čjpr 9 1 0 St. 42 (16.079) leto LIV. K PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. ■[ maja PARTIZANSKI B V dnevnik BBjgKp ^B# ™ BBS SB KBf Bj^F SB ^B ^B Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do ^^^^^PIBbfbf m^F ■r BB ^B |B ^BT W ^Mw ^B 4 BBr BB BB ^B ^B JB wBM BB d)b' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep- ^B V H V V H H H V ^^B ^B maja 1945 v tiskarni 'Slove- ^B ■ B B B B B ^B B ^BB ^B ^B B B B B B B ^B ^B ^B H B osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja B B B a ^B ^B ^B ■ ^B B ^ ^B ^B B ^B ■ Bil je edini tiskani za- ^ M m miummJ\Wu §Wmm/mJ^^_______________________________________________________________________________ B ^F B K ^B B ^B Bf ^B -^.T- IH. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _ .: '-C..^-, - P-=:-vved 24 maggto 1 -Tel. 0481/533382 BB?lBBBBBBBnHHHHBrSBBBBBBBTBBBBBBBTBBBBBBHBBBBBBi^r "' '.0432/731190_ B V V ; MNAPUČANAVOOIOVH In abbonamenlo postale 4! 2Qb.legge 66296-Ftele dl Trte ČETRTEK, 19. FEBRUARJA 1998 mir pomeni poraz Vojko Coua Washingtonska administracija se v teh urah trudi, da bi svoje javno nrnenje prepričala, kako mora vojaško kaznovati Sadama Huseina, če ta ne bo kapituliral pred njenimi zahtevami. Pri tem ji zadeva ne gre najbolje od rok, saj se Američani zavedajo, da bi morah Sadama Huseina zrušiti med zalivsko vojno leta 1991, ko jim je ob strani stal .ves svet, in ne sedaj, ko so v bistvu razen redkih izjem osamljeni. Se vedno pa večina pristaja na vojno, če jo bo Clinton ukazal, a v zameno zahteva konkretne rezultate. Teh pa Pentagon ne more obljubiti, ker nima niti prepričljivih dokazov, da Irak res razpolaga z biološkim in kemičnim orožjem. Po ameriških protestantskih in pravoslavnih Cerkvah so tudi katoliški kardinali povzdignih svoj glas proti vojni, tako da se v Ameriki mirovniške vrste krepijo tudi z uglednimi politiki, ki se bojijo, da bi napad le utrdil Sadama Huseina, skalil odnose z Rusijo in ameriškimi zavezniki ter dal novega zagona islamskemu funda-mentalističnemu terorizmu. Zveni skoraj neverjetno, a bržkone VVashing-ton upa, da generalnemu sekretarju OZN Kofiju Annanu v Bagdadu ne bo uspelo prepričati Iračanov. To pa so le pobožne želje, ker je Sadamu Huseinu sedaj jasno, da lahko s popuščanjem prizadene ameriško politiko na Bližnjem vzhodu ne da bi bil sam ponižan. Iz celotnega zapleta bi lahko Irak šel z dvignjeno glavo, tako da bi bili z mimo rešitvijo poražene predvsem ZDA. Clinton se tega dobro zaveda in je zato pustil možnost, da lahko pride tudi do diplomatskega razpleta, če ta ne bo ogrozil ameriških interesov. Katerih pa ni povsem jasno. Američani bi radi padec Sadama Huseina, a s svojo dosedanjo politiko tega gotovo ne bodo dosegli. Prav tako niso s svojo dosedanjo politiko utrdili svojega vpliva na Bližnjem vzhodu. Se več, s svojim trmastim vztrajanjem, da bodo za vsako ceno vojaško kaznovali Sadama Huseina, so izgubili še tisti ugled, ki so ga ohranili med zmernimi arabskimi državami. S svojim zadržanjem so ZDA povečale težo Rusije in Francije in celo prebudile Kitajsko, ki se do sedaj ni menila za geostratesko problematiko. ZALIV / KLJUB AMERIŠKIM POMISLEKOM IN GROŽNJAM Optimizem svetovne diplomacije ob Annanovih mirovnih naporih Bagdad je razumel, da se ne sme šaliti in pristaja na rusko-francoske predloge VVASHINGTON, MOSKVA, BAGDAD - Svetovna diplomacija z optimizmom pričakuje rezultate tridnevne misije generalnega sekretarja OZN Kofija Annana v Bagdadu. Rusijo in Francijo v njunem optimizmu ne moti niti ugotovitev, da so si ZDA pridržale pravico zavreči vsak sporazum, ki ga bo dosegel Koti Annan, če bi »ogrozil ameriške interese«. Iz Bagdada prihajajo namreč spodbudni signali, ki dokazujejo, da so se tudi iraški voditelji odločili za mimo rešitev zapleta in da so pripravljeni pristati na inšpekcije v tako imenovanih, predsedniških objektih. Na 13. strani NEAPELJ / KRVAVO OBRAČUNAVANJE KAMORE Pod streli padel Imetnik NEAPELJ - Krvavo obračunavanje med raznimi kamorističnimi klani se stopnjuje, včeraj so umorili šele 14-let starega fanta: njegova edina krivda je bila, da je bil brat enega od domnevnih plačanih morilcev v službi klana Mazzarella. V zadnjih desetih dneh je to že deseta smrtna žrtev, vendar kaže, da tokrat ne gre samo za kontrolo nad mamili, prostitucijo in dragimi kriminalnimi dejavnostmi: kamoristie naj bi si skušali izboriti prevlado v pričakovanju na velike investicije za obnovo nekaterih mestnih predelov. Na 2. strani Poslanci niso podprli odbora glede telefonskih prisluškovanj RIM - Poslanska zbornica je postavila na glavo sklep odbora za imuniteto, ki je menil, da se preiskovalci lahko poslužujejo telefonskih posnetkov razgovorov Bossija in drugih poslancev Severne lige. Odbor bo moral spet razpravljati o zadevi, prevladuje pa mnenje, da ne sme sodsvo v nobenem primeru nastopati proti poslancem brez predhodnega dovoljenja parlamenta. Na 2. strani Nemški socialist M. Dammeyer novi predsednik Odbora regij EU BRUSELJ - Nemški socialist Manfred Dammeyer, »zunanji minister« landa Porenje - Severna Vestfalija je bil izvoljen za predsednika Odbora regij, drugega predstavniškega telesa EU. Čez dve leti ga bo na vodstvu odbora zamenjal belgijski krščanski demokrat Jo-sef Chabert. Me d podpredsedniki je tudi predsednik dežele Marke Vito D’Am-brosio. Člana odbora sta tudi odbornik dežele Furlanije - Julijske krajine Gottar-do in pordenonski župan Pasini. Slabo vreme v Šiga Kognu Srebro za štafeto »azzuirev« Kdor je mislil, da so se s koncem ni Siga Kogen in včeraj so že odpo- hitrih disciplin končale težave al- vedali moški veleslalom. Sicer pa pskih smučarjev, se je uštel. Slabo so včeraj »azzurri« proslavljali sre-vreme se je namreč s smučarji iz brno kolajno moške štafete, ki je le Hakube preselilo v 100 km oddalje- za las ostala celo brez zlate kolajne. Danes uvod v pustno slavje Pustni čas je tu. Z današnjim dnem se uradno začenjajo praznovanja, ki bodo dosegla svoj vrhunec v torek, nakar se bomo v sredo na različne načine melanholično poslovili od razposajenega pusta. Vrsta prireditev je napovedanih že za danes tako v Trstu, kot v Miljah, medtem pa se nadaljujejo priprave na sobotni Kraški pust na Opčinah, kakor tudi na nedeljski Miljski pust. Na 6. strani Priziv jusarjev na predsednika TRST - Koordinacija odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja je vložila priziv na predsednika republike Scalfara zaradi terjatve tržaške občinske uprave, ki zahteva izplačilo 163 milijonov lir za organizacijo jusarskih volitev maja 1996. Takrat je župan Illy zavrnil, da bi bile volitve dvojezične (kar je sprejela de-vinsko-nabrežinska uprava), jeseni lani pa je poslal jusarjem račun za volitve, ki niso bile take, kot so zahtevali neposredno prizadeti jusarji. Na 4. strani Srečanje o vlogi geometra v EU TRST - V Centru za tehnološke raziskave pri Padričah je včeraj potekalo srečanje, katerega namen je sestava takih študijskih programov, ki bi omogočili, da bi dijaki gradbenih in geometrskih šol ob koncu študija prejeli diplomo, ki bi veljala v vseh državah Evropske skupnosti. Srečanja so se udeležili tudi Solniki in dijaki Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa, ki poleg tehničnega zavoda Alessandro Volta in zavoda za geometre Max Fabiani že nekaj let sodelujejo s tehničnimi šolami iz drugih petih evropskih držav. Na 5. strani Še o problemu tržaške urbanistike TRST - Na napovedanem javnem soočenju o tržaškem regulacijskem načrtu je sinoči od-manjkal eden izmed protagonistov. Razprave se namreč ni udeležila tržaška občinska odbornica za urbanistiko Barduzzijeva, tako da je o zadevi govoril samo deželni odbornik za urbanistiko Puiatti. Iz njegovih besed pa je bilo mogoče razbrati precejšnjo zaskrbljenost. Na 5. strani Cossiga vžgal tudi v Gorici GORICA - Politični zemljevid se v Gorici v pričakovanju junijskih volitev naglo spreminja. Po premikih v senci Oljke, vre tudi v polu. Somišljeniki CCD in CDU so pristopili h Cossigovemu poskusu oživljanja KD, kar pa še ne pomeni, da bodo zapustili desnosredinski blok. NZ zaenkrat ne odgovarja na premike centristov, saj ima dovolj preglavic doma, kjer je pokrajinski tajnik odstavil občinskega v Gorici. Na 14. strani autosandra due Trst, Ul. Flavia 27 URADNA PREDSTAVITEV LAND ROVER FREELANDER sobota, 21.2. ves dan - nedelja, 22.2. samo zjutraj TRST, Ul. Flavia 27, tel. 381335 fax 829778 RIM / V ZBORNICI DRUGAČE KOT V ODBORU ŽELEZNICE / PO ODSTOPU UPRAVNEGA SVETA_ Postavili na glavo sklep o prisluškovanju Veronski preiskovalci nameravali zapleniti šotore S. L. Železniško podjetje ima prenovljen vrti Za novega predsednika je bil imenovan Claudio Dematte, Cimoli pa ostaja direktor p] RIM / BERLUSCONI IN FINI k »Cossiga naj jasno pove, da je opozicija levi sredini« RIM - »Kartel svoboščin je pripravljen na pogovor z novo stranko UDR, toda Cossiga mora jasno povedati, da ne namerava biti alternativa samo levici, ampak tudi Oljki, Prodijevi vladi in premiera Romanu Prodiju.« Tako sta po dolgi seji voditeljev desnosredinskega zavezništva povedala predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi in Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini. Kljub spravljivosti nekaterih voditeljev Kartela z novo stranko, sta bila liderja desne sredine zelo ostra z bivšim predsednikom republike, predvsem pa sta podvomila v premočrtnost njegove politike. »Ko poudarjava, da je v UDR veliko politične nejasnosti in dvoumnosti, ne misliva na poudarjeno željo, da bi bila nova formacija alternativna levici, ampak misliva na dvojico Prodi-D’Alema. Nova stranka mora pojasniti, da želi biti opozicija Oljki in levi sredini. V tem primeru bo UDR nedvomno sogovornik Kartela, v nasprotnem primeru, bodo o vsem izrekli svojo sodbo državljani.« Na novinarski konferenci sta liderja desne sredine priznala, da ju k odločni zahtevi vodi sum o možnem zbližanju med UDR in Prodijem. »Nekatere izjave so navajale tudi k taki možnosti,« je dejal Berlusconi, ki je nato zelo jasno povedal, da Kartel ne bo več kandidiral tistih, ki so pristopil h Cossigovi stranki. Na te trditve je ostro reagiral bivši predsednik CCD elemente Mastella, ki je zlasti Finija obtožil, da je s svojo politiko vodil Kartel od poraza do poraza. »Ne boš me več zajebal,« je Mastella brutalno zabrusil predsedniku Nacionalnega zavezništva, ki je ravno tedaj prišel mimo. Po njegovem mnenju je prav poudarjanje alternativno-sti kartela Oljki glavni razlog porazov. Včeraj pa je odklonil pristop k UDR senator Antonio Di Pietro, ki je začel organizirati svoje gibanje. Ostali bomo v Oljki, saj smo alternativni Cossigovemu projektu naj bi po nekaterih virih pojasnil Di Pietro parlamentarcem, ki soglašajo z njegovim projektom. Na srečanje bivši sodnik ni povabil treh senatorjev (Tane De Zu-luete, Graziana Cionija in Andrea Papinija), ki so vneto zagovarjali oblikovanje parlamentarnih skupin Oljke, medtem ko se je Di Pietro opredelil za gibanje. Izključitev je izzvala nemalo nejevolje. RIM - Vprašanje možnega koriščenja v sodne namene posnetkov telefonskih razgovorov parlamentarcev Severne lige je romalo nazaj v odbor za parlamentarno imuniteto, ki je v ponedeljek prižgal zeleno luč veronskemu javnemu tožilcu Papalii. V poslanski zbornici niso bili istega mnenja kot v ožji komisiji, tudi ob upoštevanju dejstva, da je isti odbor bil drugačnega mnenja glede podobnega primera, pri katerem je vpletena Berlusconijeva poslanka in nekdanja sodna preiskovalka Tiziana Parenti, in sicer se je opredelil proti možnosti, da bi sodstvo kakorkoli upoštevalo vsebino posnetkov. Odbor za imuniteto bo moral uskladiti različni oceni, za samega predsednika poslanske zbornice Violanteja pa predstavlja odklonilno stališče v primeru posl. Parentijeve precedens, ki ga bo treba upoštevati. Predlog, naj odbor spet vzame v pretres svoj predvčerajšnji sklep, je dal sam predsednik poslancev DSL Fa-bio Mussi, tajnik SKP Bertinotti pa je strnil zaskrbljenost v stavku: »Proti Bossija se je treba boriti politično, ne pa sodno.« Do izraza je prišlo, da pravzaprav nihče noče, da bi sodniki kakorkoli razpolagali z vsebino zasebnih telefonskih razgovorov parlamentarcev, pa čeprav so preiskovalci prisluškovali tretjim osebam, ki so osumljene kaznivih dejanj v zvezi z ustanavljanjem organizacije zele- nih srajc, in je treba pripisati golemu naključju dejstvo, da so se ti pogovarjali z Bossijem in drugimi parlamentarci Severne lige. Prevladalo je mnenje, da je treba vsekakor zagotoviti poslancem svobodo izražanja in predvsem, da mora parlament predhodno odobriti kakršnokoli preiskavo na njihov račun. Medtem se je izvedelo, da je veronski tožilec Guido Papalia jeseni lani predlagal sodno zaplembo šotorov, v katerih je Severna liga uredila volišča za t.i. padske volitve. Sodnica za predhodne preiskave Paola Vacca takrat ni odobrila zaplembe. Zastopniki Severne lige so seveda tudi včeraj ostro napadli preiskovalce iz Verone. RIM - Zakladno ministrstvo kot edini delničar in delniška družba Ferrovie S.p.A. (Železnice) sta včeraj formalizirala imenovanje novega upravnega sveta železniške družbe, ki ga bo odslej vodil Claudio Dematte, medtem ko je bil Giancarlo Cimoli potrjen za pooblaščenega upravitelja. Skupaj z Demattejem bodo upravni svet družbe sestavljali še drugi štirje »profesorji«, in sicer Mario Sebastiani in Franco Gaetano Scoca, ki sta bila že doslej upravitelja, ter novoimenovana Gilberto Gabrieli! in Claudio Podesta. »Profesorjem« bodo pomagali Zelena Anna Donati, ki je odgovorna za železnico pri WWF, nekdanji transportni minister v Amatovi vladi Giancarlo Tesini in odvetnik Roberto Ulissi, svetovalec zakladništva, ki se ponaša z velikim zaupanjem ministra Ciampija. Članom upravnega sveta, ki so zapustili funkcije, je zakladno ministrstvo izrazilo zahvalo za opravljeno delo, posebno zahvalo pa je naslovilo na dosedanjega predsednika Giorgia Criscija, ki da je »s svojim prestižem znal zagotoviti notranje ravnovesje upravnega sveta v zelo občutljivi fazi prehoda na nove oblike družbe in podjetniškega ustroja«. Zahvala zveni nekoliko licemersko, saj je znano, da Crisci ni zapustil svojega položaja po lastni volji, ampak je bil k temu prisiljen p° odstopu vsega starega upravnega sveta. Povrhu je ob odhodu polemično dejal, da železnic ni mogoče sanirati, kar pa njegov naslednik Dematte gladko zanika. »Železnice so nevralgično podjetje in jih je treba sanirati na energičen in hiter način,« je bila prva izjava novega predsednika takoj potem, ko je prevzel svojo funkcijo. Po njegovi oceni bo treba za pre-ustroj podjetja najprej izboljšati kakovost storitev in ugotoviti »resnico« o tem, kakšna j® pravzaprav kriza, v katero so zašle železnice-Dematte se zaveda, da prevzema v roke problematično podjetje, ki pa je že prebrodilo nekaj kriz in bo moralo tudi sedanjo. Kljub govoricam o razhajanjih med novim predstavnikom in starim pooblaščenim upraviteljem, sta tako Dematte kot Cimoli včeraj kazala veliko voljo do sodelovanja in zanikala tudi najmanjšo tekmovalnost. Cimoli je izjavil, da je Dematte zelo ustrezen predsednik in da bosta skupaj »izravnala podjetje«. Novi predsednik pa je izdal tiskovno noto, v kateri pravi, da je imenovanje sprejel iz občutka za odgovornost in s polnim zavedanjem težavnosti svoje naloge. Dematte je trdno prepričan, da večina zaposlenih na železnici želi delati v interesu državljanov in ne proti njim, zato je tudi sprejel to zahtevno nalogo. Novi upravni svet se je sinoči že sestal na prvi seji. r CERMIS / PO PISANJU NEW YORK TIMESA -i Pilot imel zgrešen zemljevid Izvedenci ugotovili, da je letalo priletelo med žice in jih presekalo NEW YORK - Napaka na zemljevidu in sklep ameriške vlade, ki prepoveduje, da bi ameriškim pilotom posredovali ze-mlejvide zavezniških držav sta po pisanju New York Timesa v ozadju tragedije žičnice Cermis, v kateri je 20 ljudi izgubilo življenje, ko je ameriško vojaško letalo presekalo nosilno žico. Ameriški dnevnik, ki je tragediji posvetil že tretjo obsežno reportažo na prvi strani (»Povzročila je napetost med italijansko vlado in VVashingtonom prav v času, ko ZDA vprašujejo zaveznike za dovoljenje, da bi izkoristile njihova letalska oporišča za morebitni napad na Irak«), ugotavlja, da posadka ni še nikoli letela v tisti dolini, »pilot pa ni imel s sabo zemljevidov, ki jih je italijansko letalstvo posredovalo njegovemu poveljstvu in ki so jasno označevah žičnico«. New York Times je v okviru razsi-kave govoril s številnimi piloti, da bi obnovil polet ameriškega letala, ki je presekalo nosilno žico žičnice. Ugotovil naj bi med drugim, da v Pentagonu zaupajo samo ameriškim geografom. V Pentagonu so novinarjem dnevnika tudi povedali, da nosilni stebri žičnice niso bili označeni, češ da so prenizki. Izvedenci, ki jih je sodišče zadolžilo za ekspertizo, so včeraj po pregledu žičnice ugotovili, da je letalo priletelo med žice, eno presekalo s krilom, z drugim pa oplazilo ostale. Stranka komunistične prenove pa je za 1. mareca napovedala mirovniško manifestacijo pred ameriškim oporiščem v Avianu, od koder je vzletelo letalo, ki je povzročilo tragedijo. NOVICE NEAPELJ / VAL NASILJA SE NADALJUJE Fašistični pozdrav ne bo več prekršek? RIM - Senatna pravosodna komisija, ki se ukvarja z depenalizacijo manjših prekrškov, je odobrila predlog senatorja Ljudske stranke Luigija Follierija, po katerem naj bi brisali iz kazenskega zakonika določila t.i. Scelbovega zakona proti fašističnim dejavnostim, ki prepovedujejo fašistično pozdravljanje na javnih zborovanjih. Proti predlogu so glasovali senatorji DSL in SKP, medtem ko so Ljudska stranka in ostali pripadniki vladne koalicije glasovali z desnico. Sen. Ersilia Salvato (SKP) meni, da bi bila legalizacija apologije fašizma in nacizma pravi škandal, ki ga bo treba preprečiti pri glasovanju v zbornici. Še o posilstvu France Rame in o strategiji napetosti RIM - Poslanka Oljke Antonella Rizza je vložila vladi vprašanje v zvezi s posilstvom, katerega je bila žrtev Franca Rame leta 1973. Kot je znano, so takrat na milanskem poveljstvu karabinjerjev praznovali, posiljevalci pa so bili vpleteni v desničarsko strategijo napetosti tudi s podporo delov državnega aparata. Posl. Rizza meni, da bi pristojni ministri morali poročati parlamentu o zadevi, saj bi bili lahko vpleteni v zadevo poleg vrhov divizije Pastrengo tudi drugi, kot sta takratna ministra Rumor in Ta-nassi, ki sta bila na čelu ministrstev za notranje zadeve in za obrambo. Poslanka nadalje sprašuje, če so po nedavnih primerih nasilja nad Somalkami uvedli vzgojo italijanskih vojaških častnikov in počastnikov k spoštovanju ženskega dostojanstva. V obračunavanju med klani komore ubit Imetnik V desetih dneh je življenje izgubilo prav toliko ljudi - Nova vojna naj bi bila usmerjena v kontrolo investicij NEAPELJ - Približala sta se mu moška, peljala sta se z motornim kolesom, in ga z neposredne bližine ustrelila v glavo, bil je na mestu mrtev: Gi-ovanni Gargiuolo je imel šele 14 let (na telefoto Ap prizorišče zločina), bil je eden od 6 sinov Pasqua-leja Gargiuola, nič hudega ni naredil, bil pa je brat enega od killerjev klana Mazzarella, Costantina Gargiuola, ki je sedaj v zaporu. V zadnjih dneh je v neapeljski kamori prišlo do skokovitega naraščanja nasilja, padlo je že deset žrtev, potem ko je lani ugasnilo preko 130 življenj. Pravijo, da za krvnim maščevanjem ni več samo bitka za kontrolo droge, prostitucije in drugih kriminalnih dejavnosti, temveč tudi poskus, da bi se polastili prave reke denarja, ki naj bi začela dotekati za razne investicije. Prav zato naj bi nekatere družine skušale spremeniti razmerje moči, kriminalnih struktur in te- čina uresničila načrt, ki zarisati nov zemljevid. Za žav, ki jih srečujejo pri naj bi pritegnil na stotine preiskovalce pa sedanja ustanavljanju novih verti- milijard lir investicij. Zu- obračunavanja verjetno ne cističnih organizmov. pan Bassolino sicer ne ve- predstavljajo poskusa Krvna osveta Contini - rjame, da je obračunava- »prestrukturiranja« orga- Mazzarella naj bi bila nje zadnjih dni posledica niziranega kriminala, usmerjena predvsem v poskusa, da bi pogojevali temveč so predvsem po- kontrolo vzhodnega po- dražbe in s tem razvoj me- sledica razpada prejšnjih dročja mesta, kjer bo Ob- sta, vendar je prepričan, da je treba investicije primemo zavarovati. Njegovo mnenje delijo indu-strijci, ki nove dejavnosti tako v Neaplju kot nasploh na Jugu pogojujejo z zagotovili o varnosti-Prav za kontrolo vzhodnega področja se potegujeta klana, ki lahko računata na stotine mož. Na eni strani so Mazzarella (njihovi zavezniki naj bi bili Tolomelli, Misso, For-micola, Samo), na drugi pa tako imenovana »skupina Secondigliano«, ki naj bi bila tudi zmagovita v najnovejši vojni, z družinami Contini, Licciardi, Mallardo, Lo Russo. Nov val nasilja in kamero nasploh je izredno ostro obsodil tudi neapeljski nadškof, kardinal Mjc-hele Giordano, ki je dejal, da ne zadoščata obsodba in zgražanje, treba mobilizirati ljudi, družbene in civilne inštitucije, Solo. cerkev, a od varnostnih sil moramo zahtevati nadaljnji napor. LJUBLJANA / DRŽAVNI ZBOR Pospešitev gospodarske rasli ključna za vstop v EU Vladino strategijo orisala ministra Bavčar in Senjur LJUBLJANA - Državni zbor je včeraj popoldne začel razpravo o strategiji Republike Slovenije za vključevanje v EU. Poslanci o dokumentu ne bodo glasovali, saj gre za akt vlade, temveč se bodo z njo le seznanili in podali svoje pripombe in predloge. Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je uvodoma poudaril, da je strategija prvi in zadnji res splošni dokument o tistem, o čemer v prihodnosti ne bo več razprave. Pojasnil je, da bo Slovenija pogajanja z EU začela 31. marca, skupaj s še štirimi kandidatkami iz Srednje Evrope in Ciprom. V prvem delu bo pozornost namenjena pregledu usklajenosti slovenske zakonodaje s predpisi EU, kar bo nedvomno obsežno delo. Bavčar je poudaril, da je pogoj, da Slovenija kaj doseže, odprtost, ta pa je možna le, če si gotov vase. Strategija ima ambicijo dati vladi, parlamentu in drugim potrebno gotovost za nadaljnje delo. Vlada se na pogajanja z EU intenzivno pripravlja, zato že deluje 25 delovnih skupin za pripravo izhodišč za pogajanja. V državni zbor je vlada poslala osnutek državnega programa za izvajanje zahtev EU, podanih v t.i. pristopnem partnerstvu. Izvajanje programa, ki vsebuje kratkoročne naloge, je pogoj za pridobivanje sredstev iz programa Phare. Minister Bavčar je opozoril tudi na nujnost sprotnega obveščanja javnosti, saj bodo o vstopu v unijo v končni fazi odločati prav votilke in votilci na referendumu. Ključni predpostavki za uspeh projekta vključitve v EU pa sta enotna politična volja in angažma najboljših kadrov, je poudaril Igor Bavčar. Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur je kot prednostno nalogo omenil hitrejšo gospodarsko rast, ki naj Sloveniji omogoči, da bo dosegla razvitost, kakršno imajo sedanje članice petnajsterice. Ključno je tudi znižanje inflacije, do konca leta 2001 na 4 do 5 odstotkov letno. Senjur je opozoril še na nujnost po-sepšitve reform javnih financ in uvedbo davka na dodano vrednost, pospešiti bo treba tudi reformo podjetniškega sektorja in zagotoviti višjo kon- kurenčnost slovenskega gospodarstva. Rdeča nit strategije je uveljavnjanje tržnega gospodarstva, kar bo imelo kratkoročno zagotovo negativne posledice na brezposelnost in socialne razlike, zato bodo sočasno potrebni ukrepi za večjo socialno kohezijo, je zaključil minister za ekonomske odnose in razvoj Senjur. V imenu matičnega delovnega telesa, komisije za evropske zadeve, je spregovoril njen predsednik Lojze Peterle (SKD). Povedal je, da so imeli člani komisije pripombe zlasti glede premalo opredeljenih ocen o posledicah vstopa v EU, odsotnosti časovne dimenzije, pa tudi zaščitnih ukrepov. Komisija poleg tega meni, da bi morala vlada državni zbor sproti seznanjati s potekom pogajanj z EU, in upoštevati pripombe, Id so jih v zvezi s strategijo dali poslanci. V nadaljevanju parlamentarne razprave o strategiji vključevanja Slovenije v Evropsko unijo so se do dokumenta izrekle tri opozicijske poslanske skupine ter imele nanj vrsto pripomb. (STA) KOROŠKA / SKUPNO ZASTOPSTVO Cerkev hladna do neposrednih volitev Ravnatelj dušnopastirskega urada Marketz ne podpira v celoti predloga NSKS in EL CELOVEC - V debati o oblikovanju skupnega zastopstva koroških Slovencev se je prvič jasno opredelil tudi predstavnik slovenske Cerkve na Koroškem, ravnatelj dušnopastirskega urada in član sosveta pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju Jože Marketz. Po oceni predstavnika Cerkve je nujno čimprejšnje oblikovanje skupnega zastopstva manjšine, ne soglaša pa povsem s predlogom Narodnega sveta koroških Slovencev (-NSKS) in Enotne liste (EL), da bi tako zastopstvo izvolili z neposrednimi tajnimi volitvami, na katerih bi imeli volilno pravico vsi, ki bi se vpisali v narodnostni volilni seznam. V pogovoru z glasi- lom NSKS »Naš tednik« Marketz meni, da bi osrednje politične in kulturne organizacije koroških Slovencev, Slovenska gospodarska zveza ter zastopniki strokovnih oz. znanstvenih organizacij manjšine svoje zastopnike imenovali, ostale člane pa naj bi izvolili na neposrednih volitvah. Na vsak način - tako Marketz -pa člani skupnega zastopstva, ki bi jih imenovale manjšinske organizacije, ne bi smeli imeti večine. Volilno pravico za neposredno izvolitev ostalih članov pa naj bi imeli samo odborniki vseh slovenskih društev na Koroškem, ne pa širše volilno telo. S tem bi se -vsaj po mnenju predsta- TROJANE / AVTOCESTA VRANSKO - BLAGOVICA H DEŽELNI SVETOVALCI DSL / VPRAŠANJE - Prebili prvi predor v Zideh Predor je dolg 286 metrov - Ključni člen za povezavo z Zasavjem LJUBLJANA) - Gradbinci so včeraj prebili enocevni dvopasovni predor po imenu V Zideh pod istoimenskim hribom, ki je del prestavljene regionalne ceste Trojane-Zagorje in prihodnjega avtocestnega priključka Trojane in sestavni del avtocestnega odseka Vransko-Blagovica. Gre za prvega od načrtovanih petih predorov na avtocesti prek Trojan in edini enocevni predor na avtocestnem odseku Vransko-Blagovica. Z njegovim dokončanjem in dokončanjem celotne avtoceste prek Trojan bo s sistemom avtocest povezano tudi Zasavje. Izbrana trasa avtoceste Vransko-Blagovica in prestavitev regionalne ceste, ki danes iz Izlak pripelje na Trojane, je namreč omogočila povezavo zasavske regije z avtocesto Vransko-Blagovica. Po izgradnji avtoceste se bo pod naseljem V Zideh regionalna cesta odcepila in skozi danes prebiti istoimenski predor vodila promet na avtocestni priključek Trojane. Predor V Zideh bo to vlogo prevzel šele po izgradnji avtocestnega odseka. Do takrat bo sluzil kot pot, po kateri bodo gradbeniki prepeljali Več kot milijon kubičnih metrov materiala. Tako bo predor nekaj naslednjih let lajšal obremenitev prometno že tako preobremenjene magistralne ceste M-10 z gradbiščni-mi prevozi, zmanjševal hrup, količine prahu in izpušnih plinov tovornega prometa v naseljih Trojane in V Zideh, poleg tega pa bo skrajšal tiansportne poti od mest izkopov do mest deponiranja materiala. Predor V Zideh, ki se gradi po t.i. novi avstrijski metodi, bo zgrajen kot enocevni predor, po katerem bo tekel dvosmerni promet. Dolžina predora je 286 metrov, vzdolžni naklon pa je pol odstotka. Vozišče bo široko sedem metrov, vsak vozni pas po 3, 5 metra, ob njem pa bosta še dva vzdrževalna hodnika širine po 1, 2 metra. Izkopni profil je od 90 do 100 kvadratnih metrov, doslej je izkopano več kot 18.000 kubičnih metrov od potrebnih 25.000 kubičnih metrov hribine. Trenutno se na predoru V Zideh izvaja izkop kalote v celotni dolžini predora ter izkop stopnice na 103 metre. Izvajajo se dela na betoniranju temelja in betoniranju talnega oboka. Vgrajujejo se podporni elementi v predorski cevi. Projektant predora je IRGO, Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Ljubljana, ki je tudi projektiral vse predore na avtocesti prek Trojan. Celotni inženiring in vsa strokovna opravila je izvajal avtocestni projekt Trojane v Družbi za državne ceste. Pogodbena vrednost gradnje predora V Zideh znaša 510 milijonov tolarjev. (STA) Kdaj čezmejni TV programi? Predsednika deželnega odbora sprašujejo tudi za furlansko TV Čezmejna televizija in televizijski programi v furlanskem jeziku so v ospredju vprašanja, ki so ga deželni svetovalci DSL Cadorini, Travanut in Budin nasloviti predsedniku deželnega odbora. Omenjeni svetovalci najprej ugotavljajo, da bo kmalu možna ustanovitev čezmejne televizije, saj je zunanje ministrstvo dalo povoljno mnenje, poleg tega je slovenski parlament odobril ustrezno resolucijo, državni in krajevni sedeži RAJ ter Radiotelevizija Slovenije so dali svoj pristanek, Dežela pa je prevzela aktivno vlogo. Budin, Cadorini in Travanut zatem navajajo 1. in 2. odstavek člena 29 deželnega zakona z 22. marca 1996 St. 15, ki govori o določilih za zaščito in promocijo furlanskega jezika in kulture ter ustanovitev službe za manjšinske jezike v deželi in spominjajo, da tudi deželni proračun za leto 1998 predvideva 300 milijonov lir za konvencije za televizijske programe v furlanskem jeziku. Zato predsednika deželnega odbora sprašujejo, koliko časa je še treba za ustanovitev čezmejne televizije s sosednjo Slovenijo, saj je pobuda pomembna za nadaljnjo potrditev mednarodne usmerjenosti naše dežele in njene vloge v okviru Evropske unije. Obenem želijo vedeti, če Deželni odbor, v dogovoru s Co.re.rat in glede na pripravljenost vodstva deželnega sedeža RAJ, namerava v kratkem podpisati dogovor z Raiem za realizacijo televizijskih programnov v furlanskem jeziku, ki bi jih vključili v program deželne mreže, in če namerava preveriti možnost, da bi to službo razširiti tudi na zasebnike. vnika slovenske Cerkve na Koroškem - izognili očitkom o samoprešte-vanju manjšine. Marketz v pogovoru za glasilo NSKS ne soglaša tudi s predlogom Narodnega sveta, da bi člane sosveta za koroške Slovence, ki se še ni konstituiral, izvolili vsi odborniki vseh slovenskih organizacij in društev. »Sosvet za koroške Slovence je zame strokovni svetovalni organ, ne pa manjšinsko zastopstvo«, poudarja predstavnik Cerkve. Podpira pa zahtevo Enotne liste po lastnem sedežu v sosvetu. Prav tako bi Cerkev morala dobiti ob obstoječemu sedežu še enega, je še dodal Marketz in pri tem navedel, da jih ima v sosvetu za gradiščanske Hrvate kar štiri. Kot znano zahtevo po izvoljenem skupnem zastopstvu manjšine odločno odklanja Zveza slovenskih organizacij (-ZSO) na Koroškem, ki je za 9. maj sklicala izredni občni zbor. ZSO svoje odklonilno stališče utemeljuje s tem, da bi take volitve pomenile preštevanje manjšine, ki bi nevarno slabile pozicijo celotne slovenske narodne skupnosti. S tem v zvezi ZSO tudi odklanja zahtevo nekaterih vladnih predstavnikov R. Slovenije po skupnem predstavništvu koroških Slovencev kot »nedopustno vmešavanje v način organiziranosti manjšine«. Vrhu tega je taka zahteva tudi in v nasprotju z načeli spoštovanja manjšine kot subjekta. Ivan Lukan SOVODNJE / POD POKROVITELJSTVOM GORSKE SKUPNOSTI Tradicionalne beneške pustne šeme Sprevod privabil veliko ljudi - Šole priredile zanimiv in zabaven pustni sejem SOVODNJE - Center letošnjega pustovanja v Benečiji je v Sovodnjah, čeprav so manjša vaška pustovanja malone po vseh občinah, vse do Rezije. Osrednji pustni sprevod je bil v Sovodnjah že minulo nedeljo pod pokroviteljstvom Gorske skupnosti Nediških dolin in krajevne Pro loco Vartača. Neformalni pokrovitelj je bilo pravzaprav kot naročeno sončno vreme, ki je v sovodenjsko dolino privabilo res veliko ljudi. Veselo razposajenega sprevoda so se udeležile pustne skupine iz mnogih beneških krajev, med temi pa so bile tudi nekatere znane. tradicionalne šeme, ki so sestavni del beneškega kulturnega bogastva in ljudskega izorči-la. Iz Črnega vrha so prišli Blmnarji, bili pa so prisotni tudi pustje iz Matajurja, Mažerol, Srednjega, Marsina, Hlodiča, Bijač in Ruonca. Bile so prisotne tudi zanimive pletene maškare iz Hlodiča, bradatega Fidel Castra pa je sam papež prevažal v samokolnici. Gorska skupnost je dala pobudo tudi za posrečeno zamisel o obnovitvi nekdanjega sejma, kot je bil včasih na vasi. Povabila je k sodelovanju zlasti šole in dobro se je odzvala zlasti špetrska dvojezična šola. Sovodenjski pust se bo nadaljeval s plesom, ki bo v velikem šotoru v večernih urah, v soboto, nedeljo in torek. V soboto in nedeljo pa se bodo beneški pustje udeležili tradicionalnega in najpomembnejšega slovenskega pustovnja na Ptuju, (du) Mali blumarček seje zbal, da bo med tekom ob pokrivalo NOVICE Poročilo javnega varuha mladoletnih TRST - V lanskem letu je javni varuh mladoletnih v Furlaniji-Julijski krajini obravnaval 70 primerov (46 v videmski pokrajini, 17 v pordenonski, 7 v go-riški in 5 v tržaški). Podatke je posredoval na včerajšnji novinarski konferenci v Trstu varuh France-sco Milanesi, ki je poudaril, da je FJK edina italijanska dežela, ki je predvidela ta urad in ki bi lahko postal vzor za projekt za zaščito otroštva, o katerem razpravlja parlament. Obravnavani primeri po Milanesijevi oceni »ne odražajo vseh potreb in problemov v deželi,« vendar varuh se ukvarja samo z najbolj zahtevnimi primeri, medtem ko ostale rešujejo socialne službe. Milanesi je tudi povedal, da dejavnost njegovega urada zadeva predvsem »zaščito višjih interesov otroka, njegove pravice do družine, izobrazbe, in zdravja«. Med načrti urada pa je organizacija deželne konference o pravicah mladoletnih. V soboto deželna konzulta o izseljeništvu VIDEM - Predsednik Nemo Gonano je včeraj na novinarski konferenci v Vidmu predstavil sobotno skupščino deželne konzulte o izseljeništvu, ki bo obravnavala obračun lanskoletnega dela in programe ta tekoče leto. Poleg tega je Gonano poudaril, da večja občutljivost dežele za probleme priseljencev daje ustanovi, ki ji predseduje, več sredstev na razpolago. Ta srestva pa bodo uporabiti v prioritetnih projektih, ki zadevajo dom, skrbstvo, vključevanje priseljenih otrok v šolsko in socialno tkivo. Po podatkih Karitasa živi v deželi dobrih 33 tisč priseljencev. Med temi je največ priseljencev iz Srbije in Cme gore, katerim sledijo priseljenci iz Hrvaške. GLOSA MSI— Kdaj bomo za oblasti normalni državljani? Jože Pirjevec Manifestacija, ki so jo priredili prejšnjo soboto dijaki slovenskih višjih šol, da bi protestirali proti napadu, katerega tarCa so bili njihovi sošolci, ker so v nekem javnem lokalu govorili slovensko, se mi je zdela zelo spodbudna. Predvsem zaradi velikega števila udeležencev, v prvi vrsti seveda mladih, toda tudi ljudi starejših let. Mislim, da ne pretiravam, Ce reCem, da so bili v sprevodu, ki je Sel skozi mesto, predstavniki vseh kategorij in plasti naše skupnosti: od srednješolskih profesorjev do gospodarstvenikov, politikov, gospodinj in delavcev. Očitno je boj, ki so ga zastavili dijaki v obrambo našega jezika, še zelo občuten, kar je po svoje razveseljivo, obenem pa seveda tudi ne. Razveseljivo, ker pomeni, da je naša narodnostna zavest brez dvoma moCna in neokrnjena, porazno pa, Ce pomislimo, da se moramo ob koncu drugega tisočletja braniti pred nestrpnostjo in nacionalnim sovraštvom, ki bi že zdavnaj morala spadati v ropotarnico zgodovine. V tem kontekstu moram priznati, da me je globoko vznemirilo poročilo o srečanju med vladnim komisarjem in delegacijo dijakov, ki so mu v palači na Velikem trgu razložili razlog za svojo manifestacijo. Predstavnik oblasti je namreč govoril o nasprotnih nestrpnostih, ki da so še vedno žive v našem mestu, načel je problem fojb, kot da bi hotel z navajanjem nekega daljnega zgodovinskega dogodka opravičiti ne- sprejemljiv izbruh narodnostne mržnje, do katerega je prišlo v naših dneh. Taksen odnos visokega uradnika, ki v Trstu predstavlja vlado, se mi je zdel povsem neprimeren, saj priCa, da je v administrativnih strukturah naSega prostora še vedno mogoCe dobiti ljudi, ki gledajo na slovensko manjšino kot na nekaj tujega in potencialno sovražnega, ne pa kot na sestavni del stvarnosti, ki je v njihovi skrbi. Očitno je med njimi se vedno živ odnos, s kakršnim je prišel v Trst leta 1954 prvi vladni komisar Gio-vanni Palamara, ki je zastavil svojo politiko na načrtni diskrimina- ciji slovenske etnične skupnosti, ne da bi se oziral na Črko in duha londonskega memoranduma. Od takrat je pod mostovi steklo že dosti vode, a v Trstu moramo Slovenci še vedno beležiti dejstvo, da nas predstavnik vlade ne obravnava kot normalne državljane, temveC kot podložnike, s katerimi ni mogoCe biti povsem solidaren, Čeprav so žrtev očitne krivice. Krivice, ki je ne prepovedujejo samo državni zakoni, temveC je nesprejemljiva v sodobnem civiliziranem svetu, kjer velja pravilo, da lahko vsakdo v javnosti govori tako, kot se mu zljubi. V Italiji, tako se zdi, ta elementarna pravila civilne družbe še niso pognala zadosti globokih korenin. Prav v teh dneh, ko se spominjamo 150-letnice odloka, s katerim je piemontski kralj Karel Albert priznal Val-dežanom versko svobodo, moramo ugotoviti, da je v njej zaščita državljanskih svoboščin za nekatere skupine še vedno nadvse vprašljiva. Očitno gre za zamujanje na civilizacijski ravni, Ce le pomislimo, da je na primer v stari Avstriji tolerančni patent podpisal že leta 1781 cesar Jožef II. Ta ugotovitev lahko seveda marsikaj razloži, ne more pa ničesar 'opravičiti. KOORDINACIJA JUSARJEV / ZAVRNITEV 163 MILIJONOV LIR STROŠKA Jusarji so se obrnili na predsednika republike Leta 1996 ni tržaška občina priredila dvojezičnih volitev »Hotel sem temnoplavo obleko, krojač pa mi je sešil svetlozeleno: seveda mu je ne bom plačal...« Navadno mora storitev zadovoljiti stranko, da izvajalec lahko terja od nje plačilo računa, v odnosih med jusarji in Tržaško občino pa očitno ne gre tako: občinska storitev je bila samovoljna in ni zadoščala zahtevam jusarjev, ti pa bi morali vseeno plačati stroške. Občina je namreč leta 1996 izvedla volitve za prenovitev Koordinacije odbora za loCeno upravljanje jusarskega premoženja neglede na zahtevo zainteresiranih, ki so hoteh dvojezični postopek Občina pa je vseeno zaračunala več kot 160 milijonov lir stroška za volitve, ki jih Koordinacija odborov za loCeno uprav- ljanje jusarskega premoženja ne namerava plačati in so zato so te dni predstavniki jusarjev vložili priziv neposredno na predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara. Zadeva je navidezno zapletena, v resnici pa zelo preprosta. ZaCelo se je 6. aprila 1966, ko je predsednik takratne Koordinacije jusarskij odborov Albin Sosič s pisnim privoljenjem predsednikov odborov od Banov, iz Bazovice, Lon-jerja, s PadriC, z Opčin, iz Medje vasi in Barkovelj pisal tržaškemu prefektu. Zaprosil ga je, naj -»glede na dejstvo, da so volilci v navedenih krajih večinoma slovenskega rodu, kulture in jezika - posreduje zainteresiranima občinama navodila, naj pripravijo dvojezična volilna obvesti- la in volilnice.« Prefekt, ki je takrat bil dr. Mario Mo-scatelli, jim je odgovoril, da je organizacija vohtev v pristojnosti občin, v tem primeru devinsko-na-brežinske in tržaške. Medtem ko je devinsko-na-brežinska občina brez na-daljnega sprožila dvojezični volilni postopek, je 16. aprila tržaški Zupan Riccardo Illy odpisal Koordinaciji jusarskih odborov, da »tudi ob spoštovanju staliSC nedavnih razsodb Ustavnega sodišča, se bo občinska uprava držala dosedanje prakse, in sicer ra-zobešanja dvojezičnih lepakov na planoti (Krasu op.ur.) in v predmestjih, ter tiskanja volilnih obvestil in volilnic v italijanskem jeziku.« Kot razlog za tako stahšCe je Illy navedel, da bi sicer kršil dotedanjo prakso (volitve leta 1986 in 1991), kar bi lahko privedlo do osporavanj, ker manjka vsedržavna in deželna zakonodaja. In nic nista zalegla naslednja priziva jusarskih predstavnikov na tržaškega prefekta, naj zagotovi pravico do dvojezičnih volitev za ustanovo, kot je Koordinacija jusarskih odborov, ki je v glavnem slovenska. Volitve so se odvile 26. maja 1996, nihCe ni ospo-raval izidom dvojezičnih volitev v devinsko-na-brežinski občini, v tržaški občini pa so morah volilci sprejeti samo italijansko dokumentacijo. Zaključek volilnega postopka naj bi bil konec lanskega septembra, ko je tržaški občinski odbor zaračunal jusarjem stroške za vohtve, in sicer 163.278.283 lir. Pa ni bilo tako, ker Odbor jusarskih ni pristal na takšno početje. Volitve je tržaška občina izvedla po postopku, ki ni upošteval zahteve po dvojezičnosti zainteresiranih, ki so poleg vsega tudi plačniki storitve, in so se zato odločili, da se bodo taki samovoljni izbiri uprli, seveda po zakoniti poti. Odločili so se za priziv na Scalfara, ne pa za pot prek Deželnega upravnega sodiSCa, ker je ta postopek v bistvu hitrejši in cenejši, naslednja stopnja priziva pa je že evropsko sodišče v Strasbourgu, ko bi Scalfaro zavrnil priziv. To naj bi bilo bolj malo verjetno, Ce se spomnimo na načelne izjave predsednika italijanske republike o pravicah manjšin na nedavnih obiskih v Piranu in v Izoli. Bo isto zagovarjal tudi za pravice slovenske manjšine v Trstu? VPISOVANJA ŠE DO 28. T.M. Tečaj za ženske iz miljske občine Predvidenih je 40 ur tečaja v marcu, aprilu in maju Cez dober teden dni, v soboto, 28. februarja, se bo zaključilo vpisovanje na usposobljenostih tečaj »ženske in organizirano združevanje: bogastvo za produktivno in solidarno družbo«. TeCaj v okviru komisije in odbomistva za enake možnosti organizira miljska Občina (slovenski predstavnici v omenjeni komisiji sta Cinzia Ostro-uska in Liliana Ciacchi Cossi), za vpis pa je potreben poseben obrazec, ki ga nato izročimo ali pošljemo na urad za protokol Občine Milje (Trg Marconi 1). Obrazec lahko dvignemo v vratarnici kulturnega centra »Gastone Mil-lo« na Trgu Republike 4 ali pa v tajništvu komisije za enake možnosti, kjer povprašamo po Valerii Nitti (tel. 3360310) v H. nadstropju kulturnega centra »Gastone Millo« (od ponedeljka do petka od 9. do 11. ure, v po- nedeljkih in sredah tudi od 16. do 17. ure). TeCaj, na katerem je na razpolago 25 mest, bo trajal 40 ur, lekcije pa bodo v Miljah (prostore bo dodelila Občina) v obdobju marec - april - maj 1998. Umik lekcij bodo priredih tako, da bo predvideno eno srečanje na teden po 4 ure, in sicer v popoldansko-vecemih urah, pri Čemer bodo v mejah možnosti upoštevali zahteve vpisanih. TeCaj je namenjen vsem ženskam, ki prebivajo v Miljah in ki izkušnjo želijo deliti z drugimi ter so med drugim zainteresirane za ustanovitev avto-nomnh združenj, ki se potegujejo za načela enakosti med moškimi in ženskami ter za valorizacijo pristojnosti in staliSC žensk pri družbeni, gospodarski, politični in kulturni organizaciji teritorija. Pustni koncerti nabrežinskega Godbenega dmštva Godbeno društvo Nabrežina se pustnemu razpoloženju pridružuje s svojo vsakoletno tradicijo, ki predvideva obisk vseh vasi v tej občini s svojim vedrim in veselim glasbenim nastopom. Tako bodo elani Godbenega društva od sobote do pustnega torka obiskali Medjo vas in Sesljan, Slivno, Mavhi-nje, Cerovlje, PreCnik, Sempolaj in Praprot. V ponedeljek bodo nastopili v Sesljanu, Vižo-vljah, Trnovci in Nabrežini; v torek pa Se v Nabrežini v centru in pri Kamnolomih. Gre za pobudo, na katero so prebivalci vasi devinsko-na-brežinske občine zelo navezani. Godbo bo, kot vedno, vodil Sergio Gratton; vsi elani godbe pa so se dobro pripravili na te prijetne in vesele nastope in srečanja s svojimi poslušalci. N.L. Narava se prebuja veliko prezgodaj Za ta letni čas nenavadno toplo in vlažno vreme se nadaljuje in narava pospešuje ritem svojega spomladanskega prebujanja. Mandeljnovci so že nekaj dni v polnem cvetju, tik pred vzbrstenjem pa so tudi druga drevesa in rastiine. Seveda je prebujanje narave veliko prezgodnje in meteorologi napovedujejo ohladitev na povprečne zimske temperaturne ravni. Pomladno prebujanje se bo tako prekinilo, najbrž tudi v škodo narave, vendar naj bi se vlažno vreme z meglo nadaljevalo, medtem ko o dežju zaenkrat ni nobenih znakov. Smo paC v običajno sušnem obdobju, ki žal povzroča iz dneva v dan večjo onesnaženost zraka. Tržaška občinska uprava je sporočila, da je prišlo preteklo soboto, ko je mestno srediSCe odprto za promet, kar Štirikrat do močnega preseganja dovoljene stopnje zračne onesnaženosti, v naslednjih dneh pa se je položaj normaliziral, zato zaenkrat ni predvideno dodatno omejevanje prometa v mestu. DEVIN / PUSTNI TOREK V DISKOTEKI EUFORIA Skupina Agropop spet v zamejstvu Skupina predstavlja najnovejšo CD-pioščo »Srečni smo Slovenčki« Pust je tu! Z današnjim dnem v bistvu polno stopamo v pustno vzdušje, ko se vsepovsod začenjajo pustne veselice, medtem ko maske že nekaj dni oživljajo tudi tržaške mestne ulice. Prvi praznični višek bo seveda v soboto popoldne, ko se bodo pretežno kraske vasi s pisanimi, duhovitimi in domiselnimi vozovi in skupinskimi maskami potegovale za najvišje nagrade. Pustne plese bodo prirejala tako komercialna zabavišča kot razna dmštva in mladinske organizacije, kar bo zaradi njihove številčnosti povzročalo nočnim veseljakom nemalo preglavic. Veliko novost in pričakovanje pa na devinskem koncu Krasa gotovo predstavlja povratek ansambla Agropop, ki bo na pustni torek nastopal v devinski diskoteki Euforia. Skupina Agropop že štirinajst let zabava mlado in staro publiko in spada v sam glasbeno-zabavni vrh tako v Sloveniji kot tudi v zamejstvu. Pred kratkim se je ansambel predstavil z novo GD-plošCo z naslovom »Srečni smo Slovenčki«, ki je takoj postala pravi hit. Zgoščenko obenem spremlja tudi zabaven videoklip na pesmi »Pimpek«, v katerem je po besedah Agropopovcev sodelovala nič manj kot Pamela Anderson (bi jim verjeli?). Ob Pimpeku zgoščenka združuje še osem drugih zabavnih in originalnih pesmi v Cistern slogu priljubljene rock skupine. Ansambel Agropop bo tako po dolgem Času ponovno nastopal v zamejstvu. Organizatorja veCera sta David Sirca in Igor Marussi, ki ne prikrivata velikega pričakovanja na torkov večer, ko bo devinsko zabavišče na stežaj odprlo svoja vrata že v prvih večernih urah, glasba in veselje pa naposled ne bosta pojenjala pred zoro naslednjega dne... rrjgi OKROGLA MIZA / ODMANJKALA JE TRŽAŠKA ODBORNICA BARDUZZ1JEVA Polovično soočenje o tržaški urbanistiki Deželni odbornik Puiaffi samotno zagovarjal svoje delo SREČANJE / SOLE IZ ŠESTIH DR2AV Zasedanje o liku »evrogeometra« Na zasedanju tudi zavod Ž. Zoisa Kot je znano, se je med Občino Trst in Deželo vnel hud spor okrog novega tržaškega občinskega regulacijskega načrta. Deželni odbor je namreč vnesel v regulacijski načrt vrsto globljih spremeb, s katerimi je po oceni tržaškega občinskega odbora prekoračil svoje pristojnosti. Zaradi tega je Illyjeva uprava vložila priziv na deželno upravno sodišče proti zadevnemu sklepu deželne vlade. O tem sporu bi se bila morala sinoči soočiti na javni razpravi v Trstu njegova glavna protagonista, se pravi deželni odbornik za urbanistiko Mario Puiatti in tržaška občinska odbornica za urbanistiko Ondina Bar-duzzi. Za javno soočenje je dala pobudo skupina tržaških naravovartvenih organizacij, in sicer Italia no-stra, Polis, Svetovni sklad za naravo (WWF) ter ACLI anni verdi, ki je za javno sreCane dala na razpolago tudi svoj sedež v Ul. sv. Frančiška. A zgodilo se je, da je Barduzzijeva nekaj ur pred soočenjem prirediteljem javila, da se srečanja ne more udeležiti. Tržaški občinski odbor je namreč v teh dneh formalo sklenil, da se noben tržaški občinski upravitelj ne bo javno izražal o sporu z Deželo, dokler se o njem ne bo izreklo deželno upravno sodišče. In tako se je zgodilo, da je na sinočnjem srečanju za predavateljsko mizo govoril samo deželni odbornik Puiatti. Se pred tem je deželni koordinator WWF Dario Predonzan pokazal serio diapozitivov, s katerimi je opozoril na nekatere izmed krajev, ki naj bi jih deželna uprava s svojim odlokom »rešila« cementifikacije. Tako je bilo videti območja pod Križem, pri Grljanu in ntid Barkovljami, ki jih je tržaška občina hotela nameniti za rezidence, kraje pri Opčinah, Trebčah in pri Lonjerju, ker je Illyjeva uprava hotela uresničiti obrtne cone, območja pri Bazovici in pri PadriCah, ki jih je tržaška občinska uprava hotela nameniti agriturizmu itd. Tudi deželni odbornik za urbanistiko se je v svojih izvajanjih najprej pomudil pri nekaterih primerih, ob katerih se pogledi tržaške občinske in deželne uprave ne ujemajo. Podčrtal je, da je Dežela s svojim zadržanjem hotela pomagati Občini Trst pri izdelavi dostojnega regulacijskega naCrta, da pa je slednja to dobronamernost naposled spregledala in iz zadeve napravila načelni spor o občinski avtonomiji, in to verjetno tudi iz volilnih razlogov. Puiatti je kar nekajkrat dal razumeti, da se boji razsodbe deželnega upravnega sodišča, saj bi tržaška občinska uprava s formalnega vidika utegnila imeti prav. Toda podčrtal je, da avtonomija nikakor ne sme biti anarhija. »Nekateri se postavljajo, češ da na svojem domu bom jaz ukazal,« je dejal Puiatti. »Toda če bi takšno stališče načelno obveljalo, bi se znašli v “faar westu”. Stvari, ki so jih na to tematiko pisali nekateri Illyjevi pristaši po Časopisju po mojem sodijo v norišnico,« je še dejal. Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa, tehnični zavod Alessandro Volta in zavod za geometre Max Fabiani že nekaj let sodelujejo s tehničnimi šolami iz drugih petih evropskih držav pri šolskem načrtu Leonardo, za katerega je dala pobudo Evropska skupnost. Solniki treh tržaških šol so se že trikrat sestali s kolegi iz Velike Britanije, Irske, Francije, Norveške in Nemčije, da bi se domenili o nekaterih skupnih stališčih o liku izvedenca v gradbeništvu. Njihovo četrto srečanje je bilo včeraj na Tržaškem, in sicer v Centru za tehnološke raziskave pri PadriCah Zasedanja so se - poleg ravnateljev in šolnikov ter dijakov iz vseh šol - udeležili tudi novi tržaški šolski skrbnike Ugo Mannini in pokrajinski odbornik za šolstvo Roberto Sasco. Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa so predstavljali ravnatelj Daribor Zupan, nekateri profesorji in dijaki 4. in 5. razreda oddelka za geometre, saj obravnavana tematika zadeva predvsem gradbeništvo in geo-metrsko delo. Sole udeleženke opravljajo tako- rekoc pilotsko delo: sestavo takih študijskih programov, ki bi omogočili, da jpi dijaki gradbenih in geometrskih šol ob koncu študija prejeli diplomo, ki bi veljala v vseh državah Evropske skupnosti. V ta namen pripravljajo usposo-bljenostne tečaje, ki jih bodo predstavili ob zaključku dela. »Pobuda je zelo interesantna,« je poudaril ravnatelj zavoda Z. Zoisa Daribor Zupan, »saj odpira tehničnim šolam te vrste evropske dimenzije. To bo prišlo še posebno prav, ko bo postalo skupno evropsko tržišče realnost.« Ravnatelj Zupan je že nakazal nekatere smernice, ki naj bi izšle iz programov. Bodoči geometri in izvedenci za gradbena dela bodo morali obvezno obvladati angleščino, sicer se ne bodo mogli poklicno uveljavljati na evropski ravni. Dobro pa bodo morali poznati tudi zakone o stroki. Prav v tej zvezi pa bo treba še marsikaj postoriti, saj bo treba te zakone poenotiti, da bodo veljali na območju Evropske skupnosti. Mladi bodo torej tudi na področju gradbeništva udejanjali idejo o združeni Evropi. TREBČE / OTROCI OSNOVNE SOLE P. TOMAŽIČA Odprto pismo županu lllyju Slika, ki jo je včeraj posnel na glavnem tre-benskem trgu naš fotograf, je že sama na sebi dovolj zgovorna in nam nedvoumno priča, kakšne napise morajo prebirati otroci na svoji vsakdanji poti v šolo. Zelo zgovorno je zato tudi pisemce, ki so ga napisali tržaškemu županu. Tako pišejo: »Spoštovani gospod župan Riccardo IIly! Približno pred enim mesecem so nam neznanci pomazali spomenik in nabiralnika za papir in steklo. Vsak dan, ko gre- mo mimo glavnega trga, vidimo žaljive napise. Ne razumemo, zakaj nas nekateri podijo »domov«, če smo tu doma. V šoli se učimo spoštovati drugačne ljudi in kulture. Zvedeli smo, da so »razbojniki« pomazali tudi druge spomenike, table in hiše v tržaški občini. Prosimo vas, da poskrbite za to, da se čimprej zbrišejo vsi grdi napisi, Hvala in nasvidenje! Učenci in učenke 3., 4. in 5. razreda GOS P. Tomažiča v imenu vseh otrok iz vrtca in šole v Trebčah. SKP / VPRAŠANJE MINISTRU NAPOLITANU NABREŽINA / V KAMNOLOMU V senatu o nasilju in prefektu Neprimerne izjave in ocene glede na zaskrbljujoče stanje Rasistični napad na slovenski dijakinji je odjeknil tudi v Rimu, in sicer v senatu s pisnim vprašanjem na notranjega ministra Giorgia Napohtana, v katerem opozarjajo na primer nasilja, pa tudi na stališče tržaškega prefekta, kot je izšlo s srečanja s predstavništvom udeležencev sobotne dijaške protestne manifestacije. Pisno vprašanje so podpisati trije senatorji Stranke komunistične prenove, in točneje Ersilia Salvato, ki je podpredsednica senata, Luigi Marino, ki je vodja senatne skupine SKP, in senator Giovanni Russo Spena. Senatorji ugotavljajo, da je prefekt na srečanju govoril o napadu kot o »otročariji« in o nekakšnem »vzajemnem nasilju«. Poudarjajo tudi, da so udeleženci sobotne protestne manifestacije pokazali svojo umirjenost in strpnost, ter skandirali gesla o sožitju in se izogniti vsakršnemu žaljivemu ali napadalnemu geslu: tudi glede na to nezanemarljivo dejstvo so prefekove izjave nesprejemljive, menijo senatorji SKP. V Trstu pa se redno odvijajo provokacije proti slovenski manjšini: mazanja spomenikov in tabel, besedni in celo fizični napadi proti mladim, samo ker govorijo v materinščini. Doslej so bila fašistična nasilna dejanja pravilo- ma nekaznovana, čeprav so pobudniki in krivci dobro znani javnosti in organom pregona. Zaskrbljenost je še večja, pišejo-ministru Napohtanu, tudi zaradi zadnjih izledkov milanskih preiskav o strategiji napetosti in o terorizmu, iz katerih izhaja vloga tržaških fašističnih skupin in državnega aparata. »Državna oblast s prefektom vred dobro ve, da je rasistično nasilje v Trstu enostransko, in da ni znan niti en sam primer nasilja, niti besednega, s strani pripadnikov slovenske manjšine proti italijanskim someščanom ali proti simbolom in spomenikom italijanstva v Trstu,« ugotavljajo komunistični senatorji. Zato podpisniki sprašujejo notranjega ministra, kaj namerava ukreniti, da bo povrnjeno slovenskemu prebivalstvu v Italiji zaupanje v organe italijanske države, da bodo pomirili nezadovoljstvo, ki so ga nasilna dejanja povzročila v sosednji Sloveniji, in da bodo dosledno uveljavili izjave najvišjih predstavnikov države, ki so večkrat izraziti svoj prijateljski odnos do slovenske manjšine, saj ni veC mogoče trpeti nobene strpnosti do dejanj, ki onemogočajo polno uveljavitev mirnega sožitja, kot želi ogromna večina tukajšnjega prebivalstva. Pri padcu s 4 metrov si je delavec zlomil obe peti Padel je sicer na noge, vendar brez poškodb ni šlo, saj je bila višina, s katere je treščil na tla, precejšnja, dobre 4 metre: 35-letni Maurizio Zangrando iz Ul. Le-vier 6 je sedaj v katinarski bolnišnici, okreval naj bi v dveh mesecih, saj si je zlomil obe peti. Zangrando je bil zaposlen v kamnolomu Cava Romana v Nabrežini 29. Stal je na posebnih stopnicah, dvigal je marmorno plošCo, ko je izgubil ravnotežje in padel. Poleg osebja službe 118 so posegli tudi policijski agenti z devinsko-nabrežinskega komisariata. Očividcev pri nesreči ni bilo, ugotovili pa so, da Zangrando ni imel predpisanih varnostnih Čevljev. Predrzna tatova Sprva je zgledalo, da predrznost tatov ne pozna meja, saj so avtomobil lancia tbema ukradli nedaleč od kvesture, pripadal pa je celo enemu od agentov, ki je zadolžen za sprejemanje prijav o tatvinah. Kasneje se je izkazalo, da nepridipravi morda le niso brezglavo predrzni, temveč da enostavno niso vedeti, da so blizu kvestme. Do tatvine je prišlo predvčerajšnjim, okrog 22.30 pa je nekdo obvestil policijo, da je v Naselju sv. Mama prišlo do manjše prometne nesreče in da se potniki obeh avtomobilov prepirajo. Posegli so agenti z devinsko-nabrežinskega komisariata, povedali so jim, da sta bila v enem od vozil, v lancii themi, dve osebi, o katerih pa ni bilo ne duha ne sluha. Kaj kmalu so ugotovili, da gre za vozilo, ki je bilo malo pred tem ukradeno pri kvestmi. Policija je ubežnika zaCela iskati in ju tudi izsledila, skrivala sta se med grmičevjem: oba sta bila iz Hrvaške, 27-letni Veselin MilanoviC je doma iu Koprivnice, 26-letni Kristjan Krasnid pa iz Trogira. Sledila je prijava, vendar sta na odločitev sodstva ostala na prostosti. NOVICE Gozdni požar med občinama Dolina ter Kozina-Hrpelje Včeraj pod večer je vzdolž italijansko-slovenske meje med občinami Dolina in Kozina-Hrpelje izbruhnil gozdni požar večjih razsežnosti. Tržaški gasilci so prejeli poziv nekaj po 18. uri, pri gašenju pa poleg njih in njihovih kolegov iz Milj z italijanske strani sodelujejo še gozdni čuvaji in krajevni prostovoljni gasilci. Kolikor vemo, so se plameni razširili predvsem na slovenski strani državne meje. Ni znano, kaj jih je zanetilo, gotovo pa je, da se je požar hitro razširil tudi zaradi suše, ki pesti naše kraje. Srečanja o nabrežinskem regulacijskem načrtu V osnovni šoli v Sempolaju je bilo sinoči prvo srečanje v okviru javnih skupščin, ki jih devinsko nabrežinska občinska uprava prireja ob sprejetju Splošne variante k občinskemu regulacijskemu nadtu, da bi prebivalstvu orisala vsebino načrta in pojasnila tehnične aspekte v zvezi s predvidenimi novostmi. O sinočnji skupščini bomo še poročali. Danes ob 18. uri bo srečanje na sedežu Ustanove za turistično promocijo v Sesljanu, prihodnjo sredo bo v bivšem vrtcu v Ribiškem naselju, prihodnji če-, trtek pa v nabrežinski občinski knjižnici. Pospešitev prehoda TVM v last družbe Wartsila Javni holding Fincantieri namerava pospešiti postopek za popoln prehod dizelskega področja - v prvi vrsti Tovarne velikih motorjev - pod nadzor finske družbe VVartsila, ki je medtem že postala družabnik Mjevega holdinga. Na rimskem ministrstvu za industrijo so včeraj ratificirati sporazum s sindikati o industrijskem načrtu za TVM in oddelek Diesel Ricerche za obdobje 1997-2000, s potrebo po pospešitvi privatizacije pa so se strinjali vsi podpisniki sporazuma: sindikati, ministrstvo, Dežela FJK, krajevne uprave, Intersind in tržaško združenje industrijcev. Davčne prijave tudi pri sindikatu upokojencev CGIL Sindikat upokojencev CGIL za kraško območje sporoča, da se zainteresirani upokojenci za izpolnitev davčnih prijav lahko obrnejo tudi na njegov urad v Nabrežini, Trg sv. Roka 103, tel. 200698. Urad bo do 24. februraja odprt od 8. do 14. me, po tem dnevu pa tudi popoldne od 15. do 21. me. Glani sindikata imajo pravico do posebnega popusta. Obtožujejo jih umora Pred tržaškim porotnim sodiščem se je včeraj s posegi branilcev nadaljeval proces proti trem Goričanom, ki so obtoženi umora: kot je zapisano v obtožnici, naj bi februarja 1989 v goriškem »pubu« Baobab 33-let-ni Maurizio Imlano, 34-letni Flavto Lovim in 45-let-ni Paolo livon podtaknili požar, da bi dobili denar od zavarovanja. V požaru sta se zadušila priletna zakonca, Nicolo Peressin in Anna Comuzzi, ki sta prebivala nad »pubom«. Javni tožilec je za trojico zahteval visoko zaporno kazen, 35 let jeCe, in sicer 30 zaradi umora in 5 zaradi namernega požara. NOVICE Tudi ICS bo odslej v Znanstvenem parku V teh dneh je bila podpisana konvencija, na osnovi katere se bo Mednarodni center za znanost in visoko tehnologijo (ICS) dokoCno namestil v Znanstvenem parku pri Padričah. S tem se bo dejavnost slednjega pomembno obogatila. ICS je bil ustanovljen leta 1988 v Trstu z namenom, da bi podpiral razvoj znanosti in tehnologije v miroljubne namene, in to predvsem v korist držav v razvoju. Za njegovo ustanovitev se je odločilno zavzel pokojni ravnatelj miramarskega Mednarodnega centra za fiziko, pakistanski nobelovec za fiziko Abdus Salam. ICS pa se konkretno bavi s tem, da spodbuja razvoj skupnih znanstvenih in tehnoloških projektov med podjetji in ustanovami iz razvitih in manj razvitih državen to tudi s pomočjo Organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) ter Svetovne banke. »Namestitev naSega centra v Znanstvenem parku pri PadriCah bo imela na našo dejavnost nedvomno pozitivne učinke,« je v izjavi za tisk zapisal ravnatelj ICS Francesco Pizzio. »V Znanstvenem parku bomo namreč lahko neposredno sodelovali s specialisti na različnih znanstvenih in tehnoloških področjih, kar nam bo pomagalo razvijati nase projekte.« Ladijski inženir John Clinton danes v Trstu Italijansko-britansko združenje za Furlanijo-Julijsko krajino prireja danes z začetkom ob IS.uri v sejni dvorani zavarovalnice RAS na Trgu Republike 1 predavanje o načrtovanju in gradnji velikih križarskih ladij. Govoril bo znani angleški ladijski inženir John Clinton, ki občasno sodeluje tudi s tržiško ladjedilnico. Drevi seja glavnega sveta KZ Drevi ob 20. uri se bo sestal na svojem sedežu v Ul. Ocerone 8 v Trstu glavni svet Kmečke zveze. Na dnevnem redu bo poročilo o delovanju zveze in o stanju kmetijstva, deželni proračun in zakonske novosti o kmetijstvu, novosti finančnega zakona za kmetijstvo ter priprave na letni občni zbor in druga organizacijska vprašanja KZ. Tečaj o EU za javne upravitelje Tržaška pokrajinska uprava prireja seminar o Evropski uniji za javne upravitelje, še posebej pa za funkcionarje pokrajinskih in občinskih uprav. Prihodnje srečanje bo 3. marca (in ne 19. februarja kot prvotno javljeno). Zainteresuani se lahko za informacije obrnejo na tel. 040/3798253. Možnosti kratkoročne zaposlitve Tržaški urad za delo sporoča, da bodo 23. in 24. t.m. na njegovem sedežu v Ul. Fabio Severo 46/1 od 8.30 do 12. ure zbirali prijave za javno selekcijo za začasno zaposlitev pri nekaterih javnih upravah in ustanovah. Konkretno bo tržaška občina zaposlila pokopališkega delavca za 6 mesecev in 3 Čuvaje po 50 dni vsak; devinsko-na-brežinska občina bo zaposlila šolskega slugo za 6 mesecev; deželna ustanova za pravico do univerzitetnega študija išče 4 delavce za menzo za 3 mesece, Tržaški inštitut za socialne posege pa tipkarico za 6 mesecev. Zainteresuani se morajo javiti z delovno knjižico in z obrazcem C/l. KRAŠKI PUST / DANES URADNI ZAČETEK NA OPČINAH Proseško-kontovelski kravji defile in sinji kriški Marsovci Obisk pri zagnanih pustnih delavcih na Kontovelu in v Križu S sprehodom kralja in kraljice po openskih ulicah se bo danes na pod-večer uradno začel 31. Kraški pust. Kraljevski par bo med ogledom in ocenjevanjem pustnih izložb spremljala godba na pihala, ne bo pa najbolj vdanih pustnih podložnikov, tistih, ki vsako leto udejanjajo pusta po vaseh, ker jih je pustna dolžnost že pred nekaj tedni prikovala v barake, iz katerih bodo lahko izšli šele v soboto dopoldne, ko bo njihovo pustno delo dokončano. Na Proseku in Kontovelu so se po treh letih spet lotili pusta. Obe vasi imata na tem področju bogato tradicijo, saj sta posamič ali v združeni obliki posegli po vsega dvanajstih prvih mestih. Prvič sta nastopili pod sedanjim skupnim imenom Prosek-Kontovel daljnega 1984. leta: pustni delavci so bili, lahko zapišemo, predhodniki tiste vaške združitve, ki so jo veC kot deset let kasneje uradno potrdile tudi Illyjeve to-ponomastične table ob vhodih v vasi. Da ne bo nesporazumov: pustni voz pripravljajo na Kontovelu, na terenu tamkajšnjega gospodarskega društva. Mladi so pred začetkom točno terminsko zakoličili pustno avanturo: sredi oktobra so potegnili spet na dan slavni stari voz; sredi novembra so zgradili barako, pod katero so potekala dela na vozu; 3. januarja je kontovelski umetnik Čada predal skoraj do pičice izdelan načrt; nekaj dni zatem so se. dela začela. V torek zvečer je bilo na velikem prostoru ob kostanjih že mogoče uganiti, kaj bodo prikazali na Opčinah. Na vozu je ležala zleknjena »izmučena Ercolina« v pozi, kakršno si lahko privoščijo le najbolj slovite zvezdnice med počitnicami. Na Pod veščim Dejanovim čopičem je kravja glava dobila poteze »izmučene Ercoline« ploščadi pred vhodom v dvorano je Dejan barval njeno takrat še zelo bledo rogato glavo. Pravijo, da se je prav njemu porodila letošnja pustna ideja. V preddverju dvorane so stali še ostali kosi, ki bodo sestavljali kravji pust. Kriški pustni delavci se pripravljajo na »osvojitev« Kraškega pusta s svojo ladjico OD DANES PLES POD VELIKIM ŠOTOROM Pustno razpoloženje v Boljuncu Z današnjim dnem, pustnim Četrtkom, se začenja najbolj nori čas v letu, ki ga pustni veseljaki nestrpno pričakujejo. V tem tednu se bodo namreč zvrstile najrazličnejše prireditve. Tudi v Boljuncu ima pustovanje dolgoletno tradicijo. Pustni plesi, obhod vasi pustnih šem in godcev ter spust Lovreta v vesolje so vedno privabili v vas veliko ljudi s Tržaškega in širše okolice. Samo tehnične ovire so bile krive, da so bili pustni plesi za nekaj časa opuščeni. Pomlajeno vodstvo društva France Prešeren pa je znalo ta problem s korajžno potezo premostiti. Kot alternativo dvorani gledališča France Prešeren so postavili velik ogrevan šotor, v katerem je potekalo pustovanje. Po uspeli lanskoletni izkušnji, bodo letos pobudo ponovili. 2e od prejšnje sobote stoji za gledališčem šotor, ki so ga postavili prizadevni fantje in nekateri možje. Dekleta so seveda poskrbela za moralno podporo in laCne želodce. Do današnjega dne pa so vsak večer in ob urici prostega časa poskr- beli za tehnično opremo in primerno okrasitev notranjosti. Vse je torej nared za nocojšnji prvi ples. Od 20.30 do 1. ure bo igrala skupina Juke Box, ki bo postregla z glasbo, primerno za vse starosti. Jutri bo veliki pustni pivski žur, za katerega vlada med mladimi veliko pričakovanje. Igrala bo priznana skupina Sank Rock. Glasba bo non stop, saj bo slovenske rockerje dopolnjeval ansambel Xi’an. V soboto bo pustni žur do jutra, igral pa bo ansambel Pop Design. V nedeljo bodo najprej prišli na svoj račun otroci, saj bo že ob 14.30 pustno rajanje z DJ Oskarjem. S plesom in raznimi animacijami se bodo lahko zabavali do 18. ure. Zvečer bo ples s priljubljenim ansamblom Happy day. Nedvomno pa bo najbolj domači in pristni pustni ponedeljek, ko bodo ljubitelje tradicionalnih poskočnic razveselili Veseli godci. V torek bo višek pustne zabave, ki se bo odvijala do jutranjih ur. Za prijetno vzdušje bo poskrbela skupina Califor-nia. Ob vsem tem, kar bo v večernih urah potekalo pod šotorom, pa moramo omeniti običajni pustni obhod vasi, ki bo na pustni torek. Godci in šeme bodo ob 9. uri krenili z Jame proti Gornjem koncu in nato od hiše do hiše skozi vso vas. Godce in škrimate vaščani sprejmejo z veseljem, pri nekaterih družinah pa jim od vedno pripravijo slastne jedi: zelje ali repo s klobasami, fižol na solati, cvrte sardone, hroštole in krofe, vina pa nikoli ne zmanjka. Ze v navadi je, da pred poldnevom obiščejo tudi osnovno šolo in vrtec, v veliko veselje otrok. Pozno popoldne, po sprevodu po Gorici, pa se vsi zberejo na Jami ob frtadi. Pustovanje se bo tudi letos zaključilo z izstrelitvijo Lovreta v vesolje. V sredo, ob 15. uri, bomo sledili branju oporoke, žalovanju svojcev in spustu iz Boljunika. (soso) Med njimi so se sukali mladi fantje in dekleta. Danijel je to delo ocenil kot »alternativno dejavnosti«, s katero hočejo mladi dokazati, da so tudi sami zmožni pripraviti voz, kot so se naučili pri starih. Nekateri elementi so bili še železno goli. 2e-lezje so zvarili Mauro, Adriano in starosta Atti-lio, brat kontovelske pustne legende Livija Zjelje-ta. Na Proseku in Kontovelu je sožitje skorajda zgledno, a brez polemike ne gre. Pravilo velja tudi ob pustnem Času. Tako so nekateri kontovelski fantje pikro ugotavljali, da so Prosecani pristopih šele pred nekaj dnevi, pa jih je Prosečan zavrnil, Ceš da je bila že prej prisotna sicer okrnjena skupina tudi s Proseka. Naj bo kakorkoli že, v torek je bilo razmerje prisotnih enakomerno porazdeljeno med obe vasi. Na Kontovelu so ob letošnjem pustu odprli tudi pravi šiviljski atelje. V sobici ob dvorani že nekaj časa šivajo Sara, Nastja, Neva, Alenka, Tanja, Dunja in Ivana kostume za proseško-kontovelske Ercolinine spremljalke. Ob pogledu na izdelane kravje obleke bi prebledel celo večno zagoreli Valentino! Gotovo pa bi se tudi raznežil, ko bi njegovo vešče oko opazilo oblekico enoletnega »ickaa« Lenarta in 3-letne »icike« Nausicae. Na Opčinah se torej v soboto obeta pravi kravji defile. A ne samo to. Križani pripravljajo pravcato zasedbo z vesoljskimi bitji, ki imajo v teh dneh svojo zemeljsko Delovni čas lokalov Tržaška občina je odredila, da bodo od danes do pepelnične srede lahko vsi javni lokali odprti do 4. mre ponoči, tudi v dneh ko imajo običajno obvezno tedensko zaporo. Za pustni torek bodo lahko odprti vso noč. Poleg tega bodo trgovine s pustnimi artikli lahko odprte v ponedeljek. bazo v Domu Alberta Suka. V notranjih prostorih so že zloženi živosinji kosmati kostumi. Vsak nosi ime in je oštevilčen, da bi med pustno zasedbo ne prišlo do zmešnjav: Mateja - 33, Mitja - 119, Giulio -168, Juri 172. Da, na Opčinah bo veC kot 170 kriških Marsovcev-osvajalcev. Kaj bodo osvojili, bo, seveda, odločala žirija. Ko bi morala odločati na podlagi vloženega truda, bi morala biti uvrstitev vsaj tako visoka, kot so visoke zvezde, s katerih se bo na Pikelc spustila kriška vesoljska ladja. Kaj bi dali, Križani, da bi lahko ladja res poletela iz barake na ploščadi za Domom Alberta Sirka direktno na Opčine! Tako bi bila rešena mučne poti po suhem. Zemeljska baza se namreč nahaja na »nesrečnem kraju«. Voz z disku podobno ladjico (a sodeč po velikosti bi morali zapisati: ladjo) bo le s težavo privozil po rebri do trga pri cerkvici sv. Roka. Ladjica na vozu je imela pristižena boka. Nadeli ji ju bodo šele izven vasi, ker bi sicer preširoki voz ne mogel privoziti iz baze. Prav pomanjkanje primernih velikih prostorov, kjer bi lahko brez težav gradili velike vozove, je že leta skupni imenovalec kraškopustnih tegob... Ob ladjici in sinje-^ bleščečim vesoljskim vozilom pred barako se je trlo mladih in manj mladih ljudi. Zgodovinsko jedro sestavljajo Niko, Igor, Denis Lilijana in Matej. »Delamo, da bi lahko nato mladi nadaljevali,« je poudaril Niko. Križani so dali svojemu letošnjemu pustu filmsko-futuristični naslov »2001, darilo iz vesolja«. Kronistu ni uspelo izvedeti, kakšno bo darilo. Pustno izurjeno oko je le opazilo nekakšne zareze na kupoli ladjice. Ge bo obveljala zemeljska logika, bi se morala kupola kar naenkrat odpreti, iz razcvetele ladjice pa naj bi se prikazalo darilo-pre-seneCenje. Kaj bo to? Odgovor bo znan pojutrišnjem popoldne na Opčinah. (M.K.) S[L©¥iliNJS[rC© Samuel Beckett ČAKAJOČ GODOTA Režija Marko Sosič danes, 19. t.m., ob 20.30 RED E jutri, 20. t.m., ob 20.30 RED F * KD FRANCE P ap" .' Boljun H St r»r rf^ivrr C"1! KD FRANCE PREŠEREN Boljunec k PUSTNI PLESI v ogrevanem Šotoru pri gledališču DANES, 19. 2. 98 od 20.30 do 1 ure igra skupina Juke box JUTRI, 20.2. 98 Veliki pustni pivski Zur od 20.30 do 1 ure s skupino Sank rock -Supporters XI’AN SOBOTA, 21.2.98 Pustni žur do jutra - od 20.30 do 4. ure igrajo Pop design NEDELJA, 22. 2. 98 od 14.30 do 18. ure otroško rajanje ■ DJ Oskar; zvečer od 20.30 ( do 1 ure ples s skupino Happy day PONEDELJEK, 23. 2. 98 od 20.30 do 1 ure ples z • ^ Veselimi godci TOREK, 24.2.98 višek pustne zabave s skupino Califomia - ples od 20.30 do 4.ure. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 19. februarja 1998 MODEST Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 17.37 - Dolžina dneva 10.36 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 10.53 Jutri, PETEK, 20. februarja 1998 SIMEON VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,4 stopinje, zraCni tlak 1037 mb taste, veter 9,7 km na uro zahodnik, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nicolo Miotto, Caterina Mislej, Tom-maso Guccione. UMRLI SO: 84-letna Nata-lina Pisani, 54-letna Bruna Corso, 89-letna Laura Grim, 66-letna Maria Franca Jerman, 77-letni Carlo Premru, 84-letna Lucia Spada, 74-let-na Lucia Carli, 90-letna Maria Volsek, 53-letni Elvo Frausin, 89-letna Sofia Baret-to, 76-letna Arminia Godina. G LEKARNE Od ponedeljka, 16. do sobote, 21. februarja 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (tel. 7606477), Skedenj - Ul. Sonetni 179 (tel. 816296). Bazovica (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Skedenj -Ul. Sonetni 179, Trg Liberta 6. Bazovica (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (tel. 421125). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Harry a pezzi«, r.-i. Woody Allen, i. Demi Moore, Robin VVilhams; pred vsako projekcijo bodo predvajali kratkometražni film »Dead Train«. EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »La seconda guerra civile americana«. EKCELSIOR - 15.00, 18.30, 22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. AMBASOATORI - 15.20, 18.40, 20.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. NAZIONALE 1 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »II colle-zionista«, i. Morgan Free-man. NAZIONALE 2-15.30, 17.45, 20.10, 22.30 »Qualco-sa e cambiato«, i. Jack Ni-cholson. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »The Jackal«, i. Bruce VVillis, Richard Gere. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »In & Out«, i. Kevin Kline, Tom Selleck. MIGNON - 16.00, 22.00 »Uno davanti, tutti di die-tro«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00 »II quinto elemente«, i. Bruce VVillis. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Tempesta di ghiac-cio«, r. Ang Lee, i. Sigoumey VVeaver, Kevin Kline. OBČINA DEVIN NABREŽINA SPREJEM STUDIJSKIH IN POKLICNIH CURRICULUM0V ZA DODELITEV NALOGA ZA KNJIŽNIČARJA Občina Devin Nabrežina namerava poveriti nalog za knjižničarja v občinski knjižnici v Nabrežini. Kandidati morajo imeti univerzitetno diplomo ali specifični naziv iz bibliotekonomije ter morajo obvladati slovenščino. Rok za predstavitev študijskih in poklicnih curriculu-mov zapade ob 12. uri dne 28. februarja 1998. Izvod razpisa in dodatne informacije je mogoče dobiti v občinskem Uradu za šolstvo in kulturo, Nabrežina 102 (tel. 2017370-371), od ponedeljka do sobote, od 9.00 do 12.00 ter ob ponedeljkih in sredah od 15.00 do 17.30. Razpisa ni mogoče dobiti po telefaksu. ODGOVORNI ZA PODROČJE SLUŽB n IN USLUG NAMENJENIH JAVNOSTI Devin Nabrežina, 19.2.1998 Rada SUBANI Dragana in Cristino je osrečil sinCek David Čestitata Vzgojnozaposlitveno središče in Sklad Mitja Cuk a PRIREDITVE IGRALKA MIRANDA CAHARIJA podaja na vseh osnovnih Šolah in vrtcih openskega didaktičnega ravnateljstva pravljico Hansa Ch. Andersena PALČIČA. Delo je dramatiziral in režiral Mario Uršič, za sceno je poskrbela Kata Kozlovič. Predstava želi vzpostaviti direkten kontakt s svojimi malimi gledalci, saj uporablja razred kot scenski prostor in predmeti iz vsakdanjega življenja postanejo gledališki rekviziti. Da bi se otroci čimbolj vživeli v dogajanje, so organizatorji predhodno posredovali solnikom kratko pesmico, s katero bi s »Palčico« peli in z njo podoživeli zgodbico. S_____________IZLETI SKD CEROVLJE-MAVHINJE organizira 1. 3. 1998 smučarski izlet na Monte Civetta. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. St. 291476 od 20. do 21. ure od ponedeljka do petka. SK BRDINA organizira v nedeljo, 1. marca ob priliki Zamejskega prvenstva avtobusni izlet na Zoncolan. Vpisovanje bo v ponedeljek, 23. t. m. in v sredo, 25. t. m. na sedežu kluba od 19. do 21. ure. Informacije na tel. St. 299573 in 226271. 1] OBVESTILA ODBOR KRAŠKEGA PUSTA sporoča vsem veseljakom, da je v baru Kulturnega doma Tabor na Opčinah in v Boris Šport Clubu v domu Pristaniških delavcev na prodaj videokaseta Kraškega pusta. KLUB PRIJATELJSTVA vabi danes, v četrtek, 19. februarja, ob 16. uri, v Ul. Do-nizetti 3 k predvajanju filma o proslavi 50-letnice Slovenske Vincencijeve konference v Trstu. Sledila bo vesela družabnost. JUTRI, V PETEK, 20. februarja bo ob 21.30 bo v Boris Sports Clubu - Športni center Ervatti - BriSčiki nastopila priljubljena skupina Dirty fingers s presenečenjem. Toplo vabljene macilcpl KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ulica 124, vabi svoje člane na letni občni zbor, ki bo juhi, v petek, 20. t. m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ŠPORTNA SOLA TRST in KD SLAVKO ŠKAMPER- LE sporočata, da letos iz tehničnih razlogov odpade tradicionalno otroško pustno rajanje na stadionu 1. maj v Trstu. SREDNJEŠOLCI! Končno mladinski pustni ples samo za nas. Dobimo se v soboto, 21. t. m. od 20. do 24. ure v KD Fran Venturini pri Domju. Igrala bo skupina EKPANDER. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo za skupno praznovanje pusta obiskalo naslednje vasi: sobota, 21. t.m.: Medja vas in Sesljan center; nedelja, 22. t.m.: Slivno, Mavhnje, Cerovlje, Prečnik, Sempolaj in Praprot; ponedeljek 23. t.m.: Sesljan, ViZovlje, Trnovca in Nabrežina postaja; torek, 24. t.m.: Nabrežina Kamnolomi in center. PUSTOVANJE ’98: SZSO vabi vse skavte, skavtinje in prijatelje na pustni ples, ki bo v nedeljo, 22. t.m., od 21. ure dalje, v Marijinem domu pri sv. Ivanu v Trstu. SD KONTOVEL organizira v nedeljo, 22. t. m. in v torek, 24. t. m. od 15.30 do 19. ure v Kulturnem domu na Proseku OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljene ma- DRUSTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu prireja v ponedeljek, 23. februarja, predstavitev najnovejše in najpopolnejše Študije o delovanju TIGRA na Primorskem, delo Miroslave Cenčič. Poleg avtorice bo prisoten tudi tigrovec Ciril Kobal. Delo bo predstavil Karlo Kocjančič. Začetek ob 20.20. KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ulica 124, vabi oboke na VESELO PUSTOVANJE, ki bo v ponedeljek, 23. t. m. od 16. do 18. ure v društveni dvorani. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 23. februarja od 16.30 do 18.30 v društvene prostore v Sempolaju na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. CARPE DJEM! Zgrabi priložnost, živi se samo enkrat. Zakaj bi se zadovoljil z navadno pustno zabavo, če je alternativa pustni ples v družbi Kraških ovčarjev in drugih zanimivih ljudi. Vidimo se na Opčinah, v Finž-garjevem domu v ponedeljek, 23. t. m. ob 20. uri. KRUT obvešča, da se bodo 3. marca začele tedenske plavalne ure v termalnih bazenih. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, od ponedeljka, 23. t. m. dalje v uradnih urah. Tel. St. 360072. DOLINSKI PUST - Skrma-te in vaščane vabimo, naj se pridružijo letošnjemu koledovanju po vasi, ki bo kot po navadi na pustno nedeljo, 22. februarja 1998. Najko-rajžnejsi se dobimo na Kluži že ob 8.15, od tod pa bo sprevod godcev in veseljakov Sel po vaških ulicah. Letos bo pot nekoliko drugačna, o vseh novostih pa so obveščeni pustni odborniki. Pridite z nami, ali nas čakajte na svojem domu! KD FRAN VENTURINI priredi v nedeljo, 22. in v torek, 24. t.m. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, od 15.30 do 19.30. Igrala bo skupina ADRIA KVINTET. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 22. t. m. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v prostorih osmice družine Fabec v Mavhinjah (na PunkiSCu). Malčki se lahko pridružijo od 15. ure dalje. KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca februarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. KD SLOVAN obvešča, da boste lahko članarino za leto 1998 poravnali vsak torek in sredo od 20. do 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. SK BRDINA organizba februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za oboke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859. SEMINAR ZA MENTORJE ZA DELO Z OTROKI - 28. februarja t.l. bo na vrsti srečanje z Drago Potočnjak, igralko in pisateljico, pa tudi izkušeno režiserko in mentorico oboških in mladinskih skupin. Srečanji predvidevata praktično delo na besedilu mladinske igre Pika Nogavička. Dodatna pojasnila in delovno gradivo dobite v bžaškem uradu ZSKD, kjer se na seminar lahko tudi vpišete (ob delavnikih, od 10. do 16. ure, tel. 635626). SLOVENSKI TRŽAŠKI SLIKAR IVO PETKOVŠEK razstavlja svoja dela v Tržiču, na Soli G. Randaccio, v Ul. Canaletto 10, do 28. t. m. Obisk je možen ob urah pouka vsak dan razen nedelje. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 8. marca DAN ZENA. Večerja bo potekala v restavraciji Al Carso v Mavhinjah ob zvokih ansambla Vesele Štajerke. Za informacije in rezervacije lahko kličete na tel. St. 291498 od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure. VSE ŽENSKE s stalnim bivališčem v občini Devin-Nabrežina obveščamo, da deluje URAD ZA ZENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure, ob torkih in čebtkih pa od 17. do 19. ure na sedežu srednje Sole »Igo Gruden« - Nabrežina Kamnolomi 16, drugo nadstropje, tel. 2024004. Urad bo odprt do 13. marca. KD FRAN VENTURINI obvešča cenjene člane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30. SREDNJA SOLA IGO GRUDEN NABREŽINA obvešča, da je Se ves mesec februar v trgovinah COOP v teku pobuda »Računalnik za Sole« za nabavo računalnika in računalniške opreme z nabirko odrezkov »BUONO ESEMPIO«. Kdor razpolaga s temi odrezki, jih lahko prinese na šolo ali pa jih izroči učencem najkasneje do 20. marca. Za morebitne informacije se lahko obrnete na tajništvo Sole (tel. 200321). KRUT prireja 10-dnevno bivanje-zdravljenje v kraju Montecatini Terme od 9. do 19. aprila. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, vsak dan razen sobote, od 9. do 13. ure. Tel. St. 360072. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. St. 212289 v dopoldanskem času. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča šolsko osebje v staležu, da zapade rok za vložitev prošnje za premestitev, prestop ali začasno dodelitev, 27. februarja 1998 za učno osebje oboških vrtcev, nižjih in višjih srednjih sol in za upravno, tehnično in Loterija BARI 29 CAGLIARI 84 FIRENCE 50 GENOVA 47 MILANO 10 NEAPELJ 12 PALERMO 45 RIM 12 TURIN i BENETKE 52 18. FEBRUARJA 1998 88 56 40 54 21 76 85 45 79 45 70 27 85 56 3 23 14 85 3 6 38 11 79 75 17 34 67 62 41 27 5 49 56 24 47 41 68 22 16 77 Super Enalotto 10 12 29 41 45 50 Nagradni sklad 6.706.221.232 lir Brez dobitnika s 6 točkami - Jackpot 5.658.185.538 lir 25 dobitnikov s 5 točkami 67.062.200 lir i .896 dobitnikov s 4 točkami 884.200 lir 76.184 dobitnikov s 3 točkami 22.000 lir pomožno osebje ter 10. marca 1998 za učno osebje osnovnih Sol in za vodilno osebje. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 NUDIM pomoč v gospodinjstvu. Tel. 0038667-4225. PODJETJE, ki deluje na področju specializbanih storitev zaposli tajnico z odličnim znanjem slovenščine in italijanščine, z organizacijskimi sposobnostmi, dinamično in vedrega značaja. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Mon-tecchi 6 - 34137 Trst, pod Šifro »Dinamična«. V CENTRU NABREŽINE oddamo v najem vpeljan bar-tobakamo-prodajalno časopisov. Za informacije tel. na St. 200278 ali 200219. PRODAM Mazdo 323 F, letnik ’92, 70.000 km, edini lastnik, nepoškodovano, črne barve, klimatska in stereo naprava, nove gume, za 11.500.000 lir. Tel. (0481) 32033 od 12.30 do 13.30. VPELJANO trgovsko podjetje išče predstavnika za Furlanijo-Julijsko krajino. Nudi vzorčno blago, provizije in plačilo stroškov. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Predstavnik«. PRODAM Volvo 460 SE, letnik ’92, 54.000 prevoženih km, v dobrem stanju. Tel. 410476. FILATELISTI POZOR! Tržaške znamke ’45-’54 oddam - po specifikaciji - po dobri ceni. Pisno se obrnite na Al Kocjan - Miramarski drevored, 263 - Trst. VSI GUŠTINI so vabljeni na prvo srečanje Guštinov, ki bo v restavraciji Križman v Repnu (Trst) v soboto, 21. marca 1998. Za vpisovanje in podrobnejše informacije pokhčite do 14. marca na tel. St. 040-327395 (Nives Guštin) ali na 327124 (Vesna Guštin) od 18. do 20. ure. GOSPA srednjih let išče delo kot hišna pomočnica v širši okolici Trsta. Informacije na tel. St. 228118 ob večernih urah. PRODAM KOMBI Volk-svvagen Karavel, 8 sedežev, letnik ’85, nov motor, tel. na St. 228311. NUDIM pomoč pri likanju na vašem domu. Tel. St. 327274. ISCEM DELO kot varuška in za nego starejše osebe. Tel. St. 00386-67-31229. PRODAM pustne obleke za odrasle in otroke. Kličite na tel. St. 040/228947 ob popoldanskih in večernih urah. GOSTILNO na Krasu dajem v najem. Tel.: 229126. NOV dvoredni pletilni stroj Singer prodam. Tel.: 040/327447. ŽAGAM DRVA. Tel. št. 040/228547. ZARADI SELITVE prodam skoraj novo kuhinjo Snaidero z vgrajeno električno pečico in hladilnikom Rex vključno z jedilnim kotom. Tel.: 040/228174, ob uri obedov. 26-LETNO DEKLE išče delo kot prodajalka. Poklicne izkušnje v trgovini oblačil, odlično znanje slovenščine, dobro hrvaščine. Tel. na St. 040/211941 od 13. do 14.30 ah po 19. uri. ISCEM ŽENSKO za varstvo Starejše osebe, 24 ur dnevno s prenočiščem. Tel. 040/421481 od 8. do 9. ure. AKACIJEVE KOLE v sečnji na Goriškem, primerne za vinograd ali drva prodam. Tel.: 040/575145 v večernih urah. ŠTOLFA SREČKO, Salež 64, ima osmico odprto še do 5. marca. OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju, 123. KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec št. 1. Ob četrtkih zaprto. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je v Nabrežini št. 8 odprl Martin Ušaj. Toči belo in črno vino. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15a. Vabljeni! KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara v Trnovci št. 14. Tel. 200898. V torek in sredo zaprto. PRISPEVKI V spomin na Marijo Ban -Cernjava darujejo Ada, Uči in Livio 20.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na Matejo Fa-chin darujeta Ivanka in Janko Simoneta 20.000 ib za NTO SKKras. Namesto cvetja na grob Marije Luin Škabar darujeta Elda in Inko Škabar 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grobova pokojne Milke Grilanc in pokojne Marije Škabar darujeta družini Škabar in Rebec, Repen 30, 50.000 ib za KD Kraški dom. Ob obletnici smrti dragega moža in očeta Ivana Bana darujejo žena Marcela ter sinova Valter in Andrej 100.000 ib za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob drage none Jušte darujeta Xe-nia in Sergij 100.000 lir za SD Kontovel, 100.000 lir za Amaterski oder Jaka Stoka in 100.000 lir za tabornike RMV - Družina šumečih borov. N.N. daruje 50.000 ib za Krut. N.N. daruje 30.000 lir za Društvo * slovenskih upokojencev. Ob plačan ju članarine so darovali za Društvo slovenskih upokojencev: Zora 5.000 lir, Olga 10.000 lir, Svetka 10.000 lir, Vida 10.000 Ib, Marija 10.000 ib, Silvesba 10.000 ib, Tončka 20.000 lir, Anica 30.000 lir ter Josipina 10.000 ib. Namesto cvetja na grob Olge Pertot vd. Leban darujejo Dorina, Paolo in Marija 50.000 lir za slivensko cerkev. Namesto cvetja na grob Polde Boštjančič vd. Ožbolt darujejo Dorina, Paolo in Marija 50.000 lir za slivensko cerkev. V spomin na Maria Vatovca darujeta Stana in Franka 20.000 ib za Društvo Slovencev miljske občine. V počastitev spomina Fe-liceja Osbouške daruje Andrej Križnič z družino 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Opčine. V spomin na Miroslava Renarja darujeta žena Rozi in hčerka Tea 100.000 lir za cerkev Sv. Florjana v Banih. t Zapustil nas je dragi mož in oče Flavio Macor Žalostno vest sporočajo žena Rožica, sin Marko z Evo, svakinji z družinama in ostalo sorodstvo Pogreb bo v soboto, 21. t. m. ob 9. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev v Zavije in nato na miljsko pokopališče. Na željo rajnega namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Zavije, 19. februarja 1998 Vse mine, vse gre... a spomin nate je prisoten v nas, kot so bile v tebi vedno prisotne misli na nas Martina, Luka, Tanja in Monika V ROSSETTIJEVEM GLEDALIŠČU / KATICA IZ HEILBRONNA KONCERT MANNE SCHVGULLE Hladna pravljica o nepremagljivi ljubezni Vizualno čudovita postavitev Kleistovego delo Prepletanje žalosti in veselja Igralko se je izkazalo za veliko interpretko Ta teden gostuje v tržaški Rossettijevi dvorani delo Heinricha von Kleista Das Katchen von Heilbronn (Katica iz Heilbronna) v postavitvi skupine Centro Teatrale Bresciano, ki je letošnjo sezono posvetila obdobju romantike; po mnenju njenega vodje Cesareja Lievija namreč romantika hrani v sebi bistvene prvine za razumevanje sodobne umetnosti, katerih se italijanska kultura sploh ne zaveda. Prav s tega vidika je sanjsko pravljična zgodba o neomajni ljubezni mlade Katice do viteza VVetterja von Strahla, velika zgodovinsko viteška drama, kot jo je označil avtor sam, emblematično delo, v kateri kar mrgoli tem in zamisli, ki so presenetljiva anticipacija današnjosti, zagotavlja Lievi. Kakorokoli že, Heinrich von Kleist velja za največjega nemškega tragika zaradi svojevrstnosti in tragične globine svojih sicer neštevilnih del, v katerih se nedoumljiva človeška in svetovna nasprotja ne uskladijo, kakor pri Goetheju, temveč ostajajo odprta v dramatični nedorečeni situaciji, ki je bližja sodobnemu čutenju. Gledališko delo o Katici iz Heilbronna je nastalo leta 1808. Kovačeva petnajstletna hči Katica se zaljubi v mladega grofa Strahla, zaradi njega zapusti očetov dom, kot uročena mu sledi na domači grad, ne da se prepoditi ne zlepa ne zgrda. Tolikšna predanost tudi v grofu vzbudi globoko čustvo do deklice, vendar ta hlepi po poroki do cesarjeve sorodnice Kuni-gunde, ki mu je enaka po rodu, saj je neke čudežne noči na smrt bolan sanjal, da bo oženil cesarjevo hčer. V pravljičnem razpletu se razkrijeta Kunigundini zloba in skrita pokveče-nost, cesar pa v Katici prepozna lastno ne-zakonslo hčer, spočeto neke praznične noči na obisku v Heilbronnu. Cesare Lievi, ki je delo tudi prevedel, se je v postavitvi za gledališki center iz Brescie tesno navezal na lastno režijo istega dela za gledališče v Baslu pred devetimi leti; predstava je ostala v spominu zlasti zaradi izrednega vizualnega učinka, ki ga je režiser ustvaril v sodelovanju s prezgodaj umrlim bratom Danielejem. Ob koncu predstave ostanejo v gledalčevem spominu jasno zarisani razni prizori: sodba tajnega sodišča, pred katerim mora grof odgovarjati na kovačevo obtožbo, da je uročil Katico: obrazi in obleke sodnikov se skoraj ne razlikujejo od sten skrite jame, zeleno drevo, ki sodišče nekako izrine z odra, požar gradu, iz katerega se Katica čudežno reši, hudournik pod porušenim mostom. Scenografski elementi, zidovi, oboki, konji, ptice, ogromni mački kot sim- bola Kunigundine zlobe, neslišno in s presenetljivo lahkotnosto polzijo po odru, prizori izginjajo izpred oči kot ob zapiranju ogromnega fotografskega objektiva. Tolikšno scenografsko bogatost dopolnjujejo kostumi Luigija Perega. Vizualno bi torej predstava kaj lahko zaplavala v pravljično obarvanost, tega pa režiserjeva zasnova v podajanju besedila nikakor ne dovoli, nepričakovana ironičnost, smešnost, prezir do logičnih prehodov stalno odrivajo gledalčevo nagnjenost k sanjskemu. Zaradi tega je bil tudi odziv občinstva na torkovi tržaški premieri nekako nedoločen, zbegan. (bo v) In prišla je tudi znana pesem Lili Marlen, vendar jo je slovita igralka, Hanna Schygulla tokrat v vlogi interpretke šansonov, uvrstila v program šele ob zaključku večera. In je tudi povedala zakaj, saj je kar (v francoščini) izpovedala, da noče več peti pesmi o Lili Marlen, kot se tudi želi otresti etikete Fas-sbinderjeve muze, istočasno pa še žalostnega spomina, saj j e Lili Marlen tudi naslov zadnjega Fassbinderjevega filma, v katerem je Hanna Schygulla odigrala glavno vlogo. Vendar pa je režiserju, s katerim je veliko sodelovala in z nastopi v njegovih filmih tudi zaslovela, pri izboru tekstov za svoj recital, kateremu je vtisnila zelo močan oseben pečat, izkazala posebno pozornost. In pravzaprav je tudi tokrat igrala, kajti njeno izvajanje pesniških in proznih besedil na glasbo Jeana Marie Senie bi težko označili samo kot petje. Naslov koncerta, s katerim se je Hanna Schy-gulla v soboto predstavila v novem videmskem gledališču Giovanni da Udine, sicer govori o petju: Hanna Schygulla chante Jean-Marie Senia. Preprost naslov, ki med drugim izdaja, da na koncertu prevladuje francoščina, Jean-Marie Senia pa je dvakrat vpleten, in sicer kot skladatelj in kot izvajalec-pia-nist. Pravzaprav je koncert dvakrat avtorski projekt, Hanna Schygul- la je izbrala tekste in jih podala, Jean-Marie Senie pa jih je uglasbil in jih tudi izvajal na koncertu. Vse skladbe so bile Se-niejeve, razen že omenjene znane Lili Marlen in pa kubanske ljudske uspavanke. Ce se je prva tesno navezovala na Fassbinderja, pa je druga sodila v vsebinski sklop, ki ga je Hanna Schygulla namenila otroštvu, spominu nanj oz. večnim sanjam. Sploh se je na koncertu nemška igralka, ki pa je stalno prehajala iz francoščine v nemščino, s tem da je bila glavna teza na prvem jeziku, predstavila v povsem drugačni luči, kot smo je morda vajeni iz njenih znanih filmov. Izkazala se je kot velika interpretka, ki lahko mirno prehaja iz vloge punčke v zrelo Zensko, vselej pa je enako očarljiva. Na sceni je vselej sama, včasih' pravzaprav ostane samo njen glas, od časa do časa se zateče h klavirju in pianistu, navadno pa jo spremlja samo svetloba. Pozornosti videmskega občinstva, ki je lahko edino v Italiji sledilo koncertu, niso odvrnile niti jezikovne težave (kot rečeno, je Hanna Schygulla pela in recitirala v francoščini in nemščini in to v stalnem prehajanju, kubansko uspavanko pa je od- pela v španščini). Sicer pa je bilo igralčino podajanje zelo zgovorno, da je bila vsebina tekstov dovolj dostopna. Pesmi so se prepletale, iz veselja so prehajale v žalost in spet v veselje in tako naprej, kot v nepretrganem krogu življenja. Otroškemu navdušenju nad odkritjem kina, sledi življenjsko razočaranje, nato pa ciklus o otrošt- vu. In še ljubezen, pa sklicevanje na svobodo in na (pisčeve) aktualne teme, vse brez pravega premora, kot tekoča pripoved, nikakor pa ne kot nizanje znanih motivov. In prav po tem se Hanna Schygulla razlikuje od slavnih kolegic, ki so se in se še preizkušajo (tudi uspešno) v petju, medtem ko ona - drugače sicer kot na filmskem platnu - predvsem pripoveduje. bip KONCERT / V VIDMU James Taylor navdušil Cista, prozorna, tekoča, svetla: taka se nam je predstavila glasba ameriškega kantavtorja Jamesa Taylorja, ki je prejšnji petek poklonil občinstvu videmskega novega gledališča “Giovanni da Udine” krasen nastop. Koncert je stekel v zamisli organizacije Edit, ki je dobro znana na področju folk glasbe, saj je tudi organizator odličnega festivala folk glasbe in novih tendenc “Folkest”. Na koncert je prišla velika množica iz vse dežele in tudi izven nje in dodobra napolnila sicer veliko in izredno akustično dvorano (1200 ljudi). Jamesa Taylorja, ki se je rodil v Bostonu leta 1948, lahko štejemo za glavno osebnost v glasbeni smeri “west coast”. Pisec prosojnih in tekočih melodij, prepletenih s pozitivnimi in čutnimi teksti, je izdal v dolgoletni karieri kar 17 plošč, obenem pa je sodeloval z vsemi “velikimi” imeni ameriške glasbe (kot npr. Joni Mitchell, Carole King, Paul Simon) in si do sedaj nabral še 96 sodelovanj pri ploščah drugih glasbenikov kot pisec, izvajalec (raznih instrumentov), pevec, producent, tonski tehnik in celo dizaj-ner ter slikar. Med temi lahko kot zanimivost navedemo sodelovanje s skupino Elio e le storie teše v skladbi “First you, second me” iz albuma “Eat the phikis” in celo skupen nastop letos pozimi v milanskem glasbenem klubu Propaganda. To dokazuje, da Taylorja zanimajo tudi nekoliko “drugačni” projekti, denimo kot npr. Eliov “heretični” pogled v glasbeni svet. Prvi album “James Taylor” je izdal davnega leta 1969 in prav iz tega je za prvo pesem koncerta izbral znano “So-mething in the way she moves” v solo izvedbi, za kar mu je bila publika izredno hvaležna. Sledili so znani komadi iz raznih albumov, kot npr. uspešnic “Carolina in my mind”, “Mexico” in “You got a friend”, ki jo je napisala njegova prijateljica in sodelavka Carole King. Občinstvo je vsaki Tay-lorjevi pesmi sledilo s petjem, ploskanjem in vzkliki, večkrat pa je zaprosilo tudi kakšno popevko, kar pa glasbenik ni mogel ustreči rekoč, da mora pač slediti lestvici koncerta. Na splošno je Taylor res prijazen in duhovit človek in poleg izrednega izvajanja popevk zna tudi pozabavati publiko. Na nastopu je v spremstvu dobrih glasbenikov, kot so bobnar Carlos Vega, basist Jimmy Jahnson in klaviaturist Clifford Carter, predstavil tudi komade iz svoje zadnje glasbene kreacije “Hourglass”, ki je na tržišče dospela lani. Na splošno zahtevo je ameriški glasbenik dodal še “Shovver the people”, “Steamroller” in nežno “Svveet baby James”. Kdor je imel srečo, da si je koncert ogledal, bo imel še veliko časa v spominu brezhibno izvajanje četverice in sočno ter mirno petje, tega pa je zmožen le James Taylor. Pan Slikanica Nori bik Ivana Bizjaka v sedmih jezikih Pri založbi Sanjska knjiga so izšle tri slikanice Ivana Bizjaka, in sicer Srečelov, Petelin in dva petelinčka ter Nori bik; slednja kar v sedmih jezikih, poleg slovenščine še v hrvaščini (Ludi bik), madžarščini (A kerge bika), nemščini (Der verrueckte Stier), italijanščini (II toro pazzo), francoščini (Le taureau fou) in angleščini (The mad buli). Vsa dela je s sugestivnimi ilustracijami, oprtimi na tradicijo secesije, opremil akademski slikar Rudi Skočir. Pisanje Ivana Bizjaka, rojenega 1936, ki je doslej napisal že sedem del - tri za šolsko uporabo in štiri za razvedrilo -, označuje dr. Igor Saksida kot mladinsko realistično prozo oz. kot enega od njenih tipov - pastirsko zgodbo, ki temelji na tradiciji Franceta Bevka in Cirila Kosmača. V Norem biku, kjer zgodbo pripoveduje mlad pastir, nasproti pastirske idile stoji svet nevarnosti, pohlepa po po oblasti in norosti. Pisatelj s šegavim jezikom, obogatenim z narečnimi izrazi, skuša bralcu predvsem pokazati pot iz zmed in sebičnosti današnjega življenja, iz strahu in osamelosti k spoznanju, da je v vsakem posamezniku moč, da se ubrani zlu ter v sebi odkrije ustvarjalnost in mir. (STA) 11. VEČER KONCERTNEGA DRUŠTVA Trio Debussy v Trstu Enajsti večer letošnje sezone tržaškega Koncertnega društva nam je nudil priložnost, da prisluhnemo mladim izvajalcem, ki sestavljajo Trio Debussy, in sicer Antoniu Valentinu (klavir), Piergiorgiu Rossu (violina) in Francesci Gosio (violončelo). Trio je začel delovati leta 1989 in se je izpolnil s Triom di Trieste in VViener Schubert Triom. Prejel je veliko število nagrad, med katerimi »Premio Trio di Trieste« leta 1997. Polni dvorani je Trio De-bussy predstavil najprej Haydnov trio v C duru Hob. XV:25, ki je gotovo naj znamenitejši izmed petinštiridesetih, kar jih šteje njegov opus, ki zaznamujejo njegov razvoj. Napisan leta 1795 je »Trio v C duru«, poznan tudi kot »Ogrski«, doživel precejšen uspeh. Ni imel iste sreče »Trio sur les melodics populaires irlandaises« Franka Martina, švicarskega skladatelja in pianista. Avtor, ki se je zgledoval po Debus-syju, Stravinskem in še posebno po Ravelu, je moral kar osebno v Triu krstiti skladbo. Potem ko jo je bil naročil, je odvrnil, češ, da je preveč »mo- derna« in »komplicirana«. Zadnji komad večera je bil Schubertov Trio op. 100 D 929 iz leta 1827, torej le leto pred smrtjo skladatelja, ki je sam označil to skladbo kot moško, aktivno in dramatično v kontrastu s Triom op. 99, pasivnim, ženskim in liričnim. Najbolj vidna karakteristika kompozicije je dilatacija, ki jo postavi v kontrast z Beethovnovimi. Ravno eno leto po Beethovnovi smrti je Schubert v spomin na genija organiziral koncert, na katerem so pianist Bocklet, violinist Schuppanzigh in violončelist Linke krstili Trio op-100. Trio Debussy je dokazal veliko sposobnost v obvladanju zbranosti in intonacije, njegova priprava je solidna tako kot je soliden in prepričljiv zvok celote. Morda je bilo malo manj prepričljivo branje v smislu interpretacije; od mladih ljudi bi si verjetno čakali večjo strast v izvedbi skladb, ki to zahtevajo. Drugače pa je Trio Debussy, zlasti v Hayd-nu, znal uporabiti plemenit zvok, ki je najboljša karakteristika tega ansambla. Marko Sancin _ ALPSKO SMUČANJE / VČERAJ ODPOVEDALI MOŠKI VELESLALOM Sabo vreme se je iz Hakube preselilo v šiga Kogen Ponoči je na veleslalomski progi zapadlo več kot meter snega Četrtek, 19. Februarja 1998 OO NAGfiNO 19 9 8 OLIMPIJSKA PRILOGA PRIMORSHtGR DNRVNIHR SIGA KOGEN - Alpski smučarji so se na olimpijskih igrah v Naga-nu iz Hakube preselili v 100 kilometrov oddaljeni Siga Kogen, a se je slabo vreme kot kaže preselilo z njimi. Včeraj bi namreč moral biti na sporedu moški veleslalom, a so ga morali organizatorji odpovedati zaradi premočnega sneženja in preveč novega snega na tekmovalni progi. V noči na sredo je namreč na progi zapadlo več kot meter snega, tako da so bili tudi izredni napori 600 prostovoljcev, ki so odstranjevali sneg s proge ročno in z vso potrebno mehanizacijo, zaman. Organizatorji so tokrat hitro ugotovili, da samo s prelaganjem začetka veleslalomske tekme ne bodo rešili snežnih težav. Zato so tekmovanje takoj odpovedali in se marljivo lotili čiščenja novozapad-lega snega. Veleslalom je bil tako na sporedu danes ponoči, istočasno z ženskim slalomom, če je bilo seveda vreme naklonjeno organizatorjem. Včerajšnje vremenske napovedi so bile sicer dokaj spodbudne. Vremenoslovci so napovedovali za danes sončno vreme, ki naj bi zdržalo vsaj do popoldneva, ko pričakujejo, da bo začel pihati neugoden veter, temu pa naj bi nato jutri in v soboto spet sledila dva dneva slabega vremena, kar lahko povzroči organizatorjem nove težave predvsem na ženskem veleslalomu, ki bi moral biti na sporedu v noči na petek. Marsikdo na Japonskem pa se zdaj že tudi sprašuje, če niso bile množične prošnje za sneg v svetiščih pretirane. Ce je snega pred začetkom olimpijskih iger primanjkovalo, pa zdaj ne vedo kam z njim. Ni pa malo takih, ki, zdaj sicer še bolj za šalo kot zares, že razmišljajo, da bi igre lahko trajale dan dlje, kot je bilo predvideno. Iz uradnih krogov organizatorjev te govorice odločno zanikajo, dejstvo pa je, da prav to najbolje ilustrira vzdušje, ki vlada na smučarskih prizoriščih, kjer ni nikakršne gotovosti, da bo program izpeljan tako, kot je bilo predvideno.Včerajšnja preložitev moškega veleslaloma je takoj demantirala vse tiste, ki so trdili, da je z zaključkom hitrih disciplin tudi konec problemov za alpske smučarje. Ce bodo obveljale vremenske napovedi in ženskega veleslaloma ne bo mogoče izvesti v noči na petek, bo ta avtomatično preložen na soboto, ko je na vrsti tudi moški slalom. Toda nihče ne more zagotoviti, da bo v soboto tekmo mogoče izvesti. Za zaključek ostane v tem primeru samo še nedelja. Po besedah generalnega sekretarja FIS Gianfranca Kasperja se morajo smučarske tekme končati najkasneje do pogasitve olimpijskega ognja, ki bo v nedeljo zvečer po krajevnem času. Prav tiho pa se govori še o eni možnosti: da bi neizpeljane olimpijske tekme izvedli v Crans Montani v Švici, kjer bo od 11. do 15. marca finale svetovnega pokala. Za zdaj tem glasovom nihče ne verjame, alternativa pa je tista, do katere je prišlo leta 1993 na svetovnem prvenstvu v Morioki na Japonskem, ko naslova v moškem superveleslalomu sploh niso podelili. Sicer pa so na dvanajsti dan ZOI razdelili štiri komplete medalj: akrobatski smučarji in smučarke so imeli na programu finale v skokih, smučarji tekači so se pomerili v štafeti na 4 x 10 kilometrov, biatlonci pa so dokončali v torek prekinjeno tekmo na 10 kilometrov. V dvanajstih dneh so organizatorji izvedli skupaj 50 od predvidenih 64 tekem. Največ medalj so doslej osvojili nemški športniki (22), po številu osvojenih medalj pa sledijo Norvežani z 19 medaljami in Rusi s trinajstimi. Sicer pa vrh lestvice osvojenih medalj zaseda Rusija, saj ima največ zlatih -kar osem, ob štirih srebrnih in eni bronasti. Nemčija ima eno zlato odličje manj kot Rusija ter še osem srebrnih in sedem bronastih. Tudi Norveška je doslej nabrala sedem zlatih ter še osem srebrnih in štiri bronaste medalje, ZDA pa pet zlatih, eno srebrno in štiri bronaste medalje. Italija je z eno zlato, štirimi srebrnimi in dvema bronastima kolajnama na trinajstem mestu, Slovenija pa je še brez kolajn. Doslej se je med dobitnice medalj vpisalo 22 držav. 0 KOLAJNE I (po 50 končnih odločitvah) Država Z S B Sk. Rusija 8 4 1 13 Nemčija 7 8 7 22 Norveška 7 8 4 19 ZDA 5 1 4 10 Kanada 4 5 3 12 Nizozemska 4 4 2 10 Japonska 4 1 3 8 Avstrija 2 3 7 12 Finska 2 3 5 10 Francija 2 1 3 6 Švica 2 1 2 5 Južna Koreja 2 0 0 2 Italija 1 4 2 7 Bolgarija 1 0 0 1 Kitajska 0 3 0 3 Švedska 0 1 1 2 češka 0 1 1 2 Danska 0 1 0 1 Ukrajina 0 1 0 1 Belorusija 0 0 2 2 Belgija 0 0 1 1 Kazahstan 0 0 1 1 e--4_iaiV, O-OI GUI U, D-UiUM *V bobu dvosedu 2 zlati (brez srebrne), v superveleslalomu za moške 2 srebrni (brez bronaste) Ne bodite v zadregi, izberite pravega. Razred C in razred E, Kompressor in Turbodizel. Organizacija Mercedes-Benz F.LU NASCIMBENspa Ul. Nereo Martinelli, 10 MILJE (IS) - Tel. 040/232277 Ul. 1° Maggio, 117-TRŽIČ (GO)-Tel. 0481/486278 ODPRTO TUDI V SOBOTO ZJUTRAJ SMUČARSKI TEK / IZREDNO RAZBURLJIV ŠTAFETNI TEK 4 X 10 KM ZA MOŠKE Thomas Alsgaard v zadnjih petih metrih prekinil sanje Italije o zlatu Silvio Fauner, ki je tekel kot zadnji Je za Norvežanom zaostal 80 cm - Kljub vsemu izreden uspeh NAGANO - Italijani so v štafeti (na sliki desno) tekli izjemno, kljub temu pa jih je nepremagljiva norveška armada v Sprintu premagala za pičlih 80 cm. Ponovil se je Lilleham-mer, toda z različnim zaključkom. Z Norveško je tako stanje 1:1, odločal pa bo S alt Lake City 2002; taka je obljuba Silvia Faunerja, ki že napoveduje novo zmago »azzurrov«. Norvežani se morajo zahvaliti Al-sgaardu, da niso še četrtič v zgodovini po Lil-lehammerju, Squaw Valleyu 1960 in Garmi-schu 1936 izgubili zmago v Sprintu. V Hakubi je Norvežanom uspelo izničiti upe Italije v zmago, ki se jim je zdela najprej nemogoča nato pa je bila povsem na dotik roke. Albarello je v prvi štafeti pregazil Sivertsena za petnajst sekund, predal pa je na četrtem mestu. Norvežani so bili stalno zadaj, »azzurrom« pa je samozavest stalno rasla. V drugi predaji sta zbežala Finec Myllyla in Valbusa, katerima se je uspel približati le Norvežan Jevne. Maj je nato tretjo predajo začel z 12 sekundami prednosti pred Daehliejem, ki pa je že po štirih kilometrih zaostanek izničil. Po sedmih kilometrih se je trikrat poskušal otresti Maja, ki pa se je kralju teka izvrstno upiral. Psihološka prednost je bila takrat na strani Italije, za katero je v zadnji predaji tekel Silvio Fauner, ki stalno diha Alsgaardu za ovratnik. Sanje Italije o zlatu se nadaljujejo, čeprav je na papirju v Sprintu hitrejši Norvežan. Fauner je poskusil pobegniti dva kilometra pred ciljem, toda brezuspešno in o zmagovalcu je odločal Sprint v ciljni ravnini. Fauner je bil še pet metrov pred ciljem v rahli prednosti, toda norveški velikan je po- daljšal korak in za dve desetinki prehiteli Faunerja (na sliki spodaj). Sanje so se razblinile, toda Italija je ponovno dokazala, da sodi v sam vrh tekaške smetane. Na zadnjih treh igrah je osvojila zlato in dve srebrni kolajni, Norvežani pa dve zlati in srebrno. Vanoi, tehnični direktor azzurrov pa obljublja: »V S alt Lake Cityju bo drugače. Mi smo v štirih letih zamenjali dva člana štafete, ne da bi se ta sprememba poznala, sedaj pa so oni na vrsti!« Albarello, za katerega izlet na Japonsko ni bil le nagrada ob koncu izredno uspešne kariere je bil izredno zadovoljen: »Sedaj lahko mimo grem v pokoj. Želim si le ostati v tehničnem štabu prve ekipe. Ko sem videl po sedmih kilometrih Sirve-stena v težavah, sem se odločil za beg. Na koncu sem občutil utrujenost in to tudi delno plačal. Zahvaliti se moramo Vanoiju, škoda le, da smo Sprint izgubili. Tokrat pa Alsgaard ni dvignil rok pred ciljem kot proti Daehliju. Na koncu smo bili nekaj časa razočarani, kljub temu pa je to velik rezultat. Sedaj morajo Norvežani spremeniti ekipo; mi smo to že storili, to pa je naše zlato«. Silvio Fauner pa je še razmišljal o zadnjih metrih: »Ohranil sem koncentracijo, toda na ravnem je Alsgaard hitrejši kot Daehlie. Morda smo po zadnjih rezultatih pričakovali celo nekaj več.« Valbusa ni skrival solz veselja, ob tem pa je svoje prve misli namenil sestri Sabini, ki je zaradi bolezni na dan pred tekmo izgubila bron, srebrno kolajno pa je ocenil kot pravi podvig: »Pred tekmo bi podpisali bronasto kolajno, če nam bi jo kdo ponudil, na koncu pa je prišlo srebro. Za zlato bo čas naslednjič. Taktično smo tekmo izpeljali izvrstno.« (I.F.) Rezultati: 1. Norveška (Sivertsen/Jev-ne/Daehlie/Alsgaard) 1:40:55, 7; 2. Italija (Al-barello/Valbusa/Maj/Fa uner) + 0, 2; 3. Finska (Kirvesniemi/Mylly-lae/Repo/Isometsae) +1:19, 8; 4. Švedska + 1:29, 5; 5. Rusija +1:43, 8; 6. Švica +1:53, 5; 7. Japonska +2:11, 0; 8. Nemčija +2:20, 4; 9. Avstrija +2:20, 8; 10. Estonija +3:25, 2 BIATLON ; 10 KILOMETROV ZA MOŠKE Norvežan Bjoemdalen pred vsemi Drugi je bil njegov rojak Andersen, ki pa je zaostal že več kot minuto NOZAVA ONSEN - Zmagovalec olimpijskega biatlona na 10-kilometrski progi Norvežan Ole Einar Bjoemdalen je na včerajšnji tekmi vseh deset strelov zadel v črno, poleg tega pa odlično tekel, tako da je drugouvrščenega rojaka Frodeja Andersena na koncu‘prehitel za več kot minuto. Bronasto medaljo si je presenetljivo pristreljal in pritekel Finec Ville Riakkonen, kijev svetovnem pokalu sicer šele na 38. mestu. Zmagovalec je po tekmi ocenil, da je tekel odlično, streljal pa najbolje v svoji karieri. Bjoemdalen je vodil že na sredini torkove tekme, ki je bila po 16 tekmovalcih prekinjena zaradi premočnega sneženja in izjemno slabe vidljivosti. To je bila druga takšna prekinitev in razveljavitev tekme v zgodovini olimpijskih biatlonov. Prvič se je to zgodilo leta 1972 v Sappom, prav tako na Japonskem. »Bil sem zares jezen, toda pet minut kasneje nisem več razmišljal o tem in pripravljen sem bil na novo tekmo,« je nenavadno odločitev vodstva tekmovanja komentiral 24-letni Bjoemdalen. Po 8 kilometrih včerajšnje tekme je namreč prepričljivo vodil brez zgrešenega strela. Nosilca srebrne medalje Andersena pa je razveljavitev tekme rešila. V prvem streljanju je zgrešil kar štirikrat, tako da ni imel niti najmanjših možnosti za medaljo. »Rešil me je zvonec. To je bila zame nova možnost,« je dejal Norvežan, ki je ponujeno priložnost znal dobro izkoristiti. »Imel sem dobro pripravljene smuči in zadovoljen sem z drugim mestom,. upam pa na zmago v S alt Lake Cityju, na prihodnjih olimpijskih igrah,« je dejal srebrni Norvežan, ki je v streljanju po enkrat zgrešil leže in stoje. Po včerajšnji dvojni zmagi in ob upoštevanju dejstva, da je tudi na 20-kilome-trski progi zmagal Norvežan Halvard Hane-vold, so vikingi glavni favoriti za zlato olimpijsko medaljo v štafeti, ki bo v soboto. Italijan Pieralberto Carrara ni uspel ponoviti podviga z dvajsetkilometrske razdalje, kjer je osvojil srebrno kolajno. Tokrat se je moral zadovoljiti z desetim mestom, za zmagovalcem pa je zaostal minuto in 28 sekund. Tekel je dobro, toda zgrešil je dva strela, kar ga je stalo medalje. Ostah »azzurri« so bili slabši. VVilfried Pallhuber je z enim zgrešenim strelom za Bjoemdalenom zaostal več kot minuto in pol in zasedel 14. mesto, Hubert Leitgib je bil 35. (1 zgrešen strel), Rene Cattarinussi pa šele 52. (4 zgršeni streh). Izmed četverice Slovencev je bil najboljši Jože Poklukar, ki je z enim zgrešenim strelom pristal na 16. mestu. Tomaž Globočnik je slabo streljal, tako da se je moral s tremi zgrešenimi streli zadovoljiti s 33. mestom, Sašo Grajf je bil s tremi zgrešenimi streh 40., Tomaž Žemva, ki je sicer zgrešil le enkrat, pa 42. Rezultati: 1. Ole Einar Bjoemdalen (Nor) 27:16.2 (0); 2. Frode Andresen (Nor) 28:17,8 (2) +1:01,6; 3. Vihe Raikkoenen (Fin) 28:21,7 (1) +1:05,5; 4. Viktor Majgurov (Rus) 28:36,0 (0) +1:19,8; 5. Jekabs Nakums (Lat) 28:36,9 (1) +1:20,7; 6. Olegs Maluhins (Lat) 28:37,4 (1) +1:21,2; 7. Frank Lučk (Nem) 28:40,3 (1) +1:24,1; 8. Halvard Hanevold (Nor) 28:40,8 (2) 1:24,6; 9. Paavo Puurunen (Fin) 28:44,0 (0) 1:27,8; 10. Pieralberto Carrara (Ita) 28:44,2 (2) +1:28,0; 14. VVilfried Pallhuber (Ita) 28:50,1 (1) +1:33,9; 16. Jože Poklukar (Slo) 29:00,5 (1) +1:44,3; 33. Tomaž Globočnik (Slo) 30:04,4 (3) 2:48,2; 35. Hubert Leitgeb (Ita) 30:10,0 (1) +2:53,8; 40. Sašo Grajf (Slo) 30:24,2 (3) +3:08,0; 42. Tomaž Žemva (Slo) 30:32,1 (1) +3:15,9; 52. Rene Cattarinussi (Ita) 30:50,0 (4) +3:33,8 itd. AKROBATSKO SMUČANJE / SKOKI Američan Bergoust z novim svetovnim rekordom do zlata Tudi pri dekletih olimpijski naslov v ZDA Prva Nikki Stone pred Kitajko Xu Nannan IIZUNA KOGEN - Včeraj so zaključili svpje nastope tudi akrobatski smučarji, ki so se pometih v skokih tako v moški kot v ženski konkurenci. Pri modkih je slavil Američan Erič Bergoust pred Francozom Sebastienom Foucra-som in Belorusom Dmitrijem Daščinskim. Erič Bergoust je z oceno 255, 64 točke popravil tudi svetovni rekord. Tudi med dekleti je šlo zlato v ZDA, z dvema izenačeno dobrima skokoma pa je zmagala Nikki Stone. Sodniki so ji 193, 00 točke. Druga je bila Kitajka Xu Nannan, ki je zbrala 186, 97 točke, tretja pa Colette Brand iz Švice, ki je za najboljšima s 171,83 točke že precej zaostala. • Američan je gledalcem v lizuna Kognu pripravil pravo demonstracijo tega še dokaj neznanega, a zato toliko bolj atraktivnega športa. S svojim četvernim trojnim vijačnim hipom se je po mnenju sodnikov, ki so ocenjevah skok, na zelo blizu iz oči v oči »srečal s popolnostjo«. Za ZDA je tako osvojil že tretje zlato odličje v akrobatskem smučanju na teh ZOI. Verjetno Beigoustu ta medalja še toliko več pomeni, zakaj v preteklosti so ga pestile mnoge poškodbe - med drugim je imel v prejšnji sezoni še zlomljeno ključnico. »Od sedaj naprej laho padem pri vsakem skoku in mi bo vseeno. Zdi se mi, da vse, kar se prej počel, sedaj ne pomeni prav nič več. Zame je predvsem pomemben ta uspeh,« je bil navdušen nad medaljo American. Bergoust v Daščinskem in Foucrasu ni imel prave konkurence. Za svoj prvi skok - trojna vijačna salta nazaj - je dobil 133, 05 točke, za drugega, ki pa je bil dvojna izvedba prvega, pa 122, 59 točke, s čimer je postavil tudi nov svetovni rekord, 255, 64 točke. Popolnoma so razočarali Kanadčani, ki so še pred nedavnim v tem športu nadvladovati vso svetovno konkurenco. Nosilec sedaj že starega svetovnega rekorda (254, 98 točke) Kanadčan Ni-colas Fontaine je tako pristal šele na 10. mestu. Žensko tekmovanje je bilo mnogo bolj izenačeno. Stanova, ki je bila leta 1995 tudi svetovna prvakinja, je bila po tekmi presrečna. »Vse od svojega petega leta sem sanjala le o zlati medalji. Bila sem v telovadnici in govorila, da bom nekega dne osvojila zlato medaljo. Ne morem verjeti...,« je hitela pripovedovati Američanka. Stanova sicer ni izvedla najboljših posameznih skokov. Za prvega je dobila drugo najboljšo oceno, za drugega pa celo tretjo, vendar je seštevek zadostoval za zlato odličje. Po kvalifikacijah je vodila Kitajka Kujeva, vendar je bil drugi skok preslab, da bi prehitela Slonovo. Za medaljo se je potegovala še ena odlična Kitajka, Ji Kiaou, ki pa si je pri skoku na treningu poškodovala koleno, tako da je tekmo spremljala sede v izteku. Pred mesecem dni je Ji dosegla najvišjo oceno za posamezni skok v zgodovini ženskega akrobatskega smučanja in na današnji tekmi je nameravala izvesti najzahtevnejši skok med vsemi tekmovalkami. Sodniki v akrobatskem smučanju ocenjujejo odskok, višino, like in pristanek. Tekmovalci skočijo tudi do 12 metrov visoko. NAG ANO 1998 0qp Četrtek, 19. februarja 1998 HOKEJ NA LEDU / ZNANI POLFINALISTI UMETNOSTNO DRSANJE / PO KRATKEM PROGRAMU ZA POSAMEZNICE Cehi presenetljivo izločili Američane V četrtfinalu je Rusija premagala Belorusijo. Finska Švedsko. Kanada pa Kazahstan V vodstvu svetovna podprvakinja Kwan V jutrišnji finale se je kot 22. uvrstila tudi Mojca Kopač NAGANO - Katere hokejske reprezentance se bodo na ZOI v Naganu borile za medalje, je že znano, med njimi pa ne bo branilke olimpijske medalje Švedske in hokejskih mibjonarjev iz ZDA. Švedska ekipa je v današnjem četrtfinalu presenetljivo z 1:2 (0:0, 0:0, 1:2) klonila pred skandinavskimi tekmeci Finci. Finci se bodo v jutrišnjem polfinalu pomerili z Rusi, drugi polfinalni par pa sta Kanada in Češka. Kanadčanom je uspelo priti v polfinale z zmago s 4:1 (2:1, 2:0, 0:0) nad Kazahstanom. Pred tem je rekorderka po številu olimpijskih odhčij Rusija s 4:1 (1:0,1:0, 2:1) premagala novinko na ZOI Belorusijo. Šestkratni svetovni prvaki Cehi pa so se v polfinale uvrstili z zmago nad ZDA s 4:1 (0:1, 3:0, 1:0). Za vse štiri četrtfinalne poražence je olimpijskega turnirja konec. Kanadčani so se morali za zmago nad Kazahstanci pred 10.400 gledalci v areni Bit Hat potruditi bolj, kot pa je bilo pričakovati. Potem ko so z zadetkoma Nieuwendyka (2.) in Corsona (3.) hitro povedli, je v četrti mi- nuti sledil zadetek Safranova. Ko se je na klopi "javorovih listov" že širil nemir, je Gretzky s svojimi podajami omogočil zadetka Shanahana (37.) in Vzermana (38.). ZDA so v boju s Cehi klonile predvsem zaradi izrednega vratarja Haška, ki je dopustil le en zadetek Modana (17.) in je Američane s svojimi obrambami spravljal v obup. Na nasprotni strani so Cehi ledeno hladno izkoristili vse priložnosti, ki so se jim ponudile. Z dvema zadetkoma v 58 sekundah sta Ružička (29.) in Jagr (30.) svoje popeljala do zmage. Sledila sta še zadetka Ručinskega (37.) in Dopite (60.). Favoriti na letošnji olimpiadi Rusi so dve tretjini igre s svojimi malimi sosedi mislili predvsem na varčevanje z močmi. Kamen-ski (19.) in Kovalenko (22.) sta svoje moštvo sicer kmalu popeljala v vodstvo, a se je ekipa pod vodstvom trenerja Jurcinova razigrala šele v zadnji tretjini. Pavel Bure (43.) in Morosov (44.) sta povečala izid na 4:0, nakar je Krkoviču (45.) uspel edini zadetek za Beloruse. NAGANO - Po včerajšnjem kratkem programu v umetnostnem drsanju v ženski konkurenci vodi svetovna podprvakinja Američanka Michelle Kvvan (na sliki), druga je njena rojakinja in svetovna prvakinja Tara Lipinski, tretja pa evropska prvakinja Marija Bu-tirskaja iz Rusije. Med 24 finalistk, ki se bodo v prostem programu pomerile jutri, se je uvrstila tudi edina slovenska predstavnica Mojca Kopač, ki je bila 22. Kwanova, ki je svetovno prvakinjo Taro Lipinski premagala že na ameriškem državnem prvenstvu, je drsala brez napak. Za umetniško vrednost so ji vsi sodniki prisodili oceno 5, 9. Tudi Li-pinskijeva je svoj program odpeljala zelo dobro, vendar so bili njeni skoki nekoliko manj zahtevni. Razočarala je dvakratna evropska prvakinja, Rusinja Irina Sluckaja. Pri kombinaciji se ji namreč ni popolnoma posrečil prvi skok. Sluckaja je tako po kratkem programu peta. Na četrto mesto se je uvrstila Kitajka Lu Chen, šesta pa je Francozinja Surya Bonaly. Mojca Kopač je drsala solidno, na žalost pa pri trojnem skoku v kombinaciji ni najbolje pristala. Za tehninčno vrednost je dobila ocene od 4, 1 do 4, 9, za umetniški vtis pa od 4, 5 do 4, 7. Na-temperamentno glasbo Pulp Fiction je Kopačeva naredila napako že v prvi kombinaciji, ko je namesto trojnega ritbergerja naredila dvojni skok. S tem je avtomatično dobila odbitek 0, 4 točke, imela pa je tudi manjšo osnovo za končni zbir točk. Pred skokom je imela zaradi prehitro končanega zavoja premalo loka, zato jo je med izvedbo ritbergerja preveč nagnilo na stran in celotnega trojnega skoka ni mogla izvesti. Ker je imela sicer zelo lahek program, je prvi del tekmovanja na OI končala nižje od predvidenega 17. ali 18. mesta. Edina italijanska predstavnica Tony Sabrina Bombardieri se ni uspela uvrstiti v finale, saj je zasedla komaj predzadnje mesto. Izidi kratkega programa (v finale se uvrsti 24 najboljših): 1. Michelle Kvvan (ZDA) 0, 5 točke; 2. Tara Lipinski (ZDA) 1, 0; 3. Marija Butirskaja (Rus) 1, 5; 4. Lu Cen (Kit) 2, 0; 5. Irina Sluckaja (Rus) 2, 5: 6. Surya Bonaly (Fra) 3, 0; 7. Elena Lijašenko (Ukr) 3, 5; 8. Va-nessa Gusmeroli (Fra) 4, 0; 9. Tatjana Malinina (Uzb) 4, 5; 10. Elena Sokolova (Rus) 5, 0; 11. Joanne Carter (Avs) 5, 5; 12. Laeti-tia Hubert (Fra) 6, 0; 13. Anna Re-chnio (Pol) 6, 5; 14. Sizuka Araka- va (Jap) 7, 0; 15. Julija Lavrenčuk (Ukr) 7, 5; 16. Lenka Kulovana (Ceš) 8, 0; 17. Nicole Bobek (ZDA) 8, 5; 18. Julija Vorobijeva (Azr) 9, 0; 19. Julia Sebestyen (Mad) 9, 5; 20. Alisa Drei (Fin) 10, 0; 21. Julia Lautovva (Avt) 10, 5; 22. Mojca Kopač (Slo) 11, 0; 23. Shirene Human (JAR) 11, 5; 24. Marta Andra-de (Spa) 12, 0; 25. Ivana Jakupče-vič (Hrv) 12, 5; 26. Helena Grund-berg (Sve) 13, 0; 27. Tony Bombardieri (Ita) 13, 5; 28. Sofia Penkova (Bol) 14, 0. Daehlie najuspešnejši zimski olimpionik NAGANO - Bjoem Daehlie je najuspešnejši udeleženec zimskih olimpijskih iger. Tridesetletni Norvežan je z včerajšnjim uspehom v tekaški štafeti na 4 x 10 kilometrov na ZOI v Naganu zabeležil že sedmo olimpijsko zmago; s tem je število medalj, ki jih je od leta 1992 zbral na olimpijskih igrah, povečal na enajst. Ob sedmih zlatih ima namrež še štiri srebrne medalje. Daehhe je tako prepričljivo utrdil prvo mesto na lestvici najuspešnejših udeležencev zimskih olimpiad. Rusinja Ljubov Jegorova, ki zaradi pozitivnega doping testa na lanskem svetovnem prvenstvu v Trondheimu v Naganu ne sme nastopati, zaseda s po eno zlato in srebrno olimpijsko medaljo manj drugo mesto na lestvici, tretja pa je hitrostna drsalka Lidija Skoblikova s šestimi zlatimi kolajnami. Na prvih 25 mestih so samo smučarski tekači in hitrostni drsalci, edini alpski smučar pa je Alberto Tom-ba, ki je s 3 zlatimi in 2 srebrnima kolajnama na 24. mestu. Jezni Samaranch NAGANO - Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch je jezen na ameriško televizijsko hišo CBS, ker ga je novinar Bob Simon v intervjuju za neko televizijsko oddajo spraševal po njegovi preteklosti, odnosu z diktatorjem Francom in spornih olimpijskih temah. »Zelo sem razočaran, bilo je, kot bi mi postavih zasedo.« Samaranch je zato pri vodstvu CBS zahteval, da se intervju naredi ponovno, vendar televizija na to za zdaj ni pristala, je pa za teden dni, na konec iger, prestavila predvajanje intervjuja. CBS največ prispeva v milijardo dolarjev težko olimpijsko blagajno: za ameriške pravice prenosa iger je plačala 375 mihjonov dolarjev. INTERVJU / POGOVOR Z MIRJAM BRATINA PAHOR Japonska vera je zelo zapletena V bistvu je sestavljenka iz več različnih verstev - O športu tudi pri verouku Gospa Mirjam Bratina Pahor je znana zlasti med mlajšimi rodovi v Trstu in Gorici. V obeh mestih namreč že vrsto let poučuje verouk in to na način, ki je mladim blizu. Koliko žensk se pravzaprav odloča danes za študij teologije? »Vedno več.« Zakaj? »Pač iz notranjega Mica, želijo si širiti svoje kulturno obzorje, kot laik pa imajo danes tudi večje možnosti poučevati verouk, kot nekoč.« Kje poteka ta študij? «V Vidmu in Trstu, le da je v slednjem to triletna dopolnilna sp-cializacija.« Poteka pouk na splošni verski ali katoliški osnovi? »Vsekakor na katoliški.« Ali se mora pri tem študent opredeliti kot verujoč? «Seveda, saj neverni se običajno itak ne odločajo za ta študij.« Je za žensko biti teologinja, v primerjavi z moškim, prednost ali ne? «Za določene stvari je morda to prednost. Ženske smo na splošno bolj intuitivne od moških, tudi bolj razumevajoče, morda se tudi laiku lažje približamo. Seveda, verjetno pa imajo moški druge prednosti, ki jih ženske nimamo.« Je pri tem študiju morda prisoten tudi aspekt športa? »Njegov pomen obravnava studi na osnovi svetopisemskih načel. Upoštevati je treba vedno celovitost človeka, ki je zapopadena v njegovi telesnosti, duhu in duševnosti.« lahko ta odgovor bolj konkretizirate? «Tudi božja zapoved pravi ne ubijaj ah pa ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. V tem je vsekakor zapopadena tudi skrb za telo, etiko in sploh pozitivne vrednote, ki načelno veljajo tudi za sodobni šport.« Ali to vključujete v svoja predavanja dijakom? «Da, včasih tudi to. Recimo, ko so olimpijske igre ali kaka druga pomembnejša športna manifestacija. Govorimo o športnikih in verskih obredih, o nasilju na stadionih, zaslužkarstvu in podobnem, torej o pozitivnih in tudi negativnih pojavih v tej dejavnosti.« Se tudi sami zanimate za šport? «Da, za šport se zelo zanimam. Zanima me pravzaprav vse, trenutno pa najbolj smučanje, drsanje, smučarski skoki itd. Zelo mi je pa žal, da sedanjim prenosom iz Nagana, zaradi oddaj v nočnih urah, ne morem slediti.« Nedelja je zapovedan praznik. Pred kakšno dilemo je športnik, če ne more k nedeljski maši, ker ima istočasno tekmovanje? Teh dilem ne bi smelo biti. Ob nedeljah je več maš tudi ob drugih urah, v skrajnem primeru pa lahko opravi to svojo versko obveznost v soboto.« Večkrat vidimo na tekmovanjih, tudi na televiziji, da se nekateri športniki pred Startom pokrižajo. To vprašanje zastavljam nekoliko polemično: ali ni to v resnici premik vere na nižjo raven? «V kakšnem smislu?« Se to dejanje ne spremeni v nekak etično-moralni amulet? «Ne mislim tako. Športnik se pač priporoči Bogu, pokaže, da vse dela z njim. To nikakor ni negativno. Seveda, pa je to lahko od človeka do človeka nekoliko raz-liCno.« Televizija nam v Naganu včasih pokaže tudi tamkajšnje templje. V čem se japonska vera razlikuje od katoliške? Japonska vera je zelo zapletena. V bistvu jo sestavlja več ver: šin-toizem, budizem, animizem in druge, vse to pa močno povezuje tradicionalizem. Dejansko vsak Japonec goji vsaj dve veri, če ne celo več.« Kako bi vi za športnike napisali enajsto božjo zapoved? »Bodi pošten do sebe in drugih!« Zal, imamo božjih zapovedi le deset. olimpijske iskrice...olimpijske iskrice. Szewczenko je zbežala pred gripo Med najuglednejšimi žrtvami epidemije gripe v olimpijski vasi v Naganu je tudi nemška umetnostna drsalka Tanja Szevvczenko (na sliki med čakanjem na letalo na tokijskem letališču) , ki je bila celo med glavnimi favorita jami za zlato kolajno. Toda zaradi gripe je morala odpovedati nastop in včeraj že odpotovala domov. Toda organizatorji nočejo priznati resnosti epidemije. Uradno je prijavljen en sam primer, bolnih pa je 56 od 2500 športnikov, kar po mnenju organizatorjev ni nič posebnega. Športniki seveda pravijo drugače: skoraj vsak kašlja in se ne počuti najbolje. Med športniki, ki imajo največ težav z gripo, so Kanadčani, kjer je zbolelo 36 športnikov. O-mikuji Športniki, ki na olimpijskih igrah (še) nimajo olimpijske medalje, se lahko pri japonskih ve-deževalkah pozanimajo o svoji usodi. Na Japonskem ponujajo tistim, ki verjamejo v prerokovanje, več možnosti za potešitev njihove vedoželjnosti. Navadne »coprnice« prerokujejo z dlani, pojavijo pa se vsak večer na ulicah za majhnimi papirnatimi zastori. Druga možnost je o-mikuji, zvitek papirja z zapisano prerokbo, ki ga je moč kupiti v šintoističnih ali budističnih svetiščih. Ce je prerokba na o-mikuju slaba, je potrebno zvitek znova zložiti in privezati na drevo ali grm, s čimer se uporabnik prerokbe izogne nesreči. Seizingerjevi sta dve zlati dovolj Nemška alpska smučarka Katja Seizinger se je odpovedala nastopu na četrtkovem olimpijskem slalomu. Kot je povedal njen trener Wolf-gang Meier, dvakratne olimpijske prvakinje ne bi imelo smisla vznemirjati z nastopom v disciplini, v kateri nima nikakršnih možnosti za novo medaljo. Seizinger jeva se bo raje dobro pripravila na petkov veleslalom. Napredovanje Ruska tekačica na smučeh Larisa Lazutina je medtem, ko se je poganjala po zasneženih japonskih poteh, napredovala. Larisa, ki je na olim-piadi v Naganu osvojila že tri zlata odličja in eno srebrno, je namreč v ruski vojski zaposlena kot podčastnica in trenerka športnega kluba strateških raketnih enot, zaradi svojih "izrednih športnih dosežkov" pa je napredovala v častnico. Ukaz o napredovanju dosedanje podčastnice je izdal sam ruski obrambni minister Igor Sergejev. Vsi ne zagovarjajo Rebagliatija Laboratorij za doping kontrole v kanadskem Montrealu je na Mednarodni olimpijski komite naslovil pismo, v katerem strokovnjaki iz laboratorija izražajo ogorčenje nad izjavami, da je kanadski zmagovalec veleslaloma v deskanju na snegu Ross Rebagliati le »pasivno« vdihaval marihuano. V omenjenem pismu, ki je bilo sicer zaupno, a je njegova vsebina pricurljala v javnost, je kanadski laboratorij pojasnil, da so v več testih, ki so jih pri Reba-gliatiju opravili v obo-dobju od konca leta 1996 do začetka leta 1997, odkrili zelo visok delež sledi marihuane, kar izključuje pasivno kajenje. Za to naj bi vedel Andrevv Pipe, predsednik kanadskega Sveta za etiko, ki se ukvarja tudi z dopingom, vendar podatki niso vplivali na odločitev o napotitvi Rebagliatija na ZOI. V Rebagliatijevem urinu so Kanadčani našli od 90 do 120 nanogramov sledi marihuane na mililiter urina. Najvišji delež, ki ga dovoljuje Mednarodna smučarska zveza, je 15 nanogramov na mililiter. Medtem je Rebagliati ob vrnitvi v domovino doživel navdušen sprejem. Gostil ga je celo popularni ameriški voditelj talk shovvov Jay Leno. Ta je primerjal Rebagliatijeve izkušnje z marihuano s tistimi, ki jih je imel ameriški predsednik Bill Clinton: »Nasprotno od Clintona si inhaliral, nisi pa kadil - on je kadil, ni pa inhaliral.« Spored 18. zimskih olimpijskih iger v Naganu ČETRTEK, 19. FEBRUAR ---------------------------končne odločitve (5) 05.00 biatlon: 4 X 7,5 km, ženske alp. smučanje: slalom, ženske (2. vožnja) 07.00 hitr. drsanje: 1.000 m, ženske 11.00 drsanje, kratke proge: 500 m, ženske 500 m, moški ------------------------------predtekmovanja 01.30 nordijska kombinacija: skoki, ekipno alp. smučanje:s/a/om, ženske (1. vožnja) 11.00 drsanje, kratke proge: 5.000 m štafeta, moški PETEK, 20. FEBRUAR ---------------------------končne odločitve (5) 01.00 smučarski tek: 30 km, ženske 05.00 nordijska kombinacija: 4X5km alp. smučanje: veleslalom, ženske (2. vožnja) 07.00 hitr. drsanje: 5.000 m, ženske 11.00 umet. drsanje: ženske, prosti program ------------------------------predtekmovanja 07.30 alp. smučanje: veleslalom, ženske (1. vožnja) 06.45 hokey na ledu :po/f/na/e 1: C1/D4 - D2/C3 polfinale 2: D1/C4 - C2/D3 07.00 bob: četverosed, 1. in 2. vožnja Radio Opčine povečal prednost, toda ostali se ne mislijo predati do konca Moški veleslalom so, kot je že v tradiciji teh iger, preložili, tako da je naša igra ponovno okrnjena v rezultatih. Točkovali smo lahko le tri odgovore, največji pretres med le temi pa je povzročila uvrstitev furlanskega akrob-satskega smučarja Freddyja Romana. S štirinajstim mestom je Romano pripeljal osem točk Primorskemu Dnevniku, to se pravi kar pet točk več kot najbljižjemu »sovražniku«. Odlično je PD napovedal tudi drugo mesto italijanske štafete, tu pa so bile razlike minimalne, kot je bila minimalna prednost Norvežanov. Hokej pa je stalno poln presenečenj in razlike v napovedih so prej pravilo kot izjema. Ta zakon velja tudi za tekmo Kazahstan-Kanada, točni rezultat (1-4) pa je tokrat uganil Radio Trst A in odščipnil tri izredno pomembne točke vsem, razen Radiu Opčine, ki je kljub zgrešenemu rezultatu osvojil prav tako deset točk.. Pogled pa gre tudi na današnje napovedi, kjer moramo poudariti napovedi Novega Matajurja, ki je odkrito povedal, da je začel igro na vse ali nič. Zaostanek je velik, drugih rešitev pa ni. Se opomba za bralce, ki je nujna. Pri hokejskih napovedih v času zbiranja odgovorov še niso bili znani nasprotniki Rusije in Češke, kar je še otežkoči-lo že tako zahtevno delo zamejskih strokovnjakov. 13« (Četrtek, 19. februarja) T O T O N A O A TOCKOVANEC PlMORSKI DNEVNIK Radio TS A STV Novi glas Novi Matajur Radio Opčine Stefania Belmondo (tek na 30 km) 1. 1. 3. vm ► 3. Deborah Compagnor (veleslalom) 1 2. 1. odstop 2. Urška Hrovat (veleslalom) 7. 5. 9. Rusija - Finska (število golov) 5 (3-2) 6 (2-4) 9 (M) 9 (3-6) 7 (5-2) Češka- Kanada (število golov) 6(24) 5(2-3) 8(2-6) 8 (3-5) 5(1-4) Dnevne točke 25 21 h8 15 21 Skupne točke 302 303 306 252 317 OLIMPIJSKI TV SPORED o.oo Eurosport 1.25 Raitre Slovenija 2 1.25 Raitre 2.35 Slovenija 2 4.50 Raitre 4.55 Raitre Slovenija 2 6.55 Raitre 16.55 Slovenija 2 ----------------------ČETRTEK, 19. FEBRUARJA Smučarski tek Slalom, ženske 1. vožnja Nordijska kombinacija, K90 ekipno Nordijska kombinacija, K9G ekipno Biatlon, 4x7.5km ženske Slalom, ženske 2. vožnja Hitrostno drsanje, 10OOm ženske Biatlon, 4x7.5km ženske (posnetek) PETEK, 20. FEBRUARJA 0.55 Raitre Smučarski tek, 30km prosto, ženske 1.25 Raitre Slovenija 2 Veleslalom, ženske 1. vožnja 2.35 Slovenija 2 Smučarski tek, 30km prosto, ženske 4.50 Raitre Nordijska kombinacija, 4x5km 4.55 Raitre Slovenija 2 Veleslalom, ženske 2. vožnja 6.40 Raidue Hokej, polfinale 6.55 Raidue Hitrostno drsanje, 5000m ženske 6.55 Raidue Bob štirised, 1. vožnja 8.30 Raitre Bob štirised, 2. vožnja 10.40 Raitre Hokej, polfinale 10.55 Raitre Slovenija 2 Umetnostno drsanje, posameznice 14.35 Slovenija 2 Hokej, polfinale A (posnetek) 16.20 Slovenija 2 Nordijska kombinacija, 4x5km (posnetek) 23.10 Slovenija 2 Hokej, polfinale B (posnetek) Ne zamudite priložnosti! Pridite si ogledat in preizkusite naše rabljene zajamčene avtomobile: - FORD FIESTA 1.1 S 3 vrata rdeč 1. 1 990 - FORD FIESTA 1 .3 klima 3 vrata plav 1 994 - FORD SIERRA 1 .8 4 vrata siv 1 989 - FORD SIERRA 2.0 4 vrata siv 1 990 - FORD MO N DECT 2.0 klima 5 vrat siv 1 994 - FORD TRANSIT 2.5 D SS bel 1 995 - FIAT UNO 1 .1 3 vrata rdeč 1 991 - FIAT Tl PO 1 .4 5 vrat zelen 1 990 - FIAT Fl RO 1 .€> av-t. zelen I. 1 993 - OPEL VECTRA 1 .8 ABS airbag bordeaux 1 994 - OPEL OMEGA 2.0 1 6V SNA/ F.O. srebrn 1 994 - ALFA 1 55 1 .7 klima bordeaux 1 994 - ALFA 1 64 2.0 V6 klima ABS zelen 1 99 1 - LANCIA E) E D RA 2.0 4-ko I. pogon črn 1991 - AUDI 80 2,OE ABS pom. streha črn 1991 - NISSAN PRI/VtERA 2.0 1 6V klima bordeaux 1992 in za bralce Primorskega dnevnika: Davek na prenos lastništva vključen v ceni! Nasvidenje pri nas v Tržiču! V TRZIC: - Ul. CA. Colo m b> o 13 (S.S. TrZič - Trst) - tel. 0481/410765 y SVET Četrtek, 19. februarja 1998 ZALIV / DOBRI [ZGLEDI ZA POLITIČNO REŠITEV ZALIVSKEGA ZAPLETA Svetovna diplomacija zadovoljna zaradi Annanove misije v Bagdadu Optimizem kljub ameriški izjav/, da se bodo uprli sporazumu, ki jim ne bi bil po godu. VVASMNGTON, MOSKVA, BAGDAD - Kljub temu da je ameriški veleposlanik pri OZN Bill Richardson včeraj poudaril, da si ZDA pridržujejo pravico zavreči vsak sporazum, ki ga bo generalni sekretar Kofi Annan (na sliki AP) dosegel med svojim obiskom v Bagdadu, če bi »ogrozil ameriške interese«, pa je včeraj v svetovnih diplomatskih krogih prevladal optimizem. Se najbolj previden je bil morda Kofi Annan, ki je izjavil, da ima »zmerne možnosti« za uspeh misije v Bagdadu, s katero bi lahko preprečili ameriško vojaško akcijo prod Iraku. Rusija, Francija in Nemčija so bile optimistično razpoložene, saj so menile, da Kofi Annan sploh ne bi začel svoje misije, ko ne bi imel dobrih izgledov za uspeh. Ruski predsednik Boris Jelcin je pripisal potovanju generalnega sekretarja OZN »izreden pomen«, saj bi to lahko pripomoglo k rešitvi krize v Iraku po politični in diplomatski poti. Tega mnenja je tudi nemški zunanji minister Klaus Kinkel, ki je poudaril, da je Annanov obisk »najboljša možnost« za premostitev krize. Najbolj optimističen pa je bil do pred dnevi skrajno zaskrbljen egiptovski predsednik Mubarak, ki se je telefonsko pogovarjal tako z ameriškim predsednikom Clintonom kot z iraškim predsednikom Sadamom Huseinom. Po njegovem bodo Iračani razumeli, da se je svetovna diplomacija zavzela za mimo rešitev krize in jo sedaj ne bodo pustili na cedilu. Da prihaja do premikov, je včeraj potrdil tudi Sadamov svetovalec Ha-mid Jusef Hamadi. Kot navaja mska tiskovna agencija Itar-Tass, je Hamadi napovedal, da Irak pristaja na inšpekcije predsedniških objektov kot to izhaja iz predlogov Rusije, Francije in Arabske fige. Izvedenci posebne komisije za nadzorstvo iraške razorožitve Unscom naj bi pregledali vse sporne objekte v spremstvu ruskega, francoskega in kitajskega veleposlanika v Bagdadu, ki bi se jim pridružili izvedenci iz držav članic Varnostnega sveta OZN. Predlog je na papirju sprejemljiv, ker to ni več tisti Unscom, ki je po iraških trditvah vohunil za VVashing-ton. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, ali bi taka komisija »ogrozila ameriške interese«. Clinton seveda ne bo imel lahkega dela, da bi po takem Annanovem rezultatu opravičil vojaški poseg. Ameriški kardinali so namreč še pred tem pomenljivo navedli, da bi bilo »zelo težko, če ne celo nemogoče« opravičiti sedanji ameriški napad na frak. Ruski obrambni minister Igor Sergejev pa je včeraj izrazil prepričanje, da Američani ne bodo napadli. »Ce Irak nima orožij za množično uničenje, ni jasno, zakaj bi ga bombardirali. Ce jih ima, bi bombardiranja imela tragične posledice: v treh štirih dneh bi strupen oblak prikril Iran in tudi Turkmenistan ter Afganistan,« je poudaril ruski minister, ki je še dodal, da bi oblak lahko ogrozil tudi Rusijo in poudaril, da ob ameriških obstajajo tudi ruski interesi v tem delu sveta. ALŽIRIJA / OB OFENZIVI VARNOSTNIH SIL Spet nov pokol ALŽIR - Islamski fundamentalistični teroristi so prejšnjo noč v Sidiju Džilaliju v zahodni alžirski pokrajini Tlemcen pobili 23 civilistov. Vest so enkrat toliko posredovale alžirske oblasti, ki so obenem navedle, da so varnostne sile ubile enega od teroristov in da so na sledi ostalim. V Tlemcenu je namreč v teku širokopotezna ofenziva varnostnih sil. Islamski skrajneži pa ne odnehajo in so v treh dneh pobili več kot 55 civilistov. S temi pokoli poskušajo zmanjšati pritisk vojske in varnostnih sil, ki so v nekaj dneh pobile več kot 20 teroristov. Kot kaže, so akcije uspešne, saj se je prvič zgodilo, da je državna televizija pokazala trupla osmih ubitih pripadnikov funda-mentalistične organizacije Gl A, ki so padli v Bensekraneju v predmestju Tlemcena. Teroriste so v neki kmetiji obkolile varnostne sile. V akciji so zaplenili ogromno orožja, dokumentacije in mučilnih naprav. Kot vedno v podobnih primerih, ko varnostne sile zadajo hude izgube teroristom, lahko v bližnji bodočnosti pričakujemo nove srhljive pokole, ki naj bi Alžiriji in svetu dokazali, da varnostnim silam ni uspelo streti fundamentalistov. Nekdanji sekretar Butros Butros Gali, ki se mudi na obisku v Italiji, pa se je včeraj zavzel, da bi mednarodna skupnost poprla »suvereno vlado predsednika Zerouala« v njenem boju proti funda-mentalističnemu terorju. Po njegovem je Zeroual prvi demokratično izvoljen alžirski predsednik in je zato neumestno, da nekateri iščejo rešitev za alžirsko državljansko vojno z grobim vmešavanjem v alžirske notranje zadeve. ZRJ / KONEC MESECA SREČANJE MILOSEVlC-RUGOVA Začel dialog o Kosovu? BELGIJA / PARLAMENT KONČAL PREISKAVO Razočaranje staršev mladih žrtev zaradi poročila o pedofilski aferi Ni ugotovilo odgovornosti politikov, navedla je le policijsko malomarnost BRUSELJA - Poročilo komisije belgijskega parlamenta za preiskavo pedofilske afere, ki je že avgusta predlani pretresla Belgijo, nato pa se razširila še na sum o odgovornosti politikov, močno odmeva v belgijski javnosti. Ker komisija zavrača obtožbe, da so zločinci uživali zaščito s strani policije in sodstva, so starši žrtev znova zahtevali odstop vlade premiera Jean-Lu-ca Dehaenea. Starši umorjenih in pogrešanih otrok so ogorčeni, ker so prepričani, da se poročilo parlamentarne komisije izogiba imenovanju krivca za neučinkovitost in počasnost odkrivanja pedofilskih zločinov. Oče ene izmed umorjenih deklic, Jean-Denis Lejeune je bil neposreden: »Prepričan sem, da je za smrt moje hčere kriva država,« je pred kamero belgijske televizije BRTN vzk- liknil pred parlamentarno stavbo, v kateri so parlamentarci do pozno predsinoči obravnavali omenjeno poročilo; o poročilu se bodo predvidoma izrekli danes. Kljub temu, da komisija v poročilu ne ugotavlja, da bi politika neposredno ščitila storilce teh dejanj, pa opozarja na neučinkovito delovanje sodstva in policije; to naj bi bilo po mnenju komisije dovolj, da so bili Marc Dutroux in njegovi sodelavci »posredno zaščiteni«. Dutroux je obtožen umora štirih otrok in ugrabitve še najmanj dveh deklic. Vzrok za neučinkovitost ustreznih struktur komisija pripisuje tako individualni kot skupinski neprofesionalnosti in malomarnosti. Komisija zato napoveduje preventivni in represivni boj proti korupciji ter zahteva »razvijanje ustrezne moralne integritete« policijskih inšpektorjev. V ta namen predlaga ustanovitev posebne skupine, ki bo skrbela za postavljanje in doseganje takšnih standardov. Policija je pedofilsko navezo odkrila avgusta leta 1996. Kljub številnim namigom, ki jih je prejemala policija že prej, so bile vse preiskave pred avgustom predlani neuspešne, saj Dutrouxja policija ni in ni uspela povezati z ugrabitvami deklic. Ob preiskavi Dutrouxo-vega doma policija celo ni našla dveh osemletnih deklic, čeprav sta bili skriti v kletnih prostorih. Ko je policija Du-trouxa aretirala zaradi kraje avtomobila, sta deklici od lakote umrli. »Dutroux je užival prednost zaradi popolne pasivnosti pri preiskavi,« je pred parlamentom izjavila članica preiskovalne komisije Nathalie Serclaes, ki je ta primer opisala kot »dolg seznam neuspehov in neizkoriščenih priložnosti«. »Pomanjkljiva preiskava je sad ne-postavljenih standardov in nepravilnega obnašanja,« je menila druga članica komisije Re-naat Landuyt. Poleg Dutrouxa je med drugimi vpletenosti v pedofilsko afero obtožen tudi Michel Nihoul, ki je imel tesne vezi s sodstvom in politiki. Po nepotrjenih sumih naj bi Nihoul za nekatere »visoke prijatelje« prirejal seksualne zabave, nato pa jih izsiljeval. Komisija pa v poročilu ugotavlja, da ni dokazov o tem, da bi politiki ščitili Nihoula. Poročilo, ki ga včeraj v celoti objavljajo mnogi belgijski časniki, je izšlo le dva dni za tem, ko so starši umorjenih in izginulih otrok v središču Bruslja priredili demonstracije; več kot 20.000 ljudi je zahtevalo učinkovitejše sodstvo in vlado. (STA) BEOGRAD - Jugoslovanski zvezni predsednik Slobodan Miloševič (na desni sliki AP) se bo konec tega meseca v Beogradu sestal z voditeljem kosovskih Albancev Ibrahimom Rugovo (na levi sliki AP) , tako da bi poiskala sprejemljivo rešitev za premostitev težke krize, ki pretresa to nemirno pokrajino srbsko-črnogorske federacije. Presenetljivo vest je posredoval beograjski dnevnik Blitz, ki je obenem povedal, da se bodo na beograjskem srečanju dotaknili vseh tudi najbolj kočljivih tem, tako da bi poiskali kompromisno rešitev. Na Kosovu, kjer je več kot 90 odstotkov prebivalstva albanske narodnosti, prihaja že nekaj tednov do atentatov, v katerih je življenje izgubilo več srbskih policistov in albanskih »kolaboracionistov«, stopnjuje pa se tudi srbsko nasilje proti večinskemu albanskemu prebivalstvu. Pred pogovorom med Miloševičem in Rugovo bo srečanje med tehničnima delegacijama zvezne vlade in kosovskih Albancev, na katerem bodo proučili uresničitev sporazuma o skupnih šolah, ki so ga podpisali septembra leta 1996 s posredovanjem ita-lijanske skupnosti S. Egidio. Blitz je zapisal, da je Miloševič povabil Rugovo, ker je vladajoča Socialistična stranka Srbije zaskrbljena zaradi gospodarskih sankcij in poskuša odpraviti vse vzroke za te sankcije. Razrešitev kosovske krize je namreč eden od pogojev, ki jih postavlja mednarodna skupnost za ponovni sprejem ZR Jugoslavije v svetovne organizacije. Včeraj se je jugoslovanski zvezni minister Živodin Jovanovič v Parizu sestal s francoskim kolegom Hubertom Vedrineom, ki je skupaj z nemškim zunanjim ministrom Klausom Kinklom eden od pobudnikov evropskih naporov za reševanje kosovske krize. Jovanovič se je prejšnji teden v Rimu sestal z italijanskim zunanjim ministrom Lambertom Dinijem, ki mu je poudaril, da bi bil sporazum o skupnih šolah dober začetek za dialog med Beogradom in Prištino. Iz Pariza bo minister Jovanovič odpotoval v Madrid, kjer se bo skoraj gotovo sestal s španskim zunanjim ministrom Abelom Matutesom. Beograjski tisk pa navaja možnost, da bi se sestal tudi z nekdanjim španskim premieram Gonzalezom, ki je leta 1996 vodil delegacijo O VSE, ki je v Beogradu zahtevala več demokracije. NOVICE POLITIKA / COSSIGOVI PRIVRŽENCI V GORICI GORICA / JUTRI V FOGARJU Komedija o strastnem navijaču V okviru Kinoateljejevega spored Gorica kinema bodo nocoj ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici predvajali film Davida Evansa»Febbre a 90°«. Gre za zabavno komedijo o strastnem navijaCu angleške nogometne ekipe Arsenal. Po osmih letih nenehnih porazov in navijačevega obupa končno napoti srečna sezona: ekipa doživi preporod, gla-venga junaka pa popade vročica. Seja gostinske sekcije SGZ Slovensko gospodarsko združenje vabi na sejo elanov gostinske sekcije, ki bo danes na sedežu SGZ, Ul. Roma 20, ob 16. uri, s sledečim dnevnim redom: določitev novih cen za pijače; liberalizacija obratovalnih dovoljenj in nov občinski načrt trgovske mreže; ustanovljen skupni odbor med Turistično zvezo Slovenije in zamejskimi organizacijami iz Italije, Avstrije in Madžarske za čezmejni projekt “(Ne) Znano zamejstvo”. Večer CAI o etiki in ekologiji Etika in ekologija v planinah je naslov planinskega večera, ki ga drevi ob 21. uri prireja goriška sekcija CAI. Ob predvajanju barvnih diapozitivov bo Roberto Valenti, učitelj turnega smučanja in plezanja iz Trsta, govoril o posledicah človekovega vdiranja v naravo in sle po odkrivanju neokrnjenih predelov. Večer bo v predavalnici liceja “Dante Alighie-ri” v Drev. 20. septembra. Avtobus SPDG: prijave še danes Smučarski odsek SPDG prireja 1. marca na Zonco-lanu Zamejsko smučarsko prvenstvo. Ob tej priložnosti prireja tudi avtobusni prevoz za tekmovalce, navijače, smučarje in vse, ki bi radi preživeli lep dan v gorah. Društvo je ob tej priložnosti zagotovilo posebno ugodne pogoje glede prevoznih stroškov. Zaradi organizacijskih in drugih zadev sprejemajo prijave samo še danes od 19. do 21. ure na sedežu "društva v ulici Malta 2, tel. 33029. Vodstvo združenja »Agriturist« Deželno združenje Agriturist ima svoj odbor tudi na pokrajinski ravni, ki so ga izvolili pred kratkim. Sestavljajo ga Aldo Bader (predsednik), Michele For-mentini (podpredsednik), Carlo del Torre (tajnik). Odborniki so: Albano Bidasio, Marco Collodi, Rodlfo Cumin, Patrizia Traversa in Giovarma Giannattasio. Dva ranjena v trčenjih Dve osebi sta bili včeraj lažje ranjeni v dveh trčenjih. Ob 12.20 se je na križišču ulic Gregorčič in Sv. Mihaela v Standrežu v trčenju med njegovim fiatom tempra in renaultom ranil 51-letni Paolo Antonini, Ul. Scaramuzza 6. Zdravil se bo 6 dni. Ob 14.45 sta na križišču ulic Trieste in Duca d’ Aosta v Gorici trčila ford sierra in fiat 500. Ranjena je bila voznica slednjega, 79-letna Emilia Čermelj, Korzo Italia 22, ki so jo pospremili v bolnišnico. Požar na gmajni v Sovodnjah Gasilci so bili včeraj popoldne več ur zaposleni z gašenjem požara na gmajni pri Sovodnjah. Gorelo je na 3 tisoč kv. metrih površine od Ul. Zanetti v smeri Soče. Zaradi suhega vremena je nevarnost požarov velika, zato pozivajo k previdnosti. Poskus oživljanja KD ni padel v prazno Strnjen pristop somišljenikov CDU in CCD Spor v NZ: Ritossa razrešil goriškega tajnika Javna razprava o primeru Sofri in vprašanju zapora Sodeluje tudi Sofrijev sin Politični zemljevid se v zadnjem času naglo spreminja in obeta do junijskih občinskih in deželnih volitev še marsikatero novost. Prejšnji teden smo poročali o nastajanju nove politične grupacije poimenovane Posočje za Evropo, ki se je predstavila kot goriška inačica ti. gibanja za severovzhod, v katerega se v Furlaniji vključuje grupacija Projekt Furlanija v Trstu pa Illijeva lista. Goriško gibanje se razvija zlasti med pripadniki skupine »Cittadini per ITsontino« in ga lahko uvrščamo med sredinske komponente zavezništva Oljke. Tudi v sredinskih predelih druge politične poloble v teh dneh močno vre. Pobuda nekdanjega predsednika republike Francesca Cossige za oblikovanje nove sredinske grupacije UDR (»Unione democratica per la repubblica«), je takoj našla navdušene privržence v Gorici. Pobuda, ki močno diši po poskusu oživljanja nekdanje Krščanske demokracije, je seveda pritegnila v prvi vrsti “sirote” te stranke razkropljene v raznih večjih in manjših grupacijah Pola svoboščin. Poleg stranke CDU v celoti, ki lahko v mestu, sodeč po izidih zadnjih volitev, računa na 10-od-stotni konsenz, naj bi se novi grupaciji pridružil tudi večji del CCD in morda še kak posameznik iz vrst Forza Italia. Za Cossigo se je na Goriškem že dokaj jasno opredelil pokrajinski tajnik CCD Gianni Glassi, ki je hkrati tudi predsednik goriškega občinskega sveta. Glessi odkrito govori o ponovnem povezovanju razpršenih katoliških duš, ker z drugimi besedami lahko imenujemo oživljanje nekdanje KD. To vrenje verjetno ne bo bistveno premikalo politične meje med desno in levosredinskim blokom. Prej je videti kot poskus prerazporeditve sil znotraj teh blokov. Morebitna Cossigova stranka bo na občinskih volitvah, kot sestavni del Kartela svoboščin ali pa tudi ne, skoraj gotovo podprla ponovno Valen-tijevo kandidaturo, povečala pa naj bi se njena moč pogojevanja izbir v koaliciji. Nekoliko potisnjeno v kot je zaradi tega videti Nacionalno zavezništvo, ki doživlja tudi interna nesoglasja. 2e dolgotrajni spor med občinsko svetovalsko skupino v Gorici in pokrajinskim tajnikom Ritosso je slednjega privedel do odločitve, da razreši dosedanjega občinskega tajnika Narcisa Randoja in da na njegovo mesto imenuje tričlansko “komisarsko” upravo v sestavi Renzo Rosarelli, Francesco Gen-tile in Mario Nanni. Trojka naj bi vodila stranko v zahtevnem predvolilnem obdobju, vprašanje pa je, kako bo na ukrep Tržičana Ritos-se odgovorila občinska svetovalska skupina NZ, ki je doslej bila precej kompaktna v konfliktu s pokrajinskim tajništvom. Pokrajina: posvet o financiranjih EU Pokrajina je pobudnica delovnega srečanja o postopkih in možnostih koriščenja financiranj Evropske skupnosti. Srečanje bo jutri, 20. februarja, v sejni dvorani pokrajinskega sveta s pričetkom ob 16. uri. Po uvodnem pozdravu predsednika Brandolina bosta glavni poročili imela evropski poslanec Livio Filippi (Agenda 2000: reforma strukturalnih skladov. Katere so možnosti za obmejna območja) in dr. Giorgio Tessarolo, deželni ravnatelj za evropske zadeve (Drugo obdobje strukturalnih skladov). Sledila bo razprava. Na dlani je pomembnost srečanja, ki naj bi prispevalo k večji informiranosti upraviteljev in torej k boljšemu izkoriščanju sredstev EU, glede česar doslej izkušnje niso ravno najboljše. Napake, nepoznavanje postopkov ali iskanje varljivih bližnjic, kot v primeru projekta za preobrazbo obmejnega gospodarstva med Gorico in Novo Gorico, so med vzroki slabega koriščenja teh sredstev. Skupnost »Arcobale-no« v sodelovanju z Zelenimi, krščansko osnovno skupnostjo in videmskim odborom »Liberi-liberi« prireja jutri, 20. februarja, ob 17.30 v Fogarje vi dvorani v Gorici (Verdijev korzo 4) javno razpravo na temo: Vprašanje zapora in primer Sofri, Bom-pressi, Pietrostefani. Uvodna poročila bodo imeli duhovnik Alberto De Nadai, odvetnika Ne-reo Battello in Roberto Maniacco in Luca Sofri, sin Adriana Sofrija. Govor bo o primeru treh nekdanjih pripadnikov gibanja »Lotta continua«, ki se niso hoteli izogniti zaporu, četudi se proglašajo za nedolžne in so bili obsojeni na strogo kazen zelo spornem procesu. Poleg bitke za priz- nanje resnice o umoru Calabresi, zaradi katerega so bili obsojeni na osnovi trditev domnevnega skesanca, so Sofri in tovariši v zaporu začeli etično bitko, da bi opozorili na krivice in nevdržnost razmer v tem družbenem obrobju, na katerega zunanji svet prerad pozablja. V ta prizadevanja se v mali goriški stvarnosti vključuje tudi skupnost »Arcobaleno«, ki opozarja na neenakopravnost državljanov pred državnim represivnim aparatom. »Bo že res, da je zakon kakor dež, ki pada enakomerno na vsakogar. Toda nekateri imajo dežnik, drugi pa ga nimajo«, so zapisali v vabilu na jutrišnjo odprto razpravo. GRADIŠČE / ZANIMIV TEČAJ Zgodovina in film Letos bodo analizirali fašistično dvajsetletje V dvorani Bergamas v Gradišču se bo danes ob 15.30 začel osmi izpopolnjevalni tečaj namenjen obravnavi odnosov med filmom in poučevanjem zgodovine. Letošnja tema je Italija v fašističnem dvajsetletju skozi film. Tečaj prirejata goriški Inštitut za družbeno in versko zgodovino in Tržiško kulturno združenje v sodelovanju s skupino »Anthropos« in s pedagoško fakulteto Tržaške univerze. Na prvem srečanju bosta predavala prof. Fulvio Salimbeni, zgodovinar na Tržaški univerzi, in film- ski kritik ter ravnmatelj kinoteke v Riminiju Gian-franco Miro Gori. Njuno izvajanje se bo prepletalo s predvajanjem odlomkov iz filmov in dokumentarcev o obravnavanih tematikah. Tokrat bosta na vrti filma »Vecchia guardia« A. Bla-settija (1936) in »Condottieri« L. Trenkerja (1937). Kdor želi podrobnejših informacij o tečaju naj se javi pri prof. G. To-plikarju (tel. 93396) ali na sedežu Tržiškega kulturnega združenja (tel. 76090 ali 76123). Tečaj se bo nadaljeval 26. februarja. Svojci kritizirajo službo 118, slednja pa zavrača očitke Svojci priletne ženske iz Za-graja so prijavili karabinjerjem dogodek, ki spravlja v zelo slabo luč osebje zdravstvene reševalne službe 118, po drugi strani pa se je oglasila tudi Zdravstvena ustanova s pojasnilom, iz katerega je zadeva videti precej drugačna. Poglejmo obe verziji. Svojci pravijo, da so v ponedeljek zvečer ob 22. uri poklicali rešilni avto v Zagraj, da bi pospremil v bolnišnico 82-let-no Guerrino Coccolo, ki ji je bilo slabo. Reševalci so prišli in odpeljali žensko, svojci (dve hčerki in zet) pa so šli za njimi z osebnim avtomobilom. Onkraj zagrajskega mostu se je rešilec ustavil. Bolničar naj bi izjavil, da je ekipa so končala svojo delovno izmeno in da bo po bolnico prišel drug rešilec. Svojcem je priporočil, naj se odpeljejo do goriške bolnišnice in tam počakajo, kar so tudi storili. V bolnišnici pa so morali več kot 20 minut čakati na prihod drugega rešilca, ki je medtem vkrcal priletno ženico, ne da bi svojcem kdorkoli pojasnil, kaj se dogaja. Zdravstvena ustanova pa je dogodek pojasnila takole. V ponedeljek so svojci poklicali službo 118 že v popoldanskih urah. Rešilec je prišel, vendar so svojci zavrnili prevoz v bolnišnico. Ob 21.57 so spet poklicali službo 118. Dežurni je na podlagi opisa ocenil, da primer ni posebno nujen. Po dodatnem telefonskem poizvedovanju o stanju bolnice je ob 22.17 iz Tržiča odpotoval rešilec, ki je prispel v Zagraj ob 22.30. Po hitrem pregledu so bolnico naložili na rešilni avto in se ob 22.45 odpeljali v smeri Gorice v predvidevanju, da bodo po poti srečali drugo reševalno vozilo z zdravnikom, ki je prihajalo iz Gorice. Rešilca sta se srečala v Gradišču, kjer je zdravnik pregledal bolnico in odredil porevoz v goriško bolnišnico, kamor je prispela ob 23.03. V oddelku za prvo pomoč jo je pregledal nevrolog, dežurni zdravnik pa je spričo starosti odredil sprejem v bolnišnico, četudi primer ni bil skrajno hud. PUST V GORICI / PREDSTAVILI PROGRAM PRIREDITEV V MESTU Pet intenzivnih dni pustnih norčij Pust je pred vrati, zato so včeraj na goriškem županstvu predstavili niz prireditev, ki bodo popestrile pust v Gorici. Občina promovira skupni program manifestacij, pobudniki posameznih prireditev pa so razna združenja in rajonski sveti. Goriško pustovanje se bo začelo v soboto s sprevodom otrok (ne bodo pa pregnali niti odraslih) in nagrajevanjem najlepših mask na pobudo krožka »Arniči del tafeto«. Zbirališče je ob 14.30 na Travniku, sprevod bo krenil ob 15. uri po ulicah Roma, Crispi, Korzu Verdi, Oberdan in Carducci do Kor-na, kjer bo nastop godbe, nagrajevanje mask in veselica. V sprevodu bo najbrž tudi kak pustni voz. V nedeljo bodo glavno besedo imeli lutkarji, žonglerji in cestni teatranti, ki so že lani poželi izjemen uspeh. Dopoldne bodo nastopali po rajonih (na trgih pred cerkvami): ob 10.50 na Rojcah, ob 11.00 v Podgori, ob 11.15 v Standrežu, Ločniku, Straži- cah in pri Madonnini, ob 11.30 pri Sv. Ani, ob 11.45 na Placuti, ob 12.00 v Pud-turnu ter pred ljudskim vrtom in spominskim parkom. Vsi skupaj se bodo nato od 14.30 zbrali na Trgu Seghizzi na gradu, kjer se bodo vrstili nastopi, rajonski sveti pa bodo ponudili pijačo in prigrizek. Znotraj grajskega obzidja bo od iste ure dalje na pobudo krminske Skupine za zgodovinsko animacijo uprizoritev srednjeveškega pusta z animacijo v kostumih izpred pol tisočletja. Prisotna bo tudi pustna skupina s Koroške s tradicionalnimi šemami. Pustni torek ponuja štiri dogodke. Na Korzu Verdi, ki bo zaprt prometu, bo prosta promenada mask. Občinska ludoteka priredi ob 14.30 pustno delavnico (rezervacije na tel. 532377) in nastop čarodeja ob 17. uri. Od 15.30 bo v Kulturnem domu tradicionalno otroško rajanje v organizaciji ZSKD. Na Travniku bo ob 18.30 mogoče slediti prikazni Bele dame, ki bo z grajskega obzidja ob igri luči in lajanju krvoločnih psov “obdelala” goriške politike in javne osebnosti. Konec pustnih norčij bo tako kot začetek v domeni “prijateljev dobre kapljice”, ki bodo v sredo ob 15. uri priredili pustni pogreb. Na Komu bodo prebrali oporoko Bepota Zaneta, ga nato z godbo pospremili “skozi bare in gostilne” do Podturna, kjer ga bodo sežgali in njegovo slovo proslavili s pojedino. Poleg navedenih bodo v naslednjih dneh še mnoge pustne družabnosti po slovenskih društvih. Eno od prvih so v soboto priredili v Sovodnjah člani Društva slovenskih ribičev Vipava (na sliki - foto Bumbaca). RONKE / PROSLAVA OB DNEVU KULTURE Trdoživost in širina ohranjata narod Ob govoru M. Špacapana nastop zbora Podgora, slike D. Faganela in verzi J. Paljka Slovenski narod je preživel zaradi svoje trdoživosti in Širine duha. Tako je povedal slavnostni govornik Mirko Špacapan Številnemu občinstvu na Prešernovi proslavi v občinski knjižnici v Ronkah. Za uvod je ubrano zapel mešani pevski zbor Podgora, nakar je pozdravil odbornik za kulturo ronske občine Bearzi in naznanil, da bo 25. februarja na seji občinskega sveta imenovana nova komisija za slovenska vprašanja. Prisotni so bili tudi drugi gostje med katerimi vicekonzul v Trstu Pelikan ter msgr Virgulin. Špacapan je v govoru poudaril, da smo Slovenci kot majhen narod preživeli in ohranili svoj jezik in kulturo tudi v tujini in predvsem v zamejstvu v skrajno težkih razmerah na robu latinskega sveta. Povedal je, da smo lahko Prešernu hvaležni, da je v nemškem okolju pesnil v slovenskem jeziku in povzdignil slovenščino na raven drugih evropskih jezikov. Lepo bi bilo, ko bi njegove poezije bolje poznali in da bi jih mladi vzljubili. Pozitivno je ocenil dejstvo, da pri nas doživeto praznujemo Prešernovo proslavo in s tem prikazujemo raznolikost naše kulture, ki je povečini neznana večin- skemu narodu, s katerim živimo Slovenci z ramo ob rami. Za nas je pomembno, da se ne zapiramo vase in da dobro poznamo tudi italijansko kulturo. Rešiti se moramo tarnanja in se v okolju, kjer živimo, skuSamo uveljaviti kot posamezniki in kot narod. V svet moramo gledati skozi evropska očala. Na sporedu je bilo nato odprtje razstave slikarja Davida Faganela, ki ga je predstavil Jurij Paljk. Faganel je po rodu iz Trsta in se je v mladih letih preselil v Gorico, kjer ga pravzaprav kot umetnika poznamo le nekaj let, saj je študiral in dokončal arhitekturo v Ljubljani. Ogledamo si lahko njegove kraške motive, pariške plave strehe ter niz slik o Kanarskih otokih, ki jih je obiskal na študijskem potovanju z očetom slikarjem in prikazujejo tropsko naravo, vulkane, morje. Razstava bo na ogled še ves teden. Umetnik je svoja dela že razstavil v Gorici in ob priložnosti je bil izdan katalog; Mohorjeva družba pa jih je objavila tudi v zadnji zbirki poezij Jurija Paljka Nedorečenemu. Iz zbirke je Luisa Gergolet prebrala izbor poezij. Za konec smo lahko spet prisluhnili zboru Podgora, ki ga vodi Mirko Špacapan. VJ Na sliki (foto Bumbaca) pozdrav predsednika SKRD Jadro MuCiCa ŠTMAVER / RIBOLOV Člani Ribiškega društva Čamik na občnem zboru S. Bevčar ostaja predsednik Minuli petek so se na sedežu društva, v bivši osnovni šoli v Stmavru, zbrali na rednem obenem zboru elani Ribiškega društva C arnik. Slo je za 3. redni občni zbor, kajti društvo je novejše zasnove, Čeprav ga v glavnem sestavlja ista skupina ribičev, ki je delovala že veliko let prej v sklopu "KSD Nas prapor iz Pev-me. V svojem dolgem poročilu se je predsednik društva, Silvan BevCar, dotaknil vseh vidikov društvenih dejavnosti, ocenil opravljeno delo ter nakazal smernice in programe bodočega delovanja. Zlasti je poudaril dejstvo, da utrip društvenega delovanja sloni pretežno na rekreacijskih dejavnostih, ki se odražajo v skupinskih izletih povezanih z ribolovom. Društvo pa se lahko pohvali z razstavo o načinih vezenja in izdelovanja umetnih ribolovnih muh, ki so jo elani Car-nika vzorno pripravili septembra lani v Podgori ob priložnosti 12. kajakaške soške regate. Iz izčrpnega predsedniškega nagovora nekoliko izstopa misel, ki nedvomno daje znaCaj temu ribiškemu društvu. Takole pravi predsednik BevCar: »Verjetno je nesmisel, da svoje dosežke ocenjujemo s preštevanjem izpeljanih in neizpeljanih točk programa. Osebno vidim, da je pomembnejše skrbeti za dobro vzdušje in počutje v društvu, ki se odražata v vzpostavljanju in gojenju prijateljskih vezi, kar je spričo številnih težav in kaotičnega načina sodobnega življenja, izredno dragocena vrednota. To je bil tudi eden glavnih ciljev, ki smo si ga zadali, ko smo osnovali društvo Camik. Zelo plodne prijateljske vezi smo razpletli tudi s podobnimi društvi v Sloveniji, zlasti pa Se z ribiškimi družinami iz zgornjega Posočja.« Pozdrav občnemu zboru sta prinesla Andrej Briško v imenu ZSSDI ter Rudi Petejan, predsednik Ribiškega društva Vipava iz Sovodenj. Sledile so volitve ter porazdelitev društvenih zadolžitev. V novi mandatni dobi bodo društvo vodili: predsednik Silvan BevCar, tajnik Dušan Černič, blagajnik Gabrijel Fi-gelj ter odbornika VValter Prinčič in Danilo Feri. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Marjan BevCar za elane tega organa pa Beno Vižintin, Danjel Vogrič in Dušan Bensa. VIP KINO 3 OBVESTILA GORICA KULTURNI DOM Gorica kinema: 20.45 »Febbre a 90°«. vrrroRiA 117.30-21.00 »Titanic«. Rež. James Came-ron, igrata Leonardo Di Ca-prio in Kate VVinslet. VITTORIA 3 17.15-19.00-20.45-22.30 »In e out«. Kevin Kline in Mati Dillon. CORSO 17.00-19.30-22.00 »Qualcosa e cambiato«. Jack Nicholson in Elena Hunt. ^1 PRIREDITVE KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi jutri ob 18. uri na predstavitev knjige novinarke Neve Lukeš Delčki našega vsakdana. Na večeru bosta prisotna avtorica in urednik založbe Fontana Danilo Japelj. IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja izlet ob 8. marcu. Dopoldne si bodo izletnice in izletniki v Trstu ogledali zgodovinski železniški muzej in škedenjski muzej o slovenski prisotnosti v Trstu. Kosilo bo v hotelu Triglav v Sežani, sledi prosta zabava do večera. Prijave do 4. marca ob sredah na sedežu in pri poverjenikih. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 1, Ul. Terenziana 26, tel. 482787. moška oblačila ^ ul. Carducci 24 tel. 537561 KMEČKA ZVEZA prireja danes ob 17. uri na sedežu godbe Kras v Doberdobu srečanje o Novi davčni zakonodaji v kmetijstvu. SEKCIJA VZH V PODGORI sklicuje danes ob 17. uri na sedežu v Ul. 4. novembra 39 srečanje za razgovor o aktualnih perečih problemih. KD DANICA prireja 7. marca družabnost ob dnevu žena. Prijave do 1. marca pri Dolores Cemictel. 882222. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo avtobus za pustovanje jutri odpeljal ob 16. uri izpred gost. Primožič v Podgoro, Sovodnje in Standrež. POGREBI Danes: 9.30, Giuseppina Brilli vd. Brilli iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Enima Princi por. Belli iz splošne bolnišnice v Ločnik; 11.10, Luisa Lenardič vd. Visin-tin iz splošne bolnišnice v Slo-vrenc; 13.30, Mario Madiai iz splošne bolnišnice v Gradišče; 13.40, Štefanija Cijan vd. Kovic iz splošne bolnišnice na Pec. t V Gospodu je zaspala v 96. letu starosti naša draga mama, nona in pranona Štefanija Cijan vd. Kovic Pogreb bo danes, 19. februarja, ob 13.40 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici in ob 14. uri v cerkvi na Peci. Žalostno vest sporočajo sinova Oskar in Milan ter hčerka Štefanija z družinami ter drugo sorodstvo. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki boste počastili njen spomin. Peč, Trst, 19. februarja 1998 (Pogrebno podjetje Preschern) M* DZ<. . . od 19. februarja Sladica s kakavom* s koščki čokolade, 250 ar. 400 gr., 4.975 lir/Kg. 7.960 fir/Kg. V Priprava za mačke 290 gr. 4.793 lir/Kg. 390 Meter za otroke * leseni merilec, visok 1,5 m, širok 11 cm. Jopič Racing zunanjost v nylonu Oxford, obloga rokavov iz 100% poliamnida, z zadrgo, vrvica v pasu, z 2 stranskimi žepi. Set za telovadbo 1 povver hvisfer dolžina 64 cm, 1 vrv za skakanje z lesenimi ročaji, ročaji, dolžina 240 c — 1 ročna 900 Garnitura Škarij * I Set skled * iz nerjavnega jekla, 4 kosi v zeleni ali plavi 4 pari: 1 par za hišno barvi, s kromiranim robom,U .*Wm. H 1 uporabo, 2 para 0 13cm, višina 6,5cm. za šivanje in 1 škarjice Moške hišne copate * nedrsljivi podplati iz platngi ■F M Š;r 7.990 4.990 Kovček 24 ur * Pilotski kovček SUPERPOIMUDBE! Kuhinjski pribor 6 kosov * mere: 40x32x12 cm, zunanjost _ :^mcr —— SeSsjSdste. ^ - - _24-9O0' zeleniavo (predlog predstavil 1/245900 10.900 Hranilnik iz keramike - - (predlog predstavitve) 3 različni modeli 4fli9r90a /lO-SMOOT A 5r900 97.900 47.900 L 900 Kopalniško držalo * alu nosilna palica, držalo iz PVC-ja, enostavno čistljivo, mere: 178x20,5x15,5 cm. |J45900r .900 100% bombaž - 2 vrsti: okrogli model 0 160 cm, pravokotni model: mere: 130x160 cm, vključeno 6 prtičev 50x50 cm * . —1 barve: bordeaux, plava in beige I PATOUSNACIN4 Cheese-Burger 2 kosa 300 gr, 3.600 lir/Kg. Sveži danski sir 1 25 gr, 15.120 lir/Kg. Gaj brez teina v vrečkah - 25 filter vrečk 43,75 gr, 34.057 lir/Kg. Pasiran paradižnik v brik konfekciji 500 gr, 680 lir/Kg. Škotski whisky iz pravega slada 40% Vol. 0,701. L 14.142 lir/l Roladice vvafer s trdo / mlečno čokolado 200 gr., 7.450 lir/Kg. Arašidi nadevani, pekoči, okus sir/pršut 125 gr, 10.320 lir/Kg. Gel za kopanje s kamilico 500 ml, 5.580 lir/l.______ Neutralni detergent 500 ml, 2.580 lir/l. Pena za britje 1 JU890 S S|U_________________1.3901 Detergentna pena za 1 JL950 E kopalnice in ploščice I /.Qf\ § 600 ml.. 2.817 lir/l. ■ eOVU JU790 § 2901 JM90 1 7901 I 2A9Q 1.290 -L89CT | ULICA III. AR A/l ATA 1 S Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 DAVČNA REFORMA / KONČAL SE JE N INFORMATIVNIH SREČANJ SDGZ GORICA / MISIJA TRGOVINSKE ZBORNICE O temnih in $\ »liih plateh italijanske dav )ne reforme Predavali so izvedenci Kocjančič, Kosmač in Nadja Prašelj Pogovori z madžarskimi in beograjskimi kolegi Goriško delegacijo je vodil Hadrijan Corsi TRST - V sredo se je z dvema srečanjema v mestu - eno v italijanskem in drugo v slovenskem jeziku - končala vrsta informativnih sestankov, ki jih je Slovensko deželno gospodarsko združenje pripravilo za svoje Člane in druge interesente o davčni reformi Prodijeve vlade. Gre za sveženj davčnih ukrepov, ki jih je vlada na osnovi pooblastil parlamenta uvedla z lanskim in letošnjim finančnim zakonom, ker pa je njihovo uvajanje postopno in v znatni meri še nedoločeno ali nejasno, se davkoplačevalci nahajajo v negotovosti in posledično v primežu prežečih davčnih prekrškov. Nepoznavanje novosti v davčni zakonodaji (ki kot vemo ni opravičilo za kršenje predpisov) pa po drugi strani povzroča tudi potencialno tveganje, da davčni zavezanec ne izkoristi olajšav in davčnih popustov, zato je bilo zanimanje za informativna srečanja s strokovnjaki SDGZ - ki so se, kot smo poročali, začela pretekli teden v Nabrežini - razumljivo veliko. V torek pozno popoldne je bilo - najbrž najbolj obiskano - informativno srečanje na Opčinah, v prostorih Zadružne kraške banke, kjer so številnim udeležencem orisali glavna poglavja davčne reforme direktor SDGZ Vojko Kocjančič, komercialist Stevo Kosmač in knjigovodkinja Nadja Prašelj. Predavatelji so si razdelili teme, Kocjančič pa je v uvodu ocenil, da ima reforma, ki jo sestavlja 18 davčnih ukrepov, vsebovanih v finančnih zakonih za leti 1997 in 1998, dokaj megleno, nestabilno podobo, ker je veliko določil še nedorečenih. Reforma je bila vsekakor nujna, kajti Italija tudi po davčni zakonodaji močno zaostaja za Evropo, je dejal Kocjančič, ki je poudaril, GORICA - Delegacija goriške Trgovinske zbornice pod vodstvom njenega podpredsednika Hadrijana Corsija se je v preteklih dneh mudila v Kaposvaru na Madžarskem, kjer je bila gost tamkajšnje gospodarske zbornice. Beseda je tekla o možnostih za povečanje trgovinske menjave in za vzpostavitev proizvodnega sodelovanja med madžarskimi in posoškimi podjetji, in to še posebej na področju kmetijsko-ži-vilske industrije, lesarstva, gradbeništva in turističnih dejavnosti. Goriška delegacija se je obvezala, da bo madžarskim sogovornikom posredovala seznam podjetij, ki jih zanima navezati stike s podjetji iz Kaposvarja oziroma iz regije Somogy, ki se nahaja v južnem delu države in med drugim obsega tudi jezero Balaton. Dogovorili so se, da bo poslovno srečanje podjetij in gospodarstvenikov obeh strani prihodnjega 8. maja v prostorih kapo-svarske zbornice, zato goriška zbornica že zdaj vabi interesente, naj se za informacije obrnejo na promocijski urad goriške Trgovinske zbornice (tel 0481/384226, fax 0481/533176). Po obisku na Madžarskem je goriška delegacija odpotovala v Beograd, z namenom, da bi obnovila že več let prekinjene stike s tamkajšnjo gospodarsko zbornico. S srbskimi sogovorniki so Goričani izpostavili predvsem težave tamkajšnjih gospodarstvenikov v prizadevanjih, da si zagotovijo potrebna finančna sredstva za pospeševanje gospodarskih dejavnosti, da vzpostavijo sodelovanje z bančnimi zavodi za obnovitev zamrlega zaupanja in da s skupnimi močmi presežejo ovire na finančnem področju. Na sestanku je prišla med drugim do izraza želja po vzpostavitvi odnosov sodelovanja med beograjsko in goriško zbornico in njunimi člani, zato naj bi v ta namen čimprej organizirali srečanje med srbskimi bančniki in predstavniki kreditnih zavodov iz Furlanije -Julijske krajine. da je sprememb zelo veliko, od tega vrsta pozitivnih in tudi negativnih, so pa tudi take, za katere ni mogoče oceniti, na katero stran sodijo. Prašljeva je udeležence openskega srečanja podrobno 'seznanila z novimi oziroma spremenjenimi davčnimi olajšavami za posameznike in podjetja, pri čemer se je podrobno ustavila tudi pri posebej zanimivi novosti davčnega popusta oziroma odbitkov za preureditev prvega stanovanja ali hiše. Kosmač je velik del svojega posega namenil negativnim vidikom reforme, predvsem novim davčnim obveznostim (največja je nov deželni davek IRAP) in denarnim kaznim, pri čemer se je posebej ustavil pri novostih za nekomercialne ustanove, med katere sodijo tudi naša športna in kulturna društva. • Zadnji del srečanja je bil posvečen spremembam v obdavčenju dohodkov in dobičkov od kapitala ter napovedanim admnini-strativnim reformam, kot sta liberalizacija trgovinskega sektorja in reforma avtoprevozništva. BANČNIŠTVO / POSTAJA MESTO OB SOČI PRAVI ELDORADO? V Gorici kmalu več novih bank GORICA - Postaja Gorica pravi Eldorado za banke? Na prvi pogled bi morali odgovoriti pritrdilno, saj je že skoraj gotovo, da bodo v tem mestu v zelo kratkem času še 4 banke od drugod odprle svoje poslovalnice. Na lestvici so: Banca Popolare di Trieste, ki ureja svoje prostore na goriškem korzu v isti stavbi v kateri je kavama Garibaldi!* Nova tržaška kreditna banka, ki namerava odpreti podružnico v Stan-drežu ali nekje v bližini; Banca Popolare di Brescia in še Monte dei Paschi di Siena. Najbrž ena slednjih dveh bank se pogaja ali se je že pogodila za prostor, kjer je svojčas bila restavracija hotela Al Corso, marsikdo pa ve povedati, da bo en edež nove banke v vogalni stavbi korza Italia in ulice Di Man-zano, nasproti cerkve sv. Justa. Banca Popolare di Trieste je sicer juridično samostojen bančni zavod, dejansko pa je last ljudske banke iz Vicenze. Ta je zelo močna in je pred kratkim ponudila največ - ponudnikov je bilo in je še vedno več - za nakup celotnega paketa delnic ljudske banke v Vidmu in bo tja najbrž prišla v zelo kratkem času. 2e nekaj časa se govori da bo Nova Tržaška kreditna banka odpr- la podružnico v Gorici in tudi s pomočjo slovensko govorečega urad-ništva skušali odvzeti kakšnega klienta goriški Kmečki banki in, kot vse kaže, tudi sovodenjski zadružno kreditni banki. Ge bo NBCT - NTKB podružnico odprla v Stan-drežu, kot se čuje, bo to zelo možno. Najbrž ne bo velikih razlik, če bodo okence odprli nekje na ali ob Tržaški cesti, nedaleč od mejnega prehoda in od številnih avtomobilskih servisov in veleblagovnic. NBCT - NTKB, ki je last Antoniane iz Padove bo brez dvoma sodelovala g goriško podružnico te banke. Novost, a najbrž le navidezno, predstavlja Bibop, t.j. Banca Popolare di Brescia. V zelo kratkem času, ko so pred poldrugim letom funkcionarji te banke bili na vodilnih mestih takrat še delujoče Tržaške kreditne banke, so si brez dvoma dodobra ogledali njeno poslovanje čez italijansko vzhodno mejo in dobili vtis, da takšno poslovanje prinaša določene koristi. Bibop se je v zadnjem času zelo okrepila in med klienti ima veliko in-dustrijalcev in trgovcev v pokrajini Brescia, ki je, mimogrede povedano, industrijsko najbolj bogata pokrajina v Italiji. Posli čez mejo brez dvoma zani- majo tudi bančnike iz Siene, najbrž tudi iz političnih ozirov. Danes najmočnejša italijanska stranka, t.j. Stranka demokratične levice ima v Sieni in drugod v Toskani politični in gospodarsko - finančni monopol že dolgo let. Brez dvoma bo tudi to igralo svojo vlogo. Uvodoma smo uporabili besedo “Eldorado”. Najbrž ni vse zlato kar se sveti. Najbrž se niti ne sVeti več. V Gorici je vedno manj prebivalcev, kar tudi v finančnem oziru nekaj pomeni. Manj je trgovanja čez mejo, zato manj poslov za banke. Ko bo čez nekaj let Slovenija vstopila v Evropsko unijo bo, hočeš nočeš, manj pri nas zaposlenih ljudi in zato manj denarja. Zakaj se torej vse te banke, poleg prejšnjih, pojavljajo v Gorici na italijansko - slovenski meji? Ima kakšna med njimi v načrtu iti s podružnico v Slovenijo, ko bo, čez leto ali dve odobren nov bančni zakon, ki bo odpravil sedanje omejitve in bo dovoljeval tujim bankam, da odpro podružnico v Sloveniji? Z bančnimi okenci smo v Gorici prenasičeni. Najstarejša med njimi, Goriška hranilnica, ima v občini, poleg glavnega sedeža, še 6 drugih okenc. Drug domač zavod, t.j. Kmečka banka ima poleg osrednje- ga sedeža in glavnega okenca na korzu še podružnico pri Rdeči hiši. V Gorici so že desetletja doma Banca Antoniana Popolare veneta, Banco Ambrosiano Veneto, Banca Nazionale del Lavoro, Banca Com-merciale Italiana, Rolo - Banca del Friuli in zadružno kreditna banka iz Ločnika, ki ima vsega skupaj tri okenca. Sovodenjska zadružno kreditna banka ima podružnico v Standrežu. V zadnjih nekaj letih so tu odprle svoje podružnice še GRUP iz vidma, CRT iz Trsta, Cre-dit, Banca di Roma, Istituto banca-rio San Paolo iz Torina, ljudska banka iz »edada, Banca Fideuram-Upamo, da nismo koga pozabili-Preštejte vsa okenca in boste ugotovili, da jih je najbrž že kar veliko, da ne bi rekli preveč. Najbrž bi se dalo povedati še to, da je hranilnica v verižnem zanimaju vrste večjih bank. Se bo uspelo upraviteljem goriške hranilnice rešiti objema kakšne velike hranilnice, ki je že tik pred vrati? Veliko bo najbrž odvisno od ljudi, ki jih bodo v kratkem kot upravitelje izbrale razne javne uprave in finančne ustanove. Smo namreč pred zapadlostjo nekaterih mandatov. Marko VValtritsch S 18. FEBRUAR 1998 v URAH valuta nakupni prodajni 25! <£ ameriški dolar 1782,00 1817,00 m n nemška marka 975,00 995,00 2 o funt šterling 2906,00 2961,00 švicarski frank 1205,00 1235,00 <© N H belgijski frank 46,73 48,73 S ro W 2 =ur francoski frank 288,00 298,00 danska krona 253,00 263,00 norveška krona 231,00 241,00 švedska krona 216,00 226,00 2E "O kanadski dolar 1.227,00 1267,00 fSč <0 portugalski eskudo 9,12 10,02 B N nizozemski gulden 858,00 883,00 Sl avstrjski šiling 137,50 142,00 2 španska pezeta 11,11 12,21 grška drahma irski šterling 5,94 2404,00 6,74 2484,00 japonski jen 13,75 14,65 Cu> avstralski dolar 1158,00 1228,00 madžarski florint 7,00 9,00 hrvaška kuna 255,00 275,00 slovenski tolar 10,20 • 10,45 18. FEBRUAR 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1780,00 1810,00 nemška marka 978,00 996,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 859,00 884,00 belgijski frank 46,90 48,70 funt šterling 2883,00 2973,00 irski šterling 2405,00 2500,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 6,10 6,70 kanadski dolar 1228,00 1263,00 švicarski frank 1209,00 1234,00 avstrijski šiling 137,90 142,40 slovenski tolar 10,15 10,40 18. FEBRUAR 1998 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1799,290 EKU 1949,350 nemška marka 985,750 francoski frank 294,130 funt šterling 2946,880 nizozemski gulden 874,630 belgijski frank 47,771 španska pezeta 11,635 danska krona 258,670 irski šterling 2440,920 grška drahma 6,250 portugalski eskudo 9,629 kanadski dolar 1250,640 japonski jen 14,295 švicarski frank 1221,100 avstrijski šiling 140,100 norveška krona 236,110 švedska krona 222,420 finska marka 324,960 MILANSKI BORZNI TRG 18. FEBRUAR 1998 INDEKS MIB 30: -0,90 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. Bca di Roma Bca Fideuram Bca Pop.MI Benetton Comit Credit Edison Eni Fiat Generali Imi Ina Italgas 21.869 2.406 9.878 15.320 31.046 8.031 6.526 11.895 10.866 6.433 52.077 23.618 4.975 7.076 +0,82 -0,95 -0,24 +0,12 +0,27 -1,07 -1,54 +4,90 +0,06 + 1,95 -0,16 -2,00 -1,54 -0,98 La Fondiaria Mediaset Mediobanca Montedison Olivetti Parmalat Pirelli Spa Ras Rolo Saipem San Paolo To TIM Telecom Ita 10.818 10.136 18.527 1.847 1.796 3.014 5.036 20.482 33.781 10.302 19.516 8.552 12.682 -1,00 +2,93 +0,43 +2,44 -2,23 +2,38 + 1,33 +1,69 -0,14 +0,88 +2,26 -0,45 -0,43 O ljubljanska banka Podružnica Milano ŠPORT Z Četrtek, 19. februarja 1998 17 KOŠARKA / EVROPSKA LIGA r ODBOJKA/ Z ITALIJANSKO REPREZENTANCO n Po pravi drami zmaga ljubljanske Olimpije Ljubljančani premagali Pau Orthez po podaljšku SKUPINA G Pau Orthez - Union Olimpija 76:77 (24:31, 62:62) PAU - Kakšna drama se je sinoči odvijala v francoskem mestu Pau med domačih moštvom Pau Orthez in ljubljansko Union Olimpijo! Tekma se je namreč končala po podaljšku, v katerem je bila ljubljanska ekipa že v izgubljenem položaju, saj so v drugi minuti Francozi že vodili za 7 točk (69:62). Tedaj pa sta se razigrala oba »ljubljanska« Američana McDonald in predvsem John Taylor, ki je tri sekunde pred koncem podaljška uspešno izvedel ob a prosta meta in s tem prislužil Ljubljančanom neverjetno zmago in s tem tudi obstanek v »evropski eliti«. Do zadnjih'minut regularnega dela pa nič ni kazalo, da bomo priča tako razburljivim dogodkom, saj so Ljubljančani trdno držali vajeti igre v svojih rokah. Srečanje so začeli zelo motivirano: igrali so dobro predvsem v obrambi in stalno vodili (15:8, 22:16, 28:18) in sklenili polčas s sedmimi točkami prednosti. Tudi v drugem polčasu so bili gostje stalno v vodstvu. V končnih minutah pa so napravili preveč napak, tako da so gostitelji dve minuti pred koncem stanje izenačili (60:60). Zadnje poteze igre so bile skoraj dramatične, ekipi sta dosegli le po dve točki in tako sta morali aodigra-ti podaljšek, ki s eje odlično začel za Francoze, na koncu pa so se vendarle veselih Ljubljančani. Najboljši strelci pri Olimpiji so bili McDonald (20 točk), Stepania in Tay- lor po 12 ter Kraljevič 11. Cilj ljubljanskega moštva je tako izpolnjen, saj se je uvrstila v osmino finala tega pokala, Francija pa bo v naslednji sezoni igrala v tem pokalu le z dvema svojima prestavnikoma. VRSTNI RED: Kinder Bologna 26, Union Olimpija Ljubljana, Barcelona in Alba Berlin 16, Racing Pariz 14, Pau Orthez 12. Bolonjski Kinder, ki premočno vodi v tej skupini, bo danes igral v Berlinu proti domači Albi, medtem ko bo Barcelona gostila pariški Racing.Be-netton bo v F skupini gostil moskovsko ekipo CSKA, bolonjski Teamsy-stem pa v H skupini Ha-poel iz Tel Aviva. Na sliki: »ljubljanski« Američan John Taylor. Worid League: tudi Matej Čemic Veliko priznanje za našega igralca RIM - Bivši Valov odbojkar in sedaj član bolonjske ekipe Jeans Hatu Matej Černič je včeraj deležen še enega velikega priznanja, verjetno največjega v svoji kratki, toda že izredno uspešni karieri. Komaj 19-letni Matej je namreč na seznamu 18 kandidatov za reprezentanco, ki bo igrala na turnirju VVorld League, to je v skupini najboljših reprezentanc na svetu. Trener italijanske reprezentance Bebeto je poleg Černiča vpoklical v državno selekcijo še mlada Feia in Giombinija, ki si bodo nabirali dragocene izkušnje. Kot je znano, je Italija letos organizator »svetovne lige« in je zato že uvrščena za finalni del. V prvem delu proti Nizozemski, Argentini in Grčiji ne bodo igrali Gravina, Gardini, Giani, Papi in po vsej verjetnosti niti Pasinato, ki bodo seveda pa nastopili v finalu tega tekmovanja. »To tekmovanje bo za nekatere mlade izredno koristna preizkušnja. Da se razvijejo v vrhunske igralce, pa potrebujejo nastope na tako visoki ravni,« je dejal italijanski selektor Bebeto. Za našega najboljšega športnika Mateja Černiča, ki si je z odličnimi nastopi že prislužil stalno mesto v bolonjskem prvoligašu Jeans Hatu, je izbor v italijansko reprezentanco vsekakor izreden dosežek in seveda veliko priznanje tudi za našo odbojko in ves naš šport. NOGOMET / POLFINALE ITALIJANSKEGA POKALA Milan in Parma igrala brez zadetka Drevi druga polfinalna tekma v Turinu med Jvuentusom in Laziom (ob 20.45) Milan - Parma 0:0 MILAN: Rossi, Gardene (29' dp Maniero), Beloufa, Desailly, Smoje (1' dp Comazzi), Daino, Albertini, Mai-ni, Boban, Ganz, Klui-vert (T dp Weah). PARMA: Buffon, Mussi, Thuram, Canna-varo, Benarrivo, Crip-pa, Fiore, D.Baggio, Blomqvist, Stanič, C Vi i pc Q SODNIK: Braschi iz Prata. KOTI: 7:5 za Parmo. GLEDALCEV: 18.000. RUMENI KARTONI: Smoje, Crippa in Benarrivo. MILAN - Sinočnja polfinalna tekma italijanskega nogometnega pokala se je končala brez gola, toda sicer ne preveč številni gledalci se gotovo niso dolgočasili. Srečanje je bilo namreč zelo živahno z mnogimi priložnostmi za azdetek. Pri tem pa so bili veliko bolj nevarni gostje, ki so kar nekajkrat ogrozili vrata domačega moštva. Vratnica, prečka in nato sijajni Milanov vratar Rossi so preprečili, da bi Parma že sinoči v Milanu izbojevala zmago. Treba pa je poudari- ti, da je Milan nastopil v zelo okrnnjeni postavi. Tako ali drugače, Parma je sinoči v Milanu osvojila zelo ugoden rezultat, saj bo na povratnem srečanju odma seveda imela prednost domačega igrišča. Danes pa bo v Turinu na sporedu druga polfinalna tekma tega pokala med domačim Juventusom in Laziom. Obeta se zelo zanimiv boj, čeprav oba trenerja imata nemalo težav s poškodovanimi in za gripo zbolelimi igralci. Tekma se bo začela ob 20.45 in jo bo nepo- sredno prenašala televizijska postaja Italia 1. Brazilec Edmundo pobegnil iz Firenc FIRENCE - Brazilski nogometaš Edmundo je včeraj končal svojo kratko »zgodko s Fio-rentino«. Včeraj je trenerju Malesaniju dejal: »Če ne bom igral z Juventusom v nedeljo, se poberem proč«. Edmundo je držal obljubo. Ker ni dobil odgovora, je zapustil v Firence namenjen v Rim, kjer je s prvim letalom odletel v Brazilijo. p SMUČANJE / NA TRBIŽU n TENIS / TEKMOVANJE INTERCAST NOVICE Alešu Plesničarju ni uspel podvig AKRA - Naš teniški igralec Aleš Plesničar je pred dnevi začel »veliko avanturo »na mednarodnih profesionalnih turnirjih. Kot prvi naš tenisač se je tako udeležil v Akri (Gana) kvalifikacijskega ATP turnirja. Po zmagi v dveh setih nad švedskim prestavnikom je Aleš nato izgubil z ruskim tenisašem, prav tako po dveh setih. Upal je nato, da bi ga vseeno uvrstili v »glavni turnir«. Ni pa imel sreče. S švedskim predstavnikom je nastopil tudi v igri dvojic, izgubil pa je v 1. kolu. Zdelela ga je huda vročina (več kot 35 stopinj), konkurenca pa je bila seveda neizprosna. Aleš Plesničar je že odpotoval v Lome (Togo), kjer se bo udeležil drugega turnirja. Rokomet: Guerrazzi izključen za šest kol, Molina za štiri RIM - Kot je bilo pričakovati, je disciplinska komisija italijanske rokometne zveze težko ukrepala proti tržaškemu Genertelu zaradi izgredov na sobotni prvenstveni tekmi v Brixnu proti ekipi Forst. Guerrazzi je namreč izključen kar za šest kol, Molina pa za štiri. Slavje Italijank Trofeja Treh narodov v priredbi SPDT TRBIŽ - Po včerajšnjem, drugem ženskem FIS slalomu na Trbižu v organizaciji SPDT si je trofejo Treh narodov ponovno zagotovila Italija, pokal Eurosava pa so osvojile pridne španske smučarke, ki so se zagrizeno borile za najboljše uvrstitve. Na včerajšnjem drugem slalomu si je prvo mesto zagotovila Avstralka Kathrin Nikolus-si, na drugo mesto se je uvrstila Španka Ra-quel Rienda Vontreras, tretja pa je bila Avstrijka Karen Truppe.Nastopila je tudi zmagovalka prvega dne Barbara Milani, ki pa se za drugi spust ni prijavila na startu. Proga Prie-snig je bila odlično pripravljena po zaslugi predstavnikov družbe Promotur in je zdržala do konca, kljub visokim temperaturam, ki so neobičajne za ta letni čas. Prav iz tega razloga so organizatorji sklenili, da se bo tekma začela že ob 8.30. Vse se je srečno zaključilo v splošno zadovoljstvo nastopajočih tekmovalk in prireditelja SPDT. VRSTNI RED: 1. Kathrin Nikolussi (Avstrija) 1:47, 54; 2. Raquel Rienda Contreras (Španija) 1:49, 21; 3. Karin Truppe (Avstrija9 1:49, 53; 4. Heidi Eisath (Italija) 1:50, 50; 5. Petra Mitttersteiler (Italija) 1:50, 63. Trofeja Alpen Balkone: 1. Italija, 2. Avstrija, 3. Španija. Trofeja Eurosava: 1. Španija, 2. Avstrija, 3. Italija. Pokal Treh narodov: 1. Italija, 2. Avstrija, 3. Španija. Mladi gajevci v 1. kolu premagali doma tesno, toda zasluženo ekipo Borgolauro V soboto so na Gajinih teniških igriščih na Pa-dričah odigrali 1. kolo promocijskega deželnega tekmovanja Intercast, ki ga deželna teniška zveza organizira za otroke letnikov 1987/88, ki so vključeni v teniške šole deželnih društev. V medsebojnih srečanjih na petih tekmah (dečki in deklice posamezno za vsak letnik in še dvojice dečkov za letnik 1987) se bodo v naslednjih tednih pomerile med seboj, poleg ekipe Gaje še vrste društev: AS Borgolauro iz Milj, Tržaškega teniškega kluba, ATO z Opčin, TC Ge-mona, ST Citta di Udine in AT Campagnuzza iz Gorice. V prvem srečanju so se Gajini najmljaši srečali z vrstniki od AS Borgolauro in slavili prvo zmago s 3:2, kar da dobro upati za nadaljevanje, saj je bila ta tekma za naše tekmovalce, če že ne krstni nastop, vsaj prva tekma v letošnji sezoni. Kapetan ekipe Cirila Devetti se je odločila, da bo dala možnost nastopa vsem, ki spadajo v ta dva letnika, v soboto pa so kot prvi stopili na igrišče Matej Ciguj in Erik Pertot za letnik 1987, Daniele Morossi za letnik 1988, pri dekletih pa Veronika Carli za letnik 1987 in Aliče Adam za letnik ’88. Ne glede na posamezne rezultate so se vsi nastopajoči izkazali, čeprav je napetost med igro nekaterim bistveno otežavila nastop. Kar se posameznih srečanj tiče, je bilo nedvomno najbolj razgibano in napeto srečanje dvojic, ki je ob rezultatu 2:2, odločalo o končni zmagi. Matej s servisi in igro s končne črte, Erik pa s posegi ob mreži, sta ob stanju 6:6 prevesila tekmo v svojo korist in s končnim 9:6 (vsa srečanja se namreč igrajo na podaljšan set) zagotovila Gaji ekipno zmago. Devettijeva je vsekakor prepričana, da bo lahko v naslednjih kolih še boljša, čeprav je bila z nastopi vseh izredno zadovoljna, obenem pa upa, da bi ta tekmovanja dala otrokom novega zagona na treningih in nekaj več izkušenosti v predvidevanju novih ekipnih tekmovanj in posameznih nastopov. Naslednje kolo bodo najmlajši Gajevi tenisači odigrali v soboto 21. t.m. na igriščih TC Triestina na Padričah. Srečanje se bo pričelo ob 15.30. Posamezni rezultati sobotne tekme: Gaja - TC Borgolauro 3:2 Carli - De Marchi 2:9, Adam - De Marchi 9:1, Ciguj - Colonello 3:9, Morossi - Polese 9:4, Pertot, Ciguj - Colonello, Germani 9:6. Disciplinski ukrepi: izključeni Ulivieri in trije Bolonjčani MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi izključila večje število igralcev. Izključen je trener Bologne Ulivieri (do 2. marca) in trije nogometaši tega društva: po dve koli sta prejela Tarantino in Pavone, eno kolo pa kapetan Paramatti. Prepoved igranja za eno kolo so prejeli še: luliano (Ju-ventus), Laigle, Montella e Veron (Sampdoria), Thuram (Parma), Altomare (Napoli), Bertotto in Bierhoff (Udinese), Bia in De Paola (Brescia), Carrera in Ristico (Atalanta), Giannini (Lecce), Neqrouz (Bari) in Schenardi (Vicenza). Deželni disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijski ligi za dve koli izključila Enrica Montino (Juventina) za eno kolo pa-Claudia Misleia (Primorje). V 2. AL sta dobila prepoved igranja za eno kolo Luka Švab (Breg) in Davide Parovel (Primorec). Sinočnji zaostali tekmi v 3. AL Krašovci izenačili, poraz Zarje/Gaje B Sinoči so igrali zaostalo tekme 3. amaterske lige, v katerih sta bili zaposleni tudi dve ekipi naših društev. Kras je v gosteh igral z ekipo Campanelle in izenačil z 1:1 (1:1), Zarja/Gaja B pa je prav tako v gosteh proti tržaškemu moštvu Cus izgubila z 0:2 (0:1). 18 Četrtek, 19. februarja 1998 PRIREDITVE Film Visoki pritisk na Gorica Kinema GORICA - Filmski pregled Gorica Kinema predstavlja danes, 19. februarja, ob 20.45 v goriškem Kulturnem domu angleško komedijo Visoki pritisk. Film pripoveduje o učitelju Paulu Ashvvorthu, ki je že od mladih nog vnet navijač nogometnega kluba Arsenal. Po osmih letih, ko Arsenal klavrno izgublja, pa se nepričakovano obeta nadvse uspešna sezona. Film so posneli po istoimenskem romanu pisatelja Nicka Hombyja, ki je sicer avo-tr scenarija. Glavni vlogi igrata priljubljeni angleški igralec Colin Firth in Ruth Gemmell, režiser David Evans, ki je tokrat prvič stopil za filmsko kamero, pa je posnel že veliko oddaja za angleško televizijo, priznan pa je tudi kot gledališki režiser. Cena letne članske izkaznice za leto 1998 je 7.000 lir, cena vstopnice je 8.000 lir, na razpolago pa je tudi abonma (10 filmov) za 40.000 lir. Do konca febraarja štiri gostovanja v ljubljanski Drami LJUBLJANA - SNG Drama Ljubljana bo do konca tega meseca gostila štiri uprizoritve drugih gledališč, tri predstave mariborske Drame in delo, ki ga je uprizoril četrti letnik študentov AGRFT. Tako bo danes, 19. februarja mariborski ansambel na na Levem odru izvedel delo H. Krausserja Lederksiht, 27. fe- bruarja na velikem odru F. Kafke Ameriko, dan kasneje 28. februarja pa A.P. Čehova Strička Vanjo. Uprizoritev dela H. Pinterja Zabava za rojstni dan v izvedbi študentov AGRFT pa bo 21. februarja v Mali drami, so sporočili iz ljubljanske Drame. (STA) Francoska pisateljica Noelle Chatelet danes v Ljubljani LJUBLJANA - V klubu Lili Novy v Cankarjevem domu bo danes, 19. februarja, literarni večer s francosko pisateljico, igralko in profesorico Noelle Chatelet. Francoski kulturni inštitut Charles Nodier in Cankarjev dom pripravljata omenjeno srečanje ob slovenskem izidu njenega romana Dama v modrem, ki ga je za založbo Didakta prevedla Tadeja Krečič Schoelten. Pogovor v francoščini in slovenščini bosta vodila Vladimir Pogačnik in Uli VVillmann. Noelle Chatelet na pariški Sorboni vodi pisateljske delavnice, kot strokovnjakinja za vprašanja v zvezi s problematiko telesa vodi seminar z naslovom Govorice telesa v odnosu do hrane, estetike in bolezni. Piše eseje, kratko prozo in romane; najnovejša sta naslovljena Senska poljski mak in 2. Za svoje delo je Chateleto-va prejela tudi več nagrad. (STA) Razstava Janka Kastelica v Pivki PIVKA - V razstavni galeriji so ob slovenskem kulturnem prazniku odprli razstavo slikarja Janka Kastelica, ki sicer živi in ustvarja v Sežani, a je po rodu iz Pivke. Slikar, ki se likovni umetnosti predaja že več kot 25 let, je član Društva slovenskih likovnih umetnikov, za seboj ima veliko razstav, 25 samostojnih in več kot 100 skupinskih razstav, s svojimi deli pa se je predstavil že v tujini in prejel sedem nagrad in priznanj za svoj umetniški opus. To je tudi razstava, ki so jo odprli ob enoletnem delovanju galerije in bo na ogled do 9. aprila. O.K. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče Danes, 19. t. m., ob 20.30 (red E): Samuel Beckett »Čakajoč Godota«. Režija Marko SosiC. Zadnja ponovitev jutri, 20. t. m. (red F) ob 20.30. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 19. t. m., ob 20.30 (red A): gledališka skupina CTB - ERT gostuje s predstavo »Caterina di Heilbronn« H. von Kleista. Režija Cesare Lievi. Predstava v abonmaju: osrezek 14 moder. Ponovitve: jutri, 20. t. m., ob 20.30 (red B), v soboto, 21. t. m., ob 20.30 (red F/C(17) in v nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri (red G/D(17) - zadnja ponovitev. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča in pri UTAT v Pasaži Protti; v teku je predprodaja vstopnic za Goldonijevo predstavo »La guerra«, ki bo na programu od 24. do 28. t. m. (v abonmaju - odrezek 8 rumen): urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih, UTAT v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30, 15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Od 3. do 25. marca bo na sporedu opera Juliesa Mas-seneta »Manon«. Dirigent Alain Guingal. Izvajajo orkester, zbor in baletni ansambel Gledališča Verdi Blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Dvorana Tripcovich V nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri: G. Rossini »La cam-biale di matrimonio«. Vstopnice dobite pri blagajni Gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19). Gledališče Cristallo - La Contrada Jutri, 20. t. m., ob 20.30 premierska predstava: »...e fuori nevica!«, ki jo je napisal in režiral Vincenzo Sa-lemme. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V sredo, 25. in v Četrtek, 26. t. m., ob 20.30: gostujeta gledališči Emilia Romagna Teatro in Teatro di Sarde-gna z Goldonijevo komedijo »La bottega del caffe«. Režija Gigi DelVAglio, nastopa Paolo Bonacelli. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). GORICA Kulturni dom Gorica Kinema - Gorizia Cinema: danes, 19. t. m., ob 20.45 film »Visoki pritisk« (VB, 1997). Za informacije: Kulturni dom Gorica (tel. 0481-33288). VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine Danes, 19. t. m., ob 20.45: gostuje gledališče Maly Teatr iz Sankt Petersburga s predstavo »Gaudea-mus!«. Priredba in režija Lev Dodin. Predstave bodo trajale do sobote, 21. t. m. Teatro Contatto - Teatro San Giorgio Jutri, 20. in v soboto, 21. t. m., ob 20.30: Spiro Sci-mone in Francesco Sframeli: »Nunzio« . Režija Carla Cecchi. ČEDAD Gledališče Ristori Danes, 19. t. m., ob 20.30 gostuje Ente regionale tea-trale del FVG s predstavo »Un'indimenticabile sera-va ovvcro Gli asparagi e 1’immortabilita delVanima«. Nastopa Piera Degli Esposti. Režija Antonio Calenda. _______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Jutri, 20. t. m., ob 17. in ob 20. mi film »Sam doma 3«. PORTOROŽ Avditorij Jutri, 20. t. m., ob 18. in ob 20.30 film »Nabrita družabnica«. V soboto, 21. t. m., ob 20.30 gostuje skupina I Grem-bani s komedijo »El spirito allegro«. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V soboto, 21. t. m., ob 20. uri (za izven): Z: Shakespeare »Kralj Richard Tretji«. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 19. t. m., ob 20. uri - Lili Novy - literarni veCer s francosko pisateljico Chatelet Noelle. Danes, 19. t. m., ob 20. uri premiera: Fourklor »Me-lanhoniCne misli«. Jutri, 20. t. m., ob 19.30 v Kosovelovi dvorani »Al-ma«, režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih. Igra Polona Vetrih. V nedeljo, 22. t. m., ob 19. mi v Štihovi dvorani: B. Slade »Ob letu osorej«. Režija Boris Kobal. Igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 19. t. m., ob 19. mi (abonma četrtek): Michel Tremblay »Nore babe«. Jutri, 20. t. m., ob 19.30 (abonma petek): Michel Tremblay »Nore babe«; ob 22. mi (izven in konto): Patrick Siiskind »Kontrabas«. SNG' - Drama Jutri, 20. t. m., ob 19.30 (abonma študentski drugi in izven - konto): N. V. Gogolj »Revizor«. V soboto, 21. t. m., ob 19.30 (izven - konto): A. P. Cehov »Tri sestre«. Mala drama: danes, 19. t. m., ob 20.30 (izven - konto) - na Levem odru gostovanje Drame SNG Maribor: H. Krausser »Lederksiht«. Jutri, 20. t. m., ob 18. uri (izven - konto) - v zgornjem foyerju (glavni vhod): J. Mišima: »Obisk«. V soboto, 21. t. m., ob 20. mi (izven - konto): H. Pin-ter »Zabava za rojstni dan« - javna uprizoritev študentov IV. letnika AGRFT. Lutkovno gledališče Danes, 19. ob 17. mi in v soboto, 21. t. m., ob 11. mi: Boris A. Novak »StotisoCnoga« (izven). »Pustovanje pri lutkah«: jutri, 20. t. m., ob 17.30, v soboto, 21. in v nedeljo, 22. t. m. ob 16. mi ter v torek, 24. t. m., ob 17.30. Vstopnice za vse predstave so v prodaji. Moje gledališče V soboto, 21. t. m., ob 17. mi: Iztok Valič »Pepelka«. Slovensko mladinsko gledališče V ponedeljek, 23. t. m., ob 18. uri »Pika« po avtorski predlogi Astrid Lindgren. Režija Vito Taufer. Danes, 19. t. m., ob 19. uri (za izven): Sofokles »Kralj Ojdipus«. V počastitev 100-letnice rojstva Bertolda Brechta bo v soboto, 21. in v nedeljo, 22. t. m., ob 19. uri ter v torek, 24. in v petek, 27. t. m., ob 22. mi na sporedu predstava: Bertold Brecht »Galileo Galilei«. Režija Matjaž Berger. ________________KOROŠKA_____________________ CELOVEC Mladinski dom Danes, 18. t. m., ob 19.30 komedija »Sem pa tja«. ŠENTJAKOB V ROŽU Farni dom Danes, 19. t. m., ob 19.30 Ljubezenska lirika. VOGRČE Pri Florijanu Jutri, 20. t. m., ob 19.30 veseloigra »Zdravnik po sili. Ponovitvi jutri, 21. t. m., ob 19.30 in v nedeljo, 22. t. m., ob 14.30 v Farni dvorani v Kotmari vasi. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98 3. marca bo v Deutscher Hilfsverein nastopil harmo-nikaš Corrado Rojac z mezosopranistko Evo Mabelli-ni. Na programu Frescobaldi, Bach, Pozzoli, Cajkin, Rojac in Solotarjov. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 bo nastopil American String Quartet. Na programu Haydn, Mozart in van Beethoven. Gledališče Miela Fluidi magici - Čarobni valovi Jutri, 20. t. m., ob 21. uri bo nastopil Malleus. Svobodna glasba V soboto, 21. in v nedeljo, 22. t. m., ob 21. uri bo na sporedu prvi iz serije koncertov ljudske glasbe. Nastopila bo skupina Gruppo Vangolo s petjem in plesom južne Italije. II pošto delle fragole Danes, 19. t. m., ob 21. mi bo v baru II pošto delle fragole v parku bivše umobolnice pri sv. Ivanu nastopila skupina latitaia blues band. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 5. marca, ob 20.30 koncert pianistke Irine Plotniko-ve. Na programu Čajkovski. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. ZOPPOLA (Pordenon) Rototom Jutri, 20. t. m., ob 21.30 (dvorana reggae) koncert skupine Sensasciou. LATISANA Teatro Odeon Danes, 19. t. m., ob 20.45 koncert ansambla iz Buenos Airesa »Tangueros«. Nastopili bodo plesalci in orkester Orquesta Color Tango pod vodstvom Roberta Alvareza. _____________SLOVENIJA________________ DOBROVO V BRDIH Viteška dvorana Galerije Zorana Mušiča V petek, 27. t. m., ob 20. mi koncert Tria Lorenz ( za abonma in izven). LJUBLJANA SNG Opera in balet Jutri, 20. t. m. (abonma petek, izven, konto), ob 16.30 - S. Prokofjev »Romeo in Julija«. V pripravah je premiera G. Verdija »Ples v maskah« -v četrtek, 26. t. m., ob 20. mi. Dirigent Igor Švara. Ponovitev v soboto, 28. t. m., ob 19.30 (abonma sobota, izven, konto). Cankarjev dom Jutri, 20. t. m., ob 19.30 v Dvorani slovenske filharmonije nastop kitarista Andreja Grafenauerja »Zvoki šestih strun«. Jutri, 20. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani (zeleni abonma) nastop Simfoničnega orkestra RTV Slovenije. Dirigent . Zollman, solist Giovanni Angeleri (violina). V ponedeljek, 23. t. m., ob 20. uri v Linhartovi dvorani veCer izraelske glasbe - med izročilom, klasiko, jazzom in domišljijo. Nastopila bo Timna Brauer in Elias Meiri Ensamble. V Četrtek, 26. in v petek, 27. t. m., ob 19.30 ob Gallu- solist Anatolij Fokanov (bariton). _______________HRVAŠKA ZAGREB Stadion 15. maja bodo nastopili Rolling Stones. sovi dvorani (oranžni abonma I. in H.) nastop Orke stra slovenske filharmonije. Dirigent Jurij Simonov RAZSTAVE ■ RAZSTAVE ■ RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. me (grad od 8. do 18. me). Galerija Moderne umetnosti v Muzeju Revoltella: do 9. aprila je na ogled nov razstavni prostor Punto video, arte & tecnologia. Občinska razstavni dvorana na Trgu Unita: do 22. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20. Palača Costanzi: do 25. t. m. je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Umik: vsak dan od 9. do 19. me. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. me (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Dvorana občinskega stenCasa (Piazza Piccola 3): do 2. marca razstavlja Mamo Likar. Urnik: vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. me. Galerija Studio d’arte Nadia Bassanese: v soboto, 21. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave France Cattani in Raimonda Galeana »La stanza di van Gogh ad Ar-les«. 100-letnici Roberta Hlavatyja. Urnik: vsak delavnik od 9. do 13. me in od 15.30 do 18. me ter med prireditvami. TRŽIČ Srednja šola Randaccio: do 28. t. m. razstavlja Ivo Petkovšek. KONTOVEL Trgovina »Dolce Divani« (Kontovel 531): do 9. marca je odprta skupinska razstava »L’arte riprende vita sul Carso«. Urnik: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 19. me. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85): do 20. t. m. razstavlja svoje akvarele Andrej Kosič. Urnik: vsak dan, od ponedeljka do sobote, 17-19, ob nedeljah 10-12. Galerija Ars - Katoliška knjigarna (Travnik 25): na ogled je razstava Robert Hlavaty ob 100-letnici rojst- Kulturni dom: do 20. t. m. je na ogled razstava ob RONKE Razstavna dvorana občinske knjižnice: do 23. t. m. razstavlja David Faganel. MILAN Združenje Italija-Kitajska (Ul. Bagutta 24): do 25. t. m. razstavlja tržaški slikar Bruno Gripari na temo »Prapori in enkavsti v tigrovem letu«. _____________SLOVENIJA______________ SEŽANA Mala galerija: na ogled je razstava akvarelov, ki jo prireja Dmštvo šaleških likovnikov. Kosovelova knjižnica: do 28. t. m. je na ogled razstava Karla Zelenka. Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled je razstava kipov in risb kiparja Zmaga Posege. DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): do 20. t. m. je na ogled razstava Zorana Mušica - grafike iz zbirk Moderne galerije v Ljubljani. LJUBLJANA Moderna glalerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije - retrospektivna razstava Toneta Kralja. Mednarodni grafični center: do 22. marca razstavlja Karel Zelenko. NOVO MESTO Galerija Krka: do 31. marca je na ogled razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala. j RAI3 mk slovenski i | RAI 2 program ZOI: hitrostno drsanje Variete za najmlajše, vmes risanke Aktualno: Jaz pišem, ti Steverjan: Utrinek s festivala - Kvintet «Mi» z Opčin TV DNEVNIK pišeš (vodi D. Maraini) Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Film: Ekspres, ekspres Tg2 Medicina 33, 11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba i ^ RAM Aktualno: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Lmiti), vmes (16.15) dnevnik V Aktualno: Kronika v živo 18.10 Dnevnik in vreme, 18.20 Šport Euronevvs Oddaja o izletih in poto- Dnevnik, 6.45 Jutranja vanjih: Sereno variabile odd. Unomattina, vmes Nan.: J.A.G. Avvocati in (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, divisa, 19.55 Risanke 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 Večerni dnevnik Gospodarstvo Nan.: 11 mastino - Shan- Film: L’ estate del falco- gai (i. E. Pagni, A. Cenci) ne (pust., '92, i. Andrea Dokumenti: La nostra Losch, Janos Crecelius) storia Aktualna oddaja: Verde- Dnevnik mattina (vodi Luca Sar- Aktualno: Le stelle del deUa) mese, 0.05 v parlamentu, Dnevnik vreme, šport Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem - Nagradna igra z umorom (i. Angela Lansbury) m RAI 3 Dnevnik, 13.55 Gospo- darstvo Aktualne teme: Gara Gio- IJun Jutranji dnevnik vanna (vodi Giovanna Rja Film: Vogliamo i colon- Milella) nelli (kom., It. 73) Mladinski variete: Solle- TBm Aktualno: Tempo tico (vodita Mauro Serio Dnevnik, 12.15 Šport in Elisabetta Ferracini), Aktualno: 11 grillo, 13.30 vmes risanke Duck Ta- Media/Mente les, Pel di carota in nan. Deželne vesti, dnevnik Zorro, 17.00 Mladinski Articolo 1, 14.55 Tgr dnevnik Leonardo, 15.05 Fratelli Danes v parlamentu d’ Italia Dnevnik S - p o r t : Aktualno: Primaditutto kolesarstvo, košarka, Variete: Colorado (vodi 16.20 Nagano '98 Carlo Conti) Dok: Geo & Geo Vreme, dnevnik, šport . Vremenska napoved Aktualno: 11 fatto (vodi Nad.: Un pošto al sole Enzo Biagi) Dnevnik, deželne vesti Variete: Carramba, che Aktualno: Regioneitalia, sorpresa (vodi R. Carra) 20.10 Blob Dnevnik Film: Ho vinto la Loteria Aktualno: Overland 2 di Capodanno (kom., It. Nočni dnevnik '89, i. P.Villaggio) Zapisnik, horoskop, vre- Dnevnik, deželne vesti menska napoved Aktualno: Top Secret, Aktualno: Tempo, 0.55 23.55 Deset besed do leta Filozofija - Eva Cantarel- 2000 la, 1.00 Potihoma Dnevnik, pregled tiska, Film: La citta della paura kultura, vreme (vestern, ZDA ’48) ZOI: smučarski tek, itd. §2 RETE 4 ITALIA 1 ST Slovenija 1 Sr Slovenija 2 Nad.: Un amore di non-no, 6.50 Cuore selvaggio Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.50 Amanti, 10.30 Sei forte papa Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče Dnevnik Tg 4 Nad.: Sentieri - Steze Film: Serenata amara (dram., '52, i. C. Villa) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Frantic (krim., ZDA '88, r. R. Polanski, i. H. Ford, E. Seigner) Film: I ragazzi degli anni cinquanta (kom., ZDA '90, i. C. Young, J. Bisset) Pregled tiska Nan.: Z odprtim srcem, 2.30 VVings Ml CANALE 5 6.00 8.00 8.45 9.45 11.30 13.00 13.25 13.45 14.15 15.40 16.15 17.15 18.35 20.00 20.35 21.05 23.00 23.20 Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Aktualna odd:: Vivere I bene benessere TV film: II vizio di vivere (dram., It. ’88, i. Carol Alt, Andrea Occhipinti) Aktualna oddaja: Signore m i o (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualno: Domini e don-ne - Moški in zenske (vodi Maria De Filippi) Aktualna odd. o zdravju: Vivere bene salute Nan.: Ciao, dottore! (i. Ulrich Reinthaler) Aktualne teme: Verissi-mo na licu mesta, (vodi Marco Liorni), 17.45 Kronika iz vsakdana: Verissi-mo (vodi Cristina Parodij Kviz: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia' (vodita Ezio Greggio in Claudio Lippi) TV film: La scuola del si-lenzio (dram., ZDA '95, i. M. gross, S. Kramer) Verissimo - Zgodbe Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik 6.10 9.20 10.20 12.20 12.55 13.30 14.00 14.20 15.30 16.05 17.30 18.30 19.00 20.00 20.40 22.40 23.10 0.20 Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Supercar Film: Un ragazzo, una ra-gazza (kom., It. '83, r. M. Risi, i. J. Gala, M. Suma) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti (vodi Paolo Li-guori) Nan.: Willy, princ z Bel Aira Risanke Risanke: Simpsonovi Varieteja: Golpo di ful-mine, 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi) Nan.: A scuola con filo-sofia Variete za najmljaše, vmes risanke Nan.: Xena Odprti studio Nan.: V osmih pod isto streho, 19.30 La tata Variete: Sarabanda Nogomet: Juventus - La-zio (pokal Italije, polfinale) , Stoletnica rojstva Enza Ferrarija: Ferrari 100 Variete: Le iene (vodi Simona Ventura) Šport studio, 0.50 Italija 1 Šport, pregled tiska TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Veri professionisti 11 supplemento Aktualno: Quadrato Hili Zoom umetnost Laff movie Aktualno: I diretta $85 Umetnost in kultura (S) MONTECARLO 12.15 11.00 12.00 13.15 14.00 16.00 18.05 20.30 23.25 19.30, 22.30, 1.20 Dnevnik, 19.50 Šport Nan.: Ironside Aktualno: Candido 20.05 ZOI Film: Amore sotto coper-ta (kom., ZDA ’48) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap TV Film: Cadillac Man (kom., '90, i. R. VVilliams) Film: L’ uomo che visse nel futuro (fant., VB ’60) 7.55 8.00 8.30 9.35 10.30 11.00 11.45 12.15 13.00 13.10 14.50 15.50 Oglasi TV prodaja Počitniški program: Risanka, 8.45 Telerime, 8.50 Plesna slikanica: Vidkova srajčica, 9.25 Briši piši Film: Pridi pome, tu straši (Češka) Nan.: Grace na udaru Nan.: Nash Bridges (ZDA, i. Don Johnson, Jeff Perry, Annette O’ Toole, 7. ep.) Poljudnoznanstvena oddaja: Dogodivščine z divjega zahoda Glasbena oddaja Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Naša pesem '97 in APZ Tone Tomšič, 15.25 Podoba podobe Osmi dan 16.20 16.50 17.00 17.10 17.25 17.30 18.20 18.40 19.10 19.20 19.30 20.00 20.30 21.25 22.15 22.20 22.55 23.15 23.25 23.45 Oddaja o slovenski vojski: Pripravljeni Obvestila in oglasi Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi, napovedniki Oddaja za otroke: Tedi, oddaja za mularijo, 18.05 Dok.: Glejte, kako rastejo Parada plesa Znanje je ključ Risanka Dobro je vedeti Dnevnik, vreme Nagano '98 Nad.: Vrtinec rož (4.) Tednik Oglasi, napovedniki Odmevi, vreme, kultura Vreme, šport Nan.: Opremljevalke (2.) Parada plesa (pon) Znanje je ključ TV PRIMORKA 8.00 16.30 17.00 17.45 19.50 20.00 20.25 22.00 22.30 16.30 Videostrani Uvajanje družinskega zdravnika Nan.: To trapasto življenje (ZDA, 10. ep.) Veseloigra: Klopčič Napovednik, videospot. Dnevnik, vreme Umirjanje vodovodnih števcev, 20.40 Razvoj vi-sookega šolstva na Goriškem, Prmorkinih 10 Kako biti zdrav? Poje Claudio Escobar • 1.00 Teletekst Vremenska panorama Nan.: Moesha (ZDA, 1. epizoda) Nanizanka: Frasier (ZDA, 9. epizoda) Nanizanka: Peter Strohm (Nemčija, 9. epizoda) Euronevvs Tedenski izbor. Kviz: Lov za zakladom (Francija, 7.) Dokumentarna serija: Stoletje ljudstva (VB) TV prodaja Zimske olimpijske igre Nagano '98 Estonija Oglasi, napovedniki TV igrica: Kolo sreče Videoring Oglasi, napovedniki Košarka: Pau Orthez -Union Olimpija (Evroli-ga, moški) Nanizanka: Sestre (12. epizoda) Film: Preblisk (Španija 1996, r. Miguel hermoso, i. Santiago Ramos, As-sumpta Serena) Evropski kulturni magazin: Aliča - Skupina umetnikov King-Kong-Kunst Kabineti, skupina Creahm, J. Reynal Zimske olimpijske igre Nagano '98 88 Koper Euronevvs Aktualna tema: Meridiani ZOI: Povzetek športnega dogajanja in tekmovanj Program v slovenskem jeziku: Ljudje in zemlja Primorska v pesmi in plesu Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Četrtkova športna oddaja Košarka: Pau Orthez -Union Olimpija (Evroli-ga, moški) TV dnevnik, vreme Euronevvs Program v slovenskem jeziku: TV Poper - Kabaretno satirična oddaja A Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10,00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi-Življenje Istranov v šavrinskih hribih; 9.15 Odprta knjiga: Je bila to mladost? (O. Petelin, r. A. Rustja, I. del); 9.40 Na Koroškem je tako; 10.10 Koncert s slov. izvajalci; 11,15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 VS Russkvintet; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.15 Mi in glasba: Nagrajeni zbori »Naša pesem '97»; 18.00 Dosje: Iz dežele visečih mrežnic; 18.30 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik. Radio Opčine II. 30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10,00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Zdravnikovi na- sveti v živo; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18,00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Večerni program z Markom Vuksanovičem; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8,05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira interno; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 II muro del suono; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zr- calo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. Slovenija 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40, 8.40, 16.40 ZOI; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.00 Glasbene novosti; 13.45 Gost izbira glasbo; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Operni umetniki; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG Četrtek, 19. februarja 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI S SREDISCE ZMERNO — TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 0 /'xx 6 O o 66č> -v IS ISIS lis | $ A X \ C A VREMENSKA SLIKA Nad srednjo in južno Evropo ter Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi doteka nad nase kraje suh in toplejši zrak. - ,5/.rsL° sto47ho^ K0BENHAVti ■ I I.■ —UJNDONo 2/8 BERUH 4/>, VARŠAVA -2/3 oBRUSELJ I 1/9 -1/10 n ^^ 1030 DUoNAJ /CX ” X ^ ttNEVA -2,12 LTUANA BEOGRAD iriVi / ° MILANO^ BEOGRAD^ SPLIT ./■ OSOFIJA m« — ^--SKOPJE o _ „- % Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri. Ar ?-SKOF r\ "n .x V .ATENEJ2/18 1030 1030 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 17.37. Dolžina dneva 10.36. T LUNINE MENE©©€h Luna vzide ob 0.34 in zatone ob 10.53. PLIMOVANJE Danes: ob 1.38 najvisje 26 cm, ob 9.41 najnižje -16 cm, ob 15.54 najvisje -5 cm, ob 18.24 najnižje -6 cm. Jutri: ob 3.04 najvisje 23 cm, ob 11.43 najnižje -23 cm, ob 19.21 najvisje 4 cm, ob 22.22 najnižje 2. cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 8,6 stopinje C. md BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in vzpodbuden. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............14 1000 m..............9 1500 m..............7 °C 2000 m..............4 2500 m .......... 2 2864 m.............1 DANES GRADEC -4/14 TRBIŽ ČEDAD— 2/11 O OVIDEM -2/19 CELOVEC O -5/14 o 5/14 KRANJSKA GORA _ O TRŽIČ -4/16 O KRANJ -O' M. SOBOTA O -5/17 O S. GRADEC -5/15 MARIBOR O -3/18 O P™-1 LA CELJE O -5/19 »N. GORICA -2/18 GORIC^ Q LJUBU AN A -2/17 3/12 N. MESTO -S/18 O ZAGREB -3/16 O Precej jasno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, najvisje dnevne od 13 do 18 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih pokrajinah bo precej jasno, veter bo oslabel. JUTRI GRADEC 2/14 CELOVEC o -1/13 o -l/n o KRANJSKA GORA MARIBOR O 3/14 PTUJ M. SOBOTA o 2/14 O TRŽIČ -2/13 ČEDAD* 2/11 O OVIDEM 2/17 O KRANJ CEUE O 2/15 ^N. GORICA 2/16 GORICA 3/12 O 'LJUBLJANA 2/14 TRST 3/14 PORTOROŽ d 3/14 POSTOJNA O 1/13 KOČEVJE O -N N. MESTO O 3/16 ZAGREB 2/13 O OPATIJA PAZIN o REKA 3/14 V^^RNOMEU, O V petek in soboto bo Se naprej precej jasno in toplo. V soboto bo zaCel pihati jugozahodni veter. OPOZORILO: Zaradi suhega vremena je povsod velika požarna ogroženost, zato je v naravi prepovedano kurjenje, sežiganje in odmetavanje gorečih predmetov. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Zaradi naklepnega umora 16-letne Adrianne Jones dosmrtna ječa za kadetinjo Diane Zamoro FORTH VVORTH - Porota državnega sodišCa v Forth Worthu (Teksas) je 20-letno nekdanjo mornariško kadetinjo Diane Zamoro (na sliki AP med procesom) spoznalo za krivo naklepnega umora in jo obsodilo na dosmrtno ječo. Sojenje, ki je trajalo dva tedna, je vzbudilo pozornost ameriške javnosti, ker sta bila glavna obtoženca pripadnika ameriških vojaških sil. Dianne Zamora in njen fant David Graham, kadet vojaške letalske akademije, sta 4. decembra 1995 skupaj ubila 16- letno Adrian- ne Jones. Vzrok za umor je bilo ljubosumnost Diane Zamore, ker naj bi jo njen fant prevaral z Jonesovo. Zamora je ob aretaciji umor najprej priznala, na sojenju pa je trdila, da je s tem hotela le pomagati svojemu fantu, v resnici naj ne bi bila kriva ničesar. Porota ji ni verjela in ji je prisodila naj-visjo kazen, ki jo je zahtevalo tožilstvo. Sorodniki umorjene so z zadovoljstvom sprejeli odločitev sodišča. Davidu Grahamu bodo sodili v bližnji prihodnosti, datum za zdaj še ni določen. (STA) V New Vorku vse več nesreč zaradi taksistov NEW YORK - Na Manhattanu v New Vorku je iz dneva v dan vse več nesreč, ki jih povzročijo nepazljivi in neizkušeni vozniki taksijev. Policijska analiza, objavljena v začetku tega meseca, je pokazala, da je v desetih letih kar za 40 odstotkov več takih prometnih nesreč. Samo v Štirih prometnih nesrečah, ki so se zgodile v ponedeljek, je bilo ranjenih 11 ljudi. V eni od njih sta trčila dva taksista; pri tem je enega vrglo skozi okno plesišča hotela Intercontinental. V drugi nesreči je taksi povozil policista v civilu in nehote prekinil skrivno policijsko akcijo. Delo taksistov v New Vorku je slabo plačano in nevarno, zato ga večinoma opravljajo tujci, predvsem Arabci, Pakistanci in Indijci, ki imajo premalo izkušenj z gostim prometom v velikih mestih. V boju za stranke, ki postaja zaradi velike konkurence vse hujši, so izsiljevanja prednosti in prekoračitve hitrosti nekaj vsakdanjega, zato tudi vožnja s taksijem Se zdaleč ni več tako varna kot nekoč. (STA) Evropsko sodišče razočaralo homoseksualne skupnosti BRUSELJ - Gibanja za pravice istospolno usmerjenih je razočarala razsodba Evropskega sodišča v zvezi s pritožbo uslužbenke britanske železniške družbe SWT, ki je za svojo življensko partnerko zahtevala ugodnosti pri nakupu kart, a bila zavrnjena. Takšne ugodnosti britanske železnice oziroma družba South West Trains (SWT) sicer podeljujejo vsem heteroseksualnim parom, poročenim in tistim, ki živijo v iz-venzakonski skupnosti. Homoseksualna skupnost je primer obravnavala kot bistven za zagotavljanje enakopravnosti homoseksualcev na delovnih mestih po vsej Evropski uniji. Zagovorniki uslužbenke SWT Lise Jacqueline Grant, med njimi Cherie Booth, soproga britanskega premiera Tonyja Blaira, so trdih, da je SWT kršila ustanovno pogodbo EU, ki zagotavlja »enako plačilo za enako delo brez diskriminacije na podlagi spola«. SWT se je pred sodiščem zagovarjala, češ da to določilo ne vključuje spolne usmerjenosti. SodiSCe je razsodilo, da v skladu z evropsko zakonodajo »stalna zveza med oseba- ma istega spola ni enaka stalni zvezi ali zakonski zvezi med osebama nasprotnih spolov«. Partnerka Lise Grant Jill Percy je menila, da je razsoba »škandalozna«. »Strašansko sva razočarani nad odločitvijo sodišča. Škandalozno je, da lahko delodajalec izvaja diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti,« je dejala. Grantova je menila, da morajo za ustrezne spremembe v nacionalnih zakonodajah zdaj poskrbeti vlade držav petnajsterice. Organizacije za pravice homoseksualcev so si od zmage Lise Grant, ki je tožbo vložila leta 1995, obetale precejšnje spremembe v evropskih sistemih zaposlovanja, na področju pokojnin in socialnega varstva. Sodišče pa je ob tem opozorilo, da Amsterdamska pogodba, sklenjena junija lani, državam Članicam unije dovoljuje, da same in na svoj naCin odpravljajo spolno diskriminacijo. Britanska vlada je sicer že pred Časom napovedala, da namerava uvesti ustrezne reforme, ki bi zagotavljale v celoti enakopravno obravnavo istospolno usmerjenih uslužbencev. (STA) Zdravnik noče zdraviti kadilcev AMERSFFORT - Nizozemski zdravnik K. van Bunnin-gen meni, da zdravnik ni obvezan zdraviti pacienta, ki kljub opozorilom nadaljuje s kajenjem. Taksno mnenje in prakso je Bunningen obdržal kljub drugačni odločitvi regionalnega zdravstvenega inšpektorja, poročajo bencinski mediji. Bunningen pacienta najprej opozori, naj neha kaditi, Ce ta tega ne stori, ga preprosto neha zdraviti. Nizozemska zveza za obrambo interesov kadilcev se je že odločila, da bo ztiravnika tožila. (STA) Ob telesni aktivnosti živimo dlje CHICAGO - Za dolgo življenje niso pomembni le geni temveč po novih ugotovitvah tudi telesna aktivnost. 20-letne raziskave finskih znanstvenikov iz Univerze v Helsinkih, ki so vključile skoraj 16.000 ljudi - med temi so bih številni eno- ah dvojajčni dvojčki, strokovnjaki pa so spremljab njihovo zdravstveno stanje in telesne aktivnosti - so pri dvojčkih pokazale, da je pri tistih, ki se telesno udejstvujejo najmanj Šestkrat na mesec z in-zentivnostjo, ki ustreza polurni hitri hoji, možnost za prezgodnjo smrt za več kot polovico manjša kot pri njihovih bratih ah sestrah, ki življenje v glavnem preživijo v sedečem položaju. Pri osebah, ki telovadijo nekoliko manj intenzivno, je ta nevarnost manjša za 34 odstotkov kot pri njihovih bratih ah sestrah, ki se s telovadbo sploh ne ukvarjajo.(STA/Tanjug) Zahtevajo volilno pravico za živali HAAG - Ena treh koalicijskih strank nizozemske vlade, levo usmerjeni liberalni demokrati, je na svojem kongresu v volilni program uvrstila zahtevo o volilni pravici za živali, v skladu s katero bi Živah svoje mišljenje izražale na referendumu. Vodstvo stranke je predlogu nasprotovalo, češ da bi na primer stonoge pri glasovanju goljufale, vprašanje pa je tudi, kako bi na referendum povabih krte. Vendar pa ti argumenti delegatov niso odvrnili od sprejetja predloga. Predsednik stranke Els Boršt je poudaril, da to vprašanje ne bo glavna tema njegove predvolilne kampanje, v stranki pa so pojasni-li, da je to le dokaz, da ima stranka še smisel za humor. (STA/dpa) Tretjino mladih Avstrijcev kadi ST. PLETEN - Tretjina mladih v Avstriji kadi vsak dan, pri tem pa ni velike razlike med fanti in dekleti, je pokazala nedavna raziskava pri 1900 uCencih, starih od 13 do 18 let. Redno kadi 12 odstotkov 14-letnikov, med 15- in 16-letniki je rednih kadilcev skoraj 42 odstotkov, medtem ko jih v starostni skupini nad 17 let redno kadi polovica. Raziskava je tudi potrdila, da mladi, ki so bolj nagnjeni k pitju alkoholnih pijač ter kajenju, bolj pogosto posegajo tudi po mamilih. Pri dekletih pa je nagnjenost do uživanja mamil povezana z uživanjem zdravil. (STA/APA)