Domoljub ^ ctubtlani. 26. oMlohra 193® £eita 51 « Vedno proti večini mamda Volitve poslancev v narodno skupščino ee naglo bližajo. Še poldrugi mesec, in imeli bomo narodno zastopstvo, o katerem bo velikanska večina Slovencev lahko refrta: To so naši poslanci, to so možje, ki bodo v Belgradu res lahko govorili v imenu slovenskega naroda. Vsakdo, ki količkaj pozna politične razmere pri nas, dobro ve, da se bo to naše prerokovanje izpolnilo. To vemo mi, to dobro vedo tudi naši nasprotniki. In o teh drugih hočemo danes spregovoriti nekaj besedi. Nosilka in voditeljica vsega boja proti slovenski skupnosti je bila že od nekdaj tista gospoda, ki se danes zbira pod okriljem Jugoslovanske nacionalne stranke. V tej stranki sede danes potomci tistih ljudi, ki so bili pred desetletji stebri slovenskega liberalizma in »naprednosti«, Kakšno vlogo je igral v našem narodu slovenski liberalizem, ve že sleherni Slovenec. Največji slovenski napredni narodnjaki se ni«® sramovali zveze z Nemci v kranjskem deželnem zboru, Samo da so inogM vladati nad večino Slovencev in se boriti proti splošni in enaki volivni pravici, s katero bi prišel tudi mali človek do odločcvanja v stvareh, ki se tičejo zlasti njega. Sinovi so ostali zvesti načelom svojih očetov. V naši narodni državi vidimo zastopnike slovenskega liberalizma vedno na strani tistih, ki so bore proti osnovnim pravicam slovenskega naroda. V vseh vladah, ki so hotele z nasiljem krotiti nezadovoljno ljudstvo, so sedeli slovenski liberalci —■ od Pribičevičeve in Pašičeve pa preko Zivkoviča do Jevtiča. Vselej, kadar so bili na oblasti, so kar vprek zatrjevali, da zastopajo večino naroda, vselej so prerokovali konec vseh nasprotnih političnih strank, vedno so trdili, da bodo ostali na vladi za vse večne čase. Toda, kakor hitro je prišlo ljudstvo do besede, je pometlo z njimi tako temeljilo, da od milijonov »pristašev« ni ostalo drugega kakor nekaj zbeganih generalov, ki so začeli na vse načine iskati poti, kako bi se zopet prikopali za nekaj časa do oblasti in s pomočjo bajonetov in »Šenčurskih procesov« krotili voljo ljudstva. Kakor pri vseh volitvah, tako se bo slovenski liberalizem tudi pri volitvah 11. decembra postavil proti večini slovenskega naroda. Slovenski liberalci dobro vedo, kako malo pomenijo v narodu. Mogočna JNS, ki je pred nekaj leti »dobila« pri volitvah milijone glasov, je tako skopnela, da za te volitve niti svoje liste ne more postaviti. Pa tudi če bi jo mogla, je ne bi, ker se boji ljudske sodbe, ki bi z njo temeljito obračunala. V največjih Škripcih je slovenski de! JNS z glavnim tajnikom stranke dr. Kramorjem na čoln. Treba je reSiti, kar se da, ai mislijo ti gospodje. In v tej stiski so ugrizli v najbolj kislo jabolko. Pohlevno m prosila dr. Mačka, borca za samostojno Hrvatsko, naj jih vzame na svojo listo. Prosil? so tistega dr. Mačka, katerega je Jevtič, veljak JNS, pred tremi leti proglašal za veledzdajalca. In čujte, na listi dr. Mačka bo kandidiral sam Peter Zivfcovič, ki je pred leti dal dr. Mačka za poldrugo leto v zapor po zakonu o zaščiti države, Presneto mpra iti tesno JNS, da se je odločila za ta korak. Pa ne 3mete misliti, da so se s tem slovenski »jugoslovenarjk kaj spremenili. 0, ne! Ostali so centralisti in nasiiniki, kakor so biia in če bi se jim posrečilo po dr. VI. Mačkovem hrbtu priplezati do oblasti, bi se prav nič ne posniŠjali svojega dobrotnika takoj zopet vtakniti v ječo. Nam se v resnici škoda zdi, da je dr. Maček svoj pokrgt omadeževal s tejn, da trpi take ljudi na listi, ki hosl njegovo ime. Saj Slovenci spoštujemo dr. Mačka in cenimo njegovo borijo za pravice hrvatskega naroda. Prepričani smo, da on dobro ve, da mu druščina z JNS ne bo prav nič pomagala zrušiti sedanjo vlado, ki mu ni po godu, pač pa* bo marsikoga, ki je sicer pristaš dr. Mačka, odvrnila od liste, ki nosi na sebi ta madež. Slovenski liberalizem pa je ostal sam sebi zvesL Tudi pri teh volitvah bo pokazal, da je pripravljen na vsako žrtev, samo da »e more postaviti v boj proti večini svojega naroda. Okrog JNS se bo v Sloveniji »brala še veliko drugih strank in skupin od st«w odstotnih »Slovencev« pa tja do najskrajnejših rdečkarjev. Vse bo družila ena skupna miseii rušiti udarno moč malega slovenskega naroda pa navodilih svobodomiselnega liberalizma iffi materialističnega marksizma, To je tako zva-na »ljudska fronta«, ki je v resnici fronta proti ljudstvu. Ta ljudska fronta je ie imela svoje »orožne vaje« prs občinskih voditvah lansko in letošnje leto, kjer so se vse, najboif nasprotujoče si skupine, združile, da bi zrušile fronto, ki stoji za svojim voditeljem df, Korošcem. Kakšen je bil usp™, smo videla. Skoraj 90 procentov slovenskih občim je dobila v,roke stranka dar. Korošca'. Tako bo tudi pri državnozborskih volili vafa. Združeni sovražniki slovenske narodne skupnosti bodo 11. decembra doživeli obsodb® slovenskega naroda. Za-nas pa velja tudi: pri teh volitvah geslo: Kjer je slovenski liberalizem, 'tam ni fflesta za poštenega Slovenca. za mušešm Nekaj mesecev že nismo ničesar poročali o delu Kmečke zbornice, ki kljub poletni vročini in velikemu kmečkemu delu ni prav nič zastalo, temveč se od meseca do meseca poglablja in razširja, čeprav brez zunanjega hrupa. Ker vemo, da naše kmečko ljudstvo želi biti obveščeno o delu svoje toliko let pričakovane zbornice, bomo tudi nadalje vsakih par mesecev objavljali pregled tega dela. Ob velikem kmetijskem posvetovanju, ki se je vršilo zadnje dni maja in prve dni junija, in o katerem je tudi »Domoljub« izčrpno poročal, so zasedali tudi vsi odbori zbornice, ki so obravnavali tekoča drobna vprašanja, obenem so se pa že smotreno lotili tudi reševanja nekaterih velikih temeljnih vprašanj, na katerih je delal potem urad tekom poletja naprej. Tu moramo omeniti najprej vprašanje zavarovanja živine kot prvega dela v velikem sklopu raznih kmečkih zavarovanj. Omenjeno kmečko posvetovanje in seje zbornice so v začetku poletja to vprašanje sprožile, urad ga je pa potem tekom poletja temeljito proučil in sedaj vse kaže, da je že dozorelo toliko, da ga bo zbornični svet v svojem zimskem zasedanju lahko obravnaval in o njem •sklepal, tako da bi se potem spomladi pri nas lahko že začele ustanavljati živinske zavarovalnice, ki jih bodo naši kmetje nedvo- umno pozdravili z velikim zadoščenem, oJ»« enem bo pa izvršeno tudi veliko in velevalo® delo v korist naSega kmečkega stanu. Dalje se je lotila, zbornica letos vprašanja, naše sadne trgovine. Vse kaže, da utegne po» stati za bližnjo bodočnost sadjereja najvafe rlejši činitelj za naše kmečko gospodarstvo, Doslej je vsaj nekoliko zadovoljivo razvito t severno vzhodnem delu Slovenije, drugod na« pa čaka na teim polju še skoraj vse. delo« Tudi sadna trgovina je zato v večji meri rastn vita le v delu Štajerske, kjer so sadjecejci a sodelovanjem zbornice ustanovili posebno pfc sarno, ki naj varuje njih koristi. V »vezi s tem je. tudi pobuda, ki jo je dala zbornica, za izpremernbo uredbe.o izvozu sadja v tem smislu, naj se uvede obvezno razsodišče sss, vse tozadevne spore, kajti zbornica je dobita vse polno pritožb o izrabljanju sadjarjev od strani sadnih prekupcev. Vsi pojavi govore »a to, da bo posvetila zbornica čim večjem« dvigu slovenske sadjereje v bližnji bodočnosti prav vso, pozornost, kajti tu se obetajo nagemu kmetu za enkrat še najboljši izgledi. Dolga je pa vrsta važnih tekočih zadev, M jih je zbornica zadnjo mesece reševala.' Proučevala je vprašanje znižanja cen cementa in umetnih gnojil, opozarjala je na veliko ne« (Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj! Spet bomo imeli v Ljubljani kongres V nedeljo, ko boste imeli tale li^ v rokah, bo praznik Kristusa Kralja. ZaksfJ neki ta novi praznik? Zato, ker evet nož« več imeti Kristusa m kralja. Ga ne potrebujejo vež. Znajo sami brez njega vladati. Zato je pa tako »f letno* na sveta! Tako lletno, kakor če mali otročaji brez staršev po biSi gospodarijo. Brekucavajo se, skačejo vae križem, vpijejo, tepejo se, jokajo... Babilon! V takih hiši majhen — v svetu pa velikanski. Vse v orožju, v kanonih, bojnih ladjah, sovražnih letalih, strupenih plinih. Vso groci drugega uničiti. Ia vsak da® lahko bruhne m dan vojna vibra, ki bo vse pokončala: de-ieie, mesta in ljudi. Neznanske milijarde denarja vse to vsako leto požre. Ko M »e ta dtsaer pametno porabil, bi imeli vsi ljudje vsega potrebnega dosii, raj na zemlji, kolikor }e tu mogoč. Današnji svet prejasmo 'kaže, kaj je čžo-vefe brca Boga. ki le gleda," kako bi bližnjega požrl. In kaj je zomlja brez vižjega vtedaarja? Ogromna jama razbojnikov, kjer drug drugega derejo in pobijajo. • O »vet, kam so »e zgubil po 3000 letih, odfear ti je Kristus prinesel svoj mir?! »Bre® mene ne morete mč,< je rekel. In res človek brez Boga skoraj ne zna drugega Mcor — hudo delata. Mi smo prepračani, da je v&ega tega Babilona na svetu, v katerem drug drugega ne razumemo, kriv strašanski odpad človeštva od Boga. Saj je veič kakor polovico nekdaj krščanske Evrope vrglo krščanstvo proč. In s kakim ognjem Sirijo te. odpad! "V iijonov ljudi, je ie narejen in proglašen od merodajne strani eklep: krščanstvo mora izginiti 11 Mi pa pravimo, da ne! Da ne bo zginilo in da ne «me zginiti! Sicer bo to piopast človeštva. —■ A samo reči to, ni dosti. Zadnji čas je, d® kristjani, kolikor nas fie j®, dvig' nemo glave, pogledamo okoli sebe, kje smo, se zavemo, se zg#o«inio, ee »beremo, tsi podamo roke, napnemo vse sile, porabimo vsa sredstva, podžgeroo vsa srca, da z združenimi mofand branimo krščanstvo pred breibožniki in rešimo človeštvo propada. fmmmmmmmmmmmmmammmmmmmm^mmmmmm varnost slinavke in parkljevke, ki grozi naši živinoreji, podvzemala je vse korake za izpre-membo rasnih zakonov, zlesti lovskega, proučila Je zakonski f.mjrt o varstvu ptic, o varstvu Javnih cest i, dr. Ze dalje Sam se zbornica tudi neumorno trudi za prepotrebno ez-preaneanbo uredbe o likvidaciji kmečkih doJ-gov te m pravičnejšo ureditev fonda za pogozdovanje, v katerega Slovenija — kakor v vse fonde —■ le mnogo plačuje, a iz njega prav malo prejema. Krepko se je- zbornica v zadnjih mesecih zavzela tudi za koristi naših vinogradnikov, da bi bile njih koristi ža.m bolj zavarovane ob priliki sedanjih trgovinskih pogajanj z Nem-iijo. Zbornica je na vseh mestih podrobno razložila zahteve našega kmeSscga ljudstva in fahtevala tudi soudeležbo pri trti pogajanjih, kar »e Je medtem ie tudi izvršilo. Za Mižnjo bodočnost ima pa zbornica v načrtu Se več važnih akcij, o katerih bomo ob svojem 8asu 5® poročali. - V ta namen bo prifeodnje pcJetje v LJubljani icodnai^dai koasree Kriateaa Kralja. V živem in naj&ol^em spominu nam je le' ©vharističnd temgmn. To p bil premik i* Slovenijo, kakršnega še Bi doživela. In zdaj a« nam obeta podoben kongres. Ta dva kongresa imata nekaj podobnega, nekaj pa ras-Mfoega. Razlika je v temle: KvhartMii&sa ko»-gres Je bil naroden: eamo za Jugoslavijo; kongres Kristusa Kralja pa bo mednaroden: povabljeni bodo zastopniki vceh katoliških narodov. M n« bo to časi za LJub- ljano In « vao Slovenijo, da bodo pr® i nam najbolj« ki ugiedtK#i katoi4«d m««! ia vttoh narodov? In po kaj bodo prišli? Psrižli bodo v aaj. »s&iej&i sadevi, ki ai jo moremo »teliti i* .metu: kafco refciM »vet toManstvu, kako k •rojevati Kaago Kaktusu, kako rešiti človeštvo propada fet S* oereSJ«. Trt dni se bodo tem«. J$to v tem posvetovali. — Četrti ia peti daa boš pa spet nastopilo ti, verno slovensko lju tmaaamsmgiieimimsmiaa Pred Šenklavžem v novi manufakturi kupite ob veliki izbiri zimskega blaga — res dobro in poceni! Ljubljana - Pred Škofijo 13. •Uran 8. NOVEGA Sedem težkih kršžev že nosi na svojih plečiS odločen boritelj za resnico, pravico in treznost narod« duh. svetnik Janez Kalan, kš naj ga Bog živi in poživi do skrajnih meja človeškega živ« Ijenja! ka, ki bo veljala 1100 milij., Karlovac-BihsUŠ, ki bo stala 260 milij. in deloma slovensko progo Črnomelj-Urbovsko, ki bo veljala 140 milij. din. d Krojači, v zadruge! Krojači iz vse države so zborovali te dni v Belgradu. Obrazka žili so svoje težave in slab položaj tfir zahlDOMOLJUB«, dne i*t. oktobra stev, Ob 30 letnici čipkarske šote v Horjula Te dni poteka trideset let od ustanovitve Jlpfcarske šole v liffrjnlu in toliko let nazaj segajo tudi ustanovitve raznih čipkarskih gol v bivši Kranjski in Goriški. Cipkaretvu so »voj čas posvečala oblasti zelo veliko pozornost in dajale znatne podpore^ da ae je razširilo iz Idrije da ljubljanskih predmestij. T afera1, so medorajni možje pri. občini v Horjulu zaprosili oblast za ustanovitev čipkarske šole, kar so tudi kmalu dosegli. 2 Dunaja so poslali strokovno učiteljico za čipkar stvo, idrijsko rojakinjo gdč. Katarino Moai-hovo, ki se j« z vso vnemo in ljube«0ijo lotila težavnega pouka.. Tisoče rok je naravnavala ns pravilno delo v Horjulu »kozi četrt stoletja M horjuiake čipkarke »o imele v njej ne samo dobro in požrtvovalno učiteljico, ampak tudi najboljšo svetovalko in posredovalko. V^s čas je vladala najlepša sloga med šolo in vašoani, ker so videli veliko korist dela. Tndi danes te velja čipkarska žola v Horjulu kot ona izmed najboljših in bilo bi škoda, če »e ne bi tudi še danes podpiralo strokovno Šolstvo po deželi. Ko je bil pred 20 leti ustanovljen v Ljubljani Dri zavod za žensko domačo obrt, je prišla v njegov delokrog tudi borjnlska čipkarska Šola. Pomembni jubilej horjulske čipkarske gole je sicer šel tiho mimo nas, vendar smo ga veseli, ker je to jubilej dela naSe vasi. Čipkarski goli želimo tudi v bodoče čim lepši napredek in največji uspeh. licitacijah m bilo Nobenega ponudnika. Zaradi tega je bila razpisana za 12. odnosno 14. oktober tiova licitacij® za ob« oddelka, ki pa je uspela v toliko, da se je licitacije udeležilo več podjetnikov. Belgrajsk* »Politika« je poročala, da je oddelek za gradnjo železnic razpisal ponovno licitacijo za oba oddelka: prvo od k ni 8.840. drago od km 40.939—47.660. V poštev prihajajo ponudbe, ki so nižje kot 21,160.000 din za prvo delnico in 45,170.000 din za drugo delnico, ker so bile to ponudbe tvrdke Jelšingrad, ki je bila na drugi licitaciji najnižji ponudnik. Licitacija bo v oddelka za gradbo železnic v Belgradu ... d Zimska jabolka imajo še višjo ceno. Cena sadja se je v preteklem tednu precej dvignila. Sadni trgovci že plačujejo za zimska jabolka po 3 din za kg. Ker bo rimskega sadja primanjkovalo, bodo cene ostale trdni«. Po 1. novembru 1938 bodo znižane tudi uvozne carine za presno sadje v Nemčijo, zalo se bodo (fvigjiile tudi cene presnemu sadju. Švicarske ure, zlatnina - ČUDEN, Prešernova 1 d Kak« je g slinavka in parkljevko. — Zadnji izkaz kr. barske uprave o živalskih kožnih boleznih z dne 10. oktobra navaja, da sta se od 25. septembra do 10. oktobra pojavili slinavka in parkljevka v Sloveniji na novo v okrajih Celje (občine: Dobrna, Nova Cerkev ia Veiika PireSica), LaAko (občine: Jurktožter, Laško in Sv. KriStof), Slovenj Gradec (občini Slovenj gradee in Velenje) ter Butaš]© pri Jelšah (občine: Polje ob Sotli, Planina pri Sevnici, Sv. Peter pod. Sv. Gorami in Šmarje pri Jelšah). Skupno beleži Izkaz, da jo okuženih v vsej Sloveniji po stanju z dne 10. oktobra 372 dvorcev, od tega v okraju Dol. Lendava samem 326. Vtem. bralcem »Domoljuba*. priporočamo našo domačo trgovino F. I. Goriiar, Ljubljana, Sv. Petra cesta, kjer kupite svoje oblačilne potrebščine vedno najbolje! Opozarjamo na njene oglase v »Domoljubu«! i V Ljubljani so sezidali stanovanjskih hiš L 1904 49 s 196 stanovanji, I. 1935 48 z 2S1 stanovanji, L 1936 12S a 513 in L 1937 128 s 490 stanovanji, »kupno torej v zadnjih Štirih letih 348 hiš a 1430 stanovanji. d Običajnega, živinskega, atjma. v Ljubljani«. ono sredo ni bilo, ker ae je isope.t pojavila slinavka. d Začasno zaprta, cesta. Sekcija za gradnjo državne ceste Ljubljana-Kranj je pričela e polaganjem kock ia napravo robnih trakov na p; eiafcai državni cesti St. 2: od km 642.500 do kse 643.800 (Labore-ffranj). Zato ostane ta cesto do nadaljnjega zaprta za vsak promet z vozilL Voaovni promet se med tem časom vrši po stari državni cesti ter po začasni poti pod nadvozom čez železnico v Kranju. <3 Pri zaprtju ali pa prt mofnsab « prebavi vzemite zjutraj oa te&če kozarec naravne »Franz-Josef« vode. d Bika je hotel odgnati. Posestnika Klop-čiča s Pogleda pri. Moravčah je prebudilo ono noč silno lajanje domačega psa, priklenjenega na dvorišču. Vstal je in šel pogledat. Tedaj je huškitila skozi vrata senca in izginila v temo. Sredi hleva je našel mladega bika, odvezaoega in z vrvico na rogovih. Tal ga je hotel odgnati, h mu je gospodar v poslednjem trenutku prekrižal načrte. d Konte«!a« poni in mačk v območju Ljubljane je zeukaiai, ker ae je pojavila steklina, mestni magistrat in odredil tole: L Psi čuvaji morajo biti vedno zaprti v dvoriščih, ali pa priklenjeni na verigi. 2. Vsi ostali psi (lovski, luksuzni itd.) morajo biti na prostem opremljeni a nagobčniki, ali pa se morajo voditi na vrviei 3, Prepovedano je pse voditi v Javne lokale. 4. Vse mačke morajo biti virno zaprte. 5. Iz kostojmaenega okoliša se »a»ejo> psi fai mačke odpeljati le z dovoljenjem raegtnega poglavarstva. 8. Vsakdo mora »rojega psa ali mačko, ki je prišel v dotike s steklim psom, takoj oddati mestnemu tajBjaža ali ps ga varno zapreti Vsak primer ae mora brez, odlašanja javiii mestnem« veterinarskemu uradu v Ljubljani, Krekov trg 10-1. Psi in mačke, ki bodo zaloteni, d« niso nevarovani po gornjih odredbah, bodo odroeS, lastniki pa strogo kaznovani. d Tadi rafoleeii ta&k« »sedi«. Kar 19 mesece* je po nedoHasni sedel v naporu delavec v Travnika Kazss. Pred dvema letoma je bil v bližini mesta na tajinstveu na&ia m delavec Stevan Belko. Oblasti »o prijele dv krivca: DelirahaSiča in Kazasa. Pri razpravi Je DelimbaSič obremenjeval Kazasa, da ie diščo izreklo aodbo, po kateri Je dobil Iu. HmbaSiČ 10, a Kazas 1 let težke ječe. Ko pa je Delimbaiič mislil, da se sodba ne da spremeniti, Je priznal, da je Kazasa potegnil v zadevo zaradi maščevanja. Kc so to Izjav«, sporočili sodnikom, se Je morala vršiti po-novna razprava, nakar w> nedolžnega Rasia Izpustili na **obod« po 19 meeecih zapora. d Pri lenlvMti črevesa, kataru v fce^ obolenja skrajnega črevesa odstranjuje oam* oa »Fraas-Joseibvs« grenka voda zaprtj» spodnjih organov d©fcars> in Mnojoicti^ izkuinj« ačs, da redna poraba • Frcoa-Jcntintt, vode iz borno tiejuje Stuskcš?« irev. Bo?. ve stila. mm. praS. ta mm. tth. R as. msa, js. V. a. d Em v sjpasi&ajiM sabL Čudovitega gosta so dobili ono »edeljo popoldne na to-rurgičneas oddelku mariborske bolnišnice Naenkrat j« od nekod prifrčaia velika ptiea ter priletela skesa okno na oddelek. Prijeli m jo ter ugotovili, da je to divja kura, ki pa je bila ranjena. Bog v«, kje na Pohorju je strelec streljat oa to redko žival, da se je preplašena in obatreljena dvignila visoko v zrak ter priletela do Maribora, kjer so jo nad bot-niSnieo zapustile sooči ter je omahnila ravno v kirurgični oddelek. Kakšen nož je na koncu zadel kuro, zdravniški ali — kuhinjski, poročilo žal, ne pove. d Nekaj neverjetnega. V vasi Siljevici pri Jagodini zidajo kmetje novo cerkev. Tam 80 imeli že poprej lesero eerkev, toda že pred leti so se kmetje odločili, da zgrade novo cerkev. Kmetje polagajo denar na neki kamea In tako zbirajo prispevke za cerkev. Pravijo da je pred leti neki kmet hotel vzeti dinar b kamna, pa teko dolgo ni mogel odpreti pesti, dokler ni priznal, da je ukradel cerkveni dinar in je še sam moral podarili en dinar za cerkev. Od tedaj nikomur niti na misel ue pride, da bi se polastil cerkvenega denarja ki leži na prostora, dostopnem slehernemu. d Med ntlačvo ja je zgrabilo gonila. V soboto, dne 15. oktobra se je pri posestnika Jakoba Juga v Bačkovi, Sv. Ana v Slov. goricah, zgodila pri mtačvi nesreča, ki bi skoraj zahtevala življenje 5 letno Marije, hčerke posestnika Juga. Jug ima mlatilnico na po gon na gepelj, ki ga goni živina. Mlatilnico veže s gepijem precej dolga železna tran&ini-sija, potom katesr® poganja gepelj mlatilnko Jug je mlatil z nekaj delavci ajdo. Takoj ob pričetku, ko Je bil gepelj z mlatilnico v polnem pogonu, bo se pridružili radovedni otro- 20.000 ljudi popadejo pri nas letno stekli psi V nedeljo, 18. oktobra, ae je v Belgradu začel 17. zbor jugoslovanskih veterinarjev. Ta zbor je imel v načrtu zlasti dve stvari, ki »ta za našo državo velikanske važnosti: živalska steklina in pa nadzorstvo živil, ki jih morajo ljudje kupovati. Predsednik zbora Milutin Gee, Je naglasi!, kako važno je, da se vsa javnost začne zanimati za steklino Kaka važna je steklina za ljudi v naši državi najbolj dokazujejo Številk©. Po Številu steklih psov i« naSa država prva v Evropi, škoda ki Jo vsako leto napravijo ljudem stekli psi in volkovi, pa znaša mnogo milijonov dinarjev. V naši državi je vsega skupaj najmanj Štiri milijone psov, ki na deželi po vaseh igrajo kot psi-čuvaji vlogo nekakih »pomožnih Činiteljev javne varnosti«. Toda od psov, ki stečejo vsako leto, oboli pri nas na leto najmanj 20.000 ljudi. Trt je straSna Številka, ki Je ne smemo podcenjevati. Prav tako važno pa Je, da oblast skrbno preiskuje živila, M jih morajo ljudje kupovati sa svoje potreM na trg« ali v trgovinah ali gostilnah. .štev. »-i ♦ DOMOLJUB«, "20. oktobra 1&J& Stran 5, c[ ki so iz u,e opazovali delo. Domača hčerka Marija ho j« pri tem opazovanju preveč približala sukajoči so transmisiji, ki jo jo nenadoma zagrabila za obleko in jo pričela z vso naglico vrteti okrog. Po hudem naporu so otroka rešili iz nevarnega objema. Deklica Je dobila strahovita poškodbe po vsem telesu. Močno ji je snelo kožo po trebuhu, iztrgalo lase, zlomilo desno nogo nad kolenom in JI prizadejalo hude notranje poškodbe. d /a jugoslovansko rudo aluminij se ja začela zelo zanimati Japonska. Ze sedaj je šlo okrog 60 odstotkov vsega aluminija iz tovarne v Lozovcu pri Sibeniku v Belgijo in Japonsko. Oni ponedeljek pa je v Šibenik priplula ladja tržaškega Lloyda »Fugiamac, ki je natovorila 150 ton aluminija in ga prepeljala v Jokohamo. Verjetno je, da se bo s tem začela redna trgovska zveza z Japonsko. d Dolžnost vsake žen« j«, da pazi na redno slolico, ki jo doseže z nar. »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Joacfo^a« voda deluje milo, prijetno, naglo io zanesljivo. Oel. mx. S »r. SB474/M d Veliko škodo delajo kmetom na hribih Trebiviču in Jahorini v Bosni planinski orli, ki jih je tam precej. Zlasti napadajo in odnašajo drobnico. Pred kratkim so pastirji ujeli velike orla. ki je pograbil ovco, krepko zasadil vanjo svoje kremplje, a odleteli zaradi prevelike teže plena ni mogel. Pastirji so orla pobili s palicami, nato pa še živega odnesli domov. Z razpetimi krili je bil dva in pol metra širok, a težak 12 kilogramov. Prodali so ga potem za 50 din. d Tudi brez želodca, lahko živiš. Gostilni-čarki Katici Opačič iz Daruvarja je zdravnik pred nekaj leti zaradi težke bolezni vzel želodec, nakar si je morala žena na svoj način pripravljati hrano. Do sedaj je bilo v naši državi izvršenih že več podobnih operacij, pa se nobena ni posrečila. Daruvarska go-slilničarka je edina, ki lahko živi brez želodca. V kratkem času se je zredila za 7 kg. d Zel« potreben korak ministra Cvetke-vira. Pri uas so zdravila odločno predraga, zato jih siromašni ljudje sploh ne morejo i kupovati, če niso člani bolniških blagajn. Zalo je minister za socialno politiko in narodno ' moram Ulil f vsaki rocm torbic!? Ravno ob viažnem in mrzlem vremenu je nujno potrebno, da imate pri sebi Ni ve o, da si morete poljubno večkrat namazati kožo z Niveo. S tem zagotovite svoji koži trajno varstvo pred vplivom slabega vremena in si ohranite mladostno, svežo in zdravo barvo. zdravje Cvetkovič imenoval komisijo, ki bo vsestransko proučila to vprašanje, ugotovila, zakaj so zdravila tako draga, in skušala ukreniti vse potrebno, da se pocenijo. Zelo želimo, da bi bila prizadevanja g. ministra čimprej kronana z uspehom. IZ DOMAČE POLlliKE p Ker je imel predolg jezik. Pristojne oblasti so vtaknila pod ključ župana Antona Križna rja v Stražišču pri Kran ju. Je osumljen, da je razširjal lažnive vesti o oblastnikih. Policija je zaslišala Antona Križnarja, ki pa je take ostro besede zanikal. Policija pa zaslišuje še neke priče. Na podlagi dosedanje preiskave je banska uprava razrešila Antona Križnarja, ki je v preiskovalnem zaporu, županske dolžnosti. Županske posle bo vodil do nadaljnjega drugi odbornik, izvoljen na isti listi. p Needinost v vrstah Jugoslovanske nacionalne stranke. V vrstah JNS še naprej vra it Samo" 238 duhovnikov so umorili v 9 mesecih Sovjetski ruski ljudski komisar za notranje zadeve Jezov je pred dnevi sprejel odposlanstvo brezbožnih uradnikov GPU. Jezov jo odposlance nagovoril ter izrazi) svoje veliko veselje, ker je sto odstotkov uredništva notranjega komisarja in GPU organiziranih brezbožnikov. Samo po sebi je umevno, da mora vsak sovjetski čekist biti borec za brez-božništvo. Le tako jo mogoče uspešno bojevati se zoper verska sovražnike države. Ta boj je toliko bolj potreben, ker so verske občino dandanes središče protisovjetske špionaž«. V 7vezi » tem je Ježov ugotovil tolažilno dejstvo, d« v preteklih 0 mesecih tega leta bilo usmrčenih 288 duhovnikov, ki so >špi-onirali in sabotirali delo sovjetov«. Komisariat za notranjo zadev« j« izdal "kaz, da ja do 31. marca 1980 treba natančno Popisati vso duhovnike in cerkve v vsej Rusiji- Name?t tega popisovan j* j a t*, d« bo komisariat dobil natančen pregled vseh verskih občin, da bo mogel laže ukrepati zoper nje. Sovjetsko sodišče v Minsku je sodilo 29 let starega Rusa, Tihomirova, ki je bil obtožen, češ da je na sprejemnem aparatu, ki ga je sam naredil, poslušal inozemske brezžične postaje, iz česar je potem lahko črpal snovi za protisovjetsko propagando. Obtoženec jo izjavil, da je to nemogoče, kar razen ruščine ne zna nobenega drugega jezika. Tuj« postaje je poslušal le zaradi tega, da bi slišal nabožno cerkveno glasbo, ki jo včasih oddajajo druge inozemska postaje. Ko je državni pravdnik slišal ta zagovor, je zaklical, da io šo posebne obsodbe vredno, da je sovjetski državljan poslušal versko komade iz inozemstva. In Tihomir je bil obsojen na poldrugo leto ječo. ter se iz dneva v dan veča število onih pri stašev stranke, ki ne odobravajo njenega po-litičnega sodelovanja z dr. Mačkom. V Bel-grad sta prispela tudi zastopnika banovinska-ga odbora JNS, bivši poslanik Josip CvetiS in bivši minister dr. Lavoslav Hanžek. Ba-noviuski odbor JNS za savsko banovino se j» namreč s 30 proti 7 glasovom izjavil proti političnemu sodelovanju JN3 z dr. Mačkom in listo skupščinske opozicije. p Stara ljubezen .., Časopisje poroča iz. Kočevja, da je JNS sklenila s kočevskimi Nemci sporazum za volivno sodelovanje. Kandidat JNS za kočevski okraj bo notar Anton Lovšin, njegov namestnik pa vodja kočevskih Nemcev.dr. Hans A.rko. p Kaj bi rekel aa vse to pok. dr. Krek? Kakor doznavamo, postavljajo rdečkarji in komunisti svoje kandidature na Mačkovi listi v krajih: Prevalje, Celje, Maribor levi breg. Maribor desni breg, Črnomelj, Ljubljana okolica in Radovljica, kjer bo kandidiral socialistični župan s Koroške Bele Perko, njegov namestnik pa bo odvetnik dr. Aleš Stanovnik, član vodstva Jugoslovanske strokovne zveze. Prvaki Jugoslovanske strokovne zveze pa bodo smeli kandidirati še v škofjeloškem okraju v Kamniku in v Ljubljani-mesto (kandidat odvetnik dr. Ivan Stanovnik poleg profesorja dr. Milana Vidmarja) ter v Laškem. Vse drugo okraje prepuste jenesarjein, izvzemši tistih, kjer bi mogli priti na vrsto resni Mač-kovci. p 0 v olivnem boju r Jugoslaviji piše ženevski list »La Suisse« in se čudi dejstvu, da kandidira dr. Maček v družbi Petra Zivkovi-ča in Jevtiča, ki je 1. 1985 imenoval Mačkovo listo veleizdajalsko. p Se ena »viteška«. Iz Slovenske Bistrice nam poročajo, da je neki tamkašnji vileakl junak ono nedeljo pijan kričal po mestu, da bo ubil predsednika tamkajšnje krajevne organizacije JRZ dr. Cerneta. Poskušal je priti tudi v njegovo stanovanje, kjer je bila gospa dr. černetova sama doma. K sreči so pravočasno posegli vmes drugi in preprečili hujše. — Ali v Slovenski Bistrici res še vedno ni varen življenja, kdor ni jeneesar? — O podobnih dogodkih poročajo tudi iz nekaterih drugih krajev. Ze pri zadnjih občinskih vo- V naj se masoni zadržijo čimbolj rezervirano pri bližnjih volitvah Končne sklepe so ina-soni spravili v tri točke: L po volitvah onemogočiti vsako diktaturo. 2. Za vsako ceno in z vsemi sredstvi je treba onemogočiti kakršenkoli klerikalizem v državi in nastopiti prav tako kakor proti katoliškemu tako tudi proti pravoslavnemu kakor muslimanskemu klerikalizmu. 3. Povsod in z vsemi sredstvi podpirati združeno opozicijo, seveda zelo rezervirano, ker je ona po mnenju masonov demokratska in svobodomiselna. — Zaveden Slovenec in katoličan framasonom pri volitvah ne bo delal tlake. p Perutninsko razstavo so te dni v Mariboru odprli. Ban dr. Natlačen je povedal, da je banska uprava doelej po znižani eeni razdelila nad 100.000 jajc ter nad 2000 petelinov in nad 2000 kok^i štajerske pasme. Nov zadružni dom v Lučah 1 ie nedeljo, 16. oktobra praznovalo pomembno obletnico. Polnih % let deluje za tamkajšnje krnele in obenem ze gozdne delavce gornjegrajske graščine. Koliko podobnih ustanov je v tem času neuspešno končalo svoje delo, ta zadruga pa ni samo vzdržala, ampak se je naravnost vzorno razvila. Blizu 800 članov kupuje potoni nje vse svoje potrebšči- ne in njen promet znaša preko 2,000.000 din let- | oo. Za zadruco je doba 35 let že lepa doba, zlasti ' ker je v bistvu njenega razvoja, da raste iz malega. Ob slovesni 36-letnici sla bila od prvih ustanoviteljev zadruge nazvoča le ie dva: Mlakar in Metulj. Svojo 85-letnico je zadruga najlepše proslavila o tem, da si je postavila prostoren lasten dom, ki bo ponos vsem Lučauom. Odprt je bil preteklo nedeljo. Po slovesni službi božji, ki jo je opravil gvardian iz Nazarja, je blagoslovil domači župnik Mikolič lepo novo poslopje ob navzočnosti vse župnije in mnogo gostov. Slavnostno zborovanje je začel načelnik zadruge Moličnik (Prek). Župnik je pojasnil pomen blagoslovitve, okrajni načelnik dr. Cigale-Mlinar je čestital zadrugi in pozival navzoče k ljubezni do domače kmečke zemlje, nato pa je imel slavnostni govor načel-stveni ravnatelj Zadružne zveze iz Ljubljane. Za njim je v imenu zadrugarjev, ki so prišli kot gostje k otvoritvi doma, zadrugi čestitaj šolski upravitelj Kotnik iz Rečice ob Savinji. Slovesnost je povzdignila lučanska godba. — Največ zaslug za zgradbo novega doma sta si pridobila nadgozdar Bleyer in njegova gospa, ki sta ves svoj prosti čas žrtvovala napredku domače zadruge. Bog daj, da bi bi! dom vedno ognjišče, od koder bo ogrevala misel ljubezni in samopomoči vse zadrugarje in izžareval duh skupnosti med vse občane. lih ah smo doživeli nasilja, ki so ostala nekaznovana. Ali ni sramotno, da pod tako z\a-nim našim režimom ne morejo naši ljudje tvobodno izpovedovati svojega političnega mišljenja in so v večni nevarnosti, če se za itranko izpostavijo. p Zbiranje političnih skupin in strank za bližajoče se parlamentarne volitve se je v glavnem že končalo. Na volitvah bodo nastopile lisla dr. Stojadinovičeva (JRZ), lista dr. Mačka (Združena opozicija) in lista Ljo-iiča (Zbor). Belgrajska politična skupina, ki se je imenovala radikalno socialna stranka pod vodstvom Pavla Todoroviča je pristopila k JRZ. Le zagrebška skupina nezadovoljnih veljakov JNS pod vodstvom Juraja Demeiro-viča, se še ni dokončno odločila, če bo odpovedala pokorščino strankinemu vodstvu in se izjavila odločno proti volivnemu sodelovanju JNS z dr. Mačkom. V tem primeru se bodo ti ljudje odločili za sodelovanje z JRZ ali pa se bodo volitev vzdržali. p Zveza obdonavskih držav, ge pred nedavnim je bila ustanovitev zveze donavskih kmetijskih držav zeio pereča. S priključkom ludetskih krajev Nemčiji pa je Izpadla iz vrst industrijskih držav Češkoslovaška, ki je poslala pretežno kmečka država. Sedaj je )>o poročilih iz Belgrada zadeva zopet pomembna, ker Nemčija načelno proti zvezi nima ničesar. Ta zveza ne bi škodovala nemškim koristim, saj Nemčija že danes kupuje 50 odstotkov proizvodov balkanskih držav in vse kaže, da bo kupovala vedno več. Nemčija postopa napram vsem balkanskim državam enako, od-nosno daje vsem državam iste cene. To zvezo naj bi sestavljale Jugoslavija, Romunija, Madžarska, Bolgarija in Češkoslovaška. Nemci smatrajo, da bi v tej zvezi dobila Nemčija odlično orožje za izvedbo svojih načrtov in bi bila v tej zvezi zavarovana pred konkurenco drugih industrijskih držav. p Framasoni žele. da zmaga opozicija. V zvezi s sklepam ožjega glavnega odbora JNS zaradi političnega sodelovanja te skupine z dr. Mačkom iu ostalo izvenskupščinsko opozicijo, so oni dan obveščeni krogi navajali tudi sestanek, ki so ga imeli masoni v Belgradu oni ponedeljek in torek. Na tem sestanku je bilo največ masonov iz bivše SDS. Glavno besedo je imel bivši predsednik, senator dr. Tomašič. Načelno je bilo sklenjeno, V Parmi so v znak hvaležnosti in spoštovanja do mater odkrili spomenik, ki naj poveličuje I žrtve francoskih malcr. | Imamo praznik Kristusa Kralja. Vprašujemo se, kdaj bo pa zavladal svetu Kristus Kralj. Kdaj, kaj pravite? Kadar bo svet sam hotel. Najprej v nas samih, potem v naših družinah in domovih. Tu ga na vso moč potrebujemo. Od nas in iz družin mora v vso našo javnost: v društva, šole, urade, povsod! Svet, ti sam hočeš imeti Kristusa Kralja, hrepeniš po njem, želiš več reda, več pravičnosti, več ljubezni, več poštenosti — pa le pri drugih, samo pri sebi ne. Sam bi wnel nastopati krivično in nasilno, sam bi smel zatirati in uničevati. Ustanovimo najprej sami pri sebi Kristusovo kraljestvo, potem ga bomo lahko dali tudi svetu. Kristus namreč hoče, da kraljuje On t-am in potem, da mi z Njim vred kraljujemo. KRISTUS KRALJ NESREČE n Ko ie tel deonov. Braei) jsko je pod grozni m vtisom strašnega uboja 40 letnega posestnika in odeta 4 nepreskrbljenih otrok Iljaia I i anca iz Sp. Sušice. Oni večer se je vračal s svojimi brati in sorodniki po državni cesti proti domu. Na Sp. Sušici se jo poslovil od njih ter šel sam po cesti. Blizu znane stare lialonove lipe pa je pripeljal za njim neznan kolesar, ki j® imel zelo slabo luč. Kolesar jo l,il tudi vinjen. Ko se je pripeljal do Bslo-nove lipe;, je z vao frik> treščil v Iljaža in ga prevrnil v cestni jarek. Prav tako je tudi kolesar treSčil na Ua. Vinjenega kolesarja je to zelo razjezilo, skočil je k lljažu in mu brez (» sede zasadil nož v prsa, nato pa zbežal. Sunek noža je bil tako močan, da je nož presekal lljažu rebra in napravil veliko rano v prsih, da .so s« vtdete pljuča. Todu močna lljaževa narava je *e dvignila krvavečega moža, da je vstal in stopal kakih 90 korakov proti mosta, kjer je padel ob potoku in obležal. V groznih bolečinah se je zvijal in krvavel, da so slišali njegovo stokanje Balonov! iti orožniškl poveljnik, ki stanuje v bližini Takoj so hiteli proti mostu, odkoder se je slišalo stokanje. Pod mostom so našli v mlaki krvi umirajočega Iljaža. Balon Franc ga je prenesel do bližnjega gospodarskega poslopja. kjer so ga položili na slamo, nato pa takoj poklicali banovinskega zdravnika dr. Popova iz BiBeljskega. Vsak« pomoč pa je bila zaman. Iljaž je po kratkem težkem trpljenju izdihnil. Navaoči so ga povpraševali, kdo ga je. odgovoril pa je le: »Hrvati so me.« Na Bi-zeljsko namreč prihaja večkrat ob nedeljah skupina Hrvatov, ki izzivajo iti povzročajo tu stalno nemire in pretepe. n Zgaigarski kotel se je razle.ud. V vasi Bečica pri Slavonskem Brodu so v hiši mlinarja Aladoviča kuhali žganje. Ob tej priliki so se tam zbrali številni sosedje. Naenkrat se jo razletel kotel in vroča tekočina se je razlila jk> osmih osebah. Šestletni vnuk mlinarja je bil tako opečen, da je kmalu nato umrl Neki d miri se bori s mrtjo. Sest oseb pa je litido poškodovanih. n Ker nI prav jedla grozdje. Z grozdjem vred je pogoltnila oso, Sarajevčanka Anka »Strokovnjak" za tomholske dobitke Velik odmer so imela poročila o rax-krlnkanju drznih goljufov, ltl so si hoteli ono nedeljo na gasilski tomboli v Kranju na nepošten način pridobiti avtomobil in ostale glavne dobitke. Kolovodja teh strokovnjakov je bil v Mariboru dobro znani Ivan Rotman, doma iz Studencev. Rotman jo igral svoj čas veliko vlogo v socialističnih športnih organizacijah ter je organiziral njihove težke atlete. Bil je nekaj časa uslužben kol zavarovalni agent, kmalu pa se je začel pečati s sleparskimi posli. Letošnjo pomlad je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora zaradi velikih sleparij, ki jih je vršil po vsej Sloveniji. Osnoval je namreč nekakšno dobrodelno založbo mladinskih knjig — seveda na papirju — ter je začel v imenu izmišljenega pripravljalnega odbora nabirati križem po Sloveniji prostovoljne prispevke pri petičnih Iju- dah. Na ta način je živel udobno tn vedelo, saj je v par mesecih nabral okrog 20.000 din. Ko so mu prišli na sled ter ga obsodili, j« seveda moral prenehati s tem poslom. Oprijel se je nato goljufij na tombolah. Na toia* boli Rdečega križa v Mariboru je zadel njegov svak avtomobil. Na prihodnji tomboli v Mariboru je zadel nato Rotman 3000 din. Sledila 'je vrsta glavnih dobitkov, tf.ko nekje v Savinjski dolini, potem v Murski Soboti in drugod, le na tomboli v Rušah se mu je namera ponesrečila. Postali pa so prireditelji tombol po»t>mi na njegovo veliko srečo ter so začeli nanj paziti. Rotmana išče že precej časa mariborsko okrožno sodišče, ker bi moral nastopiti svojo šestmesečno kazen. OroS-nikl v Studencih pa so ga zaman iskali, ker se je klatil zadnje mesece križem po Sloveniji tov je lepo živel na račun glavnih dobitkov. Mildek in padla zaradi" tega v nezavest. Mil-dekova je kupila na trgu grozdje in ga spotoma, ko je šla preko železniške proge, zo-bala. Nevede je pojedla tudi oso. Prav blizu tirov pa jo je nenadoma popadla slabost, da se je nezavestna zgrudila. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec in našli v njeui oso. Osa je s svojim pikom onemogočila delovanje gibnih živcev in je žena zaradi t^Ss v n p/s vest. n Dve gospodarski poslopji sta zgorel« posestnici Cigale Frančiški v Potoka pri Rečici ob Savinji. n čez ogenj se skakali. Te dni so otroci iz vasi P»-apreče pri Straži pri Novem mestu pasli vaško živino na precej oddaljenih travnikih. Kot je navada, so zakurili ogenj, prt katerem »o se igrali, pa tndi skakali čez ogenj. Pri tem se je vžgala obleke n štiriletni deklici, hčerki posestnika Valentina Marolta. V trenutku je bila deklica živa goreča bakla Nihče izmed prisotnih otrok ji ni vedel pomagati, temveč so se vsi prestrašeni razbežali Uboga deklica je začela z obupnim jokom teči 'proti 10 minut oddaljenemu doma. Cim hitreje pa je'tekla, tej« boli jo Je objemal plamen, tako da ni biio na njej niti koščka Nemški načrti na. Balkanu Nemški gospodarski minister dr. Funk, ld je pred kratkim obiska! Jugoslavijo, Bolgarijo in Turčijo, je ob svojem povratku duJ časnikarjem obsežne izjave o namenih svojega potovanja in o uspehih, ki jih je dosegel. l>r. Funk je v svoji izjavi pnovno in še bolj roočaa, kot je storil v Belgradu in v Sofiji, podčrtal bogastvo južnovzhodnih držav, predvsem bogastvo na rudah in na poljedelskih pridelkih, kakor tudi na nedogledne možnosti pridelovanja bombaža in raznih olj, ki jih Nemčija v toliki meri potrebuje. Nemčija, ki na jugovzhodu Evrope kupuje dvakrat več kakor Anglija, Francija in Amerika skupaj, bo postala največji odjemalec južnovzhodne Evrope in je pripravljena tem državam v gospodarskem oziru priti na pomoč kakor nobena druga velesila. Nemčija lahko z vso silo pomaga pri izdelavi cest, železnic, pri polaganju telefonskih naprav, kar vse je tem krajem neobhodno potrebno. Dr. Funk je nadalje poudaril, da je v vseh treh državah, ki jih je obiskal, ugotovil, da je naroda« gospodarstvo zdravo in utrjeno, zato kar 4® države več kot polovic® svojega izvoea iabfeo prodajo Nemčiji. Sploh pa je gotovo, da nobena druga evropska velesila ne more na jogovaihedu Evrope nastopiti kot kupec in kot prodajalec s tolikšnim uspebom kakor Nemčija. Sadetska dežele so imele lesne gospodarske cdaošaje z Balkanom. Ker sedaj Sudeti tudi spadajo pod Nemčijo, Je nemška gospodarska moč, kupna in prodajna, na Balkanu sorazmerno še narasla. Funk je končal svojo izjavo: >S svojega potovanja se vračam s prepričanjem, da so gospodarske sile, M se iztekajo ia Nem?, čije in so obrnjene proti jugosaitodu, nepremagljivo motne in da jih bo mogofie že okrepiti 3 pogajanji, Id «o do sedaj bila že uspešna in ki se bodo v bližnji bodočnosti Se nadaljevala. Povabil sem namreč vse tri gospodarske ministre Jugoslavije, Bolgarije in Turčije, naj pridejo v Berlin. Moje povabilo je bilo povsod z veseljem sprejeto.« obleke več, ko se je zgrudila na deanačgoi pragu materi v naročje. V nekaj urah nato je uboga deklica v groznih mukah umrla. n Ogenj je uničil gospodarsko poslopje Janezu Zajcu, posestniku in mlinarju pod Padežem pri Št. Jurju pod Kutnom. n Preveč si je k srcu vzel. Ker je volu odbil nogo, se je obesil 13 letni deček Petor Katalinovič iz vasi Bestovac pri Baru. Z materjo sta šla z volovsko vprego na njivo. Tam sta nakosilst koruzna stebla, a voli so se mod tem pasli v bližini. Ko je videl, 'da je eden izmed volov zalezel na tujo njivo, je fant pograbil sekiro in v jezi zamahnil. Presekal je volu nogo, nato pa ves preplašen pobegnil k materi in ji povedal, kaj se je zgodilo. Pristavil je še, da se bo obesil. Mati na te otrokove besede ni polagala nobene pozornosti. Ko pa dečka le ni biio od nikoder, sta ga šla z možem iskat Našla sta ga šele naslednjega dne obešenega v gozdu na nekem drevesu. — Duh časal n Zgubil je ravnotežje. Na cesti pri Pra-prečah pri Celju je vozil hlapec Bregar Franc iz Prekope na Vranskem, uslužben kot hlapec pri posestniku Vrečkru na Polzeli, s konji hlode iz Prapeč na VraBsko in je hotel na klancu, ki je precej strm, zavreti voz. Zavoro je imel voz na sprednjem delu. France je stopil preblizu voza in hotel zavreti. Na cesti pa se je vm nekoliko nagnil in butnil Franca, da je sgnbii ravnotežje. Koto je -zgrabilo in potegnilo Franca pod ve* ter Slo gflavo, ki mu jo je pepdtooeaa zdrobilo. France je bil na mestu Taitev. n Irt>k»in«>trv* brsevtskn je obfle 48 letnega delavca Petra Babica in sicer na progi med Savo in Zagorjem. Babič je sflanoval s svojo družino v delavski koloniji im Stavbah. n ftefera si je naSemiL Oso nog so z ljubljanskega kolodvora obvestili reševal«® postajo, da se je pri skladišča Balkan ponesrečil nakl železničar. Reševalci so takoj prišli tja. Ponesrečenec je žekaniSar Barle Jases, ki je bil rojen leta 1878 v Ljubljani in fiJasuje na Sori. Mož je na teteosjotivi cnafU «fe®o, pri tem pa na je spodrsnilo in padel je « stroja. Padec je bil tako ne^ečen, da si je železničar nakrmil rebra in najbrž zknail to® desno roko. VINA sseto vrjfl kupite anrjBRO^neje iprl CENTRALNI VINAKNI »Ljubljani RAZGLED PO SVETU KATOLIŠKA CERKEV s Teiak položaj Cerkve t posameznih državah .^v. oče Pij XI. je sprejel Mane kongresa za krščansko arheologijo. V govoru, ki ga je sv. oče ob tej priliki imel, je obrazložil težak položaj, v katerem se danes nahaja cerkev v posameznih državah. Na koncu govora je sv. oče izjavi!, da je še zmerom optimist, ker je prepričan, da bo Vsemogočni usliša) molitve vernih in naredil konec preganjanju vernikov v pr*ameznih državah ITALIJA s Ramo. V šolskem letu 1938-39 bodo otvorili \ Opatiji novo popolno gimnazijo, italijansko seveda. — Na tržaško pravno fakulteto se je vpisalo okoli 400 slušateljev. Med slušatelji je 40 inozemcev. od kater'!) ie večina Židov iz Madžarske. ANGLIJA s Angleški Ikofje so posiali predsedniku vlade Chamberiainu spomenico, v kateri zahtevajo. da angleška vlada posreduje pri nemški vladi, da bi izpustila iz ječ in koncentracijskih taborov katoličane, ki so jih zaprli po zasedbi Avstrije. — O preosnovj sedanje angleške vlade piše londonski tisk in pravi, da bo Anglija dobila vlado, ki bo sestavljena iz več strankarskih skupin kakor je bila do sedaj. ker to zahteva evropski politični položaj. — Angleška vlada šteje sedaj 22 ministrov )n tega števila ne bodo zvečali. — Kako nezanesljivo je ljudsko štetje v Avstriji iz leta 1910. nam dokazuje sledeče: znani angleški fasnikar Wickham Steed, ki je bil v predvojni dobi več let dopisnik >Timesa< na Du-«aju. je poslal temu listu pismo, v katerem pripoveduje, kako so leta 1910. izvajali ljudsko štetje. Takrat je on stanoval na Dunaju to je izpolnil vprašalno listino tako, da se je vpisal za Angleža. Toda komisija ga je pokli- cala k sebi in ga vprašala, kakšen je njegov občevalo i jezik. Ko je dejal, da je občevalni jezik nemški, ker na Dunaju drugačen ne more biti. so ga vpisali za — Nemca. Isto se je zgodilo takratuemu poljskemu ministru Gluchowskeinu. ki je bil z vso svojo družino in služinčadjo vred vpisan kot Nemec. Steed pristavlja, naj si sedaj vsak sam napravi sliko o vrednosti ljudskega štetja 1. ?910, ki je služiio za osnovo razmejitve v sudetskih deželah in ki naj služi kot osnova za razmejitev na Slovaškem. ČEŠKOSLOVAŠKA s .10 tisoč dolarjev za Tsako predavanje. Bivši državni predsednik ČSR dr. Beneš je sprejel vabilo vseučilišča iz ameriške Chica-ge, naj pride tja predaval o demokraciji. Dr. Beneš je vabilo sprejel. Nagrade za vsako predavanje bo dobil 10 tisoč dolarjev. — Prva tri delovna taborišča na Češkoslovaškem so že uredili in so začela z delom. V .vsakem taborišču bo za 1000 delavcev, vojaško organiziranih in enako oblečenih, ki bodo zaposleni pri javnih delih. — Nemški listi hudo napadajo angleškega liberalnega poslanca Aclanda, ki je na nekem shodu pravil, da so Nemci v neki zasedeni češki vasi neki Čehinji ter njenemu osemletnemu otroku vžgali na prsi kljukasti križ z ognjenim železom. Nemški listi pravijo, da je to samo grda propaganda proti Nemcem. Nekateri listi trdijo, da so Nemci z osvojitvijo češkoslovaške obrambne črte spoznali tudi vse tajnosti francoske Maginotove črte, vrsto trdnjav na franeosko-neinški meji, ker sta obe na isti način zgrajeni. AMERIKA s Drobiž. Siromašnih družinam v Ameriki bodo po znižani ceni prodali ostanek kmetijskih pridelkov, ki jih kmetje ne bodo mogli prodati po navadnih tržnih cenah. Razliko MgS 'aEBMPS^^^M^^^^^g^1 Važno kitajKko me^to Kanton padlo le dni Japomrm v roke Japonski vojaki vlačijo topove čez visoke pore. Scsiradane množice beže pred Japonci in Kčejo pri misijonskih sekirah pomoči. v ceni bo kmetom plačala država. Tak načrt pripravlja kmetijski urad ameriške vlade. — V Chicagu je umrla Marija Kohal iz Škofje Loke. — V Mount Rovai sanatoriju je umrla Mary A. Videmšek. rojena Mlinar, stara 29 let. Rojena je bila v Clevelandu in zapušča moža, dva sina in starše. — V Clevelandu. 0., je umrl po dolgi bolezni Fr. Antončič, v starosti 44 let. Doma je bil iz vasi Markovič pri Starem trgu pri Ložu in je prišel v Ameriko pred 31. leti. Tukaj zapušča soprogo in sina — V Pori Wasliington. Wis„ je v bolnišnici sv. Nikolaja v Sbebovganu umrla rojakinja Mrs. Mary Kesner. roj. Smith (Kovač)), v starosti 40 let. Doma je bila iz Ljubnega v Savinjski dolini in je prišla v Ameriko s svojimi starši kot 13 letna deklica. Zapušča soproga, tri hčere in enega sina. — V Clevelandu je 30. septembra nagloma preminul Martin Nagode, s Spilker Ave., v starosti 45 let. Doma je bil iz vasi Brezje pri Ljubljani — V Peru. IU., je preminul rojak Mr. Mirbael Kožar, v starosti 70 let. — V Detroitu, Mirh< je podlegel pljučnici v Ameriki rojeni slovenski rojak Wil!iam Travnik. — V Barberton. O., je umrl mladenič Frank Šega. v starosti 22 let. — V Milvaukee. Wis.. je 25. septembra umrla Ana Florijančič, rodom s Pristave na Hmeljniku, fara Mirna peč pri Novem mestu na Dolenjskem. Dosegla je lepo starost 87 let. — V Parisu. 111.. je umrl rojak John Levstik. Bolehal je dalje časa za vodenico in poleg te tudi za srčno hibo. Doma je bil iz Migojnice pri Grižah v celjski okolici. — V slaščičarno Franka Stellarja na Superior Ave v Clevelandu sta prišla dva roparja, ki sta si naročila dve steklenici sladke pijače, nakar sta potegnila samokrese in zahtevala denar. Frank Stellar je po pravi kranjski navadi za-vpil nad njima: >Kaj h....... vidva smrkavca bosta meni grozila?« Pograbil je steklenico in udaril enega po glavi, nakar sta oba roparja zbežala. — V Oak Creek, Colo., je bil med delom v tukajšnjem premogovniku prt nesreči ubit rojak Anton Čelieoj, v starosti «0 let. Doma je bil blizu Št. Petra v zasedene mozemlju. — V Buena Vista. P., je v pre- jnogovniku ubilo rojaka Franka Adama. Do-Bia je bil Is Petrinj pri St. Petru na Kraku, p. d. Caretov. V Ameriki je živel 25 let. Zapu-lin ženo in štiri otroke. DROBNE novice Zdravstveno stanje turškega državnega predsednika Ataturka se je nekoliko zbolj-galo. Bodoče razmerje med Češko in Slovaško bo popolnoma podobno razmerju med predvojno Avstrijo in Ogrsko. Angleška vlada je zaprosila Kanado, da bi sprejela 20.000 nemških beguncev iz ČeŠko- glovaške. 600 ton tobaka jo zgorelo v neki franco-iki tobačni tovarni. Posebno uveze ga boj proti fašizmu in hi-tlerizinu so ustanovili ameriški Judje. >Hlinkov muzeje v Bratislavi bodo uredili v palači, kjer je imela sedež razpuščena Iramasonska loža. Komunistično stranko t Češkoslovaški so te dni uradno razpustili. Orel, Sokol in druge slovaške tel. organizacije so izstopile iz državnih in ustanovile svoje zveze. Priznanje kralju in vladi za ohranitev miru so izrekli belgijski socialisti. Kako pa pri nas? Mladi narodni socialisti so razbili okna na nadškofijski palači v Salzburgu. V Amsterdamu je umrl socialistični ini-«)ec Karel Kautsky; nastopal je proti komunizmu. Do sporazuma med Slovaki in Madžari glede meje t.e ni prišlo. Japonci so v boju s Kitajci osvojili važno mesto Kanton. Pri belgijskih občinskih ralitvah so nazadovali reksiati in komunisti. Angleško oboroževanje ima namen doseči vojaško premoč Anglije nad Nemčijo, pišejo nemški listi. 13.000 m pod rnorj« so hoče spustiti italijanski inženir Galleari. Umrl je oče bivšega avstrijskega kanclerja Sušnika, feldmaršal v p. Artur šušnik izšla m Družinska Pratika za leto 1939 z zelo bogato veebino in obilico krasnih slik v bakrotisku. Dobiva se za ceno Din 5-— (po pošti 50 par več) v vseh knjigarnah in mnogih trgovinah širom Slovenije. Preprodajalci velik popust. »Družinska Praiika« na najde pot ▼ vsako hišo! Poljski zunanji minister Beck je pri obisku v Romuniji doživel hud poraz, pišejo francoski listi. Na iivcih je zbolel bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš. Anglija nima pravice, da bi nasprotovala vrnitvi bivših nemških kolonij, piše angleški "k~raph<. RADIO LJUBLJANA Vsak dan: 12 Pložče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Cas, spored, obvestila, 13.15 PloSče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Cas, vreme, poročila, spored iu obvestila. Četrtek, 2~. oktobra: 18 Radijski orkester. 18.40 Slovenščina za Slovence. 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20 Ostrovrhar. 22.15 Radijski orkester. — Petek, 28. oktobra: i I Šolska ura. 13.20 Radijski orkester. 18 Ženska ura. 18.20 Plošče. 18.40 Francoščina. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Koncert v proslavo 10 letnice. 21.25 Češkoslovaški narodni praznik. 22.15 Plošče. — Sobota, 29. oktobra: 13.20 Plošče. 17 Otroška ura. 17.40 Plošče. 17.50 Pregled sporeda. 18. Radijski orkester. 18.40 Dvajset let svobode na Jadranu. 19.30 Nac. ura. 19.50 Beseda k prazniku. 20 O zununji politiki. 20.30 Pisau ljudski večer slovenske nar. glasbe. 22.15 Kvartet. — Nedelja, 30. oktobra: 8 Radijski šramel. 9.15 Plošče. 9.45 Verski govor. 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.30 Koncert. 14 Plošče. 17 Kmetijska ura. 19.30 Nac. ura, 19.50 Plošče. 20 Ob 20 letnice Jugoslavije. 22.15 Radijski orkester. — Ponedeljek, 31. oktobra: 13.20 Radijski orkester. 18 Zdravstvena ura. 18.20 Plošče. 18.40 Kulturna kronika: Umetnostni spomeniki Savinjske doline. 19.30 Nac. ura. 19.50 Beseda k prazniku. 20 Orgelski koncert. 20.45 Radijski orkester. 22.15 Kvartet mandolin. — Torek, 1. novembra. 9 Napovedi, poročila. 9.15 Prenos cerkvene glasbe. 10.15 Verski govor. 10.30 Radijski orkester. 13.20 Koncert. 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20.30 Mrtvi govore — slovesna zvočna igra. 21.15 Tih spomin (Radijski orkester). 22.15 Plošče. — Sreda, 2. novembra: 13.20 Plošče. 18 Mladinska ura. 18.40 Vzgoja v družini, II. del. 19.30 Nac. ura. 19.50 Prirodopis-ni kotiček. 20 Koncert. 21.15 Pevski koncert. 22.15 Duet. Nemčija meri sedaj 583.000 kvadratnih kilometrov in šteje 78 milijonov 800.000 prebivalcev. 8350 m visoko se je dvignil glavni pilot Klemmove tovarne v Stutgartu. 19 milijonov radijskih naročnikov je na Nemškem. L i m b a r s k i : Razdejanje (Povest iz domačega življenja.) < Tudi tO je važno.« — Orožnik je zapisal nove podatke; Jamniku pa je naročil, naj pazi skrivaj na vasovalca. Čim ga bo zalotil v koči pri svoji nevesti, naj mu sporoči po najkrajši poti — tako, dn ne bo nihče slutil, nad kom se zbirajo temni oblaki. Jamnik mu je dal besedo. Potrudil se je zaradi očeta; pa tudi zato, da bi pravočasno odstranil vsiljivca, kakršnega ni maral za svojega najbližjega soseda. IX. Svetlin je bil prepričan, da ima neizkušenega Rožanca popolnoma v oblasti. Vez, s katero ga je privezal nase, j? bila tako močna, da je po njegovem mnenju ni mogoče več razdejati. To je spričevala knjiga, kamor je pieal svoje dolžnike, med katerimi je bil Rožanc na prvem mestu. Posojila. katera mu je dajal, so z obrestmi stalno naraščala. Ako mu bo vsili! Ido, tedaj bo moral paC nekoliko prizanašati. V nasprotnem primeru pa bo že ukrenil tako, da bo Imel dobiček. Samo (begati bo treba, pa mu bo odtrgal polovico kmetije. Tedaj ne bo pomagala nobena prošnja. Rožanec je bil "človek, ki ni znal misliti globoko. Dolg pri sosedu mu je bil prav toliko, kot bi ga ne bilo. Zanašal se je na Ido, ki ima razen »vojega denarja pri svaku če ves zaslužek. Rekla mu je, da ji bo izplačal V6e takoj po poroki, ali Pa bosta obračunala za dolgove. Seveda bo zahtevala nevesta zaradi tega na Hožančevi kmetiji svoje posebne pravice. O tem »e je »ušljalo na Rovišču na vseh koncih in krajih, le Tone ni hotel ničesar verjeti. Celo hud je bil na zgovorne jezike, ki najdejo na človeku vsako napako. Toda Murn, nekdanji župan, mu je po daljšem prizadevanju le odprl oči ter mu dopovedal, naj si nikar ne zida zlatih gradov na oblake. »Če bo tako, kakor mi obetajo, pa res ne bo kaj prida,« je vzel Rožanc za resno. »Le čakaj, boš že videl...« Murn je bil mož, ki ie znal pametno svetovati. »Kdove, kakšen kruh bo iz te moke?« je bil Tone radoveden. »Ali bi rad vedel?« — Murn se je namuznil: »Takšen, da bo ona za godca, ti boš pa plesal...« Tone se je grenko uasmehnil, zakaj v srcu ga je zabolelo. »Če je tako, pa križ božji J Rožanc «e ne bo več oženil...« »Tega pa nisem rekel. Lahko se oženiš zaradi mene. Le Svetlina ee otresi, dokler ni zamujeno ...« Rožanc je zagovarjal: »Meni se Ida ne vidi napačna. Ako jo primerjam z drugim dekletom, tedaj ne najdem razlike.« »Ali Bi jo že poskusil?« »Kako naj jo poskusim?« je bil v zadregi. »Razjezi jo, da bo huda,« mu je rekel v šali, mislil pa je resno. ' »Ha, kadar je jezna, je vsaka huda!« ga je zavrnil. »To še napake niso, marveč navadne slabosti ...« Murn Je vedel, kar še Rožancu ni bilo znano. Ida se sprime s pijancem ter ga naposled tudi premaga in vrže na cesto. Ob prepiru Svetlin navadno zbeži; svakinja pa zavpije: »Mirk in če je treba, zgrabi za goltanec. Obenem pa zakolne, da se kar zakadi po sobi, »Kaj, ali tudi zakolne?« je poparilo Rožanca. »Ali je še nisi slišal?« »Ženske še nisem slišal kleti. Moja rajna Je bila tudi jezična, pa ni nikdar izrekla kake klet-vine.« »Idi pa ni nobena predebela ...« Rožanc je vzdihnil ter se zgrabil za prsi. »Tedaj sem uničen! Če se oženim, bom nesre- čen ... Sicer pa se pri nas ne bo več rekle pri Rožancu...« »Hudo je, budol« — Murn je poznal razmere, »Nekaj boš pa morebiti le obdržal.« »Vse ali pa nič,« je bil užaljen. »Nočem, da bi se uresničile očetove besede o razdejanju,..« Tisti večer je bil Rožanc spet pri Svetlimi. Delal se je pijanega, čeravno je bil trezen. Hotel je preizkusiti Ido, pa tudi Svetlina, koliko je resnice na tem, kar pripovedujejo sosedje. Široko je odprl vrata, se opotekel po sobi in omahnil M prvo mizo »Odkod pa ti?« ga je vprašal Svetlin, ki ee mu je komaj umaknil, da ga ni podrl. »Iz trga.« — Tonetu se je zapletala beseda. .»Lojze ima dobro vino...« Svetlin mu je očital: »Za vogalom imaš gostilno, pa drugam hodiš. To pa ni iepo od tebel« »Kaj te briga!« je znal posnemati pijanca. »Grem, kamor hočem, ter si ne dam ukazovati.« »A tako?« •— Svetlin mu je zameril. »Pijanci imate seveda svoje posebne nazore ...« »Kdo je pijanec?« je zagrmel in udaril oK mizo. »Kaj je to: nazori?« »Kozarec vina,« ga je imel za norca. »Saj sem ga plačal,« je hitro zavrnil 60seda. »Drugod plačuješl Ali veš, s čigavim denarjem?« Delal se je, kot bi ga bili zbodli ti očitki. Začel je razbijati po mizi, da so odskakovali kozarci. Svetlinka je svetovala možu, naj ne draži pijanca. »Še nikdar ni bi) tak k je rekla. "»Nocoj je od sile neroden.« »Kar trezen misli, v pijanosti pove,« je menil Svetlin in pristavil: »Ze prav, da se nam je pokazal. Tako ga vsaj poznamo.« Čim je odnehal Svetlin, je utihnil tudi Rožanc; naslodil ee je na mizo in glasno zahrpal. »Uboga Ida!« je krčmarica milovala sestro, prepričana, da je Rožanc pijan do nezavesti. »Kak križ ho še imela stem človekom k ■Stran 10. »DOMOUOSc, ttae 26. oktobra M Štev. PO DOMOVINI Nov Prosvetni dom Ijeioa v zgodnjem poletju se je naše Prosvetno društvo po večletnem oklevanju vendar odločilo, da postavi na Vrhniki nov Prosvetni dom. Bolj v zaupanju na božjo pomoč kot oprti na potrebni kapital srr.-j sli na delo in res je šlo do sedaj vse po sreči. Stavba je pod streho in te dni se dogotavljajo zadnja letošnja dela. Popolnoma gotov pa bo dom prihodnjo pomlad in bo njegova blagoslovitev združena z veliko prosvetno slovesnostjo, katere se bodo udeležila vsa naša društva iz cele Notranjske, Za silo pa bo stavba služila domačim organizacijam že tudi to zimo. Slovesno se bo vselila vanjo vrhniška Prosveta v nedeljo, dne 13. novembra popoldne ob 3, ko priredi veliko akademijo. Na akademiji bosta govorila g. Hren kot predsednik gradbenega odbora in naš slavni pisatelj Frane. S. Finžgar. Vsa prosvetna družina bo nastopila z učinkovito zborno deklamacijo, ki jo je spesnil nalašč za io priliko pesnik Joža Volk. Mešani zbor bo prepeval pod vodstvom neutrudnega pevovodje kaplana Studena, vse odinice naše telovadne armade od najmlajših pa do mednarodne vrste pa nastopijo s samimi novimi vajami. Po akademiji bo velika ljiidska veselica, kjer se bo izkazala spet vrhniška godba, prav posebna presenečenja pa pripravljajo gosp od ženskega odseka. Tako bodo obiskovalci deležni res prav izbranih užitkov. Posebno presenečeni bodo oni, ki do danes veličastne stavbe novega Prosvetnega doma še niso videli. Je to krasna palača, umotvor našega domačega arhitekta, gospoda Jožeta Sikyle. Veličastna dvorana, ogromen oder, prostorna telovadnica, javna pr&na kopel, bulici, kavarna, čitalnica in ie vsi potrebni stranski prostori so tako smotrno postavljeni v mogočno zidov je. ki ga krasi od spredaj monumentaino odprto stebrišče, da nihče ne more brei občudovanja mimo. Poleg nove Plečnikove cerkve na Rakeku je to gotovo najlepša stavba na vsem Notranjskem. Zato naj pa nihče, ki količkaj more, nzamudi slovesnosti 13. novembra! Nas delavski stan ima svoj pohret Delavstvo v Sloveniji dolga leta ni moglo priti do sape, ker ' so mu z ene strani proti-IjiKl.ski režimi ©težkocili možanost, da se organizira v vprav slovensko narodni strokovna organizaciji, ki lahko predstavlja delavstvo kot čl«n v slovenski katoliški sfkuprn-osti; • z druge strani ga je iakoriščeval tuji m domači nenasitni kapital, s tretje j>a je skušal marksizem pod raz-ninii krinkami odtujiti ga od narodne skupnosti in da iz stanu napravi zasužnjen; razred nezndovoljnežev, ki naj bi delal tlako zločinskemu komunizmu. Naše delavstvo je zdravo in razumno, zato se tiKtš nakane njegovih sovražnikov niso posrečile, temreč je delavstvo postavilo stojo stanovsko trdnjavo, strokovno organizacijo Zvcrao združenih delavcev. Organizacija je mlatla. toda zelo agilna ia beleži tud: že lepe uspehe. Po prvem poslovnem letu je imela ZZD 2150 članov, na letošnjem občnem zfooru, ki se je vršil v mesecu maju t. 1., je štela ZZD že 4212 članov. Članstvo se j«> torej v tdku drugega poslovnega leto podvojilo. Toda* 7MJ ne miruje »n ji je zato u«pek», da je metkom dvignila šievilo svojega članstva na 5000, ozir. je to šievilo že prekoračila. *.!az mu bom že pomagala!« se je na pragu oglasila Ida in prišla v sobo. »Seveda, nikogar nima, da bi ga dajal na vajeti, pa tava okrog kot izgubljena ovca. Čakajte, naj ga jaz dobim v roke. V nekaj tednih ho ozdravljen.« .-•Pijanca ni lahko spreobrniti,« je menila sestra. »Bomo videli! Ako ne zleta, pa zgrda! Še mar mi ni, da bi takaie klada ne pela moje pesmi.« »Sič ne boš opravila.« — Sestra jI je venomer nasprotovala. 5Ho, pa jaz! Na kolenih se bo zvijal pred menoj in palica mi ho moral poljubiti, kakor otrok pred očetom. Kadar porečem: Nel bo moral ob3tati kakor kužek ter se ne bo smel geniti. s-Ubogi Tone!« je menil Nande, domači hlape«, ki ga je radovednost privedla v aobo. Ha je mod rov k la: »Ce bo tak, mu bom vzela gospodarstvo. Sodišče mu mora dati varuha kot zapravljive«.« »Ti ga boS že oblekla v krilo, sebe pa v hlače,!- se je šalil hlapec. »Kar zamenjala bosta, Tone bo vse potrpet« »Saj bo tudi moral. Ali meniš, da bom trpela takega grdina zraven sebe? Rajši bi mu zavdala — najprej njemu, nato pa sebi — ako bi ne bilo drugega izhoda.« Rofe.icu, ki je slonel na robu, je zdrknil komolec mize; f.ledila mu je glava, na kar je omahnil z vsem telesom, loveč se po zraku. Ko je padel na tla, Je zarenčal ln obležal. »Svinja, pa ne mož!« se je zgražala Ida. »Ven mi ga vleči!« jo velela hlapcu. »Ven, da se mu se kaj drugega ne pr!m«ri!« Nande se je upiral ter jo dražil: »V posteljo pa spravi in črne kave mu skuhaj, da se bo prej iztrezni!. Ženina menda vendar ne bomo metali na cesto!t *Tnk ženin!« — Mn si je s studom zakrila usta 7. belim robc?m. »N« vrt ga zategni, da sa bo prej ohladi!.« I »Kar ti ga '.'aj — za poskušnjo,« ji je nagajal. »Da se privadiš . ..« V dekletu je pokalo od jeze. Nad hlapcem se ni upala zuositi, ker bi bila najbrž slabo naletela. Zato pa je tem krepkeje zgrabila Rožama za r.oge ter ga vlekla iz hiše. Zategnila ga je na vrt, na mehko travo. Za slovo ga je še brcnila, češ, saj ne ve, odkod je priletela. Nato Je zamom-ljala robato psovko in zbežala v hišo. Rožanc je vstal, čim so se zaprla vrata. Po-gladil se je zadaj po glavi, kjer je otipal rogove, ki so nastali ted»J, ko fea Je vlekla čez prag po kamenitih -stopnicah. Tudi po hrbtu Je bil opraskan, a se ni zmenil za bolečine. Misel na srečno uspelo preizkušnjo ga je to-• lažila. »ButelJ je prevaral modrijane!« Bolj je bil zadovoljen, kakor če bi mu bili dali pol RoviŠča. Ida, katero je dozdaj tako čislal, mu je bila nocoj najslabša ženska. »Klada! Svinja! Ven mi ga vleči! • mu je še vedno zvenelo po ušesih. Kakor pošast je stala pred njim, njegova bivša obžalo-vanka in njene svetle oči sc se mu bliskale iz teme kakor vragu iz pekla. Stiska! jo pesti in sikal čaztogoten: »Komu boš zavdala? Kdo bo moral obstati kakor kužek? — Nimaš me 5e na verigi kakor psička, ki se trese pred palico! Spoznal sem te o pravem času, ni še zamujeno ...« Kesal se je, ker ni poslušal očeta. »Hinavca sem imel za prijatelja; njemu na ljubo sem zavrgel skrbnega očeta. Mar je Svetlinu zame! Samo kmetija mu diši, mene p» proč kot eapravljivca.« Zarekel se je, da zaradi Ide ne bo več prestopil Svetlinovega praga. Kot občinski odbornik bo seveda še vabljen na sejo, katere se bo moral udeležiti. Opravil pa bo hitro ter so drugače ne bo podajal v pogovor. Ako bodo uganjali hinavstvo, Jim ho dal razumeti, da je sit prilizov^nja. Ne le Ida: vsi do zadnjega so si enaki! Pa dolgovi! Ce bi teh ne bilo, tedaj bi Svetlinu že pokazal. Povedal bi mu jih v obraz, da bi jih hinavec kar prijemal. Tako pa se mora zata- ZZD m bori zato, da po«na«a saUnman delavstvu do dtmtojuega žj-vljcsnj* in prearS nakane dosegajEotnimizma. Prep«^w smo, da bo ZZD pontala ros edino odloč^Tj čioitelj med našim delamrtrom bi raa priborih to, kar mu gre. ' Metliki. V Metliki j* umrla Rfcgij,, vdova sodnega uradnika in mati dr. Milana Ban? Naj počiva v miru, ostalim pa naš« iskreno' žulje I — Za volitve vladata tu veliko zanimanj« in veselje. Pokazali liorao, d* nismo Belokranjd več »mačkovci«, ki ae zdaj bratijo t baiinaji in Jevtičevimi polovri. Mi bomo 11. decembra dali svoj glas za listo J11Z ln kandidat« bivšega t,o. slanca dr. Jure Koceta, katerega vsi dobro po znamo. On nesebično dela ta napredek svoj* rojstne fieie Krajine. Davča. Na daa sv. Luk« je po daljšemi bo. lehanju inirno v Gospodu zaspal Mihael Kreiih po domače Moenšk, v častitljivi starosti ?9 ig^ Poleg jemčevih je bil rajnik najvačji dobrot-nik tukajšnje cerkve. Naj mu ljubi Bog vse obilno povraef — Prvič, odkar Darvča vas Moji, bomo 11. decembra knelj lastno volišče iato bomo vsi do zadnjega ialsfko glasovali za JRJ. Brdo pri Luko vid. Prejšnjo nedeljo smo imeli lopo skmeaiost v naši župai cerkvi. j Jo. mači župnik je blagoslovil kip Male cvetke sv. Terozike, ki je imel lep gor z agilnim predsednikom Štefanom DolinSkom na čelu. — Bilo je tudi mnogo zanimanja /a ustanovitev zdravstvenega odsek«. Trebnje. Pretekli led on jc hotel v Starem trmi a svojim vozom te* želez, it wko pro^o Karel Skul iz Dola; 'polog njega je sedela v> letin hčerka. Ker pa ni opazil vlaka, iki j«.ravno takrat premikal na postaji Trebnje, je zadel » prednjim delo-in voza ob vlak. Pri tem je » !'->')■ .1 iluit. Dw.v. at, ii bi ptirhliteJjfa priaoei M«.;o-"i<>» ("»rji "tli •■kubfVit. ki so »a i riel! ire«i<» oitobtavsu takega prirtKra ko; se je zsodil » naši fari v letošnjem pnletju Znano j*, dn je p<> cerkveni • •d red bi prepovedaao imeti r«ti da a b!apwlc»»-iet druSrvemera prapora. dojaa ali brizgalne zdr*t/en<» s plesno veselico. Da bi te; odredbi r.osk>»HCT men >me brizsalne » soboto, naslednjo" erdeljo, torej na Gospodov dan, pa veselico s p?e--->ci! Bi«g«k>» -e je res izvrši! t «ob-?ehea s ple-om p« je trajala * nedeljo in poaedeHek «k;ip«j nepretrgo-iu«. čudimo se kratkovidnosti onih staršev, ki lihkomiselao puste svojxm sinovom, da take načrte pripravljajo, ki vodijo proč od Bora in so r kvar nan.nln. Nikar se potem ne čudimo, če nas Bor npravičeno repe. Naj se t bodoče raki poskusi v korenini »tro! — Trgatev je bila letos prav bo»ati: pa tudi vino bo letos r>o svoii kakovosti" veliko boljše kot je biki lansko leto, ker je v mirj rorelo. Kupci se že .^lajajo. to daje upanje, da se bo naš kraj letos nekoliko opotnoff"!. Pa mrli drugi pridelki v* dokaj dobro obrodili. — čnjemo. d* bost« v kratkem dobila elektriko Metlika -n Črnomelj; »ič pa ne vemo, kdaj bo tudi prt naj nadomestil* smrdljive petrolejki Pro5tmo zato odločilne čiaiteije. d« tudi našrjsiu kraju čimprej preskrbe električno kič. — Stavba župnija se bliža svoji dovršit vi. »edaj urejajo že not- [ ratije predore — Večerni se-stsaki u*«i)i dru- j irev so s« že pričeli Let'—»ji številni tabori i aavdošili mlsdino za nadaljnje <±clo. fantje j 12 -tekata. pridražtte sef Cerklje pri Kranja. Delo pri nairm voiio- j v lepo napreduje- 5e«Uj se trši betoniranj« < reiffi-voajja. iLsteri bo imel 150 kubičath saetrot i prostornine. Ljudje z veliko vnetno sodelujejo. Prispevala je tudi letos banovina r cementu a železju za ^.000 dia. — Podružnic« »v. Janeza n« Ir. Brnika je bil« preteili mesec zunaj temeljito popravljen« m p rebri jfn» — P-ifj^ke pridelke bomo povečini knasiii pospravil. Nekateri so bili dobri, « drogi slabi vse »e bo p» skozi zimo zravnalo. katero upamo, d« bomo i zalogami pretolkli. (U»»*o p« je. d« srno bitu hvala Boeu. »Temenskih nesreč obvarovali. — Misijonski praznik let ie peval v slavo božjo. Kako je bil pokojni priljubljen. j* prič*! tudi ajee«yv poerffc. so am> * nedeljo ob ogromni udeležbi ljudstva spremili n« rvnfjo »pva — Oragi Dore! Te Vsgao^afni ' z« vse te »en^fijske irtve. katere si doprmašal njemu v čast, bogato Trike prizadeti •iruž.ai pa iarefcanko globoko »oiilje! Slovenski dom JB SAŠ CRBES1 POPOLDNEVUiK SJ 6A SVOJIM CITAT£LIBH TOVLO PkiFOMCA-MO. IZHAiA VSAK DELAVKIC OB 12 15 STAKS SJiSECSO SA1I8 12 DISAfUEV. ZA OMRGA. KI Si NB MORfi .SAJMtCiTI »»L«> VKJfCAt JB »©»« POP«LJf« NADOMESTILO. PiAITi NA liOPT-SNIO U7KAVI xSU)V8»S&JKGA DOMA« V LJUBLJANO, WAJ VAM POSUS SESAJ STKVnJS USTA S A OGLED. Gorje. Kar pogosto »e <,nm oj|3u fttt-L V |,re'ek.lea tedau »bo fjkupsb i, il« čld.<« Kat br«!. drastm is £ 0 ^'»»U, to Lipovec Vinko iz l azov, po domače Cene. zvest naročnik itt bralec >Dom„i-i ' B,l je 72 M Mar. DrugI Koren Aato, ff^ Corij. jc bil pa mlad. 24 let je do«r»fi' J* ^ a zavrni«« bolezen uničila mlmio" — ... '"i|t«i4 V redeljo. 25. oktobra, je imel F O f»Uj • estanck, katerega se je udeležilo prs, i* -tevil« mož is (oatov, kateri j 'anisias ^ po-ln>ali govor o pomenu n«*ih orMnl/^j'** lz našžfa društev Ua1 rti !.jabtj»ai. V nedelje, .jme T50 okto«. proslavi ,-iai« prosvetno društvg praznik Kn^uJ Kralj«. Na sporedu je več pevskih točk. deklam! ,ja in aodobni prizne »Saj živi Kn.-t.xs Krili', Vse, ki katoliško čutijo in mislijo, vljudno vv bitno' Kakor smo ie poročati, bo v nedelj, dne 6. novembra, na Savi ob priliki blagoslovih! novega prosvetnega ikmta velik Ub«r. ki se t* vršii pod pokroviteljstvom miui.',tra dr. M. Kreka dodamo 5e aekaj podrobnosti Zjuirij b« -preje«! gostov pri obeh vlakih, ki pripeijeU s» Sava *koraj iutočajiio ob \ n« 8. Potem s« uvrstili v -prevod, ki bo odšel • otreg J. V sprevodu pojdite vsi. e« -s>»o tisti, ki se jmi pelrte z vlakom. Droitv« saj pnoejo tuji i a-■itavauii. Fanti« m dekleta » krojih in narodaih noiak Ob pol 10 bo sv. rnaia na prostem j,red •lomom. Ps »v. maši blagoslovitev doma iti nnto zborovanje. Ob 12 kosila Odseke ia krožk« pro-»ima d« ne prijavijo za kosilo vnaprej. Br* predhodae prijave števila kosil ne bo mogoča neia rasigurati kosil«: Po litaaijab. ki s« pripnejo ob poi 2. bo v nove« domu akademij* s pestrim sporedom. Po akademiji razdelitev dobitkov in prosta zafcava. Pri prireditvi sodeluj« salezijanska godba. Zato v nedeljo vsi na Savo, 'ia marii/esitiramo za našo »kapnost' Vhiess-Dofei-rpolj« V nedeljo, dne 16. uli-> bra je tmel tir. Kužuh, zdravnik L,- Ribn.rc, krasn« predavanje, ki so ga spremljal« skiop-tK-ne slike, Želeli bi da oi na« vmkrai pre- Kako so prišli v ujetništvo Praznik Vseh svetnikov v letu 1918 te prav -»tovo zt mnoge fx»moi;i)bov(?< bralce v živem m aikdar j«ial>i«em .spcniinii. Ta daa se je anmreč v vasi Chiesa nad Tridentom uprl bivši !7. pp. is >iioQMi izjavil, da ga ni več vol;« nadalje utturati ia krvaveti v strelskih jarkih, ampak hoče iti ia vsako ceao v Ljubljana da brani domačo ?»mljo. Ko človek premišljuje dogodke et> koocu svetovne vojne, se pač oe ciore ubraniti rtisa, da viJji atslri^la častniki ki so bili pti polku rm reiiki večini tnti Nemci, hoteli da iikrv*vita«j ^iovettci do zadajegi iaoia. če pa že to ne, pa naj pridemo t ujetništvo, d« bo vsaj mir prsd njimi. S« zadri^ trenutek svetovne vojne bi morali iti naši ljudje na najbolj nevarne kraje, da bi tamkaj padlo že ti-tih sekaj tisoč vojakov, kolikor jih jo ostalo od 42 maršbataljonov. Da si bom« vojaki bivšega 17. pp. osvežili spomin n« dneve, ko smo za hip zadihali evobod®. a čei nekaj dui že prišli v ojetaiSro. naj jih kot Vino sliko vrlem r.a papir. Pisec teh vTslie je bil doico časa uri pajku sa bojiš&> ia z ajita skupno prriel tudi v !iatijaasiB» ujetništv« ter se vrnil domov šele v Tebruarju leta 19W. Krti 17 pp. je j.veato vrši! svojo teiko na-life. Doletelo ga je marsikatero odlikovanje. Med irngitai odSkovanji je Ml tudi srebrni rt* Ijab-ijaaafeo mesta« občine. Predaja tega srebrnega tof« aaj bi se izvrši!« ve«til vsaj tsetoitere nanedu® smeaiBa sJcveoske častnike o splašnem poicžajtL in d« naj se prioravijo, «a pM*i fesu. J?« tirafck.h iv^ ""»Ba ia Ai«era jc biio zbiasib ftovsnskiJh pafer/. Saks bitij i?.. «7, S7. U7. »a savski bat»ljoo štev. 7. pa tudi še drugi polki. pri katerih so bili Slovenci. Hrvati in Srbi V kakimi negotovosti smo živeli na jfosti zadnje dni ni^-eca oktofcra' A od cloma aisni« dobili prav | robearh peroč-':. kal »e Um pripravlja. Zadnjo ■ pošto in ludi časopise smo dobili okrog 30. okt, potem se je pa v»a pošta nekje izgubila. Za svoja j oseh« sem prepričan: če bi tedaj podali k 17. pp. ■ zanesljive«« človeka vsaj nekaj dbi pred 1. oU*Sivo in tudi častniki eo nestrpno čakaii, kdaj boiiio ubili ka- sestradanega konja. k«;ti le ted»i »rkib, v katerih je >ta!a »oda vsaj nekaj pedi visoko. Nil ne pretiravam, oe t raviaa, da ye> biio to trpljenj', ki mora v»ki " pripravije«i sa odtod, marrei da artojijo « m ob cesti ia a« fcrahJM. rsi£»*ar;*K>- P«** ™ imeli po ee»tj p«,ia»lieo# t piramid« »er «»* jrte«. ■A8- .»DOMOIJUB«, dne 28. oktobra 1838. Stran 13. netil * podobnimi pnedavanji — Z letošnjim lom j« u»Ba korak naprej. V ,„,;tih razredih »e je uvedel pouk, ločen pobe j za dečke ia deklice. Združen pouk dečkov deklic ostane damo » 6, 7. in 8. oddelku, ker imamo na razpolago dovolj o čilih moči. Raz-■j na naši fcoli so prenatrpani in se v tičilni-h gnete do 70 otrok. Prosimo merodajne či-'telje. da nam pošljejo vsaj še eno prepotreb-o učno moč. Na vse^ naši vasi je do 6()0 otrok je obenem največja šola v vsem kočevskem 'sneberje Zadobrova. Dramatični odsek pev-sga društva uprizori v nedeljo, dne 30, ok-obra nad vse primerno žaloigro »Mlinar in jegovo hči«. Začetek ob i popoldne. Vljudno ibljeni vsi prijatelji našega društva. Poljane nad Škofje Loko. Prosvetno društvo abi nu prireditev, ki bo v nedeljo, 30, oktobra h treh popoldne. N® sporedu je vojna drama petih dejanjih »Živ pokopane. Raka pri Krške«. Prošlo nedeljo so igralci fantovskega odseka in dekliškega krožka upri--orili dobro naštndirano igro »Ljubavi cvet je amorjen«. Zaradi zanimanja bodo isto v ne-eljo 6. novembra ponovili ob pol 3 popoldne. Opozarjamo vas in vabimo k udeležbi. — V toplini zadnjih dni suo mogli še sušiti otavo, jn med otavo, kar je za ta čas pač redkost, dobili zrele jagode. Ježica. F. O. na Ježici bo skupno z Dekli-Ikim krožkom slovesno proslavil 20-letnico Jugoslavije na praznik Kristusa Kralja, 30. okt. ob 3 popoldne v Cerkvenem dom« na Ježici, z akademijo. Na sporedu bo zanimive točke, kakor simbolizirane vaje, petje, recitacije, telo-Tidne točke itd. Občinstvo vabimo, da se udeleži mladinske prireditve in s tem sodeluje pri proslavi rojstva naše Jugoslavije, katere rast in moč je nam vsem pri srcu, mladino pa podpre pri njenem nesebičnem delu. Knjižnica v Cerkvenem domu na Ježici posluje vsako nedeljo in praznik od 10—12 dop. Za dolge jesenske in zimske večere dobite v knjižnici precej lepega in poučnega berila, ki je najcenejši vit znanja in razvedrila. Hrastje pri Kranju. Prosvetno društvo bo puredilo v nedeljo 30. oktobra ob 11 ich tun?« (1?. pp. se je uprl ln noč® reč na Ironto. Kaj naj storim?) Odgovor ie je glasil: »basss dleaa Krainerhund® mederae.hiesse.n« (pogreli te kranjske pes!). Polkovnik Ventour je pojasnjeval, da to ni mogoče napraviti. Ko smo zve-«•11 za to povelje, smo bili pač v strahu. Saj je bo tudi prosvetni perolki zbor. V programu ie tolovadil)i?, več dobro nuš-tu4iraaiih d«klaim«eij, «ned njimi «na zborna. Vsi at&i prijatelji iskreno vabljeni! Krko. Prosvetno društvo n« Kriki priredi v nedeljo 30. oktobra t. 1. ob 7 zvečer in v ne-(i«djo 6. novembra oib 3' po^joldme »namenita igotlovmsko iffro »Quo vadiš«. Vljudno vabljeni. Horjul. Katoliško prosvetno društvo uprizori v nedeljo, dne 30. oktobra ob 7 zvečer v novi dvorani prosvetnega doma Medvedovo dramo: »črnošolec«. V naznanila Zadostilna pobožnost ca breubožnost. Svetovna katol. ženska zveza v Utrechtu poziva katol. ženstvo sveta, da ae po velikem kongresu organiziranih brezbožnikov zbere k posebni sadoetilni pobožnost i za hudobije brez-boštva. To lepo misel je v ljubljanski škofiji sprejela katoliška akcija za dekleta, ki organizira v sodelovanju s ostalimi katol. ženskimi organizacijami v sporazumu s Kupnimi uradi posebno pobožnost v frančiškanski cerkvi v Ljubljani za praznik Kristusa Kralja ob 4 popoldne. Spored pobožnosti je: 1. Cerkveni govor (prof. dr. Fajdiga). 2..Molitvena ura v čast Srcu Jeausovem. 3. Slovesne lita-nije Srca Jezusovega. Vmes ljudsko petje in darovanje za Baragovo semenišče. Podobne pobožnosti naj bi katol. organizacije a vednostjo in priporočilom škofijskega ordina-riata organizirale tudi. v .župnijah na deželi. Ze sedaj vabimo vernike, posebno katol. žen® in dekleta k tej lepi In pomembni pobožnosti — Katoliška akcija za dekleta. Iz Legije koroških borcev V Slovenskih Konjicah bo 30. oktobra t. 1. ob 9 dopoldne v telovadnici dešike šole ustanovi ni občini zbor krajevni« organizacije Legije. Pozivamo vse, ki »o «e udeležili borb n« naši severni meji, da *e istega polnostervilno udeležijo. Navzoč lxi zastopnik glavnega odbora, ki bo poročal o cilji h in namenih Legije. bilo tudi razumljivo, kajti v naši bližini sta bila dva madžarska polka in lahko bi se sgodilo, da bi oni šli nad nas in nas postrelili. Najbrž so so obrnili do njih, a, kakor se nam idi, vendar niso Smeli korajže, da bi se nas lotili. Lahko si mislite, da bi tudi mi ne držali rok križem. Proti večeru sta eo tudi oba madžarska polka uprla In tako *e je vse gladko izteklo. Najprej Je dlvizionar ukazal, da naj kar na mestu počakamo nadaljnega povelja. Mi smo to povelji dočakali Šele zvečer. Caprav ni bil upor prav pripravljen, marveč je nenadoma izbruhnil zaradi strašnega trpljenja, v katerem smo živeli v zadnjih mesecih na fronti, e organizacija kaj kmalu spretno delovala. Okrog n okrog polka smo postavili močne stražo za vsak primer, če bi vojaška oblast poslala nad nas kakšne dobre »prijatelje«, ki bi hoteli nas učiti pokorščine. Obvestili smo o tem vee slovenske skupine po bližnji okolici. Tisto popoldne Je bil za. nas velik trenutek, a ker nismo imeli pravega človeka, ga nismo znali izrabiti. Nikogar nismo imeli, ki bi nas kakor Mozes popeljal lz domovine suinosti, iz tirolskih hribov v dolino proti Tjridentu in ae dalje proti Ljubljani. Nemški častniki ao bili prav gotovo poučeni, kako naj postopajo z nami ln naj nas zadržujejo, kolikor pač morejo. Proti večeru nam je razglasil polkovnik Ventour, da je dobil povelje, naj »e umaknemo na narodno mejo med Italijani tu Nemci, to je približno v sredino med Tridentom ln Bolzanom. Mi smo čakali celo popoldne vedno bolj nestrpno, ln sicer za prazen nič. Ce bi imeli tedaj le majhen migljaj od katere koli atrani, bi pač ne čakali tako dolgo, saj jo bilo to čakanje za nas usodno. Tedaj je bila cesta Se več ah manj prazna in prosta, a proti popoldnevu, proti večeru ae le napolnila, da ni bilo nikomur mogoče 1». Z bojišča bo bc začele mm-kati čete, nekaj časa v redu, potem pa vedno večji nered, lahko in težko topništvo, tren, Rde« kriz In vee mogoče panoge avstrijskega orožja. Vse je Slo naprej, ediho le mi, poslušajoč polkovnika NOVI GROBOVI iu 0, le kležite, te molite... V Slovenj Gradcu je umrl zdravnik dr. Harpf Jan. — Na Dovjem so pokopali gorskega vodnika Petra Kovača." — V Mariboru je izdihnil tehnični uradnik Jožef Vlah. — Pri Sv. Jurju ob Taboru je zapustil solzno dolino upokojeni železniški uradnik Kobale Kajetan. — V Metliki je mirno v Gospodu zaspala vdova sod. uradnika Baito Regina. —- V Goriči vasi pri Ribnici so spremili k večnemu počitku 80 letnega Franceta Hiinigmana,,očeta g. župnika v Bukovščici. — V Ptuju je izdihnila svojo blago dušo Avgusta Grebene. — Na pokopališču v Ihanu so pokopali župnika Franceta Pavlina, roj. v Vipavi in nazadnje bivajočega v M. Loki. — V Dravljah so pokopali trg. poel. Franca Paiovžnika. — Na Brezjah je odšel po večno plačilo župnik v p. Peter Koprivee. — V Kosakih so djali v grob postajeoačelnika v p. Karla Kautznerja. — V Begunjah pri Cerknici je zapustil ta »vet posestnik in ključar Franc Debevec. — V Železnikih je umrla 68 letna dolgoletna cerkvena pevka Ana Be-nedičič. — V Mariboru je odšel v večnost Ignacij Založnik. Sb ga pokopali v nemškem Gradcu. — V Krškem so djali v grob Karoli-no Pfefferer. — V Mariboru je zapustila solzno dolino Slavica Urbanija roj. Presečnik. — V Ljubljani so odšli po večno plačilo: dolgoletni uslužbenec Jugoslovanske tiskarne Janez Valentinčič, Marija Domladiš, nadučite-Sjeva vdova Marija Širok, vi§ .insp. drž. žel. v p. Karel Sajovic, trg. poslov. Frane Palov-Sek, tapetnik Anton Jenko., pek. mojster Anton Kovač in žel. upofe. Andrej Samar. Naj počivajo v miru! MBMPMIII^^ i boj is naše časopisje! Ventourja, smo čakali in čakali pač toliko časa, da jo bilo prepozno in sino prišli v ujetništvo. Čarobna je bila noč ed Vseh svetnikov na vernih duš dan. Strašna, a tudi veličastna. Še eesar Neron bi bil vesel take noči. Sestradani vojaki so začeli pleniti skladišča, misleč, da bodo dobili kaj za pod zobe. Tod« skladišča so bila t razna, vojaki so dobili le repo, korenje in peso. a j boljšega se pa ni dalo stakniti. Saj je bilo tedaj že povsem jasno, da ee ne bo dalo ničesar odnesti in da bo treba vse pustiti prodirajoči italijanski armadi. T večerom so zagoreli po lepi La-varoiiski planoti, na Mt. Rovenju, na Mt. Possu-biju in po vseh hribih, kamor je segal naS pogled, velikanski kresovi. Drva za kresova al bilo treba znašati skupaj, marveč so v ta namen služile barake, katerih Je bilo za fronto na stotine. VeU-žasten in strašen prizori Zdelo so je, da ti ognji in kresovi oznanjajo konec svetovne morije. Vendar si povsem nismo na jasnem, kaj nam prinese naslednji dan. (Dalje prihodnjič.) Marija Znidaršič: Moj oče Minilo je štiri in dvajset let. odkar je moj oče umrl. Tarn daleč v Karpatih, od vseh za> - i, je trudne oči zaprl. Minilo je štiri in dvajset let, prepolnih trpljenja, nadlog. Povsod, kamor grem, pogrešani bridko očetovih skrbnih rek. Minilo je Štiri in dvajset let, odkar je sovražni strel življenje očetu za vekomaj ia meni vso erečo vsej.. PISAN L J E Naše škodljive msšlme Vsakemu je ljub red r hiši, občini, državi. LjtA snu je, pravim; pa ne le ljub, potreben je. Ni pa taiko v naravi. MLsii si le gozd, v katerem je ene vrste drevja, vse enako staro, vse r red postavljeno, kot najdeš po mnogih krajih v Italiji, zlasti v Piemontu. Vsako drevo ima svoj znak, ki pove, kdo je njegov lastnik, in fedaj je bilo zasajeno. Pod drevjem nobene podrasti, razen nekoliko trave. Menim, da more biti takega gozda vesel le človek, ki je zgolj računar. Res je to koristno za žep, toda grdo, zelo grdo za okus. Veliko lepši, za o ko prijetnejši je naš gozd, kjer je pomešano mlado ia staro drevje, pod njim pa obilica pisane podrasti, ki se menja po legi, tleh, količini vode, sOnčne svetlobe in toplote. Tu najdeš gobe, borovnice, zajčjo deteljico, naprs-tec, ja-godnjak, glog ali beli trn, lesko božji les itd. Vstavimo se danes pri glogu, pravijo mu tudi trn, pasji aJi ostri trn, medvedove hruške itd., in si oglejmo ta vsakemu znan trn Je to grm, včasih tudi nizko drevo, ki zahteva veliko prostora in je baš zaradi tega kvaren gozdnemu drevju. Sicer raste navadno na prostem, ob robu gozda, po travnikih. Prav dobro ga moremo uporabljati za žive meje; glog je eden izmed prvih pomladanskih cvetočih grmov, saj najdemo njegove številne, v kobulih zbrane bele cvete že v aprilu. Kaj lahko ga je spoznati po spredaj trukrpih, spodaj svetlo, zgoraj temnozelenih, po robih nepravilno napiljenih, pa krarkopecljatih listih. Čeiudi ni grm za gozd priporočljiv, rendar ni brez v-»ake koristi. Njegov rdečkasti, žilnati les, ki ima jasue letnice in številne, prav tako jasno začrtane strženove trakove, čislajo ko-larji in orodničarji, iz ravnih vej pa izdelujejo tudi palice. Se bolj ga upoštevajo v zdravilstvu, kjer pripravljajo iz njegovih posušenih cvetov čaj, ki je bojda zelo priporočljiv pni poapnenja žil, živčni razdraženo3ti, močnem bitju srca. slabi prebavi itd. Prelepi, zlatonimeu*, v grozdih zbrani, sredi zelenega griča cveto v maju, r jeseni pa škrlatnordeče jagode krase češmin ali jaViko vino, tudi češmigovje in češmigovino, ponekod celo krubio les imenovan. Meščani se ga vesele in ga haš zaradi cvetov in plodov rabijo za žive meje. dočim podjodelou, kakor goadarjju ni nič kaj po volji. Poljedelec ga preganja m iztreblja, in prav ima, ker se na njegovih kratkopeoljatih, jajčastih in drobno nnipiljemih listih naseli, pomladanski zarod žitne rje (Puc-ciiiia graminis), gozdar pa ga preganja, ker jemlje prostor drugi, koristnejši podrasti. Toda ugonobiti ga je mogoče le s tem, da izkoplješ korenine. Češmm je do 2 m, včasih celo več, visok grm in raate najraje po kamnitnih tleli, ljubi precej svetlobe in je močno košaio r&zraščeo. Njegove viseče veje nosijo dolge rjave fcro-delne trne, in sicer pod vsakim šopom listov. Iz šopove srede poženejo dolgi, rumeni, v visečih grozdih zbrani cvetovi, iz teh pa se razvijejo podolgaste, živordeče jagode kislega okusa. Saj pravijo »Se držaš kot česmigovna«. Vendar č&šmin ni brez koristi. V zdravilstvu uporabljajo njegove jagode, pa tudi lubje korenin.- Prve priporočajo pri rajnih pljučnih aJi črevesni! boleznih, slednje pa pri rumenaci, bolnih ledvicah, oparnosti itd. Iz jagod pripravljajo nekak kis, ki pa je brez octove kisline, pač pa vsebuje precej jabolčne, citfro-nove in vinske kisline. Njegov lep, temno-žvepieno-rumen a-li t tub rdcčerumen les, ki ga je mogoče lepo polirati, radi uporabljajo strugairji, pa tudi mizarji za vložke. Ličje korenine dado neiko rumeno barvilo, ki ga rabijo v barvarstvu. Fran jo Neubauer: Našim pokojnim možem Za dan vseh mrtvih. Na Vas, ki 3te jasno sveji' po pravi nas poti vodili. »yetal je spomin kot luč sredi temin. Do mesta in gorske vasice krepak Vam korak je hitel, žarela pogled sta in lice, kot zvon je Vaš govor zvenel, plašljivce bodril je, ves narod učil je. Nikoli ni plašil Vas trud, noben ni bil boj Vam prehud, ni srčnost se Vaša skrivala, med prvimi vedno je stala. Poprej pred viharja močmi zganile bi bile se skale in hrast, ki na gori stoji, nevihte bi bile razklale, kot Vaš bi bil uklonil pogum pred jezo sovražnim se trum. Ko tema Vas grobna zagrinja. še bolj Vam udan je naš rod, dobrotnikov svojih spominja kot četa se solznih sirot. In svečic zažiga Vam žar in cvetja polaga Vam dar. Zdaj Vaše srce razumeva, • v slovo žalostinke Vam peva. Ta resni in žalostni dan na Vaših grobovih je zbran, nobenega trnja ne nosi, da mirno bi, spavali, prosi KULTURNI KOTIČEK Drugi rod naših naturalistov Naturalizem se pri nas ni tako razvii kot pri dragih narodih. Pri začetnih poskusih smo ostali in tudi drugi rod ni prodrl tako v njegovo globino, bil pa je tudi zelo kasen pri nas. Ko so drugod že prišli po potih novih struj, so pri nas šele začeli z njim Rado Murnik, iz Ljubljane, roien 1870, uradnik, umrl 1932. Znan je jeziik njegovih del. ki je krasi kakor od drugih slovenskih natura- 1 is to v. Zelo rad je uporabljal ijnifeljanščino ia ribniščmo. Smešil je razne stanove, zlasti dijaško življenje. Njegova dela: Roman Groga in drugi, Navihanci, Matajev Matija, Jar; ju- naki, Lovske bajke in povesti, napisal pa je tudi dolg roman iz dobe turških bojev »IKi grofa Blagaja« Josip Kostanjeve«- z deli Kotanjska elita, roman Gojko Knafeljc, povest Noč, Življenja trnjeva pot je padel iz naturalizma pod vpliv moderne. V to dobo spadajo še Bngelbert GangI, ki je napisal igri Sin in Sad greha, Etbin Kristan z igrami: Volja, Ljubi slava, Kato Bramikovič, Samosvoj in Kraljevanje ter Zofka K ved rov* s svojo znano povestjo Njeno življenje in igro Amerškanci " Drugi rod. ki je bil bolj zmeren, pa zastopajo: Fran Milčinski, rojen 1867 v Ložu, bi! je viši i deželuosodni svetnik v Ljubljani, kjer je tudi umrl 1932. Njegova humoreska in satira sla šibali uradniško življenje, pa tudi ljubljansko in trško življenje, sploh malomeščanskega človeka. Poleg tega je pisal tudi pravljice in pripovedke, vse y narodnem slogu, pisal pa je tudi vzgojno povest im igre. Njegova dela : Igračke, Muhoborci, Drobiž, Gospod r ridolm Žolna in njegova družina, Dvanajst" kratlkočesnih zgodbic. To bi bila njegova hurno-ristična in satirična dela Pravljice so: Pravljice, Tolovaj Motaj, podobno pa so tudi igre: Kjer ljubezen, tam Bog, Volkašin in Mogočni prstan. Najboljša pa je njegova povest Ptički brez gnezda. Znano je njegovo pisateljsko ime: Fri-dolin Žolna, oziroma Fr. Ž.. - Ivo fiorli iz Podrobov pri Tolminu, rojem 1877, sedaj v Marilboru notar, je napisal roman Človek in pol, Pot za razpotjem, zbirko Novele iu črtice in mnogo drugih. Dr. Ivan Lah, rojen 1881 v Trnovem pri Ilirski Bistrici, umrl 1938 v Ljubljani. Pisal je j novele, črtice in pesmi (Ravbax): Uporniki, I VaSka kronika, Brambovci in Sigroovo mašče- { Ljubi rajni materi Črno, hiadioo zemljo pob« prvič bo pokrilo cvetje, kjer je našla ljuba mati slednje zemeljsko zavertj«. Vidim Vas na grobu, mati, kjer sto lami še molili, bele rože krizamtomo kakor zase zasadili... Lanske, aJj, so odcvetele z Yaam — mrtve SO ftfi varile s smrtjo zime — z njoai r«8ne. mile uro vse minule. Letos nove so pogmale, z roso solzno ošk rop liano, z vodo blagoslova potno v dnevih žalnih napojene. Mati, posteljo globoko bi ljubeče Vam postlala, hladno, trdo to ležišče z rožami vse prerahljala. Bi odela Vas v ljubezen, da bi mrzlo zemljo grela, z ljubljeno podobo Vašo zopet z groba odhitela. Da bi skupnO grobe rajnih kakor nekdaj spet krasili. »Bog daj dušam večni pokoj!t skupno srčno spet molili... Ali, ljuba mati sniva ,.. Težak bi! je boj življenja. Naj pod rožaani počiva, v očmi mir v nebesih vživa. Marija Ferju«. Čakali sitno Prav res smo čakali. Toga smo namreč čakali, da bi bili vi tam v Ljubljani povedali, s kakšnimi čustvi ste posluša ii pretekle dni govore tistih mož, ki srvet vodijo in vladajo, Govoril je sv. Oče, Govoril res kakor oče. Le škoda, da so naše časopisje ni dovolj pečalo z njegovo besedo. To je bila res beseda ljubezni, beseda izobraženega človeka. Govorili so pa tudi drugi voditelji narodov, A kako! Njih beseda je bila skoraj brez vsake srčne kulture, strup in sovraštvo, vojska in polom in pokol j. Včasih obsojamo naše ljudi, ker se čisto prosrtaško med seboj zmerjajo in z nedostojnimi priimki obkladajo. Danes so ti ljudje sliSali nekatero besedo iz ust svetovnih voditeljev in si bodo mislili: če se smejo zmerjati ti, zakaj bi se pa mi ne smeli! Če bi bili izumitelji radia kdaj pomislili, kako bodo potom njihove iznajdbe ljudje, ki mislijo, da so kulturni, po njej kazali svojo praznoto srčne izobrazbe, gotovo bi bili oni svojo iznajdbo raje uničili, kakor jo svetu v uporabo izročili. vanje. Drugih del je še mnogo, toda ta dela so značilna. Milan Pugelj iz Kamdije pri Novem mostu je bil rojem 1883, umrl 1934. Napisal je mnogo iz kmečkega življenja našega Dolenjca, T>i«>; pa je tudi nekaj zabavnega značaja: Mladi I i ud je., Ura z angeli, Brez zarje, Mimo ciljev. Zakonci in črai panter. Najbolj dosleden naturalist je bil Alojz Kraigher s svojimi deli: drama Školjka, roman« Kontrolor Škroibar in Mlada ljubezen, igra N« fronli sestre žive. To so bili slovenski naturali&ti, eden močnejši, drugi šibkejši, 'kakor je pač sam prodrl vanj, oziroma t kolikor ni bil vplivam od raz" nih struj. r 1» OKSFOHDA ~ močno Indobrolzdelane t« EFEKTA lepe la trpežne ia PhATKA belega itH ovratnik trajne modne barve 26 ^^mm U TOPLINA moderne barve in vaorci ]£ tub1nga moderne barve Motil, ofjtasinilc Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din fr—. Naročniki »Domoljuba« piačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke tli iščejo poslov oziroma obrtniki pomočni-koT aH vajencev in narobe. PrlttoiMna ia mate oglase te plafuje naprej. Siottinio in hlapca vajena živine, sprejmem takoj na kmetijo. Imam na prodaj dva konja. Marija Rozman, posest. Nemški Rovt 8, Bohinjska Bistrica. Tri iliaSsi streje čevljarski cilinder in RahStep ter krojaški, šiva naprej in nazaj, poceni prodam. Gra-da&ka ulica 8, Ljubij. Cannli k«Pi™. Modie, TomiScIj št. 17, pošta Ig. Ranim ""Mi®15 sm pum lapravijivček. — Ponudbo poslati na Frane Fajdiga, Zaklane itev. 81, Horjul. Bpinis in figa Sever & Komp.. Ljubljana. Esvllarsha' kaalta rabljena, prodaja po nizki eenl tovarna >Indus«, Sv. Petra 72, Ljubljana. Šivalne strele radio aparate, ure, kolesa kupite ceneje kot kjerkoli drugje pri tvrdki » Plevel« v Preski pri Medvodah. za čevljarsko B9j8aBB 0brt sprejme Joiei Jamnik, Podreča, Smlednik. il^tRU ,tsreK* «d M U..SBEB ^ let, za mesarsko obrt sprejmem. - Ivan Dreme!}, meMr, Laverea 24 pri Ljubljani. Z ženska iis. stresla levorečni čevljarski in žensko kolo »Pucb« prodam. Na ogled tudi v nedelja Zore, Novi trg 1 (dvorišče), Ljublj. IzgOtOBilBBB rlit bertus, toplo perilo in vse zimska oblačila nudi nsjfeotjSe in najcenejše Presker, Sv. Petra o. 14, Ljubljana. Z nnšo umetno esenco Moetin si lahko vsakdo z malimi stroSki pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici u 150 litrov Din 20"—, po pošti Din 85-—, 2 steklenici po poŠti 85 Din. Prodaja Droge rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1. PfOde!H slamoreznico, v dobrem stanju. — Kristan, Podreča pošta Smlednik. M BiR 1000 Din mesečno. Pi-Site: »Anos«, Maribor. Pred vselitvijo V nove lokale hočemo izprazniti vno našo zalogo ter smo cene znižali do skrajnosti. ^ba°HPce8ne° OStžifflBSOItl »a moške in ženske obleke, zimske sukale in plašče, kakor tudi ostankom od vseh vrst blaga. Na zalogi vse vrste odej«, deke, grad) t a inoaroea, žima, morska trava itd. ter sploh vse kar je potrebno za nevestine bale. Priporoča se vsem bralcem Domo-Ifcba tvrdka R j Qor|čar tjubljana, Sv. Petra c. 2® In 3® V vsako fcflo •Oomolfaba«! ■KHHEBgina8aaii«BBmai3ffiBBBinaHBRaa Še živila v majem srca. •. Moja mati ni umrla, oče Se živi doma; le telo počiva v grobu, duh pa smrti ne pozna. Lučka mojega spomina 'ju »ledi tja v sončni maj. V cvetju grob, a v njem tišina — spet ju vidim kot nekdaj. Sladka pesem iz bližine mi je njun prijazni glas sredi dela in vročine, ko zori pšenifini klas. Gledam v pozni ju jeseni v svitu lučic na grobeh; kakor živ® sta pri meni kot poprej v minulih dneh. Ni »mrla moja mati, oče čuva me skrbno; Se živita v mojem srcu ter mi kažeta v nebo. Limbarski. ■UNMMMMMMMM DOBRO ČTiVO Kletarstvo. Spisal Bohuslav Skalickv. — Knjiga ima 192 strani in 85 slik med besedilom. Cena broš. knjigi je 60.din, v platno vezani pa 72 din. — V zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani 1924. — Kletarstvo je nauk, kako pravilno pripraviti iz grozdja vino in kako ga oskrbovati, spravljati, negovati in kakšna naj bosta čistoča in red v kleteh. Knjiga sc temeljito bavi z umnim kletarstvom, kajti brez dobrega, smotrnega kletarstva ni uspešnega vinogradništva. Novodobno kletarstvo zahteva poleg obilne skuSnje tudi temeljito poznavanje vinske kemije ia bakteriologije. Važno je poglavje o negovanju sodov in vina sploh, dalje poglavje o napakah in bolezni vin. — Knjiga bo iz-borno služila ne le vinogradnikom, potrebna je tndi vinskim trgovcem in gostilničarjem, ker bodo našli vsi v njej obilo praktičnih nasvetov in navodil, pri ravnanju z vinom K pravilnemu tolmačenju navodil bodo dobro sluiile mnogoštevilne slike <89). - Knjigo toplo priporočamo. BrioparilHtKl ogufu "ocmKaniin Sot/om. 7 KoflarKo ar. z o. z., mifaera HoioOvoriha biko si. is ttcicMm m« Sprejemamo popraviltu SsMOTStjU jšeoafratotut Kmetovalec? Najboljšo slamoreznico. mlin in preSo za eadje in grozdje, trijer, čistilnik, plug in brano, kotel ia krmo in žganje, štedilnik in peč, pmnpo za vodo in gnojnico, poljedelsko orodje, vse stavbene in vodovodne potrebščine, železo, črno, pocinkano, bakreno in medeninasto pločevino in vso drugo železarno dobiš po nizkih cenah v stari domači trgovini Bfr. Stuplca v E.ful»lf«isxl Gosposvetska ccsta St. 1. Šilar Franc, posestnik na Bregu it, 29, p. Stražišče, se toplo zahvaljujem upravi Domoljuba za naklonjeno podporo en tisoč dinarjev, ko mi je hiša domalega vsa pogorel« In ker sem bil reden naročnik »Domoljuba«, mi je uprava Domoljuba podporo takoj te-plačala. Domoljuba vsakemu toplo priporočam. Breg, 15. oktobra i938. • ^^ Šilar Franc. ?R8*b!ir PotlPiatl"' Ana Cankar in Frančiikn Ko-II DnllUi privc preklicujeva obdolžite*, da se j* pri pevski vaji cerkvenega pevskega zbora v Zgor. Polhovem gradcu sestavljalo anonimno pisno, ki sva ga ftiidv« prejeli. Ana Cankar, Fianiiik* Kopriva, V vsako hišo »Oomolluba«! T 9tw. 4a__■ Sova cerkev na Rakeku y oodeHo, 30. oktobra t>o sa Rakek in celo Notranjsko UreAlm dogodek. Nova cerkev bo po- ; PrvvavOom a« pripel)« It Ljubljen« ob 8 n« {Uiek, pr»d župnličem bo »prejem to pozdrav, p»to ** bodo eaieti obrodi posvečevanja nove cerkve ia glavnega oltarja. Po posvetitvi bo darovanj« u novo etik»v. Med občinstvom bosta pobijala cerkvena ključarja darov« zrn novo cerkev. Toplo priporočamo, 4a «• t« dan prav vtak »pomni dat« orrkve, ker bo i* *elo veliko pntreb, preda o io »<>*» ®«rk«v vsa opremljena. Cerkev jo neicaj noiabnega. 1« pridite ta dtts m Rakek, da vidite gori, »žliiaatni hrun božji. Pridiga ia «r. maia pr*v:rifcmega bo okiog 11. »JPOMOLJUB«, dne 26. oktobra 1868. stran 15, Ljudska samopomo reg. pomožna blagajna v Maribor«, Aleksandrova cesta 47, naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu: septembru Fuks jožefa, užitkarica, Pekre, p. Lknbui; Žnidsršič Ana, vdova vin. trgovca. Ljubljana; Šavc Ivan, preužitkar, Št. janž pri Dravogradu; Sonekovič Albin, žel. v pok., Studenci pri Mar. Vodušek Jera, vdora, Ljubljana; Klančnik Anton, posestnik. Loike; Weixel Marija, zasebnica, Maril)or; Coihter Blaž, najemnik, Raz vanje, p. Hoče; Semenie Gera. pos.. Slamnjak, p. Ljutomer; Herzog Štefan, delovodja, Maribor; Doki Andrej, preužifikar, Oseik, p. Sv. Benedikt v Slov gor.; Pobijaj Anton, preužtikar, Maribor: Roistohsr Jožef, preužitkar, Kladje; Sterman Marko, posestnik, Ljutomer; Balon Ana, preužitkarica. Celje,-Gomimč I vadi posestnik, Maribor; Paulič Alojzija, upokojenka, Ljublama VIL; Zupane Marija, užitkarica, Hrastje; Gornjalč Antonija, zasebnica, Bresternics 53; Novak Karel, posestnik, Ptuj; Skoberne Franc, posestnik, Hrušoveo; Senakovič Marija, viničarka, Studenci Mali« Peter, preužitkar, Celje; Čadež Marija, zasebnica, Tržič; Vivat Benedikt, zasebnik, Maribor - Pcibrežje; Pukl Terezija, hišna posestnica, Bjelovar; Wagner Antonija, vdova uradnika, Maribor; Slainik Ana, zasebnica, Maribor; Šuonenjak Alojz, zasebnik, Murska Sobota; Osojnšk Vid, posestnik, Ptuj; Vnuk Marija, žena instalaterja, Maribor; Tanšek Neža. preužit., škof j a Tas pri Celju; KlippstiiMer Cecilija, zasebnica. Marfcor; Griljattc Marijana, posestnica, Kaludrovci. Po vseh uinrlih članih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku Hiparcfta, poziafarska delavnica lastna izdelava kipov iz lesa, glpsa. umetnega kamna, za na prosto. Božične jaslice vsake vrste. K ipi iz lesa sv, Terezike 100 cm Din 920'—, 120 cm Din lfi70 — Renoviranje oltarjev ild cene nizke, za delo se jamči. DraMsi Hrovaf, DomZolc izdetovatelj oltarjev, podob in križev pota. Din 283.030"- Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933, se izplača polna pogrebnina brez odbitka! Kdor še ni član »ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezuo iu brezplačno pristopno izjavo. BlRMiiKO NAiEUTVO. Prijateljici sta se sestali. Anica je vzdih-nila vsa srečna: j Tone pravi, da sem njegov sen!« — Marica se nasmehne: »Res? Tone mi je dejal, da ima strašne sanje.c Bliža se Cas raznih naniipaf za Smlin«, dom in if®sp®«iar5fw® nudi Vam po konkurenčnih cenah: Vse vrste gornjega usnja in podplatov. Vse vrste oblačilnega blaga; moderne štofe za obleke, svile, žamete, cajge. klobuke, srajce, nogavice, kovtre, flanelaste odeje, kočo. Velika izbira. — Najnovejši vzorci. Postrežba solidna' Ifais i, irtsci - frcbisfc trgovina z mešanim blagom. Vzrok nasmeha. V družbi se nekdo pobaha: »Veste, meni je treba reči samo euo besedo, pa se mi vse ženske nasmejejo.« — »Kdo pa ste vi, kaj ste milijonar? ga vpraša nekdo začudeno. — »Ne milijonar, ampak fotograf sem.« Zakaj? — Zato. »Gospodična-zdravnica, zakaj se pa ne omožite?« — »Saj imam tri živali, ki so mi za nadomestilo: pes mi vsako jutro renči in godrnja; papiga vsako popoldne preklinja, maček je pa vse noči zunaj.« Očetov sin. Učiteljica vpraša kar prve dni šole, ali zna kateri izmed učencev šteti. Oglasi se gostilničarjev Francek in šteje: »t, 2, 3, 4, 5, 6.« — >I>»bro,« reče učiteljica, »ali znal še daije?« — Francek: »7, 8, 9, tO, fant, ober, kralj, svinja.« Trp®?2Biie čevlfe smučarske, štefletne, škornje in druge, najugodneje dobite pri JernseJ-** JeraJ, Zapoge tO Smlednik Skrbna žeaka, Jaka je vstal, vihal nekaj časa nos, nato pa urno skočil iz postelje: »Min-ka, hiša je v plamenih. Hitro ven!« — Minka: »Jaka, ne hiti vendar tako! Naj denem sobo nekoliko v red, da ne bo narobe, ko pridejo gasilci.« Če bo razumela. Žeaka: »France, celo vsako drevo dobi spomladi novo obleko...« Možek: »Seveda, droga Urška, a si jo samo napravi.« Zamenjala sta. Ali vodi tvojo pravdo še vedno advokat, ki stanuje v tvoji hiši. — že vedno, samo s to izpremembo, da sem njegov podnajemnik zdaj jaz. Zagonetka sveta. — Papa. g. učitelj nam je pravil, da bi sfrčaii vsi v zrak, če bi ne bilo zakona o privlačnosti zemlje. Je to res' _ Seveda je res. — česa so se pa držali ljudje, dokler m bilo tega zakona? CflBŠffffltt *a nioske »bleko in suknje ter, MlUflO ske plašče in obleke v volih! d»'»-nizkih cenah nudi lr> P« Oblaiilnica za Slovenijo - Ljubligna Tyrše»a eeat« 2» (hiša Gospodarske z Državnim in samoupravnim uradnikom blago tudi na ugodno mesečno nudimo odplačevanje, Odgovor. Učiteb v šoli svari otroki . ne poljubljajo živali. Na koncu vpraša f' kdo lahko navede primer, kakšne so nosili™11 poljubovanja živali. Pepček dvigne rok« migljaj vstane in pove; »Moja teta je lil® poljubljala svojega psička-pestovaneka.. kaj se je zgodilo z njo odvrne: »Z njo se ui zgodi je poginil •Ia «-vpraša učitelj. 0 0 "i«, ampak ^g >REDIN< za prašiče. — Vsak kmetovalee'si lahko hitro iu z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo t zavitek za I prašiča ter stane I zavitek (i din. po pošti 12 din; 8 zav. po poŠti 24din lOte* po pošti 72 din. ter priporočamo, da naroči eden i« več sosedov skupaj. Uspeh vam je zagotovljen Prodaja drogerija Katic, Ljubljana, Židovska ulica I »Povejte nam, gospod .... —r_.iie?< Študent z dohr razvitim smislom za praktično življenje )ro •SI«- Skušnja. Profesor: kandidat, kaj je slepari panja je... sleparija bi bila^ če bi me pustili pasti j>ri izpitu, gospod profesor.« Predsednik komisije: »Zakaj par Utemeljite to.t Študent-»Ker zakrivi po kazenskem zakoniku sleparijo tisti, ki zlorabi nevednost drugega, du mu na-pravi škodo. Kupujem in planom najviije cene za vsakovrstne si«-riue; kakor starinske mobitije, kip« le»en<>in Vameniie clnasto posodo, porcelan, stike, lo.stence. iplczne izdolie itd. — Akn Imate v inamenjn »tare poškodovana Mp«, Vam Jih odkupim in zamenjam s novimi. — Ne prodajajte etarin rasnim prokapSevalcetn tm uneSno nizke cene, obrnite ae na ivrdko nYiSMN", nakup in prodaja starinskih predmetov, Ljubljana, Frančiškanska ul., pasaža Konvikt. V trgovini. »Rada bi toplomer«, pravi rala-aa gospodinja, ko vstopi v trgovino. —»Reau-mur ali Celzij, gospaft vpraša trgovka. - • Kakšna raziika je?« »Pri Celziju vre voda pri 100 stopinjah, pri Reaumurju pri 80!t »O, po^ tem rajši vzamem Reau«nu rja, s katerim več prihranim!« LJUDSKA POSOJILNICA I UEMJJUI registr. zadruga * neom. za vezo (v lastni palači) obrestuje hranilne vlog© nafugodn @f © Novei Iti stare vloge, ki se t celoti vsak čas razpoložljive, obrestafe po 4'/., proti odpovedi do SV. »Domoljob. atane 38 diB za celo leto, za inozemstvo fio din. - Dopise 'n gDlse.nw.tpm* - *» reklamacije P?, oprav« .Domoljuba«. - Oglasi se zaračunavalo^ nosehnemol^' e d r" s' " » »Domoljuba«, naročnino, mse-dt Gregorij Pečjak - Lednik, ,„ie K o i 1 i ^ ^ Za "ugoslo "Bngik0 l^J«^