Občni zbor ,,Narodne Šole". 'If^etošnji občni zbor ,,N a r o d n e S o l e" je bil dne 18. kimovca J|*| zvečer v prostorih II. mestne deške šole. Običajnemu pozdravu f predsednika Pel. Stegnarja na došle člane, je sledilo poročilo društvenega tajnika, ki slove: Koliko besedi, koliko reklame gre mej svet, ko se snuje kaka nova reo, ko se prireja kratka veselica, ko se obhaja kaka slavnost! In vender je muogokrat ves napor, združen s takimi podjetji, le majhne, prehodnje vrednosti. Naša ,,Narodna Šola" je tudi podjetje, ki že 23 let deluje — a le s tem razločkom, da njega djanja ne razglašujenio. Tibo in mirno se trudi društvo, da bi se šolstvo gmotno in vsled tega tudi duševno podprlo. Morda ta tihota društvu ni na korist in zaradi tega po njem ne prihaja toliko pomoci Šolstvu, kolikor bi je pri ugodnejših razrnerah lahko bilo deležno. A kaj hočerno? Da bi se naš narod mogel pritegnitj še k zdatnejšemu požrtovanju za izobrazbo raladine, izvestno bi bilo vse to drugače in bi se raarsikaj zgodilo, kar se opušča. Ker je pa narodnega davka na vseh straneh že preveč, zato se ni čuditi, da je ,,Narodna Sola" le bolj znana ožjemu krogu slovenskega uciteljstva in prav redki vrsti šolskih prijateljev. Lahko torej recemo, da sloni to društvo zgolj na rarnenih slovenskih učiteljev in krajnih sol. svetov. Koliko se stori za našo prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda. Koliko vneme in skrbi imamo za ohranitev in varstvo svoje posesti! Opravičena je ta naša pozornost in utemeljena v naši doraovinski ljubezni, v jednoti in celokupnosti. Nič raanja pa bodi naša in vseh Slovencev dolžnost, skrbeti za ožji dom in za bližnje rojake, osobito za doraačo raladino, ki je nam izročena v odgojo in pouk. Naglašati, kako težavno je to delo, bi bilo odveč. Pospeševanje narodne izomike z vsemi mogočimi sredstvi pa ima svoje dobro, ki sega neizrnerno daleč in utegne koristiti ob svojem casu tudi našim sorodnim bratom. Dornačega dela imamo obilo in tega se raoramo okleniti z vso resnobo, ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Ker pa posamična moč tej veliki nalogi ne-ali težko zadostuje, združimo se v ,,Narodni Šoli", da skupno delamo na prospeh narodne prosvete. V tem smislu je naše, če tudi skromno društvo — kulturnega pomena. Oprt na ta važen pomen, je odbor ,,Narodne Šole" drage volje opravljal svoj posel ter se veseli uspehov, ki jih je dosegel, kolikor to kaže računski zaključek — in ki so jih častiti člani s pomočjo društva lmeli v svojem trudapolnem poklicu. Poslovanje ,,Narodne Sole" je z ozirom na namen mehanične narave. Društvenikom je največ do tega, da v dobi pomanjkanje hitro dobe potrebnih učil za šolsko mladino. Tu velja: Dvakrat da, kdor hitro da. Glede na to odboru ne pripadajo take dolžnosti, da bi se moral o njih še posebe posvetovati. Kakor je pouk načeloma tekom šolskega leta jeden in isti, tako se tudi razdelitev učnih sredstev jednakomerno ponavlja. Odborova opravila se torej vrše v vedno istem tiru. Le v važnejših vprašanjih shaja se odbor v posvetovanje, da se seznani z gospo- darskimi razmerami, da določuje nekatere podpore, da pritrdi odredbam, in da ukrene, kar navadnira potom ne gre reševati. Ker je razprodaja po ,,Narodni Soli" na svitlo danih knjižic popolnoma zastala, mislil je odbor, da je najbolje razdeliti jih mej šole; osobito se je to zgodilo s Funtkovim ,,Zabaviščem", ki ga je družba sv. Cirila in Metoda priobčila v pravi celoti t. j. z napevi, ilabrariimi in zloženimi po marljivem sotrudniku v Gorici, g. Ivanu MrciilU, pddporniku ,,Narodne Šole". Hvaležno naj omenjamo društvenih dobrotnikov, ki ,,Narodni Šoli" neposredno naklanjajo vsako leto znatiio podporo 200 gld. in ti so: Visoki deželni zbor, slavno mestno starešinstvo in slavna kranjska hranilnica, slavna kmetijska posojilnica za ljubljansko okolioo; zadnja je tudi ustanovnica: Posredna dobrotnica ,,Narodni Soli" je tudi Vrhniška posojiJnica, ki je za tri ljudske šole vrhniškega sodnega okraja vplačala 30 gld. S pritrdilom dotičnih šolskih voditeljev, liknjižili so se trije ustanovni deleži za dotične šole. Lepšega in boljšega darila naše posojilnice ne morejo voliti; zato naj bi učiteljstvo povsodi, kjer so posojilnice uže ustanovljene, prosilo za jednake podpore na korist Ijudskemu šolstvu. Koliko pomoči bi bilo to za ,,Narodno Šolo", ko bi vsaka posojilnica bila ustanovnica našega društva. V minolem letu so torej postale ustanovnice ljudske šole: Šmarjeta na Dolenjskem, ki je plačala drugi rok 10 gld., Sentjernej na Dolenjskem 1. in 11. razred. vsak po 20 gld , Staritrg pri Poljanab po dr. Juriju Sterbencu z 20 gld., Polhov Gradec in Preserje po 10 gld. Borovnica, tretja ustanovnina prvi rok, Dobrava in Trnovo, vsaka po 20 gld. Za Polhov Gradec, Preserje in Borovnico je plačala Vrhniška posojilnica. Ako se spominjamo še tekom leta umrlih društvenikov gg. Mateja Močnika, Vojteha Ribnikarja, Leopolda Urbasa kot dobrotnika, in bivšega ranogoletnega odbornika Andreja Praprotnika, zabeležili sitio najvažnejše dogodaje iz društvene kronike. Ohranimo railira ranjeifti blag sporain, zahvalimo in priporočimo &e društvenim dobrotnikom in vnemajmo se za svoj težavni a lepi poklio in ne pozabimo gesla: V družbi je raoc in napredek. Iz poročila blagajnika J. Dimnika se je čulo, da ima ,,Nar6dna Šola" letos že nad 1000 gld. ustariovnine, da so drugi dohodki odvisni od večjih in manjših narocil čast. članov, da iraa le štiri stalne dobrotnike in sicer: ,,Slavni deželni zbor kranjski, slavni niestni zbor stolfiega mesta Ljubljane, šlavno kranjsko hranilnico in slavno posojilnico ljubljanske okolice, katera se vsako leto spominja tega tako blagod-ejiiega' društva s kakim prispevkom/' ¦ L i s t e k. Ivan baron Kobencelj, deželni glavar Kranjski. Spisal Jakob Dimnik. (Konec.) II. il je prav lep jesenski dan. Solnce se je pomikalo vedno naprej na nebni svod ter trosilo tople pramene na zemeljska tla. Vse je hitelo na prosto radovat se krasnega dne. Le car Ivan bil je, kakor už.e navadno konceni življenja svojega, danes še posebno otožen, sam ni vedel čemu; tesno bilo mu je v prsih, kakor bi slutil, da-se y njegovem dvoru kuje zarota zoper njegovo življenje. Ni se rau ljubilo ni jesti ni piti. Tudi govoril je ta dan izvanredno malo. Zamišljen hodi po sobi gori in doli. Le zdaj pa zdaj pogleda skozi okno na grajski vrt. Tu zapazi Kobenclja šetajočega se po krasnem parku. Dolgo časa gleda za njira. Na misel pride niu prvi sestanek ž njim in nehote blagruje cesarja Maksimilijana, da itna tako zveste in udane poslance, kakeršen je Kobencelj. Koliko na slabšera je on, ki iraa sicer nebroj v lice zvestih in odkritosrčnih, a za hrbtom zavistnih iivkovarnih opričnikov. Premišljujočega to in tako poloti se še bolj gorjupa žalost, in da bi imel priliko, pregnal bi jo — kakor je to pogostoma činil — z moritvijo. .:r_:-.: Kobencelj seveda ni videl carja; z duhom bival je daleč v domovini svoji. Bil je tako zamišljen, da ni opazil, kdaj je prišel, polagoma korakajoč, na drugi konec sprehajališča. Tu obstoji in se ozira na okrog. V ibližnjem ,,kiosku" bila so vrata na pol odprta. Kobencelj pogleda notri in uzre carjevega kancelarja, točaja in mnogo opričnikov. Bil je preplemenitega značaja, da bi na skrivnem poslušal, kaj se pomen- kujejo notri. Obrnil se je in hotel oditi. Nehote zacuje sumno šepetanje. Kobencelj obstane in posluša. ,,Vzemite to steklenico" pravi carjev kancelar točaju, ,,in zlijte jutri to tekočino v čašo carjevo in njegovega sina! Uspeb je zagotovljen. Ker bodo poslanci tujih držav pri dvoru obedovali, bode vsakdo sumil, da je jeden izmej tujih gostov otroval carja in sina njegovega". Dovolj je slišal Kobencelj. Obrne se proti svojemu stanovanju, premišljujoč, kako bi preprečil to grozodejstvo. Drugi dan bile so gosti. Carju bil je odloceti prvi prostor, poleg njega pa njegovemu sinu. Zraven obeb sedeli so poslanci tujih držav in nadalje domači dvorniki. Jedli so iz zlatih okrožnikov ter pili najdražja in najboljša vina iz čaš, okovanih z biseri in demanti. Car imel je tisti dan pred sabo najlepšo čašo, iz koje je le pri najslavnejših gostijah pil. Točaj stopi k njemu ter mu nalije penečega vina. Roka se mu trese in barve spreminjajo se mu po obrazu. Ivan prime za čašo, uže jo nese k ustam — hoče piti — kar stopi nanagloma Kobencelj k njemu, prime ga za roko, rekoč ,,O, ne pij, Ijubljeni car, na dnu te zlate, dragocene čaše čaka te smrt, kajti vino je otrovano!" Kakor orel bliskne Ivan z očmi po svojih opričnikih. Kancelar in tocaj obledita liki zid, malo da ne omedlita, kajti vedela sta, da jiraa gre za življenje. ,,Kancelar in točaj", zaupije car s tresočim glasorn, ,,izpraznita to čašo na zdravje svojih malopridnih pajdašev!" Lopova padeta pred carja na koleni, prosee ga milosti. Car, ta dan nenavadno milostljiv, prizanese jima na prošnjo Kobencljevo smrtno kazen, a pošlje ju v prognanstvo. Misliti si moraš, blagi eitatelj, kako je bil car Kobenclju hvaležen, ker je otel življenje njeinii in sinu njegovemu. Vse mu je dovolil, kar je le želel, seveda tudi vse prednosti glede trgovinske zveze z rimskonemškim cesarstvom. Poleg mnozih druzih dragocenostij, podaril mu je tudi ono biserno čašo, iz koje je prežala srart na njegovo življenje. V poznejših letih pridejali so potomci Kobencljevi čašo v svoj grb in še dandanes pripoveduje ti ljudstvo, naseljeno v okolici gradu Predjamskega, o tej čaši, koja spominja, kako je naš slavni rojak in deželni glavar Kranjski otel življenje ruskemu carju lvanu IV. Groznemu in sinu njegovemu Fedor Ivanoviču. Predsednik izreče vsem tem korporacijam v iraenu obdarovanib revnih šol najprisrčnejšo zahvalo. Ko je predsednik pojasnil še nekatera vprašanja, ticoča se blaga in naročil, prešlo se je k volitvarn. V odbor so voljeni: Stegnar Feliks, načelnik ; Raktelj Frančišek, njega namestnik; Dimnik Jakob, blagajnik; Cepuder Josip, tajnik; Borštnik Ivan, Kecelj Alojzij, Kralec Ivan, Režek Juraj in Trošt, Frančišek odborniki. Nato je predsednik zaključil občni zbor, srčno želeč, da bi ,,Narodna Sola" procvitala ter donašala onega sadu, kojega v resnici od nje pričakujerao. Cepuder, tajnik. 'If^J|*|f