49. številka.
(v Trat«, ▼ torek zjutraj dne 23. aprila 1895)
Ttfaj XX.
IINMT" iabaja p« trikrat m« tadan » a*atUi u-daajtk ob torkih, A«(fkklh in aoboMkh. Zjutranja izdanja it k%ja ob uri tjutraj, većemu pa ob T. ari Mar. — Obojno iidaij« ataaa : u jadan maae. . r. —.tat, iir.n A»«tri). f l«t> aa tU waaaa . . .	,	. t
aa |miI lata , , . .V— ... b.— aa »»a lato . . , 10.— ... J»i.— Na »ročka Mri prIUita* »»raćnlaa
|Ml|« Mir, PoaaniiCra itarilka aa dobivajo * pro-dajalnioah tobaka v 'trstu po 9 mi., iaran Trata pa 9 a*f. Sobotno raitrat iadanja v Jrntn 4 ni., uran Trata S n«.
EDINOST
OlMtlo alov«n«ketfa političnega druAtva
Primorako
<><la»i aa raAaua po taril* t pa*it«, «» uaaiuva a dabatiiai trkaai aa plajuja proatar, hollb*r obtaga navaduib tntli i'o'Ih«, aamrm ea in jatua/ahr.la, 4a-rn»4i »glaai itil, aa ra^unaja po pogodbi
V »i iloplai naj a« putiljaj« araduiitT« ; alica Caaaraia t«. I t. Vaako ptaaio atara
hiti franttofano. kar oafranka* aua aa oa •praj »maja. K.»kopiti •« tia tra<*aja.
Naročnino, rakUmaoija ia aflaaa apra-jaiaa MprttvMiilr« alica Maliaa pia-aolo klr. 3, II. nadat. Odprta rahlavactja a« proata poimiua.
> *	J« m— t *
Nastopilo je drug« Četrtletje. Ker pa mnogi naročniki niso storili stoje dol: no »t i niti za prvo četrtletje, jeli smo jim dopo-Uljati tirjulnice.	UpriVniltVt.
Shod volilcev v Dekanih.
Fini« eoronat opus! Se shodom* v Dekanih in S m o I j a ti ali, vi šivšima se mi-nolo nedeljo, dovršena je menda vrata volil-ukilk »hodov povodom volitev volilnih mož.
0 shodu v Smoljnnah v tem trenotku Se nimamo poročila, o onem v Dekanih pa lahko rečemo, da je sijajno zaključil, kar seje bilo toli »rečno zapričelo v sv. Petru v Šumi.
Gosp. državni poslanec V e k o a I a v S p i n Č1 d je došel v Dekane v nedeljo po-poludne v spremstvu podpredsednika političnega društva »Edinost", g. dra. Gustava Gregor ina ter tajnika istega društva, g. Maksa C o t i č a.
Popoludanska služba božja je ravnokar minuln, ko smo došli v prijazne Dekane. In kakov nam je bil vsprejem ? Prisrčen, oduševljen, da se krnsnejšega niti nismo nadejali. Ob ubodu v vas bil je prirejen uknseii slavolok, na kojem so vihrale narodne in cesarske zastave, topiči so pokali, da je glasno odmevalo po rižanski dolini, a iz stotin in stotin grl doneli so urnebesni: Živio Spinčič! Ob slavoloku »topili so priftleci raz voz, na kar so bili prisrčno pozdravljeni od tamošnjih odllčnjakov — med temi tudi od gosp. nad-župana Mahniča — in od gospoda bivšega poslanca Frana F I e g o, dospevšega tjakaj malo popred. Po dovršenem pozdravljanju zastiralo je dekansko godbeno društvo .Istra" cesarsko pesem, množica je snela klobuke in ko je odzvenel slednji akord veliča»tvene himne: zagrmelo je v pravem pomenu be-»ode navdušenih iivio-klicev. In liajd potem v impozantnom sprevodu, zastavo in godbo na čelu, v zastavami odičeno vas. Sredi vasi bil je prirejen drng slavolok primernimi napisi. Tudi dvorišče pred hišo g. Grižona, kjer se je imel vršiti shod, bilo je okrašeno za»ta-vami.
Hipoma se je napolnila prostorna dvorana, a polovica ljudstva je morala ostati na dvorišču. Nizko cenjeno bilo je tu zbranih nad 1000 mož od vseh krajev tamošnje okolica. Posebno radostjo pa beležimo, da je bila zastopana malone vsa duhovščina iz bližnjih krajev.
Točno oh 3. uri je g. posl. Spinčid (burno pozdravljen) pozdravil došle volilce, zahvalivši jih na toliki udeležbi. Ta shod — rekel je — sklicala sva jaz in tovariš mi Flego, da vam sporočiva o svojem dolovanju v deželnem zboru ter da slišiva najprvo vaio
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Bpiaal A. S • n • a.
VII.
„Revera!" (Zares.) pregovoril je kapelan, ter se ozrl na gospoda Krupiča, ki je pouosuo Bmejo se opažal svoje delo, »revera" to je pravi »poculum charitatis", ali čašica ljubezni, in rudeče ustne veleinogočne gospice Anke ErdOdove oslade se ne malo, srčč iz tega srebrnega cveta zlate ambrozija/
„Ali se ne oslade tudi vam, devica Dora, listnic« zlatoj kapljicoj iz srebrne kupe, ko vas pozove bog Hymen v svoj hram, a da govorim jasnejše, ko se oraožiteP" obrnol se je ruai notar skozi sladki vinski posmeh k zlatarjevej hčeri.
Deklica je prebledela, kakor da se je časa spomnila, ali hitro se je razbistrila ter živahno odrezala Kaptoloviču:
.Oprosti mi va3e gospedstvo, gospod
»odbo o tem najinem delovanju, potem pa vaše želje in potrebe.
Govornik je izrazil željo, da bi se tudi l a shod vršil v lepem redu, kakor povsod drugod, da bodo videli naši nasprotniki, da smo bolj zreli nego oni sami, ki brez zmešnjave ničesar doseči ne morejo. Slednjič je predlagal, naj se predsednikom današnjega shoda izvoli velečsstiti g. župnik-dekan .Josip K o m p a r e. Temu predlogu so zborovala pritrdili soglasno in demonstrativno ploskanje je pričalo, koli priljubljen je veleč, gosp. dekan pri tamošnjem ljudstvu.
Vsprejemši predsedniStvo izustil je gosp. predsednik kratek govor, v katerem se je spominjal, da smo bili ravno v tej dvorani zbrani pred poldrugim letem. Sklicuje se na poznani izrek sv. Jr.koba pravi, da smo v Istri lačni, žejni in nagi, če pa trkamo na vrata onih, ki nam gospodujejo, dobivamo odgovor: Pojte le! Nasitite se sami, napojite se sami in oblecite se sami.
Pojte le! nam kličejo pri županijah, ki so v rokah nasprotnikov. Pojte le! kličejo nam pri deielnem odbora In v deželnem zboru — in mi smo ostali lačni, žejni in nagi. No podemo aiutar — to je dosledni odgovor vsem našim prošnjam.
Čast in slava teran okraju, ki se je prvi začel gibati proti takemu postopanju'. Slednjič smo šli do »urnega cesarja, a ta nam ni rekel: Le pojte! Ampak poslušal nas je in sedaj so nas jeli poslušati tndi drugi.
Danes sta došla semkaj poslanca Spin-čič in Flego, da boste videli, koliko »ta »e trudila in da se nista zastonj trudila ter da ni bila vsaka beseda zastonj. Ako nas niso hoteli poslušati doma, poslušali so nas drugod.
Poživlja torej zborovalce, naj se vedejo mirno in trezno, kakor ljudje, ki vedo, zakaj so prišli.
Na poziv predsednika, spregovoril je prvi bivši poslane«! Flego nekako tako-le: Ko ste naju izvolili pred 0 leti, naprtili ste nama veliko nalogo. .Storila sva, kar s»a mogla, ali dosegli nismo vsega onega, kar smo pričakovali, ker nam tega niso dovolili naši nas« protniki. Po'egovali smo se posebno za ceste in dokazovali, kako slabo se trosi denar. Ali vse to ni pomagalo. Kulturni svčt v Poreču bi se moral brigati za povzdigo kmetijstva po vsej deželi, a nimamo cd istega nikake koristi, dasi troši do 17.000 goldinarjev na leto. Pri kulturnem svetu imajo pač mnogo lepih knjig in delajo razne teoritičnc poskus«, ali med nas ne pridejo nikdar. Vse naše pritoževanje glede na kulturni svet ni pomagalo ničesar.
I stota k o je s šolami. Trosili so samo za mesta, dasi moramo plačevati vsi. Ustvarjali
notar! me žensk« glave ue umremo t« pre-modre zgodovine, in moja je pamet pobrala iz vaših besed samo tu pa tam kaj, kakor zrno. Ne bode li vino na mojej svatbi kislo, osladi mi usta. Ali iz srebrne kupe ne bom ga srkala; za nas mestne deklice dobre so tudi takele majolike. Ni lepo, da se človek gizda, kajti gizdost je pred Bogom greli. No kdo naj pa govori • tem, to so daljni računi 1*
.Ala, ala! glej jo no, Dorico !M nasmija! se je kapelan, tod kod tebi lin brus, da ti je jeziček tako oster ?*
.Veste kaj!" vzkliknol je Teletič »posvetimo čašo; mi smo jo kupili, zakaj bi jo ne posvetili?"
.Bene dixisti !■ (prav praviš) odvrnol je navdušeno kapelan ter hitro nalil vina v srebrno kupo.
»Bog poživi nastavnika!4* dvignol je sodeč čašo pa jo izpil, a za njim kapelan.
Sed^j je bil red na Kaptoloviču.
»Dajte, Doriea, srknite !°
.Hvala, ne pijem vina."
so laške šole, slovenskih pa ne. Mi smo ji« dokazali, da plačujemo veliko več, nega: vamo; zato smo predlagali, da uaj bi^-pr«-pustili občinam, da nam i*te gradijo io^.z našim d e n a r j * m. Ni koristilo. A Ntfr smo vsi hrvatski in slovenski poslanci napeli vse sile, jelo se je glede šlostva obračati nekoliko na bolje, izmislili so se drugo: predložili so zakon, po katerem bi morali plačevati od vsakega otroka po ti kron. S tem so hoteli doseči dvojni namen. Hoteli »o najprvo onemogočiti ljudstvu pošiljati otroke v šolo, da bi potem zloglasna .Lega' jela snovati šole, v koje naj bi zahajali naši otroci. Ali, ako Bog dA, se jim ta uakana ne posreči — ves židovski denar jiui ne pomore, kajti tni se prodati ne damo.
A kje so druge šole? Nimamo jih in vsled tega nimamo nikjer svojih ljudij; a zahvaliti moramo le brate Slovence, ki pošiljajo vsaj dušnih pastirjev v našo Istro. V poslednji čas s« nas Je v tem pogledu usmilil celd bratski narod češki. (Slava mu!) A kdo je kriv na tem popolnem nedostatku razum-nlštva med nami? Oni so krivi, ki pobirajo naše žulje!! (Viharno odobravanje).
Na vse mogoče načine so nas držali do-sedaj v tmini, da nismo vedeli ni tega, od kod soluce izhaja. Da pa smo se nekoliko razbistrili, na tem moramo zahvaliti le duhovnike. (Slava jim I)
In tako bi vas hoteli tlačiti ie dandanes. Naše svečenike Črnijo povsod. Pravijo, da duhovnik naj se ne meša v posvetne »tvari. Ali duhovnik mora skrbeti tudi so telesni blagor ljudstva, kajti le v zdravem telesu biva zdrava diiia. Naši nasprotniki bi sploh hoteli, da smo nižji in da »o oni neki višji stvor božji.
Pri nas imamo, žal, slabo gospodarstvo. Zato treba složnusti, da »i opoinoremo. Nasprotnikom je bila dolžnost skrbeti tudi za nas, a so skrbeli le za-se I Zato »i moramo pomagati sami. Ker pa posamičuik ne more ničesar storiti pri najbolji volji, treba da se družimo in poskrbimo, da bodeuio imeli pov-sodi zmožnih ljudij. Drugače ni pomoči za nas.
Tako smo zssnevali v Pulji v i u n r s k o z a drug o, da pokažemo, koliko se di storiti združenimi močmi. Posamičuik ue more dobro prodajati svojega pridelka, pomočjo vinarske zadruge sino dosegli, da »o sedaj znana naša vina. V vsakem selu bi si morali torej zasnovati zadrugo.
V veliko škodo naši trgovini z vinom je ponarejanje vina, oziroma prirejanje umetnega vina. Tu bi morala vlada poseči viues.
A ne samo nasprotniki niso storili ničesar za nas, ampak tudi vlada se izgovarja,
„Ali srknite samo!"
Će /e na silo meram, dajte vi prej, gospod notai iuŠ. Jaz btidem za vami, pa pogodim vaše misli," odvrnola jo hitro deklica.
»To veljal* potrdili so vsi. Pil j« Kap-tolovid, a za njim le malo okusita Dora.
„No kaj mislim?" prašal je notar.
„D&, kaj misli ?* ponovili so vsi.
.Vaše gospodstvo — ali ne srdite se zatu — vaše gospodstvo misli, da ste najpametnejša glava v vsem Zagrebu."
„Ha ha ha!" počili »o vsi v grehoteu smeh.
*
• •
V tem ko so se mestna gospoda tako veselila pri gospodarji Petru, sedela je kuma Magda, ko po navadi, v svojej Icseuej koči. Bilo je lepo, jasno popoldne, pa se je atai ka solnčila, kakor gaščerica. Včasih je zevnola in zevuovši prekrižala si usta, včasih je pa odpodila kako nadležno mutio.
Na trgu ni bilo uikoga, ljudje bili so pri večevnicah. Samo na dolnjih stopnicah pred cerkvenimi vratini sedel je brkasti Miloš
da ui vedela o nas. Slab gospodar oni, ki ne pozna svojih ljudij. No, danes imamo vsaj svoje državne poslance iu do njih stavljamo vse svoje nade. Toda delovanja teh poslancev ne sinemo soditi po vspehih od danes de jutri, saj tudi sad ne dozori v jed nem dnevu. Ako ne bodetno mi uživali padu, pa ga bodo uživali naši potomci. Posebno potrebno je, da se shajamo pogosto, kajti složni moramo biti, ako hočemo, da bodo p o v s o d i računali z nami. (Živio!) (Dalja prih.)
Politiške vesti.
Sliod volilcev v Smoljanali. Minolo nedeljo se je vršil shod volilcev v Smoljannh. Sklicatelj shoda je bil posl. dr. M. Uginja. Vlado je zastopal okrajni tajnik D o I i n a r, predsedoval je posestnik Persič. Shoda seje udeležilo do 600 oseb. Prvi je govoril g. dr. Laginja o delovanju v državnem in deželnem zboru. Za Laginjo je govoril bivši poslanec Mate Mandid o dogodkih v deSelnem zboru iu o položenju v Istri sploh. St IJak Maric je pa govoril o agitaciji naših nasprotnikov z denarjem, naglasivši, da s o nje m ti samemu ponudili 50n g|<l. Slednjič je govoril dr. Z neon o predstojećih volitvah, priporočujč zhorovalcem, naj volijo složno in n^j se ne dado slepiti. Vsi govori so bili vsprejeti navdušeno. Vsprejetih je bilo tudi več resolucij. Na shod je bil prišel tudi neki Malus* iz Pulja, hote kaliti mir prav po nepotrebnem. Mož se iiua zahvaliti le orožnikom, da se mu lil pripetilo kaj neprijetnega.
Različne vesti.
Volilno fllbanjo. Minule soboto so bile volitve volilnih mož v Dolini iu je naša statika zmagala soglasno. Včeraj so bile volitve v T i n j a n n In jo bilo oddanih 1 tft* glasov za našo stranko. Nasprotnikov ni bilo. Tudi v Kast vu so pričele volitve včeraj in so volilci glasovali kompaktno za našo listo. O nasprotnikih ni bilo glasu. — V O prti j u smo minole sobote propali za H glasov, ali ne vprašajte nas, kako se je vršila volitev. Kakor nam zatijtge deputacija, došla danes v Trst, da se pritoži pri namestniku in da uloži rekurz proti volitvi, imeli so naši na volišču večino do 30 glasov, aH ko je videla komisija, da stoji stvar slaba za italijansko stranko, jela jo kar jedno»taviin odklanjati naše volilce. To je tista stara iu znana praksa italijanskih komisij, fte hujše krivičnosti »o »e godile v Vižiuadi, kjer je bil volilnim možem izvoljen človek, ki niti volilne ni. Tudi proti tej volitvi se je uložil rekurz. Mi računamo zagotovo, da se
Kadak, a tik njega ložala je verna mu puška. Ta čas ni se baš bavil junaškim poslom. Obiral je nožem tolsto rebro ter je sem ter tje ugrizuol v kolač iz Magdine peči. Pri tem mu je bilo mari, kaj okrog njega biva.
Naposled zagrinele so orgije, ljudstvo je jelo izhajati iz cerkve. Izstopili »ti že prej Freyevka iu Šafratiička. Prišel je tudi dolgonja Jurij Gurec.
.Not* začela je Freyeka ter so ustavita ravno pred Magdino kočo, „kume Jnrče, val bi slavni magistrat vendar eukrat lahke popravil tale steber." Pri tem pokazala je žebljarka na nizok, širok kamenit »teber pred cerkvijo, ki je že na pol razrušen bit iu je trava po njem rasla.
„Bi!" odvrnol je hladnokrvno mestni bobnar in bezgnl po žepih svoje suknje.
„Pa zakaj ga slavni magistrat ue popravi ? Zakaj ?" prašala jo Šafranička, nekako kitnaje glavoj.
»To ve najboljše slavni magistrat," odvrnol je Gurec.
(Dalje prili.)
uničiti te dve volitvi. — Včeiaj se je pričela rolitev v Ponijanu in se dovrSi (lan«».
Laiko-židovska aurovost. V poslednji Številki smo žs povedali, da je mestna delegacija soglasno sklenila predložiti mestnemu svetil, naj podali bednikom v Ljub. \/. občinske blagajne podporo. Dslegacija stavi konkretni predlog za svoto 1500 kron. Ta ukrep je vsekakor plemenit in ne pade nam na um, da bi hoteli kritikovati razmerno nizko svoto 750 gld., kajti predobro poznamo žalostno stanje naših občinskih financ. V strašni nesreči, ki j« zadela belo Ljubljano, dobro je došla i najneznatnejša svotica; onvedočeni smo, da bedni naši bratje vsprejmo hvaležnim srcem vsak, še tako majhen dar. Toda dar mora prihajati iz sočutnega srca, kajti v takih elementarnih nesrečah smo si bratje vsi, brezizjenino, naj je že nesreča zadela Laha, Nemca, Ogra, Kitajca ali Turka. Kdor pa priskoči bednemu svojemu sobratu v pomoč le „zaradi lepšega* in mu že v naprej očita darilo, sklicuje se na svojo „velikodušnost1, ki ga je določila pomagati svojemu nasprotniku, ta je vse drugo nego plemenit, ta je podla, surova du$a! In dar iz take roke, pomoč pod takimi pogoji, je grenka, da bi bil človek kljubu svoji nesreči menda zadovoljnejši, ako se mu niti ne ponuja! Ni ga bilo človeka v širni naši Avstriji, v katerem ne bi bila popolnoma zamrla narodna strast in nasprotatvo v očigled grozni katastrofi, ki je zadela našo slovensko domovino in nje stolnico, le židovski «11 Piccolo", to glasilo tržaških „liberalcev", (!!) ne mere mirovati niti v tako svečanem, resnobnem trenotku ! Ta surova duša mora celo t tej strašni nesreči bruhati svoj smrad in blato ua — Slovane.
V svoji številki z ininole nedelje pitje, namreč ta brezznači^jtii list oziroui na omenjeni ukrep mestne delegacije to-le:
,C b a r i t a s. Nesreča, ki je zadela mesto Ljubljansko, došla je do take meje, da mora vzbudili sočutno zanimanje vsake blage duše, (O, ironija! Stavec.) O Ljubljani, tem gnezdu Slova nov in središču Širitve propagande, kije nevarna našemu narodnemu miru, se mi gotovo ne moremo pohvaliti; i z Ljubljane je i z š 1 a iskra, kije p r o v z r o č i I a požar narodnega boja v Istri i n p o n a h i o k o I i c i. Toda mesto, kakorino je Tržaško, ki ima vzvišene tradicije človekoljubja, more za tre-notek vse to pozabiti, v očigled veliki ne* sreči, a le s tem pogojem, da te zopet spomni na vat to, kadar mine žalostni 6at. — Mestna delegacija, nadalu^jena jedino 1« čustvom človečnosti, sklenila je soglasno, da predloži mestnemu svetu, naj podari 150O kron v podporo po potresu v Ljubljani poškodovanih/
Na županstvu Ljubljanskem je ležeče, da-li vaprejme tak milodar, o katerem ima svoječasno pričakovati grenkega očitanja.
Toda „II Piccelu" ni še dovolj na tuj surovi izjavi, katero mera obsojati vsak rahločuten človek, bodisi katerekoli narodnosti. V včerajšnji številki je priobčil teu-dencijozeii dopis iz Izubijane, iz katerega je videti jasna nakana: odvračati ljudstvo od milodarov za Ljubljano! S peklensko zlobnostjo pravi dotični, memla kri-vonosi dopisnik, da si je šel ogledat Ljubljano, toda v veliko svoje presenečenje se je osvedočil, da potres ni provzročil tuke škode, kakor jo opisujejo iz Ljubljane pri-šedša poročila. Vse iz Ljubljane prihajajoče vesti o potresu da so strašno pretirane!! Dotični dopisuik pripoveduje tudi, da je bil v kavarni „Karovano" (???) kjer so ljudje igrali, vpili in razgrajali (!!), torej niso nič kaj mislili ua potres. — —•
Ako so take izjave sad one rnzupite „dvite colture", potem se le čudimo, kako se v „prosvetljeneiu" XIX. veku v sredi omikanih narodov vzdržuje taka duševna surovost 1 Fej te bodi!
Točna poročevalca. .11 Mattiiio" je prinesel »točno* poročilo iz Ljubljane, v katerem je zmešani poročevalec postavil škofovsko palačo poteg deželnega predsedništva! Kaj takega niti potres ni mogel storiti, — kajti te dve poslopji sti oddaljeni gotovo tako daleč jedna od druge, kakor je n. pr. r Trstu velika vojašnica od magistrata. — ,.11 Piccolov* »posebni poročevalec" se je zaletel v Ljubljani v neko kavarno. To učeno
rev Še je videlo napis rkavarna* in iz tega skovalo takoj „c a f t' e K a r o v a n a" ! To so vam „zanesljivi* modrijani !
O .nedolžni iall', ki si jo je doivolil neki Lipsitz se znamenjem svtttega križa, poročajo nam iz Barkovelj :
V Rarkovljab se je pripetil na veliki četrtek nastopni dogodek, baš ko se je po obredu naše katoliške Cerkve vršila procesija Krista Odrađenika.
Neki Pavel Lipsitz iz Kestelja na Ogrskem, ki je inagaziner pri tukajšnji tvrditi z vinom Gara k Blau, priredil si je križ ter je pripel na istega sliko iz papirja, pred-stavljajočo Odrttštuika. Obesi vsi to razpelo v sredi magazina ter zapalivši na vsaki strani po jedno svečo, jel je streljati vanje iz Klaubertove male puške, rekši: rKvo, sedaj hoCem jaz ubiti Jezusa 1" A ko mu je zmanjkalo patronov, jel je metati kamenje na razpelo.
Ta grdi čin je dovršil brezbožni k vpričo 7 delavcev kristijanov. Ti so bili seveda razjarjeni, ker so morali gledati ta grdi prizor, ali storiti niso smeli ničesar, ker je bil Lipsitz njih predpostavljeni, pač pa so pripovedovali o tem v svojih družinah. Glas o tem dogodku se je seveda kmalu razširil po liar-kovljah in ogorčenje je postalo obče.
Doznavši o tem brezbožnem činu, prijavil je tukajinji veleč. <r župnik stvar žandarmeriji. UverAi se o resničnosti ter zašli-šavši priče je orožništvo tnlnoli torek odgnalo Lipsicha v zapor.
Pripomniti mi je Se, da si je ljudstvo minolo nedeljo nastavši potres tolmačilo kot posledico opisanemu brezbožnemu činu.
Drutba sv. Cirila in Metoda javlja slovenskemu svetu britko svojo izgubo. Ud družbiaega vodstva, g. Matej M o č n i k, se je po noči 15. aprila preselil v boljšo do-mevino. Pokojnik je bil od začetka v druž-binem odboru. Svojim krščanstvu prešinjenim, domoljubnim nazorovanjem in svojim blagodejnim vplivom je jako veliko k temu pripomogel, da se je ves čas in med vsemi vodstveni udi tudi v burnih dobah ohranila neizkaljena in stroga edinost; ona edinost, ki je naši družbi najbolj utrdila med narokom tisto naklonjenost, s kojo nas tako dobrotno odlikuje vse Slovenstvo sirom naše domovine. — Hvaležnimi čutili do moža tako krščanskega in tako narodnega prepričanja, torej izrekamo nanes to željo in to prošnjo, da naj bi slovenski narod ohranil Mateja Močnika v trajnem spominu ; mili Bog pa mu vsodil onstran groba nebeško veselje.
Za podružnico družbo sv. Cirila in Metoda nn Greti nabralo se je v pušici - »«bi-ralnici v gostilni „pri zlati kroni* g. Krana Kravosa 9 gld. 8f» nč,
Potro« v Ljubljani. Dne 21. t. m. došla je iz Ljubljano ta-le brzojavka: Sinoć ob 6. uri 4o min. pojavil se je zopet, močan sunek, po noči pa se je zemlja d v a k r a t lahko stre sla. Novi sunki provzročili so nev strah med zbeganim ljudstvom. — Prav iz srca žčlimo, da bi že vendar jeden-krat prestale večno vznemirjanje v bedni LJubljani.
Pomoč Ljubljani. Državna podpora 2B.OOO gld. došla je v Ljubljano dne 20. t. m. Izdatnejšo svoto daroval je v podporo hodnikov v Ljubljani nadvojvoda Ljudevit Viktor, istetako Rotšildova banka na Dunaju. — Borsna deputacija tržaška odposlala je že dne 19. t. m. županstvu v Ljubljani svoto 500 gld.; temu znesku je dodal predsednik tržaške trgovinske zbornice bar. Keinelt še 500 gl.
Za Ljubljančane ! Mehanično gledališče ua zemljišču (fondu) Ralli priredi nocoj ob 8. uri posebno predstavo na korist Ljubljančanom. Vstopnina je za prvo mest« 50 nvč., za drugo 20 in za tretje 10 nvč. Pri blagajni bsde nadzoroval poseben redarstveni uradnik. Ves dohodek je namenjen I Ljubljančanom.
Posnemanja vredno! S Prošeka nam poročajo, da se je med tamošnjimi vuščaui po inicijativi g. J. Balanča nabrala svota 124 gld. 55 nč. za bedne Ljubljančane. To svoto so takoj odposlali župAustvu v Ljubljani. Vaščanoin se je pri nabiranju bralo na licu, kakd sočutijo nesrečo svojih sobratov; reči se sme, da so se s solzami v pčeli odzvali pozivu tamošnjih rodoljubov.
Koncert v „Slovanski čitalnici" ininole sobote na korist ljubljanskim "revežem vspel je sijajno v moralnem pogledu, a še sijajneče
v materijiilnem: čistega prihoda je bilo 1100 kron, kojo stoto je danes odbor čitalnice odposlal županu ljubljanskemu. Poročilo o veselici prinesemo v današnjem večernem izdanju.
Za Ljubljančane! „Bralno društvo* pri sv. Ivanu priredi v nedeljo dne t. m. veselico, koje čisti dohodek je namenjen bednim Ljubljančanom. K tej veselici bodo morali plačati vstopnino vsi brez izjeme: tudi odborniki in vsi sodelujoči člani, pri čemer s« seveda radodarnosti ne bodo stavljale meje. Veselica se prične po blagoslovu ob 5. uri popoludne. Program priobčimo prihodnjič.	ODBOR.
Vabilo k rednemu občnemu zboru podp. učit. društva v dan 2. maja t. 1. ob 10. uri predp. v Sežani. Dnevni red: 1. O vprašanjih v ljudski šoli sploh. 2. Poročilo taj-nikovo. 3. Poročilo blagajuikovo. 4. Volitev pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti.	Odbor.
Občni zbor „Delavskega podpornega društva* bode dne 6. maja.
Volilaki ahod. Člani „Del. podp. društva"
se poživljajo na shod, ki bode dne 24. t. m.
ob H uri zvečer v društvenih prostorih, da
se pogovorimo nekoliko o sestavi novega
odbora.	I. besednjak,
načelnik nadzornikov.
Nesreča. Jz Pomjana nam pišejo: Tri in polletni sinček Matije Umerja pri Rojcih je pal raz neki 1 m. visok zid ter obležal mrtev na lici mesta. Žalost roditeljev je neopisljiva, kajti ponesrečeni deček je bil jedi-nee in ljubljenec vse družine, ki ga je čuvala liki zenico v svojem očesu. Nesreča nikoli ne počiva.
Ubsgli pritiljinci. 1% Ljubljanske prisilne delavnic« pobegla sta po noči na 10. t. m. 20letni Josip Sabadiu iz Pomjana in 261etui .Josip Tavčar iz Komenskega okraja.
Policijoko. Po noči na 18. t. m. ukradli so neznani tatovi iz gostilne „Ferdiuandeum" pri „Lovcu44 II stolov, vrednih 16 gl. 50 nč. — Organi polic, kouiisarijata v ulici Scussa so zaprli :)7letnega Antona F., ker je na snmn, da je ukradel svojemu drugu v Stran-schijevi tiskarni žepno uro. — 25letni težak Ivan Borčič iz Gorice se je vrnil v Trst, dasi je bil že izgnan od tu. Stražarji so ga zasačili ter ga odpravili v zapor.
Koledar. Danes (23.): Vojteh, (Adalbert) škof. Jutri (24.): Jurij, inuč.; Bona, mučenica. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob ti. uri 52 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj U stop., ob 2. uri pop. 10*5 stop. C.
Lo ter I joka številke, izžrebane 20. t. m.
Dunaj	43, 10, 47, 27, 07.
Gradec	21, 28, 1, f>3, 4.
Temešvar 21, 31, 10, 23, 3.
Imunost	23, 38, 17, 12, 39.
Književnost.
„Zakaj ? — Zato Zbirka pravljic, pri-povedek in legend za šolo in doui. Nabral in izdal Anton Brezovnik, učitelj. V Ljubljani 1804. Založil Janez Giontini; tiskal R. Mi-lič. Str. 102 v mali VIII, Cena trdo vezauej knjižici 30 nč., po pošti 33 nč. — Ta zbirka obsega 71 kratkočasnih in poučnih pravljic, ki javljajo, kako si ljudska domišljija raznovrstno tolmači zgodovinske ali prirodne prikazni, živalska ali rastlinska svojstva i t d. Zbirka iuia rosnih in šaljivih, pobožnih in posvetnih pravljic, toda iz vseh kaže se
vzvišeni nauk, da „Bog dobro plačuje in hudo kaznuje*. — Priporočamo to knjigo tem raj še uašim rojakom, ker je prikladna za vsak stan, vsak spol, vsako starost. —
Pomladni yla*i posvečeni slovenski mladini. Uredil in založil Frančišek Finžgar. V. Zvezek. V Ljubljani 189">. Tiskala „Katoliška tiskarna-. Str. 144 v mali VIII. — Ta zvezek prinaša sestavke v prozi: „Sveti Hijeronim". — „Božja roka". — .Gospod Lovro.' — „Materin pogled.' — Pesmi: „Naročilo." — „Ave Marija." — „Dobre volje." — „Nazaretska cvetlica." — „Najlepša stvar". — „Listi", ter igrokaz v treh dejanjih „Indijski siroti".
Najnovejše vesti.
Dunaj 21. Shod strajkujočih opekarjev. kojega se je udeležilo 2000 oseb, je sklenil nadaljevati štrajk. Mir se ni kalil v obseftju štrajka.
Dunaj 22. Danes so imeli mizarji svoj shod v okrnil Favoriten. Ker je jeden govornik hujskovalno govoril proti vladi, razpustil je vladni zastopnik zborovanje.
Duna) 22. Danes je umrl bivši deželni maršal nižjeavstrijaki, knez Coloredo-Mansfeld.
Dunaj 21. Pri volitvi odbora pomočnikov gremija trgovcev zmagali so krščanski socijalisti proti socijalnim demokratom Po volitvi je navstal pretep med obema strankama, pri čemer je bilo ranjeuih več oseb. 12 oseb so zaprli.
Bollgrad 22. Krona je imenovala členi skupščine 36 naprednjakov, 20 liberalcev, 1 radikalca. Približno bode sestavljena skupščina iz 190 naprednjakov in 40 liberalcev, ostali so radikalci, ali pa taki, o katerih se ne ve, kateri stranki pripadajo.
Tvgovlnake braojAvk«. BadlmpelU. Plenitm 7.« jezen 7.25 -7 tffl Plenica z« »potnimi 189* 7.38 do 7 42 Ovae n* ipe-jezen «.12—6.15 Iti za eporalad 5» t 5.97. Koruza z* nuj-j n n i »H4-U «5. za juli-avguet «.70—t».7B
Planica nove vi 74 kil. f. 7 25-7 30, »d 7t kil. f. 7-80 -7 35. oJ HO kil. ». 1 35 -7 40, «d SI kil. f. 7*40—7 45, od sa kil. for. 7-45—7 50. Ječmen H «5-8 10; proto 6 20—« 80. rž nova 5.30-fr — Plenica: Male ponudbe, pot pral« vati j« dobro Prodalo M j« 40000 mt. »t., cena 5 nvfl. draija Vreaie : defevno
Praga. Neraliuirani »Imtkor >.a april f. 18 [7 nova letina 12.70. malo bolj*.
PrsgA. Centrifuga! novi, pu.itavljeu v Tret in ■ carino vred, odpoliljatev precej 1,28 —28 25. April
■ept. f. 28.50 -28.75 Concaezd 2J.--'—. Četvorni
30 —. V glavah (aodih) 30-25
Havre. Kava Santoe fou<l averaga za april Bi.-, za juli 92 50.
Ha.meurg. Umito* gumi averaga za maj 7B.(V#
»epterobat 74'25 december 751. -. _
Dunajeka bora« M. uprli*
laoa
dane* predvčeraj Primili dolg v papirju .... 101.65 101 .TO
„ „ v »rebru .... 101 70 Av»tri,j*ka rauta v zlatu . . . I24'i>ft „ „ v kronah . . .101 fift
Kreditna aki ije.......39» -
London 10J.il........ iBS.ttO
Napoleoni......... 9.73
20 mark ........U.tt«
100 italj. lir........4<M>5
101.80 133.75 101.05 395.-129 35 9-Ttf 1 l.M 4*91 V,
lzvratn> e. kr. Iikj. priv.
Škropilnice proti peronospori
ltiienlid« tlvlam
katere ee»e iplai-na uvedle vilad
njih prepratloeti, trpeluokti, lahke uporaba za vuke rejo trt itd. pra-jajo, daai ao urnega rb,»ljiaae, vender pa daiedaajih nizkih venah.
Živic i družb, v Trstu
Cenike otlpoliljaje ti a zahtava^je franko.
Na vse o. kr. poitna urada peli 'jejo popoln« Ikropllniot fruki, preti povio^u 10 |ld.
Izdelujejo tudi atroje za prala-nje z žveplom, napredan« delajoča ititkalnica Itd.
Podpisani naznanjamo ostali rodbini, prijateljem in znancem žalostno sporočilo, da je Božji Previdnosti dopadlo nuSo priljubljeno sestro, gospodično
Rozalijo Emilijo Fabij an i - je vo
poroj. 4. septembra 1873. po daljši bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, danes zjutraj ob 9. uri v boljše življenje poklicati.
Pogreb bodo v torek dne 2:i. aprila ob 10. uri predp. iz hiše žalosti v Lokvi Št, 78.
Hitili ljubljena sestrica priporočena v pobožno molitev vsem znancem. V Lokvi, dne 21. aprila 1895.
Marija Kalnimi Marija vd. 1'akii 1	Ivan Fabiaui
.....	) sestri,
teta.	Kristina	j	brat.
Lastnik politično društva .Kdinost*. — Izdavatelj in »dgevsrni urednik: Julij Mikotu. — Tiskarna Delenc v Trstu.