V UuMSani, nedega dne 8. Mu nedeljska itev. 50 «MNT • 2 K Izhaja ob 4 ; Stane celoletne , mesečno..... 3) j, za zased ozemlje . i. ji , za inozemstvo 620 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) .2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) , 1 , UTR Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko tiKMiiMiOt Tejesfan it 72. UpmvnlitvM 8c*W «*» it. 8. VMnKft RactZR'Ap*. pofit. ^fik, u! idt Današnja številka obsega 8 strani in velja 2 K. Mesečna naročnina za «Jutro»: znaša 20 K. Ljubljana, 4. junija. Jutri pride v Beograd romunski zunanji minister Take Jonescu, da sklene tudi formalno zvezo in vojaško konvencijo z nami. Poglejmo ob tej priliki, v kakem stvarnem razmerju se nahajamo do Romunije. Romunija, ki se je že leta 1913. v neznatni meri povečala na račun Bolgarije v Dobrudži, je silno narasla s srečnim izidom svetovne vojne. Povečala se je z ozirom Da stanje v 1.1913. za 115% po površini in za 107% po prebivalstvu. Njena površina znaša danes nekaj manj nego 300.000 km= in prebivalstva ima okroglo 14 milijonov. Svoje pridobitve je dosegla na račun Bolgarije. Madžarov iu Rusije. Politika držav, ki so nastale na razvalinah habsburške monarhije, ali pa so se vsaj bistveno povečale na račun bivše Avstro ■• Ogrske ter Rusije, gre za tem. da si zagotove svojo državno integriteto pred revanžnimi stremljenji premaganih. Italija zahteva revizijo ra- !Vlada ne bo potrdila komu pallske pogodbe JUGOSLAVIJA NAI OMOGOČI ŽIVLJENJAMOŽNOST REKE IN ZADRA. IZMIŠLJENO ITALIJANSKO POROČILO O ZE DOSEŽENEM SPORAZUMU. Beograd, 4. junija. (Izv.) Indijanska vlada je zahtevala revizijo rapallske pogodbe navajajoč kot razlog ne-možnost, da se drži mesto Zader na teritoriju, ki mu je odmerjen po ra-pallski pogodbi. Italijanska vlada nadalje zahteva, da se napravi nad reško in baroško luko konsorcij, obstoječ iz dveh Italiionov, dveh Rečanov in dveh zastopnikov Jugoslavije. Konsorcij bi upravljal in nadzoroval delo v lukah. in sicer zaradi tega, ker tudi Reka ne more obstojati po določbah rapallske pogodbe. Maš dopisnik je vpraštil uglednega državnika, kako stališče bodo zavzeli beograjski politični krogi napram tej zahtevi italijanskega imperijalizma. Dobil je v odgovor: Kakor se vidi, zahteva Italija izmeno rapallske pogodbe v najvažnejših točkah. Rapallska pogodba je že v celoti za nas neugodna. Ako bi Itali- V tem oziru se naši interesi krijejo: jani dosegli sedaj še revizijo pogod- be v zahtevanem zrnata, je škoda za nas neprecenljiva. Italijanska vlada bo naletela vsekakor na najodločnejši odpor z naše strani v vseh teh vprašanjih. Rim, 4. junija. (Izv.) Po vesteh Iz Beograda se je glede ba roške luke med Italijo in Jugoslavijo dosegel sporazum na podlagi skupne uprave reškega pristanišča, ki bo trajala 99 let in katero bo vodil konsorcij, sestavljen iz enakega števila zastopnikov Italije, Reke in Jugoslavije. Začasno bi mir na Reki vzdrževale italijanske čete. (Kakor je razvidno iz gornjega poročila, ki smo ga prejeli iz Beograda, gre pač le za italijansko željo, oziro-tno zahtevo. O baroškem vprašanja se do sedaj ?e sploh niso vodila m-kaka pogajanja, še manj je torej moglo priti do kakršnegakoli sporazuma. Uredn.) nističnih županov Beograd, '4. junija. (Izv.) Ministrstvo! Id Jo je odobrila vefgta večina v zbor-notranjih dd je z ozirom na izvolitev j niči in upošteva dejstvo, da se javna komimističmh županov v nekaterih< oblast ne more izjroSti osebam, ki občinah v Sloveniji odredilo, da se!odkrito tiiie. da Je treba vprizorit: komunističnim županom ne more iz-; nasilen državni onerrat. ročiti občin. Sklep temelji na obznani. Stavka državnih uradnikov v Italiji Rim, 4 junija. (lav.) Ker vlada ni ugodila zahtevi državnih nameščencev, ki bo zahtevali povišanje plač, so skoro vse kategorije državnih nameščencev pričele stavkati. Zahtevali so povprečno po 200 Br mesečno doklade. Rini, 4. junija. (Irv.) Na sirročnji seji ministrskega sveta se je določilo stališče vlade napram državnim uradnikom, ki se nahajajo v stavki. Vlada na bo popuščala, ker smatra za svojo dolžnost ščititi ko- i cisti erarja. Zato fcp odbila pogajanja « državnimi name9Ses|ei. Proti stavkajočim) se bo postopalo tako, le: ustavilo so jim 3bo izplačevanje izrednih prispevkov, ki! so se dovolili pred kratkim rokom. PrarrizoriSni nastavljenci, ki bi skušali ovimti delo ali njegovo nadaljevanje, bodo sedaj odpuščeni, cl-j-čim se stalnim name)Učencem ustavi plača, če zakrivijo kakiaej prestopke. T. romunskimi v dveh točkah. Prvič soj obema skupni nasprotnik Madžari, ki predstavljajo danes nedvomno najbolj agilnega in fanatičnega sovražnika obstoječega stanja v Srednji Evro- ' pi. Vrh tega so Madžari Fomunora naj-! roanj toliko nevarni ko nam — in vrh j tega Čehom, zlasti ker imajo Romuni na Erdeljskem lepo število madžarskih Ustavne določbe o kralju sprejete ZEMLJORADNIKI iN KOMUNIST! NISO GLASOVALI. Pred sestankom rims&ega parlamenta PRVA SEJA DNE II. T. M — FAŠISTI SE UDELEŽE OTVORITVE. — KANDIDATI ZA PREDSEDSTVO. Mm, r4'. junija. (Izv.) Uradni list rimske vlade objavlja poročilo ministrstva za notranje zadeve, ki pravi, da se otvori parlament dne 11. junija ob %11. dopoldne. Rim, 4. junija. (Izv.) Program dela sodi. da bo izvoljen na bo mesto De Nicola. Kot podjpredsedniki se imenujejo: Meda, Sauifcti, Gasparotto in Rie-cio. Milan, 4. jnnija. (Izv.) Fašistovski kongres, ki se je« le ilrd vršil v MHano- Eeograd, 4. junija. (Izv.) Na današ- ! Izjavlja, da hrvatski seljaki niso proti Sikulcev. Enako je vsem trem skupna nji seji ustavotvorne skupščine je vz- ; dinastiji, amn^'- so samo zapeljani od .. Obramba proti kakršnikoli restavracij- j budil pozornost govor srbskega kme- j Radičeve demagogije. Glasoval bo za j v italijanski zbornici je je sklenil, da se, fašistovska jmkun«* slu politiki Habsburžanov. — Drugič ta Miloradovica, ki .ie član kluba Sa- 1 V. poglavje. „ 1 sledeči: na prvi in drugi seji se bo iz-i tarna skupina udeleži svečane otvorib je nam in Romunom skupna politika; mostojne kmetijske stranke. Slab vtis j Komunist Nikola Kovacevtc je go- •TOm predsednik. V političnih krorih se ve rimskega, prtriamenta. rmrv^om R/-.ln-3ivi; 1.-? ia rv.i?t tolrrv rlr.lrrn i io na nrmrivil narnrini snc.iiali«;* i vnril nrnti kralin in monarhiii. češ. i___I_i_1__®________. . napram Bolgariji, ki je pač tako dolgo! jc pa napravil narodni socijalist j vorii proti kralju in monarhiji, češ, j ne moremo 'smatrati za lojalnega sese- j Brandner, ki je ob občem smehu tr- j da se s tem negira pravo demokraci-j na(Mz|.i da., dokler ce izgine s političnega po-idil. da so narodni socijalci v Slove-j je uvaja buržujska diktatura, ker je! &SUP«9ICc9 VMSrVBSKf zorišča generacija, ki iraa na vesti tež- niji bclj preganjani kakor komunisti;! kralj najboljši zaščitnik kapitalistič-| tflSCli ko preteklost. V tem oziru moramo j med volitvami da so narodni socijali- i nih interesov. Ko je govornik raz- ... ostati realni politiki in pustiti na stra-! sti samo iz lojalnosti opustili republi- j pravljal o razmerah v Rusiji, mu je: Berlin, 4. junija. (Izv.) Na današnji ni vsako sentimentalnost. i kansko stališče. Dr. Kukovec mu je, vpadel v besedo dr. Spalajkovič, biv- seji državnega zbora je predsednik napravil medklic, da bi bili sicer do-; ši poslanik v Petrogradu. Kovačevič, Loebe naznanil, da so Poljaki izpustili Ronir:ja si je prisvojila Be-arabijc Pi"i glasovanju o prvem členu V. se je nadaljevalo tndi 5e med odmo-,vse storiti, da izpolni svoje obvezno-rasko provinco, v kateri prevkdujejo j oddroti Kario* vemu bivanju v Svid London, 4. juaija. :«Daily TelegrapH* poroča, da je ircč poslanikn 50., zadnji stavek, glasi c sledeče: Pravica pomilostitve o dejanjih po zasebni tožbi se uredi z zakonom o sodnem postopanju glede krivičnih dejanj. (Men 56. je na predlog ministra ostal neizpremenjen. Seja je bila nato zaključena in sklicana prihodnja za ponedeljek dopoldne. TRGOVINSKA POGAJANJA * Beograd, 4. junija. (Izv,) Danes so se nadaljevala trgovinska pogajanja z Italijani. Stilizirali so se nesporni členi pogodbe. Dr. Žerjav je predlagal, da se dovoli domači industri ji v olajšavo MINISTER BENEŠ POSREDUJE MED ANGLIJO IN FRANCIJO. Pariz, 4. junija vnikih Avstrijsko Alpinske Montanske chmžbe v Fohusdorfu in See-grabmi se jo t. delavci dosegel sporazum šele 4. maja, tako, da bodo v teh dveh rudnikih Sel« -6. t. m. začeli delati. Delavci so dosegli precejšnje povišanje plač REKTOR DUNAJSKE TEHNIKE. Dnnaj, 3. junija, (izv.) Profesorski ko- Nemčiji. Francija namerava popustiti v ^ tehnične visoko šole aa Dunc-ia Gornji Šleziji in se odreči nemškim sankcijam. DUNAJSKI KLERIKALCI PROTI ŠTAJERSKIM. Dunaj, 4. junija.. (Izv.) Na Donaju se sestanejo jutri zaupniki, krščansko-socijalne stranke iz Štajerske in z Dunaja. Dunajsko strankino vodstvo pritiska na Štajerce, da odstopijo od svojega sklepa glede ljudskega glasovanja, a ti vztrajajo na tem, da se vrši glasovanje dne 3. julija. Diference med obema skupinama so zato zelo ostre in ni mnogo nad« da bi se jih posrečilo poravnati. 0 50 km od meje krošnjarstvo v Italiji. Sjo^r^R^ NOVE SVICAgKE CARINSKE Ijalo se je tudi o pravu trgovinskih j agentov, da potujejo v drugo državo.! Ženeva, 3. junija. (Izv.) Švicarska SOKOLSKEGA DOMA NA VIČU. j Jugoslovani so zahtevali, da smejo tr- j brzojavna agentura javlja, da ge nve-POPOLDNE IAVNA TELOVAD- I govshi potniki priit le v mesta z nad j dejo nove švicarske carinske tarife ne gA. _ VSI NA VIČ! 110.000 prebivalcL Is 15. junijem, ampak s 1. julijem 1921. izvolil za rektorja ze leto 1921/22. prof. dr. Feretle. ZA IZPLAČILO VOJNE ODŠKOD NINE. Beograd, '4. junija. (Izv.) Pojutrišnjim odide v Pariz delegacija, obstoječa finančnega ministra dr. Kumanudija, ministra saobračaja dr« y. Jankoviča in Protiča kot izvedenca, da začne po-janja radi izplačila kvote, ki jo ima dobiti naša držami na vojni odškod-miii od Nemčije. NOVA CARINSKA TARIFA. Beograd, 4. junija. (Izv.) Ministri Id | svet je danes načelno odobril načrt nove carinske tarife, ki bo objavljena že dragi teden. Javna telovadba ljubljanske sred-nješolske mladine danes popoldne ob vol 4- nri na Pionirja v Stepam vasi. Desefurni delavnik v mali obrfi Minister za socijalno politiko dr. V. | delavstva do 70%. Priznati mi tudi Kukovec je odgovarjal v seji ustavotvorne skupščine 31. maja na napade opozicijonalnih, zlasti komunističnih poslancev glede dovoljenja deseturne-ga delavnika v mali obrti. Izvajal je: Z mnogih strani so mi očitali, da sem kršil zakon, ko sem aprila t. 1. dal mali obrti deseturni delavnik. Vi prav dobro veste, da je izdal naredbo dne 12. septembra 1919 soeijalistični minister in da ta naredba v točki 4. dovoljuje izjeme osemurnega dela, kar je tudi v smislu sporazuma demokratske in socijalistične stranke, ki sta imeli takrat vlado v rokah. Nič drugega nego .regulacija teh, po zgornji določbi pripustnih izjem je moja naredba o dopustnosti deseturnega dela v mali obrti, če hočejo delavci ta delavnik .sporazumno z obrtniki. Komunistični poslanec Milan Todorovič mi je slučajno podal v svojem govoru podatke, kako korektno je bilo moje postopanje. Navajal je, da je pri nas obrtnega mora, da je bila burna in soglasna zahteva malih obrtnikov, da se jim dovoli dogovorno podaljšanje osemurnega delavnika na 10 ur zaradi ugroženja njihovoga položaja. Vsem načelom pravičnosti je odgovarjalo, če sem jim ustregel, ker minister za socijalno politiko ni le minister za soci-jaJiste, ami>ak za vse državljane. Vi pa ne podtikajte temu ministrstvu, ki ima biti Vaše delavsko ministrstvo, ne-vtemeljenih ukrepov, ne podcenjujte v svojem delavskem interesu pridobitve, da je že danes zajamčen z zakonsko naredbo osemumi delavnik. Mnogo težje bi bilo stališče delavskih zastopnikov, če bi bila ta naredba padla, kajti novo izbojevati bi bilo težje. Danes je pa delavstvo v ugodnem položaju posestnega stanja glede osemurnega delavnika po naredbi 12. septcml 1919 in dovolj je, če se sestav le kratko sklicuje na regulacijo delavnika zakonitim potom. Se o istrskih volitvah Pod tem naslovom smo priobčili v »Jutru* 26. maja dopis iz Trsta, ki razpravlja o vzrokih našega volilnega neuspeha v Istri. Z vso potrebno jasnostjo poudarja dopis strahovita nasil-stva in podle goljufije, ki so velikemu delu našega naroda sploh onemogočile izvrševanje volilne pravice, pripominja pa, tudi, da na naši strani ni bilo dovolj pazljivosti pri izbiri ljudi, ki se jih je pošiljalo iz Trsta v Istro. Ti naši zaup.alki so se premalo zavedali resnosti položaja. Odgovornost za te nedo-s talke je naprtil dopis tajniku nagega političnega društva »Edinost* ter poudarjal da je bil ta funkcijonar vsled tega taidi odstavljen. Niti nam in gotovo tudi ne dopisniku m padlo v glavo, da bi hotel manjšati velike zasluge našega političnega društva »Edinosti* za lep celoten uspeh naše narodne stvari pri volitvah. Vendar je povsodi tako, da se pojavlja po končanih dogodkih kritika. Izjavljamo takoj, da je bila kritika v objavljenem dopisu mila v primeri z drugimi dopisi, ki smo jih ee v tej zadevi prejeli. Po 14 dneh' pa se naenkrat oglasi društvo »Ednost* ter nam pošlje sle-ideči, po formi in vsebini precej neobičajen telegram: »Protestiramo ogorčeno po soglasnem sklepu tudi istrskih zastopnikov proti nepremišljeni objavi Sažnjivega« in podlo obrekovalnega poročila o našem delovanju za istrske Volitve •—> Politično društvo Edinost.* To so silno o?tre besede. Mesto njih si fcfl želeli stvarnega dementija trditve našega dopisnika, Z naše strani moramo izjaviti, da nikomur ne priznamo sakrosanktnosti in da naše predrage brate v Primorju ravno tako malo smatramo za nepogrešljive — kakor sebe. Nimamo običaja, da bi nepremišljeno priobčevali tako važne zadeve; menili smo, da v očigled mnogim pritožbam proti pojedinim zaupnikom nismo smeli molčati in objavili smo — najmilejšo. Spoštovanje, ki ga gojimo napram političnemu vodstvu našega neodrešenega naroda, nam brani, vrniti šilo za ognilo, zlasti ker upamo, da so se gospodje, ki so ta ogorčeni, pa prazni protest poslali, medtem že uverili, da se na ta način no da diskutirati nobeno vprašanje. Kdo je smatral za potrebno, poslati protest, ki se tiče vendar le samo nas in »Edinosti*, tudi Dopisnemu uradu, — ne vemo. Vemo pa, da je skrajna nelojalnost tega urada, ako to interno korespondenco sporoča urbi et orbi v vednost. Dopisni urad je s tem nelojalnim činom provociral naš list. Mi :o provokacijo sprejemamo. VEČJA OD NASILJA SOVRAŽNIKA, BODI NAŠA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRATE! Muien iraslešent v Slov- Natisi (Avtonomisti zlorabljajo naše kulturno društvo. Izstop pisatelja drja, L Laha. Njegova izjava.) Ljubljana, 4. junija. Naše včerajšnje poročilo spopolnju-jemo v toliko, da se dogodek ni vršil v začetku, ampak na koncu seje. Po odhodu dr. Laha je odbor sklenil, da se izroči zadeva po § 17. društvenih pravil razsodišču, v katero so imenovali interpelanti dr. Juvančiča in pisa^-telja Milana Puglja. Dr. Lah bi imel pravico, imenovati svoja dva zastopnika, Medtem je dr. Lah iz »Slovenske Matice* izstopil Svoje postopanje utemeljuje dr. Lah tako t- le: Moj odhod od včerajšnje odborove seje je pomenil obenem izstop iz društva, ker ne maram nikogar spravljati v nepriliko, da bi moral sedeti z menoj pri eni mizi. Društveno razsodišče, ki ga predlaga odbor, more razsojati samo spore, ki nastanejo v društvu, ali ki izhajajo iz društvenih razmer, zato ne more to razsodišče rešiti spora, ki sploh ne spada v »Slovensko Matico*. Jaz sem javno napisal in podpisal članek, v katerem sem po svojem prepričanju obsodil avtonomistično smer, ki se pojavlja pri nas in sem navajal fakta, ki so resnična. Dolžnost gospodov je bila torej ali javno ovreči moje trdišče, ali pa, če so se čutili žaljene, iskati si drugod zadoščenja. Izjavljam, da besede »izdajice*, ki je zanjo dr. Kraigher zahteval zadoščenja, in v članku, o avstrijakantih pa je govor splošno. V članku ni govora o »Slovenski Matici*, niti njenih odbornikih — zato »Matico* ta zadeva ne zanima, »Slovenska Matica* ni ni-kakšno sodišče, kjer bi se presojale osebne stvari odbornikov, ki se ne tičejo »Matice*. Izjavljam, da tu ni bilo niti osebnih zadev, ker članek ni govoril o osebah, ampak je na splošno obsojal posledice avtonomističnega gibanja, ki so ga podprli kulturni delavci s svojo izjavo. Spor je torej splošnega javnega značaja in nima z »Matico* nobene zveze. »Matica> je kulturno društvo, kjer morajo sesti ljudje različnega prepričanja k skupnemu delu. Zato morajo ostati osebne stvari zunaj nje. Ako kdo misli, da to skupno delo ni mogoče, je naravno, da izstopi. Da tega ne bo treba storiti drugim, sem storil to jaz s konštatacijo, da se je forum ^Slovenske Matice* zlorabil o osebni zadevi. Predsedništvo »Matice* je zagrešilo napako, dn ie dopustilo to stvar na dnevni red in s tem spravilo politiko v kulturno institucijo. Ker se je vide- lo da je predsedništvo ta napad na odbornika zaradi njegovega političnega da raz- polago. Politične beležke -f- Znaimivo ilustracijo k izvajanjem ministra Kukovca o kapitalizmu, ki jih priobčujemo na dragem mestu nam podaje govor enega izmed »antikapita-lističnih* govornikov, gosp. poslanca Deržiča, ki je prišel v razpravi o HI. delu ustave do zahteve, da se mora izvršiti koncentracija domačega kapitala, ki bo na ta način mogel sprejeti boj proti tujemu kapitalu. S pripombo, da se naj ta koncentracija izvrši pod kontrolo ljudstva, je posL Deržič poudarjal, da hi so ta neobhodni predpogoj za našo narodno osamosvojitev moral zagarantirati v sami ustavi. Po preteku petih minut je nato poslance Dežič z enako vnemo napadel »kapitalistično stališče* parlamentarne večine . , , -J- Demagoško zaslepljevanje. Ko je bil sprejet v konstituanti prvi člen naše ustave o imenu države, so hrvatski zajedničarji s protestom zapustili konstiuanto. Hoteli so Jugoslavijo, a ker je niso dosegli, so odšli iz Beograda; tako vsaj so motivirali svoj | ril oba lista. SeveSa je bDa ta motivacija | • Volitev za obrtno sodišče v Ljubljani. demagoška krinka; to dokazuje i Kakor se nam poroča, je rok, določen v samo tudi članek odličnega zajedničarja Kcrubina Šegviča, ki piše: »Jugoslo-vanstvo je za d ogledno dobo pokopa-no. Z Jugoslovanstvom ne moremo uspešno pobijati velikosrbstvo. Jugo-slovenstvo še nima temelja v narodnih masah. Mi moremo v boj samo s čistim brvatstvom, s čistim nepokvarjenim hrvatskim individualizmom, s hrvatskim nacijonalizmom!* + Slovenski in hrvatski klerikalni poslanci — preganjani Pred nekaj dbevi so se pritoževali hrvatski in za njimi slovenski klerikalni listi, k; ' beograjska publika prezira klerikalno poslance in poročali o nasilju, da so nekega večera vdrli beograjski policaji v hišo, kjer stanujejo klerikalni poslanci. Seveda pa so ti listi previdno zamolčali vzroke, zakaj se je pojavila policija. In ti vzroki so — kakor nam poročajo iz Beograda — precej pikantne prirode, zato je bolje, da se o njih ne govori. Beograjski listi samo konštatirajo, da je intervencijo policije izzval neki klerikalni poslanec, ki je včasih nepreračunljiv. Policija je prišla samo da pomiri razburjene duhove. Mogoče bi nam mogla »Slovenec* in »Straža* povedati kaj več o tem dogodku, ki je tako razbu- Ljnbljama, 4. junija. * Osebna vest V Ljubljano je dospel j je gornje poročilo sprejeti s potrebno re-v spremstvu načelnika svojega mini-1 zervo. strstva poljedelski minister gosp. Ivan Pucelj. * Za župana je bil v Laškem z 12 demokratskimi glasovi izvoljen odvetnik dr. Fran Roš; 4 klerikalci so oddali prazne glasovnice. Tudi vsi štirje svetovalci so demokrati. * Imenovanja v državni službi. Minister za narodno zdravje je imenoval: računskega revidenta Franca Se lan a za računskega svetnika; računska oficiala Alojzija Adamiča in Franca H a r t-m a n a za računska revidenta; računska asistenta Ivana Hrovatina in Vladimira P a v č i č a za računska oficiala; računskega praktikanta Antona Elener-j a za računskega asistenta; adjunkta Janka J e r a 1 o za upravitelja v VUL či-novnem razredu. — Državnemu višjemu živinozdravniku Josipu Stuparju v Metliki se jo podelilo mesto uradnega ži-vinozdravnika in veterinarskega poročevalca v Črnomlju, provizomemu državnemu živinozdravniku Leopoldu V a r 1 u ▼ Mokronogu pa mjsto uradnega živino-zd ravnika in veterinarskega poročevalca v Krškem. — Orožniški stražmešter v p. Josip 01 r u b a je imenovan za policijskega kanclista pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, pisarniški oficial Martin B a j d e za stražnega nadzornika pri okrožnem sodišču v Mariboru, abiturient Janko Kogovžek pa za administrativnega praktikanta pri okrožnem rudarskem uradu v Ljubljani. * Frcrueščenja v državni službi. Premeščeni so: od poverjeništva za notranje zadeve k predsedništvu deželne vlade za Slovenijo dvorni svetnik dr. Leon Stare, višji policijski svetnik Mihael P e r t o t, okrajni glavar Franc Lazarini in ravnatelj pomožnih uradov Anton Z o r k o; od predsedništva deželne vlade k pover-jeništvu za notranje zadeve vladni svetnik dr. Rudolf Andrej k a in deželni tajnik Henrik Pfeifer. Alojzij Cevna, kanclist pri okrajnem glavarstvu v Logatcu, je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Brežicah. * Prebivalstvo Jugoslavije. Sarajevska »Srpska Riječ* objavlja baje zanesljive podatke o letošnjem ljudskem štetju v Jugoslaviji. Po njenih informacijah ima Jugoslavija 12,162.000 prebivalcev, in sicer: Srbija (v mejah pred balkansko vojno) 2,854.000. Stara Srbija 1,425.000, Črna gora 450.000, Bosna in Hercegovina i .899.000. Dalmacija 618.000, Hrvatska in Slavonija 2,619.000, Slovenija 688.000 (??), Bačka, Banat in Baranja 1.600.000. — Kakor nam je znano, rezultat zadnjega ljudskega štetja uradno še ni objavljen, zato * Edinstven kazenski zakonik. Kazon-ski odsek zakonodajnega sveta v ministrstvu pravde za. sestavo edinstvenih zakonov bo svoje razpravo v kratkem nadaljeval v Ljubljani Zborovanju, ki se je od 21. do 28. maja vršilo v Zagrebu pod predsedstvom ministra pravosodje, so služili za podlago trije načrti: načrt Bože Markoviča iz leta 1909., fcivanovičev iz letošnjega leta in načrt Rusa Cubrin-skega, profesorja beograjsko univerze in člana komisije. Komisija je vzela v pretres kazenske zakona Norveške, Švicarsko, Nemčije in Avstrije. * Nošnja oficirske uniforme. Vojaška oblast objavlja: Do nošnje uniforme imajo pravico samo aktivni oficirji in vojaški uradniki, a nikdo drugi. Rezervni oficirji smejo biti v uniformi samo tedaj, kadar so pozvani k vojaškim vajam in po posebni odredbi ob priliki narodnih praznikov. * Italijani vračajo ladje. Iz Trsta poročajo, da bodo italijanske oblasti danes izročile Jugoslaviji ladje »Se-my», »Daniel ErnO*, »Panonia* in »Venezia*, ki so dosedaj bile rekviri-rane. To so potniške ladje, ki pripadajo ogrsko - hrvatskemu parobrodne-mu društvu. * V obrambo. Prejeli smo: V »Slovencu* me je napadel nedorasel študent, do-mišljaje si, da piše kritiko v umetniški razstavi. Za ta otročji napad je odgovoren g. dr. Fr. Ste 16, pod čigar pokroviteljstvom se jo kritika priobčila. Ne zdelo bi se mi vredno odgovarjati na tak neresen in nestvaren konglomerat nezrelosti in plod mladostne domišljavosti, storim to le iz vzroka, ker obstoja klika, katera nam preti uničiti našo glasbeno, gledališko in vpodaljajočo umetnost. — Je to žalosten in značilen pojav sedanje boljše-viške dobe. — Ker piše g. Vavpotič stvaren in obširnejši odgovor na podlo »Slo-venčevo* kritiko, se jaz omejim le še na izjavo, da ne razstavim več svojih umetnin v Sloveniji, dokler jo na krmilu »Slovencev kulturni teror*. — Maksim Gaspari. »Družba sv. Cirila in Metoda* je prejela od tvrdke Ivan Perdan v Ljubljani znesek 10.000 kron kot delni prispevek od družbenih vžigalic za leto 1921. Slovenci! kupujte edino le družbine vžigalice! — Osobje obratnega ravnateljstva Južne železnice jc poklonilo družbi zbirko 242 kron, nabrano namesto venca pok. ge. Brumnovi. — Podružnica v Št. Rupertu je nakazala 200 kron, katere je daroval g. Makso Kovačič, nadučitelj pri Sv. Križu pri Litiji na predvečer svoje poroke. Vsem darovalcem iskrena hvala! njenju izstopiti. razpisu oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljuoljani z dne 30. aprila 1921. za pismena naznanila podatkov, potrebnih za sestavo volilnih imenikov, podaljšan do 15. junija t. 1. Vsled tega se bo odrejena volitev za obrtno sodišče vršila šele meseca julija, * Umrla je danes popoldne v št. Vidu nad Ljubljano gospa Hcla Bremčeva, roj. Fe št rova. Pogreb bo v št. Vidu v pondeljek ob 17. uri. Bodi ji lahka žemljica! * Umrla je v Sv. Križu v Vipavski dolini ga. Josipina Berbuč v visoki starosti 76 let. Bodi ji žemljica lahka! * Državna ženska realna gimnazija v Splitu. Z odlokom ministrstva iro-svete je podržavljena splitska privatna ženska realna gimnazija, ki ima leto6 že tri razrede. * Skupščina Jugoslovanske Matice v Splitu. V Splitu se vrši jutri glavna skupščina Jugoslovanske Matice. Iz Beograda prideta na zborovanje predsednik centralnega odbora Roža Markovič in tajnik dr. Mazorovič. * Kako sedijo demokrati o naši državi. Pod tem naslovom je izrabil »Slovenec* v svoji številki z dne 2. junija naš, popolnoma trgovski dopis, ki ga mu je stavil na razpolago g. dr. J. Žibert, kustos ljubljanskega muzeja, na prav nekvalificiran način v svoje politične svrhe. Ne-le da v svojem članku navaja dejstva, ki ne odgovarjajo resnici — pohištvo nam je bilo od železnice avizirano dne 25. maja ter je bilo g. dr. Zibertu na razpolago še dne 31. maja. Zamolčal je tudi previdno zadnji odstavek našega dopisa, kjer pravimo: •Preverjeni smo, da boste naš položaj, kakor tudi našo prošnjo pravilno razumeli itd.* Nismo sicer špedicijsko in politično društvo ter se tudi nismo nikdar pečali s politiko, vendar pa moramo kon-statirati resnici na ljubo, da so se skoro vsi tisti slučaji, pri katerih smo napravili slabe izkušnje, dogodili, ko je bil g. dr. Korošec minister v Beogradu in g. doktor Brejc predsednik pokrajinske vlade v. Ljubljani, nasprotno nam je pa točno znano, da dobivajo sedaj državni uradniki, ki se pravočasno za to pobrigajo, izdatne predujme na selitvene stroške, tako da so vedno v stanu takoj poravnati špedicijske račune, seveda če niso denarja poprej porabili v druge svrhe. Tudi g. dr. Zibert se jc, akoravno je prvotno izjavil, da nima denarja, končno vendarle udal v te »turške razmere* in plačal pred dvigom pohištva na njem ležeče povzetje dunajskega špediterja. V ostalem pa je »Slovenec* g. dr. Zibertu, ki je bil — mimogrede povedano — velik ljubljenec ustreljenega Ferdinanda, katerega je v znani brošuri tako pridno zagovarjal, presneto slabo ustrigel s svojo vnemo, ker se ima imenovani sam največ bati obznane, sicer bi mu »turške razmere, ki vladajo v tej demokratski Jugoslaviji, ne zagrenile tako zelo življenja, da se že kesa, da je sploh prišel v Jugoslavijo*. V obrambo g. dr, Ziberta samega pa moramo biti tako in-diskretni ter izdati, da je »Slovenčev* članek sam kvalificiral kot veliko neumnost. — »Balkan*, d. d. za mednarodne transporte. — Ravnateljstvo. 931 * Razprave pred ljubljansko poroto prihodnji teden. Prihodnji teden trajajo porotne razprave še celi teden. Zanimiva razprava bo v torek, 7. t- m. Porota bo Szantnerjcvi trgovini v šelenburgovi ulici. Te tatvine sta obtoženi Ana Domiter in Ivana Goršlč. Razprava je določena na celi dan in bo odkrila marsikatere z ar nimivosti ljubljanskega življenja. Koncert v hotelu Tivoli v Ljubljani. V soboto, 4. t. m. od 16. do pol 20. ure, v nedeljo 5. t. m. od 10. do 13. ure. * V kavarni »Central* v Ljubljani vsak dan koncert salonskega orkestra. Vstop prost. Začetek ob pol 9. zvečer. (933J * V Zg. Kašlja pri Ljubljani se vrši v nedeljo popoldne veselica »Gasilnega društva*. Ljubljančani se lahko odpeljejo z vlakom ob 2. popoldne z glavnega kolodvora. * Carinska revizija v Mariboru « vrši zopet v vagonih, kar je ugodnoj* za potnik--, a brez škode za promet. Maki so mnogo hitreje odpravljeni kakor prej. ko so morali potniki pri cari- Hjjiva Deveta in deseta številka nam je v skupni izdaji poleg ostale bogate vsebine prinesla dva članka ali bolje i Ive razpravi, ki segata daleko preko obične revijalne publikacije in bo6ta med interesiranimi gotovo vzbudila največje zanimanje. Profesor ljubljanske univerze g. dr. Nikola Radojčič ■ ' javlja svoje nastopno predavanje: «Ideja naseg narodnog jedinstva u brpskoj i hrvatskoj isloriografiji.» V njem podaje pisatelj uvodoma svoje razumevanje naloge naše univerze: Ugotoviti znanstveno istino v praktične svrhe in seveda v nacionalni smeri. Stroka mu je zgodovinska. Zato išče pri srbskih in hrvatskih zgodovinarjih. ;:li so tudi oni bili kot znanstveniki istega mnenja, kakor do danes mnogi politiki, namreč da so Srbi in Hrvati dva naroda, ali da so en narod? Na to razvija avtor pred nami zanimivo in pestro sliko hrvatskih in srbskih znanstvenikov, kako so od nekdaj živeli v prepričanju, da gre le za en narod in ne za dva. za srbskega in hrvatskega, za en narod v etnografskem in jezikovnem smislu. Orbini. Lucius, Vitezovič, Raič. Kuhuljevič. Ljubit':, BoErišič. Rački, Nodilo. Novakovič ko- rakajo mimo nas in avtor navaja njihova znanstveno podprta mnenja o nas, od prvotnega romantičnega do končnih realnih znanstvenikov, ki delujejo z vsemi potrebnimi sredstvi vode. Radojčičev spis je napisan z veliko akribijo in izraža energično svoje teze, obenem pa resno in brez one za-dirčnosti, ki se šopiri zadnji čas ponekod in ki izvira iz slabega živčevja. Radojčič je svoj spis napisal v lahki, gladko tekoči srbščini, v izklesanem stilu, ki bo vabil tudi one čitatelje, ki se še niso mogli otresti od tujcev nam vkoreninjenih predsodkov, ali ki niso imeli iz gmotnih razlogov prilike ba-viti se s srbščino-brvaščino. (Razprava je pisana v latinici). Po vsebini in slogu bistveno drugačna, pa nikakor manjšega pomena je druga razprava, izšla iz peresa redkih naših montanskih strokovnjakov: «Pomen železne veleindustrije za Jugoslavijo^ Razprava nam podaja statistične in gospodarske podatke o pomenu železne veleindustrije vobče, o pomenu železnih rudnikov v Prijcdoni in Lubiji v Bosni, opisujo politiko Al-i pmemontan družbo, Stinnesa in Itali-j janov, slika naše naloge (postavitev plavžev ob Savi), se dotika vpra-I šania cene in mezde, valute, izrablja- nja kapacitete naše industrije in svr-šuje z oceno našega občega gospodarskega položaja. Podatki njegove razprave silijo v sklep: Razvijali se bomo počasi, dokler ne oživimo lastne železne veleindustrije. To je eden naših glavnih gospodarskih ciliev. — Razprava je izredno bogata podatkov, podaje nove vidike, veže podatke med seboj in vodi od stopnje do stopnje, vedno zanimivo, brez suhoparnosti in tako, da ti je ob koncu žal, da ni nadaljevanja. Razprava -Montanus* jc uprav epohalna v naši mladi in neznatni gospodarski literaturi in kažipot, kako delajmo, kaok proučujmo gospodarska vprašanja in kako pišimo o njih. — Nadalje prinaša »Njiva- prikaz zakonodaje o socialnem zavarovanju na Češkem. Napisal ga je kratko in pregledno g. dr. Jože Bohinjec, ki se nahaja sedaj v Pragi. Zr.ani pisatelj prof. A. Melik, razpravlja o sistemu jugoslovanskih luk in naših dohodov do njih ter problem naše ccntralne (<-ja-dranske*) železnice. Vseučiliški prof. j g. dr. Fr. Uešič pa referira v nacional-| ni zgodovini Gornje Šlezije, ki pripade ! vsaj deloma zoi>et Poljski po 6001etni I ločitvi od domovine. F.-egled prinaša referate o evrop- j skem političnem položaju, zlasti o re-! paracijah, in sicer z nemškega in francoskega stališča; o našem položaju v Evropi; o revoluciji; donesek »Pogoji j za gospodarski napredek človeštva*, i poročila o delavskem gibanju, o slovenskih krajevnih imenih, in dnevnik važnih notranjih in zunanjih političnih dogodkov. »Njiva* postaja vedno bolj vodilna; revija naše inteligence. Z veseljem' konštatiramo, da se širi krog njenih; naročnikov in sotrudnikov vedno bolj! ! in da stopa ta revija v prvo vrsto' najbo'jših jugoslovanskih revij. Ona { l seznanja Slovence v isti meri z jugoslo-; j vanskim kakor s svetovnimi vpraša-; i nji in vrši visoko kulturno nalogo res- '■ no in tiho, kakor se spodobi pravemu. i kulturnemu delavcu. Dandanes največja slovanska gledališka umetnica! Brez vseh zadržkov in pripomb, daje zagrebška umetniška kritika to hvalo gospej Stanislavi V.'i-socki iz Varšave, ki jc zadnji mescc tukaj (in nekoliko tudi v Beogradu) gostovala. Nastopila je v Ibsenovih »Strahovih*, v Shakespearjevem «Hamletu*, v Hoffmannsthalovi »Elekt.ri* in v »Kletvi* Wyspi.janskega. Najrazličnejši so tipi. ki jih je prikazovala, a vse je podala odlično in po svoje izvirno. Hoffmannsthalova »Elektra:., ki hoče biti moderniziran Sofokles, bi propadla, da je ni rešila \Vysocka; ona je rešila in dvignila draino visoko na.1 avtorja! Igrala ie moškega »Hamleta* in ni bilo čuti dvoma, da bi njena kreacija, ne bila uspela. Tri «Kletvi> je imela tudi sama režijo ter uvedla to moderno dramo Poljaka \Vysnian-skega na naš repertoar. Wyspianski nam v »Kletvi* prikazuje tragiko župnika. Župnik ima ira-zdarico in ž njo otroke. Nad tem ^e ljudstvo spodtika. V kra.iu pritisne silna suša; narod je prepričan. — tako mu svetuje puščavnik, — da treba Bogu sredi ledine darovati žgaini dar, ter očita župniku, da je on kriv nesreče v kraju. Župnik omafcne: »ccr-kev» nadvlada v njem nad človeštvom, a gazdarica gre s svojima otrokoma prostovoljno v smrt. da reši deželo — kletve. Tri ptic lete proti nebu. Zbor pa govori besede kakor v stari grški tragediji. Wysocka je igrala delikatno vloao * Transport trope! generalov Petra Mlšiča in Popoviča. V petek je dospel v Maribor voz s trupli umrlih naših generalov Petra Mišida in Popoviča. Prvega prepeljejo v Beograd, drugega pa v Rnmo. go"vor. Njegova ?«»' par » mttrfa} odstraniti iz dvorane na hodnik. Miha! je govoril: VINSKI TRG. «t> Hrvaškega sem prišel tisti cas v. _ . „ ,.. marcu in sem se ustavil pri bratu na! ,^akor ^ poročali, so se vrš.la pre Selu. nnmara 25, da so me malo oči- itekh mc8e'' v Pra^ Potovanja češko- * Skrivnostni mrliči v Mariboru. Za-1 stili in očedili. Potlej sem pa vzel bra-i slovaških deva z mrtvaškimi krstami, ki so pri-»tovo hčerko Francko in sva šla na trg i 'esentev, H naj h[ omogočila direktno ' ... — — o vinsko trgovino med Cssko m naso drza- spele pred par dnevi v spremstvu ne-j k mesar ju ter kupila mesa za 765 K.» kega švicarskega častnika v Maribor.! Sodniki: »Koliko kil? Po kateri je sedaj razjasnjena, tire namreč za j ceni?» prevoz 14 med vojno v inozemstvu! Miha brez premisleka: »Vejste, gs- ' pudje! 25 kil po 65 K.> Vjeli so ga za besedo in zviti Blo- , skoro poldrago leto intenzivnega dela. _ ■ Manjka, kot navedeno, Je samo enotno i potrdilo državljanstva v smislu mirovnih nogodli. Naši ljudje so lahko gotovi, da | de! c denar v nekaj mesecih. Seveda bo j potrebno, da mi pojde g. poslanik Groič I ;>' i likvidaciji depotov na roko, kar mi je vo ra odpomogla naši v .neki trgovini iz , , .. ... ,., IT__, . ^ . , » • i . , : ze prijazno obliuml. Upam. da mi bo po težkega položaja v katerem se ravnokar! ' , . . . * ■ ,__ umrlih Srbov in Bolgarov v domovino. * Sanatcrij roškega rdečega križa v Vnhredn. V gradu v Vuh-edu se je nase- čan Miha je kmalu spoznal da je s svo- lil ruski rdeči križ ir ustanovil tamkaj sanatorij. * Nevihta v Mariboru. Včeraj ponoči in zjutraj je divjala po Mariboru in okolici huda nevihta z nalivom. Ker e<) se zamašili kanali, so bile cele ulice poplavljene. V okolici je večkrat udarila strela. 4 Nepoštena kuharica. Ljubljanska policija je aretirala kuharico Marijo Ka-čun iz Celja, ki je že lansko leto pone-verila francoskemu konzulu v Zagrebu Juliju de Berne - Lagarde znesek !XXt K in potem pobegnila. * Smrt vsled neprevidnosti. V Kamilici pri Mariboru se je v Juršičvei hiši lTlet-na Elizabeta Oblak igrala s samokresom, ki se je nenadoma sprožil in zadel deklico tako nesrečno, da je kmalu na to umrla. DOBITKI RAZREDNE LOTERIJE. Pri nadaljnjem žrebanju srečk razredne loterije (trinajsti žrebalni dan) so večji dobitki odpadli na naslednje srečke : št. 234 : 4000 dinarjev, 1444 : 1000 din., 3821 : 1000 > 5174 : 2000 5630 : 1000 > 5966 : 2000 * 7742 : 1000 > 20549 : 4000 > 21761 : 4000 > 25706 : 4000 > 28922 : 4000 > 31261 : 1000 * 34970 : 4000 > 35003 : 2000 * 39343 : 1000 > 41199 : 1000 > 41857 : 2000 > 43720 : 1000 > 53751 : 1000 > 59436 : 4000 > 60224 : 2000 » 61331 : 1000 > 62269 : 1000 > 62471 : 2000 * 66459 : 1000 > 66550 : 4000 * 71352 : 4000 * 79999 : 4000 > 83010 : 2000 > 85534 : 1000 » 88810 : 1000 > 88878 : 1000 » 99939 : 1000 > jim zagovorom temeljito pogorel, da ri je zmešal štreno zagovora. Z velikim veseljem je sprejel nato naročilo predsednika sodnega dvora, da naj gre takoj iskat nečakinjo, bratovo hčerko Francko; Miha jo pobral klobuk, veliki dežnik in hitel iz dvorane, da čim preje privede pred sodnike rešilnega angel ja — Francko. Odšel je na Selo, toda že tekom četrt ure se je ves vpe-han povrnil in naznanil sodnikom, da je Francka v šob". Dali so mu listek in mu naročili, naj jo kar iz šole sem prip"ljo.Miha je vesel odhajal. Na hodniku pa je k sebi pritisnil svojo Mico in ji preplašeno zašepetal: »Ti stara, slabu je! Kar poberiva jo domov!» Miha in žena sta jo urnih krač popihala iz bele palače. Sodniki pa so čakali čakali eno uro, dve uri, a Mihe od nikoder ni bilo. Ob dveh popoldne so dvorano zaprli in razpravo preložili, ker Miha ni prišel nazaj s pričo. ; magalo todi ministrstvo za socialno politiko. nahaja. Posvetovanja je vodil naš generalni konzul Bradanovič, navzoč je bi! . med drugimi tudi vinarski nadzornik Ska-, . = Uvgzni predpisi za blago iz Nemčije Humoreska sodne dvorane V veliko dvorano sta pred resne sod like stopili dve mali sključeni postavi: bajtar Miha in njegova žena Mi-ca. Boječe sta se obtoženca vsedla na zatožno klop, Miha z velikim dežnikom v rokah, Mica z rožnim vencem. Sodnik ju je pozdravil v ostrem nagovoru: »Kaj pa je vaju treba na stara leta na tem kraju?* Miha je skromno v narečju bloškega Tončka odgovoril: «1 kaj pa je takega?* Miha je nato sodnikom pojasnil, da Je doma tam iz tistih krajev, kjer se je več kot pred sto leti rodil Obloški Tonček, strah in trepet rokovnjaški, da ima številno družino, same poštene otroke itd. »Seveda je Vaš Janez pošten, ker krade kot rokovnjač!» Miha je ogorčeno ugovarjal, da ga Janez Iump nič ne briga, Tudi njegova žena Mica je bila zelo zgovorna Obema so nato prečitali tožbo in jima pojasnili, da sta tožena, ker sta Iranila in rabila od sina Janeza ukradeno meso in mast. Miha je tožbo in nje očitanje z globoko ponižnostjo in veliko pritajenost-jo zavračal. Začel je govoriti: »Gspudje! Taku - le je blu z mastjo In mesom! Jaz sem bi v pozimi štiri mesece na Hrvaškem v šumah. Vejste in tam sem zaslužil 4000 K.» Sodniki in drž. pravdnih začudeni: «Ni mogoče! V štirih mesecih 3000 K!» Miha je s ponosom nadaljeval: »Pa Jc resnica, gola istina! Sto kron in de-putat sem imel na dan!* «V katerih šumah in pri katerem gospodarju ste bili?» »Tam v šumah okoli Topuska! Kako se je gospodarju reklo? Gospod Tajč. smo mu dejali. Je velik gospod, milijonar v Zagreba. Ima deset velikih i so popolnoma zdravi. Porotno sodišče ROKOVNJAŠKI BOLJŠEVIKL Začetkom februarja 1919., torej neposredno po končani vojni, je okoli polnoči potrkala na okno samotne koče Frančiške Krivec v Babni gorici pri La-verci večja rokovnjaška družba pod vodstvom zloglasnega razbojnika Mlakarja. Zena je bila sama doma z dvema otrokoma. Na njo so med drugim kričali: »Smo boljševiki iz Rusije, odpri baba!* Prestrašena žena jim je odprla. Našemljeni in oboroženi so sedli za mizo ter robantili: »Donesi večerjo!* Dala jim je svinjsko glavo in kruh. Ko so se nasitili, 60 nekateri ostro z orožjem v roki zavpili: »Sedaj pa denar sem!* Pobrali iso ji 400 kron, mnogo masti, mesa in drugih stvari. Pozneje so jih prijeli. Bila je petorica. Toda vsi so ušli preko demarkacijske črte. Na demarkacijski črti jih je ustavila orožniška patrulja. Orožnikom pa je pokazal vojaško legitimacijo kapral Jože Guzelj: »Mi smo vojaška patrulja in iščemo one lopove!* Bili so namreč vsi vojaško opremljeni. Mejo so nato prekora-račili. Posrečilo se je pozneje, prijeti trojico teh »boljševikov*. Zaradi gorenjega ropa so bili pri današnji dopoldanski porotni razpravi obsojeni: Andrej R o d e iz Vrhnike na tri leta en mesec, France A n ž i 6 iz fttepanje vasi na tri leta in dva meseca in njun pomočnik K. H. na tri leta težke ječe. Porotniki so soglasno potrdili rop. ROP V KOLINSKI TOVARNI. Pri popoldanski porotni razpravi sta bila oproščena od obtožbe zaradi hudodelstva ropa Ferdinand K u č e r a in France Zak otnik, ker so porotniki z večino glasov zanikali krivdo. Omenjena sta bila obtožena ropa, ki je bil izvršen nad Hrvatom Ivanom Moharjem pri prelazu na Martinovi cesti v bližini Kolinske tovarne. Mohaiju je ropar odnesel nad 3000 kron. Oba sta bila že dvakrat pred poroto, a jo bila vselej razprava preložena. V preiskovalnem zaporu sta bila eno leto. To b§% ono X Srečen oče. Plodovitost italijanske rase je splošno znana Sedaj se je v Regiji pripetil slučaj, ki to mnenje vnovič potrjuje. Tamkaj je namreč 32 let stara žena nekega poštnega uradnika presenetila svojega moža z obilnim prirastkom. Porodila mu je nedavno petero otrok: 4 deklice in 1 fantka. Ena deklica je Hcky. Koiistatrralo se je, da so krizi jugoslovanske vinske trgovine v največji meri krive previsoke cene, ki ne morejo vzdržati konkurence na svetovnem trgu in ovirajo izvoz enega milijona hektolitrov vina, ki reprezentira preostanek domače produkcije. Slovaški vinarski nadzornik Jermač je grajal transportne težkoče pri izvozu vina iz Jugoslavije, pri katerem oškoduje dunajska posredovalna vinska trgovina tako kupca kakor prodajalca. Prezreti pa ne smemo pri naštevanju vzrokov krize dostikrat nerodne trgovinske politike naših beograjskih in zunanjih trgovinskih ekspertov in postopanja naših oblasti z inozemskimi kupci, ki ni vedno pospeševalo eksporta naših vin. Pri v3em tem se moramo zavedati, da bomo vsled odpora zapadnih sil (Italije, Francije in Španije) težko dosegli pri kateri državi prednosti v uvozni carini in da moramo, če naj pride naše vinarstvo zopet do konkurenčne zmožnosti mižati cene, izločiti posredno trgovino m v največji meri iti na roko domačim trgovcem. To nam je tem bolj treba, ker je današnjo površino 200.000 hektarjev vinogradov mogoče v prihodnjih desetih letih povečati za 50 odstotkov. Upajmo, da bo imela pražka konferenca mnogo uspehov v doglednem času. Poročila iz naših vinskih trgov soglašajo v tem, da cene padajo in da razlika med našimi cenami in onimi madžarskih vin, ki so naš glavni konkurent v Avstriji in na češkem, ni več pomembna. Izvoza sicer še ni nobenega, vendar je to prvo znamenje boljših izgledov niše vinske trgovine. V Avstriji pričakujejo letos dobro vinsko letino, zaradi tega bi producenti radi prodali stare zaloge in ponujajo nižje-avstrijsko vino po 6590 do 7000 a. K za hi (kar znači po zadnjem knrzu 22. 1430 do 1540 jagosl. kron ta 100 litrov. Inozemska vina notirajo na Dunaju vštevfi carino sledeče cene: madžarska bela vina za alkoholno stopinjo 850 do 950 a. kron franko Dunaj, vina španskega izvora za alkoholno stopinjo so 100 do 200 a. K cenejša. Italijanska vina so Be vsled izboljšanja lire precej podražila, zaradi tega je zadnji teden izostal skoro vsak dovoz na Dunaj. Francoska vina ne bi bila dražja od španskih, vendar je pri zadnjih dovoz via Genua cenejši. Madžarska vlada jo zopet ukinila izvozno takso, navzlic temu vlada stagnacija v izvozu še naprej. Cena 8 do 9 odstotnemu belemu vinu je 1400 do 1500 madž. kron zi. hI (= po zadnjem, tečaja 798 do 855 jug. kron za 100 1). 11 do 12-odstotna vina so vsled malih razpoložljivih količin mnogo dražja. Na Češkem se nahaja cela vinska trgovina v nervoznem staaju. Ceno od čeških kron 950 za hI navzgor (po tečaju od 2. junija 193 v jngoslov. kronah 18113 za 100 1). Pri kalkulaciji pa ie treba računati poleg transportnih stroškov 300 čeških K uvozne carine, ki se bo v prihodnjih dneh še povišala za 90 do 120 čeških kron. Italijanska vinska trgovina počiva skoro popolnoma, vendar hna lepe izglede za bližnjo bodočnost. Letina kaže prav dobro. V Trstu se razvija samo trgovina s španskimi vini. Cena vinom španske proveniience 13 do 14 lir za hektostopinjo. V Franciji stanejo 9- do lOodstotna bela vina 55 frankov franko klet vinogradnika. Trgovina počiva. Španska vina iščejo z največjo vnemo odjemalcev in preplavljajo Nemčijo, kjer jim nihče ne more konkurirati. Cena je 26 do 30 pezet za hektoliter 12- { do 13odstotnih bolih vin (po tečaju 100 pezet je 820 mark; 210 jngoslov. kron je 100 mark: 448 do 517 jugoslovanskih kron za 100 litrov. V Nemčiji vlada vsled političnih' raz- ■ Na vprašanje, kakšna dokazila je zahtevati od uvornika v svrho dokaza. - - i tpo kaovosti), svinje 40 do 45 (po kako- = Nova banka v Klpiču Prejšnji mesec ! ^ Jnast ^ stanina ^ do w S3 je osnovala v Ključu Srpska kreditna • banka d. d. z osnovno delničarsko glav- vino (Oodstot.) 13.50 do 14.50, (lOodstot.) 15.50 —■ 17, (13odstot.) 20. Cene za kg oziroma liter v madž. kremah. mačimi vini. je interpeKral v konstituanti poslanec Karel Skolj, ter nam v tej stvari poroča Gospodarska pisarna dr. Ivan Čeme sledečo: G. poslanec Škulj ni bil ob času interpelacije točno informiran glede te zaplembe ter je naša vlada že podpisala — seveda šele pričetkom aprila 1921 — recipročno anskega. Zdelo se mi je, da vidim in čujem staro Niobo, spoj okamenelega božanstva in burno zburkanega člo-večanstva. Seznanil sem se ž njo; silna je njena domišljija. Veruje v in-karnacijo duš: ne veruje samo, ampak jo tudi —• čuti v sebi. Naravno, da se taka umetnica vsa izgubi v drugih dušah. t. j. v svojih najrazličnejših vlogah; duša se ji seli Zagreb, koncem maja. Dr. Fr. I, SOGLASNA SODBA VSEH POSETNI-KOV UMETNOSTNE RAZSTAVE V JAKOPIČEVEM PAVILJONU ,jE, DA JE TA RAZSTAVA ENA NAJBOLJŠIH DO SEDAJ. NE ZAMUDITE OGLEDATI SI JO! X Strašna smrt v rudnika. Vsled sil- i pogodbo, ki je bila dosedaj ovira, da se nega naliva, ki se je dne 30. maja zHI na j ta premoženja dosedaj niso mogla zahte- okollco Leipziga, je bil poplavljen tudi j vati nazai. Sedaj bo io mogoče storiti, ka-rudnik »Union*, in sicer v tako kratkem : kor me je obvestil urad, kjer so ta pre-časn, da so se od 30 rudarjev, ki so se | moženja oskrbovana, kakor mi je tudi spo-nahajali v rovu, zamogli rešiti le štirje, ročil naš poslanik v Washingtonu g. Gni-Vsi ostali so mrtvi. Poplavljeni so tudi; ič. Nekaj ima pač še naša vlada pred-sosednji rovi, tako da le delo v. vsem okrožju ustavljeno. X Krvava bitka z zamorci. Po brzojavki Agence Havas iz Tulse v državi Oklaho-ma je prišlo tamkaj do velikih pobojev med belimi in črnci. Neki črnec je posilil belo žensko, za kar so ga aretirali; pri tem so se sprijeli beli in črnci. Ubili so &orsa 3. junija Zagreb. Poslovala je danes samo blagovna borza. Sicer pa je bil promet, z devizami izven borze jako živahen. Dolarji so bili čvrsti in napravljenih je bilo tudi več dunajskih zaključkov. Berlin 211 — 212, Praga 194.50 — 196. London 528, Pariz 1120. Milan 700 — 704. B i a g o v-n a borza: koruza crnkvantin franko Zagreb 650. franko posiiaja Baranja 580, dovan Bartur ob reki Frači hidroelektrič no centralo za pogon tamkajšnje industrije. = Nove carinarnice. V Sombora v Bač-ki ni v Sv. Ani pri Bakru so ustanovljene nove carinarnice. = Novosadska stediona, ki je bila dosedaj podružnica madžarske eskomptne in kreditne banke, je za 16. Junij sklicala ložiti ameriški, namreč vzore o enotnih po- j glavno skupščino, na kateri bo sklenila trdil državljanstva, ker jih Alien Propertv ' fuzijo z Jngoaloveneko banko v Zagrebu. povišala svoj kapital, da je vzela iz re- !oves franko Ve,iki Bečberek 440, franko zerve en milijon in irdala na dve stari j ^P11^ 600> bukova drva za kurjavo fran eno novo delnico gratis. ko slavonska postaja 2500 za vagon. = HIdroelektrična centrala v Rogatici I .J^0"51' devize: Berlm 8.975, Netovork v Bosni. V Rogatici v Bosni zgradi Ra- : ' 573, l.onrlon 22.23, Pariz 47.40, Milan 29.10, Praga 8.35, Budimpešta 2.40, Za-I greb '4.25, Bukarešta 9.45, Varšava 0.5". i Dunaj L325, avstr. žig. krone 0.99. Vremensko poročilo Linbl,ana 30« mu" Custodian, t. j. pr?j omenjeni urad, zahteva. Glede tega j" napravila vsled moje prošnje korake pri centralni vladi deželna vlada za Slovenijo. Posebej sem se pa še obrnil na g. ministra za socialno politiko, ker spada to v njegov dilokrog. enega črrca, tri pa ranili, tudi beli so \ Po moji pisarni je za več kot dve tretjini imeli tri ranjence. Opolnoči so beli s 60 \ vseh, ki imaio zahtevati po svojih Eorod-avtomobili vdrli v zamorsko predmestje, ! nikih pripadle jim zavarovalnine, priprav-nakar se je začela bitka, v kateri so na j ljcno vse, da so more pristopit! likvidaciji = Razpis dobave papirja in kartona sa tobačno tovarno v Nišu. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na 8. t. m. ob 16. uri ponudbeno razpravo za dobavo kartona in papirja za potrebe tobačne tovarne v Nišu. Dobavni razpis, pogoji in vzorci blaga se morajo vpogleda, ti v ekononnem odelenju uprave državnih monopolov. En izvod dobavnega razpisa, pogojev in vzorcev je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani strani belih sodelovali tndi aeroplani. ■ in izplačilu teh zavarovalnin, ker sem iz-Vsega skupaj je bilo 55 oseb mrtvih in polnil vse prav stroge zahteve prej na- interesentom na vpogled. Zbornica pa ni-več sto ranjenih. Šele vojaštvo in policija j vedenega urada. Sedaj je urejeno gradivo,' ma na razpolaganje prepisov, da bi .jih ki je potreboval ■ i>r«*litev in pripravo i mogla interesentom izročati. sta napravila konec poboja. Dan a > 3 . m " . <-> o o s-0 « Js« •/jJa » §1 r Vatrari Nebo 5.i««i} 7. vi 14. ari ' M. eri IV* 117-4 738*5 137-3 7J7 1 {».7 bra^retrs megla v. oM. Sredn a včeajšnja temperetnra (2S.*, normalna lf * Vremenska napered: lepo mirno imut. Solnce vzbaja ob *-08 zabajavob 19-4$ Konzorcij ^ntea". liastnik in izdajatelj Odgovorni urednik Vit. F. -Jelene. KOGAR ZANIMA NAŠ KULTURNI NAPREDEK, NAJ SI OGLEDA ČIM PREJ XIX. UMETNVj RAZSTAVO Minister "dr. Kukovec: Ustava m deSavstos (Iz govora v ustavotvomi skupščini dne 3Lmaja 1921.) V razpravi o delavskem vprašanju trčili so naravno različni svetovni nazori govornikov prav trdo drug ob drugega. Odmev je obstajal po večini v graji družabnega reda kot nevzdržnega in govorile so se proroške besede o zlomljenju kapitalistične družbe z revolucijo. Gospod Kristan je bil toliko ijubeznjiv, da je pripustil, da sc to lahko zgodi tudi brez krvi. Pametneje je pa, če urejujemo tudi te stvari lepo mirno in brez misli prelivanja krvi. Tudi meščanske večinske stranke uvidevajo slabe strani kapitalistične produkcije. Če bi tega ne priznavale, ne bi sprejemale v ustav socijalnih določb, s katerimi naj se zavaruje delavski stan proti izkoriščanju s strani kapitalistov. Ne moremo pa iti tako daleč, da v tisiavu zabranimo kapitalistično produkcijo, ker bi s tem sploh preprečili gospodarsko podvzetnost ali privatno inicijativo. Dandanes kričati zoper kapitalizem je pri nas neumestno, naravnost anahronistično. Zemlja je od sovražnika upropaščena, domača industrija leži še neobnovljena na tleh ali jc pa v rekah tujcev. V tem položaju ubijati kapitalistično produkcijo pomeni ubijati državo in narod. Vlada takega ustavnega načrta ne more v poštev vzeti v trenutku, ko se vse države gospodarsko orijentirajo in trkajo sosedi tudi na naše duri zaradi pogodb. Sploh jc napačno govoriti, da je pri nas preveč kapitala ali celo produktivnega kapitala. To je nehote potrdil v svojem govoru komunistični poslanec Čokič. Delavske bede vzrok tiči po njegovih besedah v tem, ker se pri nas kapital odteguje iz produkcije, iz industrije, in se porablja samo v kupčevanju z velikim dobičkom. To ie baš ena izmed vojnih posledic, katere še nismo premagali. Naj bi kapitalizem bil še tako škodljiv, vendar je dejstvo, da vsi narodi, ki okrog nas živijo v blagostanju, živijo na kapitalistični način. Ustav, ki odobrava v gospodarskem življenju načelo svobodne privatne inicija-tive, mora nehote pripuščati kapita-lizem,dolžan je pa v tem slučaju dati 'delavstvu zaščito zoper škodljive strani kapitalizma. S tem pa ne odklanjamo privatne inicijative tudi v obliki zadrug in ne odbijamo socializacije. Položaj delavca utrjuje naš ustav 2 dalekosežnimi določbami o socijal-nem zavarovanju za slučaj bolezni, nezgode, starosti, smrti. Poslanec Co-sič je tn povedal, da je že srbski zakon o radnjama, ki se pa ni v vseh določbah izpeljal, ker je nastopila vojska, zelo moderen zakon. Se bolj pa lahko trdim, da naš ustavni načrt v socijalnih določbah našemu delavstvu ponuja toliko, kakor ponuja delavstvu malokatera druga država. Delavsko zavarovanje je tako velika stvar, da zasluži skupščina in naš narod veliko priznanje, če delavsko zavarovanje danes zajamčuje. Ce ima beseda o izsesavanju delavstva s strani kapitalističnih podjetnikov svoje opravičenje, uporabiti jo je na industrijo Nemčije in Anglije. Te države so res dale delavstvu zavarovanje, toda šele, ko so izpile delavcu dovolj njegove krvi in so bile bogate. Mi si bomo morali industrijo večinoma šele ustvariti, pa vendar ji že I danes nalagamo veliko breme zava-| rovanja delavstva. Nimamo se zato-1 rej prav nič sramovati svojega zako-nodajstva in svojega ustava. V drugi vrsti dajemo delavstvu samemu v roke obrambno orožje, pravico združevanja, ne da bi tn izkljn-čili pravico štrajka. V slednjem ozira nas po krivici grajajo delavski poslanci kakor tudi glede osemurnega delavnika. Mi jim pa seveda ne moremo zajamčiti. da bodo s štrajkom imeli vsakikrat tudi srečo. Delavci prav dobro poznajo dvoreznost tega noža. Nespretni in neuspeli delavski štrajk železničarjev lanskega leta je dovolj dokaza. Tudi tu velja načelo, da gorje premagancu. Vsled štraj-kovnega poraza pride vedno reakcija v javnem mnenju v škodo delavskih pravic. Ta reakcija se je zlasti pokazala po lanskem ponesrečenem že-lezničarskem štrajku. Ker se meni očita, da sem prikrajšal delavstvo glede osemurnega delavnika, odbijam to odločno in poudarjam, da je bil meščanski minister socijalne politike, ki je z nspehom branil zakon, oziroma naredbo osemurnega delavnika lansko leto, ko je bil osemurnik v resni nevarnosti. V nevarnost so ga spravili oni, ki so delavstvo zapeljali v neuspeli štrajk in s tem izzvali močno reakcijo zoper delavstvo. Če sem se navalu pošlo-davcev uprl celo za ceno svojega ministrskega položaja, ni bilo na ljubo kterikoii stranki, ker je to meni in moii stranki takrat pred volitvami celo škodovalo, branil sem osemurnik iz prepričanja, da moramo dati našemu delavstvu vse pravice, ki jih dajejo druge države, če hočemo postati res moderen in velik narod. Ko se je koncem maja 1917 sklical po triletnem perfektnem absolutizmu vnovič avstrijski parlament, smo mnogi vneto želeli, da bi se raje ne sklical. Bali smo se, da se bomo osramotili pred vsem svetom, kajti ono, kar so naši politični predstavi tel ji govorili in pisali o priliki sarajevskega atentata, v dobi vojne napovedi in prvi čas vojne, nas je navdajalo s strahom, da bo naša politična reprezentanca v državnem zboru vodila narodno politiko po isti poti. Zato smo bili veselo presenečeni, ko smo brali v časopisju majsko deklaracijo. Kajti v primeri s tem kakor so znali govoriti in pisati šuster-šiči in Štefeti, je bila deklaracija moško, odločno narodno dejanje, ki nas je v hipu zbližalo s politiki na Dunaju. Odpustili smo jim pri t.ej priči vse dotedanje grehe, popolnoma smo tudi pustili v nemar oni Šla sva in se igrala z lutkami in potem sem odšel domov in mirno spal vso noč. V nedeljo sem se zopet podal k njej. Vstopil sem v stanovanje. Dekletova mama me sprejme in se obnaša veličastveno, kakor cerkven zvonik. Njene okrogle oči so uperje-ne vame kakor topovska ustja. «0, Vi ste to, častivredni, res, Vi?» »Zares mislim, da smem reči. da sem to jaz, gospa.* »Ne zbiiaite šal, prosim Vas!* ???!!!??? «Vi '.'.'.'pisatelj! Vi, peeesnik!* »Pe ... ne razumem vas.* »Kaj ste storili z mojim dekletom?* «Da samo pomislim ...» »Pojdite tja in poglejte sami!* Odšel sem k deklici in zmajeval z glavo. Ležala je na svoji posteljci in krčevito ihtela. Revica. »Lizočka...» sem se oglasil. »Oh, ... mama, mama. naj pride hlapec Matvej in naj ga ubije s sekiro, da ubiie ga naj. tega .. tega..!» je pričela vriščati Lizočka. To je bilo pa res čudovito, nerazumljivo ... »Izvolite mi pojasniti...» »Vzemite svoj nizki zmazek, ki je povzročil, da je moja hči v zasmeh vsej šoli in kateremu se ima zahvaliti, da je dobila ničlo. ...Vi, pesnik. ... vzemite svoj zmazek in...* Poslovil sem se. Vzel sem domačo nalogo, jo skrbno spravil v žep in se poslovil. Na potu se mi ie zdelo, da sledečimi pogoji: ako dobi Rusija po-sledečimi pogoji: ako dobi Rusija pomoč od zunaj ali pa takrat, ako se se delavci in kmetje med seboj sporazumejo. Treba se je sprijazniti z dejstvom, da Rusija ne more obstojati pri gospodarskih oblikah, s katerimi se ne strinjajo kmetje. Od svoje strašni rečemo lahko boljševiki kmetoval-.cem: »Vi silite nazaj, vi hočete vspo-staviti zasebno imetje in svobodno trgovino. Ako bi se pa to zgodilo, bi zopet prišli na krmilo veleposestniki in kapitalisti. Bolje za nas in vas je torej, da se sporazumemo in račune med seboj poravnamo. Kmetovalstvo je zadnji čas toliko napredovalo, da je doseglo stanje sreJ-njepremožnega kmeta. V deželi se je doseglo nekako izenačenje premoženja tako, da sedaj prevladuje kmet srednjega imetja. Moramo se torej prilagoditi aspiracijam teh kmetov sreč pjega premoženja. Ti pa zahtevajo 1.) gotovo mero svobode za trgo-IVanje; in 2.) možnost izmenjave svojih pridelkov za industrijske proizvode. Mi torej moramo dovoliti svobodo lokalnega trgovanja malim posestnikom. Z vojaško strogostjo smo šli predaleč in predaleč smo tudi segli z nacionalizacijo industrije in trgovine Ce je kateri komunist upal, da se bo socijalistični gospodarski sistem mogel uvesti v teku treh let, je bil do-tičnik samo sanjač. Bilo bi potrebno delo treh generacij, da se prelevi mali posestnik in da se bi odpovedal tra-dicijonalnemu dobičku. Ker so kmetovalci nezadovoljni, moramo mi to nezadovoljnost odpraviti. Kmet zahteva svobodo trgovine. Svoboda trgovine pa vsebuje kal povratka h kapitalizmu. Zato je stališč nveljavljenja svobodne trgovine neizrečeno težko in se ne more rešiti brez kmetovalcev. Krajevne zamenjevalnice za potrebščine morejo osnovati samo kooperative. Samo s posredovanjem kooperativ lahko vzdržimo razdeljevanje 5iv ljenskih potrebščin v prehodni dobi iz kapitalizma v socijalizem. Z ekonomskega stališča je kooperativno gibanje izvrstno sredstvo, katero nas vzdržuje na površju. Kooperativno gibanje je prinašalo velike uspehe menjšovikom in socialnim revolucionarcem. Toda nekdaj je služilo v okrepljenje kapitalizma, zato smo se mi proti njemu borili. Sedaj pa, ko je naše stališče oja-Seno, ni treba več, da bi vezali roke kmetovalcem. Zato predlagam, da pre-kličemo resolucijo, ki smo jo sklenili na našem devetem zborovanju, ko smo se bavili z vprašanjem kooperativ. Centralni odbor lahko izdela načrte glede izboljšanja odnošajev kooperativnega dela. Moj osnutek glede tega vprašanja se glasi: «V očigled dejstvom, da se resolucija, sklenjena na devetem zborovanju ruske komunistične stranke opira samo na načelo rekvizicij življenskih potrebščin, ki so sedaj odpravljene s tem, da je uveden davek v denarju, sklene deseto zborovanje ruske komunistične stranke sledeče: resolucija devetega zborovanja se prekliče, centralni odbor pa se poveri z nalogo, da izdela in. predloži določila glede zboljšanja in razvoja snujočih se kooperativ. Mesto paausa »rekvizicije živil* se postavijo besede »plačevanje davkov v denarju*. Sistem rekvizicije živil je vseboval fekvizicijo pridelkov še čez domačo potrebo kmetovalca, ker se je ustanovil prisiljen državni monopoL Takrat nismo mogli storiti drugače. V prehodni dobi pa je sedaj popolnoma mogoče dovoliti sistem obdavčenja in svo- bodnega trgovanja. Ta način razdelitve potrebščin bo kmetovalce poži-vel. Posestnik se lahko zaveda, da bo s tem svoje posestvo izboljšal v svoj prid; obenem pa bo imel zagotovilo, da mu ne bo odvzeto vse, kar je pridelal čez lastno potrebo in da bo plačeval davek, ki je odmerjen v naprej. Bistvenega pomena je pri tem dejstvo da ima mali posestnik veselje do dela. Novi davek bo manjši kot vrednost, ki se je zahtevala od kmeta pri terjatvi živil. Sistem rekvizicij življenskih potrebščin se je upeljal vsled železne sile pod pritiskom vojnih razmvr. Sedaj bomo ta sistem odpravili, ker zahteva to od nas čas, v katerem živimo. Med nami je dosti sanjačev. Komunisti so se pečali s političnim gospodarstvom, ne da bi imeli potrebne skušnje iz prakse. Skušati organizi rati Osrednjo Rusijo, Sibirijo in Ukrajino po sistemu rekvizicij živil bi bila naša največja napaka, ki bi nas lahko ugonobila. Zato je naša dolžnost, da svoj nazor v tem pogledu popravimo in predrugačimo. Sedaj je čas, da se s kmetovalci sporazumemo. Praksa nas kliče na delo!* Tako se glasi Ljeninov govor, značilen za metodo, s katero spreobrača svoje ekstremne komuniste v znremc ljudi, ker tako zahteva čas in življen-sko vprašanje boljševiškega režima v Rusiji. MIROSLAV AMBROŽIČ: Javna telovadba IlubSianskega Sokola Preteklo nedeljo, dne 29. majnika 1921, je imelo telovadno društvo Sokol v Ljubljani svojo javno telovadbo, o kateri se mi zdi potrebno izpregovoriti ne samo zato, da pribijem zasluženo pohvalo prirediteljem, temveč tudi zato, da opozorim naše občinstvo na važnost sokolske vzgoje, ki jo je ravno to društvo s svojim nastopom ilustriralo in dokazalo. Ne rečem s tem, da bi druga društva tega ne mogla ali ne storila — saj letos drugih še nisem videl in upam, da bodo povečini tudi tako dobra — toda to lahko trdim, da je bil nedeljski nastop ljubljanskega Sokola vzorna prireditev brez vsakega pridržka, kajti vse malenkosti, ki so se tupatam pokazale kakor hibe, tudi najstrožjemu kritiku ne morejo biti zadosten povod, da bi vzornostl ne priznaval Pomisliti pa moramo še, da je bil to nastop društva, pri katerem nastopa ves društveni materijal; pravzaprav samo ponavlja pred občinstvom tisto, kar se v istem obsegu in v isti obliki vrši dan za dnem, leto za leto v društveni telovadnici. Tak nastop torej ni toliko javna produkcija, kakor je javna demonstracija sokolskega dela, vzgoje in uspehov, namenjena predvsem občinstvu, da vidi ogromno delo, ki tiči v teh uspehih, iu ki ga občinstvo navadno ne more pojmovati, ker ne more vedeti koliko truda v podrobnem delu je treba tudi za majhne uspehe. Dopoldne ob osmih so se pričele na obširnem telovadišču (prostoru S. K. Ilirije) izkušnje. 2e te so pokazale izborno disciplino, ki vlada v društvu, veliko zanimanje in skrb prednjakov ln prednjačic, ter tisti vzajemni duh, ki mora prevevati vsako dobro sokolsko društvo, ker je predpogoj nravstvene vzgoje, — poleg tega pa tudi popolno pojmovanje estetične strani naše sokolske telesne vzgoje. Ravno, ko so končale izkušnje, pri katerih ie bilo mnogo gledalcev, pa se je vlila ploha ter povzročila neprijeten dvom, ali bodo zaradi vremena mogli popoldne vsi ti mlajši m starejši Sokoli, ki jih je 400, pokazati svojo marljivost in svoje delo — toda malo pred popoldanskim nastopom je solnce popravilo vremensko krivico. TelovadlSče le bflo polno občinstva ta točno ob napovedani uri je prikorakala moška deca, 54 dečkov, pod vodstvom br. Kostnapfla in Kajzelja. Na Švajgar jevo godbeno skladbo je izvedla deca svoje proste vaje, ki so bile za njihova leta skoraj pretežke, lepo, skladno, krito res prav pridno. Komaj so dečki odhajali, že so priha jale deklice: ženska deca v ljubkih obleki cah s cvetnimi loki v rokah. Vodi jih se stra Franchettijeva, in 60 jih je po številu, Predno obstanejo, izvedejo vzoren raz-stop med pohodom, s katerim so pokazale deklice, da njihov nastop ni pripravljen v kratkem času, temveč da so že navajene na tisto pazljivost, ki jo je težko priučiti in ki je podlaga za red in disciplino pri vzgoji: najboljše izpričevalo za prednja-čico. Prva izmed sestav s cvetnimi loki ki so nekoliko preobložene z gibi, se je v začetku malo kazila, toda nadaljne so bile izvršene prav dobro, kritje in ravnanje pravilno. Moški naraščaj (45), ki je prišel nato pod Gostičevim vodstvom, je bil krasna točka v vsakem oziru. Prihod, razstop, izvedba, odhod, vse lepo, točno, dovršeno. Sestave, prednjakova kompozicja, lepe največ pa je povedalo vzročenje: nauče-nje tako pravilnega vzročenja pomenja zmožnost vaditelja ne samo v pogledu njegove metode, temveč tudi z ozirom na znanje vzdrževanja discipline in z ozirom na njegovo prilju' iienest pri gojencih. Potem je nastopilo 80 deklic ženskega naraščaja pod vodstvom sestre Trdinove. Izvedle so savezne obvezne proste vaje (Poženelove sestave) na Švajgar-Cerinovo godbo z rajalnim nastopom, ki se je dobro posrečil; tudi precej težke vaje so bile dobro naučene in izvedene. Pri orodni telovadbi je nastopilo sedem vrst članov, in sicer na dveh konjih, bradlji, drogu, s skokom m na kozi. Zelo dobra je bila Malnerjeva vrsta na bradlji dočim je prva vrsta na konju kazala nekoliko pretežke vaje. Po orodni telovadbi so prišle članice svojimi prostimi vajami Murnlkove sestavitve. Sestave same na sebi so krasne, v tako precizni izvedbi, kakor je bila v tem primeru, pa opaziš, posebno pri deloma silno kompliciranih gibih rok skrajno, skoraj neverjetno točnost: uspeh nove Murnikove sistematične razdelitve in terminologije gibov rok in delov rok. Članic je bilo 76, vodi jih načelnica, sestra Govekarjeva. Proste vaje 63 članov pod vodstvom načelnika Poženela so bile zopet dobre. Kompozicija vaj )e tudi Murnikova in se odlikuje posebno po slikovitosti posameznih položajev v prečnih legah, sestave pa niso samo lepe, temveč tudi telovadsko izdatne in primerno težke. Izbrane telovadke so potem pokazale težjo varijacijo prostih vaj za članice, v katerih je omenjenih kompliciranih gibov še več, toda izvedba zaradi tega nI prav nič trpela. Izbrani telovadci so šli na visoko bradljo. Izvajali so zelo težke vaje, toda vse te vaje niso imele popolnoma značaja vaj visoke bradlje, kar pa celotnega vtiska gotovo ni motilo, kajti vaje so bile izvedene dobro, telovadci so izkazali iz-boren materijal. Končna točka Je bila Murnikova simbolična m ritmična telovadna skladba »Po jezeru*, ki pričenja v prostem razstopu ter z najtežjimi gibi rok in obrati ter koraki menja svojo razporeditev v štiri kareje in slikovito razčlenjene položaje. Kompozicija simbolično Izraža z gibi glavne momente Vilharjeve pesmi, čemur pa je bilo težko slediti, ker je godba prehitro Igrala. Izvedba pa je bila kljub temu dovršena, občinstvo je teiovadkam navdušeno priznavalo. Ljubljanski Sokol je dokazal s to svojo telovadbo, da je v polni meri kos svojemu vzvišenemu poklicu: vzgajati članstvo in mladinski naraščaj k tisti popol- nosti, ki }e dll slovanskega Sokolstva. Delo, ogromno in vztrajno, si videl tu v precizni naučenosti; disciplino v tisti pazljivosti, ki je vzdrževala neprenehoma vse kritje in ravnanje, ter v točnih izvedbah; zmisel za lepoto v estetično dovršenih sestavah; moralno vzgojo pa v disciplini in onem vzornem redu, ki je brez medsebojnega spoštovanja in bratstva v prostovoljni organizaciji, kakor je Sokol, nemogoč; vztrajnost m plemenite težnje pa si videl v vsej celoti samo če si pomislil, da je vse to rezultat nepretrganega vzgojnega dela, za katero ni nobenega plačanega učitelja, temveč edinole de-lavci-prostovoljci, ki uveljavljajo z železno vztrajnostjo svoje plemenito stremljenje za napredkom naroda v bratski tekmi, v ljubezni do naroda in svobode. Za to pa jim ne moremo na dobrem uspehu javne telovadbe samo čestitati, temveč jim moramo tudi priznati, da so res pravi Sokoli-junaki. Sokolski ziet v Oseke* IL POKRAJINSKI ZLET JUGOSL. SOK. SAVEZA. Na Vidov dan pridedi Jugoslov. SokoL Savez H. pokrajinski izlet v Osijeku. Na zletu sodelujejo župe Zagreb, Bjelovar, Banjaluka, Tuzla, Beograd, Novi Sad, Maribor in Osijek, ostale župe se udeleže zle-ta po možnosti. Prijave za zlet so velike, pridejo bratje od Drine in Morave, iz ponosne Bosne in Hercegovine, z Vojvodine, v velikem številu pridejo iz Dalmacije, Hrvatske in Slavonije in iz vse Slovenije. Zleta se udeleži po veliki deputaciji češko Sokolstvo, ki nastopi z vrsto zmagoval cev v Lilleu z istimi vajami kakor pri tekmah r Lilleu. Tekme in nastopi. V Osijeku se vrši tudi I. tekma Jugoslov. Sokol. Saveza, in sicer tekma posameznikov, tekma v prostih vajah in še razne posebne tekme. Javna telovadba se vrši 28. m 29. popoldne ter nastopi do 2000 telovadcev in telovadk. Potovanja In prenočišča. Brate in sestre poživlja Sok. Savez, da se prijavijo v kar največjem številu za os-ješki zlet. Vožnja po železnici je polovična ter stane iz Ljubljane v Osijek in nazaj 226 K. Odhod iz Ljubljane je določen za 28. junij, ura se že pravočasno objavi Vsako društvo dobi od svoje župe potom zletne kancelariie v Osijeku železniške legitimacije, poleg katere mora ime ti Se vsak brat in sestra Savezno legitimacijo. Na podlagi železniške legitimacije se kupi pri odhodni postaji cel vozni listek, ki velja tudi za povratek Posebne vlake instradira Savez, vozni red bo pravočasno javljen. Odhod vseh vlakov bo pa določen tako, da pridejo udeležniki dne 28. junija v Osijek Načelniki žup in društev se imajo pri prihodu v Osijek takoj javiti v zletni kancelariji Nastanitev v Osijeku je skupna. Načelniki društev so odgovorni za red v dodeljenih jim prostorih in mora vsak gledati pri svojem društvu na red Bratje in 6eetre, ki želijo privatno stanovanje, se morajo javiti pri svojem društvu, vendar pa je takih stanovanj jako malo na razpolago in se bo moglo le redkim ustreči Zletne legitimacije. Zletne legitimacije je izdelal brat Ker-dii v Zagrebu ter stane 40 K. Zletno legitimacijo mora imeti vsak udeležnik zleta; nudi mu sledeče ugodnosti: a) pravico do skupnega prenočišča; b) pravico do skupne prehrane; c) prost vstop na telovadi Sča za vse dni in ia vse prireditve; d) prost vstop k vtem ljudskim zabavam, za vse druge prireditve pa gotov popust pri vstopnini Legitimacije morajo župe naročiti pri zletni kancelariji v Osijeku najmanj do j dno 15. junija. Po tem roku se ; zletne legitimacije no bodo več pošiljale naročnikom, temveč se jih dobi po mo/žnosti samo še v zletni kancelariji v Osijeku. Prebrana. Da bo omogočena prehrana- Sokolstva, je določeno v sporazumu z Zvezo gostilničarjev v Osijeku, da dobe vf,i udeleženci zleta enotno oskrbo, ki sestoji iz zajtrka (čaj z zemljo), iz kosila, ||a bo dovolj izdatno, in ravno tako iz do«volj izdatne večerje. Načelniki dobe glevle prehrane pri prihodu v Osijek točne informacije; zato je nujno potrebno, da ff- zglasijo ta-, koj v zletni kancelariji. Kdor, reflektira r.a skupno oskrbo, mu priporočamo, da vzame s seboj skodelico (vojaško) in pribor. Vsednevna prehrana stane 40 K ter sc mora plačati vnaprej. Prijave jc treba poslati do 15 junija Z Zveze* gostilničarjev so v ostalem določene čemi za ostalo prehrano v gostilnah, ki bodo razvidne v vseh gostilniških prostorih. Povratek.» Odhod iz Osijeka je do'(i)5en za dne 2ft. junija zvečer. • Da se :zvršj ves zletni program v po-polnem redu in v zadovoljstvo vseh ude-ležnikov, je nujno potreb,no, da vlada pri vseh društvih vzorna disciplina in da se vsak drži strogo danih .mu navodil. Nujno je potrebno, da vse župe prijavijo število udelcžnikov do dne 15. junija zletni kancelariji ter pošljejo tudi denar za legitimacije in prehrano. Z,letne legitimacije se bodo izdajale v Osijeku proti potrdilu, da je bil denar poslan.« Razen tega opozarjamo še, da bo za Sokolstvo pri gledaliških predstavah rezervirano gotovo število prostorov. SPORED ZI.ETA. 1.) Nedelja, dne 26. junija: Prihod gostov ob 4. uri popoldne. V pukovskem vrtu gledališka predstava pod vedrim nebom: Gundulič »Dubrsvka*. Ob 8. uri zvečer predstava v gledališču: Čajkovsky: »Eugenij Onjegin*. Ob 9. uri zvečer seja sodnikov v mestni dvorani. 2.) Ponedeljek, dne 27. junija: «Oraž. nov dan*. Ob 6. uri zjutraj začetek tekme na telovadišču. Ob 8. uri zjutraj izkušnje dece in naraščaja na telovadišču ob ll. uri žalno zborovanje Sokolstva v spomin br. dr. Oražna. Ob 3. uri popoldne izkušnje članov in člarjc na telovadišču, ob 4. in 8. uri predstave v gledališču in ljudske zabave v pukovskem vrtu. 3.) Torek, dne 28. junija: Vidov dan. Ob 9. uri dopoldne na telovadišču počeč-čenje vidovdanskih junakov. Od pol IL do pol 1. ure obhod Sokolstva po mesta, ob pol 4. ure popoldne javna telovadba, zvečer razne zabave v gledališču in kosce rti. 4.) Sreda, dne 29. junija: Ob 7. ari zjutraj izkušnje članov in članic, ob 11. nt dopoldne Sokolska akademija v gledališču, ob pol 4. uri popoldne javna telovadba, ob 8. uri zvečer predstava v gledališču in koncerti. 5.) Četrtek, dne 30. junija: Glavna ska-pščina Saveza, izleti v Djakovo, Almaa, Belišče (Gutmanove tvomice). Med rie-tom so otvorjene industrialna, obrtniška, gospodarska in umetniška razstava. NARODNO GLEDALIŠČE Drava: Nedelja, 5.: Weingartner: »VaSka šob», Dohnanv: »Pieretm pajčolan*. Red B. Pondeljek, 6.: Zapito. Opera: Nedelja, 5.: Hauptmanvu »Elga*. Red D. Pondeljek, 6.: Seribe: »Kozarec vode*. Red C. nosim v žepu ves atlantski ocean z vsemi njegovimi tajnostmi. Doma sem si domačo nalogo še enkrat prečita!. »Voda iu njen pomen v prirodi in v življenju človeka. Voda je mokra tekočina, ki se nahaja na svetu že od nekdaj. Od početka ni bilo mnogo vode. Ko je pa bog poslal vesoljni potop, se je voda tako razširila, da je od takrat več vode ko kopnega, in od takrat voda ne odteka nikamor, marveč napolnjuje vsa morja, reke, močvirja in studence. Voda se zbira le v nižinah, na višinah ne more obstati, ker teče. Če jo izliješ na hrib, odteče prav kmalu v dolino, zato so gore navadno obdane od morij, rek, potokov ali močvirij, če poliieš vodo po pomaranči, se ne bo obdržala na njej. na zemlji se pa obdrži, čeprav je zemlja tudi tako okrogla, kakor kakšna pomaranča... Vse reke tečejo od zgoraj navzdol, fcer izvirajo na višinah in zato, ker je voda tekoča. Tudi če izliješ vodo na tla, se bo odtekla na tisto stran, kjer je nižje, ne pa obratno. Voda sc dobro razlikuje od kvasa, ker se tudi po leti ne strdi, kvas se pa strdi, če ga shraniš v vodi in postaviš v hladno klet. Olje je že nekoliko slič-nejše vodi. V močvirjih je voda umazana, v morju pa slana, zato ni pitna. Vodo pijemo le iz rek, pa tudi to le tam. kjer nimamo vodovoda. Sploh je škodljivo, če piješ mnogo vodo, ker se 1: ko prehladiš, sploh je mnogo koristnejše, če pijano čaj, kavo ali kvas. Voda služi tudi za prometno sredstvo. Države, ki imaio mnozo vo- de, imajo tudi zelo razvito trgovino. Tako r»->7namo iz stare zgodovine Feničane in Grke, sedaj pa Angleže. V vodi se najraje nahajajo ribe. Po vodi prav lahko prevažaš blago na posebnih ladjah, ki jih imenujejo »brodovje*. Peš pa ne moreš hoditi po vodi, ker je tekoča in ker se ti pod nogami izmakne, tako da utoneš. V prirodi se pojavlja voda po leti v obliki dežja, ki te zmoči in umaže. Dež pada najprej na strehe, od tam pa teče v curkih na cesto. Kadar dežuje, hodijo odrastli po cestah v ga-lošah in nosijo razpete dežnike, deca pa sedi doma in se dolgočasi. Pozimi dež zmrzne in pade na zemljo v obliki snega. Zato je mraz. V človeškem življenju se uporablja voda v različne svrhe. Z vodo kuhamo čaj in juho. ž njo se umivamo, in če rabiš pri umivanju milo in si ga namažeš v oči, te potem oči skele. Z milom in vodo spuščaš lahko tudi prav lepe mehurčke. Nekoliko mila raztopiš v vodi pomočiš slamnato stebelce v to tekočino in pihaš skozi slamico počasi in previdno. Na koncu slamice se potem napihne lep velik pisan mehurček, ki zdrkne s slamice in leti tako dolgo po zraku, dokler ne poči. Z vodo se tudi pere perilo in pomiva pod, in če si vroč. pa piješ vodo. se prehladiš. V vodi se lahko tudi kopaš in celo utoneš. Tako vidimo, da je pomen vode v prirodi in v življenju človeka zelo velik. Elizabeta Pjonovax Tako sem torej napisal domačo na-W>g Vzel je s svoje mize drobno knjižica menda je na nienem hrbtu bilo tiskano ime »Paulson*, in pričel je listati po njej. »Evo, prosim. Torej nai napiše za nalogo to-le: Morje in puščava.* Krotko in proseče sem ga pogledal. »Morje in puščava. Lahka majhna nalogica.. .» »Toda gospodlne! Dekle še ni nikdar videlo morja in se ni še nikdar nahajalo v puščavi!* sem vzkliknil obupno. »O, ta deklica je pa zelo nerazvita! Vzemimo torei drugo: .Vpliv prirode .. .'* «2e zopet nrirode!* »A tako! No. pa to-le r .Baltikum in njega komercijelni, ekonomski, kulturni in politični pomen ...'» »Dekle se ne neča s trgovino, zaradi svoje mladosti se tudi ne bavi s politiko.. .* »Silno zanemarjeno dekle... Kaj jej naj pa dam?... Ta, ta, ta. No. pa vzemimo to-le: .Kakšno skupnost najdemo v značajih Čackega (v Gri-bajedovi drami .Gore ot uma') in Hle-stakova (v Gogoljevem .Revizorju')?* Tudi jaz sem krotak in nočem nikomur nič žalega. Do neke meje, seveda. Sicer se pa nočem opravičevati. samo izpovedal bi se rad. • V profesorjevi sobi je stala peč. Imela je ventilator. Na ta ventilator sem obesil profesorja na njegovo lastno kravato. Ko je visel, ni bil več podoben obrnjenemu YpsiIonu. Sicer pa ni nikdo imel škode od njegove nenavadne smrti To ie vse. kar sem hotel povedati. št. 0/10 izšla v dvojnem zvezKu (na 48. straneh) v soboto in m. r : opet Priporočamo je vsakemu slovenskemu inteligentu. Št. 9/10 stane 12 K. Celoletna naročnina na „Njivo" znaša 120 K, za naročnike ,Jutra" le 60 K. Frank Heiller: PP i is? 33M1! Roman. Poslovenil F. J-o. Senor Patqueno je naenkrat prenehal govoidti in nehote stopil korak nazaj; Meliki vojvoda je poskočil korak naprej, sklonil se nad njim, potisnil je poke še bolj globoko v žepe in ga razburjeno gledal s pod-plutimi očmi.. «Dosti, dositi, senor Paqueno! Vi ste vrag! Vi mi pripovedujete vse to, vi vrag! Vi mi pripovedujete vse to, kot da sv.a bila takrat dva navadna lumpa pripravljena prodati svojo čast za par umazanih tisočakov. Ali ne visste, koliko časa sva se borila in ; premišljevala o tem, predno sva priistala na to umazano kupčijo? Vi ste vendar pobožen mož, senor Paquenoy, vaša dolžnost je bila, da preprečite to...» « Visočanstvo« vi mi delate krivico® je odgovoril Paqueno z rahlim očitkom. «Ako. se sedaj vaše visočanstvo spomin ja na vse, kar je bilo, se gotovo spominjate tudi... onega, ki je prišel na to nesrečno misel... Povdarjam, da nisem bil jaz! Vi, sami visočanstvo ste bili, ki ste pristali na ta predlog. Seveda, jaz sem mislil, da ste se samo šalili. Ca sem in- nadaljeval vso zadevo, to sem val samo jaz. In v teh dveh L ■ ko je vaše visočanstvo pozabilo na vse to, kar je bilo, koval sem sto in sto načrtov, da popravim svojo nepremišljenost na svojo pest. Verujte mi, takrat sem •bil slepec, norec... ali vodila me je takrat najzapetjivejsa zvezda, ki more voditi človeško življenje, vodilo me je upanje. Se danes se živo spominjam na vse one lepe nade, ki so Be prebudile v nas, ko sva govorila a vaši zaroki. Dolgih 82 let sem sam delal noč in dam, da rešim naš gospodarski položaj — toda brez na-cte na nspeh.... Toda takrat se je naenkrat pojavilo upanje, da smo jrešeni. Vzdržati še par mesecev in .. Obraz velikega vojvode se je razjasnil, otresel je raz svoj obraz izraz skrbi in vznemirjenosti kot veliki fundlandski pes, ko pride iz vode. cProsim vas, dragi Paqueno, delajte mi pri kuncih družbo*, je rekel in porinil starega finančnega ministra v obednico. «Midva oba potrebujeva nekaj, kar bi naju okrepilo!* (Dalje prihodnjič.) Dr. R. F. Bela Krajini in letosišcarji. Ko se pripelješ z vlakom iz dolgega semišKega predora proti Semiču, se ti odpre krasen razgled po lepi obširni belokranjski kotlini, posejani z mičnimi vinogradnimi griči. V velikem loku te popelje vlak proti Črnomlju. Metliki in Karlovcu. kakor bi hotel razkazati slehernemu potniku vse lepote dolgo, dolgo zanemarjenega. od celega sveta pozabljenega kraja. Belo Krajino štejemo lahko med najlepše pokrajine naše obširne domovine. le da ni prišla vsikdar do veljave. ker je bila do zadnjega časa popolnoma odrezana od vsega kulturnega sveta. Ime je dobila Bela Krajina po noši tamošnjih prebivalcev, ki nosijo v zimskem in letnem času bele obleke; do zadnjega časa so jih izdelavah iz domačega platna, katero v nekaterih krajih n. pr. v Adlešičih itd. še danes prebivalci sami izdelujejo. Nemški viteški red, ki ima v teh krajih obširna posestva, je naselil v Beli Krajini mnogo nemških rodbin, ki so sicer obdržale nemška imena, toda danes niti nemško več ne znajo in se štejejo med naše najboljše narodnjake. Ljudstvo je po večini ubogo, delavno ter si zasluži le z največjim trudom svoj vsakdanji kruh. Vzlic temu je pa Beli Kranjec dobra, gostoljubna duša in v njegovi hiši je vsak gost dobrodošel in pogoščen kolikor mogoče__ Naznanjam, da 929 kupujem staro obleko, čevlje in pohištvo. Martin Drame, Sv. Jakoba n-brežje št. 29. Ker ni bilo skozi leta in leta v domačem kraju nobenega zaslužka, in ko je še trtna uš uničila vse belokranjske vinograde, je ubogo ljudstvo trumoma zapuščalo domačo grudo in iskalo zaslužka v daljni Ameriki, od koder so pošiljali težko zaslužene novce v domovino ženam in otrokom, da so plačevali dolgove. Beli Kranjec ljubi domačo grudo kakor malokdo in s krvavečim srcem so odhajali tisoči v tujino; malokateji se je zopet povrnil, a po večini so hodili domov izmučeni — umirat. Bela Krajina ima lepa in plodna polja, je bogata na raznih rudah, n-pr. železo in premog, ima primeroma zelo dobro razvito živinorejo, vsi pogoji so dani za dobro ribarstvo, ima mnogo vodne moči itd., toda do zadnjega časa je bilo vse to obsojeno k smrti, ker niso bili dani niti najprimi-tivnejši pogoji za njihov razvoj in šele po prevratu je začelo novo življenje, ki obeta mnogo uspeha. Glavtu zaslužek pa tvori za Belokranjca vi-noreja, dasi tudi ta ne uspeva tako. kakor bi bilo želeti. Z otvoritvijo belokranjske železnice, ki jo je morala graditi rajnka Avstrija" iz vojaških ozirov. se je začelo sicer za Belokranjce novo življenje, toda naloga vseh merodajnih faktorjev je. da se sedaj bolj zavzamejo za ta ubogi in toliko let zanemarjeni kraj. . . . . Smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo v prvi vrsti letoviščarje na te lepe kraje. Naša stara letovišča so po večini prenapolnjena in po navadi za srednje sloje zaradi vladajoče draginje nedostopna. Vsakdo si pa želi vsaj enkrat na leto odpočitka in svežega zraka in te opozarjamo v prvi vrsti na našo Belo Krajino. Bela Krajina sama še ni pripravljena na sprejem letoviščarjev in marsikateri bo pogrešal to ali ono. Toda to naj ne moti! Vsak začetek je težak in ako se merodajpi faktorji za to zainteresirajo in store svojo dolžnost bo Bela Krajina najbolj priljubljen letoviščarski kraj, kajti dani so za to vsi predpogoju Opozarjam samo nad vse ugodno kopanje v Kolpi od Metlike do Vinice, na prelepo bivanje v vinskih goricah, na toplo podnebje itd. Za sedaj bo delalo velike zapreke pač še pomanjkanje primernih stanovanj, toda pri dobri volji lokalnih faktorjev, bi se dal ta ne-dostatek lahko odpraviti. Primerni, razmeroma zelo dobri gostilniški prostori so na razpolago, potreba je. da se jih primerno preuredi. Ponovno poudarjamo, da je vsa akcija odvisna od merodajnih činiteljev v Beli Krajini in Ljubljani, ki naj bi se z vnemo zavzeli za to zadevo: morda bi jo lahko še tekom letošnejga leta spravili v tir. Letoviščarji pa. ki bodo enkrat posetili Belo Krajino, se bodo z veseljem vračali vsako leto._ TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! — ALI STE ŽE ČLAN »JUOOS1 O VENSKE MATICE*? Otročja postelja, orehova, politir&na, s predalom. J® naprodaj, Poljanska oesta 20, Martino. 934 v sredini Ljubljane, ena trinadstropna z dvoriščem in vrtom, dve sn dvonadstropne z dvorišči in trgovskimi lokasi. Kupec dobi stanovanje v hiši. Pojasn la se dobe pri Zga.Kosjak, Selo 28/1. dvorišče levo. 930 Nc I 212/21. fiUMUJii najceneje ]. M, liti aosposvšloKs -cesta 14. Različna 818 3~2 (deset komadav) i pršil 11 MSI isrji toda le sksnpno. Poteis dale Pssoiiialca rostovoljna javna dražba nepremičnin. Na predlog lastnika Josipa Sraodeja, notarja v Bibnic', se prodado na javni dražbi spodaj zapisane nepremičnine za izklicno ceno 400.000 a dne 14. junija *921, ob 9. uri ali kot celota ali pa no parcelah. Dražba se vrši na licu mestu y Velikih taščah št. 12. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo. Zastavna pravice na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Kupnina še plača v gotovini. Za potrditev prodaje ima prodaja.ee osem dni premisleka. > . Izkupiio prodaje je izročiti podpisanemu sodišču, kjer se smejo vpo-gledati med uradnimi urami ostali pogoji prodaje in plačevanja. Nepremičnine obstoje iz gnenaislrspite, sredi frp \mU iiise. C9 sob S kuhinje, 6 shramb, 2 kleti, 1 kopalna soba), hleva, kozolca, sfcedaia, sadnega vrta (l ha 53 a U m-), njiv (1 ha 21 a oŠ m'), gozdov (G ha 19 a 34 ra^ -jr&vnikov (53 a 52 m-J m stavtoise (8 a 52 m3). Okraj«© sodišče Velike Lačše dne 1. junija 1921. Opravilna Številka B 588/21-2 Bražbeni okli©* * Vsled sklepa z dne 19. maja 1921, opravilna Storilka E 588/21—2, se prodado dne 8. junija 1921 dopoldne a) ob »■ J ob pol 12. nri v Ljubljani, Dunajska cesta 47, ojaroma Ve-rova ulica 8, na javni dražbi: a) 6 vagonov starih rabljenih in deloma razbitih sa-bajev iz me-ikega lesa, porabnih večinoma za drva, 1 partija starih sodov iz mehkega in trdega lesa, deloma porabnih; _ „ jb) 1 avto, rdeče pobarvan, št. 31.477 z 1823 P. H. | Reči se smejo ogledati dne a junija 1921 ▼ času med pol 9. in 9. ura i dopoldne na Dunajski cesti, oziroma v Vegovi ulici. C. kr, okragna sednija v Ljubila«*. ®dd- V" dne 19. maja 1921- _............__ Bančne uradnike, ■ffSJfir koresponfeie nastopom lli 8 liliji. sprejme s takojšnjim nastopom SjilflJUliCf Ponud&s ie nasloviti na tajštvo. Ljubljanska kreditna t tU? H M ik' ii € % w r H < {url^ISffttmS Stritarjeva ulica ši 2 • •^••s ii Rj CSr&Mii ^ 250 53 Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Calju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Delniška glavnica K 50,000.000'— | Rezerve okrog K 45,000.000'—. Se priporoča za vse v njeno ! Knpujo ia ™ss V1'ste vrednost- stroko spadajoča posle. i T£lut in Prodaja srečke razredne !.?< ; vsr^o V r s t. D '-redit e. Čekovni račun v Ljubljani £t. 10.509. Brzojavni naslov: 3anka Ljubljana. Te?afon št, 261 in 413. K! i sa SIMON JENKO, Zbrani spisi. Uredil dr. Joža Glonar. Cena K 42—, po pošti K 420 več. Anatole France, Pingvinski otok. Roman. Broš. K 42-—, vez. K 52-—, po pošti K 3'40 reč. Cika Jova-Gradnak, Kalamandarija. Pesmi za otroke. Vez. K IG —, po posti K 140 več. 20y 17 925 2-1 priporoča svojo veUIio zalogo raznega LHmaimfakturnega blaga in izgstovljenifc oblek . , , . r«* • * .. _ „ virtke vrste za moške in dečiie, kakor tudi perilo. Obleke po na- LJ ubljana, :Stari tFCJ Ste i/. 2 ročUn 83 izvršujejo po najnižjih cenah. — Solidna postrežba! Fini slonohošCBsii izdelki M Bor!!!F" Gledališka ulica 7/111, Ljubljana. 5:Saa plesHorska in llbr- sha dilesnica Dunajska ceata 16, priporoča. Izvršitev točna, ceue zmerue. 5 52- So | fe. Sitiadastce (vafellna) najfinejše kakovosti nudi v vsaki množini tvornic i keksov, prepsčencev in vafelinov g Bizjak Sc d^ar, iFSosraš s 3'atšna. * izročila na Usksvoa zsdrop v iMaol Sedita elico št 6. „ a i R r 8 špeci|a3na trgovina pjfljll E ŠljiPfP raznovrstnega bombaža, športnih ®2 lOIlfel »< Čspic, čevljev in gamaš. » Na veiiko in malo ===== KoIoci-srožr-sliEi) islicx? S- Urs, zlatnino in srebrnšna i _ Kupite naicejoue pri tvrdki 52 -3 ! la* 161 ivsb FaHiž, Ciuaijana, Sfcpi trg ZO. 1 pnevmatiko Ounlop - Reithcfisr - Hutochinson Privatna stranka sprejme bbč na -Naslov v upravi «Jutra«. Ru nruiiu. 919 3 -2 Več rabljenih *n$lri*» du koles, šii' loli strojev io pripore cn SUt 11 K ft f I HT O iS LšubJiana. Sodna uiiea 7. zo celo iouedijo oooomo ^psljnoi Ponudbe na ¥. B £25 JAK BEUH Tvornica keksov, prepečencev in vafeljnov Rogaška Sla-fciss®,. 917 4—1 UUUOMli IfUZUiRM ceno p™da?LJnb° j Ijana, 2s.riovška oesta 4. Ogleda se j lahko vsak uan od 12 -2. pop. 773 10-7 ^ ' Svlcarsiie are, zlatnine ln srebrnine ■ udi strokovni urar F. Korošeo, Sv. Fio- S*' -; 1 rSJana nlica 31. Vsako popravilo se .svrsi , vestno z garauci O. St ro zlato in sreliro se v/.ame v zameno. 227 52—37 useniirj »tavbeni tehn**« (SKOKI ■ '.122 3 - jj t: r. >* i. W f>tt g® T" •M/ se iseejo. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov ua našlo. Stavbena družba, d. d. Llnbljana, Levstikova nlica 1». i ^o-ST OuoIiolESd, atro^i sazisls, slsalni In rszni stroji vračil F. M\ i, Sprejme s« n r* ^ Ljuijlisiis, Stori i t o « TC S>8»«fl prei |P| A. Zanki - g sinovi. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter !akov. , Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novis?d. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. Emaj!ni laki. Prmm fimes, Osr^a za pse! s. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-weifl), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej. pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tndi drugi v to stroko spadajoči predmeti 667 40 „MERAKT". Lak za pode. „MERAKL,!. Linoleum lak za pode „MERAKL". Emajlni lak. „MERAEL". Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! Spreje majo se dvokolesa, otro.-ki vozički. :vr;!n: in Važni stroji vpopravo 2Jor5as:ičxia delavnica. n 92.; na ; Ij;».rlovEka cesta 4. 774 10—7 vešča stenografije ;n nemščine. I fi Reflektira se na povsem izvežbano moč. Ponudbo z | zahtevki in izpričevali na IGN FOCS, tovarno mila, Kroni. — Nastop takoj Sranovanie preskrbljeno - t. ifi 'i m w ' i ii,bTTinii—rr—Tivr""1 "" ' Izšel ie ka monfanska TeSe^on St. 9» jtvr::. •• fju • 7 ^ b- r~ . - ! Jaui ia^i | »Irzošsvi: d. Z O. Z. Ljubljana, Zv nars a ulica 5 (J) . , . . . . Vse vrste Itoviu. radain iu kemlltalij tsr vso indn« ■rodaja in Kupuje Otrijeka lzd.lto, spadajoda v rudarsko, fužlnarake na debelo: in kemijsko stroko. Cena din. 75. Po peStt din. 77, p | po povzetju din, 80. ^ | Naročajte spise o naši državi: ALBIN OGRIS, Borba za jugoslovansko državo. Cena K 32-—, po pošti K 1-80 več. Dokumenti o jadranskem vprašanju. Cena K 18 —, po pošti K 180 več. ŠTEFAN SAGADIN, Naš sadašnji ustavni položaj. Cena K 16-—, po pošti K 1*80 več ANTON MELIK, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencsv. I. del K 21-—, II Brzojari: Baczlnger. 784 52 Interurb&n telefon 60. IT3 m. K©rs@s. potovalna pisarna Ljubljani s sladkorjem brez sladkorja 660 13-9 nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini Delniška družba,Triglav' tiiarna branil v Srnami pri Kamniti. Kupuje tudi tozadevne slrovlne. budimo naše prvovrstne 912 15—1 se je preselila .iz Gosposvetske ceste št. 13 (Kolizej) 605 2—2 ¥ Kolodvorsko ulico št. 41 blizu OSavnega kolodvora Najkrajše linije čez H-avre, Cberbonrg in Antwerpen v Ameriko. ------ -=f .T Cf- '*-^!3--""*- '■■'• - ' S; iSsggfc v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu s cenami brez konkurence. I. jugoslov. tovarna za gumbe in kovinske predmete d. z o. z. Slovenska Bistrica Prodaja na veliko. Zahtevajte cenikel Zahtevajte cenike! Predtiskarija kleklanja in veziva c. j. »mm Mestni tr9 8. Oromofono 0°^ene Evtomate> igle, peresa, posamezne dele edino pri trrdki 562 4S Ljubljana, Sodna ulica. 5. UthBBična članica u m popravila Io drage precizne laehsoifcs. za večja veleposestva kot samostojni VOdja 924 3-2 se takol sprejme. Potrebna je višja izobrazba. Ponudbe sprejema npravništvo „Jntra" pod „Upravitelj". FRAN RAVNIKA mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica 25 Tilefoi 415 Poitio-čekomi račun 11.428 prevzema po danili kakor lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter rasne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kapele in cerkveua ostrešja, balkone, vrtne utice, ve-raude ter razna druga vrtna arhitektouična dela. — Stopnice, dekorativne stropov« ter dekorativne stenske opaže, vrata, okna itd. 796 10-1 Za run« obrtne la Industrijske stavbe, druitvane ter ruitavM dvorane za večje proste razpetlne od 12 do 60 metrov opozarjam zlasti po mojem sistemu konstruirane mrežaste noslloe. Parna žaga In strojna delavnica. Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani. Podružnice: Dfakovo, Maribor, Sombor, Split. Ekspozitura: Bled. ■ ■ 101 PFfi Mi feJi mm c^/srg V -' . % e: Ysled sklepa občnega zbora, da se zviša delniška glavnica od 8,000.000 na 24,000.000 kron z izdajo novih delnic v nominalni vrednosti 16,000.000 kron se daje na javno subskripcijo 40.Č00 (šti2»iclesett£soo> stolnic po 400 K nominalne vrednosti pod nastopnimi pogoji: 1.) Dosedanji delničarji imajo predpravico, da prevzamejo vse delnice tretje emisije in zato se jim nudita za eno delnico prve ali druge emisije dve delnici tretje emisije po kurzu K 520*— tel quel. 2.) Ev. neoptirane delnice bo razdelil npravni svet med one popisovalce, ki nimajo pravice opcije. B.) Subskripcijska mesta so: Zadružna gospodarska banka, d. d. t Ljubljani, Dunajska cesta 38. Podružnica Zadružne gospodarske banke y Djakovem, Mariboru, Somboru in Splitu ter ekspozitura na Bledu. Sveopca zanatlijska banka, d. d. t Zagrebu in njena podružnica v Karlovcu. 4.) Subskripcija traja od 1. junija do inkl. 30. junija 1921. 5.) Subskribent mora izkupilo za podpisane delnice pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v ozir. 6.) Dosedanji delničarji, ki hočejo uveljaviti svojo opcijsko pravico, morajo predložiti pri prijavi ali originalne delnice ali začasna potrdila o dodelitvi delnic 1., ozir. 2. emisije. 7.) Dodelitev delnic po končani subskripciji si popolnoma pridržuje upravni svet. 8.) Nove delnice so deležne dividende od 1. julija 1921. in opremljene s kuponom za pol leta od 1. julija do 31. decembra 1921. 9.) Vsakemu subskribentu bo izdala Zadružna gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil originalne delnice ali začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Začasna potrdila se kasneje zamenjajo za originalne delnice. 10.) Subskribentom, katerim se niso mogle dodeliti delnice ali ne v subskribirani višini, se vrne tozadevni znesek, oz. prebitek 15. julija 1921. 11.) Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor niihova nominalna vrednost, pripade v smislu § 7. pravil po odbitku em:-siiskili stroškov rezervnemu zaldadu. ztM V Ljnbljani, meseca maja 1921. 902 2- Upravni svet Zadružne gospodarske banke, d. d, v Ljubljani TStiBSggTi