gospodarskih, obertnijskih
in
narodskih stvari
»
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti i fl., sicer 3fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
?
fećaj
XIII
Ljubljani v saboto 21. julija 1855
j
is t
Nasadba in reja hrastovega drevja

Nobenega drevja ne sekajo dan današnji ljudjé
Izmed teh dveh verst bomo nar iinenitneje in naj ko ristneje plemena na kratko in po domaće popisali.
(Dalje sledi.)
toliko in tako neusmiljeno, kakor hrastovo.
« i. i	t V	1	.	«• i	, • V	1 • 9	1 • f
Kjer
koli kakšen hrast ali hrastić stoji
velikega hra
stovja že skorej ni viditi vec — najdejo ga lakomni
1	. V •	1	• •	v	«1	_ • I	1	•
Kmetijska novica

barantači, kupijo ga
vćasih za majhne dnarje
poderejo ga, naložijo ga na kola, in hajdi ž njim cez hřibe in morja v daljno ptujino. Ker pa hrast počasi raste, kar vsakdo vé, si lahko domišlujemo, kaj bo sledilo takemu ravnanju z našo hrastovino. Pomanjkalo je bode vedno bolj, in zginilo bo polagoma vse hrastje iz naše domovine, ktera bo gola postala, kakor so že mnoge krajine, na kterih so nekdaj šuměli tamnozeleni hrastovi gojzdje. Že naši otroci ne bodo vidili hrastov
Bi vic se imenuje nova oljnata rastlina, ktero so na grajšini kneza Schwarzenberga v Vondrovu po
skusili
?
tako dobro se je obnesla

da
utegnila v
kratkem ogeršico spodriniti. Trikrat vec se je pride lalo bivca na zernji in slami kakor ogeršice na ena
kem prostoru po enaki posevi
lu pi vdun i* pu i/iinivi JJUÍ51/Y i , olj«. pa jc uai uiviv ^a
odstotke (4 procent) vec kakor ogeršica. Ker ima bivic bodeče perje in je grenjkega okusa, ne zahajajo zajci v bivcovo polje. Sicer sta si v semenu bivic in ogeršica popolnoma enaka, le enmalo debeleje je
pa je dal bivic za
vec
5
in pripovedovali bodo svojim otročičem od

ne
kdanjega" krasnega drevja, kteremu se je hrastje
reklo
9
in
kterega ni vec
t
Bodi Bogu milo, žalostno je res! Kaj tedaj storiti
o tej veliki javni nadlogi?"
Menimo, da je zadnji čas, da bi se gledalo per vic, da še ob stojeće hrastovje skerbljivo
Cvetè bivic naj manj za 10 dní pred, zrel je 14 dní
pred, kar pride ozimini na dobro, da se mora polje za-njo ob pravém času obdelati. Mraz mu celó nic ne škoduje. Seme bivično je težje od ogeršičnega; tudi je bolj oljnato, kakor smo že gori rekli; iz enega funta tega semena se dobi 1 y4 lota več in boljega olj
se hrani in varčno upotrebuje

to je

da le po pravih
potrebah se seka in za domaće naprave prihrani, ni kakor pak ne izpeljuje se v ptujino; d rugi č, da se prazne hrastovišča in drugi prikladni kraji vnovič in berž ko berž s hrastovim semenom (zelodom) nase
jejo ali na sa dé.
Poreče tukaj marsikdo: „Kaj čem jaz hraste sa diti! Saj ne doživim, da bi drevje veliko dorastlo, ker hrast sila počasi se redi". Res je, ljubi moj; hrast raste počasi, pa raste vendar, in prihaja na kvi
kakor je ogeršično. S ikor ogeršica
se bivic seje in obdeluj
Skozi 2 leti se poskuša že bivic (Biwitz) na graj kneza Schwarzenberga v Vondrovu (Wondrow)
r tega semena funt po 15 kraje, do
na Českem biva vsak, kdor ga
želi skusiti
parižke razstave
i
ško v tem
5
ko
počivaš ali spis; radovali se bodo
pa otroci tvoji, če jim le nasaj enega hrastja veliko
» • v	rk •	i	i	i v •	i. •	J	i • i i
zapustis.
Oni ga bodo doživeli
y
ter
bodo v
snika
gledé na razpostavljene kmetijske pridelke.
l.
Prof. Arenstein, vrednik kmetijskega dunajskega ča
3 sel v Pariz obertnijsko in kmetijsko razstavo ogle
J
hladni grob hvaležni za tvojo skerb in za lepo priza- davat in jo bo popisoval v svojem časniku gled
devanje tvoje: kajti njih očinstvo b o mnogo
na km
tijske pridelke, ki so iz mnozih dezel v ti razstavi na
suč tolarjev vec vredno po nasadbi obil- ogled postavlj
Ker bo gotovo većino naših bravcov mi
nega hrastj a.
kalo od tega kaj zvediti, bomo od casa do casa posnemali
Ker je predmet jako vážen in ker sega globoko važnise naznanila iz omenjenega popisa
v blagostanje domovine nase, hoćemo od tega drevja nekoliko obširniše in natančneje govoriti.
1. Hrastove plemena.
Hrast ali dob je sploh znano močno in veličan-	697 belgijanskih 68, izmed 438 svajcarskih 5
sko drevo. V nekdanjih časih je bilo sveto drevo, in	izmed 162 par ski h pa je le 1 razstavil kmetijske pri
častili so ga po božje narodi, ki pod njegovo senco	delke. lz tega se vidi, da za Francozi je naj več kme
Danes zacnemo ssledecim: Izmed 9237 francozkih
razstavnikov jih je 429 razstavilo kmetijske pridelke.
izmed 1660 austrij anskih razstavnikov 127, izmed
1484 angležkih 62, izmed 1219 pruskih 47, izmed
ih x
OV £,1. pu u^ajjv m.»	r }	"
so bivali, pa hranili se plodu njegovega debla.
Stari
tovavcov iz našega cesarstva razstavilo na ogled kme
Greki in Rimljani so hrast visoko poštovali ; stari Nemci	tijskih pridelkov, in vendar je pri vsem tem vdelezba au-
so bogove svoje v hrastovih gajih častili, pa zbirali	strijanskih kmetovavcov silo mlačna bila. se v njih v skupno posvetovanje. Tudi Slovani so imeli Med austrijanskimi kmetijskimi pridelki se skazujejo naj
svete hrastove; mnogo jih je bilo po Litvi in Prusii,	bolj vino, volna, svila in mnogoverstno žito. Skoda
le
)
da žita je večidel od vsacega
razstavnika tako malo

kteri so pa bili posekáni, ko je bilo kristijanstvo vpe ljano. Pa tudi pozneje in do naše dobe clo je hra
stu pervenstvo pred vsim drugim drevjem ostalo za- za poskušnjo kaj dobiti, celó majhno trohico zamore dati.
volj krepkega in izverstnega lesa, zavolj plodu
da se ga takim, ki pridejo razstavo obiskavat in ga zelijo
i rlnhiti ^
pa
tudi zavolj lepega listja njegovega
Tudi iz Angležkega, se bolj iz zuna j eur o pej sk ega so lepi poljski pridelki na ogled postavljeni, toda od teh
Hrastje je pa dvojno: tako namreč, kteremu poslednjih ne bo za nase kraje veliko dobička, ker v vro
m	fl	t	I	I	fi	1	f	l	• • •	/-	i*	fl« al« « I • ^	• 1 1	I l#	«
listje na jesen oďpada, in tako, ktero preveno zelení, čih krajih (v francozkiAfriki) pridelane rastline pri nas ne
230
bojo Korile, će si tadi nektere za poskušojo izberemo. Kar pa se tiče kmetijskega orodja, seangležko in fran cozko orodje zlo odlikuje mesno austrijanskega.
naj dá reno, kamen ali
cegel
v zerjavici
reti
Zdraviteljske pisma
od kolere*
'	2. pismo.	1 ? ■■•.
V 1. pismu smo govorili od kolere iz svojih lastnih skušinj na Dunaji in v Krajna, in dostavili smo dobre svete,
cunjo zaviti in s tem naj si greje trebah, noge itd na vse to ne jenja driska moć ne pride
naj
» v
Ako
dokler zdravnik na po-
vzame Hofman o ves:
t
i
uro po 15 kapljic na cukru ali s kamiljčno vodo
iako Kdor
pa H of m
ka pij
jemlje, mora biti prepričan
da
le iz prehlajenja izvira driska, zakaj če bi te kaplj
jemal, kadar si je po jedi, pijaci ali topoti žeiodec pok ril, bi si večkrat s kod
nanje ravno narobe.
kakor kořistil: to bi bilo
ki jih slavni dunajski profesor zdravilstva dr. Opolzer priporoča. Danes bomo povedali, kaj ravno tako imenitni
Sploh
P
moram
resno
dravi 1
p o m i nj a t
d
v
profesor dr. Pfeufer v Monakovem svetuje zoper kolero, o kteri je knjižico spisal, ki tako lepo po domaće razlaga
cesar je ljudem vediti potreba, da jo kupujejo povsod
k
kah druzih ljudi, kak
d
>
so nevarne, ker se v zJravilstvu neveden člověk lahko
vse
9
zmoti o spoznanji boleštine seže po napčnem zdravilu.
t
T
z velikim pozeljenjem.
h kaplj
velj
in potem tudi lahko tudi od H of m a n o-
9
ce je namrec driska združena s stanovit
razlaga
naj poprej, kako naj se
Tudi dr. Pfeufer
ob koleri. To se popoinoma vjema s tem, kar smo že pismu povedali; ne bomo tedaj ponavljali se enkrat. Potem govori od driske, ki pogostoma ob koleri napada
ljudi
m

prenehajočimi bolečinami v trebuh
V • t
Z1V1 V 1
to znamenje
je
tih čev,
za take
pa bile Hofma
j
brez da bi za kolero zboleli.
»
Ce člověka
praví
takrat, kadar kolera^kje raz
saj a
ima :

driska napada, naj se nikar ne boji

da
v
zo
kolero
nove kapljice olje v ogenj! Le če člověka z drisko vred vcasih po trebuhu popade ali pokolje, potem pa začasno spet bolečine (kerč) minejo, takrat se smejo Hofmanové kapljice jemati kakor smo gori rekli.
Xevarno je tedaj jemati tudi sto dražih zdravil
; v Monakovem (Munehen} je v letu 1836 ob koleri 13.000 za drisko bolnih bilo, kterih se pa vendar kolera ni lotila. Treba je pa, da se ne zanemarja nobena driska ob času kolere. Po mojih mislih je ta driska velika sreća za ljudi, da jih opominja, naj se varuj ej o huje bolezni
frovca itd., ktere ljudjé svetujejo; gotovo je sama lože premaga bolezen, če se člověk le naša, kakor smo svetovali, kakor
9
k
>
da
t
tako ob
v .«
ce ji
z
p c ni m
m
9
gotovo je ona že tisoč in tisuč ljudem življenje otela.
Ce
člověka ob steljo
času
kolere driska napade, naj gré berž v po
9
in če tudi poželi jedí
»
naj
ne jé
nič merzlega in nič
terdega; naj bolje je prav mehko kuhan, redek rajz aiije
spronj

ali se bolje le rajževa ali ješprenjeva juha (župa), tadi
prežgana redka juha je dobra. Za pijaco je dobra prav gorka kamiljčna, melisna ali metna voda (čaj ali têj), in če se člověk potiti zaćne, naj nikar ne zatare potu, ampak naj bo lahko odet, da se po malem poti. (JPresilna soparica v izbi, skupoma težka odeja, da člověk komaj diha, pa je
bolj škodljiva kot koristna).
Po zdrav nika naj posije, kterega pa naj bolnik
zar i jami overa zdravilno moć.
Nikoli pa v driski in koleri ne škoduje in vselej je dobro, če čez trebuh položimo bolniku ženofov moćnik. Ta moćnik (Senfteig) se lahko napravi, če se za kaka 2 krajcarja ženofove moke v apoteki kupi, v skledico dene in gorke vode čez vlije, da se naredi gost moćnik, ki se zavije v velik pert ali veliko ruto, in s tisto stranjo na nagi trebuh položi, skozi ktero ženofov moćnik solzi. Ta ženofov okladek naj leži na trebuhu tako dolgo, da prav li; če je tudi pol ure ali celo uro, prav je*.
hud
k
Ozir po svetu

Ura
9
ki misi lovi
Francoz L
II
9
ki je
dolg
po Kitajskem (Kini)
brez strahu pričakuje
9
V
ce
tudi berž ne pride, ker se mu ni potoval, popisuje v svojem potopisu, kako prosto ljudstvo
ničesa
bati, ako je storil, kar sem ravno svetoval.
v teh deželah na uro gleda
n
Enega dné, ko smo ravno
Na deželi, kjer ni lahko zdravnika kmalo do- hotli neko h kristjanstvu spreobernjeno obcino (sosesko)
biti, je pametno, če se člověk preskerbí z dvojnim zdra- obiskati, srečamo medpotoma mlađega fanta
9
ki je
pa
vilom, namreč s stupo bljevnega kořena, ki se i peka
sel.
Vprašamo ga memogredé: je li ze dvanajst? Fantic
* IIOI1J ^ ItUlfll VV O	M»JV f UU^M »vi VUW j mm*	« ^ v » m	MV««	wf M	v	— w ™ C? *	* j	— " ~ ~ ----u	-----
kuanha (Brechwurzel) imenuje, in pa s Hofmanovim pogleda proti nebu, pa oblaki zakrivajo sonce, da nam ne
cvet om (HoiFmann'sche Tropfen). kdaj se sme to ali uno jemati.
Al
vediti je treba, more nic povedati
„Nebo je oblačno,
pa čakajte enmalo"
N
to steče v bližnjo bajto in prinese maćko v naročji
Kdaj se sme ipekakuanha rabiti? Ipekakuanha je „Glejte sami"
pravi
39
da še ni dvanajst". V tem nam
korenina, ktera naredi, da člověk bljuje (kozlá) in si že- veli mačkino oko pogledati, vzdignivši ji trepavnico gori. lodec izprazne. Očitno je tedaj, da je to zdravilo le ta- Mi edeu druzega gledamo, kaj ima to pomeniti, in se za-
krat dobro in koristno, če je člověk v jédi ali pijaci čnemo smejati, misleći, da ima nas mali pastircek
se kaj pregrešil in žeiodec pokvaril
da
teži aii
pu ivuj	m /.oiuuu^	u« ga tezi ali	Pervo, ko pridemo s svojimi prijatii skupaj, je bilo
če se mu za tega voljo tudi včaaih riga. To je zna- da vprašamo, kaj da imajo Kitajci z mačkinimi očmí?
da naj se izprazne. Tudi jeza in togota Oni se začudijo, da tega ne vemo, in kmalo nam iz cele
menje,
vcasih pokvarja žeiodec, ako se
kakor navadno pravijo soseske pritirajo mačk na čede, da se prepričamo, da ima
« .	. ..	.	»t	y rt	••	1 •	_ _ i_ ^ T -	n____ Ï •__
žolc izlije v žeiodec; tudi zdaj ga je treba izprazniti. vsaka mačka v océh uro, ki vselej prav kaze. P To pa stori ipekakuanha. Ipekakuanho ima apotekar v (jedro) v maćkinih očesih do dvanajste ure obpoidne če stupo zmleto, in take stupice naj se na enkrat vzame dalje ožja in ožja prihaja, obpoidne je punčična spra
10 grano v na žljici vode; če čez četertinko ure člověk
• «
njica

ki gre v ocesu
pik od zgorej doli, komaj se za
ne verze
nićesa
in če bi še zmiraj ne
iz sebe, naj vzame še eno tako štupico; las široka. Popoldne se punčica začne sopet siriti in se siri
v . «	V	v	v««»««*	d	i	i	Vf	ill	i ____	1_____ 1 _
vzdignil
zelodec
>
naj
čez
četert ure čedalje bolj noter do polnoči, dokler ne postane okrogla
Povedali so nam, da vsak otrok pri njih vé
kakor kugla.
vzame tretjikrat jo. Prav je tedaj, ako so Ijudje deleč aanui
od zdravnika, da se oskerbijo s kakimi 4 takošnimi stupi- hitro in natanko iz maćkinih oči povedati: koliko je ura.
vsako po 10 granov. Da pa člověk lože iz sebe iz- In mi sami smo se res kmalo prepričali, da mačkine ure
čami
t
meče, naj pije po vzeti stupici topla kamiljćne vode ali tople res prav kazejo
navadne vode (kropa), će kamiljc nima.
naj pričakuje potu.
Po bljuvanji
Naši bravci pa, ki se smejajo ti novici kakor smo se
smejali mi, ko nam je pastircek pervikrat to
pripovedal, so
Kdaj se pa sme Hofmano v cvet jemati? Cedriska ne bojo smejali več, ako jim povemo, da skozi puncico v izvira od tega, da se je člověk prehladil, naj se so- oćesih grejo sončni žarki do notrajne vidne čutnice, in da
—	____m	rfk. ^m	m	■	• »
greje s pijaco gori imenovane kamiljćne ali melisne vode, se punčica
česar se vsak sam lahko prepriča
bolj
zapera ob večji svetlobi, in bolj odpira ob večji temoti: ob sposojenega blaga, me je zapreti dal". „Kaj ćemo
____ _ _ 1__• «_____ • I______4.1 _ L ^	_ 1 i ______ _ A	v i	v v«.	_	v«	j •
pervem se brani oko presilne svetlobe

drugem
je več poželjuje in potřebuje, da bolje vidi ob temi.
mačke tako dobro poDoći vidijo.
budi časil" reče lesovsčik
r	■■	-	w	.
da te skoro oprosti!
nika
bode storil!^
» 55
? to SO
Bog omeči serce tvojega up-
*
»Ah>
brez dparja tega pac
vzdihne nesrečni sedlar« Lesovščik zmaje
Bolji kup bi sicer bilo mačko za uro imeti
»
ce
jo
člověk vedil kam vtakniti
5
ker pa to ni lahko
mosroce
in ker mačkina ura tudi ne kaze cetertink in
©
i
i
z ramami ter odide.
Stopi k drugemu zadolžencu: ravno tista nesreća
le v
kr__9
se
našim urarjem ni bati, da bi jim bili s tem kaj zasluzek prikratili, ker smo bravcem svojim povedali, da tudi mač
i 11
ura. Mikavno pa je vepdar vedifi
5
kako
f -4 li II f i
kine oči so
je o tem in unem po svetu. Še so divjaki, ki ne vejo ogpja drugač zanetiti, kakor da dergnejo poleno ob zaka; bi tudi tacih ur ne bilo, ktere misi lové.
novi obleki, ravoo tista tožba le z drugimi besedami. Sle-hernega reveža odpravi lesovsčik s kakim pobožnim izrekom brez nade ali upanja kake pomoči.
Ko pa zapustivši dolžnišnico po cesti koraci, potegne
majhno „sčotko" (računsko tablico) iz nedra ter počne ra-
kar so
cuniti: „Veliko je", pravi z nekolikim vzdihljejem ti reveži dolžni; bom moral jako barantati !"
9 55
Guano ni tičjek.
Splošna misel dosihmal
je bila, da tista rnjava in zo
pernodišeča štupa, ktera se iz Amerike pod imenom guano vozi in za dober gnoj čislja , je tičjék» ki ga iz želim s teboj, Štefan Timofej
^^^H^IH^IHHH^HIHHHHHHHHIHHI^^HHHIH^HHHHHHH * ako
Pri tih besedah stopi v hišo koževnikovo. Pokriža se pred „obrazom**, oberne se proti gospodarju, ter se mu globoko priklone rekoč: „Zdravstvuj! Jez se klićem Sergij Feo-dorovič, kupčuiem z lesom v Kalomni (neki ulici) ter se
. V
*
soznaniti
Nagovor
starodavnih časov morski ptici na skalovji samotnih otokov jenec se pokloni gostu , ako li mogoče še globokeje ter od popušajo. Sedaj pa se govori drugač, da guano ni tičjek, govori: „Tvoje ime mi je že častno znano, in veselí me
ampak ostanjki sperstenenih morskih zival in druzih mor- da priđeš k meni, Sergij Feodorovič" skih stvari.

Ia sopet se jeden
guanovih kupih so nek našli še popolnoma drugu prikloneta. Bradata moža si poljubita lice in čélo
li ne hotel ne
9
trupla, po 40 do 50 skupej, strohnelih morskih levov, pa so že tako spersteneli, da razpadajo v prah, ako,
nogo va-nje bacneš, in vse je potem le guano. Po cenitvi učenih mož je na tistih treh Grihaških otocih (Grich^s-In-seln), kjer se naj več guano nahaja, še za več kot 16 milijonov lajt tega gnoja. Ker na Angležkem lajto z vožnino vred po 90 gold, plačujejo, je tù nakupičeni guano čez
kozevnik pa poprime besedo rekoč: „Bi se koliko vsesti in „solí in kruha" % menoj povžiti?"
„Ne trudi se, gospod"
odgovori lesovsčik
dem prav za prav po nekem opravilu
C4
»P«
Tim več moraš „solí in kruha" z menoj povžiti
55
ne smeva si tuja ostati!" zaverne silneje koževnik.
Stopi
1440 milijonov gold, vreden. (Reci moremo, da tišti guano, ki smo ga mi vidili, je bil po vsem in posebno po duhu bolj ticjeku kot sperstenenim kostem podoben — pa mogoče
je oboje).
med stranske vrata in valje prideta hlapčič in deklica berhko pirogo in več kristaljnih sklenic z bliščečimi
?
ki
n
na
Kratkočasno berilo
Dol&nišnica.
(Dalje.)
livkami" (nekim žganjem iz sadja) na mizo prineseta. Nova znanca jesta in pijeta skupaj in koževnik spet povzame besedo ter vpraša: „Ti morem znabiti s svojim blagom po-streči? Ravno sem mnogo izverstnega usnja dobil".

vilo
n
Ondi koraka lavočnik naš molčé v prostorih revščine
r n
Tega ravno ne potrebujem; prizene me drugo oprati si ubozega sedlar ja zapreti dal?"
Tako je, 300 rubljev mi je dolžan!"
Štefan Timofejevič, predvčerajnim mi je bil čverst
semtertje, ko da bi kakega znanca iskal. Sluša, kaj jet- unu^ rojen". — Koževnik pri tih besedah vstane, priklone niki med seboj govore; tište, ki so zavolj velikih dolgov se ter vošči dedu srečo, in detetu, da bi se dobro imelo.
tukaj zaperti, pušča na stran, ker iz
skušnje vé, dá so to
In Lesovsčik govori dalje:
„Sedlar se mi smili,
in ker mi
večidel klatovitezi, zapravljivci ali celó goljufi, ki so svoje je Bog veselje naklonil, bi se ga usmilil, ako nekolikaj
premozenje pod streho spravili ter se tako.izplacevanju odte- odpustis
*CC
gajo; tudi taki, kterim je znamenje zanikernosti v čélo vri
»
Gotovo"
zaterdi upnik
55
zavoljo tebe, in ker
eano, ne zavnemajo našega potnika; zakaj prepričan je, da sva danes pervikrat soli in kruha vskup po vžila, bom sto
takim potepuhom otetba kar ne zaleže, in da bi danes od kupljeni jutri se znabiti že iznova v nesrečno stanišče po verndi. Al tihi, pobiti ga ginejo; med njimi si jih neko liko izbere, h kterim ga posebno serce vleče.
ril
9
kar mi bo koli mogoče
a
dati
55
9
Bodi si tedaj ga li izpustiš
iU
cc
pravi gost
n
hočem ti 50 rubljev
Stopi
Pri tih besedah vzskoči gospodar izza mize, ter za jednemu izmed njih, ter ga spodobno pozdrav- vpije: „Kaj nek misliš? Šestino moje tirjatve! Sem li ne
lja rekoc: „Zdravstvuj ! Dovoli mi vprasanje: zakaj da kerščenec, da mi toličkaj ponujaš? Izpod 250 rubljev ml
tukaj bivaš?" — Vprasani zmaje z ramami ter odgovori: Đogatemu „koževniku" (usnjarju) Štefanu Timofejevu, sem
sediarja ni moč oprostiti!"
55
300 rubljev dolžan !"
55
Bodi usmiljen"
ga opominja stari lesovsčik
55
Tri sto rubljev !" zavpije zavzetuo „vsaj si si pač marsikako „grivno" (10 kopejk) pri njem
lesovščik; „to je veliko! Ti moraš prav ptiček biti! Gotovo na dobičku!"
si slabo gospodaril, pred ko ne popival, ali celó igral ?"
55
Jez si nimam ničesa očitati"
zagotavlja ubogi dol

znik; „sedlařil sem, imel
svojo „lávko" (štacunico) v Jam
-r» v*	v .	v • «i	w~r	« «
vil
ljuške
Kozevnik vzdvigne roko navkvisko, da bi ga zagoto da ni tako, ter zaterdovaje pravi: „Pomiluj, le „po
(V4 kopejke) si nisim pri njem zaslužil. Dal sem
skem redu, in to me je z Bozjo pomocjo živilo. Kar pride mu blago pod ceno
u
nekega dne upravitelj kneza G— k meni, kupi nekaj ma-lega, ter dobro in gotovo plača. Cez teden dan pride v drugo, vzame blaga za 1000 rubljev, ter mi podá za to nekako dolžnico svojega gospoda. Dobiček me vabi in iz-vabi; dal sem se prekaniti, pa prepozno sem zvedil, da
Sestdeset rubljev ti dam"
55
„Ker si ti,
zavoljo tebe, se hočem z 200 rublji za
dovoljiti
ščik
55
Tedaj ubožcu ne morem pomagati"
Vstane
vzdihne
papirjev tega blagorodnega in sjajnega gospoda nikdo za gprejetje!"
5
ter se priklone rekoč: „Hvala za gostoljubo
30 od sto ne kupi. Ko obrok preteče, ne dobim dnarja;
tožim
55
Vendar tako ne hiti"
prosi gostnik
55
Jez še da
9
nič mi ne pomaga. Tako se je moja nesreća nes nisim nič izkupil, ti si moj pervi kupec. Saj veš
9
da
začela. Veš pa, kaj prigovor pravi: „Sreča vedno sama ni od sreče, ako tega izpustiš; torej hočem storiti, kar mi
vi*	*	1 v •	9 A CC TI *	• j i«	• %	v OK ri*	i* • j
bodi, nesreća ,pa z družino
Pac res se je tudi meni
taka godila, in ker koževniku nisem mogel plaćati davno
je mogoce
Jr'	- ■»	* 'V »
9
in še 25 rubljev odjenjati ne morem dati ko 75 rublj
cc
9
zaverne starec
- * > v
232
5?
Zdaj pa tadi kopejke ce odstopim vec
z u
zavpije ne- zairaj nič posebnega novega; Pelissier sicer piše od 16.
voljno upnik. In lesovščik še bolj serdito odgovori:
»
Tedaj
t. m., da so Rusi spet hotli armado zaveznikov nazaj vreči
pa tvojega dolžnika še nočem ne, in če mi ga za toliko in da so trikrat z navadnim vriskom pa brez vspeha nad
kopejk pustiš, kolikor sem ti rubljev ponujal!" (Konec si.") njo přivřeli
*
al take sperfja so nič proti kervavi bitvi,
Kratkočasnice
za ktero se obé straní pripravljate. Ker pa je ta mesec

v Krimu naj huja vroćina, ki
omamlja tudi korenjaka, menda
Neki bolnik posije po zdravnika in mu začne po pisovati na široko in dolgo svojo bolezen, terpljenje in bo
lečine ter sklene včs nejevolj
svoje govorjenje takole
Gospod dohtarl imam že celo leto zdravnika, pa mi
• V
pomagal, ker bolezni rJ do korenioe přišel
Toraj
pro
si m
da bi zastarano bolezen bolj z močjo přijeli, in jo, kakor pravimo, s korenino izruvali". Zdravnik, ki berž spozna, kje tiči korenina bolezni, mu odgovori: „Tudi jez sem
pred koncem tega mesca ne bo vojske. Rasi so cesto iz Inkjerman-a do Simferopolja tako ogradili, vse višave tako napolnili s topovi in na kakih 30 mestih globoke grabne iz-kopali, čez ktere so naredili viseće mostove, da je vse to tako rekoč drug Sevastopol j. Vse to prizadevaNapoleonu grenjke ure; če spodletí spet prihodnji naskok Sevastopolja,
ko je
kaj bo potem?
Kralj portugaljski Pedro V.
9
te misli in to hočem koj storiti
V tem vzame pal
in
udari po veliki z vinom napolnjeni steklenici, ktero je imel bolnik zraven sebe, da se je razletela na sto koscov. „Mah-
onidan v Parizu bil, mu je sicer tadi obljubil 8000 vojakov, pa kaj, ker je Krim žrelo, ktero z vojsko in bolezni brez konca in kraja pozira vojake! Vendar Napoleonu še
y
nil sem po k kmalo bolje".
bolezni
rece
sedaj vam bo pa
Neka skopa
gospa ni hotla
v cerkvi ne enega kraj
carja v pušco dati; ko pa enkrat domů pride, vidi, da je francozka in
pražen nje zep
„Bog
ni upanje vpadlo, ker 13. t. m. je stalo v vladnem časniku da tudi Sardinci, ker so poslali armado v Krim, bojo de-ležni dobičkov po dokončani vojski. „Nevarnost, čast in dobiček: vse se mora deliti med zavezniki". Nekako čadno se sicer vjemajo te besede z besedami, ki ste jih
izgovorile takrat, ko
ležka vlada očitno
pravi sama pri sebi
ni mogel
»
pota k mojemu sercu najti; hudič je pa lahko moj žep našel.
ste zavezo med seboj sklenile in rekle, da nočete za se nobenega dobička. Reklo se bo sicer, da danes stojé
Nekdo se čadi, kako morejo zvezdogledi poprej za reći dru

kakor takrat; saj je tudi te dní minister R
soncni mrak vediti? Kaj se bos temu cudil? ga zaverne
1 rekel, da mesca maja je bil še za mir, sedaj je pa
njegov sosed oznanjeno.
saj je to celo leto poprej v pratikah že
jsk
y
Angležki
deržavni zbor, še bolj pa
lezki ca-
D
c.
sniki so ga hudo pokarali zavolj te nestanovitnosti
9
da je
Novičar iz austrijanskih krajev

raji
mir
ovoljno stopil iz ministerstva
Da je rasovski ad
Nahim
lz Dunaj
Okoli Dunaja so přetekli teden vso ozi
umerl, ni res. Gotovo pa je, da je mar zlo onemogel.
mino poželi in s pridelkom so prav zadovoljni.
Iz Zagreba. Tadi v Zagrebu so vidili 11. dan zve
o, ki smo jo vidili v Ljubljani; pomiko
Rusi so dodělali telegraf — Predsednik severno-
cer tisto
ti nj
vala se je od izhoda do zapada, in preden je zgini
>
se
je premenila v
plažo; vidila
se je kakih 6 sekund
šal Pask
iz Sevastopolja v Petrograd amerikanske republike ne dovoli nabere prostovolj za ai
skrivt
vladi
»
ležko armado v Ameriki; nabiraii so jih Angleži tam
y
ko je pa predsednik to zvedil
je
pisal angležki
da tega ne terpi
Po pismu iz Carigrad
stoj
1z Tersta. „Triest. Zeit." pise, da od 17. t. m. zve-
• v
36.000 Rusov pod poveljstvom Mura
na aziatskem turško-rusovskem bojišći
a okoli K
cer od osmih do 18. t. m. do osmih je zbolelo v Terstu in so med
99
Fol.44 terdi. da
v okolici teržaški 103 ljudi za kolero, 64 se jih je czdra-vilo, 22 umerlo. Iz primere amerlih (22) z bolnimi (102)
trijansko in prusko vlado vse navskriž
misli o turskih zadevah poravnane in da ste sedaj popol
noma edine

mnenja
Zavratni umorivec De F
se vidi, da kolera ni vec tako huda. Lepo se v vesoljni je bil 11. t. m. zjutraj zgodaj, ko se je komaj dan napo
nadlogi izkazuje dobrotljivost premožnih Teržačanov
9
čil, v Rimu ob glavo dj
9
obilne darove darujejo v pripomoć ubogim. Da se pa na- mila kočijo, v kteri so ga na sodišče peljali
obila vojaska straža je spi
Škofi sar
brani milodari delijo zares potrebnim, se je osnovala po- dinski so duh
v v
po celi deželi razglas poslali
po
sebna komisija iz 10 veljavnih moz, med kterimi nahajamo kterem naj se ravna nasproti tisti kraljevi postavi, po kteri tudi prečastitega gosp. prosta Verne-ta. Gerdo pa je sli- so samostani odpravljeni in je cerkveno premoženje zapadlo
sati, da med množico begúnov so tudi 3 zdravniki, ki
so se kolere zbali in jo pobegnili drugam! ne smé zapustiti svojega mesta, kjer je na stražo postav
deržavi; izgovorjeno je v tem razglasu
y
da
zapade cer-
Kakor vojak kveni kletvi, ki se kakor koli vdeleži izpeljave te postave.
ljen

tako tudi zdravnika veze dolžnost njegovega stanu na
Na Španjskem je še zmiraj vse zmedeno
Kraljica
svoje mesto. Pac lepo bi bilo, če bi zdravniki in duhovni ob časih nevarnih bolezen bežali!
angležka gré 17. augusta v P
razstavo ogledavat
Kolikor glav toliko misel

Novičar iz raznih krajev

Na Dunaji se je pod predsedništvom deželnega pogla varja začelo posvetovanje za ustanovilo deželnega na
mestovavstva za doljno
Austrijo; v
posvčt te nove na
prave je povabil deželni poglavar več udov poprejšnih de-želnih stanov: sliši se, da ob novem letu bi utegnilo to
novo deželno namestovavstvo po vsih deželah v dja-nje stopiti in da potem bojo tudi županijstva po novem osnovane. — Koledarji ali pratike se bojo za prihodnje leto spet po stari navadi kolkovale (štempljale) ; namesto lani vpeljanih štempeljskih mark, ki se za koledarje niso pripravne skazale, pride 1. augusta spet poprejsni štempelj.
Na več krajih Ogerskega so že 2. dan t. m. začeli zeti; povsod so s pridelkom prav zadovoljni ; koruza pa obeta tako bogata biti, da že vec let ne tako. — Iz Kri m a še
Nedavno se premođrih Podalo gledat bleško j
mož
cvetero
v
Ce
bi
kaj bliže bilo
Gospode naše več bi sem hodilo",— Gospod Ijublj an sk tovaršem svojim pravi
In ribič
izmisli v modri glavi
e jezero bi več širjave imelo
Bi žlahnih rib se v mreže več zajelo;\ Zdaj kmetič svoje misli razodene: „Čemu tù veter le valove žene? Raj' bi pšenično klasje se majalo,
Gotovo lep
V •
bi kot voda stalo".
Pa grajski lovec
pravi
Polj
dosti; dosti rib
v
„■ vu« j"	----- ;. "
Tù divja goša naj bi raji rasla
Savi
y
Za love Bog vé
Ak oni bi
se z jeleni serna pasla
u
kako bi še se togotili
iezero to stvarili!
y
J. M-i-r
Odg
vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik: Jožef Blaznik