Novoletna darila. Mnogo otrok je dal Bog meni in moji ženi — pravi zakonski ženi. Prijatelj me je večkrat svaril: nTomažek. nikari tako ! To bo drag šport! Naši delodajalci nas preslabo plačujejo". — Toda ostal sem Tomaž. Sedaj pa, ko čutim srčae rane težav in skrbi, spoznavam svojo napako. Otroci rastejo, hočejo vedno več obleke, obuvala. Hodijo v šolo, treba knjig, zvezkov, papirja, priprav za ročna dela itd. Moja žena — prava zakonska žena — pa mi dela tedenske pridige tako-le: BVidiš, Toraažek, kam smo prišli ? Kaj pa si mislil! ? Ali je to življenje? Klobuka nimam, črevlji 80 slabi, obleka je stara. Vse gre le za otroke. Namesto, da bi si kaj privoščila — vsaj za potrebo — pa nimam nič. Kuhinjske posode so premajhne! Kubati moram vedno več! Proti koncu meseca, ko se omara izprazni, pa otroci res toliko pojedo, da je groza. Učitelji pa ste tudi za nič! Zakaj se ne zedinite in ne napravite štrajka? — Ko bi bila prej vedela, kako se mi bo godilo, ne bi bila vzela učitelja." Tukaj m'e pa zadene v Ahilovo peto, pa ji rečem: BVeš, ljuba polovica, kar ainen naredi tej pridigi! Saj spoznavam, da sem bil neumen — pa ti tudi. Toda kar je, to je. če bi bili otroci ovce, bi jih prodal vsaj polovico. Treba trpeti, bo že Bog dal bolje". BSeveda bo Bog dal, da ne bomo nič imeli", mi odvrne žena. nStotisoč za bike in krave, za učiteljstvo pa nič. Naj vzame ?rag naše zatiralce! Čestiti Lampe naj pride k nam en teden na hrano, pa bomo videli, kako bo — tanko dihal." Tako mr večkrat žena govori in prav pravi! Ob sedanji draginji je za učitelja z obilo družino ne?nosno! Hujših muk ni, kakor ko vidi družiaski oče upadlo lice svoje žene, blede in uborno opravljeue otroke, pa — kakor poje mladi pesmk: Prazne kašee, prazni žcpi, zunaj zima, mraz ? Tako pridigo ia tako premišljevanje sem imel pred novim leto/n. Kar naenkrat pa zaslišim po vtži nenavadno hojo. Potrka iu vstopi — kdo? Naš prijatelj, čestiti Larape! Pa pravi: BNe bojte se, ne čudite se! Vaš prijatelj sem! Imate otroke, pa malo denarja. Delal bora za izboljšanje vaših plač. Za sedaj pa sem Vam prinesel nekaj diet od svojega poslaništva čemu bom nabiral denar ? Saj pravi Kristus: Kdor ima dve sukDJi, naj da eno tistemu, ki nima nobene. — Veselo novo leto!" pa je Hginil Moji ženi so začple po licih teči solze veselja. Jaz pa sem zijal kakor tele — Bog mi grehe odpusti! Nisem vpdel, ali bndim ali sanjara. Zato pa nisem čul, da je zopet nekdo potrkal ua vrata. Pa vstopi — kdo ? Poslanec Jaklič, pravi krščansko-misleči Jaklič, pa refle: nVese!je Vam in vsej družini! Do sedaj sem bil krščansko-misleč, od sedaj pa bora tudi krščansko-živeč. Draginja vidno raste, družiao imate, a plača je majhna. To se mora predrugačiti! Za sedaj vam dam uekaj svojib diet. Kmalu pa bomo izboljšali plače. Krivico moramo popraviti! OBtudi imam široke hlače, dušo pa vendar le imana. Le nikari tako čudno ne glejte! Z Bogom!" Bil sem popolooma oraamljen in brez zavesti. Usta so se mi o iprla kar na iztnžaj. Ž^na pa me predrami in vzklikne: ,,Cudeži se gode; glej. koliko denarja! Še te imam rada, če prav si — učitelj". Izpreobrnjeni Toraažek.