OSKEONJA KNJIiNl^A PRiiviURSKI DNEVNIK {j5tnina plačana v gotovini ^ orvrw i. Pitale I gruppo Lena 300 lir Leto XXXV. Št. 288 (10.507) TRST, četrtek, 13. decembra 1979 ^MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra, 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* *Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SKGZ in uveljavljanje družbene funkcije naše manjšinske kulture ‘Če smo si edini v prepričanju, da je kulturno delovanje v naši sredi odraz želje našega človeka po izražanju v vseh razsežnostih svojega načina življenja, mora biti naša stalna skrb, da spodbujamo razpravo in akcijo v zvezi z vprašanjem razvojnih perspektiv kulture, o njenih funkcijah in nalogah v našem prostoru in času*. Tako je zapisano v sklepih zadnjega občnega zbora Slovenske - kulturno gospodarske zveze, ki bo v nedeljo, 16. t.m., slavila 25-letnico svojega obstoja. Toda nesporno je, da naša da-»ašnja prizadevanja v kulturi slonijo na bogati dediščini. In prav Prt tej dediščini smo začeli naš razgovor s predsednikom odbora *a kulturo SKGZ, Miroslavom Košuto, da smo ga potem razvili do nekaterih vprašanj današnjosti. " Ko govorimo o tej dediščini !*0amo s spominom v prelomna le-j® sredi prejšnjega stoletja, ko se "tudi na Primorskem in še posebej nočno v mestu Trstu najprej in g. Veliko za tem v Gorici, za-živahno kulturno življenje v ‘ffilnih ustanovah. Te gredo od či-Junic do Glasbene matice z nje-/"“i podružnicami do gledališča, še 'Posebnim zadovoljstvom se potem '^ninjamo desetletja pred prvo Petovno vojno, ko smo Slovenci na [Janiju današnjega zamejstva zrno-"E tako razvejano dejavnost na stročju kulture, kakor je potem 'smo več presegli. Leta fašizma “Potem pomenila hud udarec tem /“sim prizadevanjem, vendar niso /“Pia zatreti potrebe po kulturi v /“šib ljudeh, niso uničila semena " Olobokih brazdah, ki ga je pu-za seboj to dolgoletno delo. .Pano je da Smo po vojni zaživeli na področju kulture izjemno /“Pio, rekel bi celo hlastno, zakai ?. tlas je bila težnja po tem. da J nadoknadili zamujeno, izredna, fiksna, da smo pravzaprav rav- iiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiMi Damoklejev meč včerajšnjim sklepom ministrica sveta NATO, ki sc je odlo-i‘‘ za namestitev jedrskih izstrelov pershing 2 in cruise v zahod-/' Evropi, se je končalo novo, iz-*4no zaskrbljujoče poglavje v gOroževalni tekmi, kljub nepremočljivim trditvam, da gre za u-I v*rjanje ravnovesja sil med vedama. '?a sklep ni presenetil nikogar, JN se povsem log!čno vključuje v . “kovsko politiko velesil; gre deviško le za nov člen verige, ki ?J stopnjuje že vsa povojna leta , ki bi utegnila privesti Evropo bi utegnila privesti Evropo njo ves svet v katastrofo. . Pvašljivo je, če se te nevarnosti celoti zavedajo tisti, ki trdijo, se bodo šele po namestitvi no- Jm jedrskih izstrelkov lahko na Jakopravni ravni začela pogajala med atlantskim zavezništvom ■ Varšavskim paktom za razoro-J'®v, Očitno je namreč, da je o-],®čitev, ki je včeraj padla v Bruslja Damoklejev meč za odnose med v»f ~ ~ ho tkodom in Zahodom, saj bo nuj-izzvala realcijo nasprotnega ki 1 /l#ka, ki je že napovedal ponov-?? posodobljenje svoje strateške f,»rožitve. Odločitev pakta NATO seveda zmanjšuje politični pomen sporazuma o omejevanju strateškega obo- i C-evanja SALT 2, ki sta ga pred .Jliaj meseci na Dunaju podpisala l*bttny Carter in Leonid Brežnjev J* obveze obeh državnikov, da se ! najkrajšem možnem času začnejo Pogajanja za dosego sporazuma *ALt 3. Obenem pa je ta odlo-/jtev v kričečem nasprotju s hel-['hško listino, z obvezami beograj-M konference o varnosti in sode-/v'anju v Evropi ter še pred zamikom pogojuje uspeli madridske "“oference. Tega se prav dobro /“vedajo tiste demokratične sile v 'Mu in posebej v zahodnoevrop-Jkih državah, ki so od vsega za-e,ka opozarjale na nevarnost za-“'tritve oboroževalne tekme in zajčja v postopku popuščanja napeci jn so zahtevale pogajanja za “osego ravnovesja v oborožitvi na ““jnižji možni ravni. Iste nevar-hosti se zavedajo tudi tiste člani-** NATO, ki niso pristale na a-^riški pritisk. no kulturno - prosvetnemu delu in umetniškemu udejstvovanju dali prednost pred marsičem drugim. Že v prvih mesecih po osvoboditvi ali vsaj v prvem letu, so nastale vse naše najpomembnejše kulturne ustanove od gledališča do Prosvetne zveze in Glasbene matice, že v prvih dneh svobode smo imeli svoj dnevnik, kateremu je sledil potem tudi drugi tisk in celo založba. — Vse to de's je slonelo seveda tudi na novih pogledih na vlogo kulture? — Jasno, ti pogledi so se izoblikovali. že v času narodnoosvobodilnega boja, ko je prav kultura bila končno pravilno ovrednotena, o čemer pričajo ustanove, ki so nastale že med narodnoosvobodilnim gibanjem in vrsta odlokov, ki so jih sprejemali takratni najvišji organi Osvobodilne fronte. — V čem se izraža ta nov pogled na mesto in vlogo kulture? — če hočemo biti kratki moramo reči, da predvsem v oceni, da kultura ni stvar takšnih ali drugačnih manjšin in elite, temveč da je nujna komponenta življenja vsakega človeka in narodne skupnosti kot celote. Naše politično vodstvo, ki je dozorevalo in se kalilo v težkem boju za svobodo, je v tistih prvih povojnih letih natanko vedelo kakšno pot nam je ubrati na področju kulture. — Se je potem tako pojmovanje kulture odražalo tudi v naših nadaljnjih prizadevanjih in kako? — V bistvu lahko rečemo, da takšno pojmovanje kulture prežema vsa naša povojna prizadevanja vsaj v načelih, praktično pa seveda utegne' kdaj pa kdaj priti tudi do kakih manj pomembnih, odklonov. Dejansko lahko ugotovimo, da vse naše ustanove in organizacije, ki delujejo na področju kulture, nadaljujejo v tistem času začeto pot, ki je pot iskanja, neposrednega stika z našim človekom, pot o-plajanja njegovega duha, pot spodbujanja in omogočanja individualne ustvarjalnosti, pot pretakanja kulturnih dobrin v tem prostoru in utrjevanja sožitja z večinsko skupnostjo. In na tej poti so dosegle tudi pomembne uspehe. — V nas je torej tako pojmovanje vloge kulture bilo vedno prisotno, kako pa je večinski narod s svojimi strukturami vred sprejemal in priznaval tako vlogo slovenske kulture tu pri nas? — To je vsekakor precej žalostno poglavje, ki bi zahtevalo poglobljeno razmišlianje in razpravljanje. Priznati je treba sicer, da se je v zadnjih letih odnos večinskega naroda nekoliko spremenil in se še zmeraj spreminja kar pa nas še ne more zadovoljiti. Večina slo-i venskih kulturnih ustanov še zmeraj ni dosegla uradnega priznanja, številne organizacije dobivajo za svoje neprecenljivo delo komajda simbolično finančno podporo in tudi sama javnost ne kaže kakega posebnega smisla za spoznavanje naše kulturne dediščine in žive u-stvarjalnosti, čeprav je delež le te j pri kulturni podobi, vsaj mesta Trsta, iziemen. Na vseh področjih od gledališkega do glasbenega, od literarnega do likovnega. — Odnos italijanske večine do slovenske kulture je eno od osnovnih vprašanj sožitja v razumevanju in medsebojnem spoštovanju. Kaj bi bilo treba narediti, da bi sc ta odnos spremenil? — Vsekakor je res, da Trst ne bi bil takšen kot je, če bi bil njegov odnos do slovenske kulture drugačen. Samo od sebe se ob tem zastavlja vprašanje kakšen pa je odnos Trsta do kulture nasploh? Odgovor nanj bi vsekakor bi1 vse prej kot zadovoljiv, vendar ostaja dej- stvo, da se mora to mesto prebiti iz tega sedanjega stanja v odnosih do Slovencev in to ne samo zaradi nas samih, temveč zaradi svoje prihodnosti. Kaj pri tem lahko stori naša skupnost? Jasno je, da ne smemo biti samo pasivni opazovalci dogajanja okrog nas, prav tako pa je jasno, da je preboj iz sedanjega stanja precej težak. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo številne pobude naših prosvetnih organizacij in številnih posameznikov zlasti v okviru univerze in nekaterih drugih znanstvenih ustanov. Z italijanske strani pa takih konkretnih pobud ni ravno veliko, čeprav u-gotavljamo v določenih krogih nekatere pomembne premike. Žal tudi za temi pobudami stojijo največkrat posamezniki in ne družba kot taka. — Vse to je zapopadeno tudi v splošnih stališčih Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Kako pa je naša osrednja manjšinska organizacija usposobljena za uresničevanje teh stališč? — Treba je predvsem poudariti, da je SKGZ krovna organizacija in njena politika tudi na področju kulture se izraža, ali naj bi se izražala, v dejavnosti njenih članic. V odboru za kulturo so namreč zastopane Vse naše kulturne ustanove in organizacije in odbor je predvsem koordinacijsko telo in u-smerjevalec, medtem ko samostojne akcije sproža le od časa do časa. Odbor torej nima neposredne operativne vloge. Njegovo delo je predvsem sprotno preverjanje pravilnosti kulturnih izbir v določenem času. Kajpada nikakor ne v smislu kakšne cenzure, ampak na osnovi dogovarjanja in skupnega iskanja najustreznejših rešitev. Trenutno iščemo na primer možnosti hitrejšega odpiranja v italijanski kulturni svet, možnosti določenih skupnih akcij na literarnem in publicističnem področju. Samoumevno pa je tudi, da je odbor sodeloval pri oblikovanju zahtev na področju kulture v okviru zakona za globalno zaščito, kakor tudi vseskozi sodeluje pri skrbi za zagotovitev obstoja naših kulturnih u-s tono v. Sicer pa skušamo uresničevati sklepe letošnjega 12. občnega zbora Sltjvepske 'kulturno - gospodarske zveze, po katerih mora «kulturna politika SKGZ sloneti rta uveljavljanju družbene funkcije manjšinske kulture in kulturne potrebe naših ljudi, pozorna mora biti do vseh ustvarjalnih potencialov in do novih kulturnih pobud. Kulturni delavci naj bodo zato v bodoče mnogo bolj udeleženi pri razpravljanju, predvsem pa pri odločanju in poseganju v to problematiko. To težnjo morajo v vedno večji meri izražati tudi kulturne inštitucije». Razgovor zapisal j. k. ENOURNA VSEDRŽAVNA SPLOSNA STAVKA DELAVSTVO ODLOČNO ZAVRAČA TERORIZEM Atentat «Prima linea» globoko pretresel Turin Vlada in politične sile o učinkovitejši borbi proti prevratništvu in nasilju TURIN — Z enourno vsedržavno splošno stavko so včeraj italijanski delavci ponovno jasno dokazali, da odločno zavračajo teroristično nasilje in da bodo kot vedno doslej branili demokratične pridobitve in ustavna načela, ki temeljijo na odporniškem gibanju. Včerajšnji teroristični atentat na šolo za upravne kadre v Turinu, v katerem je bilo ranjenih deset oseb, dramatično opozarja, da je pre-vratništvo sprožilo ofenzivo, katere cilj je zrušiti sožitje ter ustvariti napetost in nezaupanje, kar bi lahko imelo tragične posledice za družbeni razvoj v državi. Pred desetimi leti si je te cilje zadala reakcija v tesnem sodelovanju v tesnem sodelovanju z državnim aparatom: pokol na Trgu Fontana v Milanu in strategija napetosti sta bila v prvi vrsti atentata na demokracijo in na družbeni razvoj. Danes se skriva terorizem za novimi siglami in krinkami, načrti pa so podobni tistim pred desetimi leti. Včerajšnji atentat je globoko prizadel predvsem Turin, zadržanje prizadetih profesorjev in študentov šole za upravne kadre, ki so na včerajšnji skupščini sklenili, da ne bodo prekinili lekcij, dokazuje, da tudi tokrat teroristi niso dosegli zaželenega cilja. Delavci piemontskega glavnega mest- so na zborovanju na Trgu San Carlo potrdili, da je treba prevratništvu in terorizem premagati z orožjem demokracije in s solidarnostjo vseh naprednih družbenih komponent. Vdor «Prima linea* v Turinu je močno odjeknil tako v vladnih kot v parlamentarnih krogih, kot dokazuje živahna razprava v senatu kjer je kmalu po atentatu poročal notranji minister Rognoni. O odločnejšem nastopu proti prevratništvu je bil govor včeraj na posebnem sestanku med predsednikom vlade Cossigo ter med ministroma za pravosodje Morlinom in za notranje zadeve Rognonijem. Vsekakor bo vlada o tem pekočem vprašanju razpravljala na petkovi seji ministrskega sveta. Cossigo je včeraj sprejel tudi predsednik republike Per-tini, katerega je ministrski predsednik po vsej verjetnosti seznanil z zakonskimi dekreti, ki jih namerava vlada sprejeti za ostrejši boj proti terorizmu. Predsednik vlade se je nato včeraj sestal tudi s predsednikom senata Fanfanijem in s predsednico poslanske zbornice Jot-tijevo. O dramatičnem vprašanju naraščanja terorizma v državi so včeraj razpravljala tudi vodstva političnih sil, ki opozarjajo na kritičnost trenutka in na kvalitetni skok prevratništva. (st) imeli večjih razsežnosti, so bili pripadniki tako imenovane .delavske avtonomije*, ki so na tak način verjetno hoteli protestirati proti odločitvi policije, ki jim je prepovedala vsako manifestacijo ob 10. obletnici pokola v milanski Kmečki banki. MADRID — Včeraj ob zori je vojaško krilo baskovske avtonomistične organizacije ETA osvobodilo Javiera Rupereza, poslanca in zunanjepolitičnega tajnika vladne španske stranke sredinske unije, ki so ga pred mesecem ugrabili. Z VČERAJŠNJE VSEDRŽAVNE KONFERENCE V AVDITORIJU Resno opozorilo vladnim organom: ladjedelstvo je na robu propada Najnovejše vladne posege je treba izpopolnili s konkretnim programom za gradnjo novih ladij - Prisotnih nad 300 delegatov iz vse Italije Naraščajoča konkurenca nekate-. m vsedržavni odbor rih tujih »ladjedelskih* držav, pred-1 ladjedelstva. Odbor vsem Japonske, popustljiv odnos vlade do zoževalnih smernic Evropske gospodarske skupnosti in pomanjkanje pravega gospodarskega načrtovanja so v zadnjem času privedli italijansko ladjedelsko industrijo na rob propada. Stalno slabšanje položaja se odraža v naslednjih podatkih: število delavcev, zaposlenih v italijanskih ladjedelnicah, se je od leta 1975 do danes skrčilo za nekaj okrog 5.000. še posebno je bila v tem okviru prizadeta naša dežela, kjer se je število delavcev v ladjedelskih obratih (v Trstu in Tržiču) skrčilo za 2.500, in prav za toliko se je zmanjšalo število delovnih moči. zaposlenih v ustreznih pomožnih dejavnostih. Ta zaskrbljivn slika je prišla do izraza na včerajšnji vsedržavni konferenci o ladjedelstvu, ki ga ie v tukajšnjem Avditoriju sklical Stal- probleme pred leti ustanovile krajevne uprave osmih italijanskih dežel (Furlanije - Julijske krajine, Kampanije, Ligurije, Mark, Apulije, Sicilije, Toskane ir Veneta), v katerih obratujejo manjše hi večje ladjedelnice. Za organizacijo posveta je poskrbela u-prava naše dežele. Kar zadeva udeležbo javnih upraviteljev in strokovnjakov, .je konferenca doživela velik uspeh: v dvorani je bilo namreč nad 300 delegatov. med temi predstavniki prizadetih dežel, župani, predstavniki ministrstva za trgovinsko mornarico. družbe Fincantieri, vsedržavnih in deželnih sindikalnih organizacij, predstavniki pomorskih družb, industrijskih, trgovskih, špediter-skih organizacij in druge osebnosti. Kako najti pot iz krize? Okrof tega vprašanja se je na konferenci razvila živahna razprava, ki je trajala — po pozdravnih besedah SKLEP, KI BO POGOJEVAL ODNOSE ZAHOD-VZHOD Ministri pakta NATO v Bruslju sklenili namestitev novih raket Nizozemska in Belgija se bosta odločili kasneje - Modernizacija evropskega raketnega sistema koristi predvsem ZDA Izgredi v Rimu RIM — V italijanski prestolnici je bilo včeraj veliko neredov in atentatov na račun sekcij KD. Avtorji izgredov, ki vsekakor niso Na Trgu Fontana po 10 letih: ^Odklanjamo politično nasilje* Pohitimo! BREZPLAČNI PRIMORSKI DNEVNIK Novi naročniki Primorskega dnevnika za leto 1980 bodo prejemali dnevnik že takoj in brezplačno do konca tekočega leta MILAN — Kmečka banka v Milanu: 12. december 1969 - 12. december 1979. Deset let je minilo od pokola na Trgu Fontana, ko je fašistična roka ubila 16 oseb, več sto pa ranila. Milan je včeraj z vrsto manifestacij počastil spomin na žrtve atentata, istočasno pa je bila to priložnost, da se obsodi politični terorizem, ki v zadnjih časih prihaj vedno bolj do izraza. Po jutranji maši zadušnici in zborovanju bančnih uslužbencev Kmečke banke, med katerim so udele- ženci poudarili odklanjanje političnega nasilja, so ob 16.30, ob uri atentata na Trgu Fontana odkrili spominsko ploščo žrtvam pokola. Manifestacije so se udeležili najvidnejši milanski in deželni politični predstavniki, ki so v svojih govorih obsodili fašistično nasilje in zločine, ki so bili glavna vzmet za terorizem današnjih dni. Tudi predsednik Pertini je z brzojavko izrazil svojo solidarnost z žrtvami pokola in astro obsodbo nasilnih načinov političnega boja. BRUSELJ — Zunanji in obrambni ministri držav članic pakta NATO so na včerajšnjem izrednem vrhu v Bruslju soglasno sprejeli sklep o modernizaciji evropskega raketnega sistema z namestitvijo novih ameriških raket srednjega dometa. Za pročeljem uradne soglasnosti pa se v atlantskem zavezništvu skrivajo razpoke, ki ne načenjajo »zahodne solidarnosti*, a so kljub temu zgovoren znak, da evropski zavezniki ne sprejemajo več brez pomislekov ameriške strateške načrte. V svojem iskanju »atlantske solidarnosti* in preprečevanju prehudega razhajanja so ministri vztrajali predvsem na ugotovitvah, da se je ravnotežje sil med blokoma v Evropi porušilo in da ga je treba ponovno vzpostaviti. Pri stanek in soglasnost o namestitvi novih ameriških jedrskih raket pa je bil boleč zaradi zadržanja Nizozemske, Belgije in skandinavskih držav (Danska in Norveška), ki se soočajo s hudim notranjim nasprotovanjem političnih sil. Nizozemska je dosegla dveletni premor, a je že sedaj jasno, da ne bo dopustila namestitve novih raket na svojem ozemlju. Belgiji so dali šestmesečni rok, skandinavski pomisleki pa niso povzročili večjih zapletov, saj v teh dveh državah ne bodo namestili raket. V končnem dokumentu vrha je tudi izražena želja, za katero se je predvsem potegovala Italija, da je treba Sovjetski zvezi in varšavskemu paktu čimprej predlagati razoroževalna pogajanja in sprejeti kak ukrep, ki bi uravnovesil enostranski umik dela sovjetskih o-klopnih enot iz Nemške demokratične republike. Po mnenju atlantskih zaveznikov je časa čisto dovolj, saj bodo prve rakete nameščali šele leta 1983. Washington je torej včeraj dosegel pomembno zmago. Svoje evropske zaveznike je «prepričal» o u-mestnosti modernizacije raketnega sistema na »evropskem prizorišču*. S svojimi »prepričevanji* pa ni zadovoljil vseh, saj postaja vedno bolj jasno, da bo glavne strateške koristi odnesel prav Washington in ne Evropa, saj bo rakete nadzoroval Pentagon. , Cez tri leta bodo v Zvezni republiki Nemčiji, Veliki Britaniji in Italiji postavili prve lansirne rampe. Zahodna Evropa bo res vzpostavila strateško ravnotežje, a v globalnem vidiku konfrontacije med velesilama, bo ameriška premoč očitna. 572 jedrskih raket, ki bodo lahko uničile enako število civilnih in vojaških objektov v sami Sovjetski zvezi, ne da bi Pentagon uporabil svojih medcelinskih raket so pomembna ameriška strateška pridobitev. Rakete persing 2 in skrajno gibljive manevrirne rakete cruise, ki ne doseže zvočne hitrosti, a leti le nekaj metrov nad krošnjami dreves, rušijo vse strateške načrte varšavskega pakta in Sovjetske zveze, kar bo prej ali slej povzročilo novo stopnjevanje oboroževalne tekme, če ne bo prevladal zdravi razum, (voc) Atentat na sovjetsko ambasado pri OZN NEW YORK - Sest oseb je bilo ranjenih včeraj ponoči v bombni eksploziji v prostorih sovjetskega veleposlaništva pri Združenih narodih. Po neuradnih vesteh kaže, da so bili ranjeni štirje sovjetski državljani ter dva ameriška policista, ki sta stražila poslopje. Odgovornost za atentat, ki je povzročil tudi znatno materialno škodo, je prevzela teroristična organizacija kubanskih e-migrantov »omega sedem*, policija pa je mnenja, da je po vsej verjetnosti peklenski stroj postavila neka teroristična skupina, ki se bori za avtonomijo Ukrajine. RIM — Vodja bavarske krščanske demokracije in kandidat na prihodnjih volitvah v Nemčiji F. J. Strauss je včeraj prispel v R:im. Strauss se bo danes sestal s papežem in vatikanskim državnim tajnikom, jutri ga bosta sprejela Pertini in Cossiga, kasneje pa bo imel razgovore z voditelji italijanske KD. dala Italiji skupno pet milijonov ton nafte, to je kar za polovico več kot doslej. To je eden izmed najpomembnejših sklepov novega gospodarskega sporazuma med državama, RIM — Minister za proračun An-dreatta je včeraj sporočil, da bo Venezuela v prihodnjem letu pro- ( astni doktorji univerze v Ljubljani LJUBLJANA — V prisotnosti vidnih družbenih, političnih in kulturnih delavcev Slovenije, rektorjev vseh jugoslovanskih univerz in Pepce Kardelj so v Ljubljani na univerzi «Edvard Kardelj* promovirali častne doktorje te prve slovenske univerze, ki te dni proslavlja 60 let obstoja. Najvišja priznanja so dodelili za izredne zasluge in za rezultate na področjih, ki so jih obogatili z lastnim ustvarjalnim delor akademiku prof. dr. Antonu Kuhlju, predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Janezu Milčinskemu, predsednici republiškega sveta za mednarodne odnose Vidi Tomšič in predsedniku izvršnega sveta dr. Antonu Vratuši, (jp) predsednika deželnega odbora Co-mellija in po glavnem poročilu odbornika za industrijo Rinaldija — praktično ves dan. Izhod iz krize je predvsem v tem, da se Italija odločneje postavi v obrambo interesov svojega pomorskega gospodarstva v okviru Evropske gospodarske skupnosti: država, ki razvija po morju 80 od sto svoje zunanje trgovine in ki šteje v svojem ladjevju pretežno stara plovila, si ne more privoščiti nikakršne odpovedi na področju ladjedelske industrije. Prav zaradi tega so gospodarski dejavniki in sindikalne organizacije zavrnili omejitve, ki jih je italijanskemu ladjedelstvu skusal vsiliti tako imenovani »načrt Da\ i-gnon» in ki jih je bil medministrski odbor za industrijsko načrtovanje CIPI pripravljen pasivno sprejeti. O krizi italijanskega ladjedelstva je 3. oktobra letos obširno razpravljal rimski parlament, ter je ob koncu soglasno sprejel resolucijo, ki je obvezovala vlado, naj brez vsakega odlašanja prevzame najnujnejše ukrepe za premostitev krize v tej industrijski veji. Da bi priskočila na pomoč la-djedelski industriji, medtem ko se pripravlja dolgoročnejši načrt za njen razvoj vzporedno z razvojem pomorskih in pristaniških dejavnosti, je vlada pripravila tri »začasne* zakonske osnutke, od katerih se prvi nanaša na gradnjo novih ladij (ustrezno nakazilo znaša 110 milijard lir), drugi na popravila starih ladij (25 milijard) in tretji na kreditiranje ladjedelnic (po 15 milijard lir v letih 1980 in 1981). S temi tremi zakonskimi osnutki — je na konferenci naglasil predstavnik ministrstva za trgovinsko mornarico — se bo komisija za oro-met pri poslanski zbornici začela ukvarjati prav v teh dneh. Omenjeni vladni posegi pa so na konferenci izzvali številna kritična stališča. Odbornik za industrijo Ri-naldi je poudaril, da ti trije zakonski osnutki ne morejo zagotoviti novega, čeprav začasnega vzpona ladjedelstva, če se ne izpopolnijo s konkretnim programom za nove ladijske gradnje, ki nai izrecno obsega spisek novih naročil, izdelan v sodelovanju z vsemi prizadetimi dejavniki. To ie druga glavna zahteva, ki je prišla do izraza med razpravo. Ob koncu so prisotni delegati sprejeli zaključni dokument z navedbo zahtev deželnih uprav, kra jevnih ustanov ter družbenih in sindikalnih sil kar zadeva sestavo dolgoročnega razvojnega načrta za nov razmah ladjedelskih dejavnosti in ukrepe, s katerimi naj vlada med tem časom omogoči ladjedelnicam. da bodo z ustreznimi naročili za državno in zasebno lad e-vje, premostile sedanjo najhujso stisko. Dokument bodo nemudoma poslali pristojnim organom na vladni ravni. Konferenca se je zaključila s soglasnim sprejetjem resolucije, ki ostro obsoja najnovejše tragične dogodke v Turinu, (ef) uiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiumiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiitiiiiiiiiMt Umrl je Pavle Kernjak pevec slovenske Koroške Menda ni človeka širom slovenskega kulturnega prostora, ki ne bi poznal pesmi »Rož, Podjuna. Žila* Mojce j*. ali »Juhej, pojdem v škufče*. In zagotovo ni ljubite Ija slovenske glasbene kulture, ki ne bi poznal Pavla Kernjaka, tribuna koroške narodne pesmi. In to nasmejano srce, polno humorja je sinoči prenehalo biti. Da, Pavla Kernjaka ni več med nami. Odšel je od nas nepričakovano in zato je resnica o njegovi smrti tem bolj boleča in temna. Njegova smrt je osupnila ves slovenski kulturni svet, zakaj s Pavlom Kemjakom bo legel v grob mož, čigar ime bo v zgodovini slovenske glasbene kulture nosilo posebno poglavje, nam reč tisto o koroški narodni pesmi. In čeprav je vest o njegovi smrt: kruta, nam ostaja zavest, da bo Pavle Kernjak s svojimi številnimi pesmimi ostal med nami, da bo tudi v prihodnje, morda še boli kol doslej vrela iz src številnih pevk in pevcev njegova pesem, ki so jo že zdavnaj osvojili in ponesli v svet. Pavle Kernjak je bil vse življenje šegav pa tudi trmast, toda prav slednja mu je bila čestokrat po trebna in koristna, posebno, ker se je moral kot samouk mukoma prebijati do tistega znanja, da so iz njegovega srca privrele nepozabne melodije in da jih je lahko beležil na notni papir. Njegova vztrajnost je bila potrebna tudi tedaj, ko so Pavla Kernjaka vabili v nasprotni tabor, da bi se odtujil svojemu rodu in krenil pot na hinavske ča sti in slave. A Pavle Kernjak je vztrajal, ker mu srce in vest nista pustila, prav to pa je Kernjaka napravilo velikega, velikega zato, ker je ostal skromen, ker je kot mladenič povesil na klin poklic krojača in se zaril med brazde Silijeve domačije na Prebini. Potreboval je ljubezen in zemljo brez katerih najbrž ne bi nastalo toliko lepih pesmi, ki so pokojnika spremljale vse od njegovega rojstva 9. februarja 1899, leta v Šentilju ob Dravi, kjer bo v soboto, 15. decembra, ob 14.30 na pokopališču svo j ega rojstnega kraja našel še zadnji počitek. Njegova življenja pot je ena sa ma pesem, «Slovenska pesem*. tJuhej pojdem v Škufče», združuje vse elemente njegovega samoniklega značaja, je pot k *Moj-cejt vmes dolga ie nekaj kilometrov, njen domet pa je presegei ves slovenski svet je biser, ki bo tudi v bodoče potrjeval, da »Slo venski smo fantje pri Dravci doma*. Pavle Kernjak je bil skromen a vnet zagovornik resnice in nikdar okleval povedati tega. kar je mislil, čeprav mu to ni bilo vedno v korist. Res toliko bolj pomembna knji0a’ saj postavlja temelje bodočim ram-skavam in študijam, ki naj bi obravnavale glasbeno izročilo Slovencev na tem ozemlju, (mč) PD SLOVENEC iz Boršta in Zabrežca vabi v soboto, 15. t.m., ob 20.30 v prosvetno dvorano na KULTURNI VEČER Na sporedu je nastop ženskega in močkega pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline. Š1 SLOGA prireja jutri, 14. t.m., v Ljudskem domu v Trebčah s pričetkom ob 20.30 predavanje na temo »JUGOSLOVANSKI ALPINIZEM IN HIMALAJA* Predaval bo Aleš Kunaver, večkratni vodja himalajskih odprav. Predavanja SPDT prireja v okviru svoje Pre" davateljske sezone danes, 13. predavanje vodje enote za varstv® narave piči’ zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani Staneta Petef’ lina na temo: Soča, preizkus nas“ zrelosti. Predavanje bo v Greg°r' čičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20.30-Vabljeni. Razna obvestila Državno učiteljišče A. M. Slan1; šek in osnovna šola Oton županč'® vabita starše in prijatelje mladi®e na proslavo mednarodnega leta troka, ki bo v Marijinem domu P" Sv. Ivanu v soboto, 15. t.m., ob l1, uri. Društvo slovenskih upokojencev ? Italiji vabi člane in prijatelje drU‘ štva na sestanek, ki bo dane5: 13. t.m., ob 16. uri v Gregorčiče’" dvorani, v Ul. sv. Franičšk? 20, nadstropje. Na sestanku bo govoril o dedov®' nju in o važnejših predpisih druži®' skega prava odvetnik dr. Fr®® Škerlj. PD «Ivao Cankar* izraža gl°tyj ko sožalje družini Pcrtot ob izg®0 moža oziroma očeta Berta. Ženski pevski zbor Valentin V<^' nik iz Doline izreka svojima Pe^_’ kama Vilmi in Normi Prašelj **' kreno sožalje ob izgubi moža ot' očeta. Dijakinje 4. razreda učiteljišč izrekajo bivšemu sošolcu Mar* Picciniju iskreno sožalje ob1 i*g® bi dragega očeta. Ob prerani izgubi dragega oče*® Antona izreka SPD Tabor Mar*® Piču in družini iskreno sožalje- Ob prezgodnji smrti Antona P**” cinija izreka ŠD Polet svoje iskr®' no sožalje hudo prizadeti sopr®*1 ln sinovoma. Slovenski taborniki v Italiji modrega vala* izrekajo iskreno s°' žalje svojima članoma Marku J® Aleksu Picciniju ob bridki izgu® dragega očeta. Ob priliki odprtja družinske posvetovalnice bo v soboto, 15. decembra, ob 16.30 v čitalnici občinske knjižnice na nabrežinskem trgu JAVNO ZBOROVANJE na katerem bo upravni odbor posvetovalnice predstavil novo službo. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi TONI PICCINI Pogreb bo danes, 13. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Opčinah. Žalujoči žena Mirella, sinova Marco in Alessandro ter drugi sorodniki Trst, 13. decembra 1979 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 ^ItalnoSKO •'%*** GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dum V. Mejerhold in J. Bondi ALINUR mladinska igra v dveh delih Danes, 13. t.m., ob 15.30 Jutri, 14. t.m., ob 15.30 ETBIN KRISTAN KATO VRANKOVIČ igra v treh dejanjih V soboto, 15. t.m., ob 19.30 Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja PRIMOŽ KOZAK AFERA V ponedeljek, 17. t.m., ob 20.30 GIUSEPPE BERTO NEZNANI BENEČAN igra v dveh delih Jutri, 14. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani «1. Gruden» v Nabrežini ANGELO BEOLCO -RUZANTE POMJENKI Jutri, 14. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju. Gledališča Kino VERDI Danes ob 20. uri druga predsta va opere Lea Delibesa «Lakme». ROSSETTI Danes, 13. t.m., ob 20.30 (konec ob 22.50) premiera Pirandellovega dela «1 giganti della montagna*. Gostuje turinsko stalno gledališče. Režija Mario Missiroli. V abonmaju odrezek št. 4. Rezervacije pri osrednji blagajni za ponovitve do 16. decembra. AVDITORIJ Ob 10. uri predstava za šole. Skupina La Contrada predstavlja «Lju-bezen, avanture in ostri boji hidal-ga - kavalirja Don Chisciotta*. oncerti V baziliki sv. Silvestra bo danes, 13. decembra, ob 18.30 koncert pianista Massima Ascanisa. Na sporedu: Bach, Schumann, Ravel in Liszt. V nedeljo ob 11. uri bo v Avditoriju koncert komornega ansambla Verdijevega gledališča pod vodstvom Severina Zannerinija. Na sporedu skladbe Tartinija, Albinonija, Marcella in Vivaldija. PROSVETNA DRUŠTVA V OBČINI DOLINA ZAVODSKI SVET SREDNJE ŠOLE «S. GREGORČIČ* ZAVODSKI SVET SREDNJE ŠOLE PRI DOMJU GLEDALIŠČE VERDI prirejajo pod pokroviteljstvom' občine^ Dolina v občinskem gledališču F. Prešer^$,v Boljupcu jutri, 14. deijembja,, ob 20.30 SPOZNAJMO BALET Nastopa baletna skupina gledališča Verdi. Koreografija Alfred Kollner. VABLJENI! Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980 Celoletna.............................. 38.000 lir Polletna............................... 25.000 » Mesečna................................. 5.000 » Letna naročnina na PRIMORSKI DNEVNIK v višini 38.000 lir velja samo do 30. aprila! Po tem datumu bo znašala 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 794672 Uprava: Gorica, Ul. XXIV. maja 1 Tel. 833-82 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun štev. 1192 H Istnr insir BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA organizacij, trgovin in podjetij spreiemamo na upravi Primorskega dnevnika — Ul. Montecchi 6 ■ tel. 794672 do 15. decembra 1979 Za naročila po tem datumu ne moremo jamčiti objave. Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM TARA VKLJUČENA) 12. DECEMBRA 1979 Povrtnina Min. Maks. Prevl Sadje Min. Maks. Prevl Česen 1200 2500 1800 Ananas 748 880 825 Radič zelen domač I Cikorija — 3800 1800 1700 Banane chiq'uita Kaki 230 1045 690 460 vvitloof 1600 Čebula Kostanji rumena 288 403 380 navadni 509 700 600 Artičoke 180 Ind. fige 920 — apulija 100 Fižol bo’ y - Solata endivija 250 2070 Jabolka jonathan I. 345 403 403 domača 500 800 600 Melone Melancane (dinje) 748 1093 1093 okrogle 1150 1265 1150 Krompir bea Paprika 200 360 1150 260 fetel I. 690 863 805 zelena 460 805 Grozdje Paradižniki italia I. 748 920 805 za solato 575 920 805 Pomaranče Peteršilj 700 1000 800 taroki I. 575 805 690 Korenje Zelena Špinača domača 288 301 320 600 300 500 Limone I. Mandarine I. 57* 805 748 1150 690 920 500 1000 800 Grenivke 330 528 400 Nazionale 15.30—22.15 »Specchi per le allodole*. Richard Burton. Barvni film. Ariston 16.00—21.00 Dvorana rezervirana za British club: «La ven-detta della Pantera rosa*. Ritz 16.30 «La patata bollente*. Renato Pozzetto, Edvvige Fenech, M. Ranieri. Barvni film. Prepovedan mladini ood 14. letom. Eden 16.30—22.15 «L’infermiera nel-la corsia Lei militari». N. Cas-sin., L. Banfi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «Quella pazza roll-royce». Grattacielo 16.C0—22.15 «Amici e ne-mici». R. Moore, T. Savalas, C. Cardinale. Fenice 16.00 «Gli amori impuri di Melod.y». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00—22.00 »Oltre le gran-di montagne*. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «La pornomatrigna*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Amo, non amo». J. Bisset, M. Schell. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.00 «L'aragosta a cola-zione*. E. Montesano. Barvni film za vsakogar. Aurora 14.45 «Sabato, domenica e venerdi». E. Fenech, A. Celenta-no. Capitol 16.30 «Dolce pelle di don-na». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tttorio Veneto 16.30 «Splendori e miserie di inadame Royal». Prepovedan mladini pod 18. letom. N. Manfredi, R. Schiaffino, L. Toffolo. sni GLASBENA MATICA Trst ...................................................,mm Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 13. decembra LUCIJA Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 6.21 — Dolžina dneva 8.44 — Lu-la vzide ob 1.05 in zatone ob 13.19 Jutri, PETEK 14. decembra VOJMIR Vreme včeraj: temperatura ob 2. uri 8,4 stopinje,' zračni tlak 002,5 mb narašča, brezvetrje, vla-;a 80-odstotna, nebo pooblačeno, norje skoraj mirno, temperatura norja 12 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: David Ciacchi, rederico Tam, Luca Giuseppe Me-idoni. UMRLI SO: 73-letni Angelo Per-ot, 70-letna Diomira Viezzoli por. Uiani 77-letni Ferdinando Barna-71-letni Arcangelo Murgolo, 50-etni Luciano Šcocchi, 81-letni Vit-;orio Marmolato, 89-letna Cristina Kuster, 82-letna Grazia Laurini por. Vosilla, 75-letni Andrea Riosa, 5-letni Chato Tuzzi, 45-letna Grazia Matera, 81-letna Antonia Canziamch por. Canciani, 84-letna Cristina Ma ria Crisanaz vd. Miani, 86-letna Ma ria Versa, 85-letna Romilda Biagi vd. Marši, 73-letni Domenico Dho. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. urei telef. štev. 732 627 LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel, 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel 213-137; Milje: tel. 271-124. Sezona 1979-80 4. abonmajski koncert Jutri, 14. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu TRIO LORENZ SPORED: Beethoven — trio št. 5 opus 70 v D auru; Lebič — ekspresije; Turina — trio za violino, čelo in klavir. Prodaja vstopnic v pisarni GM danes, 13., in jutri, 14. decembra, od 9. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Prosveta Prosvetno društvo Slovenec iz Boršta in Zabrcžca vabi v soboto, 15. t.m., ob 20.30 v prosvetno dvorano na kulturni večer. Na spore-je nastop ženskega in moškega pevskega zbora ^'Valentin Vodnik iz Doline. Mali oglasi telefon C040) 79 46 72 TOPLEJE vam bo in prihranili boste, če obložite stene vaših stanovanj z leseno oblogo. Vse potrebno dobite v Saležu v mizarski delavnici — Boris Grilanc, telefon 229-190. KLEPARSKA obrtniška delavnica Mučič Mario išče vajenca ali delavca že strokovno izobraženega. Javiti se v Ul. Tagiiamento 11, Štandrež - Gorica. Tel. 5301 MOTORNO- kqlo Honda 400 F letnik ’78 ugodno prodamo. Informacije na telefon št. 824528 v večernih urah. OSMtCA - Franc Gec, Podlonjer 168, toči belo in črno vino. IŠČEMO čistilke za čaščenje stopnišč. Predstaviti se . na podjetju FARO, Ul. sv. Frančiška 4/1 v u-radnib urah. KUPIM TO - 120-basno harmoniko v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 228451. PARCELO . ri Briščikih ugodno prodam. Površina 5.600 kv. m. Infor macije na tel. 225 534 vsak dan od 9. do 11. ure. DELAVCA za namestitev pohištva in mizarskega pomočrtka s šoferskim dovoljenjem nujno iščem. Telefonirati na t št. 54-390 ali 571-326. PRODAM fiat 126 letnik 1975. prevoženih 40.000 km, zelo dobro o-hranjen. Informacije pri meha nični delavnici Panarella, Ulica Matteotti 21. PRODAM avtomobila Fiat 125 Spe-cial in Lancia Fulvia GT 1300 po zelo ugodnih cenah. Telefon (0481) 870-59. ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB Ass. Generali. Ul. Genova 14, Trst, tel. 61 034 in Ul. Sa lici t Opčine. tel 211489 KEMIČNA čistilnica prodaja kompletno opremo zaradi prekinitve delovanja. Telefonirati na tel. št. (040) 824-186. ODPRLI SO JO V NEDELJO Tildi v občinski knjižnici v Zdravščini slovenske knjige za tamkajšnje prebivalce Podružnična knjižnica one v Zagraju bo upoštevala zahteve tam živečih slovenskih družin - Pošteno priznanje tamkajšnjemu prebivalstvu Od nedelje so slovenske knjige na razpolago tamkajšnjim prebivalcem slovenske narodnosti tudi v občinski knjižnici v Zdravščini v občini Zagraj. V tem kraju so namreč odprli podružnico občinske knjižnice v Zagraju (podobno podružnico so marca letos odprli tudi v Martinščini). Zagrajski župan Romano Zilli je v svojih uvodnih besedah poudaril da gre za akcijo ki ima kot cilj približati najširše plasti prebivalstva tej kulturni ustanovi. Kdor ni mogel zaradi oddaljenosti v glavno vas občine po knjige bo sedaj imel možnost nabaviti si jih enkrat tedensko v svojem zaselku. Zagrajska občinska knjižnica pa se ne ukvarja samo z izposojanjem knjig. Ker razen pevskega zbora ni v občini drugega kulturnega delovanja je bila skrb knjižnice v prejšnjih letih priredba številnih razstav, ki so bile v glavnem o-sredotočene na preučevanje domače zgodovine: stare fotografije, stari dokumenti, etnografsko blago. Zasluga za tako razvejano dejavnost gre knjižničarki Aleksandri Vižintin in odboru za upravljanje knjižnice. Največji uspeh je bil dosežen letos poleti, po večletnem truda polnem delu, ko so priredili razstavo starih predmetov in orodja, šlo je za majhen etnografski muzej, ki je vzbudil veliko zanimanja med prebivalstvom. Sedaj to pobudo posnemajo tudi v drugih krajih trži-škega okoliša. Tudi ob nedeljskem odprtju knjižnice v Zdravščini so se drugače izkazali. Priredili so razstavo slik otrok, ki so se udeležili fotografskega natečaja. Mladi fotografi, med njimi so številni Slovenci, so prikazali predvsem motive iz domačega življenja. Prisotne je pozdravil v imenu slovenskih zamejskih organizacij tudi Marko Waltritsch, ki je obljubil, da bo knjižnica «Damir Feigeb, ki bo pričela kmalu z delom poskrbela za to, da bo nudila slovenske knjige tudi tej knjižnici. ZTT pa je s svoje strani že sedaj dalo tej novi knjižnici nekaj slovenskih knjig. Pomoč zagrajski knjižnici sta nudili tudi sovodenjska posojilnica in doberdobska občinska knjižnica. Na otvoritveni svečanosti so bili prisotni, med drugimi, tudi deželni odbornik Cocianni, sovodenjski in doberdobski -župan češčut in Jarc, predstavnika slovenskih zamejskih organizacij' Komel in Waltritsch, zastopnik pf-dfektore Flaumene predstavniki drugih občinskih knjižnic. In seveda veliko, veliko ljudi. Knjižnica deluje v prostorih bivšega šolskega poslopja v Zdravščini, odprta bo vsak petek od 16. do 19. ure. Poziv sindikalne federacije ob 10-letnici milanskega pokola Ob 10. obletnici pokola na milanskem Trgu Fontana je goriška pokrajinska federacija CGIL - CISL -UIL izdala tiskovno poročilo, v katerem se klanja spominu nedolžnih žrtev in spominu vseh tistih državljanov, pripadnikov varnostnih sil, sodnikov in delavcev, ki so izgubili življenje zaradi nasilnih dejanj, u-smerjenih v spodkopavanje republiške družbene ureditve. Pokrajinska sindikalna federacija nadalje izraža nujnost sestave take vlade; ki bo omogočila in dala novega zagona boju proti prevratniški dejavnosti in ki bo omogočila izhod 'z sč-danje hude družbene in gospodarske krize. Tudi delavci na Goriškem so se včeraj z enourno protestno stavko skoraj plebiscitarno odzvali pozivu, ki ga je v vsedržavnem merilu naslovila sindikalna federacija zaradi novega terorističnega izpada v Turinu. Vložiti prošnje za pomoč iz solidarnostnega sklada Goriško županstvo sporoča, da je bil te dni v deželnem uradnem listu objavljen zakon št. 60, z dne 27. novembra, ki določa kriterije za porazdelitev sredstev tako imenovanega socialnega sklada v korist manj premožnih državljanov, ki se bodo znašli v težavah zaradi izvajanja zakona o pravični najemnini. Sredstva bodo porazdelili ob u-poštevanju nekaterih kriterijev. Tako bodo upoštevali skupni dohodek prosilca in družinskih članov s katerimi prosilec živi, dalje lego, vr- sto in velikost stanovanja ter predvsem dejstvo če je prosilec tudi dejansko nosilec pogodbe o najemnini. Za socialno pomoč lahko zaprosijo tisti državljani, ki izpolnjujejo omenjene pogoje in ki so prejeli žahtevo po povišanju najemnine. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago osebje urada za skrbstvo na goriškem županstvu. Ukrep zadeva občane z zelo nizkimi osebnimi dohodki. Slovenski šolniki ne bodo stavkali Goriško tajništvo Sindikata slovenske šole sporoča, da se ne pridružuje stavki, ki so jo za jutri napovedali konfederalni šolski sindikati. Pouk na slovenskih šolah bi se moral zato redno odvijati. IZŠLA BO OB POIMENOVANJU ŠOLE V SOVODNJAH ZBIRANJE GRADIVA ZA IZDAJO BROŠURE Poleg orisa lika Petra Butkoviča in seznama njegovih literarnih in drugih del bo publikacija obsegala še zgodovinski, gospodarski in etnografski prikaz Sovodenj Sovodenjski starši so se že pred skoraj letom dni odločili, da bodo osnovno šolo poimenovali po zaslužnem domačinu, duhovniku, vzgojitelju in kulturnem delavcu Petru Butkoviču - Domnu. Medtem je tudi stekel dolgotrajni upravni postopek pri krajevnih, okrajnih in vsedržavnih šolskih oblasteh, ki se bo predvidoma zaključil čez leto dni. Te dni je odbor ctaršev, tudi spričo dejstva, da je upravni postopek že stekel, sklical delovni sestanek, na katerem so se pomenili o tem, kako bodo izpeljali celotno pobudo. Slovesno poimenovanje šole naj bi bilo predvidoma v šolskem letu 1980/81, do takrat pa naj bi skušali uresničiti nekatere pobude. Tako so osvojili predlog o pripravi priložnostne brošure, ki bo poleg orisa lika Petra Butkoviča, seznama njegovih literarnih in drugih del obsegala tudi zgodovinski, etnografski in gospodarski prikaz Sovodenj. Gre skratka za pripravo nekakšnega prvega zbornika o tem kraju, ki je ohranil slovenski značaj, kljub temu da leži dejansko iiiiiiiiiiiriiiiitfiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiuiiiiiiuiia TRŽAŠKA CESTA ZAPRTA Kritično stanje v Štandrežu zaradi prometne obremenitve Napovedujejo tudi zaporo ceste v Podgori Sedem let, kot v pravljici, trajajo slabe povezave Gorice z desnim bregom Soče. Razdobje, ki je postalo prav te dni še bolj kritično zaradi zapore Tržaške ceste. Kot da to ne bi bilo dovolj, bodo občinska podjetja v teh dneh pričela polagati plinske cevi v podvozu Baruzzi, kar pomeni, da bodo zaprli za promet tudi dohod iz Ločnika v Gorici preko Podgore in pevmskega mosta. Ostaja torej odprt samo novi ločniški most za promet v smeri iz Gorice proti Vidmu ter nova cesta 56. ki obvezno usmerja promet skozi štandrež. Kakor smo izvedeli iz pogovora z županom, gradbenimi strokovnjaki ter iz interpelacije republikanskega svetovalca Daria Drufuce, bomo imeli Tržaško cesto zaprto kakšaih,h osem mesecev, ^podvoz, v Podgori pa nekaj tednov. Vsa teža , osebnega in tovornega prometa. *se bo preneslana Štandrež. Ta kraj je bil že do sedaj nreobtežen, sedaj pa je na tem, da poči. Ni moč dela na cestah tako organizirati, da vsa hkrati bremenijo kak kraj, ampalf bi bilo potrebno najprej dokončati eno, potem pa začeti drugo. Obstajajo nekatere možnosti, da se težavam na Tržaški cesti odpo more z izgradnjo Tržaški cesti vzporedne nove ceste v nivoju, ki je predvidena v ureditvi cestnega Sistema med novim mednarodnim mejnim prehodom Štandrež - Vrtojba ter bodočim avtoportom, ter sedanjo industrijsko cono. Vse je nared (načrti, finansiranje in podjetje), da čimprej pričnejo z deli. Izgradnja makadamske ceste, ki bo potekala vzporedno s Tržaško cesto, bi bila najboljša rešitev za sedanje težave. Ta cesta je predvidena v načrtih ter jo bodo kasneje, ko bo ANAS zgradila nadvo-znico nad sedanjo Tržaško cesto, tudi asfaltirali. Začasna rešitev bi bila tudi v tem. da bi na ločniškem mostu uvedli dvosmeri promet, ki bi ga izmenično semaforsko urejali. Prometna stiska v Gorici je torej dosegla svoj višek in nič čudnega ni, če vsi izrekajo pripombe na račun premajhne načrtnosti pri gradnji tako pomembnih javnih del kot so ceste. Osebni avtomobilski promet bi ozka grla še nekako prenesel, ne zmore pa jih tovorni promet, ki predstavlja v Gorici pomemben delež v cestnem prometu. Če ni druge pomoči («kadar se dela, je treba s takšnimi težavami računati*, nam je dejal župan) je potrebno poskrbeti vsaj to, da bodo dela hitro dovršena. Jutri zborovska revija v Trztcu V tržiški dvorani Principe bo jutri ob 20.45 nastop moških pevskih zborov, ki ga pripravlja »E. Grion». Poleg domačinov bodo nastopili še zbor La clape M. Červinjana, Mirko File j iz Gorice, Serenade iz San Danieleja in zbor Perosi iz Fiu-micella. Nuto Revelli drevi v avditoriju Gost današnjega kulturnega večera v deželnem avditoriju v Gorici Na skupno življenjsko pot stopata danes MILOJKA PAOLETTI in IVO BERDON Obilo sreče in zadovoljstva ter da bi vzgojila nov rod '!&ij[jin.sk'6' improvizirali pester «murales» in v katerega so vlili vso svojo domišljijo. Naslikali so čudne slone, drevo pokvarjenosti, detajle iz narave, sonce, oblake, ležeča dekleta in drugo. V ozadju vsega pa je bila glasba: diletantski ansambli iz mesta, kitaristi in bobnarji iz študentskega doma ter skupinica ad hoc muzikantov, ki so sproščeno igrali na vse, kar jim je takrat prišlo pod roke, od pločevinastih škatelj, lesa itd. Nekateri so v gruči plesali in izvajali show, drugi pa so sedeli, kadili, pili in grizli sendviče, ki so jih z nabirko nakupili študentje. In v dopolnilo vsega je glavni namen praznika tudi uspel: debatirali so o problemih doma, o nujni popestritvi študentskega življenja, d organiziranosti, o sodelovanju, za uspeh katerega pa je v prvi vrsti neobhodno potrebno spoznanje na osebni ravni, (kt) PREJŠNJO NEDELJO V DEVINU Nastop zborov iz zamejstva in matične domovine V nedeljo, 9. decembra je bil v Devinu v gosteh Mešani komorni zbor iz Nove Gorice, ki se je predstavil z lepo zaokroženim koncertom. Prireditev, ki sta jo v sodelovanju pripravila Dekliški zbor iz Devina in Kulturni krožek Devin - Štivan, je nedvomno popolnoma uspela, saj so se vabilu odzvali tako starejši kot mlajši vaščani, tako da je bila dvorana zares: popolnoma zasedena. V pozdrav je gostom zapel domači dekliški zbor, ki je za priložnost pripravil tri pesmi in sicer «Quia dixi» Orlanda di Lassa, Matije Tomca «Sem se rajtov ženiti* in delo našega zamejskega skladatelja Ignacija Ote «Pri polžu* pod vodstvom dirigenta Hermana Antoniča. Še prej je v imenu organizatorjev spregovorila gospa Nadja Malalan, ki je med drugim dejala: «Zopet smo se po dolgem premoru zbrali, da bi še enkrat izpričali svojo prisotnost na tem skrajnem robu slovenskega ozemlja. Tudi današnji koncert potrjuje dejstvo, da sta slovenska pesem in beseda v tem kraju še vedno živi, pa čeprav nam niso okoliščine najbolj naklonjene.* Mešani komorni, zbor iz Nove Gorice je nato ubrano, a obenem praviloma' pbčirteno -jsajref kar šestnajst pesmi ^SflfeMiuikih in tujih skladateljev in narodnih napevov. Naj tu omenimo, da bo zbor proslavil prav v tej sezoni desetletnico svojega obstoja. Že od vsega začetka vodi zbor profesor Štefan Mavri. Mogoče je skladba Koncert XXXII ruskega skladatelja Bortnjanskega žela največ uspeha, prav tako pa so prišotne naravnost vžgale še ostale pesmi. Kulturnemu sporedu je sledila prijetna zakuska, kjer so se nastopajoči in domačini pobliže spoznali. Takoj je v mali dvorani Motela Agip veselo in Ubrano zadonela slovenska pesem, ki je pritegnila prav vse. Gostje so si nato ogledali še devinski portič, kjer jih je čakala večerja v gostilni gospe Metlikovčeve. Tu je zbor nagovoril še dr. Drago Le-giša, ki je poudaril velik pomen večera, saj je ’ ila to pravzaprav prva tovrstna prireditev, oziroma manifestacija, kjer sta nastopala zbora iz zamejstva in matične domovine. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Zgodovina in njeni protagonisti 13.00 Dan za dnem - Rubrika DNEVNIKA 1 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Remi - risani film Mama, tukaj sem 17.25 Vlakec 17.50 Aiuto supernonna 18.00 Skede - Urbanistika 18.30 Concentrazione 19.00 DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 Happy Days - TV film Fonzie, un nuovo James Dean? - 3. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Tilt - glasbeni program 21.55 Posebna oddaja DNEVNIKA 1 22.30 Politična tribuna Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Kako. koliko - tednik o potrošništvu 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Sto tisoč zakaj 16.00 Caltagirone: Scherma Italia - Ungheria Program za mladino 17.00 Peter - risanka 17.05 Simpatiche canaglie 17.25 Nadaljevanje v prihodnjem nadaljevanju 18.00 Znanost in človeški napredek - vzgojna oddaja, 2. del 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport 18.50 Dober večer z . . . Peppinom De Filippom Vmes film iz serije Atlas ,U- fo Robot: Supergoldrake Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Thriller: Poljubi me in umri - TV film 21.50 Primo piano 22.45 Jeans concerto 23.15 Eurogol - Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 - 16.00 TV v šoli: Francoščina, Kemija, Risanka, Zemljepis, Seštevanje do 5 in drugo 16.50 Poročila 16.55 Jakec in čarobna lučka 17.10 Hollstromova kronika, 2. del dok. filma 18.00 Dve družini, ena tovarna 18.35 Obzornik 18.45 Tehtnica z- natančno tehtanje 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Oči kritike 20.45 «Boj in delo* — ob 25-letnici ustanovitve Slovenske kulturno - gospodarske zveze v Trstu. Oddajo je pripravila a-gencija Alpe Adria 21.20 Glasbeni magazin 22.00 TV DNEVNIK Koper 19.45 Stičišče 19.58 Dve minuti 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Magnum special za T. Saitta - film Režija: Martin Herbert: i-, grajo: Stuart Witman, John Šaxon, Martin Landau 22.20 Dokumentarna oddaja: zunanja politika 22.40 Obrazi jazza, 6. del TRST A 14.00 Hit International: 14.33 Vr- 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00, tiljak jugoslovanskih motivov; 15.00 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Leteči zmaj; 15.45 Mah juke box; Dobro iutro po naše; 7.45 Prav- lfi-00 Znane plesne glasbe; 16.32 ljica za dobro jutro; 8.10 Jutra- Crašh; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 nji almanah: «Vprašanja sodobne Poslušajmo jih skupaj; 17.15 Sa-družbe*; 9.05 Iz arhiva: «Na bož- vio Record; 17.32 Jugoslovanska jo pot»; 9.30 Evergreeni: 10.05 Ra- P°P scena; 18.15 Poje Leano Mo-dijski koncert; 11.35 Jugoslovanski remi 18.32 Orkestri lahke glasbe; pevci; 12.00 Mikrofon v razredu; U.OO Opere, poezije, pesmi in ples. 12.40 Sedem not; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Otroško okence: «To-mi na obisku*; 14.30 Na goriškem valu; 15.00 Mladi pisci; 15.35 Rock revival; 16.00 «Dvignjena zavesa*; 16.40 Diskomanija; 17.05 Mi in glasba; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 Kulturni prostor. RADIO TRST A DANES, ČETRTEK, OB 18.30 CRMSJTOMIEM KOPER (Slovenski program) ,6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Popevke se vrstijo; 13.37 Po domače z ansamblom Borisa Kovačiča in ansamblom Maksa Kumra; 14.00 Mali koncert lahkih not; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik;. 16.30 Aktualna tema; 16.35 Znane melodije. J! m LJUBLJANA 6:00, 7:00, :8.00, 9.00, 10.00, 11.00, fcf ! 12.00« 14100, 15.00, 19.00, 21.00 Po- je pb četrtkih oblikovala z avtobiografskimi zapisi protagonistov našega boja za pravice in s prikazom posebno zanimivih glasbenih protestnih izrazov. Magda Bizjak je v svoji diplomski nalogi raziskala in poglobila vprašanje pojava črnskih duhovnih pesmi in iz tega prioravila tudi niz oddaj za našo radijsko postajo. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30; 11:30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, ročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Rekreacija; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Mladina poje; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za...; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Mehurčki; 14.20 Koncert za mlade poslušal ce: 14.40 Jezikovni pogovori; 14.55 Minute za EP; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 18.35 Minute s slovenskim kvintetom trobil; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za do bro jutro; 8.32 Klasična glasba; Minute z ansamblom Atija Sossa; 9.15 Knjiga na radiu; 9.32 Lucia- 20.00 Četrtkov večer domačih pe novi dopisniki; 10.00 Z nami je .. .; 10.10 Leteči zmaj; 10.32- Pesem dneva; 10.35 Glasbeni trenutek; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Glasba; 12.05 Glasba po željah; srni in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. njegov mandat ter spodrezala njegovo moč pri republikanskih članih odbora. Nixon je ugotavljal, da so Zieglerjevi razlogi tehtni. Pet let si že skrbno prizadeva, da bi se kazal kot vzvišen državnik. Zdaj ne more dovoliti, da bi to omadeževala odkritosrčnost zasebnih trenutkov. Morda pa to ni nujno, je namignil Buzhardt. Grobo izrazoslovje lahko izbrišejo. Izročijo lahko očiščene prepise in zadovoljujejo odbor, ne da bi čisto dobesedno spoštovali sodne zahteve po gradivu. Tako ne bi opustili načela o privilegiju izvršne oblasti in ne bi ustvaril nikakršnega precedensa. Predsednik je obotavljaje se pooblastil pravnike, naj začnejo poslušati magnetofonske posnetke in jih zapisovati. Morda se jim je naposled vendarle posrečilo odkriti pravi prijem. Uklonili se bodo prostovoljno. On bo rekel, da je navzlic njegovim nerazsodnim zahtevam voljan priti za več kakor pol poti naproti. Odprl jim bo enkraten vpogled v zasebne misli in pogovore predsednika Združenih držav, ker bi rad dokazal, da ni sodeloval v prikrivanju. Toda moj sklep je pogojen, je dejal Nixon pravnikom. Utegnem se še premisliti. Buzhardt je ukazal, naj prinesejo trakove iz blagajne. Spomnil se je, kako se je predsednik nekoč v marcu že uklonil in dejal svojim odvetnikom, da lahko poslušajo posnetke z dodatnih trakov, ki sta jih terjala posebni tožilec in pravosodni odbor, ter ocenijo, s čim se bodo morali spoprijeti. Toda še preden so se lotili dela, se je Nixon premislil in trakovi so šli v blagajno. Zdaj so Buzhardt in njegova pomočnika Dick Hauser in Jeff Shepard začeli brati neredigirane prepise, ki so jih pred meseci pripravile VVoodsova in njene tajnice. Vsak zapis so morali primerjati s trakom, s katerega je bil posnet. ENALOTTO ki ga organizira italijanski olimpijski odbor C.O.N.I. te pričakuje v soboto, 15. decembra ZMAGAŠ, ČE ZADENEŠ 12 -11 oz. 10 TOČK POSLOVALNICA ENALOTTO TE ČAKA Bučanje VELESLALOM V MADONNI Dl CAMPIGLIO NOGOMET. V OSMINI FINALA POKALA UEFA NAMIZNI TENIS V ŽENSKI A LIGI 1PET VELIK PODVIG STENMARKA C. zvezdi ni uspel podvig Kras brez boja do točk Križaj odličen tretji, Strel pa sedmi - Medel nastop italijanskih smučarjev JADONNA Dl CAMPIGLIO -Ji' Je trenutno sploh mogoče pre-■ a8ati Stenmarka v veleslalomu? 'Jetno si je včeraj to vprašanje -----:, J- je gledal ir-'*«jsKi prenos veleslaloma v ‘ad°nni di Campiglio, veljavnega ? svetovni pokal. Šved je vseka-® smučarski fenomen, pa če-noče tekmovati v smuku in ^ z namerno kombinacijo pra-. tega tekmovanja praktično o-^jnogočili, da bi osvojil svetovni j^enmark je v prvi vožnji zagreli .Pred ciljem hudo napako. Le jtokdo bi ob taki napaki obstal J smučeh. Toda sloviti Šved je v ujel ravnotežje in nadalje-| do cilja, tam pa je zaostal č°raj za sekundo za vodečim S*»n in je bil s tem zaostankom 5? .peti. V drugi vožnji pa je .‘■snil iz sebe vse svoje sile. vozil j? vse na vse, slog njegovega CUcanja sicer ni bil tako tekoč, 5 običajno, vendar pa je privozil j/ cilj v času, ki spočetka ni dosti fjtedal, ker je pač startal kot frv*. toda kmalu je bilo jasno, da Ja rezultata r,e bo mogoče več ;[eseči. Ne samo to: drugouvršče-' Uithy je dosegel kar 32 stotink jaunde slabši skupni čas od ^»marka. Jugoslovani so bili danes ponovno zelo dobri in so potrdili, da njihovi uspehi v samem začetku sezone niso bili slučajni. Po prvi vožnji sta bila Križaj in Strel na 6. in 7. mestu, v drugi pa sta svoji uvrstitvi še popravila. Zelo dobro bi se odrezal tudi Kuralt, če ne bi v drugi vožnji odstopil, Franko in Oberstar pa sta se uvrstila na sredino lestvice. Italijani so bili včeraj za spoznanje boljši, kot v Val dTseru, vendar pa je Plankovo 9. in Grosovo 14. mesto razmeroma slaba tolažba. Kot ekipa so se najbolje v tem veleslalomu odrezali Švicarji, za njimi pa Jugoslovani, vendar izrazite premoči ni imel nihče: med prvo deseterico so bili namreč predstavniki kar šestih narodov. LESTVICA VELESLALOMA 13. Steiner (Av.) 14. Gros lit.) 15. Gruber (Av.) 22. Giorgi (It.) 23. Biekr (It.) 52. Carletti (It.) 38. Poncet (It.) 49. Merelli (It.) 2.53”16 2’53”2l 2'53”28 2'54”14 2’51”24 2’55”14 2 56 ”53 2'58”57 1. Stenmark (šve.) 2'49”71 2. Liithy (Švi.) 2’50”03 3. Križaj (Jug,) 2’50”86 4. Enn (Av.) 2’51”42 5. Soerli (Norv.) 2'51”50 6. Liischer (Švi.) 2'51”98 7. Strel (Jug.) 2’52”04 8. Jaeger (Av.) 2’52”05 9. Halsnes (Norv.) 2’52”59 10. Nockler (It.) 2'52"69 11. Jacobsson (Šve.) 2’52”76 12. Mahre S. (ZDA) 2’52”90 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIMIIIIIMMIIIIIIIIIIMIfllMIMIItllllllllllllllinnmilllllUIIIU °dbojka V PRVENSTVU MLADINK V napetem derbiju Breg premagal Bor Dva poraza Kontovela proti Solarisu Of - Breg 2:3 (15:3, 8:15, 15:5, 2:15, 14:16) Zupančič, E. in L. Maver, ,J]et, Montanari, Cergol, Birsa, 'Sni, Gerdol. JREG: Ota, F. in D. Žerjal, Sla-\ Stepančič, Kerin, Zobec, Can-art>, Salvi, Švab, Martinelli. GODNIKA: Scheri in Maiani. JJovenski derbi je bil do konca Zračen in napet. Zmaga je zasluti? pripadla Bregu, vendar bi morebitni uspeh borovk ne pred-Sj vljal nobene krivice. Ekipi sta v bili povsem enakovredni, saj sta Jtetih setih nabrali enako število C*-. Bor je gladko osvojil prvi in C^ji niz, Brež.anke pa so obakrat pačile. V odločilnem setu sta se j?* šesterki srčno borili za vsako jo, na koncu pa je le prevladala jj^ja izkušenost nekaterih igralk Jicer pa je bila ta tekma kori-Jo trening za igralke obeh ekip nekaterimi važnimi nastopi. ft°rovke namreč čaka pokrajinski Jale v prvenstvu deklic proti In-Jja, Breg pa bo igral odločilno ,lai>o za mladinski naslov z OMA. Menegatti, Cibic, Guštin, Cer Mig. ontovel — Solaris 1:3 (15:12, 14:16, 12:15, 5:15) KONTO VEL: Prassel, Grisani, Da- *li, boli JOLARIS: Sardi, Economo. Aiello. fl8.toni, Furlan, Bruckner. j.v zaostali tekmi prvenstva mla-jk je Kontovel nepričakovano preučil obe točki Solarisu. Kontovel-* so tokrat nastopile z zelo okr-J®0o postavo, saj je večina stan-ijdnih igralk nastopala na turnir-v Cervignanu. Kljub temu so dolinke začele tekmo zelo dobro, j Učinkovito igro so popolnoma nad-Jale nasprotnice in jim prepustile £ dve točki. Tudi v drugem setu ? nadaljevale z dobro igro in že “(lile s 14:7, ko so popustile in 8rešile celo serijo servisov. Napotnice so takoj izkoristile zmedo •°ntovelk in zaključile set v svo PROSTI METI: Hurlingham 18:23, Cagliari 21:30 Hurlingham je z lahkp zmago proti šibkemu Cagliariju dohitel Pa-gncssin in Canon na vrhu lestvice A-2 lige. Tržaški ekipi se tako odpirajo lepe možnosti, da poseže po enem izmed prvih štirih mest in s tem prestop v A-l. V sinočnji zaostali tekmi je bil boj izenačen le v prvih petnajstih minutah (gostje so celo vodili s 32:29), nato pa so Lombardijevi varovanci zaigrali bolj zbrano ter kaj kmalu zanesljivo povedli. V drugem polčasu sta lep del tekme'PStala na klopi tudi*oba Američana, kar pg ni bistveno vplivalo na ijSfel Bra.dly,in sta najbolj zadovoljila pri Hurlinghamu, pri Cagliariju pa se je rešil le Garrett. Marko LESTVICA SP 1. Stenmark (šve.) 75 2. Križaj (Jug.) 55 3. Luthy (švi.) 41 4. Mahre S. (ZDA) 31 5. Enn (Av.) 30 6. Mahre Ph. (ZDA) 27 7. Wirnsberger (Av.) 25 8. Strel (Jug.) 21 9. Plank (It.) 20 10. Wenzel (Liech.) 18 11. Ciganov (SZ) 17 12. Halsnes (Norv.) 16 13. Haker (Norv.) Vion (Fr.) in Frommelt (Liech.) 15 16. Gros (It.) 14 17. Bernardi (It.) 13 18. Liischer (Švi.) in Grissmann (Av.) 12 20. Steiner (Av.), Soerli (Norv.), Weirather (Av.) in Kuralt (Jug.) 11 Tekmovanje za SP se bo za moške nadaljevalo 8. januarja, ko bo v Lengriesu v ZRN, na sporedu slalom. Beograjčani so včeraj premagali Bayern iz Miinclma, toda le s 3:2 ■ V 50. min. so domačini že vodili s 3:0, nakar je Honess za goste dosegel dva gola C. zvezda — Bayern 3:2 (2:0) STRELCI: v 3. min. Savič (C), v 42. min. Petrovič (C), v 50. min. Repčič (C), v 68. min. in v 72. min. Hčness (B). CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Stojanovič; Jovanovič, Jovin; Muslin. Miletovič, Milovanovič; Petrovič, Blagojevič, Savič, Šestič (v 75. min. Filipovič), Repčič. BAYERN MONCHEN: Junghans; Dremmler, Horsmann; Weiner, Au-genthaler, Niedermayer; Diirnber-ger, Breitner, Honess, Kraus (v 46. min. Janzon), Rummenige. SODNIK: Hillman Ok (Turčija). GLEDALCEV: približno 100.000. BEOGRAD — Beograjska Crvena zvezda je končala svoje nastope v evropskem pokalu UEFA z osmino finala. Beograjčanom namreč včeraj ni uspel podvig, da bi nadoknadili razliko dveh golov iz prvega srečanja v Miinchnu, pa čeprav je kazalo, da bodo nogometaši Crvene zvezde na pragu velikega slavja. Začelo se je v prekrasnem am-bientu: 100.000 gledalcev na tribunah stadiona Crvene zvezde, kar kaže, da je bilo zanimanje za to tekmo izredno in res ne gre razumeti uprave beograjskega kluba, ki ni dovolila televizijskega prenosa. Pod dežjem in na dokaj blatnem igrišču so domači nogometaši začeli odlično. Že od prve minute so se podali v napad in so v tem slogu tudi igrali ves prvi polčas. To se jim je tudi obrestovalo, saj so že v 3. minuti s Savičem dosegli krasen gol, tri minute pred koncem polčasa pa so stanje s Petrovičem (tudi ta zadetek je bil zelo lep) podvojili. S tem pa so Beograjčani izenačili račun iz prve tekme. Kolikšno veselje že v osmi minuti drugega polčasa, ko je Repčič dosegel tretji gol za Crveno zvezdo! Tedaj so bili Beograjčani že četrtfinalisti. Močno moštvo pa se pozna v «težkih trenutkih*. In Ba-yern je prav tedaj reagiral in dokazal, da je ekipa evropskega formata. Gostje so začeli napadati in v 68. min. so zmanjšali s Hcnessom izid na 1:3. Že tedaj je bilo jasno, da je usoda za domačine zapečatena, kajti le-ti so začeli popuščati, medtem ko so gostje poletno in na; padalno igrali. In že v 72. minuti hladna prha za 100.000 gledalcev: Honess je zopet premagal, tokrat zelo nezanesljivega Stojanoviča. Za Beograjčane je bilo tedaj vseh upanj konec. Zahodni Nemci so brez težav obdržali ta izid in bi celo lahko stanje izenačili. Toda tesen poraz z 2:3 je bil več kot dovolj za uvrstitev v četrtfinale. Za Crveno zvezdo pa ostaja uteha, da se tudi proti tako močnemu nasprotniku ni tako zlahka predala. Kaiserslautern (ZRN) — Diosgyor (Madž.) 6:1 Kval. Kaiserslautern Universitatea Craiova (Rom.) — Borussia Monchengladbach (ZRN) 1:0 Kval. Borussia VFB Stuttgart (ZRN) -Grasshoppers Ziirich (Švi.) 3:0 Kval. Stuttgart Aris Solun (Grčija) — Saint Etienne (Fr.) 3:3 Kval. Saint Etienne Feyenoord (Niz.) — Eintracht Frankfurt (ZRN) 1:0 Kval. Eintracht Dinamo Kijev (SZ) -Lokomotiv Sofija (Bolg.) 2:1 Kval. Lokomotiv Zbrojevka Brno (ČSSR) — Standard Liege (Bel.) 3:2 Kval. Zbrojevka AGMA je namreč izstopila iz tega prvenstva Za srečanja 3. kola ženskega namiznoteniškega prvenstva A lige je vladalo veliko zanimanje, saj je moral ta prvenstveni zavrtljaj razčistiti nekatere dvome in realneje začrtati razmerje sil. • Dekleta Krasa so izpolnila pričakovanja in so v tem kolu pospravila prvi prvenstveni par točk. Vendar pa so to dosegle brez vsakega napora, saj se njihov nasprotnik AGMA Marano, lanski državni prvak, ni predstavil na igrišču. Ta ekipa je namreč dokončno odstopila, ker sta spričo ugodnejših finančnih ponudb dve njeni igralki (Strino in Carranante) prestopili v vrste bivšega državnega prvaka iz Barija. Vsled nastalega položaja so se bistveno okoristile ekipe (med temi je tudi Kras), ki se borijo za obstanek v ligi. Eno mesto za B ligo je tako že rezervirano, iz nadaljnjega poteka prvoligaških bojev Šport na TV Na prvem italijanskem sporedu si bomo danes od 14.10 do 16. ure lahko ogledali strnjen registriran prenos nogometnih tekem Milan - Napoli in Crvena zvezda - Bayem. POKAL PRVAKOV Partizan-Bosna Sinudyn«-Real Danes bo prvo Kolo v finalni skupini evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov, v kateri nastopajo tudi italijanski prvak Sinudyne iz Bologne, jugoslovanski prvak Partizan iz Beograda in evropski prvak Bosna iz Sarajeva. Že danes se bosta v Beogradu spoprijela Partizan in Bosna. Tekma se bo pričela ob 17.10 z neposrednim televizijskim prenosom po ljubljanski in koprski televiziji. V Bologni pa bo prav tako zelo zanimivo. Sinudyne bo v goste sprejel Real iz Madrida. To srečanje se bo pričelo ob 21. uri. Jutri v Piancavallu ženski smuk za EP PIANCAVALLO - V Piancavallu so včeraj opravili dve poskusni vožnji, katerih se je udeležilo vseh 71 smučark iz 17 držav, ki bodo jutri tekmovale v smuku, veljavnem za svetovni pokal. Vremenske razmere, ki so prejšnje dni zelo zaskrb-ljale organizatorje, so se znatno izboljšale in če se bo suho vreme nadaljevalo, ne bodo imeli težav niti z jutrišnjim smukom niti z veleslalomom, ki bo na sporedu poju-trišnjim. V včerajšnjih spustih so dosegli te čase: PRVA VOŽNJA 1. L. Graham (Kan.) 1'46”40 2. M. T. Nadig (Švi.) 1.4G”44 3. B. Zurbriggen (Švi.) 1’47”G2 4 J. Epple (ZRN) 1'48”38 5 H. VVenzel (Lich.) 1’48”62 8. A.M. Proell (Av.) 1'48”68 DRUGA VOŽNJA 1. M.T. Nadig (Švi.) 1'42”30 2. J. Epple (ZRN) 1’44”83 3. L. Graham (Kan.) 1’44 ’98 4 C. Kreiner (Kan.) 1’45”31 5. A. M, Proll (Av.) 1’45”49 NOGOMET 1. ITALIJANSKA LIGA V zaostalem srečanju nepričakovana zmaga Napolija nad Milanom Milan - Napoli 1:2 (0:0) MILAN — V zaostali tekmi prve italijanske nogometne lige je včeraj ha milanskem San Siru prišlo do velikega presenečenja. Napoli je namreč premagal državnega prvaka z 2:1 (0:0). Pred 55.000 gledalci je v tem srečanju sodil Lonvhi iz Rima. STRELCI: v 64. min. Filippi, v 65. min. Ferrario (avtogol) in v 74. min, Marino. LESTVICA Inter 19; Milan 16; Cagliari 15; Juventus 14; Torino in Avellino 13; Lazio, Perugia in Napoli 12 itd. NOGOMET NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH PRVENSTVIH Lep uspeh Primorčevih naraščajnikov Z visokim izidom so na tujem igrišču odpravili Mugge-sano - V drugih tekmah le malo točk za naše ekipe NARAŠČAJNIKI Muggesana - Primorec 0:4 (0:3) PRIMOREC: Vidali, Paolo Tome, Alessandro Tome, Finessi, Walter Kalc, Mule, Fabio Kalc, v d p. žagar, Infanti, Salvi, Franko Kralj, Igor Milkovič, v d.p. Kolarič. STRELCI: v 9. in v 11. min. p p. Salvi, v 40. min. p.p. Igor Milkovič, v 29. min. d.p. Franko Kralj. Primorec je tokrat z visokim rezultatom zasluženo zmagal v gosteh. Čeprav so bili domačini telesno dosti boljši, in so v uvodnih minutah popolnoma nadigra'i TrebenCe, so ti prišli v vod.stvo že v 9. in v 11. min. z SaJvijem. To je domačine potrlo, tako da so bili v nadaljevanju vedno podrejeni razigranim Trebencem. Doseženo prednost so tako še dvakrat povečali, predvsem po zaslugi izrednega predložita In-fantija. Tokrat so se pri Primorcu vsi izkazali, saj so igrali zelo požrtvovalno. Pohvala gre tudi Vidaliju, ki je pri rezultatu 3:0 ubranil 11-metrovko. Bruno Križmančič Giarizzole - Vesna 3:0 (2:0) VESNA: Savarin, Sedmak, Musiz-za, Purič, Metelko, Pertot, Zucca, Sardoč, Kcstnapfel, Stefančič, Bu-kavec. Proti prvo uvrščeni ekipi Giariz-zol so naraščajniki Vesne utrpeli nezaslužen, visok poraz. Takoj moramo reči, da sta bila tokrat odsotna Del Bello in De Lorenzi; trener je moral poslati na igrišče popolnoma novo postavo, ki pa ni i-grala podrejene vloge, čeprav je nasprotnik pokazal, da si zasluži nogomet 3. AMATERSKA LIGA M GORIŠKEM J0 Wist. Osvojeni set je pozitivno vplival v «vujt:iii sci je puziuvuu vpiivai j8 igralke Solarisa, ki so v nada-r^anju zaigrale bolj zbraho in u-Povito, medtem ko niso Kotovel- k sPloh reagirale in jim tako prebile oba seta ter končno zmago. klaris — Kontovel 3:0 (15:9, 15:1, 15:6) KONTOVEL: Cernoli. Cibic, Gri-Guštin, Menegatti, Prašelj, j.^6 v nedeljo so Kontovelke od-jpale povratno tekmo s Solarisom. Jarat so nastopile s še bolj okr-postavo in se niso mogle e-jKovredno meriti z nasprotnicami. tJ®kma je bila nekoliko zanimiva izenačena le v prvem setu, ko {^Kontovelkam uspelo zbrati devet v nadaljevanju pa se sploh J8® upirale nasprotnicam, ki so »slujeno osvojile dva seta in konč-zmago. Košarka V SINOČNJI ZAOSTALI TEKMI Hurlingham z lahkoto premagal Cagliari Mingham - Cagliari 106:77 (52:41) h Hurlingham : Laurei 28 (6:7), bradley 19 (1:1), Ritossa 20 (2:2), lj|jiguera 8 (0:1), Meneghel 2, Sco- LE DOBERDOBCI USPEŠNI Juventina zasluženo Izenačila ■ Hud poraz Sovodenjcev 2 (0:2), Jacuzzo, Tonut 13 (5:5), »cagliari: Firpo 14 (4:4), tj^lich 6 (4:7), Puidokas 30 (6:11), •scedda 4, Mastio, Exana 2, Pille-(1:2), Spinas, Garrett 16 (6:6), . SODNIKA: Hasson in Maddaloni ^Neaplja n^ON: Garrett (27), Firpo (30) in i0tU* (31) Najzanimjvejše srečanje zadnjega kola 3. AL na Goriškem je bilo vsekakor v Špetru ob Soči, kjer sta se srečala vodeči Mariano in domači Isonzo, ki je do takrat bil na drugem mestu lestvice. Zmagali so domačini z golom prednosti in tako dohiteli Mariano. Pomembna je tudi zmaga Azzurre na tujem proti Vermeglianu. Po tem uspehu so goriški igralci na prvem mestu. Kot je letos že običaj, so Dober-dobci tudi tokrat pred domačim občinstvom slavili zmago. Mladost je namreč premagala Poggio z goli K. Ferfolje (2) in Šuligoja, potem ko so gostje prvi prešli v vodstvo. Štandreška Juventina je v okrnjeni postavi remizirala 1:1 doma proti Foglianu, kar bi moralo zadovoljiti trenerja Spessota, če u-poštevamo slabe rezultate zadnjih srečanj. Sovodenjci pa nadaljujejo s serijo negativnih rezultatov. Tokrat so igralci San Lorenza premagali sovodenjske fante z rezultatom 4:1. Nedeljski poraz pa za Sovodnje pomeni predzadnje mesto na lestvici. IZIDI ZADNJEGA KOLA San Lorenzo - Sovodnje 4:1 Vermegliano - Azzurra 1:3 Farra - Audax 2:0 Juventina - Fogliano 1:1 Isonzo - Mariano 1:0 Pielimonte - Brazzanese 1:0 Mladost - Poggio 3:1 LESTVICA Mariano, Azzurra, Isonzo 15, Farra 13, Mladost, Brazzanese, San Lorenzo 12, Poggio 11, Juventina, Fogliano 10, Audax 7, Vermegliano, Sovodnje, Piedimonte 6, Capriva 5. PARI PRIHODNJEGA KOLA Poggio - Capriva; Brazzanese -Mladost; Mariano - Piedimonte; Fo- gliano - Isonzo; Audax - Juventina; Azzurra Farra; Sovodnje - Vermegliano. (pr) S. Lorenzo - Sovodnje 4:1 (1:0) SOVODNJE: R. Petejan, Ferfolja, E. Petejan, Tomažič, Bagon, Kodrič, Vižintin, Frandolič, Florenin, Devetak. S. LORENZO: Franco, Blason, Piacentini, Tonut, De Rossi, Visin-tin, Baraz, Marega, Feresin, Orzan, Canciani, Orzan, Brussa. Sovodnje so gostovale v soboto popoldne pri furlanski ekipi S. Lorenzo. Ekipi sta odigrali tekmo na nogometnem igrišču v Koprivnem, ker je tisto v S. Lorenzu za letošnje prvenstvo neuporabno. Tudi tokrat so Sovodenjci zapustili igrišče poraženi. Rezultat 4:1 v korist Furlanov jasno priča o njihovi neoporečni zmagi, čeprav je ob koncu prvega polčasa, ko sp domačini valili z 1:0, še izglodalo, da bodo slovenski nogometaši lahko odnesli domov vsaj točko. V drugem delu igre pa je S. Lorenzo krepkeje pritisnil na Peteja-nova vrata. Petejan se je večkrat dobro izkazal z izvrstnimi posegi. Domačini so še trikrat poslali žogo v sovodenjska vrata, nato pa je za goste par minut pred koncem dal edini gol Florenin. Naj še omenimo, da je skozi vso tekmo bila na igrišču gosta megla, ki ni dopuščala ekipama, da se izkažeta kot bi sicer znali. I. P. Juventina — Fogliano 1:1 (1:0) JUVENTINA: Businelli, Tavčar. Šturm, Adragna, Mikluš, Lorenz on, Lepore (Mervič), Devetak, Russo, Leban, Gomišček. STRELEC za Juventino: Gomišček v 20. minuti. V nedeljo so igralci Juventine nastopili na lastnem igrišču v okrnjeni postavi, vendar so zasluženo iztrgali nasprotniku točko. Pohvaliti jih moramo, ker so se borili proti odlični ekipi iz Foljana enakovredno, a predvsem, ker je bilo njihovo vedenje hvalevredno. Mislili smo namreč, da bodo posledice tekme proti Marianu hujše, da bo moral sodnik večkrat pokazati rumeni karton domačim igralcem. To se ni zgodilo in domači so zapustili igrišče brez rumenega kartona, še manj pa rdečega. Kljub okrnjeni postavi so Spesso-tovi varovane' povedli v 20. min. po zaslugi Gomiščka. Vse je kazalo, da bo ekipa iz Štandreža večkrat zadela mrežo, saj so se napadalne akcije kar dobro razvijale. Povsem drugačno sliko štandreške ekipe smo opazili, ko sta moštvi stopili na igrišče v drugem polčasu. Gostje so praktično gospodarili na sredini igrišča in diktirali svoj ritem igre. Do zasluženega izenačenja je prišlo 10 minut pred koncem tekme. D. K. Paragvaj osvojil južnoameriški pokal BUENOS AIRES - Paragvaj je zmagovalec južnoameriškega pokala, potem ko je v zadnji tekmi tudi po podaljških remiziral 0:0 proti Čilu. V prvem srečanju je Paragvaj zmagal s 3:1, v povratni tekmi je izgubil z 0:1, prvo mesto je torej osvojil zaradi boljše razlike v golih. prvo mesti na lestvici. Tokrat sta se med «plavimi» izkazala Zucca in vratar Savarin. Fabio S.VIto - Zarja 1:1 (1:0) ZARJA: Racman, Ridulfo, Paoli, Crociati, Corona, Burni, Zol, Fonda, Ražem, Tognetti, Franza. SRELEC: v 30. min. d.p. Ražem Zarja bi z nekoliko več sreče lahko iztržila celoten izkupiček. Tekma se je začela z odločno igro Zarje. V 10. min. pa nepričakovano vodstvo domačinov. Zarja je še naprej oblegala nasprotnikova vrata. Tognetti je zamudil lepo orilož-nost: p:, te m ko je preigral celotno obrambo' je za las streljal mimo vrat. Do konca prvega polčasa so zarjam, imeli še nekaj lepih priložnosti, a jih napadalci niso izkoristili. V drugem polčasu je Zarja potisnila nasprotnika v njegov kazenski prostor. Lepo priložnost je imel Zol, katerega strel Da se je odbil od vratnice. V 30. min. pa zasluženo izenačenje. Po kotu, ki ga je lepa izvedel Fonda, je vratar od bil žogo točno na nogo Ražmu, ki jo je lepo poslal žogo v mrežo. Pri Zarji sta se odlikovala Tognetti in pa Crociati, ki je zelo dobro opravil svojo nalogo. IT TT KADETI Breg - Llberas 0:2 (0:0) BREG: Smodak (Korošec), Sav-ron, Albertini, Tritta, Grizonič, Pavletič, Cigui, Peroša, Kalin, Zonta, Senica. Brežani so se spoprijeli z ekipo LibertcSa, ki vodi na lestvici. Kljub temu maramo reči, da Breg ni i-gral niko'i podrejene igre. V prvem delu js bila igra povsem uravnovešena Brežani pa so imeli najlepše priložnosti. V 23. min. jt Cigui z močnim strelom zadel vratnico. Gostje so bolje igrali v drugem polčasu in so že po prvih minutah dosegli svoj prvi zadetek. Po prejetem golu so se Brežani odločno pognali v nap^d, vendar jim sreča ni bila naklonjena. Drugi gol so gostje dosegli nekaj minut pred koncem srečanja, ko so v protinapadu presenetili Bregovo obrambo. SMI NAJMLAJŠI Primorje - Monfalcone 0:2 (0:2) PRIMORJE: Biagi, Zancolich, (Rupel), Husu, Pantoni, Martella-ni, Sedmak, Vidali, Abbondanza, Celca, Meden, Rochetti Proti najmočnejši ekipi prvenstva, ki doslej še ni okusila grenkobe poraza, je proseško Primorje moralo na domačih tleh kloniti s klasičnim rezultatom 2:0. Čeprav je zrna ga gostov popo'noma zaslužena ne moremo mimo dejstva, da so Pro-sečani odigrali in (predvsem v drugem delu igre) svojo najboljšo prvenstveno tekmo. Močan nasprotnik je bil mnogo boljši od «rdeče-mmenih* le v prvem polčasu, ko je tudi vodil z dvema goloma razlike. V nadaljevanju pa so domačini i-meli več pobude in so bili popolnoma enakovredni nasprotniku, tako, da smo bili priča res lepi in odprti igri. H. V. ZAČETNIKI S.Lutgl For You - Breg 1:1 (0:1) BREG: Korošec, Tedesco, Šavron, Albertini, Tul, Bartole, Kraljič, Gre-gori, Pizzi, Mikol, Žerjal. STRELEC: (za Breg) Pizzi. Potem ko so skozi vso tekmo prevladovali na igrišču in tudi zasluženo vodili, je domačinom uspelo remizirati z enajstmetrovko. Za Breg je v 22. min. prvega polčasa dosegel gol Pizzi, nato pa so sledile še lepe priložnosti v drugem polčasu. Najlepši sta imela Kraljič in Mikol, njuna strela pa sta se odbila enkrat od prečke in drugič cd vratnice. SMI Primorje - Sonclnl 0:4 (0:2) PRIMORJE: Bostico, D. Comino, De Pase, Micheli, Simat, Spadoni, Marcuzzi, Sardoč, M. Comino in Kralj. Na proseškem igrišču so začetniki Primorja visoko izgubili proti sicer solidni ekipi Soncini. Primor-jani so zaigrali le v desetih in to prednost so gostje zelo dobro izkoristili, saj so že pred odmorom vodili kar z 2:0. V drugem delu igre, ko se je Prosečanom poznala še večja u-trujenost, so Tržpčani brez večjih težav realizirali še dva gola. . _ _ . * • *■ - -fT.T. “VRSTNE RED CICIBANI Inter SS - Breg A 2:0 (1:0) BREG: Maver, Ota, Boneta, Kraljič, Koren, Canciani, Švara. Tudi za Bregove cicibane so bile tokrat usodne prav zadnje minute srečanja. Skozi vso srečanje so bili mladi Brežani popolnoma enakovredni nasprotnikom in niso nikoli igrali podrejene vloge. Tekma je bila lepa in zelo borbena, malo pa ie bilo nevarnih strelov na vrata. Remi bi bil morda pravičnejši, saj domačini niso pokazaM dosti boljše igre od Brežanov in je zato poraz prehuda kazen. SMI Vasilij Pečar, kateremu je spet u-spelo zmagati v kategoriji dečkov, čeprav je našel v Robertu Furlani-ču enakovrednega nasprotnika, ki pa je moral ob koncu vendarle priznati premoč adrievca. S to zmago je Pečar še bolj utrdil prvo mesto na skupni lestvici in bi mu zmaga ne smela uiti niti po tretjem in zadnjem krosu. Za drugo zmago je poskrbel veteran Girolamo Bonan-no, ki je v C kategoriji tudi sam močno utrdil vodstvo po dveh tekmah in bo imel v poslednjem krosu precej lahko nalogo, da to pozicijo tudi obdrži. Končno imamo še Karla Bonanna, ki se je tokrat uvrstil nekoliko niže, predvsem zaradi prehitrega starta, je pa uspel vseeno, braniti svoje četrto mesto v najmoč nejši A kategoriji. V PRIREDBI PLANINSKE SEKCIJE ŠZ SLOGA Kunaver o jugoslovanskem alpinizmu in Himalaji O bogatem delovanju avtonomne planinske sekcije pri ŠZ Sloga smo že velikokrat poročali. Sekcija dobro deluje: redno prireja družinske pohode po Krasu, krajše in daljše vzpone na razne hribe in gore. Krona delovanja je bil seveda poletni vzpon na Triglav. Sedaj pa mislijo planinci Sloge prirediti ciklus treh ali štirih predavanj, ki bi obravnavala seveda planinstvo. Prvo tako predavanje bo že prihodnji petek v Ljudskem domu v Trebčah. Na temo «Jugoslovanski alpinizem in Himalaja* bo predaval Aleš Kunaver, večkratni vodja himalajskih odprav. To predavanje bo izredno zanimivo, saj bo Kunaver govoril v glavnem o letošnji nadvse uspešni jugoslovanski odpravi na najvišjo goro sveta. Poročal bo o dolgotrajnih in zahtevnih treningih, o pripravah, o bivakiranju v Triglavski steni, nato pa seveda o poti ekspedicije, o težavah, ki jih je imela in o osvojitvi Mount Everesta. Aleš Kunaver bo govoril tudi o šerpah. Ne smemo namreč pozabiti, da je imel v Nepalu Kunaver vrsto poučnih predavanj prav za šerpe. Že iz tega podatka pa lahko tudi jasno razumemo, da je Aleš Kunaver res osebnost, ki mu je ni para. Predavanje bo obogateno z barvnimi diapozitivi. Kot smo že napisali, bo v Ljudskem domu v Trebčah s pričetkom ob 20.30. ATLETIKA KROS ZA KOLESARJE 1. S. Smolars 23'34” 2. F. Smolars 23'55” 3. Ceschia 2U25” 4. Perti 24”55” 5. Giorgetti 25’27” 6. G. Bonanno 25’45” 7. Cesarato 26T4” 8. K. Bonanno 2GT8” 9. Petracco 26”54” 10. Nicolazzi 27”05” 11. Muran 27’09” 12. Vegljach 27’10” 13. Marega 27”20” 14. Fogar 27'45” 15. Furlan 27’47” DEČKI 1. Vasilij Pečar 2. R. Furlanič ŽENSKE 1. Raimondi 2. Fozzer 3. Furlanič Prihodnje tekmovanje bo v nedeljo, 16. t.m., na progi Padriče - Bazovica - Gropada - Padriče. R. F. pa bomo zvedeli še za ime drugega moštva, ki bo zapustilo družbo najboljših. Bržkone bo tako odločilnega pomena medsebojno srečanje med Krasom in Cagliarijem. Do razjasnitve je prišlo tudi na vrhu lestvice. V neposrednem obračunu med neporaženima FIAT Bari in Canottierijem Lecco je po pričakovanju slavila južnjaška ekipa iz Barija kar s 4:1. Čeprav je za nami le slaba tretjina prvenstva, pa lahko že danes trdimo, da poznamo ime končnega zmagovalca in sicer ekipe FIAT Bari, ki ima premočan igralski potencial, da bi lahko v nadaljevanju prišlo do presenečenj. Tudi ekipi Vitamirella iz S. Elpi-dia il Mare se ni bilo treba preveč truditi za gladko zmago nad sardinskim moštvom, ki je vsaj na papirju najšibkejše v tej konkurenci. V 4. kolu, ki bo na sporedu v soboto, bo Kras v Nabrežini gostil trenutnega vodjo lestvice FIAT Bari in naloga slovenskih zastopnic je skoraj brezupna. Canottieri bi moral proti Cagliariju obogatiti svoj izkupiček še za dve točki, medtem ko ima Vitamirella zmago že v žepu brez igre. IZIDI 3. KOLA Vitamirella - Cagliari 5:0, FIAT Bari - Canottieri Lecco 4:1, Kras -AGMA Marano 5:0 b.b. LESTVICA FIAT Carrelli Bari 6 točk, Canottieri Lecco in Vitamirella 4, Kras in Cagliari 2, AGMA Marano 2. PARI 4. KOLA (15.12.) Canottieri Lecco - Cagliari, Kras - FIAT Bari, Vitamirella počiva. —bs— TENIS DAVISOV POKAL Jutri finale posameznikov SAN FRANCISCO — Italijanski predstavniki Panatta, Barazzutti, Bertolucci in Zugarelli nadaljujejo s pripravami v pričakovanju na jutrišnje srečanje posameznikov v okviru finalnega srečanja z ZDA za Davisov pokal. Danes zjutraj bodo izžrebali pare za igro posameznikov, medtem ko bodo dvojice na sporedu v soboto. Igrali bodo na površini iz sintetične gume, tako imenovani «supreme-court*. na kateri se žoga hitreje odbija, kar zjasti zaskrbljuje Ba-razzuttija. Na vsak način se italijanski predstavniki ne bodo trudili zastonj: doslej so že prejeli po 28 milijonov lir in pol vsak, sinoči pa je predsednik italijanske teniške zveze Paolo Galgani dejal, da zmaga pač odtehta kakršnokoli nagraddt Davišov pokal so doslej največkrat osvojile ZDA, in sicer kar petindvajsetkrat. Avstralija ima zmago manj, sledijo Velika Britanija (9), FrancDa (6), Južna Afrika, Švedska in Italija pa imajo po eno zmago. LEON (Španija) — Evropski boksarski prvak v peresni kategoriji, Španec Roberto Castanon, bo 22. t.m. branil naslov proti Italijanu Salvatoreju Meluzzu. oliv ks ril,o Zadruga Dom Mangart javlja vsem članom, da ŠZ Sloga prireja Jutri, 14. decembra, v Ljudskem domu v Trebčah s pričetkom ob 20.30 predavanje na temo ((Jugoslovanski alpinizem in Himalaja*. Predaval bo Aleš Kunaver, večkratni vodja himalajskih odprav. Predavanje bodo spremljali diapozitivi. Vabimo in naprošamo člane, da se udeležijo tega predavanja. Iz planinskega sveta To nedeljo SPDT prvič na snegu Končno je za smučarje nastopila težko pričakovana sezona. Vst smučarski centri se polnijo, turistične agencije že organizirajo svoje »bele tedne*, vse je že živo, skratka smučarska sezona je tu. Seveda, pomeni sneg za planinsko društvo stalen vir delovanja, saj je smučanje za to društvo ena bistvenih predpostavk. Smučarska sezona pa pomeni konkretno za SPDT organizacijo smučarskega tečaja, smučarskih izletov in še končna priredba zimskih športnih iger. Ijeni za smuko. Snega bo verjetno še več, pa tudi na malo boljše vreme lahko upamo. Ostalo delovanje SPDT Danes bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) drugo predavanje letošnje predavateljske sezone SPDT. Predaval bo vodja enote za varstvo narave pri zavodu za spomeniško varstvo t> Ljubljani Stane Peterlin, tema predavanja pa bo «Soča, preizkus naše zrelosti*. Predavatelj bo govoril o problemu, k\ že dalj časa buri slovensko javnost in sicer o umestnosti gradnje htdrocentrale na Soči. Predavanje se bo začelo točno ob 20.30. Pečar spet presenetil Tudi na drugem od treh krosov za kolesarje so se tekmovalci lo-njerske Adrie zelo dobro odrezali. Tekmovanje je bilo v nedeljo zjutraj in je potekalo v gozdiču med Bazovico ter lipiško mejo, na razdalji 5.300 m (za dečke 3500 m). V konkurenci 38 tekmovalcev so trije naši predstavniki odnesli v raznih kategorijah dve prvi ter eno četrto mesto. Tudi tokrat je presenetil mladi Preidimo na nedeljo. Vreme je bile še kar megleno in nič kaj naklonjeno, na trgu pred tržaško sodno skupina 12 starejših planincev palačo pa je zgodaj zjutraj vseeno SPDT se ^ to nedelio podala na nestrpno čakalo zelo veliko število izlet _ točneje, na ogled turistične smučarjev, ki so nato stopili v štiri jame vileniee pri Sežani. Prijetno avtobuse, eden pa je medtem že presenečenje je bilo toliko večje, ker nabiral smučarje in izletnike po do- velika večina prisotnih ni bilo še linski občini. Skupno je odšlo v nikdar v tej jami in torej še niso Ravascletto v Karniji ter se nato poznau njenih krasot, ki se lahko z gondolo povzpelo na Zoncolan ka- v marsičem meriio z lenotami škoc-kih 250 slovenskih zamejskih smu- janske jame in Dimnice, čarjev, od katerih je kar 140 tečaj- nikov. Organizacija je bila na višku. Slovenski alpinisti saj so vse formalnosti potekale brez- spet na delu hibno, pa tudi delitev po tečajih jej Pred kratkim je komisija za od-potekala lahko in gladko. Tečajnikov, prave v tuja gorstva pri Planinski je namreč za 12 skupin, dve sku- zvezi Slovenije razpravljala o svo- pini najmlajših začetnikov pa vadi smučarska učiteljica Neva iz Kopra. Tečajniki vadijo po dve uri dnevno, ostalo pa lahko smučajo po mili volji in predvsem vadijo tisto, kar so se med tečajem naučili. S smuko so naši planinci - izletniki ■ tečajniki smučarji nehali v poznih popoldanskih urah ter so se z gondolo spet spustili v Ravascletto (kjer snega praktično ni bilo) in nato spet vsi v avtobuse, kjer je bila dobra volja na višku. Prihodnjo nedeljo ponovno ob isti uri (zbirališče ob 6.15, odhod ob 6.30 izpred tržaške sodnije) priprav- jem največjem srednjeročnem načrtu in sicer o odpravi v 3500 metrsko steno Lhotseja (8501 m), desnega soseda Mount Everesta, ki so ga maja letos osvojili po verjetno najtežji smeri (vsekakor pa najdaljši) prav jugoslovanski alpinisti. Potrjen je bil predlog, naj bi odprava štela 19 članov, poleg teh po še nosače, kuharje, razne druge pomočnike itd. Dva alpinista naj bi odšla pod steno že spomladi, da bi jo kar rajbolje proučila, odprava pa bo odšla na pot šele jeseni, za vsak primer pa so prosili za rezervacijo še za pomlad 1881, D. J. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST Ul Montecchl 6 PP 559 Tel. (040) /9 46 72 (4 l!nl|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir - vnaprei plačano celotno 32.000 lir Letno noročnlno zo inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN» V SFRJ številka 3,50 din. ob nedeljah 4.00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK DZS 61000 Ljubljen®' Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 »ADITs Gradišče 10/11 nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 43 nitn 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, _ 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir Stran 6 13. decembra 1979 Oglas) o Tfinn ti r Ci i-ir»n/.n i Hnn lonnlni /flfl nGirtrfniPA .11II J. __ besede- HUU II« Z.U llllll VIOIIIG V omili • uiw>ru. ... .. J.0 Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije ■ Juhp krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih oe v Italiji pri SPI. Ird.iaLJzTT in tiska ‘ 1 Odgovorni urednik Gorazd Vesel založnikov FIEG PREISKOVALNA KOMISIJA BO JUTRI ZASLIŠALA MAZZANTIJA ZADEVA LOCKHEED PRED RAČUNSKIM DVOROM I KOMUNISTI IN SOCIALISTI ZAHTEVAJO Tanassi in Fanali NAJ VLADA RAZČISTI ŠKANDAL ENI spet pred sodniki TRŽAŠKI DNEVNIK V OKVIRU NAČRTOVANJA SREČANJA V OSIMU Skupina komunističnih poslancev naslovila pismo na predsednika komisije za proračun RIM — Vodstvo socialistične poslanske skupine je pooblastilo predsednika skupine naj poseže pri vladi, da bi čim prej pojasnila vso zadevo ENI in tako spet omogočila redno delo te državne ustanove. ki ima nelahko nalogo, da skrbi za dobavo petrolejskih proizvodov. V zvezi s pisanjem nekaterih časopisov, ki bi hoteli vplesti socialistično stranko v škandal o-koli zadeve UNI, pa socialisti o-dločno zavračajo take poskuse in poudarjajo, da so bili med prvimi, ki so zahtevali naj vlada pojasni vse podrobnosti glede finančne o-peracije, ki je omogočila podpis sporazuma med ENI in Saudsko Arabijo. Skupina komunističnih parlamentarcev je naslovila na predsednika odbora za proračun in državne u-deležbe La Loggio pismo, v katerem zahteva, naj posebna preiskovalna komisija, ki proučuje škandal ENI začne takoj z delom in naj zasliši predvsem bivše ministre, ki so bili odgovorni v raznih fazah za pogodbo ENI - Saudska Arabija. Pri tem gre za zelo prozoren namig na bivšega ministra Giulia Andreottija, ki je takrat bil predsednik vlade. Vlada naj tudi čim prej stopi v stik s Saudsko Arabijo, da bi slednja obnovila dobavo petrolejskih proizvodov. Vlada naj tudi čim prej predloži resen energetski načrt. Vzdušje negotovosti in sumničenj, ki ga je ustvarila vsa zadeva, je zelo zaostrilo politično ozračje in omogočilo vrsto nejasnih političnih manevrov. Vlada pa s svoje strani, ugotavljajo komunistični poslanci, ni še sprožil? nobene pobude, da bi razčistila vso zadevo s Saudsko Arabijo in ji pojasnila da gre za italijanske notranjepolitične probleme in da mednarodni ugled Saudske Arabije ni bil nikoli v dvomu. Medtem so sporočili, da bo u-pravna komisija začela z delom jutri. ko bo najprej zaslišala predsednika ENI prof. Mazzantija. Preiskovalna komisija bo v roku 30 dni morala poročati ministru za državne udeležbe, (if) Predlog za spremembo ustave SFRJ BEOGRAD — Zvezni svet jugoslovanske skupščine je sprejel predlog za spremembo ustave SFR Jugoslavije. Odločitev je bila sprejeta ob soglasju vseh republik in pokrajin in z namenom bolj doslednega uresničevanja načel o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti ter uveljavitvi enotletnega mandata predsednika, oziroma Dred-sedujočega v posameznih družbenopolitičnih organih. Velika pozornost v razpravi je bila zatem namenjena vprašanjem varnosti v prometu. Ugotovili so, da se varnost slabša v zadnjih letih, kar velja predvsem za varnost na cestah Lani je na jugoslovanskih cestah umrlo 5812 liudi. Takšno stanje ne more ublažiti tudj dejstvo, da je naraščanje prometnih nesreč raslo počasneje od naraščanja števila motornih vozil. ki jih je zdaj več kot 2 milijona 700 tisoč in voznikov, ki jih je 3 milijone 600 tisoč. Ko so se zavzeli za ukrepe, ki bi zmanjšali število nesreč na jugoslovanskih cestah. so se delegati poleg posodabljanja cest zavzeli tudi za uvedbo dodatnih zakonskih določil za cestni promet in sicer za splošno omejitev hitrosti, za uvedbo obveznega pripenjanja varnostnih pasov ter za nov način zbiranja in točkovanja najtežjih prekrškov v prometu. Govorili so tudi o varčevanju z gorivom, in sicer, da ie v prvih petih mesecih dosednjega sistema varčevanje tekočih goriv pokazalo. da bi lahko Jugoslavija na leto prihranila na ta način 340 tisoč ton bencina ali 110 tisoč ton disel goriva, (jp) resnega položaja v Iranu in podal svoje poglede na nekatere mednarodne in notranje aspekte iranske revolucije, (dd) Delegacija SR Srbije na obisku v Rimu RIM — Na povabilo odbora dežele Lacij se je pred dnevi mudila v Rimu delegacija SR Srbije, ki jo je vodil predsednik izvršnega sveta Ivan Stambolič. Osrednja tema pogovorov med člani jugoslovanske delegacije in predstavniki Ladja je bila okrepitev sodelovanja med deželama na kulturnem in gošpodarske področju, predstavniki SR Srbije pa so se v italijanskem glavnem mestu sestali tudi z nekaterimi krajevnimi gospodarskimi operaterji, ki tesno sodelujejo z Jugoslavijo. Posebno pozornost je bila posvečena razvoju kulturnega sodelovanja in v tej zvezi bodo v kratkem na rimski univerzi ustanovili stolico za srbsko književnost, rim ska Opera pa bo v začetku prihod njega leta gostovala v SR Srbiji. Pred marcem i980 pa bo prišlo do pobratenja med mestoma Titovo Užice in Cassino. RIM — Zaradi sindikalnega gibanja uslužbencev neke institucije v Rimu je moralo ministrstvo za kulturne doli rine odpovedati pismene naloge natečaja za 274 mest ar hivarja in knjižničarskega pomoč nika, za katera se je prijavilo nič manj kot 23.000 kandidatov. Skupaj s Palmiottijem bi morala vrniti državi milijardo in 308 milijonov lir RIM — Nekdanji obrambni minister socialdemokrat Mario Tanassi, njegov osebni tajnik Bruno Palmiotti in načelnik generalnega štaba italijanskega vojaškega letalstva Duilio Fanali se bodo morali zagovarjati pred računskim dvorom zaradi škode, ki so jo nanesli državi z nakupom Lockheedovih letal hercules C-130. Glavni pravdnik računskega dvora je namreč mnenja, da mora trojica, bili so namreč vsi trije javni funkcionarji, vrniti državi vsoto, ki jo je slednja plačala več, kot je bilo prvotno domenjeno z ameriško tovarno. Gre za milijardo 308 milijonov lir, kolikor je znašala podkupnina raznih političnih mož. ki so morali odobriti nakup letal. Tovarna Lockheed je namreč ....................n.n,m,...................... OB NAVIDEZNEM ZATIŠJU IRANSKO-AMERIŠKE KRIZE ZDA skušajo stopnjevati svojo gospodarsko vojno proti Iranu Japonska se ni odzvala pozivu Washingtona - Homeinijeve notranje težave TEHERAN — Medtem ko 50 talcev v ameriškem veleposlaništvu v Teheranu preživlja svoj 40. dan jetništva, je ajatulah Homeini sprožil novo protiameriško kampanjo, s katero heče prikazati notranje težave kot posledico spledkarjenja ZDA. «Neredi v Adzerbajdžanu in napetost v Kurdistanu služijo Wa-shingtonu, da prikrije svoje zločine nad iranskim ljudstvom med šahovim režimom.* Ajatulah Homeini nadaljuje torej po običajni poti zvračanja kriv de na imperializem in sionizem, kar mu je pred dnevi očital ajatulah Šariai Madari. Po mnenju adzerbajdžanskega ajatulaha je tre ba krivdo za nerede iskati v samih vrstah iranske revolucije, predvsem zaradi nestrpnosti številnih Homeinijevih privržencev. Nedvomno preživlja Iran najtežje trenutke svoje revolucije. V prekratkem obdobju se je na ramena države zrušilo preveč tovorov, ki grozijo, da jo bodo strli. Zapletu z ameriškim veleposlaništvom je sledila mednarodna osamelost, ZDA so sprožile gospodarsko vo jno z blokiranjem vsega iranskega premoženja, vse to pa je soupadalo z referendumom o novi islamski ustavi in z vedno močnejšimi centrifugalnimi silami v vrstah raznih nacionalnosti, ki jim .je ustava in Homeinijev teokratizem pretesen. Opazovalci so vedno bolj prepričani, da se je kljub ameriškim napa kam Homeini uštel, ko je mislil, da bo protiameriška gonja združila vse iranske politične sile in nacionalnosti pod zeleno zastavo islama. Država se nahaja v težkem gospodarskem položaju, ki ga nekako rešuje le z izvozom nafte. V iran Evropi, kar že samo po sebi povzroča nezapisano zamrznitev iranskega premoženja. Zahodna Evropa, ki v diplomatskih pobudah brezpogojno podpira ZDA, je v gospodarskih problemih skrajno previdne, ker se noče zameriti nobenemu. Najraje se skriva za kake birokratske zaplete, da ji ni treba spoštovati svojih obveznosti do Irana. Tako je vsem uspelo prekiniti dobave orožja in nadomestnega vojaškega materiala Iranu. Vse to pa ni uspelo Japonski, ki je zapadi svoje..skrajne odvisnosti od uvoza iraipske nafte nadaljevala trgovinsko izmenjavo in jo celo ska-ameriški gospodarski vojni je i povečala. Vse to povzroča val očit- dosedaj imela r.ajveč uspehov slednja. Tudi iranski poskusi, da bi vnovčile svoje pologe v podružnicah ameriških bank po Evropi so se izjalovile. Včeraj je pariškemu sodstvu uspelo odložiti vračanje 50 milijonov dolarjev, ki jih Iran ima v pariški podružnici neke ameriške banke. V tej denarni vojni je treba tudi upoštevati, da se je bivši šahov režim zadolžil širom po iiiiiiiitiiuiiMiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiiiiuimmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiii Trčenje Circumvesuviane: nad 240 ranjenih potnikov Miloš Minic predaval v Ljubljani LJUBLJANA — Član predsedstva CK ZK Jugoslavije in predsednik zveznega sveta za mednarodne odnose Miloš Minic je včeraj v prostorih CK ZKS govoril širšemu političnemu aktivu SR Slovenije o aktualnem mednarodnem položaju v svetu. Orisal je položaj v gibanju neuvrščenih po konferenci na vrhu v Havani, ki je s potrditvijo izvirnih načel neuvrščenosti in u-trditvi enotnosti gibanja ponovno potrdila velik pomen gibanja neuvrščenih v mednarodnem dogajanju. Posebej je poudaril pomembnost uveljavljanja nove mednarodne e-konomske ureditve, kot jo je v svojem zaključnem dokumentu sprejela havanska konferenca, v praksi mednarodnih ekonomskih odnosov, kar je tudi neposredna naloga vseh deiavnikov jugoslovanske družbe, zlasti pa združenega dela. Omenil je tudi nekatere aspekte zapletenega mednarodnega položaj ja v odnosu med velikimi silami ki so vplivali na zastoj v procesu detanta, govoril je tudi o položaju Jugoslavije v odnosih z njenimi sosedi ter poudaril, da so bili v zadnjem času doseženi pomembni novi rezultati in pozitiven razvoj ter odnosov. Dotaknil se je tudi NEAPELJ - Le za las so se vče-1 se ni nihče zavedel in ko se je raj izognili strahotni nesreči. Do- vlak ustavil, je kmalu nato tre- volj bi bilo, da bi se nesreča Cir- ščil vanj odklopljeni vagon, cumvesuviane pripetila na nadvo Potniki na postaji najprej in ta-zu na progi med Sorrentom in Se- | koj zatem gasilci in karabinjerji iano in smrtne žrtve bi iskali ka- i so pomagali ranjencem, vsaj laž- kih 85 m globoko v prepadu. Ne- jim. iz razbitih vagonov m jih spre- sreča, ki je terjala 40 ranjenih, od mili v bližnje bolnišnice, kjer je katerih je le eden v nevarnosti, in imelo bolnišniško osebje ves dan 200 več ali manj potolčenih, je ka.i polne roke dela. nenavadna. Kompozicija Circumve- Pristojni organi so nemudoma u-suviane, s katero se podaja v Nea- vedli preiskavo. Predvsem bodo pelj na delo veliko ljudi, zaradi če- morali ugotoviti zakaj je odpove-sar je, posebno v jutranjih urah, dala priključna naprava in tudi za-prepolna, je vozila proti vmesni kaj ni deloval varnostni zaviralni postaji Seiano, ko se je pod are- sistem. (Na sliki — telefoto UP — dorom odklopil zadnji vagon. Tega I uničeni vagon). kov, ki so včeraj postali ostrejši, saj Washington po tihem že grozi, da bo proti Japonski sprejel primerne carinske ukrepe. Tak nastop Carterjem administracije med drugim opravičuje dejstvo, da je Japonska med krizo nakupila v Iranu poleg običajnih količin naknadnih 20 milijonov sodčkov nafte Medtem pa kljub demantijem Car terjeva administracija skuša are pričati Zahod, naj gospodarsko bojkotira Iran. da bi ga v roku nekaj tednov strla. Evropa se ne bo odzvala iz razumljivih razlogov (nafta), a če bojkot sprejmeta Kanada in Avstralija bo v iranu že po kakem tednu lakota. Washington uradno polaga največje upanje na' morebit ne trgovinske sankcije svetovne organizacije. (voc) pristala nato, da plača podkupnino, vendar je slednjo zaračunala italijanski državi tako, da je zvišala nakupno ceno letal za 6 od sto. Glavni pravdnik pri računskem dvoru nima nobenih dvomov o dejstvu, da mora Tanassija. Palmiot tija in Fanalija soditi upravno sodišče, saj so bili vs; trije uslužbenci ali funkcionarji države. Pal-miottija .je Tanassi sam imenoval za svojega posebnega tajnika z ministrskim odlokom. Preseneča edino dejstvo, da glavni pravdnik ni težil tudi nekdanjega predsednika poldržavne finančne družbe Fin-meccanica Camilla Croeianija, ki je trenutno v Mehiki, tamkajšnje oblasti pa ga nočejo izročiti Italiji, ki je sicer dokaj mlačno zahtevala njegovo izročitev. Crociani. takšno je mnenje tožilca, je sicer bil javni funkcionar, v zadevo Lockheed pa je bil vpleten samo zaradi svojega osebnega vpliva. Kljub temu pa je tožilec pustil odprto možnost, da prijavi ne samo Croeianija, temveč kateregakoli drugega javnega uslužbenca, če ugotovijo, da je njegovo delovanje oškodovalo državo, (if) PO 12 LETIH Skesani tat vrnil «žrtvi» vrednost ukradenega prstana SLUPSK — «Prodal sem prstan za 600 zlotov. Nisem zlikovec, imam ženo in otroka. Bil je pač mladostni greh* piše v pismu, ki ga je skesani tat poslal nič manj kot 12 let po tatvini svoji žrtvi.' In v pismu je priložil 600 zlotov. Tat, tedaj še mlad, je pred 12 leti vlomil v stanovanje neke družine v Slupsku in ukradel prstan ter nekaj stvari praktično brez vrednosti. Kaže, da mu vest ni dala miru, dokler ni poravnal svojega... dolga. Predstavniki SPZ in ARCI pri generalnem konzulu SFRJ Vprašanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo in vloga manjšin glavni temi razgovora osrednjega študijskega zasedanja obsegalo tudi vrsto drugih manifestacij, od srečanja predstavnikov pobratenih mest in raznih razstav, do tedna jugoslovanskega filma in kulturnih ter športnih prireditev. Vsa ta srečanja naj bi podčrtala vlogo, ki jo demokratične kulturne organizacije lahko odigrajo ne le pri osveščanju ljudi in spreminjanju družbe, temveč tudi pri izboljševanju mednarodnih odnosov. V kakšni meri je osimski sporazum med Italijo in Jugoslavijo dejansko prispeval k boljšemu razumevanju, medsebojnemu poznavanju in sodelovanju med tema dvema državama in kaj je bito v tem času od podpisa sporazuma (prihodnje leto bo namreč že peta obletnica tega zgodovinskega dogodka v Osimu) ' storjenega na področju poglabljanja odnosov zlasti v kulturi. O tem vprašanju so v torek razpravljali na srečanju, ki je bilo na generalnem konzulatu SFRJ med generalnim konzulom Štefanom Cigojem in predstavništvi vsedržavnega ter deželnega vodstva italijanskega kulturnega združenja ARCI in Slovenske prosvetne zveze. Srečanja so se namreč udeležili član vsedržavnega vodstva' ARCI Adolfo Peroni, ki je tudi predsednik deželnega odbora ARCI za Marke in predsednica deželnega ARCI Adriana Janežič ter predsednik Klavdij Palčič, tojnik Dušan Kalc in Nadja Kriščak za SPZ. To vprašanje bo tudi tema širšega zasedanja, ki ga omenjeni organizaciji načrtujeta za prihodnjo jesen prav v kraju, kjer je bil podpisan sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ter v Anconi. Srečanje v Markah naj bi bila skratka priložnost za preverjanje, kaj je osimski sporazum doslej prispeval k utrjevanju zlasti kulturnih odnosov ined obema državama in kakšne možnosti odpira za naprej. Obenem naj bi zasedanje podčrtalo tudi vlogo, ki jo morajo pri tem sodelovanju imeti narodnostne skupnosti in pri tem sta mišljeni zlasti slovenska narodnostna skupnost v Italiji in italijanska v Jugoslaviji. S temi načrti so na torkovem srečanju izčrpno seznanili generalnega konzula SFRJ, ki je izrazil zanimanje za pobudo ter jo označil kot pomembno priložnost, ob kateri se lahko ob soočanju raznih družbenopolitičnih in kulturnih sil o teh problemih začenjajo uresničevati razne možnosti, ki jih obsega osimski sporazum. Srečanje v Markah naj bi poleg • V poročilu o delovanju deželne finančne družbe «Friulia» v triletju 1976 - 1979 je predsednik W. Bianchi včeraj poudaril, da je družba v tem razdobju naložila okrog 43 milijard lir svežega kapitala. «Friulia» je zdaj soudeleežna pri 69 gospodarskih organizacijah, ki zaposlujejo skupno skoraj 8.000 ljudi. Včeraj po italijanski prvi mre** TV oddaja o slovenskih konfinirancih v Lucanii Včeraj popoldne je italijanska ^ levizija prenašala zadnjo oddajo cikla Zgodovina in njeni Protaf.. nisti — Spomini konfinirancev V n canii v obdobju 1930-43, ki g® pripravil Sergio Miniussi. P°s'^ lj smo intervjuje z zgodovinar]® Apihom, tržaškim slovenskim s _ karjem Spacalom in bivšim dej#* tirancem Vladimirom Kendo. VJT šali so zatiranje slovenskega clo ka v teh krajih, ko je fašizem njih hotel ustvariti odskočno des za imperialistične napade na zemljo. Poseben poudarek je s seveda konfiniranim, ki so v £ canii našli, kakor je naglasil K mentator, sebi enake: konfinir* na rodni zemlji, načrtno prepuse ni vsestranskemu propadanju. OBVESTILO Sindikat slovenske šole v Kuri* niji - Julijski krajini se pridružuje zahtevi vsedržavnih sindikalna konfederacij, da se natečaj za rij narice, razpisan dne 22. 11. ™ ' prenese na poznejši čas, dokler * bo globalno rešen problem supl* tov in namestitve učnega oseW vseh stopenj. lin'"* SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE SKUPNOSTI Nove sekcije SSk Izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji redni seji obravnaval predvsem organizacijska vprašanja v zvezi s potekom obnavljanja že obstoječih sekcij in ustanavljanja novih ter o političnem položaju v posameznih o-koliških občinah. V zvezi s potekom izpopolnjevanja mreže krajevnih sekcij izvršni odbor ugotavlja, kot je rečeno v tiskovnem poročilu, da gre za izredno pomembno in naporno ak cijo, kakršne se doslej ni lotila nobena slovenska politična organizacija pri nas. Pobuda se je izkazala ne samo :.a potrebno v organizacijskem pogledu, temveč predvsem za zelo plodno z vidika navezave neposrednih stikov s slovenskimi ljudmi in volivci v najrazličnejših okrajih tržaškega mesta, predmestja in okolice. Svoje občne zbore ali kongres v smislu novega strankinega j_i_ j__i • •__i ___i__• • Tl/* ............ _ ^............. statuta so doslej imele sekcije Doliu*' Devin - Nabrežina, Repentab°r’ Zgonik, Zahodni Kras, Skedenj . Čarbola, Sv. Ivan - Lonjer - K® nara, Rojan - Greta - BarkovU j Po en pripravljalni sestanek je!?' za področje Sv. Jakoba in na n. lonkovcu za področje Sv. Ana 1 Naselje Sv. Sergija. V teki. so Pr prave za sklicanje občnega z^f za področje Vzhodnega Krasa, i>v' Jakoba in Mesto - center. Končno, se zaključi poročilo. J? izvršni odbor SSk izrazil zadovob stvo, da bo tržaška pokrajina obJ* vila gradivo manjšinske konfere ce iz leta 1974, za kar se je pose no zavzel njen odbornik za manrJ" šinska vprašanja Bojan Brezigar’ pokrajinski svetovalec SSk. Močan potres v Kolumbiji BOGOTA — Nekatere pokrajine srednje Kolumbije je včeraj zju traj okrog osme ure po srednjeev ropskem času prizadel potres, čigar jakost je znašala 8,1 stopnje Richterjeve lestvice. Posebno prizadeti sta mesti Charco in Tuma-co, kjer so do sedaj izkopali izpod ruševin 137 trupel, 60 oseb pogrešajo, več sto pa je ranjenih. Sunek so zabeležili tudi v glavnem mestu Kolumbije Bogoti, kjer so prebivalci iz strahu zapustili stanovanja, vendar o večji škodi v prestolnic, ne poročajo. Po podatkih severnoameriškega seizmološkega inštituta v Goldenu, je bil epicenter potresa približno 300 kilometrov od kolumbijske obale, kar je zelo ubla žilo posledice potresa. BENEŠKI DNEVNIK Sestanek o šolskem okraju v Sv. Lenartu Na pobudo županov občin Srednje, Grmek, Dreka in Sv. Lenart je bito v petek, 7. decembra, informativno srečanje o vprašanju krajevnega šolskega okraja. Kot znano je pred časom šolsko skrbništvo iz Vidma obvestilo šolske in družbene komponente, da namerava _ ukiniti šolski okraj v Sv. Lenartu, kar je povzročilo med prebivalstvom val upravičenih protestov. Župani in občinski upravitelji so na tem sestanku, kateremu je prisostvoval tudi videmski šolski skrbnik. ponovili, da nasprotujejo ukinitvi šolskega okraja kar bi nri-zadelo celoten družbeni razvoj Na-diških dolin, šolski skrbnik ni bil istega mnenja, čeprav je tokrat dokazal, da je pripravljen vnaprej razpravljati za dokončno in pravično rešitev tega vprašanja. Vsekakor bo moral sedaj celotno zadevo obravnavati pokrajinski šolski svet, ki pa mora brez dvoma upoštevat1 zahteve in potrebe staršev, učnega osebja ter krajevnih izvoljenih or ganov. Založba Borec LJUBLJANA Miklošičeva 28 P. A ccoce Rentschnu: BOLEZNI VELIKIH V delu, ki je napisano v odličnem publicističnem slogu, so zbrane svojevrstne biografije sodobnih politikov (državnikov), ki sta jih napisala znani publicist Pierre Accoce (pri naši založbi je že izšlo njegovo delo Vojna je bila dobljena v Švici) in zdravnik dr. Pierre Rentschnik. Delo je napisano studiozno in zanimivo; niso le vsestransko opisane bolezni teh politikov, temveč hkrati zvemo za njihove izčrpne življenjepise, razkrivajo pa se nam tudi zgodovinski dogodki, v katerih so bile te osebnosti soudeležene. NAROČILNICA (za naročnike v Jugoslaviji) — PD Za knjigo P. Accoce - Rentschnik: BOLEZNI VELIKIH — cena 220,00 ND Podpisanl(a): ..............................................................__ Natančen naslov: ..........................................................______ Zaposlen(a): ................................................................ Plačilni pogoji: Podpis: ......... 1. Znesek bom plačal takoj s položnico ................... 2. Znesek bom plačal po povzetju (Ustrezno podčrtaj) Datum: ............................... Naročilnico pošljite na naslov: ZALOŽBA BOREC, knjigotrški oddelek, Miklošičeva 28, L|ubljana Knjiga je na razpolago tudi v Tržaški knjigarni • Ul. sv. Frančiška 20, Trst ali jo naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1