zvesto spremljala na poti proti avstrijsko italijanski meji. Prvi dan potovanja in že smo se bližali drugi držav- ni meji. Evropa je po vojni Še bolj razkosa na, kakor je bila pred njo. *"- > ' ^ IC . > *H '- ^ 1**>, v \ % Zaman j«? tesla v potokih človeška kri, zaman so bile vse solze nesrečnih mater, zapuščenih vdov in sij»t. ;>N v x V * ^ v v - 3*oVv*ivo ne 6o nrKoli spo-zn«K, .>a z unijanjem ljudi ubija svoje človeško dostojanstvo« da se ponižuje do kr\x»k>čnih zveri in da jih v krvoločnosti že daleč prekaša? Ali bo kdaj premagal Človek v sebi žival? — J. Z. Iz Metlike _ Razstava šen*kih ročnih del. Metliška osnovna in višja narodna šola sta priredili v nedeljo 16. t. m. razstavo ženskih ročnih del in risarskih izdelkov, ki jo je posetilo precejšnje število obiskovalcev, posebno zanimanje pa je razstava seveda vzbudila med našimi damami. Prostorna šolska soba je biki vsa prekrita z ličnimi izdelki našega naraščaja, ki so marsikateri vzbujali veliko in zasluženo pozornost. Razstavo sta pri redih marljivi gdč. FrOhhhova in Omerzlova, ki za svoj (trud zaslužita tudi javno pohvalo. Razstavljeni predmeti so dokazali, kako koristno je tako praktično učenje in kako lepo vagajajo našo žensko mladino za bodo.ee gospodinjsko delo in sploh delo v domu in dru- — Novi most in kopališče. Z zgradlbo novega mosta, ki je bbl sicer zelo potreben, a bi bel vendar tenko tudi bolj praktično agrajen. so je pojavila potreba, da odvzamejo našemu kopališču skoraj pol orala zemije in za toliko razširijo Kolpino strugo, ker niso bih zgrajeni potrebni t>ropusti. Na intervencijo mestne občine in Tujsko-prometnega društva bodo to zemljo odkopa h in odstranili Šele ob koncu letošnje kopalne sezone. Dasi bo društvo dobilo za odvzeto zemljišče primemo odškodnino, bo vendar utrnelo tudi precej škode, ker bo treba kopališče na novo preurediti, zasaditi pa tudi nova drevesen, ki so se sedaj komaj razrasla. Zemljišče, ki je na njem zgrajeno metliško kopališče, je sicer last mestne občine, prepričani pa smo, da bo le-ta prejeti odškodninfiki znesek v celoti odMopila Tu^ko-prometnemu druSrvn in mu tako omogočila razvoj in obenem dala priznanje za doslej izvršeno precej obsežno delo. — Hetfika ▼ radia. Te dni bo pričela ljubljanska radijska postaja s prenosi te nekaterih slovenskih krajev pod naslovom »Predstavljamo vam naša mesta«, ki med njimi prva prideta na vrsto Celje in Novo mesto. Ker bi bila v tej vrsti pren-o«>v lahko upoštevana tudi Metlika, je potrebno, d« občina čknprerj skliče vse, ki bi za nastop prišli v poštev. Program naj bi poleg obodne besede obsegal nekaj najvažnejših podatkov iz belokranjske zgodovine, pogovnr z našim županom, ki naj bi v njem bil podan sedanji položaj Methke, Belo Krajino v literaturi, kjer bi prišli v poštev Zupančič, Gangl in Trdina, nasrtop mestne godbe s koncertnimi točkami, nastop metliškega okteta, potrebne podatke o Metliki ko večkrat spomniti s kakšnimi darovi ali pa poslali njjim nepotrebne knjige, ki nam bodo vedno doibrodošle. Iz Radeč — Občinska aeja se je vršila pred kratkim. Občinski možje so sklepali med drugam tod« o nabavi novega Škropi in ika, ki bo baje že te dni stopa v akcijo. Uprava je na seji sklenila tudi poostreno kontrolo nad obdavčenimi predmeti, ki nudijo občini troša r inski donos. MALI OGLASI V vseh malih oglasih velja beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 8.-, davek Din 2.-. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. SLUŽBE Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din POSREDOVALNICA OGREN, Aleksandrova cesta 7/H — rabi za stalno in za Časa evhari-stičnega kongresa več natakaric, kuharic in služkinj. 2091 POUK Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din Damski krojni tečaj se vrsi od 1. do 20. julija 1955. Zahtevajte cenik (prospekt); za odgovor znamko priložiti! Prijave sprejema TEODOR KUNC lastnik strokovne šole LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 4, II. nadstr. KNJIGA »TOA LETA« znižana cena DIN 50.—. PRODAM Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din RADI SELITVE ugodno prodam: kratek črn klavir, šotor (nemški) za pet oseb, fotoaparat »Voigtlander« (jubilarka), knjižnico (skoraj vse knjige vezane v polusnje), spalni divan in otomano, vse v dobrem stanju. - Ogled in prodaja v sredo od 3. do 5. ure popoldne Pod Rožnikom, Cesta L, št. 9. 2083 PISALNI STROJ znamke >Adler«, skoro nov, naprodaj. — Aleksandrova cesta št. 7, H. nadstr., levo. 2090 ZA ČASA EVH. KONGRESA smo ^ni»-*ri cene oblekam, perilu itd. za 10 do 20 %. — Pre-sker, Ljubljana, Sv. Petra četa št. 14. ODPADKE OD ŽAGE^ bukova drva in žaganje — dostavlja tudi na dom — Ivan Šiška, tovarna parketov, Ljubljana, Metelkova ulica štev. 4. Telefon 22-44. 2070 KER SE BO RABILO TE DNI VELIKO PIJACE, se dobi pristno vino belo in rdeče na Predovičevem dvorišču v skladišču po ceni od Din 8.- do Din 10.- liter v vsakem času. 2092 STAMMnJA Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din STANOVANJE dveh sob, kuhinje in pritiklin, vse pod enim ključem oddam avgustom boljši stranki. Mesečna najemnina Din 800.-. — Vpraša se: Pod Rožnikom, Cesta I, št. 9, I. nadstropje. 2084 RAzno Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din EN TEL — AtUB — PLISE izvrši ekspres MA TEK A B0KES, LJubljana (poleg hotela Štrukelj) 54/L NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v specijalni trgovini RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev Z, kjer vam fSh tudi st rokovnjaško izvrši 26/L PRI NAHODU, katarju grla, vnetju grlnega ja- J bolka in pri bronhijalnem ka- 2 tarju, celo pri zastarelih pri- | merih, edinstveni zdravilni uspehi po gleichenberški kuri. — Zdravilni vrelci, vdihovanje vrelčnih solov, milo, vlažno, toplo podnebje. — Posebni prospekt 2>K 21« pri zdraviliščni komisiji kopališča Gleichen-berg, Steiermark. STROJEPISNI POUK za časa počitnic po desetprstnem sistemu za začetnike in izvežbance. Večerni tečaji, oddelki od 6. do H8. in od %8. do 9. ure zvečer. — Šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.-. — Pouk se prične dne 3. julija. Vpisovanje dnevno od 6. do %8. ure zvečer. — Chri-stofov učni zavod, Domobranska cesta št. 15. 2066 „MUZIKA", LJUBLJANA, Miklošičeva C 4 Prodaja klavirje, harmonije, vijoline, kitare, citre, strane in vse glasbilne potrebščine. — Popravlja in uglašuje vsa glasbila — Nizke cene. — Najmanjše obročno odplačilo. 46/T ' TvrdkB A. & E. SKABERNE Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljudske posojilnice itd. MALI OGLASI »SLOV. NARODU« IMAJO SIGUREN USPEHI Makulatura! papii proda uprava »Slovenskega Naroda", Lfubltana. Knaflfeva ulica itev. s MALI OGLASI V >SLOVENSKEM NARODU« SO NAJVEČJA, NAJBOLJ ČITANA, NAJCENEJŠA DJ NAJUSPEŠNEJŠA POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE. PRODAJE, NAKUP, NEPREMIČNINE, LOKALE, STANOVANJA, PRIPOROČILA KAPITAL ITD., ITD. V SVOJO LASTNO KORIST NAJ SE JIH VSAKDO POSLUŽUJE, KER MORA IMETI NAJBOLJŠI USPEH. BESEDA OJSA PAR; ZUNANJI LAHKO PLAČAJO V ZNAMKAH 1 UPRAVA »SLOVENSKEGA NAROD A44 LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA »TEV. 6 Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« t^ran Jezersek — Za upravo in inaeratm dei Usta Oton Chrlstot. — Vat v Ljubljani.