geto VI., štev. 187
Ljubljana, torek 21. julija 1925
Poitnlna pavSallrana,
Cena 2 Din

msa **h«ja ob 4. ajirtraf. ca
Stane mesečno Din *s—; za ino tematro Din 4tr— neobceavo, '
Oglasi po tarifu. Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/I. — Telefon Stev. 7». % Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knafiovi ul, St $/L — Telefon St. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Oprava 1
UpravniStvo: Ljubljana, Prešernov* ulica fct. 54. — Telefon »t. 36,
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešer-nova ulica št. 4. — Telefon št. gL
PodruZnlci: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem £ek. zavodn: Ljub. ljana št. 11.842 - Praha čislo 78.180, Wicn'Nr. 105.241.

Velik govor S vetozaria Pribičeviča stiePan Radič v avdijend
V	.».»u__!. 1___u______o*i_____tj__i
Na nedeljskem ložil genezo
zboru zaupnikov SDS v Beogradu je Svetozar Pribičevič obraz--vlade- - Neustrašeno nadaljevanje dela SDS med narodom za polno zmago idej Narodnega bloka.
V nedeljo dopoldne se je vršila v Beogradu v hotelu »Imperlal« konferenca samostojnih demokratov, ki se je pretvorila v velik zbor. Udeležili so se ga številni pristaši SDS in tudi uglednejši politični ljudje drugih strank. Govor Sv. Pribičeviča je bil burno odobravan, zlasti ko je naglašal, da se velik del radikalov ne strinja z načinom, kakor je bil razbit Narodni blok.
Predsednik SDS g. Svetozar Pribičevič je v svojem govoru naglašal, da vse vprašuje, ali je zahtevala korist države in naroda, da se je sestavila RR vlada. Ali je s tem rešeno vprašanje, poznano v naši Javnosti kot hrvatsko vprašanje, ali pa ga sploh nI bilo treba reševati, ker je Pribičevič trdil pravilno, da tega vprašanja ni. Na io javnost nI dobila odgovora. Sporazum, sklenjen med radikali ta radičevci se drži v tajnosti pred narodom in dasi je Pašič dejal Priblčevidu, da mu ga bo pokazal, tega ni storil. Pašič je pozneje dejal, da bo sporazum objavljen, a do danes še ni objavljen. Radikali samo Izjavljajo, da so se radičevci vsemu odrekli, da so na vse popolnoma pristali in da $0 popolnoma kapitulirali
Ako je to res, potem mora vedeti to ti'3l Javnost, radikalni volilci, ta vedeti morajo to tudi radičevski volilci, ki so volili Si Radiča z drugo politiko in ne s to, da v Beogradu vse sprejme.
»Ko so došli radičevci lani v Beograd«, je naglašal Sv. Pribičevič, »sem dejal, da niso prišli podpirati konsolidacijo države, ampak rušiti državo v Narodni skupščini, ker Jo niso mogli v abstinenci. In ker Je bilo geslo novega sporazumaškega pokreta, ki ga ]e razvil g. Davidovlč, Izprememba ustave, sera se ločil od demokratske stranke, ker sem hotel, da ostane tudi nadalje z vidovdansko ustavo ustvarjeno stanje, za katero Je padel pokojni Draškovič. Da bi se to stanje obvarovalo ta rešila ustava, sera sklenil sporazum z radikali.
Ni točno, kar pravijo prvaki radikalne Stranke, a zlasti ne ono, kar Je govoril dr. Laza Markovlč v radikalnem klubu, da Je bil ta sporazum sklenjen samo za volitve. Ta sporazum Je bil sklenjen za gotov sistem politike, za izvedbo gotove smeri politike. Ni res, da Je bil rok tega sporazuma omejen z volitvami, to Je izmišljeno in ako Je to govoril dr. Laza Markovič v radikalnem klubu, potem je preslepil radikalni klub, ker ]e bil sporazum sprejet ne glede na volitve. Obstoji v sporazumu točka, ki govori o eventualnosti volitev, ta eventual-nost pa ]e bila določena za to, da se v slučaju razpisa volitev samostojni demokrati in radikali ne razidejo ta da se tako vzdrži obstoječe stanje.
Govornik nato prečita tekst sporazuma In nadaljuje:
Ta program ni izvršen, da, nI izvršen niti deseti del tega programa, ta vsi zakonski predlogi, ki bi se imeli izvršiti pod tera programom, so šele v ministrskih predalih ali pred Narodno skupščino aH šele v izdelovanju. Postavljena ni bila nobena skrajna etapa te koalicije ta zato lahko vprašate, zakaj sem s tolikim optimizmom gledal v eksistenco tega Narodnega bloka ter veroval, da se bo vzdržal, ta zakaj sem dajal kategorične izjave, da se Narodni blok ne bo zrušil.
Ako sem bil naiven, da sem to veroval, nI moja napaka, ker sem smatral, da Je ustvaritev Narodnega bloka izzvala pri radikalni stranki ne strankarska, ampak narodna in državna potreba. Nisem mogel verovati, da so radikali zato sklenili sporazum Narodnega bloka, da bi se rešili strankarskih neprilik, pač pa sem veroval, da se je ustvaril ta blc.k kot stalna kooperacija za Izvajanje gotovega sistema politike ta za zagotovitev stabilnosti v naši državni upravi.
Ko so se pričela pogajanja z radičevci, sem ohrani! ta optimizem, ker so vsi me-rodajnl čtaiteljl radikalne stranke zagotavljali, da ne bo radikalna stranka ničesar storila brez samostojnih demokratov. Sara Pašič mi Je delal, da bi bilo nepošteno In nemoralno, ako bi radikalna stranka napravila kaj brez samostojnih demokratov, ki so skupno z radikali uveljavili vidovdansko ustavo in z njimi zmagali v tej politiki. Pašič Je to dejal tudi dr. Žerjavu, Milošu Sav-čiču ta vsem samostojnim demokratom, s katerimi Je zadnji čas govoril o tem vprašanju. Nisem mogel verovati, da se bo zgodilo ravno to, kar je bilo proglašeno za nemoralno ta nepošteno, temveč sem mogel samo misliti, da se bo sporazum, ki se Je sklepal, predložil tudi nam, da izrečemo svoje mnenje o sodelovanju, ako nočemo započetl boja proti nJemu. To bi bilo lojalno, kar pa se Je zgodilo, Je nelojalno. Sramota je tudi to, da so radikali od najvišjega pa do najnižjega, ki so se izpostavljali za ta sporazum, povsod govorili in agiti-rali, da hoče tako kralj. Za to Imamo priče, ako bi skušal kdo demantiratl.
Ako doživi ta sporazum katastrofo, M SO njihovem govorjenju pomenjak), da jq
kriv orJ, ki ga je hotel, da je krtv kralj. Ako pa bo prinesel plodove za državo bo to zasluga onih, ki so ga sklenili, bo zasluga radikalov! Proti takim metodam v politiki moramo protestirati, ker morejo prinesti najtežje posledice za ves naš politični razvoj.
Pri zadnjih volitvah so radikali nastopili z agitacijo, da Je treba rešiti državo pred prokleto Davidovičevo politiko, zlasti pa pred Radičem. Narod je sprejel to Idejo in politiko Narodnega bloka. Lojalno In pošteno bi bilo, ako bi radikali objavili ta sporazum narodu In volilcem ter vprašali narod ali odobrava novo politiko!
Poleg tega pa mora po mnenju vsega poštenega sveta biti politično življenje zasnovano, kakor zasebno življenje, na morali. Isti ministri, ki so podpisali Obznano, ki so radičevce na podlagi te Obznane spravili v zapor, ki so skupno z nami vodili politiko Narodnega bloka, so sedaj v vladi skupaj z radičevci! Da bi vsaj ministre izpremendll in da bi došli ljudje ki niso kompromitirani z dosedanjo politiko. Notranji minister g. Boža Maksttnovič je razbil Radičevo stranko, zaprl radičevce, zapečatil vse ajihove strankine prostore, dokazoval v skupščini, da je to izdajalska stranka, sedaj pa sedi isti minister v vladi skupno z zaupniki St Radiča, ki ga je sam označil za Izdajalca.
Najbližji dnevi bodo pokazali, ali je točna trditev radikalov, da so se radičevci odrekli vsemu in sprejeli politiko SDS. Ako so se radičevci odrekli republikanstvu, ako so sprejeli unitarizem in samouprave, potem so sprejeli Pribičevičevo politiko.
Ako Je to res, potem sem ponosen, ker so sprejeli politiko samostojnih demokratov njihovi največji nasprotniki.
Uverjen pa sem, da se bodo stvari popolnoma drugače razvijale. Imel sem prav, ko sem lan j trdil, zakaj gre Radič z Davidovi-čem. Ljuba Davidovič je zatrjeval, da gre Stjepan Radič z njim zato, da bi se dosege! srbsko-hrvatski sporazum. Jaz sem mu pravil, da gre Radič le zato z njim, da bi se mogel vrniti iz pregnanstva, učvrstiti omahljive vrste svoje stranke in izsiliti nove volitve. Radič pravi v svojih spominih, da je dobro vedel, da se tedanja vlada ne more držati na krmilu in da Je zato uporabil, da bi mogel z njeno pomočjo razvijati pri volitvah svoj program in agitirati za svojo politiko.
Tudi sedaj sem jaz pravil radikalom, da se jim približuje Radič s sporazumom samo zato, ker je zaprt. Sporazum je zanj le sredstvo za svobodo. Sporazum je napravil, da bi obvaroval svojo stranko pred razsu-lom. Ko bo razbil Narodni blok, tako je računal, bo občutil, da je večina odvisna od njega. Zato bo v ugodnem trenotku Izsilil krizo, ustvaril novo situacijo in ovrgel ves sporazum. Zakaj Stjepan Radič se ni še nikdar v svojem življenju drža! kakega sporazuma. Radič ja zahteval samo zato da se Izločijo iz nove vlade samostojni demokrati, ker se jih boji v kabinetu kot kon-
trolo in kot jamstvo, da ne bi R&dič, ako gre v opozicijo, povzročil padca vlade.
Radikali so ostali gluhi ta niso hoteli o vsem tem ničesar vedeti. Sprejeli so sporazum, češ da se s tem rešuje srbsko-hrvatsko vprašanje. G. Pašič je včeraj izjavil, da se čuti srečnega, da je srbsko-hrvatsko vprašanje tako lepo rešeno. Toda to Je hotel rešiti tudi g. Jaša Prodanovič, Ljuba Davidovič, Ljuba Jovanovič, a nI šlo. Sedaj Pa misli g. Pašič, da je to tako težavno vprašanje rešil on sam ta tako hitro ta lahko. Stjepan Radič je proglasil tedaj Pro-danoviča za agenta policije, Davidoviča za pošteno staro dobričino, Jovanovtča pa za političnega osla. Kak pridevek dobi sedaj g. Pašič, bomo videli v par tednih.
Drugo vprašanje je, ali bo ta sporazum tudi sprejela hrvatska javnost. Ako bi se bfl konzultiral narod, kakor ie to običajno v naprednih državah pri tako važnih vprašanjih, bi prav gotovo bih na častem. Toda naši parlamentarci sploh ne marajo volitev ta pristanejo nanje le takrat, kadaT so zanje skrajna potreba. Gotovo je, da narod, ki je šel za Radičem, ne odobrava sporazuma.
Radikali priporočajo, da bi bili samostoj« ni demokrati za rezervo, ako bi se razšli z Radičem, a samostojni demokrati niso raz« položeni za tako politiko. Ne more biti, d« napravi radikalna stranka kapitalno pogre» 5ko in razbije kombinacijo z Narodnim blo» kom, ki je dobil večino pri volitvah, se združi z Radičem in ko se pokaže katastrom falnost te politike, da bi oni zopet obdržali politični položaj v svojih rokah. V vsaki politično zreli državi so za eno situacijo eni ljudje, za drugo pa drugi. Treba je morale poštenosti in dostojnosti. Samostojni demo« krati nočejo biti nobena rezerva, kakor ka* ki buldogi na vrvi. Njihove metode so se pokazale kot edino pravilne in mi nastopa« mo v gostih vrstah proti vsem onim, ki ho» čejo ustvariti moralno krizo v narodu.
Končno je pozival Sv. Pribičevič vse pri» staše SDS, naj vztrajajo na politični pod* lagi, ki se je pokazala popolnoma pravilna, ker je v svojem temelju zmagala. Vsled zmešnjave, ki je nastala sedaj v političnem življenju, mora priti do pregrupacije naših političnih strank, kajti vse, kar je sezidano na nemorali in nesodobni podlagi, mora pro» pasti. Zavedamo se, da so radikali napravili napako, ki more postati katastrofalna. Sa« mostojni demokrati pa bodo storili svojo dolžnost napram narodu in državi, toda svojo politiko bodo vodili samostojno. Te« žišče svoje akcije bodo postavili med na« rod, ki ga je treba organizirati, da vrnejo vero v moč naroda, vero v poštenost v jav« nem življenju.
S pomočjo naroda bodo postali odločilen faktor za vodstvo državne politike in tedaj bodo pokazali, kako se vodi poštena, pravil« na, narodna in državna politika.
Govor g. Sv. Pribičeviča je skupščina sprejela z dolgotrajnim, navdušenim odo» bravanjem.
Pred deklaracijo nove vlade
Vtis nedeljskega zagrebškega govora Stjepana Radiča. — Komentarji k izvajanjem Svetozarja Pribičeviča. — Delovni program Narodne skupščine. — Poslabšanje Pašičevega zdravstvenega stanja.
Tekom dneva so se raznesle vznemirljive vesti o zdravstvenem stanju min. predsednika Pašiča. Pašič bi se imel po prvot-
Beograd, 20. julija p. Splošna pozornost je danes veljala senzaciji dneva, avdijenci Stjepana Radiča na Bledu. Včerajšnji njegov govor v Zagrebu ni napravil baš najboljšega vtisa pri radikalih, od katerih nekateri izražajo bojazen, da utegnejo biti njegova včerajšnja izvajanja začetek novih njegovih izpadov. Celo nocojšnje »Vreme«, kj stoji zelo blizu radičevcem, ugotavlja v Radi-čevem govoru izvestne neprijetne aluzije med vrsticami List naglaša in svetuje Radiču, da bi bilo veliko bolje, da za sedaj sploh javno ne govori, ker bi to lahko škodovalo dobremu razvoju stvari.
Dopoldne in popoldne so se posvetovali v ministrskem predsedništvu ministri Gjuričič, Uzunovič, dr. Ninčič, dr. Šupertaa ta dr. Krajač in stilizirali vladino deklaracijo. Za jutri dopoldne ob 10. je sklicana seja ministrskega sveta, na kateri se bo končno sestavilo besedilo vladine izjave.
Za jutri zvečer pričakujejo povratka ministra Pavla Radiča z Bleda v Beograd
Za jutri popoldne ob 4. je sklicana seja načelnikov parlamentarnih skupin, na kateri se ima določiti delovni program Narodne skupščine. Vladina deklaracija se ima prečitatl pred prehodom na dnevni red ta bi se s tem predstavil novi kabinet zbornici. Ako se bodo načelniki parlamentarnih skupin strinjali s predlogom vladne večine, da se dvanajstine izglasujejo do konca tega meseca, bi se takoj začela debata o deklaraciji nove vlade, sicer pridejo na vrsto dvanajstine ta potem šele razprava o deklaraciji in zaupnica novemu kabinetu RR. S to debato bo končano poletno zasedanje Narodne skupščine, ki se potem od-sc.fti _dq leseni.
nih dispozicijah danes ali najkasneje v sredo odpeljati s posebnim parobrodom čez Budimpešto do Bratislave In od tam v Karlove Vari. Medtem se Je razvedelo, da se Je njegovo stanje zadnje dni znatno poslabšalo in da Je nastopilo lahko vnetje pljuč. Pašič Je sicer popoldne kTatko konferiral s direktorijem NRS, sicer pa nI sprejel nikogar razen zdravnikov, ki se kažejo vznemiri ene.
Včerajšnji veliki govor Svetozara Pribičeviča je napravil na vso javnost globok vtis. Beograjski listi ga objavljajo v celoti ali pa v obširnih Izvlečkih. Bodoča taktika SDS Je predmet največjega zanimanja. Zlasti se naravno zanjo intereslrajo radikali, ki imajo v svoji stranki vsled aranžraana z radičevci ta prekinjenja zveze z SDS velike težkoče. Ministru Srsklču se Je v Sarajevu le s težavo posrečilo pridobiti delegate bosanskih radikalskih organizacij — za formalno zaupnico stranki. Šele ko se je reklo, da se Je vse zgodilo na Izrecno željo kraljevo, so delegati pristali. Stališče Svetozarja Pribičeviča, da bo SDS delala samostojno politiko se smatra kot zavrnitev legende, da so samostojni demokrati pripravljeni služiti za sredstvo, s katerim bi mogli radikali plašiti radičevce.
Seja Narodne skupščine, prvotno sklicana za danes. Je bila preložena n2 Jutri popoldne. Na dnevnem redu se nahaja med drugim tudi volitev predsednika ta 4 članov glavne kontrole. Eden Izmed kandidatov je ljubljanski finančni delegat dr. Sav-• Sik.	~ ' - - -
Včeraj popoldne je kralj na Bledu sprejel Stjepana Radiča T triurni avdijenci. — Danes potuje Radič v Beograd.
Ljubljana, 20. julija.
Po prisegi nove vlade je minister Pavle Radič zaprosil kralja, da sprejme njegovega strica Stjepana Radiča, ki ga je bil kralj ravnokar Domilostil. v avdijen-co. Kralj je v to privolil in določil današnji dan.
Danes zjutraj sta se Stjepan Radič in minister Radič v salonskem vozu z br-zovlakom odpeljala iz Zagreba na B!ed. Spremljala ju je tudi soproga ministra Radiča z dvema otrokoma. Brzovlak je prispel v Ljubljano ob 11.. kjer so salonski voz priklopih gorenjskemu vlaku. Na kolodvoru se je zbralo nekaj radovednežev, kj bi si bili radi ogledali Stjepana Radiča, nekdanjega hrvatskega heroja in današnjega vnetega jugosloven-skega »kraljevca« (tako 93 radičevci za-ničljivo krstili pristaše narodnega in državnega edinstva). Radovedneži niso prišli na svoj račun, ker je gosp. Radič ostal v svojem kupeju, katerega zavese so bile skrbno zastrte.
Ministru Radiču sta se na kolodvoru javila veliki župan Baltič in železniški drrektor dr. Borko. Točno opoldne je vlak krenil pnoti Gorenjski.
V Lescah sta gg. Radiča sedla v av-totaksi, ki ju je odpeljal proti Bledu. Na kolodvoru zbrano občinstvo je radovedno ogledovalo Stjepana Radiča. ki dobro izgleda. Čokat in debelušast. v la-kastih čevljih, črnih hlačah, sivem suk-
njiču in s širokim klobukom je g. Radič naglo korakal k avtomobilu. Njemu je sledil minister Pavle Radič s svojo fa-milijo. Na Bledu so bile za oba gospoda v vili »Epos«. ki stoji prav blizu »Su-vobora«, rezervirane sobe, kamor sta se pred novinarji in fotografi brzo umak nila. Kosilo so prinesli iz bližnjega hotela.
Nekoliko pred 4. uro sta se oba gospoda. črno oblečena in z rujavimi rokavicami na rokah, očividno zelo razburjena podala z avtomobilom ljubljanskega velikega župana v kraljevsko vilo. Gosp. Stjepan Radič je nosil seboj tri lepo v modro usnje vezane knjige, očividno. da jih pokloni kralju. Kakor se je izkazalo, so bili to trije njegovi spisi iz prejšnjih let.
Točno ob 4. popoldne je kralj sprejel Stieoana in Pavla Radiča v skupni av-diienci. ki je trajala do 7. zvečer.
Potem sta se oba gospoda vrnila v vilo »Epos«. Medtem si ie familija ministra Radiča ogledala Bled ter se dala prepeljati tudi na otok. odkoder je bilo slišati živahno in energično zvonenie zvončka Marije Device.
Stjepan in Pavle Radič se jutri z jutranjim brzovlakom vrneta v Zagreb, odnosno potujeta, kakor se čuje, naravnost v Beograd.
O avdijenci se pripoveduje, da ie bilr zelo dramatična.
Izjave Stjepana in Pavla Radiča po avdijenci
Voditelj HSS občuduje kralja kot junaka in državnika. — Sporazum je že dolgo pripravljal, a ni vedel, kako misli kralj o Hrvatih. — Besedilo sporazuma RR. — Opozicije ni več. — Naša država je «kolosalna stvar»«
Na vprašanje, kaj je z vsebino spora-
Bled, 20. julija, v. Avdijenca Stjepana Radiča rn ministra za agrarno reformo Pavla Radiča je trajala od 4. do 7. zvečer. Po avdijenci sta se oba voditelja HSS odpeljala z avtomobilom v vilo Epos in tamkaj sprejela novinarje. Oba sta bila izredno dobro razpoložena. Stje-panu Radiču je zadovoljstvo naravnost sijab z obraza.
Stjepan Radič jo izjavil našemu dopisniku: »Avdijenca nJ mogla bolje končati kakor je. Ves čas sem se razgovarjal s kraljem o vseh mogočih stvareh, največ seveda o sporazumu med Srbi in Hrvati in izgradnji sporazuma. Kralj se je zelo zanimal za moje mnenje. Naš kralj je naš človek. Z njim se razgovarja, kakor s predstavnikom narodne suverenitete. Največ besed je bilo seveda o seljačkem narodu. Sporazum je moje politično prepričanje. Rešil bi to stvar že prej. a nisem vedel, kako je mislil o tem kralj. Z avdijenco sem izredno zadovoljen. Takega razumevanja o naših problemih nisem našel tudi pri najbolj razumnih naših ljudeh. Kralj je razpoložen za sporazum tako, kakor naš narod,«
Na vprašanje, ali veruje v izvedbo sporazuma, je Stjepan Radič izjavil: »V to ne samo verujem, temveč je tudi že jasno, kako se mora stvar razvijati naprej. Prišel sem s popolnim zaupanjem h kralju na Bled. Vedel sem, da je naš kralj junak, nisem pa vedel, kako misli o Hrvatih. Bil sem dosedaj o tem od raznih strani napačno obveščen. Prvi mi je stvar točno pojasnil Nastas Petrovič, nato Pavle Radič. Zato sem prišel danes na Bled s polnim zaupanjem, če pa bi ne vedel, kako misli kralj o Hrvatih, bi prišel k Njegovemu Veličanstvu s spoštovanjem.«
Na vprašanje, katere tri knjige je nesel s seboj na dvor, je Stjepan Radič odgovoril: »To so bile tri moje knjige, ki sem jih sedaj posvetil kralju. Prvo »Moderna kolonizacija i Slove.ii« sem posvetil kralju kot državniku, drugo «Sa-vremena ustavnost« sem posvetil kralju ustavnjaku (t. j. Radičev specijalnj izraz). tretjo »Današnja financijska znanost« pa sem posvetil kralju »štediši«. Te knjige so Avstrijci med vojno zažigali (??) in so zato med narodom zelo popularne. Jaz sem jih dobil sedaj le z veliko težavo.«
Radič je nadalje izvajal: »S kraljem smo se razgovarjali o splošnem političnem položaju in o vsej prošlostL Kralj me je popolnoma razumel. Ponovno je napravil na mene tak utis. da sem od same zadivljenosti obmolknil. Razpravljala sva o vseh peripetiiah hrvatskega sabora in srbske Narndne skupščine od časa. ko je bil predsednik Ranko Tajsič. Rekel sem kralju: »Vi ste najprej naš človek, nato narodni vladar, in potem državnik, vse troje v največji meri.«
Na vprašanje o sestavi sedanje vlade, je Radič izjavil: »Nova vlada je formalno homogena vlada Srbov in Hrvatov, stvarno pa vlada Srbov. Hrvatov in Slovencev. Formalno Slovenci niso v njej zastopani in oni že vedo sami zakaj ne. stvarno pa je nova vlada ne samo vlada Srbov in Hrvatov, temveč tudi Slovencev.*
zuma, je Radič izjavil: »Besedilo bo objavljeno, čim pridejo dvanajstine v skupščini na razpravo. Ce šefi grup prista-' nejo na to, se bo istočasno vršila razprava o dvanajstinah. o besedilu in vladni deklaraciji. Ako pa šefi ne pristanejo na to. potem pridejo najprej na vrsto dvanajstine. nakar pride na dnevni red besedilo sporazuma in vladna deklaracija.«
Na vprašanje, koliko je resnice na raznih vesteh, da bo njemu vrnjen mandat, je Stjepan Radič odgovoril: »Slišal sem. da žele tudi moji prijatelji iz radikalne stranke, da pridem v skupščino. Ne želim te stvari sedaj kompli-cirati. Mislim pa. da mora biti v parlamentu celo naše vodstvo. Če bo vlada na to pristala, bomo že našli način, da se to izvrši še do jeseni. Jaz sem zaželel biti v Beogradu, nočem pa biti tamkaj samo kibic, temveč hočem stvarno delati.»
Na vprašanje, kako mnenje ima o opoziciji, je Radič odgovoril: «0 tem b: bilo prerano govoriti. V vseh grupah opozicije pa se pojavlja močna struja. ki priznava, da je sporazum dober. Opozicija mora v duši priznati, da je sporazum dobro delo. čim pa to v duši prizna, potem pa že ni več opo' zicija.«
O našem političnem življenju se j6 izrazil Stjepan Radič sledeče: »Dosedaj smo živeli neprestano v strahu. Ne vem, kaki so naši mednarodni sporazumi. Sigurno je, da so zavezniki medsebojno obvezani, da si pomagajo drug drugemu za slučaj notranjih nemirov. Mi ne potrebujemo sedaj nobene pomoči za urejevanje naših notranjih vprašanj. Vsa naša bojna sila se bo porabila samo za obrambo naše ljubljene domovine proti tujcem. Nobena država v Evropi se ne nahaja v tako sijajnem položaju, kakor naša. Ali ni to ko-losalna stvar?«
S tem je končal razgovor.
Minister Pavle Radič
se je v avdijenci izjavil, da je bila avdijenca nekaj izrednega in da po današnjem posetu ne bo ovire za izvedbo sporazuma niti pri vladi, niti pri Pašiču niti pri radičevcih. Koalicijska vlada ie napravila dober vtis ne samo v narodu, ampak bo izzvala tudi v skupščini nove orijentacije. Pričakovati je novo grupiranje strank. Zato ima g. minister dokaze. Opozicija nima nobene baze za skupno nastopanje. Čista negacija pa je brez pomena.
O akciji zajedničarjev je Pavle Radič pripomnil, da ji ne pripisuje nobene resnosti. Vprašanje o mandatih zajedničarjev, ki so bili izvoljeni na radičevski listi pa bo rešilo vodstvo stranke.
Jutri odpotujeta Stjepan in Pavle Radič v Zagreb in potem v Beograd, kjer se Stjepan sestane z ministrskim predsednikom Pašičem, nakar odpotuje Stjepan Radič na daljši oddih v. Baško na Krku.
Darujmo za sokolski Tabori,
Tekst sporazuma za Narodni blok
Na nedeljskem beograjskem zboru je Svete zar Pribičevič prečita! todj avtentičen tekst sporazuma, k! Je bil lansko leto sklenjen med NRS in SDS. Ta sporazum se gla-
10 Sporazum se zaključuje med tema dvema skupinama radi sodelovanja pri uprav} države s temeljnim ciljem, da se ustvari koncentracija in razporeditev ljudi in političnih skupin, ki so voljne čuvati in izvajati ustavo na podlagi narodnega edin-stva in popolne enakosti Srbov, Hrvatov to Slovencev. Radi tega se more ia sporazum razširiti tudi na druge skupine, katerih sodelovanje bi bilo mogoče z istim političnim programom. Koalicija teh dveh skupin, se more razširiti z vstopom drugih strank samo s pristankom ene ali druge skupine.
2.)	Sporazumna koalicijska vlada pod ■predsedstvom g. Pašida ima biti parlamentarna vlada. Ona ima izvršiti v parlamentu važne neodložljive zakonske predloge, ki »e ie nahajajo pred skupščino ali, ki bodo predloženi Skupščini po sklepu koalicijske vlade. Med temi se navajajo: Invalidski za-hem, zakon o kmetijski in obrtni banki, agrarni zakoni, zakoni o ureditvi zunanjih In trgovinskih odnošajev.
Za slučaj, da pride do volitev iz katerihkoli razlogov, ugotavljata obe dve skupini, da izvrši volitve ta koalicijska vlada, ako dobi za to mandat od krone. Ena itn druga skupina sa obvezujeta, da ena brez druge ne sodeluje v volilni vladi to da gresta v vsakem slučaju samo sporazumno v volitve.
3.)	Ko se sestavi koacijska vlada, se imajo proglasi, ki iih bo vsaka skupina naslovila na svoje pristaše ia somišljenike, v zajemno pregledati, da bi se doseglo soglasje gleda na obrazložitev ciljev koalicije.
•4.) Glede na delovni program se poleg tega, kar je rečeno v točk} 2, določa, da izvede koalicija že sprejete zakone ter ustavo v smislu in duhu njenih določb. To velja zlasti za zakon o ureditvi oblasti. Istotako sta obe skupini soglasni, da se ukrenejo odredbe za izvedbo občinskih volitev v Vojvodini.
5.)	Obe skupini sta sporazumni, 3a se ima posvetiti gospodarskim vprašanjem naj večja pozornost in da se imajo radi tega po zaslišanju želja intereslranlh gospodarskih in strokovnih krogov podvzeti vsi oni ukrepi, o katerih upajo, da so primerni za pospeševanje narodnega gospodarstva v vseh njegovih oblikah'.
V	zvezi s temi gospodarskimi ukrepi sta obe skupini soglasni, da se v smislu določb čl. 44 ustave takoj izdela predlog o gospodarskem svetu, ki se mu po ustavi ima poveriti Izdelovanje zakonskih načrtov soci-jalnega in gospodarskega značaja.
6.)	Glede na sestav koalicijske vlade se določa, da pripadejo portfelji ministrstev prosvete, pravde, prometa in trgovine demokratom. Poleg tega imajo demokrati pravico na mesti podtajnikov v ministrstvih notranjih' zadev in agrarne reforme.
Demokratska skupina ima dobiti gotovo število mest velikih županov in ostalih političnih' mest. To Izvrši minister notranjih zadev po predlogu in v sporazumu z državnim podtajnlkom.
7.)	Delo koalicijske vlade se ima voditi v vseh' panogah državne uprave v duhu solidarnosti in brez kakega rivalstva, strankarskega ali drugega, ker so cilji obeh skupin enaki.
V	Beogradu, 27. marca 1. 1924.
Nikola Pašič s. t.
Svetozar Pribičevič s. r.
Dve politični konferenci v Zagreba
Radlčev govor na seji Hrvatskega seljaškega kluba. — Zbor Hrvatske zajednice.
r. Zagreb, 20. julija.
VčerajSnJa zagrebška nedelja je v nizu sedanjega političnega razvoja prinesla dva politična dogodka: zahvalni sestanek Hrvatskega seljaškega kluba te r »viječe* Hrv. Zajednice. Oba sestanka se sicer nista oddolžila Interesu, ki je zanju vladal v javnosti, vendar pa sta podala nekaj prav zanimivih novih momentov.
Sestanek Hrvatskega seljaškega kluba je pričel ob pol 12. v zborni dvorani Seljaškega doma. Prisostvovali so novi radičevski ministri, vsi poslanci ter precej zagrebških pristašev. Glavno besedo je imel Stjepan Radič, ki je pred svojimi poslanci obrazložil svojo pot v Kanoso. Z epiteti in velikimi besedami. Uvodoma je poudarjal, da je najmočnejše jamstvo za uspeh sporazuma politična moralnost, kajti možje, ki so sporazum sklenili, so brezprikor-ni v moralnem in političnem pogledu. Moja seljaška politika, je razlagal Radič, je bila uspešna, ker je grajena na nravstveni podlagi, saj je nravnost poglavitna vsebina seljaškega življenja. Tudi pri radikalcih vlada v enaki meri nravnost, dostojnost in pravicoljubje. Drugo jamstvo sporazuma je praktične, in sicer socijalne prirode. Srbi in Hrvati so družbeno enaki, ker oboji so seljaki. Med enakimi pa je enostavna stvar doseči sporazum, ki določa soci-jalno enakopravnost. In če bi ne bilo ničesar drugega kakor to, je že to največja garancija. Še eno jamstvo pa je v tem, da je sporazum bil sklenjen radi &rig in skrbi na obeh straneh.
Sporazum je kategorični imperativ za seljaški narod. Vendar pa Radič ni mogel Davidoviču ponuditi sporazuma, ker je za Davidovičem stal dr. Korošec, ki pomeni živo negacijo vsega, kar hočejo Hrvati, ter dr. Spaho, ki je polovična negacija. Z revizijo ustave si Radič ne dela skrbi. Ako tudi do nje pride, ne bo niti malo državopravna. Glavno je, da so Hrvati gospodarji v svoji hiši. Zdaj se radikalna in seljaška stranka tako izpopolnjujeta, da ne moreta biti druga brez druge. HSS je socijalnotvorna, NRS pa državotvorna. Tega dr. Trumbič in zajedničarji nikakor ne razumejo, ker so veliki gospodje toda mali ljudje.
S sporazumom, tako se je končno pohvalil g. Radič, postanemo središče nove politike v Mali antanti in v Evropi, a morda tudi v svetu. Sklenili smo ga za državo, kateri je na čelu kralj, človek, državnik in seljak, ki ima široko naravo Šumadinca ter diplomatsko sposobnost svobodnega Črnogorca.
V več delih svojega govora je Radič izpadal proti svojim bivšim zaveznikom, klerikalcem ln zajedničarjem, v marsičem obnavljal svoj stari program, ter dvakrat aludiral na to, da so radičevci zahtevali in dobili od radikalov še eno garancijo: preganjanje samo-stojno-demokratskega uradništva.
Poslanci so Radiču burno ploskali in predsedujoči Karlo Kovačevič je nato ob pol 3. popoldne zaključil zborovanje.
Po seji pa je Radič izjavil novinarjem: «Jaz sem se naveličal prepevati solo. Zdaj hočem peti v duetu. Mi bomo s Srbi stvorili pevski zbor, kakršnega nI bilo niti v Heladi. Rečem vam, to bo nekaj takega, da bo prišel ves svet in nas gledal kakor čudo . . .!»
Konferenca Hrvatske zajednice, pričakovana z večjim interesom, je pričela že ob 9. dopoldne in se je zavlekla do pol 8. zvečer, izvzevši kratek opoldanski odmor. Potekla je dokaj umerjeno. Govorniki so sicer vrlo ostro "obsojali ravnanje radičevcev m propast
rali nadaljnjo separatistično politiko, toda med zborovalci je prevladala apatičnost.
Glavni referat je podal predsednik dr. Lorkovič, ki je obrazložil historijat »hrvatske« politike od volitev dalje ter je s konkretnimi navedbami iz posameznih sej seljaškega kluba dokazoval, kako so radičevci nastopali vseskoz zahrbtno proti njim, zajedničarjem, ki so bili dosledno lojalni ter se čuvali, da ne bi dali povoda za razkol. Ko pa sta Pavle Radič in dr. Šuperina brez vsake vednosti kluba podala v Narodni skupščini kapitulacijske izjave, se zajedničarji niso več mogli strinjati s tako samovoljno politiko in so tudi oni začeli nastopati proti radičevcem, kar je imelo za posledico popolno razdvoji-tev. Zajedničarji bodo zdaj v parlamentu kontrolirali delovanje radičevcev.
Nato je govoril dr. Trumbič. ki je pričel pri lanski republikanizaciji zajed-ničarjev in dejal, da bi radičevci tudi kot republikanci lahko stopili pred kralja in mu rekli: «Gospodine. ki sediš na prestolu, mi nimamo nič proti Tebi, toda zahtevamo svoje pravice!* Tako pa sporazum RR predstavlja služabniško pogodbo, s katero je oblatena hrvatska zastava. Radič je zaigral ono veliko zaupanje, ki mu ga je narod dal. On lahko še zadrži svoje organizacije, ne pa velike vojske, ki je vanj verovala. V narodu je konsternacija in depresija duhov. Edino Hrvatska zajednica je dokazala svojo značajnost in v njej bo vztrajala nadalje.
Za dr. Trumbičem so se zvrstili razni govorniki, iznašajoč svoja mnenja glede končnih zaključkov konference. — Predvsem je dr. Bulič iz Splita svaril, naj zaključki ne naglašajo razcepljenost hrvatske fronte. V istem smislu je govoril tudi Ivica Kovačevič, ki je zahteval, naj se črtajo ona mesta, ki obsojajo ravnanje radičevcev. Dr. Lorkovič je to zahtevo odločno zavrnil ter predložil dve resoluciji:
Prva poudarja, da je HSS s svojim ravnanjem zapustila bojno fronto za pravice hrvatskega naroda z motivacijo, da je hotela ljudstvo osvoboditi policijskega pritiska. Hrvatska zajednica pa vztraja na stališču, ki ga je zastopala pred 27. marcem. A druga resolucija izraža neomejeno zaupanje poslancem dr. Bazall, dr. Lorkoviču, dr. Trumbiču, dr. Poliču in dr. Žaniču. Glasovanje je poteklo mirno. Hrvatska zajednica torej ostane sama svoja in »enotna*.
Minister dr. Ivan Krajač je bil izključen s posebnim obzirnim zaključkom. ki se glasi: »Zbor ne smatra več dr. Krajača za člana Hrvatske zajednice, ker se je s svojim zadržanjem od-dvojil od njene politike*. Zakaj ni izključen tudi posl. Pasarič, o tem molči sam »Hrvat*. ki ostane organ Hrvatske zajednice.
Politični položaj na Holandskem
Kot poročajo iz Haaga, je kraljica Viljemina poverila sestavo nove nizozemske vlade dosedanjemu finančnemu ministru in voditelju »protirevolucijo-narne stranke* Colynu. Njegova naloga bo obnoviti koalicijo desničarskih strank, na katero se je oslanjal tudi kabinet Ruysa de Beerenbrouck in ki je pri zadnjih volitvah nekoliko nazadovala v korist levice.
Volitve v »drugo zbornico*, ki so se vršile 1. julija, so v mnogočem podobne belgijskim, vendar v Holandiji levica še nI dosegla tokrat zadostnega uspeha. da bi mogla sestaviti vlado.
Okrog 30 raznih strank in list se je potegovalo za 100 poslanskih mandatov, kolikor jih šteje holandska spodnja zbornica. Volilnih upravičencev je v deželi, ki šteje Ie 7 milijonov prebivalcev. približno 4 milijone. Volijo moški 2a ženske, ki so dopolnili 25 leto. Vo-
lilni sistem je proporcijonalen in po listah.
Zanimiva so imena in cilji nekaterih strank. Delavci so se n. pr. delili na 5 strank in strančic. Najoriginalnejši so anarhisti, ki so postavili za kandidata notoričnega idiota, da bi s tem pri ljudstvu diskreditirali parlamentarizem. Kmečkih strank je bila cela vrsta z več ali manj različnimi nazivi. Neka stranka je zahtevala starostno penzijo za vse državljane, druga pa le zboljšanje pen-zij za dosedanje penzijoniste. V boj je šla tudi »stranka rentnikov*. Za glasove športnikov se je potegovala «sportna stranka*, vendar je dobila le 4000 glasov. Tudi »umetniki* so imeli svojo listo.
Mandate pa so dobile le važnejše stranke, od katerih imajo nekatere prav originalna imena. Od strank desnice je prišlo na »rimsko-katoliško državno stranko* 30 mandatov (1. 1922. pa 32), na ultraprotestantsko »protirevolucijo-narno stranko* 13 (prej 16). Protestantska lista «krščanske historične unije* je dobila 11 mandatov kot I. 1922. Desnico bodo podpirali še 3 neodvisni protestanti. Potemtakem šteje desničarska večina 57 glasov, t. j. za 5 manj kot dosedaj.
Od levih strank so dobili: liberalna »zveza svobode* 9 (prej 10) mandatov, radikalci 7 (prej 5) in »socijaldemokra-tična delavska stranka Holandije* 24 (dosedaj Ie 20). Komunisti so od 2 obdržali le 1 mandat. Volitve 1. julija so prinesle največ uspeha socijalistom, ki so napredovali za 140.000 glasov in so dobili skupaj 700.000 glasov.
Stališče Colynove vlade bo precej težko, ker bo razpolagala le s 7 glasovi zanesljive večine. Borba med desno in levo je precej ostra, dalje nI desnica nič kaj kompaktna, saj sestoji iz reakcijonarnih katolikov in protestantov, ki jim je verski moment najvažnejši in ki jih združuje le strah za obrambo obstoječega družabnega reda pred vedno močnejšimi zahtevami po socijalnih reformah. Končno je glavna vladna stranka, katoliška stranka, notranje bolna. Kot v Belgiji je v njenem okrilju tudi skupina katoliških demokratov, ki nasprotuje preveliki reakciji katoliške desnice. Nedavno je moral sam Vatikan poseči vmes, da obvaruje klerikalno stranko pred razcepom. Ta razpad pa je še vedno le vprašanje bližnje bodočnosti.
Odločno stališče češkoslovaške vlade v konfliktu z Vatikanom
Seja ministrskega sveta. — Dr. Beneš o postanku in razvoju konflikta. — Vladln komunike.
Praga, 19. julija.
Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki se je bavila z vprašanjem spora med vlado in Vatikanom, je podal zunanji minister dr. Beneš izčrpno poročilo o položaju. Med drugim je izvajal:
V sredo 1. julija je poklical kardinal Gasparri k sebi češkoslovaškega posla, nika pri Vatikanu in mu izročil protest proti Husovi proslavi, ki naj bi se vršila pod pokroviteljstvom predsednika Masariyka in pod častnim predsedstvom ministrskega predsednika. Kardinal — državni tajnik je izjavil, da mora Vatikan ta način proslave smatrati za žalitev in da vsled tega papeški nuncij ne more več ostati v Pragi.
Z ozirom na to poročilo .ie vlada storila vse, da razloži Vatikanu smisel sprejetega zakona in bistvo Husovega kulta v Češkoslovaški. Dr. Beneš je 3. julija sporočil papeškemu nunciju vladino stališče glede praznovanja Husovega državnega praznika. Poudaril je, da so vladine intencije tolerantne tako napram katolikom kakor napram nekatolikom. Izrazil je nunciju svoj pomislek glede posledic, ako bi Vatikan ukrenil kake korake, ki bi ne bili v skladu s Husovim problemom v Češkoslovaški.
Dr. Beneš je v poročilu na češkoslovaškega poslanika pri Vatikanu poudarjal. da se udeležba predsednika Masa-ryka in ministrskega predsednika pri Husovi proslavi na noben način ne sme smatrati kot sovražen akt proti komurkoli ne v češkoslovaški in ne izven državnih meja. Husova proslava pomeni manifestacijo za moža čsl. zgodovine in spoštovanje do prepričanja velikega dela naroda, katerega čustva za Husa so politični faktor, ki ga mora spoštovati vsaka vlada. Češkoslovaška vlada ni hotela izzivati nobenega spora in je opozorila Vatikan, da ne sprejme nobene odgovornosti za slučaj kakih posledic. V istem smislu je dr. Beneš informiral tudi nuncija Marmaggia.
Papeški nuncij je 6. julija sporočil, da je dobil iz Rima brzojavko z nalogom, da mora ustmeno protestirati pri zunanjemu ministrstvu proti udeležbi predsednika republike in ministrskega predsednika, nakar mora zapustiti Prago. Nuncij je odpotoval še isti večer iz Prage.
Pri razgovoru s člani vlade in zastopniki strank je dr. Beneš ugotovil, da je nuncij pri sankciji zakona o Hu-sovem prazniku sicer protestiral, da pa se diplomatski odnošaii niso prekinili. Postopanje Vatikana bi moglo upravičeno izzvati enako postopanje s strani češkoslovaške vlade, ki pa se je omejila le na najpotrebnejše. Češkoslovaški poslanik pri Vatikanu se je vrnil v Prago in je potrdil vse, kar je izvajal doktor Beneš.
Ministrski svet jc na podlagi dr. Be-neševega poročila sklenil podati nastopno izjavo:
»Vlada ni odgovorna za dogodke, ki
so nastali v zvezi z demonstrativnim odhodom papeškega nuncija. Odpotova-nje papeškega nuncija je skalilo razmerje med našo državo in Vatikanom. Vlada je stremela, da iz lastne inicija-tive reši brez boja ureditev odnošajev med cerkvijo in državo. Vlada, ki postopa v tej zadevi na temelju svoje polne pravice in dolžnosti, kakor tudi s spoštovanjem čuvstev katoliškega prebivalstva, pričakuje nadal.inega razvoja dogodkov in želi skorajšnji konec konflikta ter sploh mirno rešitev vseh cer-j kvenopolitičnih vprašanj.
Poravnanje spora pa je možno le tako, da ne pride več do podobnega konflikta pri prihodnji Husovi proslavi. Zato mora imeti vlada pri pogajanjih z Vatikanom garancijo, da se bo smatral Husov dan kot zakonit državni praznik in da odločujejo samo zakoniti zastopniki češkoslovaškega naroda o načinu proslave, ki je izključno notranjepolitična zadeva češkoslovaškega naroda.*
Politične beležke
-f- Dr. Seipel o jugostovenskj zunanji politiki. Dunajska »Sonn- und Montags-zeitung* priobčuje razgovor svojega dopisnika z bivšim avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Seiplom, ki se nahaja na letovišču v Karlovih varili. Razgovor je interesanten tudi za Jugoslavijo tako po vsebini kakor po kurijozni okolnosti. da dr. Seipel očitno zamenjuje Stipo in Pav la Radiča. odnosno ne ve, da eksistirata dva. Dr. Seipel je izjavil, da je z velikim interesom čital poročilo o debati v naši Narodni skupščini, tičoči sc priključitve Avstrije k Nemčiji. Pravi pa, da ne razume nerveznosti jugoslovenskih krogov, od katere se blagodejno loči zadržanje čeških politikov. Gospod Radio je hotel enkrat guvernementalno govoriti, kakor vobče vsi konvertiti hočejo dokazati veliko vnemo za svoja novo vero. Prav tako je Radič, ki je prej ostro nastopal proti državi, hotel v skupščinski debati podati konfesijo za državo. Zal pa jc smatral v ta umestno, da je napadal staro Avstrijo. Tako je končal prelat dr. Seipel.
-f Tudi «iiaročita strana* gre na oddih. »Naročita strana», ki je zadnje mesece od tedna do tedna, običajno pač ob nedeljah, «drukala» v «Jutar-njem listu* za sporazum, priobčuje v nedeljo svojo poslednjo »informacijo* z naslovom: »Živela prva vlada Srbov in Hrvatov, parlamentarno legitimirana!* In z zadovoljstvom ugotavlja, da je tudi ona s svojim blebetanjem »pripomogla* k sporazumu. Poleg tega prinaša »Jutarnji list* še poseben članek o «naročiti strani*, imena njenega ne »izda*, akoravno vsak pozna žurnali-stičnega priganjača, ki si sedaj pusti od neke »politične osebnosti* izražati nastopno priznanje: »Dajte, naj naročita strana gre enkrat ali dvakrat po Ilici in jamčim Vam, da nikdar nihče ni doživel takih ovacij. kakršne bi doživela naročita strana!* Tako se dela »flonc*!
+ «NedoživIjer.a sramota*. Zagrebška »Narodna Politika*, glasilo hrvatskih klerikalcev, nastopa z vsem ogorčenjem proti Stjepanu Radiču, katerega itak ima od nekdaj najbolj v želodcu. in proglaša njegovo kapitulacijo za nedoživljeno sramoto. Pravi: »Radič je postal popolni poklonjenik one ideje, proti kateri je sam najblazneje in najbolj nespametno reagiral. Ne samo, da je podpisal, marveč je tudi oživotvoril priznanje vidovdanske ustave, izročiv-ši se na milost in nemilost Nikoli Paši-ču. Take sramote Hrvati v svoji prošlo-sti še nikoli niso doživeli. Ravno ko slavimo tisočletnico hrvatskega kraljestva, kapitulira Radič v imenu Hrvatov tako, kakor tega tekom tisoč let ni storil noben hrvatski vodja. Niti leto 1102 niti 1525 niti 1790 ni bilo tako nečastno kakor jubilejno leto 1925 ...» — Beležimo to seveda samo za fragmentarno ilustracijo razpoloženja hrvatskih klerikalcev.
+ Rafličeva izmišljotina o ponudbi samostojnih demokratov za sodelovanje demantirana. V «Riieči» demantira g. Danilo Dimovič najodločneje izjavo St. Radiča, objavljeno v »Politiki*, da je v imenu samostojnih demokratov ponujal radičevcem sodelovanje v boju proti radikalom in za ustvaritev pre-čanske fronte. Danilo Dimovič izjavlja, da nobeno dejstvo, navedeno v »Politiki*, ne odgovarja resnici in da ne veruje. da bi mogel St. Radič, dasi je jako pozabljiv. dati tako izjavo. Po mnenju Danila Dimoviča je bila cela Radičeva izjava namenoma sestavljena in izročena meroda.inim činiteljem. da bi se razdrli solidni temelji stabilne politike Narodnega bloka. J. Dimovič izjavlja, da pozna St. Radiča od mladosti, da pa je od ujedinjenja govoril z njim samo enkrat pred petimi leti. Tedaj je leta 1919. in 1920. sedel St Radič v zaporu in člani njegove družine so ga naprosili, naj posreduje, da bi vsaj božične praznike preživel v njihovem krogu. Zavzel se j ezanj. vendar na ni uspel. Tedaj mu je eden izmed odločujočih ljudi, ki pa ni bil Sv. Pribičevič, rekel, naj gre v zapor k Radiču in ga pregovori k izjavi, da sc odpove svoji separatistični in protidržavni agitaciji. Dimovič tega ni storil, ker ni hotel zlorabiti njegovega položaja in zato tudi njegova intervencija ni uspela. Ko ga je srečal nekoliko mesecev pozneje St. Radič v spremstvu sodnika Buratovi-ča, se mu je zahvalil za intervencijo in mu pravil, da bo uspel pri volitvah v konstituanto, da pa ne bo šel vanjo, ker že v naprci ne priznava stania. ki ga bo ustvarila. Dimovič mu jc odgovoril, da je pozitivno sodelovanje v politiki najmočnejše orožje, na kar je St. Radič
dejal, da bi že jutri sedel za mizo s Sv. Pribičevičem, ker ju veže mladost, zlasti pa da se strinja z Milanom Pribičevičem v kmetskih in drugih vprašanjih. Nato se je pritoževal radi zapora. Več nista govorila in tudi pozneje niti besede vseli pet let. Pozneje leta 1921. je na prošnjo dr. Voje Janiiča. ki je dejal, da se nanj obrača po naročilu N. Pašiča in sporazumno s Sv. Pribičevičem, g. Dimovič skušal vplivati na dr. Rudolfa Horvata za sodelovanje radičevcev v konstituanti, a je bil ves njegov trud zaman. O tem je poročal tudi Pašiču po dr. Janjiču in Sv. Pribi-čeviču. To je bilo vse, kar je imel opravit z Radičevo stranko, izjavlja Danilo Dimovič, ki pravi, da je ravno on zagovarjal vedno fuzijo samostojnih demokratov in radikalov do ustvaritve RR-vlade, na katero je pristala večina radikalne stranke in njenega vodstva proti svoji volji ne samo radi prekin.ie-nia odnešajev z zanesljivimi zavezniki, temveč tudi iz drugih razlogov.
Iz demokratske stranke
.Va srezki konferenci v Ljubnem dne 12. . m. <e konstituiral srezki odbor SDS ter si izvolil za predsednika g. Petra Tla« kerja, posestnika v Rečici ob Savinji, za tajnika g. Branka Žemljica, šolskega upTavi« telja istotam, za podpredsednika g. Franca Papeža, posestnika v Ljubnem in za blagaj« nika g. Franca Kocbeka, upokojenega nad« učitelja v Gornjem gradu. Obširna razprava se jo vršila o razmejičenju planinskih pašni« kov za pašniško zadruge v smislu odloka agrarno direkcije, odnosno okrožnega agrar nega urada. Navzoči zastopnik pašniških za drug so prišli z upravičenimi pritožbami gle ge postopanja pri razmejitvi, h kateri se dosedaj niso pritegnili zastopniki zadrug, dočim je stalno na mestu zastopnik velepo« sestva, odnosno škofa. To vzbuja nezaupa« nje v ljudstvu in vsled tega je bil na seji tudi storjen sklep, da se zaprosi g. velikega župana in druga merodajna mesta, da se pritegnejo k merjenjem tudi zastopniki pa« šniških zadrug in zlasti tudi strokovnjaki glede planinskih pašnikov. Dalje jc bil stor« jen sklep, da sc izvrši intervencija v prilog čimprejšnji izgradnji telefonske zveze iz Rečice ob Paki preko Mozirja v Ljubno in še naprej. Razpravljalo se je tudi o raznih drugih važnih zadevah.
Na sestanku krajevne organizacije pri Sv. Berbzri v Slov. goricah dno 5. t. m. je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se je vzelo poročilo o oblastnem občnem zboru stranke z zadovoljstvom na znanje ter iz« reklo neomajno zaupanje in iskrena zahva« la poslancu dr. Pivku za njegovo delo v ko« rist naroda. Izkazalo se je upanje, da bo svojo delo tudi v prihodnje ravno tako vztrajno nadaljeval ter da bo podpiral tež« nje prebivalcev jugozahodnega dela Sloven skih goric v zadevi dravskega mostu pri Sp. Dupleku, kakor sta so trudila on in minister dr. 2erjav za male kmete v Savinjski dolini. Zborovalci so končno izrekli upanje, da jih bo g. poslanec v parlamentarnih počitnicah obiskal ter so ga naprosili, da izroči pozdra« vo tudi ministru g. dr. Žerjavu in stranki« nemu šefu g. Svetozarju Pribičeviču.
Nova krajevna organizacija se ja ustano« vila v nedeljo 12. t. m. v Bratoncih, srez Dol. Lendava. Predsednikom je izvoljen po« sestnik Marija Uelcn. Bratonci so bili d ose« daj izključno klerikalna trdnjava in je raz« vcscljivo, da se je tudi tam začelo napredno gibanje. V doglednem času obišče kraj tudi poslance dr. Pivko.
Po sveto
—	Proletorska fronta in meščansko z/h ledje v Rusiji. Revolucijski vojni svet v Mo« skvi jc izdela! zakonski načrt o ureditvi vo« jaške dolžnosti. Po tem načrtu, ki ga mora izvesti osrednji izvršni odbor, obstoja za vso prolctarce vojaška dolžnost od 19. do 40 leta in siccr deloma v aktivni službi rdečo vojske, deloma v rezervi. Vojni svet je iz« ključil iz frontne službe vse meščanske slo« jc, ki jim no more zaupati oborožene obram bo sovjetske države. Meščanski možje in fantio morajo služiti pri trenu.
—	Delovanje za združitev Avstrije z Nemčijo. V sredo 15. t. m. sc js vršilo v Berlinu zborovanje Zveze nemških in a v« strijskih republikanskih dijakov. Vsi govor« niki so zahtevali gospodarsko in politično združitev Avstrijo z Nemčijo.
—	Enakopravnost ir.ozemcev v Angliji. Angleška lordska zbornica jo sprejela za« konski načrt o enakopravnosti podanikov bivših sovražnih držav z drugimi inozemcL
—	V eleizdajniški proces proti bivšemu sultanu. Iz Carigrada poročajo, da je repub« likansko sodišče obtožilo vcleizdaje bivše« ga sultana NVahid Eddina, princa Selima in Kiras Hamdi pašo. Obtožba jim očita orga« niziranje kurdske vstaje in propagando za vzpostavitev turške monarhije. Bivši sultan živi v Rapallu, princ Selim, sin prejšnjega sultana Abdul Hamida, živi tudi v inozem« stvu. Kiras Hamdi paša je fanatičen pristaš prejšnje dinastije in jc bil general v sulta« novi vojski. Proces so bo vršil in contu« maciam.
—	Nova taktika nemških komunistov. Komunistični kongres v Berlinu je zavrgel dosedanjo obstrukcijsko politiko in je pri« stal na takozvan recept Zinovjeva, to je na podrobno delo v parlamentu in v strokov« nih organizacijah. Na ta način hočejo po« praviti nazadovanje v svojih vrstah.
—	Politična obsodba. Te dni je bil oh so« jen politični direktor lista »Action Fran« caisc» g. Karel Mauras na dve leti ječe in na 1000 frankov globe, ker jo svoječasno priobčil v omenjenem listu pismo na notra« njega ministra Schramccka, kateremu jo očital, da je dal razorožiti gotove patrio« tično organizacije, ni pa razorožil komuni« stov. Svoje očitanje je podprl z grožnjo, da bodo umorili ministra kot psa.
Prva slovenska dvorna dama
Gospa Franla dr. Tavčarjeva v nastopni avdijenci pri kraljici Mariji.
Kakor smo svoj čas javili, je kraljica Marija imenovala gospo dr. Franjo Tavčarjevo za svojo častno dvorno damo.
Včeraj popoldne je bila gospa Tavčarjeva pozvana v nastopno avdijenco. Dvorski avtomobil s častno stražo je popoldne odpeljal novo dvorno damo iz Ljubljane na Bled, kjer jo je ob 4. popoldne sprejela kraljica v avdijenci, ki je trajala poldrugo uro.
Naš urednik je imel priliko, da je po avdijenci razgovarjal z gospa Tavčarjevo. ki je o svojem sprejemu pri kraljici povedala sledeče:
Predvsem sem se Nj. Vel. kraljici Mariji zahvalila za odlikovanje, da me je blagovolila imenovati za svojo častna dvorno damo.
Njeno Veličanstvo me je sprejelo izredno milostno in se je v nadaljnem razgovoru kot prava kraljica - mati predvsem zanimala za naše dobrodelne zavode, ki jih želi v času svojega bivanja v Sloveniji vse osebno obiskati.
Pozvala me je, naj ji poročam o teh ustanovah in ko sem vprašala, ali želi, da jo podrobnejše informiram o našem Dečjem domu, ki mu je Nj. Veličanstvo sama vrhovna pratektorica in ki ga ježe lani počastila s svojim posetom, mi je odgovorila: «Seveda. najprej o našem Dečjem domu, nato pa o vseh ostalih zavodih.*
Podala sem Njenemu Veličanstvu podrobnejše poročilo o razvoju Dečjega doma, o naših skrbeh in načrtih za bodočnost. Zlasti sem poudarjala, da pripravljamo razširjenje našega Doma v zavetišče za otroke, stare nad dve leti. Kraljica Marija je z velikim zanimanjem sledila mojemu poročilu ter zlasti pozorno poslušala, ko sem razlagala naše brige in težnje, ki jih imamo radi pomanjkanja primernih prostorov. Milostno in z vnemo je pripomnila, da bo šla odboru s svojo pomočjo in podporo na roba, da se naš načrt, ki ga živo odobrava, čim preje uresniči.
S posebnim interesom je Nj. Veličanstvo kraljica poslušala tudi moj referat o ženski bolnici in o porodišnici, ki jih namerava v kratkem osebno obiskati. Na mojo pripombo, da je njen lanski obisk v Dečjem domu vsem ostal v neizbrisnem spominu in da je slovensko ženstvo z radostjo občutilo vso nežno ljubezen, ki jo je kraljica takrat izkazovala nebogljeni deci. Nj. Vel. je živahno odgovorila: «Res, kadar pridem med deco, se mi je težko ločiti od nje.»
Kraljica mi je naročila, da ji sestavim pregled vseh dobrodelnih zavodov, ki jih namerava obiskati. «Toda svojih obiskov nočem napovedovati, ker nimam rada videza, temveč želim, da vidim resno dnevno delo.*
-Škoda, da so sedaj šole zaprte. Videla bi rada tudi eno ali drugo izmed slovenskih šol, o katerih čujem mnog") lepega. Gotovo pa si jih bom pri prvi priliki ogledala.®
Razgovor je tako krenil na polje naše ženske izobrazbe, kateri posveča Nj. VeL posebno pažnjo. Kraljica je izrazila svoje veliko veselje, da se ji je posrečilo oživotvoriti v Srbiji več gospodinjskih šol in da se je z njihovo pomočjo pokazal velik napredek v izobrazbi kmetskih deklet. Izjavila je, da se bavi z mislijo, kako bi se organizirale gospodinjske šole po vsej državi.
Dovolila sem si vprašati tudi po zdrav ju našega ljubljenega malega prestolonaslednika Petra. Kraljica je s pravo materinsko nežnostjo v očeh odgovorila, da se njen sinček zelo dobro razvija, kar ji je v velika radost in zadovoljstvo. Dete se na Bledu izvrstno počuti.
Zal je letos neugodno vreme, kar tudi Nj. Vel. ovira izlete in posete med našim ljudstvom, ki ga kraljica visoko spoštuje in ljubi. Na mojo pripombo, da je naše ljudstvo z največjo ljubeznijo vdano svoji narodni vladarski hiši. je kraljica ljubeznivo pripomnila: «To čutim pri vsakem koraku in sem srečna v tem občutku.*
Končno me je Nj. Veličanstvo kar naj-milostnejše odpustilo in zapuščala sem naš kraljevski »Suvobor* pod globokim dojmom. da sem imela sreoa. govoriti ne le z nositeljico jugoslovenske krone, temveč tudi z ženo, kraljevskega srca in duha. ki ji ni nobena skrb in nobena radost našega naroda tuja in katera po-kazuje zlasti v vseh vprašanjih ženskega delovanja na polju dobrodelnosti še posebno iniciiativnost in delavnost. Ni čuda, da so tudi vsa ženska srca Jugoslavije s tako ljubeznijo vdana njej in celi kraljevski družini.
Nevihte toča. strele
Iz več krajev nam prihajajo poročila, da je v četrtek in petek divjala huda nevihta in je ponekod padala tudi toča, ki je napravila precejšnja opustošenja.
Nad Poljšnikom pri Litiji je v četrtek dopoldne nastalo tako neurje, da kaj takega ne pomnijo niti tamkajšnji najstarejši ljudje. Med bliskanjem in treskanjem je lilo kakor iz škafa. Ogromni dežni plašč se je držal nad vasmi Koprivnik, Zgornji Poljšnik in Slap skoro nad eno uro. Voda. oziroma hudourniki so drveli preko senožet čez že itak v bregu ležeče njive, pobrali na več krajih poljske pridelke, največjo škodo pa povzročili s tem, da so jemali s seboj cele nlaze njivskih mej. Več selskih potov, kakor tudi okrajnih cest je na več krajih zasutih z najbolj rodovitno zemljo. V vasi Prelesje je istočasno udarila strela v hišo gospodarja Tekavca. K sreči jo ožgala le zgornji del hiše in so ogenj kmalu pogasili. Ožgala pa je istočasno v hiši nahajajoča se najstarejšo dekle. Posameznim prizadetim, ki so že itak zelo siromašni, bi bila nujna denarna pomoč zelo umestna.
Iz Pušencev pri Ormožu nam poročajo, da je prišla tamkaj v četrtek malo pred 3. uro popoldne od severovzhoda huda nevihta. Padal je precej časa silen dež, proti severu po vinogradih tudi toča. Vmes je neprestano treskalo, da je bilo groza. Strela je udarila najprej v stolp podružnice Sv. Ivana na Kumu, potem pa za cerkvijo v visoko jagnjed in dvakrat zaporedoma v Štebikovo jagnjed v Loperčicah tik hiše. Ognja ni bilo, pač pa ie strela v stolpu poškodovala uro. Vsled silnega naliva so bili seveda vsi potoki takoj polni in je^voda prestopila ter preplavila obrežja, bkoda je znatna.
V Ivanjkovcih je v četrtek dopoldne med hudo nevihto padala toča, ki je močno poškodovala vinograde malega dela občine Veličane ter pretežnega dela največje občine ormoškega okraja Brebnavnika. Škoda je precejšnja in občutna tem bolj, ker je bilo treba letos mnogo delati proti raznim boleznim, kar je povzročilo vinogradnikom že dosedaj velikanske stroške.
Tudi iz raznih krajev Srbije prihajajo poročila o velikanskih nalivih v četrtek in petek. V okolici Skoplja se je utrgal oblak ter so hudourniki močno opustošili polja. Železniška proga Skop-Ue - Gjevgjelija je bila od kilometra 128 do 136 poplavljena meter visoko. Vlaki so imeli seveda radi tega ogromne zamude. Tudi nad Stalačem se .ie utrgal oblak. Na progi Stalač - Kruševac so bile tračnice pri tretjem kilometru popolnoma zasute s prstjo, ki so io nanesli hudourniki. Na kolodvoru v Stalaču je voda raztrgala in odnesla s seboj tamkaišnji zemeljski nasip. Radi tega
ELITNI F.IK0 Matica
Telefon 124.
Predstave ob: 1/25., 1/28. in 9.
Umetniški orkester svira pri vseh predstavah.
Na splošno in izrecno željo ceni. kino obiskovalcev se predvajanje filma
Od krvnikove hčere do kraSiice ali Borba za ljubezen in prestol
podaljša še xa danes. Srčkana in zlata Ua Loth ter lepi Emil FenvS sta pri svojem debutu na mah osvojila srca vseh. Razkošna režija — Krasne slike — Izvrstna igra. Opozarjamo Vas že sedaj na jutrlSnji oglas.
je nastal zastoj v prometu, vendar pa so progo že čez nekaj ur očistili nakar ie bil promet zopet vzpostavljen.
Jadranska izložba v Splitu
(Od 25. julija do 25. avgusta 1925.)
Bavodom otvoritve liške železnice, ki bo vezala srednje Primorje s Hrvatsko in povodom železniškega spoja Vardi-šte - Užice. ki veže južno Primorje z južno Srbijo, smo se odločili, da priredimo v Splitu od 25. julija do 25. avgusta razstavo, na kateri bi se pokazalo naše Primorje in njegovo gospodarsko stanje.
Povodom tega zelo važnega gospodar skega in nacijonalnega momenta, ko je naša močna država v izvrševanju svojih velikih dolžnosti, zvezala Primorje z dvema novima, čvrstima železnima potoma v državno nerazdružliivo celino, smo hoteli manifestirati našo zahval-nost in pri tej priliki pokazati bratom iz prostranih in bogatejših krajev naše države — ki bodo, gnani od zavestne težnje, da vidijo sinje morje, prišli na te solnčne obale — del njegovih lepot, njegovo sedanje gospodarsko stanje, a po tem tudi možnost njegovega napredka.
Ta izložba, na hitro improvizirana z malimi sredstvi, toda z mnogo dobre volje in ljubezni, hoče. da v dušah obiskovalcev, ki jo bodo ogledovali z isto toliko ljubezni in bratske simpatije, izzove potrebo, da posvetijo Primorju in Primorcem še več bratske skrbi in še več razumevanja za nujno akcijo v svrho niegove povzdige.
Primorje ima gospodarske vrednote, toda ima tudi več možnosti, da še mnoge skrite in nepoznane vrednote razvije v koristi naše edinstvene države, in "da bo siguren neosvojljiv pot. po katerem pojde bogastvo iz notranjosti v prostrani svet.
Razstava se ni mogla prirediti na način. da zadovolji zahtevam kakega hladnega ogledovalca. ker je prvo delo mladega društva, kj je prevzelo nase dolžnost, da z drugimi udruženji pripomore spoznavanju Primorja. Toda že prvikrat hoče pokazati važnejše gospodarske elemente in mnoge dokaze delavnosti Primorja in Primorcev, potem umetniška dela našili umetnikov, izdelanih na teh čereh pred vizijo morja ter utrjeni okus naše rase, ki je izražen v narodnih umotvorih.
V skupnem delu in z vero v držam pod močno zaščito in modrim vodstvom slavne dinastije Karadjordjev, upa jugoslovensko Primorje na boljšo bodočnost in kliče bratom, ki bodo_ prišli iz vseh krajev prostrane domovine: »Dobro nam došli!»
Split, koncem junija 1925. Za upravo društva Jadranska izložba:
Častni predsednik: Dr. Prvislav Grisogono. minister n. r.
Predsednik:
Dr. Ivo Tartaglia, mestni načelnik v Splitu. Podpredsednika: Jure Dubokovič. predsednik trgov, in obrtniške zbornice. Ing. Kamilo Tončič.
inšpektor trgovskih in obrtnih šol.
Važna razsodba Državnega Sveta
Povračilo takse, ako se konča spor s
?oravnavo pred 1. narokom.
na postavka 174. zak. o taksah vse. buje sledečo določbo:
Če se konča spor s poravnavo p.ed 1. na. rokom, odrejenim za razpravo o glavr.i stva ri in pri »porih v skrajšanem postopanju, predno se izda sodba aH se tožba zavrne, ali če se v tem roku tožba umakne in uma« knitev odobri, se vme polovica takse po ta. rifni postavi 173 in 174.
Ta določba se je po sodiščih in tudi po generalni direkciji carin tolmačila doslej v tem smislu, da se sme povrniti taksa pri pravdah, ki so se končale s poravnavo le te, daj, ako se je sklenila ta poravnava pred 1. narokom določenim v smislu predpisov § 239. opr.
Državni Svet t Beogradu p« je izdal dne
X
Kulturni pregled
GogoHeva komedija *Ženitev» r Celju.
Dne 18. t. m. je uprizoril »Klub napr. slov. akademikov v Celju« Gogoljevo komedijo »2enitev« v mestnem gledališču. Režiral je član kr. dram. gledališča v Ljubljani g. Ko-sič. Pri tem je pokazal kot izboren režiser izredne talente tn ustvaril iz diletantov kreacije, od katerih je bila publika iznena-dena. Ženini so vzbujali salve smeha, tako zbog fino zamišljenih mask, kakor tudi prvovrstnega Igrama. V vsej igri se je čutfia enotnost režije, kar je danes pri diletant-skih predstavah redkejši pojav. Zasluga je zopet v rokah g. Kosiča, ki je kot Kočkar-iov pritegnil vse ostale IgTalce za seboj na svoj dobro zasnovani ruski niv6. Gledališče je bilo še dobro obiskano, žal da smo pogrešali osebe, ki bi bile v prvi vrsti obvezane posetiti to predstavo, kot dobrodelno kulturno prireditev tukajšnjih akademikov. Klub namerava z »Ženkvijo« napraviti turnejo po pokrajini ker bodo imeli gotovo velike uspehe. O. K.
Hudožestvenikl na Korčoll. Na dalmatinskem otoku KorčoH se nahajajo na letovišču članj Hudožestvenega teartra z. Pavlov, Koandsarov ga. Grečova in 5e nekaj drugih. Ob tej Br&fid so naredili toda pas
S
predstav, ki so sijajno uspele. Hudožestve-niki nameravajo ob priliki Jadranske razstave posetiti Split ter tam uprizoriti nekaj predstav. Za to gostovanje Hudožestvesi-kov vlada v Splitu veliko zanimanje.
Problemi albanologije. V zadnjem času so naši znanstveniki pričeli posvečati obilo pozornosti tudi kulturnemu življenju Albanije ta pričeli že 1. 1923. izdajati posebno znanstveno revijo pod naslovom »Arhiv za albansko starino, jezik in etnologijo«. Ta arhiv se tiska v Ljubljani. Lastnik revije je beograjski univerzitetni proiesor Djordjevlč urednik, glavni kritik in referent revije pa beograjski profesor za primerjalno indoev-ropsko filokigijo dr. Henrik Barič. Razen izdajatelja sodelujejo pri reviji od domačih filologov prof. Skok iz Zagreba. Oštir in Nachtigal iz Ljubljane, Čajkanovič m Elezo-vič iz Beograda in še mnogo drugih. Od inozemskih učenjakov sodelujeta tudi dunajska profesorja Jokl in Trelmer. Revija za leto 1925. bo priobčila tudi daljšo razpravo glasovitega romanista prof. Mayer Lflbckeja.
Zgodovina češkega iezlka. Profesor bratislavskega vseučilišča dr. Miloš VVenigart je izdal te etaž večio brošuro Dod naslovom
»Razvoj češkega jezika«. V markantnih potezah je avtor v brošuri obrazložil, vse kar je najvažnejše v zgodovinskem razvoju češkega jezika.
Prva poljska premljera v Londonu. Neko londonsko gledališče vprizori v kratkem v angleškem jeziku komedijo poljskega pisatelja Štefana Zeronskega; »Pobegla mi jerebica«. Uvod k angleškemu prevodu je napisal Bernard Shaw, ki se zelo zanima za to delo poljskega avtorja. Poljsko časopisje z zadovoljstvom ugotavlja, aa bo to prva poljska premiera v angleški prestolicl.
Dva kulturna Jubileja v Bolgariji Nedavno je malo mestece Elena in z njim cela Bolgarija proslavila 50 letnico smrti enega svojih velikanov v dobi preporoda Uariona Makariopoljskega. — Dne 12. t. m. pa je proslavilo mestece Gabrovo 50 letnico obstoja gimnazije katero je ustanovil Aprilov, znanj bolgarski prosvetni delavec in pionir nove prosvete
Novo delo o Puškinu ln M!cklewiczu. Odnošaje, ki so vladali med tema dvema velikima slovanskima pisateljima, so že davno raziskovan številni poljski literarni zgodovinarji kot Tretiak, Spasovicz, Bruk-kner in drugi. Nedavno pa je izšla v Kra-kovu nova študija v Puškinu in Mickiewiczu izpod peresa Vaclava Lednickega, v kateri osvetljuje ta dva velikana s povsem novim gradivom.
20. junija 1925 pod Br. 5662/25 sledečo ra»
sodbo:
Državni Savet uzeo je v razmatr.mje tuž. bu dr. J. 2. advokata v L. kao punomočni. ka A .D. protivu reSenja ministri finansiia od 25. V. 1924., Br. 17.113, kojlm je odbije, no traženje povračaja polovine plačane tak. se iz tar. br. 173 i 174 zak. o taksama, pa je pročuvši kako tužbo, rešenje • ostala skta tako i odgovor ministrov na tužbu poslat pismom od 22. I. tek. god. br. 2457. našao, da tužbeno rešenje nije osnovano na za. konu.
Traženje povračaja sporne takse odbije, no je na osnovu drugega stava 2. naporne« ne us tar. br. 174 zak. o taksama, a sa raz« loga, što je molilac odustao od tužbe tek posle prvoga ročišta odredjenog zi presud« jenje spora.
Mcdjutim baš na osnovu navedenog p.-o« pisa ima mesta povračaju odnosne takse. U drugome stavu 2. napomene uz. tar br '74 zakona o taksama izrično je propis.-p.o, da se polovina takse iz tar. br. 173 i 174 vrača akada se spor svrši poravnanjem do prv°g ročišta za presudjenje glavne stvari«.. Iz akata ovoga predmeta vidi se, da spor riie došao do toga stadija, jer su se pre njega stranke vansudski poravnale. Na prvem :o« čištu od 7. XII. 1923 samo je bilo govora o dostavljanju tužbe na odgovor o računa« nju roka za odgovoT i o predlogu tužer.e stranke, da se to ročište i ne odr/i, jer još j
nije bila plačana odnosna taksa po zakonu o taksama, koji je stopiu na snagu 15. no» vembra 1923.
Pri donošenju tužbenog rešenja nije se imalo u vidu, da propisi gradj. sudskog po« stupka, koji važi za Sloveniju i srbskog gradj. sudskog postupka nisu isti. Stoga je nepravilno primenjen drugi stav 2. naporne, ne ur. tar. br. 174 zak. o taksama, pa ima mesta povračaja polovine plačane takse iz tr. br. 173 i 174 zak. o taksama.
Sa izloženoga i na osnovu SL 34 zak o drž. Savetu i upravnim sudovima IV. ode« Ijenje državnega Saveta, predsudjuje, da se poništi rešenje Ministra finansija br 17.113 od 24. maja 1924.
Uporaba občinskih pečatov zgodovinskega značaja
Kakor znano, je ministrstvo notranjih del začetkom leta odredilo, da morajo Imeti vse občine v državi enotne uradne pečate z državnim grbom v sredini in da se v bodoče ne smejo več uporabljati stari dosedanji pečati, katere so s; občine nabavljale od časa do časa po svoji volji In svojem okusu. Nekatere so imele v svojem pečatu znake, ki so Izhajali iz včasih po več stoletij starih' dogodkov krajevne zgodovine. Ti znaki so bili občanom v ponos ln so se čutili vsled zgoraj šn je ministrske naredbe v svojih starodavnih pravicah prikrajšane ln užaljene. Nekaj občin se je radi tega pritožilo na ministrstvo notranjih del in prosilo, da bi sme le svoje stare uradne pečate z zgodovinskimi znaki (grbi) še nadalje uporabljati istočasno poleg novih državnih pečatov. Ministrstvo notranjih del Je na to odločilo, da je uporaba historičnih, na posebnih privilegijih itd. slonečih grbov v občinskih uradnih pečatih dopustna, toda ti pečati se smejo uporabljati samo poleg pečatov z državnim grbom, tako, da se stari pečat pritisne na občinski uradni listini zgoraj, oni z državnim grbom pa spodaj na običajnem mestu. Napram okolnostim se smeta pritisniti tudi drug poleg drugega, a vedno tako, da bo na uradnih listinah vselej na onem mestu, kjer se navadno stavlja pečat, pri-tisnjen oni z državnim grbom. Najpraktič-nejše za one občine, ki želijo uporabljati na uradnih listinah svoje zgodovinske grbe, bi pač bilo, da bi si naročile uradne tiskovine, na katerih bi bil natisnjen zgoraj stari občinski grb.
~ Dovršena
v konstrukciii, enostavna In nadvse praktična v
uporabi ter v trpežnosti nenadkriljlva sta
ERISC4I I n IDEAL
pisaina stroja,
THE REX Co., LJubSJana.
Nedelja v znamenju alkohola
Ljubljana, 20. julija.
Včerajšnja Ljubljana je bila živahna, močno vinska, vesela, žalostna razdražena, ljubosumna in nevarna. Po dolgem času je bil nedeljski dan brez dežja in solnce je žgalo, da je bilo veselje. Zato so pohiteli ljudje tekom popoldneva v vodo na Savo, v kopališče na Ljub Ijanici, v Mali graben, Gradaščico, v Brdo, v Soro, v Medvode itd. Gostilni-ce v okolici mesta so bile prenapolnjene, čulo se je razposajeno petje, vriskanje, polno življenja... Ko pa je ob- ■ jela Ljubljano noč, so oživeli tudi lokali v mestu in živahnost se je razlezla na ulice. Samo z razliko, da so nekateri na pretiran način izraženi živahni slučaji našli odmev tudi na policiji. Najbolj se je v tem pogledu odrezalo šišensko predmestje.
Trgovski potnik V. P. je imel snoči okrog 23. ure smolo, da je srečal na Gasilski cesti v Šiški neko gospodično v družbi več kavalirjev. Ta je pristopila k njemu in ga ljubeznivo vprašala, ali ima morda uro časa. P. se je oprostil, rekoč, da ima časa samo nekaj minut, nakar je ona odvrnila, da bo opravila pač v tem kratkem času. Potegnila je enemu izmed kavalirjev iz rok palico in ga pričela obdelovati z njo z vso silo. Tisti hip so priskočili na pomoč tudi njeni pomočniki, da opravijo delo še temeljiteje. Najbolj se je odlikoval med temi neki črkoslikar Anton Bradač, ki je pričel P. daviti Napadenec je končno zbežal v hišo št. R4 v Zelez-ničarski ulici, kjer se je skril v strani- *
Telegram!
Vodstvu .Kino Ljubljanski dvor* se je po« srečilo pridobiti za sezro 25 26. največji na polju kinematografije izdelani svetovno znani film „DESET ZAPOVEDI". Film je izdelala največja ameriška tvornica „Paramount" s pomočjo slovitega režiserje Cecil B de Mille a
LJUBLJANSKI DVOR
Telefon 730.
šče. Od tu so ga dobili na ta način, da je nekdo v imenu zakona zahteval, da odpre, kar je ta tudi storil. Nato so ga na cesti še enkrat pretepli, nakar jim je zopet ušel v hišo in se rešil skozi okno v neko stanovanje. Pretepačem pa to še ni bilo dovolj in so čakali na njega še do 2. ure zjutraj, ko jih je prepodil stražnik.
Dokaj zlega je doživel Istotako v Šiški tudi pekovski pomočnik Konrad Vengast, stanujoč na Rimski cesti št 1. Podal se je popoldne na sprehod in se nato seznanil pri Dalmatincu na Vod nikovi cesti z nepoznanim moškim, s katerim sta balinala. Ko sta po igri pila Štefan vina, se jima je pridružilo več moških, ki so potem zavlekli vinjenega Vengasta v Zg. Šiško. Tam so ga nenadoma napadli, mu odvzeli 250 Din gotovine in ga nato pretepli do nezavesti. Nato so ga zavlekli na travo poleg gostilne Kamenite mize, kjer so ga! pustili ležati. Našel je nesrečneža uro pozneje čevljarski mojster Emil Peruz-zi in ga spravil na stražnico, kjer so ga obvezali. Napadalci so ušli, vendar pa so bili danes že izsledeni. So to deloma delavci brez posla, nekateri pa so uslužbeni v pivovarni Union.
Za vodo na Poljanskem nasipu, sta se v nočnih urah stepli dve zaljubljeni ženski radi fanta, ki je naposled dal roko tretji prijateljici in izginil z njo. Obe sta se, kakor hitro sta to opazili potolažili in jo ubrali za obema. Kra-val je bil nato na ulici tak, da so ljudje odpirali okna in je končno stražnik' pobral celo družbo ter odvedel s seboj.
V	neko gostilno za Gradom se Je podal popoldne livar Ferdo Strvašnik, stanujoč na Dunajski cesti. V splošnem »veselju* pa ga je proti večeru nekdo s tako silo udaril po glavi s »prilično* trdim predmetom, najbrže s steklenico, da je dobil Strvašnik težko telesno poškodbo.
Hudo noč, ali bolje nevarno Jutro je preživel v nedeljo tudi mitniški paznik na Dunajski cesti Andrej Peklaj. Okrog 6. ure so se primajali do njega »boljši« ponočnjaki ter ga pričeli izzivati In mtl groziti. Peklaj se je umaknil na stopnice, kamor pa je prihrul za njim bančni blagajnik B. S., ga udaril trikrat V obraz, nato pa še potegnil s stopnic iit pahnil v vogal hiše s tako silo, da ie dobil nad tilnikom nevarno rano. Peklaj ja so prepeljali v javno bolnico. Napadalci, katere je zasledoval stražnik, sq se skrili v artiljerijsko vojašnico, naposled pa so se vendarle pokazali in jijfc je stražnik legitimiral.
OBLEKE
233 kupite najceneje pri
Josip Rojina, Ljubljana.
-Roparski »apad
Novo mesto, 19. julija.
V	noči od petka na soboto, okoli 2. zjutraj, so se priklatili v vas Hrušovec pri Straži trije tolovaji ter udrli v hišo posestnika in lesnega trgovca g. Franceta Vintarja, hoteč ga oropati Najprej so pobili šipe na oknih, nato pa udrli v poselsko sobo, kier so spale služkinje. Te so se seveda takoj zbudile in se silno prestrašile. Tolovaji so se jim približali ter povpraševali po hišnem gospodarju. Imeli so s seboj žepne sve-tiljke. Služkinjam so nastavili samokrese na prsi ter jim z grožnjo smrti prepovedali klicati na pomoč. Medtem se je k sreči trgovec Vintar prebudiL Ponovno je zaklical: »Kdo je!», ni pa dobil nobenega odgovora. Zato je vzel samokres in lovsko puško ter tako oborožen hotel skozi glavna vrata na pro* sto. Ni pa jih mogel odpreti, ker je tičal v ključavnici zalomljen vitrih. Vintar je mislil, da so tolovaji že zunaj hiše in ni niti slutil, da so še v poselski sobi. Na njegov ponovni klic, kdo je, so tolovaji poskakali skozi okno ter zbežali proti vasi Selo. Vintar je šel nato skozi zadnja vrata na prosto ter pričel streljati. Njegovi streli so zbudili tudi sosede, ki so mu takoj prihiteli na pomoč, vendar pa so tolovaji medtem že zginili v temno noč. Tolovaji so oči-vidno mislili, da bodo dobili pri g. Vin-tarju mnogo denarja, a so se kruto prevarali. Vsa gotovina, ki jo je imel v hiši, je znašala borih 50 Din. O roparskem napadu so bili obveščeni tudi orožniki, ki so se takoj spravili na zasledovanje, vendar pa zločincev dosedaj še niso dobili
■
Kil
i
Je, da se prepričate, da ede^ par nogavic t žigom In znamko (rdečo, modro ali zlato)
traja kakor štirje pari dru ' Pobivajo i« v pro<'
•JUTRO« št 1613
Torek, 21. NIL 1925
omače vesti
*	Dr. Lukinič v Beogradu. Pravosodni minister n. r. dr. Edo Lukinič je prispel včeraj v Beograd, kjer se je poslovil od uradništva ter formalno izročil resortne posle svojemu nasledniku. Po nasvetu zdravnikov se dr. Lukinič v kratkem zopet vrne v Karlove Vari.
*	Izvedba 51. 39. uradniškega zakona. Bivši zastopnik ministrstva pravde dr. Žerjav je predložil ministrskemu svetu uredbo ki ureja postopanje pri določevanju vrednosti naturalnih stanovanj. Uredba, sprejeta od centralne komisije, predvideva, da dobe državni uslužbenci, ld imajo naturalno stanovanje, razliko med zakonito stanarino in vrednostjo naturalnesa stanovanja. To vrednost določi po kakovosti stanovanja ta oziTaje se na lokalne razmere posebna komisija. Upati je, da bo naredba, na katero je finančno ministrstvo že pristalo, čimprej sprejeta od ministrskega sveta.
*	Promocija. V soboto je promovirala na graški univerzi za doktorico vsega zdravilstva gdč. Zdenka Tominšek, hčerka ljubljanskega odvetnika in predsednika SPD g. dr. Josipa Tominška. Čestitamo!
*	Izpremembe v državni službi. Naš rojak šnženjer Rudolf Sigi je imenovan za načelnika inženjerske sekcije državnih železnic v Somboru. — Napredovala sta prof. Peter Žmitek v 3. skupino I. kategorije, prof. Anton Koželj pa v 4 skupino I. kategorije.
*	Izpremembe v državni službi. V področju direkcije državnih železnic v Ljubljani so premeščeni: dosedanji šef prometne službe v Celju Alojzij Randl v prometni oddelek direkcije, dosedanji šef prometne službe v Ljubljani Ivan Ariiar kot šef prometne službe v Ptuj; dosedanji načelnik postaje Rakek Franc Ernest Jeras v ko-inercijaJni oddelek direkcije; šef prometne službe na Zidanem mostu Alojzij Kavšek v isttm svojstvu v Celje; načelnik postaje Sv. Lovrenc na Pohorju Fran Blaž on kot načel-cik postaje v Dravograd-Mežo; dosedanji šef postaje Bistrica-Bohinjsko jezero Josip Žnidaršič kot šef skladišča v Ljubljana gl. kolodvor; Rudolf Žaček od strojnega oddelka direkcije v Ljubljani v kurilnico na gl, kol. v LJubljani; šef postaje Bled Josip Božič y prometni oddelek direkcije; posta-jenačelnik Ivan Turk iz Trbovelj v Litijo; posta je® acelnik Anton Piičar iz Hoč v Trbovlje. Nadalje so premeščeni uradniki: Fr. Petek iz Prevalj v Ptuj, Josip Švajcer iz Žalca v škofjo Loko, Albin Baubel iz Ča-kovca v Maribor, Vinko Jug iz Ljubljane kot postaj enačelnlk v Bučečovce, nadzornik proge Bogomir Stani iz Ruš v Maribor, nadzornik proge Mihael Hm ter iz Dravograda v Ruše, Franc Matenšek iz Zagreba V ljubljansko direkcijo.
*	Nov slovenski inžeajer. Na tehniški vi-eoki šoli na Dunaju je g. Jože S a v š e k napravil inženjerski izpit iz arhitekture. — Čestitamo I
*	Uprava Kižeajerske komore v Ljubljani sklicuje sestanek vseh članov komore, ki se vrši v četrtek, dne 23. julija, ob 17. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata. Na sestanek se vabijo posebej še vsi Jnže-njerii in arhitekti, ki se pripravljajo za javno prakso, siceT pa vsi Sani sekcije UJIA Uprava bo poročala o svojem dosedanjem delovanju. Univerzitetni profesor dr. ing. Miroslav Kasal bo predaval o temi * Opazovanja po poplavi v Poljanski dolini«.
' Himen. Na Brezjah se je g. dr. Ivan Oblak, zobozdravnik v Ljubljani poročil z gospodično Severo Voduškovo, hčerko odvetnika dr. Voduška v Ljubljani.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je preminul v nedeljo g. Fran S t e r g a r, nadučitelj. Pokojnik je bil dober vzgojitelj in skrben družinski oče. Pogreb bo danes, ob 4. pop. iz Krakovskega nasipa št. 10. — V soboto je umrla gospa Zora Erjavec, roj. Legat, starešinka kr. sodraške pošte, stara komaj 26 let. Pokoinica je bila ljubeznjiva ženska, blagega značaja ter je uživala splošen ugled. Pogreb bo danes, ob 14. fz Stare poti št. 13. na pokopališče k Sv. Križu. Blag Jima spomin, žalujočim naše iskreno so-ts-lje!
*	Nova pošta. Po odredbi ministrstva poŠte in brzojava se dne 25. julija v .Valih Laščah otvori nova pošta z brzojivom in telefonom. Za poslovanje nove pošte potrebno osobje je že imenovano.
*	Pravilnik o železniški službi. Promet-fii minister je podpisal pravilnik o vršenju železniške službe za vso državo. S tem pravilnikom je izenačena železniška prometna služba v Jugoslaviji Pravfkiik stopi v veljavo dne 1. avgusta.
*	Švicarski novinar v Jugoslaviji. V Beograd je prispel urednik švicarskega lista »Neue Ziiricher Zeitung« dr. Taub, znan! prijatelj Jugoslovenov, ki ostane mesec dni v Jugoslaviji ter obišče tudi druga važnejša mesta naše države, da se informira o naših gospodarskih prilikah.
*	Nov zemljevid Kamniških planin, Gorenjskih ravnin. Ljubljanskega polja, bo izšel te dni v založbi »Učiteljskega konvikta« Zemljevid je ročni in dela vso čast avtorju g. Slavoju Dimniku, ravnatelju dečjega doma v Mariboru, ki je izdal s tem že peti zemljevid posameznih delov Slovenije, katere je javnost, posebno pa šolstvo, že silno pogrešalo. Posebno najnovejši zemljevid je izredno slikovit za mladinske oči in plastičen. Služil bo pa tudi naškn letovfš carjem in turistom.
*	Pripravljalni obdor Belokranjske podružnico SPD v Črnomlju se je na novo sestavil. Začasno predsedstvo je prevzel g. dr. Božidar Kussel, srezki zdravnik v Črnomlju, tajniške posle opravljata gg. Albin Čebultr na Talčjem vrhu in Joža Sterbenc, davčni asistent v Črnomlju, blagajniške pa Jože Kastelic, tajnik mestne hranilnice v Črnomlju. Vse prireditve in zbirke v prid stavbi nove koče na Mirni gori vodi ta pripravljalni odbor in vsi event. prispevki v denarju in materijalu naj se pošiljajo le lia podružnični naslov v Črnomlju. Nobena druga oseba ul nooblažčeca ia ne upraviče-
na pobirati v imenu podružnice denar in eventualne druge prispevke, ali prirejati kakršnekoli prireditve.
*	Obrtna razstava v Ljutomeru. Za obrtno razstavo, ki jo priredi meseca avgusta ljutomersko obrtno društvo, vlada v celem okraju veliko zanimanje. Udeležili se je bodo zlasti obrtniki iz Ljutomera in Gor. Radgone, pa tudi iz ostalih krajev ljutomerskega sreza. Slovesna otvoritev bo dne 9. avg. v prostorih meščanske šole v Ljutomeru.
*	Denarue pošiljatve med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Kakor doznava »Prager Presse«, se med našim finančnim ministrstvom in češkoslovaškim poslaništvom v Beogradu vrše pogajanja v svrho dogovora o denarnih pošiljatvah med obema državama potom poštne hraniLnice. Pogajanja napredujejo ugodno ter je upati, da se v kratkem povoljno zaključijo. Nakazovale se bodo lahko svote do 5000 češkoslovaških kron
*	Železniška postaja »Plitvička jezera«. Z odlokom prometnega ministrstva se je dosedanji naziv postaje Vrhovine, ki se nahaja na progi med Ogulinom in Gospičem, spremenil v naziv »Plitvička jezera«, ker je to najbližja postaja Plitvičkim jezerom.
*	Pomorski arzsnal v Tivotu. Ministrstvo vojske in mornarice je na račun reparacij prejelo iz Nemčije potreben materijal za povečanje in izpopolnjenje vojnega arzenala v Tivotu, kjer se bodo vršile poprave ladij ter izdelovali potrebni objekti za naše vojno brodovje.
*	Javna bolnica v Velikih Laščah. Kakor javljajo iz Beograda, je ministrstvo za narodno zdravje, uvažujoč ponovne prošnje prebivalstva, sklenilo, da se v Velikih Laščah ustavi javna bolnica. Ministrstvo bo v to svrho zahtevalo večji kredit za zgrad-b bolniškega poslopja ter za nabeavo potrebnega bolniškega orodja.
*	Službeno razmerje pogodbenih uslužbencev in dnevnlčarjev. Bivši zastopnik ministrstva pravde g. dr. Žerjav je predložil ministrskemu svetu uredbo o uporabi člena 130 zakona o činovnikih, t. j. splošne predpise o službenem razmerju državnih pogodbenih uslužbencev in dnevničarjev. S to naTedbo se regulira ta dosedaj zelo nejasna stran uradniškega vprašanja.
*	Za vdove in sirote državnih nameščen, cev, G. minister n. r. dr. Žerjav je kot zastopnik ministrstva pravde predložil ministrskemu svetu pravilnik o postopku pri izdajanju podpor po čl. 125 vdovam in sirotam dTŽavnih nameščencev, ki nimajo zakonitih pogojev za penzijo. čl. 125 zakona o činovnikih predvideva za iste izredno podporo.
*	Zahvala. Ga Marija Erker, vdova po tiadučite!ju se iskreno zahvaljuje društvu upokojenega učiteljstva za Slovenijo v Ljubljani za izplačano podporo v zneska 500 Din po umrlem soprogu.
*	Avtomobilska nesreča pri Vranskem. Pišejo nam: V petek dne 17. julija se je pripetila potnikom iz Slovenjgradca, ki so se vračali z Gorenjskega, velika avtomobilska nesreča. Blizu Vranskega se je nenadoma vžgal avtomobil in bil v trenotku ves v ognju. Potniki so se hitro rešili iz gorečega avtomobila. Razven lahkih prask in opeklin se jim »ii zgodilo nič hujšega.
v najmodernejših barvah se dobijo najceneje v modnem salonu
Z. KSaSinsč-Sorjane
Kopitarjeva uiica šisv. 1.
Proti korpulenci (debelosti) učinkuje edino preizkušeno in najnovejše sredstvo Lepoform tablete. Glavna zaloga: Lekarna Bahovec, Ljubljana (in Salus)	284a
*	Koliko tiskarn imamo v Jugoslaviji. Na
knjižni razstavi, ki se je nedavno vršila v Firenzi, so bili lepo zastopani tudi izdelki jugoslovenskih založb in tiskarn. Beograjska državna tiskarna je ob tej priliki izdala okusno opremljen katalog razstave iz katerega je med drugim razvidno, da ima.no v Jugoslaviji 356 tiskarn: v Sloveniji in na Hrvatskem 127, v Vojvodini 85, v Srbiji in Črnigori 72, v Bosni in Hercegovini 23 in v Dalmaciji 22.
*	Škandali v hotelu »Espianade« v Zagrebu. V soboto zvečer je v velikem hotelu »Espianade« v Zagrebu skupina mladeničev pozdravila neko nemški govoreče omizje s klici: »Dol z Židi! Govorite hrvatski!« Družba je zaman protestirala in pojasijevala, da so vmes tujci, ki ne razumejo hrvatski. Mladeniči so napadli družbo s palicami, nakar se je razvil med obema strankama hud pretep. V tem hipu je nekdo zakričal, da bo tekla še kri. Gostje so panično zapustili lokal, pustivši svoje stvari na mestu. V nekaj minutah je bil obsežni lokal prazen. Posledica: za več tisoč dinarjev neporavnanih računov en Amerikanec in en Avstrijec sta bila pošteno tepena. V Zagrebu se sicer v resnici nemškutari bolj kakor povsod drugod, čudno pa je, da so se Zagrebčani začeli zgražati nad tem šele sedaj in da stresajo svojo jezo nad tujd.
+ Srečna občina. Ze svoječasno smo poročali, da je A. Sarga. ki je umrl lansko leto v republiki Chile v Južni Ameriki, zapustil svoji rojstni občini Milni na otoku Braču ogromno premoženje v znesku 50.000 funtov šteTlingov. Njegova rodbina je ponovno skušala ovreči oporoko, a je propadla na vseh instancah. Občina Milna je prejela te dm iz zapuščine svojeg rojaka Sarga 20.000 funtov šterlin, t. j. okoli 5 milijonov dinarjev, ostanek v znesku 30.000 pa bo nakazan tekom enega leta.
*	Velika nesreča v Beogradu. Povodom proslave 50 letnice Saveza dobrovoljcev je bila v nedeljo na Savi beneška noč. Pri odhodu gostov se je porušil leseni most ena obali, ki služi kot pristanišče za ladje, ki vozšjo v Zemun. Okoli 50 oseb je padlo v Savo. Večina ljudi se je sicer rešilo, več »a
P. n.
Kino Ljubljanski dvor vljudno naznanja p. n. občinstvu, da ostane podjetje v »led raznih popravil cd 21. do 31. julija 1925. za« prto.
Zahvaljujoči se p. n. obiskovalcem za obilno naklonjenost se priporočamo
z odličnim spoštovanjem
Kino «Ljubljanski dvor»
jih je izginilo v valovih. Število žrtev dosedaj še ni znano.
*	Črn ročni kovček. Dotičnik, ki se je voztl dne 17. t, m. z večernim gorenjskim vlakom št. 918 v vozu št. 22384 in ki je pomotoma vzel mali ročni kovček črne barve nekemu duhovniku, se vljudno prosi, da pošlje vsaj vsebino, ki zanj itak nima nobene vrednosti na ime, ki ga dobi v dokumentih, na pošto Jesenice, Gorenjsko.
*	Zagoneten uboj. V Kumanovu je prošli petek na glavnem trgu seljak Omer Emino-vič ustrelil svojega nekdanjega prijatelja Hasana Tarovida. Ranjena je bila tudi neka ženska, ki je bila v Tajrovičevi družbi. Eminovič je bil takoj aretiran. O motivu svojega zločina ni hotel podati nobenega pojasnila.
*	Nepošteni poštar. Iz Zavrča nam pišejo: V sosedni Dubravi ima g. Vuk trgovino. Ze dve leti je imel nastavljenega pomočnika kl mu je popolnoma zaupal posle v trgovini Zadnje mesece pa je g. Vuk opazil, da mu zgineva razno blago. Končno je prišel na sled dobro organizirani tatvini. Kradel je pomočnik, a poštar Feguš pa je spravljal blago in denar v svojo malho. Skoraj vsak dan je prihajal s praznim nahrbtnikom v trgovino, odhajal pa s polnim. G. Vuk je oškodovan za približno 20.000 Din. Završkl orožniki so Feguša aretirali in ga izročili mariborskemu sodišču.
+ Tragedija vojnega ujetnika. Peter Ba-laš, posestnik v Hrastninn v Bosni kl je bil proglašen za mrtvega, se je nedavno vrnil iz ruskega ujetništva ter vložil tožbo proti nasledniku njegovega posestva. Zaradi formalnosti iz katerih si nI znal pomagat!, je izgubil pravdo. To je nanj tako upli-valo, da je sklenil končati svoje življenje. Ko je prišla njegova žena v so'»oto z!Mraj krave molzt, je našla moža obešenega v hlevu,
Iz Ljubljane
u— Povečanje električne centrale v Ljubljani. Poslopje mestne električne centrale v Ljubljani je s posebnim prizidkom, ki Je bil te dni dograjen, znatno razširjeno in opremljeno z dvema novima motorjema. Električna centrala in dobava toka je sedaj povečana tako, da bo za nekaj let zadoščala povečanim potrebam.
u— Razvijanje reklamo na Javnih prostorih. V smislu § 56. in 58. cestno - policijskega reda za mesto Ljubljana se občinstvo opozarja, da Je strogo prepovedano nalepljanje in pritrjevanje raznovrstnih reklam na nedovoljenih Javnih prostorih in to posebno v mestnih parkih In dTugih Javnih nasadih, kjer se z razvijanjem take reklame dela občutna škoda na drevju. Istotako se tudi prepoveduje razdajanje raznih reklamnih' letakov po cestah in ulicah ljubljanskega mesta v smislu § 91. cestnega reda, da se s tem prepreči nastiljanje cestišč in trotoarjev s papirjem, ki povzroča mestni občini vsled trajnega snaženja precej velike stroške. Proti vsem onim, ki bi se tej prepovedi ne hoteli pokoriti, se bo na podlagi veljavnega cestno - policijskega reda kar najstrožje postopalo, če ne bo prestopek po drugih zakonih strožje kazniv. Poleg tega se bo tudi pozvalo k povrnitvi nastale škode.
u— Mesto venca na krsto pokojne ge. Apolonije Verbič, sta darovali rodbini Vele-pič in Kenk 200 Din društvu »Dečji ln materinski dom kraljice Marije«.
a— Najnovejše bluze, otroške in damske obleke, priporoča Krištoflč-Bučar.
u— Orjuna Št. Jakob - Krakovo - Trnovo vabi vse članice na sestanek dne 23. julija pri Kavčiču na Prulah. Dnevni red: izvolitev načelnice — udeležba strogo obvezna. Zdravo! — Odbor.	1506
u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bil! prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Simon Kocjančlč, posestnik, 61 let. — Zora Erjavec, poštna uradnica, 27 let. — Matevž Mezek, posestnikov sin, 23 let. — Terezija Gajšek, prodajalka peciva, 23 let. — Marija Lapajne, črkostavčeva žena, 41 let — Leopoldina Rozman, učiteljica v pok., 67 let. — Anton Žitnik, zasebnik, 70 let. — Iva na Prešeren, vdova sodnega sluge, 63 let. — Fran Dragar, dninar, 61 let. — Anton Zrimšek, tesar, 27 let.
u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 telesni poškodbi, 1 napad na cesti, 1 prestopek ogrožanja telesne varnosti, 1 nezgoda, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek razgrajanja, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 4 prestopki cestnega policijskega reda, 1 prestopek obrtnega reda in 1 prireditev z godbo brez dovoljenja. Aretacija je bila izvršena 1 in sicer radi suma požiga in tatvine.
u— Brezvesten postopač. Znani postopač 17-letni Alojz Ferčnik, doma h Se!a, ki se že dalje časa klati naokrog brez posla in je brez stalnega bivališča, je prišel v soboto popoldne do bolničarskega poslopja v Grablovičevo ulico, kjer ga je poklical redov France Trobovšek. Dal mu je 103 dinarje, da mu prinese iz trgovine raznih potrebščin kakor tobak, sladkor, žlico itd. Ferčnik je denar vzel, vendar se ni povrnil. Zadeva je bila prijavljena policiji, ki sedaj išče navihanega postopača.
u— Aretacija tatu. Ko je še! v nedeljo popoldne 17-letni Josip Medved iz Tacna
Radi skorajšnjega zaključka sezone
nudi najfinejše toalete po globoko znižanih cenah Modni atelje M. Šare, Ljubljana
Kongresni tre 4>L
po Mestnem trgu, Je stopil k njemu stražnik in mu napovedal aretacijo. Medved Je osumljen, da Je v noči na 16. julija zažgal v Tacnu Knapičevo hišo, ki Je pogorela. Vr-hutega Je ukradel v «Zvezdi», kjer je služil kot hlapec, različnim uslužbencem za 1200 Din obleke obenem pa preje kot sodar-skl vajenec pri Čižmanu v Tacnu njegovi soprogi 2500 Din. Medved je bil predan sodišču.
Iz Maribora
«Kulre» dol, «kuire» gor, samo o tem sanjajo sedaj v mariborskih redakcijalr «Straže» in «Slovenca». Smola je samo ta, da sedaj niso klerikalci v vladi in torej ne morejo uveljavljati svojih sadističnih nag-neni. Mi se v to polemiko ne bomo spuščali, kakor tudi nismo sledili klerikalni metodi zmerjanja v času, ko je prišel na vodstvo mariborske oblasti njihov eksponent dr. Vodoplvec, ker smo bili mnenja, da je treba vsikdar čuvati radi ugleda in avtoritete naših oblasti ob meji gotovo dostojanstvo naših vrhovnih oblastnih predstavnikov. S tega stališča presoja tudi vsa javnost neokusne izpade na vobče priljubljenega velikega župana dr. Pirkmaierja. Mi bi bili lahko zadnjič o priliki procesa dr. Slo karja čisto drugače pisali o SLS — županu dr. Leskovar] u, pa smo se baš iz istega razloga vzdržali ostrejših besed in tudi zamolčali gotova pred sodiščem proti dr. Les-kovarju iznešena nelepa dejstva
a— Kako mariborski klerikalci poznajo in rešujejo stanovanisko bedo. Mariborska podružnica Slavenske banke je lastnica bivše dragonske vojašnice, katero je vojaška oblast šele letos vrnila banki. Obstoja načrt, da bi se ta vojašnica s približno 5 milijoni Din stroškov prezidala v stanovanjsko hišo z okrog 120 večinoma manjšimi stanovanji. Tozadevno je banka v po-gajaujih z mestno občino, oziroma njenim klerikalnim županom dr. Leskovarjem. Pa pride zadnja številka «Slovenca» in trdi, da bi se iz te ogromne stavbe z »malimi sredstvi« dak) napraviti okoli 60 lepih stanovanj, da pa «znana Žerjavova banka* pusti poslopje razpadati. Notica konča s konsta-tacijo: S 60 novimi stanovanji bi bila stanovanjska beda v Mariboru do malega odpravljena. — Cela notica, ki ima samo de-magoški namen, priča, kako malo se mariborski klerikalci brigajo za rešitev stanovanjskega vprašanja, ki je ravno v Mariboru bolj pereče kot kjersibodi drugje. Vsem Mariborčanom je znano, da leži pri stanovanjskem sodišču okrog 800 še nerešenih prošenj za družinska stanovanja, «Slo venec* pa bi s 60 stanovanji rešil ta problem. Naj se obrne na mestnega župana, da pospeši prezidavo nekdanje dragonske vojašnice! Treba je seveda tudi, da njegov odlični pristaš župan dr. Leskovar pokaže potrebno zanimanje, ki ga dosedaj pri njem nI bilo opaziti. Ako bi poznal stanovanjsko bedo, ne bi v svoji vili odpovedal stanovanj« svojemu kolegu zato, da bi mogel svoje petsobno stanovanje razširiti.
a— Meso po znižani ceni. V sredo od 8. ure naprej se bo na prosti stojnici na sejmišču pri mestni klavnici prodalo ca. 300 kilogramov zmrznjene bržole in pljučne pečenke po ceni 14 Din za 1 kg. Prodaja samo na konsumente po 1 do 2 kg.
a— Shod proti draginji in novi carini so priredili v nedeljo narodni socijalisti. Ker so računali na velikansko udeležbo, so ga sklicali na Grajski tTg. Udeležba pa Je bila tako majhna, da bi se zborovanje vršilo lahko v sosedni gostilni. Veliko več udeležbe Je imela popoldne tombola požarne brambe.
Iz Celja
e— Nov živinozdravnik. Na Bregu pr! Celju se je naselil nov živinozdravnik g. Jos. Keluc, k! je že začel izvrševati svojo prakso.
e— Ribarsko društvo v Celju vabi svoje člane, da bi še ta teden prišli po svoje članske izkaznice, ker bo izdajatelj po tem dalje časa odsoten.
e— Dijaki in stanovanjski zakon. Stanovanjsko sodišče v Cellu tolmači smisel stanovanjskega zakona tako, da dijaki niso podnajemniki, ainpak samo sostanovalci. Njihove gospodinje torej niso primorane prijaviti dijake hišnim posestnikom, ki se-
Excella j
]e najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obit — Nadomestni deli za vse stroje,
J. GOREČ, LJUBLJANA
palača Ljubljanske kreditne banke.
veda tudi ne smejo od dijaških gospodinj zahtevati 20 do 30 odst. plačane najemnine kot prispevek. Nadalje smejo gospodinje dajati dijakom več sob brez dovoljenja hišnega gospodarja.
Iz Trbovelj
t— Z odlokom velikega župana ljubljan= sks oblasti dne 8. t m. št. 4079/1 prerjehi pobirati trboveljska občina po policiji ob< činske doklade na žganje in pivo ter jih bo pričel pobirati s prvim avgustom oddelek finančne kontrole obenem z občinskimi do. kladami na vino. Poštne položnice bo dalo na razpolago županstvo Trbovlje. Kakor je znano obsega tukajšnji oddelek finančne kontrole trboveljsko občino, dolsko in pa del občine Sv. Krištofa, ker je bolj priroč« no, da dela tu ta oddelek kakor pa oni iz Laškega. Uradno ure so vsak dan od 8. do 12. in od 13. do 17., ob nedeljah pa od 8. do 10. V oddelku so zaposleni trije pod. pregledniki in starešina g, Rudolf Oblak. Ker jo v njegovem okoliš-u samo trgovin in gostiln okoli 160, ki plačujejo trošarin* ske, monopolske in taksne pristojbine, je jasno, da znaša državna trošarina neprimer« no več kakor v mestni občini Celje.
t— Iz jeza jo je pretepal. Na dnevnem kopu sta delala skupaj Franc Lenart iz Lok in Terezija Dremšakova iz Retij. Nenado. raa sa je vnel med njima prepir zaradi vo» zička za prevažanje premoga, v teku kate« rega je zagrabil Lenart za kamen in žnjim pretepel Dremškovo, tako da ji je zadal več telesnih poškodb, vendar pa ne težke nravi. Med pretepom sta se oba pošteno zmerjala s pristnimi trboveljskimi izrazi, Vročekrv. nI Lenart je ovaden sodišču.
— Delavsko glasbeno društvo je sklenilo prirediti pevski koncert v nedeljo 2. avgu. sta ob 7. zvečer v Delavskem domu.
t— Bogat ribji lov. V Savi ujamejo veča krat prelepe ribjo eksemplare, posebno ve« like sulco. Pri tem lovu ima osobito srečo g. Sušnik, ki jih je parkrat ujel težko do 20 kg.
t— Zaplodek v vodi. 221etna služkinja M. S. je v četrtek rodila 5 mesecev staro ne. razvito dete moškega spola, katero jo takoj povila v hrenovo perje in je vrgla potem 20 korakov oddaljeni kanal Truplo je vo» da kasneje zanesla v Trboveljščico, kjer sa je našli. Zadevo ima sedaj v rokah sodišče v Laškem.
Iz Primorja
*	Za pospeševanje itvinoreje. V svrlio pospeševanja umne živinoreje v tržaški po» krajini je naročila potovalna šola v Trstu kot prvo pošiljatev pet bikov rujave pla« ninske pasme in enega bika rdečedisasto pasme. Biki so bili dodeljeni lastnikom po* staj za pripuščanjo v Škofijah, Božičih pri Miljah, v Saležu n* Krasu, v Boljuncu, v Križu pri Trstu in v Ronkah. Ministrstvo je votiralo 100.000 lir za nakup biicor ome* njene vrste. Potovalna šola odstopa bike s popustom ene tretjine nakupne cene. Po« tovalna šola bo gedaj nakupila še 20 bikov rujave planinske in 20 rdeče«lisaste pasme. Ti biki bodo nato takoj razdeljeni med posamezne živinorejske kraje.
•	Zavod za nočno nadzorstvo. Te dni Je bil ustanovljen v Gorici zavod za nočno nadzorstvo, kl sf je stavil nalogo skrbeti za nočno nadzorstvo in varnost onih bank, uradom in podjetij, ki se vpišejo v zavod proti gotovemu mesečnemu prispevku. Za« vod bo dajal na željo tudi informacije o za« nesljivosti trgovskih tvrdk in podjetij v go« rišKem mestu.
•	Družabni izlet goriških novinarjev. V nedeljo so priredili goriški novinarji dru« žabni izlet v Čepovan, Slap ob Idriji, Cerk« no in Sv. Lucijo. Organizacijo izleta je to dil g. Polde Kemperle.
*	Tatovi volov. V zadnjem času se klati po istrskih selih mnogo tatov, ki kradejo kmetovalcem živino in druge pridelke iz hle vov in skladišč. Te dni so sc neznani tatovi pojavili tudi v Rovinju ter tamošnjemu po« sestniku Franu Budicinu odpeljali iz hleva lep par volov
"V^e^tM^jn&^feo poročilo
Ljubljana, 20. julij« 1925.
Ljubljana, 306 m nad morjem!
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padavine mm
; Llubljana . . .	7.	763-5	17-7	brezv.	jas.	
| Ljubljana . . .	14.	763 0	27 8	*	■	
Ljubljana . . .	21.	764-6	21 8	sever	obl.	90
Zagreb . . . .	7.	764-2	21 0	jug	pol. obl.	
Beograd . . .	7.	762-3	•22 0	brezv.	več. jas.	9-0
Dunaj ....	7.		160			1-0
Praga ....	7.	7590		*	•	
Inomost . . .	7.					
Solnce vzhaja ob 4'29, zahaja ob 19-42, luna vzhaja ob 228, zahaja ob 17*51.
Barometer višji, temperatura višja.
Visok zračni tlak, ki se je pred tednom od Biskajskega zaliva razprostrl proti vzhodu, prodirajoč vedno dlje na kontinent, nam je zboljšal vreme za nekaj dni. Visok zračni tlak se je prestavil popolnoma nad kontinent ter zagospodoval nad vsem glavnim delom Evrope. Šele v drugi polovici tedna se je njegov obseg zopet skrčil in z obrobnih delov so zopet pričele siliti depresije proti sredini, osobito od severoza-pada z Atlantskega oceana in od jugovzhoda, od Sredozemskega morja. In vreme se je tudi pri nas znova poslabšalo. Na poslabšanje pa je vplivalo tudi stanje v območju visokega tlaka samega; tam je vladala namreč izredno enakomerna razporeditev zračnega tlaka, tako da je n. pr. v sredo barometer kazal skoro popolnoma enako v vsem širokem predelu od severne Adriie pa Ua do bkotske. Taka enakomerna raz-
vrstitev zračnega pritiska poleti silno pospešuje razvoj manjših lokalnih neviht. Pri nas je postalo izrazito razpoloženje za nevihte v drugi polovici tedna in je ostalo neprestano brez ozira na to, da se je ta čas štirikrat spremenila smer prevladujoče zračne struje.
Evropa ima sedaj enakomernejšo in normalnejšo razporeditev temperature. Dovoz hladnega oceanskega zraka je nehal, zato se je temperatura v zapad-ni Evropi zvišala. Nasprotno pa je nehala južna struja nad Rusijo, ki jo je zamenjala severna, zato se je toplota na severu močno zmanjšala, povečini za okrog 10 stopinj. Zelo vroče je ostalo le nad južno Evropo, tudi nad južno Rusijo, kjer pa so pričetkom tedna dobili precej novega dežja.
Dunajska vremenska napoved ta torek; Toplo in jajmo, morda lokalne nevihte.
»JUTRO* & 161
Torek, 21. Kil. 1925 =
Nenavaden biološki pojav
Budimpeštanski list »Esti Kurir» pri-občuje vrio interesantne podrobnosti iz nekega nenavadnega procesa, ki spada prav za prav v domeno seksualne psi-
hopatije.
Pred tremi leti se je seznanila sobarica Estera K. z nekim mladeničem, po imenu Aleksander B. Med obema se je razvila ljubezen in mladenič je deklico poročil. Zakon je bil dve leti srečen. Zena je porodila. Kmalu po porodu pa je opazila, da se je soprog čudno iz-premenil. Začel je dobivati ženske oblike. To je njegovo ženo tako prestrašilo, da je napol blazna zbežala z doma. Aleksander B. pa je šel za njo in jo je rotil, naj se vrne k njemu, ker jo neskončno Jjubi in ne more več živeti brez nje. Žena pa ni hotela niti slišati več o njem. Pred kratkim se je zaročila z nekim drugim mladeničem, in v par tednih bi imela biti poroka. Toda pri oklicih je prišlo na dan, da je nevesta že poročena, vsled česar je bila poroka nemogoča, vrhu tega pa je vsa stvar prišla pred sodišče.
Preiskava je dognala, da Aleksander B. ni moški, ampak ženska in da je stopil v zakon na podlagi ponarejenih dokumentov, ki si jih je na bogzna kak način dal izstaviti. Kako pa se je Iz tega zakona narodilo dete, je vprašanje, ki mu je težko odgovoriti. Sodišče se nagiblje k mnenju, da spada ta slučaj v kategorijo spolnega pretvarjanja, ki ga baje tudi medicina priznava. Ko je Aleksander B. poročil Estero K., je bil po tej razlagi še mož, potem pa se je tekom let pretvoril v žensko. Ne more pa sodišče razrešiti juri-dičnega vprašanja, da-li je treba smatrati Aleksandra B. v dobi, ko se je sklenil zakon, za moža, in s tem potrditi veljavnost zakona.
Zdravniški izvedenci ugovarjajo razlagi sodišča, češ, da je seksualno pretvarjanje, v tem slučaju pretvarjanje moža v žensko, nemogoče. Znanost sicer pozna psihično pretvarjanje, tako zvano effeminatio, pri čemer se izpre-meni psihično stanje in se moške lastnosti izpremene tekom časa v ženske. Znani pa so mnogi slučaji, ko se je polna diferenciacija razvila šele v poznejši dobi, med 17. in 20 letom, in so se na osebah, ki so v zgodnji mladosti kazale karakteristične lastnosti, recimo moškega spola, v poznejših letih pokazali pojavi, lastni ženskemu spolu, in obratno. Pri navedemu slučaju pa po mnenju zdravnikov ta diferenciacija ne prihaja v poštev.
jicji proces
Fanatik svetega pisma, ki ne ve, kaj je evolucija.
Na sobotni razpravi proti profesorju Scopesu v Daytonu je pripovedoval, zaslišan kot priča, John VVashington But-ler. duševni oče protievolucijskega zakona v državi Tennessee, zakaj je svoi-čas donesel v parlamentu načrt tega zakona. Njegove izjave so tako izredne, da jih moramo tu zabeležiti.
Butler je priznal, da ni o razvojni teoriji prav ničesar vedel, ko je predlagal zakon. Le v listih je črtal tožbe očetov in mater, da se v šolah uče otroci, da ni pravilno, kar uči sveto pismo. Prostodušno priznava tudi, da o vsem tem doslej sploh še niti ni razmišljal.
Lepega dne je pastor Nashville. ki ja enkrat na mesec pridigoval v cerkveni občini baptistov v Daytonu, zahteval raz lečo, da se mora v šolah prepovedati razvojna teorija, kj da ogroža vero. Butner je bil vedno velik prijatelj svetega pisma. Zato je po tej pridigi prevzel prepoved v svoj program, ki ga ie bil sestavi! za volitve. Dasi je bil) ie malo izgledov, da bo zopet izvoljen, je bil naravnost presenečen, ko so ga volilci z desetkratno večino zopet poslali v parlament. Po volitvah ni storil drugega kot da je držal svojo obljubo, ki lo je bil dal za volilne kampanje.
Mož pravi, da ni mislil, da bo njegov zakon vzbudil tako velikansko pozornost. Zakaj pravzaprav bi morali vsi pravično misleči ljudje s tem soglašati, da se sveto pismo ščiti. Butler je nadalje priznal, da je le štiri leta hodil v šolo.
Obžaluje celo, da izključuje sodnik znanstvenike od razprave. Misli, da govori sveto pismo resnico. Toda ako mu kdo dokaže nasprotno, mu bo prav rad verjel in zavrgel sveto pismo.
Izdajalski radio.
Pred par dnevj je izključil sodnik porotnike za nekaj časa od razprave, ko je bil zaslišan znanstvenik Metcalfe, ki je bil povedal, da mora biti zemlja stara najmanj 600 milijonov let. To se je zgodilo zato, da ne bi zaslišanje učenjaka vplivalo na porotnike.
Toda sodnik je delal račun brez krč-marja. Kakor znano, se vsa razprava prenaša zunaj dvorane v svet pobom megafonov in radia. Pred sodnim poslopjem stoji ves čas procesa na stotine, včasih celo na tisoče ljudi, ki verno poslušajo ves potek razprave. In kaj so storili gospodje porotniki? Pomešali so se med poslušalce in tako slišali vse, kar se je govorilo v dvorani, tudi mnenje znanstvenika. Sodnik bi bil moral za ta čas odstaviti aparate, da se ne bi slišalo na cesto, ali pa bi moral povabiti gospode porotnike v tak prostor, da ne bi ničesar slišali.
Branitelji profesorja Scopesa so zato predlagali, naj se izvolijo novi porotniki. ki ne stoje pod vplivom. Sodnik pa je ta predlog odklonil.
Proti zionisticnemu kongresu na Dunaju
Za prihodnji mesec je sklican na Dunaj zionistični kongres, ki se ga udeleže delegati z vsega sveta. To pa ni Dunajčanom nič kaj prav, in zato so začeli proti njemu naravnost strastno propagando. Antisemitska društva v Avstriji razvijajo vedno bolj živahno agitacijo proti tej prireditvi in prete z represalijami.
V par dneh pridejo zastopniki teh društev k zveznemu kancelarju doktorju Ramku, da dosežejo od njega prepoved židovskega kongresa. Opozorili ga bodo pri tem na razburjenje, ki se vedno bolj polašča prebivalstva Dunaja zaradi nameravanega zionistične-ga kongresa. Zborovanje se mora prepovedati že zato, ker so bili prepovedani vsi nacijonalistični shodi, češ da dajajo povod za kaljenje miru. Isto mora seveda veljati tudi za zborovanje židov.
Naraščajočo antisemitsko agitacijo v Avstriji dokazuje tudi dunajsko nacionalistično časopisje ki je priredilo celo posebne izdaje. Listi prinašajo »Judovska kuga in svinja v človeški podobi* i. dr. V teh člankih se posebno zaganjajo proti Židom, ker da okužujejo arijske deklice in jih posiljujejo. Zato svare žene in dekleta, naj nikar ne občujejo z njimi. Policija je te liste zaplenila in se bodo morali izdajatelji in razširjevalci zagovarjati pred sodiščem.
Ia vrsta znanih oseb iz italijanske diplomacije in aristokracije. Celo angleški kralj, ki se je takrat mudil v Pa-lermu, je izrazil željo, videti fakirja, in tako so se dogovorili, da bo mojster Kir-Tachra v začetku septembra, ko ostavi Pariz, obiskal tudi London in priredil seanso v Buckinghamski palači.
Kir-Tachra je, kot smo že zgoraj omenili, še zelo mlad. Star je osemindvajset let. V Carigradu, kjer je študiral medicino, je diplomiral za doktorja. Kot študent je bil vsled svoje izredne nadarjenosti pri profesorjih v velikem ugledu. Tajinstvene fakirske zmožnosti si je izuril v očetovi šoli. Njegov oče je sloveč fakir in filozof, in je na visokem glasu ne samo v svoji domovini Indiji, ampak tudi v Egiptu.
Ko so novinaii Tachro intervjuvali, jim je izjavil: Vsakomur je mogoče, doseči s sistematičnim urjenjem in vztrajnim utrjevanjem volje popolno oblast nad svojim telesom, nad mišicami in živci. Človek, ki si je svojo voljo po dolgoletnih sistematičnih vaiah razvil do najvišje popolnosti, bo z lahkoto premagal vsak občutek bolečine.
To svojo trditev je Tachra tudi dokazal na svojem lastnem telesu. Bilo je v salonu nekega pariškega mecena. Tachra si je vpričo povabljenih gostov z vso silo zasadil nož v levo ramo in potegnil nato nož iz rame — niti kapljica krvi ni pritekla in na smehljajočem fakirjevem obrazu se ni odražala niti najmanjša bolečina. Nato je pozval dva navzoča tnedicinca, naj preiščeta njegov pulz. 2e vnaprej je povedal, da mu bo žila v naslednji minuti bila 50-krat, čez dve minuti pa 140 krat. Nema. lo presenečena sta se tnedicinca morala uveriti, da je fakir govoril istino. S svojo silno duševno energijo vpliva Tachra celo na svoj pulz.
Vrhunec svojih fakirskih zmožnosti je podal Tachra s sledečim eksperimentom: legel je v krsto, jo je ukazal zapečatiti in je ostal v krsti, odrezan od sveta, polne štiri tedne. Ta poskus je Tachra izvršil v Atenah. Ko so krsto po preteku enega meseca odprli, so našli v njej strahotno shujšano otrplo fa-kirjevo telo; položili so ga na posteljo in po nekaj dihalnih gibih se je fakir že zavedel. Tachra je nameraval ta eksperiment ponoviti v Rimu, toda ob-lastva so ga zabranila. Namesto njega pa je izvršil drug, sicer manj efekten, pa zato nič manj opasen eksperiment. Legel je v bazen, napolnjen z vodo in ostal v njem eno uro. Nato je vstal iz vode čil in zdrav in ni mu bilo videti, da bi bil trpel, ker je celo uro živel brez zraka.
Razumljivo je, da v Parizu z veliko napetostjo pričakujejo seanso, ki jo namerava prirediti Tachra na povabilo pariške teozofske družbe prihodnji teden. O njej bomo še poročali.
Fakir
v Parizu
V	Parizu se te dni mudi nenavaden gost. Obiskal ga je indijski fakir Kir-Tor-Kal-Tachra. Fakir je še mlad, po slavi pa prekaša marsikaterega starejšega stanovskega tovariša. V Parizu namerava prirediti seanso v slavnostni dvorani teozofskega društva.
Kir-Tachra je dospel v Pariz iz Italije, kjer je začel svojo evropsko turnejo. V velikih italijanskih mestih, zlasti v Rimu, Napolju, Palermu in Firen-ci so njegove čudovite zmožnosti vzbudile velikansko pozornost. Komite učenjakov, med katerimi velja omeniti senatorja Fana in profesorja Monzana, Castellinija in Ouirica, kraljevega telesnega zdravnika, mu je na podlagi njegovih eksperimentov izstavil potrdilo, v katerem izrecno izjavlja, da se fakir ne poslužuje nobenih trikov in da leži vsa njegova čudovita moč zgolj v volji in duševni energiji, ki mu omogoča proizvajati eksperimente, s katerimi bi se vsak drug smrtnik izpostavil živ-ljenski nevarnosti.
V	Italiji je seveda vladalo za fakirja in njegove čudotvorščine kolosalno zanimanje. Seansi, ki jo je fakir priredi! v palači vojvodinje San Faustino, so prisostvovali kralj, Mussolini in še ce-
'X' Najdba fresk Tizianovega brata. Ar« gentinski poslanik v Rimu, Perez, ki se mu« di v Benetkah, kjer proučuje umetnostno zgodovino, je našel v starih spisih, da mo« rajo biti v Salvatorjevi cerkvi v Firenzi fre« ske Tizianovega brata. Vlada je takoj pesla« la na lice mesta komisijo strokovnjakov pod vodstvom poslanika Percza,, ki je res našla na stropu zakristije izredno lep« in dobro ohranjene freske, ki jih upajo v enem ted« nu popolnoma osnažiti in po možnosti tudi nekoliko restavrirati.
X Tajinstveni rop draguljev. Mlada Ame« ričanka Fannv Marsheva je prišla pred krat« kim v Pariz. Pred par dnevi je zapazila, da ji je izginil ves nakit, vreden 20.000 dolar« jev. Iz ovadbe, ki jo je podala na policiji, je razvidno, da je moral poznati tat vse nje« ne razmere in dobro vedeti, kje je imela dragocenosti spravljene. Dragulji sc sc nam« reč nahajali v majhni usnjati torbici. Preden je zapustila Marsheva kritičnega dne svoj hotel, se je hotela prepričati, ali je torbica šc v velikem kovčku. V svojo grozo pa je
OSloeiiev mora pasti
radi izredno lepih vzorcev blaga za moške obleke, izborne zaloge perila, modnih potrebščin in izredno nizkih cen. kadar premišljujete, kje bi si oblačila nabavili, v prilog tvrdke
Drago Schwab - Ljubljana
morala ugotoviti, da jo v njem vse premeta« no in da so dragocenosti izginile. Američan« ka je povedala, da je v poslednjih 48 urah le parkrat zapustila sobo za par minut in vedno dobro zaklenil« vrata. Na opažu okna je našla policija nekaj mest, kjer je omet odkrušen. Vzela je zadevo v svoje roke, to« da doslej nima še nikakega uspeha. Dvomi tudi, da ji bo mogoče izslediti tatu.
X Nemški kulturni dokument. Kakor poroča «K6lnische Zettung>, Je ponudil Amund-sen monakovskemu založništvu Lehmann, ki je pred vojno Izdajalo njegova dela v nemškem prevodu, v založbo tudi svoje najnovejše delo o poletu na severni tečaj. Založnik pa Je odgovoril, da dela ne more založiti, ker je Amundsen med svetovno vojno vrnil nemška odlikovanja in se odpovedal častnemu članstvu nemških društev.
Dokler ne prekliče Amundsen svoje žalitvfli ne more stopiti v nobeno zvezo z njim.
!X Novo narkotično sredstvo. Docent na vseučilišču v Cambridgeu dr. Gopeland je odkril novo sredstvo za lokalno anestezijo. Novo sredstvo vsebuje vse vrline kokain* brez vsakih slabih lastnosti.
:X Morilec Angerstein je prosil svojega zagovornika naj ne pošlje prošnje za po« milostitev. Istočasno je vložil na pravosod« nega ministra prošnjo za takošjnjo justifi« kacijo.
'X Milijonski dar ameriškega milijarderja. Čikaški milijarder Rockefeller mlajši je po« daril tamošnjemu vseučilišču milijon dolar« jev za ustanovitev bogoslovnega seminarja.
Pariz - Ljubljana
(Drobne črtice o lepih potih in carinikih, o vlakih in državnih mejah, o popotnih okrepčilih in šo o marsičem.)
Sredi julija.
Francoski pregovor tako lepo modruje: Preseliti se — z.iači vedno »malo umreti«. In to je bridko res povsod in vsikdar. Tako čudno je človeku pri srcu. V tej sami zadnji minuti se zgoste vate In se te oklenejo lepote in sanje dolgih dni, da se jim še poslednjič na starem mestu zazreš v ljubo lice, da te še zadnjič blagoslove za na pot, za na dolgo Pot . . . In če pogledaš krog sebe, vidiš v obraze vseh, ki se s teboj vred trgajo od svetega kraja tolikih spominov, zarisane poteze svojega lastnega čustvo vania. Vidiš žalostne solze v očeh svoje lepe sopotnice, vidiš mrko - nejasne, svojim slično izraze in kretnje v tovarišu, ki ti zamišljen sedi v kupeju nasproti ...
Zbogom, zbogom Pariz, to veliko, čudovito, neskončno lepo mesto, ki si nam s tako dobro, vseobjemajočo roko dajal vsega! Ki si nam bU ko majka v ljubezni in darovanju, kio sotnee v sijanju In duhovni rasti. Ki si nas prižel nase in svetil v nas, ki si nam kazal pote ia se-
čem toplo govoril, ki si učil za življenje in večne lepote razkrival, ki si nas vodil k studencem prečistim in z lastno krvjo naše žeie napajal... Zbogom Pariz, svetli, pretajni, prostrani Pariz!... « • *
Na ogromnem lyonskem kolodvoru čakajo na tridesetih tirih dolgi vlaki. . . Daleč in blizu pojdejo, v tuje kraje in v osrčje Francije. Pod impozantnim železnim baMahinom utripa življenje, valove goste množice . . . Koliko jih je to sijajno mesto samo izbruhnilo iz sebe v te dolge železne kače, kčr niso bili vred ni svetlobe in ker niso znali priti k njemu kot otroci k dobremu očetu . . s
Naš vlak je do konca natrpan. Krstili so ga za »mednarodnega« in mu obesili Po vagonih bahalne tablice: Paris-Lau-sanne, Pariš - Milano, Pariš - Trieste. Pod okriljem tega poslednjega napisa sa vozimo mi. Je to vagon tretjega razreda, da ima usnjate klopi, mehke vzmeti in električno je razsvetljen. Ce »upih-neš» veliko svetilko v našem oddelku, se ob vratih sama od sebe prižge drobna violetna lučka, ki prijetno boža oči in vabi v pozabo popotnih sanj, v lahen spanček. ki mu enakomerno guganje Pullraannovega voza ritmično bije takt.
Od devetih zvečei do šestih zjutraj
smo se preko Sensa in mimo Dijona do obmejne postaje Vallorbe vozili Po francoski zemlji. Zunaj je sijal mesec in raz grinjal pred nami dokaj enostavno prikupno. zmerno hribovito pokrajino. Zdaj stno jo mahali po rodovitni ravnini, zdaj med nizkimi grički mimo prijaznih vasic in prijetnih mestec. Vlak je drdral zelo žurno, komaj trikrat se je ustavil v devetih urah. V vaffonu brli vijoličasta lučka, zunaj jadra sredi oblačne noči zaspana luna. Lepo, prijetno, fletno. Oči. ki strme v pokrajino, se kljub tresljajem in hitro se men.iajočim podobam naslajajo nad nočnim mirom in čistim zrakom teh krajev in odpočivajo od pari-škega hrupa in dirindaja. Vso dolgo vožnjo nas ni motil noben železničar za-stran voznih listkov in noben kontrobr nj budil spečih potnikov. Na mejni postaji Vallorbe ni bilo nikakega carinskega pregledovanja. S prijaznim pozdravom ie vstopil carinik in vljudno vprašal, ali morda kdo izmed nas vozi seboj zlate novce ali bankovce za sto tisoč frankov. Pa nam je že na obrazih videl, da nismo taki ljudje, in se mirno poslovil. — Zbogom, lepa, sladka francoska žemljica, adieu douce Francel...
Švica je popolnoma elektrificirana. Koj na meji so vzeli našemu viaku parni stroj in mu pritaknili električne bto-
Policijski kongres o avtomobilskem prometu
Avtomobil Je postal dandanes tako važno prometno sredstvo, da morajo gledati prometniki, mestni arhitekti in policaji z zanimanjem na daljni razvoj prometa z avtomobilskimi vozili. V nekaterih državah' izdajajo posebne predpise za avtomobilni promet, ponekod stavljajo na križišča po mestih' več prometnih' stražnikov.
Nevarnost raste s hitrostjo. Jasno pa ie, da Je vožnja po mestu s 60 km na uro nevarna, dočim Je na prosti cesti, ki Ima Jako maio ovir, skoraj popolnoma varna.
Predpisi, ki so bili pri nas v veljavi, so zastareli. Vsak šofer smatra n. pr. popolnoma pod svojo častjo, da bi vozil po mestu in skozi vasi 15 km. Še manj se držijo predpisov motociklisti, ki prirejajo — in to drugod prav tako, kakor v Ljubljani, — cele dirke po mestu.
Na zadnjem policijskem kongresu so Izrazili različni prometniki svoje mnenje in dali praktična navodila, kako priti v okom preobloženju prometnih žil.
Varnost prometa zavisi na eni strani o'd točno izurjene prometne policije, na drugi strani od izurjenosti vozača. Američani trdijo, da ni več toliko avtomobilnih nesreč in prestopkov voznih pravil, od kar Je uzakonjena alkoholna prepoved. Da se spozna vozača, ali je res izurjen, bi bilo treba, da se postopa pri šoferskih izpitih' kolikor mogoče rigorozno in da se odtegne v slučaju prestopka vsled pijanosti takoj in brezpogojno vozna licenca, dokler se oblast ne prepriča, da se je delikvent faktično popravil.
Vozač naj rabi signal za opozorilo, ne pa za strašilo. Vozovi, ki Imajo zavoro na vseh
motivo. Tako prenovljen vlak je imeniten. Nadležnega dima nikjer in tempo je bolj umirjen, nekako svečan. Na desni in levi strani železne ceste so žice, pod tračnicami in nad vlakom od proge daleč v hribe, ob vseh potih in sploh povsod Ta reč ni napačna, ampak romantiki teh izredno lepih krajev pa ni kdovekaj v prid ... Od svežega jutranjega gorskega ozračja ovonjani drdra-mo proti lepemu mestu Lausanni. Švicarski gospodje od obmejne policije pridejo prijazno vprašat za potne liste, preglednik preščipne vozovnice, carinar ji se niti ne prikažejo, hvalabogu.
Vožnja ob Ženevskem jezeru je bajna. Dalj kot pol ure se zvija vlak tik ob slikovitem bregu tega velikega, krasnega jezera. Na eni strani vidiš mimo jezersko gladino, bele barčice in majhne parnike. ki režejo voljno vodno polje, onstran njega visoke hribe tik ob obali, pod seboj bahave letoviščarske vile in ponosne hotele, na drugi strani vlaka pa mirno poletno gorsko krajino, ki tako neodoljivo vabi k sebi. Blagor tistim, ki si lahko privoščijo počitnice v teh mirnih. nebeško lepih krajih ...
Čez tri ure smo že v ItaKji. Na obmejni postaji v Domodossoli pričakuje vlaki cela četa karabinjerjev, fašistov. žeteznift»rjn»fc u&ncukov: ia ftatiofcmh
Modema
Amundsenovi letali
Letali št 24 in 25, s katerima je poletel Roald Amundsen proti Severnemu tečaju in od katerih je eno obtičalo v ledu, sta tipa Domier«Wal. Zgrajeni sta bili v delavnicah tvrdke S. A. I. di Costruzioni Meccaniche Pisa v Marini di Pisa v Italiji. V Nemčiji je gradba tako velikih in izvrstnih letal p repo* vedana.
Ta tip aeroplanov je prirejen za vzlet s suhega in z vode. Letala so široka od roba do roba kril 22-50, dolga pa 17.25 metrov. Največja brzina znaša približno 190, srednja potovalna hitrost, ki se je je držal tudi Amundsen na svojem poletu, pa 150 kilo« metrov na uro. Letala so vsa iz jekla in dur« aluminija.
Telo letala ima obliko čolna in je dva in pol metra široko. Razdeljeno je v več od« dclkov, tako da voda, ako vdre v enega ali drugega, ne more preplavati ostalih celic. Telo, ki je torej čoln zase, ima za Dorniero« va vodna letala značilne stranske plavute, ki povečujejo njegovo stabilnost na vodi.
Letalo je enokrovno. Krilo je tako visoko nad čolnom, da ga tudi na razburkanem morju no morejo doseči valovi. Dornierova letala imajo po dva motorja tipa Rolls«Roy« ce, od katerih je vsak močan po 360 konj« skih sil in sta razvrščena drug za drugim. Eden se nahaja pred Jcrilom, drugi pa za njim. Na ta način more leteti aeroplan dalje, tudi ako se pokvari en motor, ne da bi s tem trpela njegova stabilnost, ali da bi se dal slabše krmiliti.
Ta letala imajo zelo velik vzgon. Nositi morejo najmanj toliko, kolikor sama tehta« jo, namreč 3300 kilogramov. Zato sta vzela Amundsenova aeroplana toliko tovora s se« boj, eno 3050, drugo pa 3100 kilogramov. To se doslej ni pripetilo še pri nobenem veli« kem letalu, prirejenem za vzlet na suhem in na vodi.
štirih' kolesih', bi morali imeti za'daj označbo, da bi mogel vozač za njimi upoštevati njih hitro ustavljanje, ker se Je zgodilo že mnogo nesreč, In kolizije v takih slučajih so skoro neizbežne. Nadalje je treba ukreniti, da more vozač opaziti znake in signale, ki Jih daje stražnik. V Newyorku in Chicagu so postavili zato posebne, ponoči razsvetljene signalne plošče. Da ne zastane po nepotrebnem promet, je policaja v nekaterih amerikanskih mestih odredila, da avtomobili ne smejo obrniti na cesti, ampak morajo voziti okoli najbližjega hišnega bloka in tako obrniti v drugo smer. V novih delih amerikanskih mest skušajo razbremeniti promet tako, da napravljajo med cestami in ulicami še diagonalne prometne žile, ki so se prav dobro obnesle.
Kot hudo oviro v prometu označujejo vsi prometniki cestno železnico, ki je vezana na tir in se nikakor ne more umakniti. Druga ovira, posebno ponoči, so drevoredi, ki jih' je na eni strani težko razsvetliti, na drugi strani so pa za vozača kakor tudi za stražnika nepregledni.
V Evropi delajo zaradi tega 'drevorede iz akacij, ki jih primerno pristrižejo. V Ameriki pa na prometnih žilah sploh ne trpijo dreves in drevoredi so izključno na šetali-ščih', ki Jih ne traverzira nikaka prometna cesta, ki pa so obdana okoli in okoli od široke ceste za avtomobile.
V Evropi se avtomobilski promet še 'daleč ni razvil tako, kakor onstran luže, vendar pa občutimo močno pomanjkanje avtocest, prodajaln bencina, izurjenih mehanikov po deželi, predvsem pa energičnih in modernih predpisov glede prometa.
Kako štedijo v Ameriki s stražniki, pojasnjuje dejstvo, 'da so postavili v New-Orleansu na ostrih ovinkih mesto stražnika veliko poševno zrcalo, v katerem vidi vozač svojega protivozača že na dvajset metrov daleč.
Brezdvomno b! bilo Jako ugodno, ako bf se zedinile vse države na enoten vozni red avtomobilov: ali vse desno, ali vse levo. Dandanes menjamo na vsaki meji, pri naf pa imamo celo dva predpisa v isti državi.
F. L. Y.
Lokomotiva z 20 kolesi Kakor smo ža poročali, Je vozila dne 2. t. m. povodom proslave stoletnice prve parne želemice v Angliji med Stocktonom In Darlingtonom
vrsta vlakov, ali pravzaprav en sam dolg vlak, v katerem je bila tudi prva Stephen-sonova lokomotiva z vsemi vagončk!, ki se sedaj nahajajo v muzeju v Londonu. V tem sprevodu, ki se je pomikal po tiru s hitrostjo desetih kilometrov na uro, kakor pred sto leti, se je peljala tudi c.rjiška lokomotiva, r.ajvečja in najtež;a ni Angleškem. Ta lokomotiva ima deset parov koles, tehta 178 ton in ima dva tricilinderska stroja. S predpisano brzino lahko v!eče tisoč tooi težak vlak, za kar sta sicer potrebna dva močna stroja. Iz primerjave med prvo lokomotivno in tem orjakom se vidi ceverjetni razvoj železnice v sto letih.
Gradba največjih motornih ladij na svetu v Trstu. Dne 30. maja t. L so začeli graditi v ladjedelnici v Tržiču pri Trstu prvo od obeh velikih' motornih ladij, ki Jih je naročila brodarska družba Cosulich' v Trstu za svojo brzo progo med Trstom Iu Južno Ameriko. Ti dve ladji ki besta največji motorni ladji na svetu, imata po 26.000 ton. Ladja, ki jo grade sedaj v Tržiču, je dolga 192.45, široka 24.24 in 14.17 metrov globoka in ima devet krovov. Ladja bo zgrajena vsa iz najboljšega jekla. Gonila jo bosta 'dva Dieslova motorja po 12.000 konjskih sil, ki bosta dajala ladji brzino 24 r.iiij (približno 45 kilometrov) na uro. Razen 9000 ton blaga bo prevažala ladja s posadko vred 3000 oseb.
funkcionarjev naše ljube sosede Italije. Ti »prijazni« predstavniki raznih italijanskih oblasti takorekoč kar dejansko napadejo vlak. In posiej na dolgi progi od Švice do Postojne skoro nimaš več miru. Vsake pol ure običajno kar brez pozdrava vdere v vagon zdaj železničar, zdaj fašist, zdaj posebni kontrolor, zdaj uradnik od prtljažne pošte, zdaj ka-rabinjer, pa spet železničar, ki po vsaki večji postaji pride znova Po vozne listke, nato carinar, ki stika po vseh kotih, pregleda vse kovčke in sem in tam pretakne tudi žepe in te prijateljsko objame krog bokov in prsi. potem (da ni potnikom dolgčas) se svečano in samozavestno prikaže gospod visoki višji nadpreglednik in še dokaj drugih znamo nitih osebnosti.
Kraji pa, mimo katerih mnogo počasneje ko v Franciji in Švici vozi s slabim premogom kurjeni »eksp resni, internacionalni* vlak, so divni, imenitni, krasni . . . Milano, Padua. Verona, Vi-cenza, Benetke ... Za trenutek vidimo iz vlaka beli, marmorni milanski dom, ki nas je preteklo jesen tako tesno objel s svojimi visokimi sanjami ... V Padui vstopijo v naš kupe študenti iz stare paduanske univerze, ki se tja do Mestre pogovarjajo samo o integralih in deieienciahh ,in za hip nas iz mesta po-
Torek, 21. Kil. 1925
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo za Slovenijo
Službene Novine z dne 16. julija t 1. objavljajo uredbo ministrskega sveta, katera izpreminja stari avstrijski državni zakon iz 1. 1868. o organizaciji trgovskih in obrtniških zbornicah. — Uredba se naslanja na svoječasne sklepe zbornične iz 1. 1921. in pa na pooblastilo finančnega zakona za 1. 1924-25. v členu 135.
Zbornici je zastopati interese trgovine, obrta in industrije, ki obsega tudi rudarstvo. Zbornica obsega ljubljansko in mariborsko oblast. Svoj sedež ima v Ljubljani. Njen naziv je sedaj: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo za Slovenijo.
Zbornica se deli v tri odseke: trgovinski, obrtni, industrijski. Rudniki in plavži so zastopani v industrijskem odseku. Denarna, zavarovalna in prometna podjetja; v trgovinskem odseku. Po potrebi je dopustno, osnovati tudi še druge odseke. Vsak odsek ima 16 članov. Celotna zbornica bo torej po obstoječih določilih štela 48 pravih članov. Glavne tri gospodarske panoge industrija, obrt in trgovina imajo v odsekih svojo samostojnost.
Zbornica ima 43 pravih članov in prav toliko namestnikov. Volijo jih, po odsekih in kategorijah ločeno, trgovci, obrtniki, industrijci za dobo pet let v neposrednih in tajnih volitvah. Aktivno volilno pravico imajo fizične osebe brez ozira na spol, ako izvršujejo v področju zbornice trgovsko, industri-jalno, obrtno podjetje samostalno ali kot družabniki, nadalje pravne in kolektivne osebe. Pogoj je plačevanje splošne ali posebne pridobnine. Novost in napredek je, da volijo tudi ženske samostojno, ne da bi morale imeti poslovodje, nadalje dejstvo, da odpada vsak cenzus in je volilec, kdor sploh plača pridobnino.
Pasivno volilno pravico imajo naši državljani, stari .30 let, če imajo vsaj 2 leti aktivno volilno pravico, če stanujejo v področju zbornice. Ženske in inozemci nimajo pasivne volilne pravice.
Volitve izvede glavna volilna komisija. katero podpirajo v delu podružne volilne komisije. Volitve se vrše tako, da vsak volilec izroči osebno izpolnjeno uradno glasovnico v zaprtem zavitku zanj pristojni komisiji. Po starem redu so bile volitve javne in v glavnem pismene. Volili so po listkih, ki so bili dalj časa prej razposlani. Ta okol-nost in pa dejstvo, da so ženske morale imeti za volitev poslovodje, je povzročalo mnogo nepravilnosti.
Zbornica ima predsednika, ki ga voli pienum iz svoje srede za celo poslovno dobo z absolutno večino glasov, nadalje tri podpredsednike, ki se volijo po predlogu odsekov. Podpredsedniki so načelniki odsekov. Predsednika in podpredsednika potrdi minister za trgovino in industrijo.
fikratu je izšel nov volilni red. Vsak odsek, — industrijski, trgovski, obrtni — voli zase ločeno po 16 članov. Da pridejo do veljave koristi podjetij razne obsežnosti so odseki deljeni v 4 kategorije.
V	trgovinskem odseku volijo v I. kategoriji vsi oni, ki plačajo vsaj 1000 dinarjev pridobnine letno (brez doklad); v II. kategoriji oni, ki plačajo vsaj 300 dinarjev pa manj nego 1000 Din; v III. kategoriji oni, ki plačajo vsaj 75 Din, pa manj nego 300 Din. V IV. kategoriji vsi oni, ki plačajo manj nego 75 dinarjev letno.
Vsaka kategorija voli 4 prave člane in 4 namestnike.
V	obrtnem odseku volijo v I. kategoriji vsi oni, ki plačajo vsaj 75 Din pridobnine letno (brez doklad); v II. oni. ki plačajo vsaj 50 Din, pa manj nego 75 Din; v IIL kategoriji oni. ki plačajo 25 Din, pa manj nego 50 Din; v IV. kategoriji na oni, ki plačajo manj nego 25 dinarjev.
Vsaka kategorija voli 4 prave člane in 4 namestnike. •
V	industrijskem odseku je dana volilna pravica tistim v I. kategoriji, ki plačajo vsaj 16.000 Din letne pridobnine (brez doklad); v IL onim, ki plačajo vsaj 1200, pa manj nego 16.000 Din; v III. onim, ki plačajo vsaj 300 Din, pa
manj nego 1200 Din; v IV. onim, ki plačajo manj nego 300 Din.
Vsaka kategorija voli po 4 prave člane in po 4 namestnike.
Stanje hmeljskih nasadov v Češkoslovaški
Pričakuje se dobra polovica polne letine.
Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu nam poroča:
2atec (ČSR), 14. julija. Stanje hmeljskih nasadov v naši okolici je vobče prav zadovoljivo. Pričakujemo dobro polovico polne letine. Drugoletni hmelj zaostaja v razvoju. Isto se sodi s hmeljem v nizkih legah, kjer je rastlina trpela po bolhaču in po ušicah. Obrambna dela se nadaljujejo. Ušice se pa najdejo tudi v nekaterih lepih in krepkih na sadih. Minuli teden je izdatno deževalo kar je bilo rastlini v prid. Cvetje prehaja po-malem v kobule. — Razpoloženje na trgu je mirno, cene padajoče. Plačuje se po 3000 do 3100 Kč za 50 kg.
Uštčk (ČSR), 14. julija. Stanje hmeljskih nasadov je pri nas vobče zadovoljivo. Na-daljni razvoj je odvisen od vremena prihod njih štirih tednov. Po deževju imamo občutljivo hladne noči. V pozno obrezanih nasadih je cvetje le redko. Ušice so se zopet prikazale in se obrambna dela nadaljujejo.
Tržna poročila
Novosadska blasovna borza (20. julija.) Pšenica: baška, avgust - september, 4 vagoni 330; baška, duplikat kasa, 2 vagona 315. Turščica: banatska, Donava, 10 vagonov 195; baška, 5 vagonov 1S7.5—199; baška, Sombor, 2 vagona 192; baška, Subotica, 1 vagon 195; sremska, 10 vagonov 190 — 195. Tendenca nespremenjena.
= Načrt obrtnega zakona. Iz Beograda poročajo: Komisija v ministrstvu trgovine in industrije, kateri je poverjena izdelava načrta obrtnega zakona, zbira materij al, potreben v to svrho. V ministrstvu trgovine in industrije vla'da naziranje, da obrtni zakon obsega vse, kar se nanaša na obrt. Tako bi zakoni o zbornicah', o odpiranju in zapiranju trgovin in drugi prešli v obrtni zakon kot posebni oddelki.
= Jugoslovenska naročila v Skodovlh tvornicah. Iz Plzena poročajo, da so Sko-dove tvornice prejele od jugoslovenske vla de za 12 milijonov dolarjev naročil. Dobava se mora izvršiti v dveh letih.
= Dohodki glavnih carinarnic v tretji de-kadi junija t. 1. so znašali 49,379,401 Din. Največ dohodkov beleži carinarnica Zagreb - južni kolodvor iu sicer 7,638.091 Din, potem Beograd-železniška postaja 6,013.994, Beograd - Sava 4,476.325 in ostale carinarnice. Skupni dohodki od 1. aprila do konca junija t 1. so znašali 498,768.748 Din napram 387,676.232 Din.
= Kava iz Eritreje se carini po maksimalni postavki. Iz Beograda poročajo: Generalna direkcija carin objavlja, da se kava iz italijanske kolonije Eritreje (Afrika) z izvornim spričevalom tržaške trgovske zbornice carini pri uvozu v Jugoslavijo po najvišji postavki, ker trgovinska pogodba z Italijo ni določila uporabo minimalnih postavk za blago iz italijanskih' kolonij.
= Nove železniške tarife so po vesteh' iz Beograda že izgotovljene in se tiskajo. Tekom 3 do 4 tednov bodo stopile v veljavo in bo s teoi enkrat odpravljeno lotnlje-no računanje, ki je močno obremenjevalo tovorni promet.
= Konkurz v Beogradu. Ena največjih tvornic perila v državi M. Marjanovlč, d. d. v Beogradu je bila prisiljena, da prosi za otvoritev konkurza. Glavni delničar te druž be je bil Savez nabavljačkih zadruga državnih' službenika, ki pa je v začetku leta prodal delnice v druge roke. Dolg, ki je iz tega nastal za podjetje, je spravil tvor-nlco v polom.
= Ogledovanje In premiranje plemenskih konj v mariborski oblasti. Konjerejsko društvo za mariborsko oblast objavlja, da se bo vršilo letošnje ogledovanje in preirrrra-nje plemenskih konjev pod običajnimi pogoji: 3. avgusta z začetkom ob 8. uri v Šmarja pri Jelšah za srez Šmarje, 13. avgusta z začetkom ob pol 8. uri v Ptuju za sodni okraj Ptuj in 14. avgusta z začetkom ob 8. uri v Ormožu za sodni okraj Ormož. Za sodni okraj Ljutomer se bo vršila razstava plemenskih konj v zvezi s lavncstni.nl prireditvami 50 letnice Kote jahača { vozača v Ljutomeru, 15. avgusta popoldne na ?rel>-čarni na Cvenu. Za Ptuj je bilo prvotno določeno preir.iranje na dan 5. avgusta, a se je zaradi sejma, ki bo tega dne v Ptuju, moralo preložiti na 13. avgusta. V vseh dru-
gih krajih društvenega področja, kjer so se drugače vršila preunovar.ia se letos radi
premalih sredstev ne morejo vršiti; bodo se pa gotovo prihodnje leto. — K pre-movanju so v Ptuju pripuščeni konji mrzlo-krvnih in toplokrvnih, v Ljutomeru le toplokrvnih, drugje pa le mrzlokrvnih plemen.
= Naš izvoz živine v Grčijo. Solunski uvozniki jugoslovenske živine so sklenili dogovor, da bo odslej prihajal v Jugoslavijo po en kupec živine, ki bo ponujal le nizke cene. Izvoz živine iz Južne Srbije v Grčijo bo s tem močno nazadoval in se bo mogoče sploh ustavil. Kako bo ta nakana grških trgovcev uspela je negotovo, ker je znano, da je prehrana Grčije odvisna od jugoslovenske živine.
= Dobave. Odelenje za mornarico v Ze-mttnu sprejme do 6. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 5000 jermenov za pantalone. Vrš:le ss bodo naslednje oiertalne licitacije: Dne 29. julija pri intendanturi Timoške divizijske oblast: v Zaječaru glede dobave ovsa in otrobov, 30. julija t. 1. istotam glede dobave sena in dne 31. julija t. 1. istotam glede dobave slame. — Dne 3. avgusta t. 1. pri artiljerijski radionici v Ljubljani glede dobave raznega kovinskega materijah (jekla, osovin, pločevine, vijakov, bakrenih zakovic, posteljnih vzmeti itd.) — Dne 4. avgusta 1.1. pri artiljerijski radionici v Ljubljani glede dobave nafte in strojnega oiia za Diesel-rootorje. Dne 5. avgusta t. I. pri artiljerijski radionici v Ljubljani glede dobave usnja. — Dne 14. avgusta t. I. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 600.000 komadov vreč od Jute; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave razne opeke ter glede dobave košar za premog. — Predmetni oglasi z natančnejšim! podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
= Železniška proga Bjellua - Ugljevlk. Prometno ministrstvo je del ozkotirne proge BJellna - Ugljevik Izročilo prometu.
= Mednarodna razstava v Balu. V Balu (Švica) se vrši od 1. Julija do 15. septembra t. 1. mednarodna razstava notranje pkrvbe in izkoriščanja hidrauKčne moči.
Kolibo
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: 7% posojilo, 66.50 —68 (68), Vojna škoda 0—240, Celjska posojilnica 200—205, Ljubljanska kreditna 225 —250, Merkantilna (100) Praštediona 805— 810, Kreditni zavod 175—1S5, Strojne tov. 105—130, Trbovlje 350—360, Vevče 100-0, Niha g 0-45, Stavbna družba 165—180, 414% zastavni listi Kranjske dež. banke 20 —0, 414% kom zadolžnice Kranjske dež. banke 20—0. — B1 a g o : 1 e s: deske monte, 20 m 25 mm, foo meja 0—500, remedjnl 35-70, 60-60, 80-80, monte fco meja 0—580, hrastove vozovne deščice 43 mm 2.65, 53 mm 2.85, fco meja 1250—0, bukova drva, 1 m dolž., suha, ico nakladalna postaja 4 va®onl (19); poljski pTidelkf: pše-cica: Hardwinter II., fco Postojna trans. 0—430, Bačka, nova, par. LJubljana 0—365, sremska, nova, par. Ljubljana 0—360; turščica, slavonska, par. LJubljana 2 vagona (230); fižol ribničan, orig. fco Ljubljana 300—0, lan eno seme Ia, fco Ljubljana 550—0 krompir, novi, fco štajerska postaja 0—85, ječmen, domači, fco LJubljana 200—0.
ZAGREB. V efektih je tendenca v glavnem nespremenjena. Eskomptna se je tekom sestanka dvignila od 106 na 108. Ju-go je padla na 96. V Industrijskih papirjih je bil promet srednji. Tečaj Vojne škode se je okrepil in se je promptno blago trgovalo po 240—241. Za avgust se je fskala po 244 in za december po 253. — Dinar je bil v Curihu danes dalje nespremenjen. Na zagrebškem tržišču so devize zaradi večje ponudbe neznatno popustile. Intervencije ni bilo. Večji promet je bil v devizah na Italfjo, London in Newyork ček. Skupni promet je znašal 7.5 milijona Din. Notirale so devize: Dtraaj 796—808, Berlin 1347.5 —1362.5, Italija teplačilo 208.5-211.5, London izplačilo 276—279. Newyork ček 56.45, —57.25, Pariz 263.5—268.5, Praga 167.8-170A Švica 1103—1113, Varšava 1099-1109 valute: dolar 55.625—56.625, šilingi 801 —813, lire 210—213; efekti: bančni: LI-torale «—51, Eskomptna 1075—108, Kreditna Zagreb 105—108, Hipo 56.5—57.5, Ju-ZO 96—97, Ljubljanska kreditna 235—0, Obrtna 63—66, Praštediona 805—SI0, Sia-vt-nska 64—68, Srpska 130—131; Industrijski: Eksplatacija 3S—40. Drava 130—135, Dubrovačka 520—0. šečerana 510—515, Isis 59—60, Nihag 40—41, Outmarei 420—427.5, Slaveks 49—495, Trbovlje 347—352.5, državni: 7% posojilo 68—0, agrarne 3S—0, Vojna škoda 239.5— 242.
BEOGRAD. Razen Švice so bile vse devize mlačnejše. Ponudba je bila živahnejša in je Mlo vse povpraševanje pokrito od privatnih bank pod curiško pariteto. Intervencije ni bilo. Promet je znašal okrog 13 milijonov Din. Notirale so devize: Amsterdam 2248—2249, Dunaj 802—«03, Italija 210-211, London 276—277 Newycrk 5657 —56.98, Pariz 26S-279.25, Švtea 1106— 1107.
CURIH: Beograd 9.05, London 25.03, Pariz 24.25. Mika 19, Praga 15.20. Sofija 3.75, Daiaj 72.55.
TRST. Beograd 47.40 — 47.75, Dunaj 375 — 390, Praga 80 — 80.50, London 131.40 do 131.75, Curih 520 — 528; dlnarii 47.20 dp 47.60, 20 zlatih frankov 105 — 108, zlata lira 523.87.
DUNAJ: BeoCTad 12.43—12.47, Budimpešta 99.50—100.10, Milan 26.19—26.31, Praga 31.02—21.10, Curih 137.75—13S.25; dinarji 12.41—12.47.
PRAGA: Beograd 58.875, Dunaj 475.50, Rim 134.50, Curih 656.625.
BERLIN: Beograd 7.36, Dunaj 59.062, Milan 15.49, Praga 12.43. Curih 81.46.
LONDON. (Ob 11.15) Beograd 277, Italija 131,75, Newyork 4S6.12 in pol Švica 25.03,
Šport
Mladinske pokalne tekme v Ljubljani
Med ljubljanskimi športnimi klubi posve« ča zlasti Ilirija veliko pozornost mladini in prireja vsako leto posebna mladinska po« kalna nogometna tekmovanja, ki imajo na» men vzbuditi pri mladini zanimanje za res« no in smotreno gojitev nogometnega spor« ta. Taka tekmovanja bi morala v vseh športnih krogih vzbujati največji interes, nedeljske mladinske pokalne tekme pa so bile vendar prav slabo obiskane in so se celo spoTtniki naravnost odlikovali s svojo odsotnostjo. Pri tekmah je bilo navzočih komaj 100 ljudi.V nastopnem podajano rc« zultato tekem:
Olimp : S! oveni j a 5 : 0. Olimp je igral prav dobro in je svojega precej močnega nasprotnika že v prvem polčasu gladko od« pravil s 5 : 0. V drugem polčasu Slovenja ni več nastopila, češ, da ne more nadalje igra« ti, ker «smatra sodnika za povsem nespo« sobnega®. Slovenija je tako poražena zapu« stila igrišče. Sodil je g. Kemperle.
Ilirija : Jadran 10 : 0. Od vseh mladin skih moštev je bilo najboljše moštvo Iliri« je, ki se z vsemi drugimi ne da niti primer« jati. Mladi igralci so igrali lepo in z vzorno kombinacijo svojega nasprotnika popolno« ma obvladali. Moštvo gre v nadaljni boj kot favorit Sodil je g. Pcrko.
Reka : Panonlja 9 : 0. Tekma je nudila mnogo lepih momentov in so se zlasti po« samezni Igralci Reke prav dobro obnesli. Pokazalo pa se je zlasti pri tej tekmi zelo jasno, da igra fizična premoč odločilno vlo» go. Fizično krepki igralci Reke so konstant« no napadali in fizično šibko Panonijo z lah« koto odpravili. Sodnik g. Boštjančič.
Maribor : Krako\-o 2 : 0. Krakovo je bilo tehnično precej dobro, igralo pa je raztr« gano in pred golom preveč neodločno. Po« sledica je bila, da je Maribor odnesel zma« go. Sploh so imeli Krakovčani veliko smolo in so zastreljali tudi dve enajstmetrovki Sodil je g. J. Smole.
Hermes : Mars 4 : 4. Ta tekma je bila mestoma zelo živahna, ker se je publika močno vmešala v potek igre in spravila e tem sodnika popolnoma iz tira. Tehnično sta bili moštvi približno enaki ia je vsled tega tudi rezultat dokaj realen. Mars je bil fizično nekoliko jačji in je vsled tega tudi prišel bolj do veljave. Sodil je g. A. Smole.
Ob sklepu naj še omenimo, da so bila vsa moštva precej nehomogena in je fizična premoč igrala veliko vlogo. Bilo bi umestno, da razpiše podsavez posebna tekmovanja, pri katerih naj bi nastopali le igralci s 16 leti, kajti tu je že velika razlika v primeri z lSletnimi dečki. Pripomniti je tudi, da so tekme sodili sodniški kandidati, ki pa so svojo nalogo rešili zelo slabo. Teoretično so morda dobri, praktično pa še povsem ne« sigurni Med vsemi je bil najboljši Perko, ki pa je že sodil, dočim so vsi drugi šele prvič nastopali s piščalko na zelenem polju.
Amateurji v Beograda
V Beogradu so se vršile v soboto in ne« deljo velike mednarodne tekme. Prvič so nastopili v naši državi sloviti dunajski Ama teurji, ki so v soboto po lepi igri, kot smo že poročali porazili BSK. s 5 : 1 (1 : 1). Ve« liko zanimanje pa je vladalo zlasti za ne« deljsko tekmo. Naš državni prvak S. K. Ju« goslavfja je igral sicer izvrstno, moral pa jo poražen za pasti ti igrišče, a s častnim res zultatom 1 : 0.
Beograd, 20. julija, p. Z današnjim brzim vlakom je odpotovalo v Zagreb moštvo du» najskih «Amateurjev», ki gre potem v Ljub Ijano, kjer igra v sredo s tamošnjo Ilirijo. V četrtek se povrnejo dunajski gostje v Zagreb, kjer imajo v soboto in nedeljo dve nogometni tekmi s Concordio in z Gradjan slrim ali Haškom.
Gradjanski na Reki
Zagrebški Gradjanski je igral v soboto in nedeljo na Reki in sicer s tamošnjim prva« kom S., K. Glorijo. Prvi dan je Gradjanski sigurno zmagal s 3 : 0, drugi dan pa je tek« ma ostala neodločena z 1 : 1.
Proslava 151etnice zagrebške Ilirije«
V soboto in v nedeljo se je vršilo v Za« grebu več tekem v proslavo 151etnice obsto« ja zagrebške Ilirije. Tekmovali so vsi prvo* razredni klubi izvzemši Gradjanskcga, ki je gostoval na Reki. Sobotni rezultati so sle« deči:
Hašk : Ilirija 3 : 1 (1 : J). Hašk je bil svo« jemu protivniku jubilarju Iliriji nadmočen in je zmago popolnoma zaslužil. Tekma ni bila na višini. Najboljši igralec Haška je bil Sojat, pri Iliriji pa se jc odlikoval Zubak.
Concordia : Železničarji 1 : 1. Tekma je bila zelo živahna in Je rezultat za Železni« čarje časten. Elan in požrtvovalnost sta bi« Ii glavni vrlini Železničarjev. Concordia se izprva ni znašla in je ves čas igrala prccej raztrgano, ker je nastopila z nekateri no« viml močmi. Ker je tekma ostak ncodlo« čena, je žreb odioč 1 kot zmagovalca Con« cordijo.
Tekme so se nadaljevale v nedeljo in sta si kot prva stala nasproti
Športa : Vikforia 2:1. Tekma se je kon. čalg z zasluženo zmago Sparte, pri kateri bi imel prvič nastopiti kot vratar bivši inter« nacionalec Gradjanskcga Vrdjuka. Pred tekmo pa si jc vratar Vrdjuka pri šubiranju zvinil roko in je bil takoj prepeljan v bol« nico. Sledila je tekma.
Športa : Croafia 2 : 2. Tekma je ostala neodločena, dasi je bila Croatia mnogo bolj ša in bi zmago vsekakor zaslužila. Ta ne« sreča pa končno vendar ni bik velika, kajti žreb je določil kot zmagovalca Croatio.
Ilirija : Železničarji 1 : 1. Ilirija je bik boljša, pri 2elezničarjih je bilo opažati utru jenost Žreb odloči za zmagovalca Ilirijo, ki je prejela lep srebrn pokaL Končno je sledila tekma
Concordia : Hašk 3 : 2. Dasi je Concor. dia nastopila s 3 rezervami je vendar za. služeno zmagala. Hašk je predvedel slabo igro. Tekmo je vodil g. Valčeki, ki je bil zelo slab in jo s svojimi odločitvami mnoge škodoval zlasti Concordiji.
Druge nedeljske tekme
CELJE. S. K. Celje : S. K. Čakovec. N% gometna tekma, ki se je vršila v nedeljo t Celju med obema kluboma, je bila zelo za. nimiva in je potekla popolnoma fair z re« zultatom 4 : 3. Značilno je, da so zmagali Celjani že v prvem polčasu s štirimi goli, dočim so dobili čakovčani svoje tri v dru. gem polčasu. Čakovec je bil v drugem po» času vseskoz v premoči.
.MARIBOR: Merkur : Maribor 3 : 2 (1:2). Nedeljska prijateljska tekma je prinesla proti pričakovanju zmago Merkur j evceni. Rezultat ne odgovarja ne moči klubov ne poteku igre. Maribor, ki je nastopil z dve. ma rezervama jo zlasti v prvem polčasu predvedel res lepo igro ter bil absoluten go. spodar na polju. V drugem polčasu pa js odrekel, zksti njegov napad; pokazalo se je vnovič, da ima S. K. Maribor zelo nestal. no nogometno moštvo. Zastreljali so še tri enajstmetrovke. Sodil je prav dobro g. Fl&» ninšek.
MURSKA SOBOTA: S. S. K. Maribor (II. naraščaj) : S. K. Mura (I. naraščaj) 6 j 1 (2 : 0). Lepa igra Mariborčanov.
GRADEC: Floridsdorfer AC. (Dunaj) : Hakoah 8 : 1 (2 : 0). Popolna premoč Dm
najčanov.
WR. NEUSTADT: GAK. (Gradec) > Athletik Sp. C. 4 : 1 (1 : 0).
DUNAJ: Red Star : Sturm 4 : 1 (1 : 0). Phonizia : Simmeringer SportveTeinigung 3 : 0 (0 : 0).
PRAGA: S. K. Viden : Sparta 1 : 01 Pri Sparti je odpovedal napad.
KRAKOV: Madžarska : Poljska 2 : 0 (0 : 0). Igra je trpela vsled vročine.
Velike mednarodne kolesarske dirke v Zagrebu
V nedeljo so se vršilo na igrišču Gradjan« skega v Zagrebu velike mednarodne kole« sarske dirke, pri katerih je sodelovalo 45 iz< vrstnih vozačev. Med temi iz inozemstva: Johann Grimm (C. Edison, Budimpešta), Evgen Eeigner (F. C. C. Budimpešta), Kari Reisch in Kari Puhrer (iz EKinaja), Ferdt nand Gatternigg (Gradec), Robert Tratner (Gradec), Miloš Knobloch (Praga), En! Jelines (Praga), Giaccomo Paliago, Amadco Baborsky in Antonlo Makovoz (Reka). Oi domačih klubov so sodelovali H. K. B. So. kol, Motorni klub, S. K. K. Orao iz Zagre« ba, A. S. K. Primorje, Kolesarski in motorni klub Ilirija iz Ljubljane, Gradjanski iz Bjc« lovara, Zvjezda iz Karlovca in Perun iz Ma« ribora.
Med vsemi tekmovalci so se najbolj odi!« kovali Grimm (Madžarska), Reischl (Av. strija) in Dukanovič (Jugoslavija). Najvei tehničnih sposobnosti je pokazal Grimm, imel pa je smolo, da mu je pri glavni dir« ki počilo kolo. Veliko sposobnosti je poka« zal tudi ReischL
Dukanovič se je tudi Izvrstno obnese!. Pokazal je veliko rutino, dasi je tehnično še zaostajal za prvo imenovanim. Od osta« lih tekmovalcev je imenovati ie: Eignerja, Puhrerja in Soviča. Rezultati so sledeči:
7. Otvoritvena dirko za vsa dirkače; " runde — 1290 m. Po treh predtekmoranjili so se plasirali v finalu: 1. Grimm (Madžar« ska) 2:3.8, 2. Dukanovič (Jugoslavija), 3. ij^clil (Avstrija). — V predtekmovanjih sov si trije dosegli mnogo boljšo čase in si< cer Grimm 1:48, Dukanovič 1:51 in Reischl 1:55.
II.	Dirka zagrebških kolesarjev; 3 kroji
—	1290 m. Po dveh predtekmovanjih so se pksirali v finalu: L Dukanovič 2:9, 2. Kranjc, 3. Meniga.
III.	Tekma inozemcev; ista daljava: t Grimm 2:212, 2. Reischl, 3. Eigner.
IV.	Tekma kolesarjev iz Slovenije, ist* daljava: 1. Šolar 2:0.6, 2. Zanoškar, 3. Ko smatin.
V.	Glavno dirko za vse dirkače; 6 krogot
—	25S0 m. Po dveh predtekmovanjih so se plasirali v finalu: 1. Reischl 4:45, 2. Sovič, 3. Dukanovič.
VII.	Parna dirka za vse dirkače; 20 kro« gov — 8600 m: 1. Reischl«Puhrer 13:26, 3. Dukanovid»Sovid, 3. Gatemigg*Trattner.
VIII.	Hondicsp za vse dirkače; 6 krogov
—	2580 m: L Osrečki 4:5.8, 2. Kranjc, 3. Vlasič.
IX.	Dirko z motornim vodstvom za vse dirkače; 30 krogov — 12.900 m: 1. Dukcno vič (na motorju Strban) 15:42, 2. Reischl (Pavlija), 3. Cesarec (Cafuk).
X.	Tolažilno dirka; 4 krogi — 1720 m: 1. Jelinek (Praga), 2. Omerzu, 3. Sešok.
Klub slovenskih kolesarjev Celje je pri redil v nedeljo, dne 19. t. m. cestno dirko na progi Celje«Konjice«Celje (48 km). Star' tali sta dve skupini: pri gkvni je kot pr^l dospel na cilj g. Zupančič 1:38, pri mladi3' ski pa g. Debogovič 1:59.
Lahkoatletski miting Rapida. V nedc Ijo je priredil mariborski Rapid za svoje člane lahkoatletski miting, ki pa je prinese! v splošnem precej slabe rezultate.
Zaključni lahkoatletski trening g. R. I Hokea na igrišču S. K. Ilirije bo danes ob 4. popoldne. Poživljamo vse atlete, ki so dosedaj posečali Hokejeve treninge, da se danes radi važnosti zanesljivo udeleže tw ga zadnjega treninga .
A. S. K. Primorje — bazenska sekcije-Danes ob 18. trening. — Trener.
Hazena. V Murski Soboti je v nedelj« gostovala hazenska družina S. K. Maribora ter podlegla domačinkam S. K. Mure z 9 : 3 (3 : 1). Dasi so bile Mariborčanke poražene, je vendar tekma pokazala velik napredek Mariborčank, ki niso nas?o->t!c kompletne. Pri Mariborčankah sta bil: dobri krilki ia vratarica.
Izdajatelj in lastnik: Konzorcij *Jutra» Odgovorni urednik: Andrej Raiem Tisk sNorodne tiskarne» v. LJubljani
zdravi cerkev svetega Antona, ki nam j to Pot ni mogel izprositi lepega vremena . . . Zunaj namreč hudo dežuje in temni oblaki se zbirajo nad italijansko
deželo.
Vožnje ob prostranem Lags Magziore ne bom nikdar pozabil. To jezero ie res lepo. Krog vlaka je padal dež, daleč na nasprotnem bregu široke vode pa ie toplo solnce božalo vabeče vasice in z zlatimi rokami segaio v valove , . .
Zanimivo je vijuganje in utripanje na italijanskih kolodvorih. Povsod strašne množice potnikov in cele kompanije železniškega osobja. Kdor je imel opravka s Francozi in Švicarji, mn Italijani ne morejo biti simpatični. Boga mi da ne! Preveč od zgoraj doli gledajo na ubogo ^potniško paro», preveč c&atrei so, neprijazni, včasih naravnost surovi. Pa box jrm s?rehe odpusti, saj aič zato. ne morejo, če so tako salamertsko naduti in ponosni na svoja «dostojanstva> . . . Priznati pa moram, da nikjer tako ne znajo postreči potnikom kot v Italiji na kolodvorih . . . Prav vsega dobiš, kar se ti poželi srce . . . Natakarji \i>zijo vzdolž vlaka najrazličnejšo robo na posebnih vozička, btfgato obtožena :*J
okrepčili vseh vrst. Banane, chianti, sanje, sendviči, pecivo, prvo, klobasice, mineralne vode, čokolada in tako dalje — in sladoled. Da. da, sladoled. To je italijanska špecijaliteta. Za dve liri ti ga kričeS natakar potisne skozi okno v kup6 celo papirnato skodelo. Ta sladoled je bujna in bajaa^zmes vseh mogočih barv in okusov. Še kakšno sadje je včasih vmes in prav kislo se drži, ker ga zebe .. .
Ob osmih zvečer smo se vozili skozi laguno proti Benetkam. Nebo se je zjasnilo in mežikajoče nebeške zvezde so se dostojanstveno ogledovale v mirnem morskem zrcalu. Počasi je noč objela pokrajino. In dobro je bilo tako . . . Zakaj od Venezie do Trsta je pot prelepa in — prežalostna .. . Vse je bil? temno in mirno krog nas, le daleč na «tujem* morju se je spreletaval veter in svetlo so utrinjale lučke naših ribičev . . .
Od Trsta do Postojne — nočna pot, od Postojne do Ljubljane pa je spet sijalo solnce ... a Ljubljana je še vedno stara Ljubljana. Majhna, mirna, purgar-ska in klepetava — ampak domovina, so^i.ip.krvi domovina . . . : '	' P. K—u.
—c-
Sokol
Sokolski dan v Moravčah
I Zadnjo nedeljo je priredil moravški so» i odsek svojo javno telovadbo. Od lse;i strani so prihajali vozovi s Sokoli, l-ed trgom se je vršil slovesen sprejem Jratskili društev, nakar se je razvil mogo« U sprevod 115 Sokolov v kroju, od teh 51 Kanov. Povorki na čelu je korakala mar« T v» domača moravška godba pod voda tvom kapelnika g. Franca Orehka. Po slo« i;snein obhodu pri katerem so domačini na jiogih krajih navdušeno pozdravljali so« tiske čete in jih obmetavali s cvetjem, je ftnil sprevod na telovadišče. Tu je zbrane okole nagovoril domači starosta br. Janko foman ter so nebu in Sokolu zahvalil za ;sbezen, ki jo Moravče pri teh dveh vži« |ijo t tako obilni meri. 1 Si prijaznem vrtu pri br. Kavki so pcw |:irili Moravčam bogato obložene paviljon Da bi vsem ustregli, so poskrbeli za dvovrstna jedila, izborno kapljico, okus« 1» slaščice in najfinejše torte. — «Ljudje ložjil Kdor ni jedel moravških tort, ne ve, bj je torta 1» — Že pred leti je bil strašen uskok nanje. In letos so spet kar zginile. I Ob 4. se je vršila telovadba, katero je v o« E! podnačelnik br. Šlibar. Nastopilo je pri kos tih vajah 31 članov (9 domačih), 20 čla« Jic, 16 moškega naraščaja (6), 10 ženskega asraščaja. Pri skupnih vajah članov in čla« jic je nastopilo 12 oseb. Proste vaje članic i bile laliko mnogo boljše, člani so bili še Jrecej dobri. Naraščaja pa sta izvajala ze« > povoljno. Orodna telovadba na drogu je izila vaje, katerim vsak telovadec ni bil los, dočim je vrsta na bradlji pokazala več tvljenja in prožnosti, zakar se je zahvaliti tigorjanom, ki so pokazali nekaj prav le« lih izvedb in zato želi burno priznanje zla« V; v zaključni skupini.
Značilno je, da se ljudstvo, ko je bila Jelovadba končana ni maralo dvigniti s se« le Je v in ne oditi. Vse je sedelo, stalo in pikalo. Godba zaigra kolo. — Naravnega . prisrčnega veselja polna mladina se spri te in raja. Ljudstvo pa sedi, gleda in se pduje.
| Ja, saj ni nič takega — saj je čisto ne« :olžno,» si slišal preprosto kmečko mamo. ! radostjo v očeh je gledala svojega sinka, li je na eni strani držal za roko orjaka v ■roju na drugi malo Sokoličico. ] Razvila se je tako prisrčna in čistega sko» i otroškega veselja prekipevajoča zabava, i je bila cela prireditev ena sama pesem, Jatero si samo vžival. Priznati je treba, da za dobršen del tega prazničnega veselja lahvaliti neumorno moravško godbo, | Moravški Sokol vsega tega pred 4 leti ni
poznal. 17. julij* 1921. Je bil ustanovni ob6« ni zbor. 20 članov ob ustanovitvi — pa da« ne« jih ni več. A zato so ti bolj na mestu. Vsako leto javen nastop in vedno s sodelo« vanjem domačih telovadcev. Letos so pri« tegnili — po štirih letih — v društvo še čla« niče in naraičaj. Počasi stopa moravški So« kol — pa gotovo! — In godba! Kje je bila pred pol letom? Je li kdo kaj čul o njej? Danes pa nastopa samostojno z mladimi, domačimi močmi pod neutrudljivim vod« stom brata Fr. Orehka.
Bratje! Složno po tej poti naprej in uspehi so gotovi. Dan pa, ki ste ga nudili z zadnjo prireditvijo, je bil nam in Vam dostojen praznik.
Okrožni zlet v Radečah
Sokolsko društvo v Radečah je prazno« valo 12. julija svojo 151etnico. Ob tej priliki je priredilo gornjeposavsko okrožje celjske sokolske župe v Radeče svoj zlet. Zleta so se udeležila vsa okrožna društva, prisost« vovaia so pa tudi zunanja društva, tako iz Braslovč, Celja in Laškega. Iz Krškega je prispela polnoštevilna fanfara, iz Maribora jezdni odsek s fanfaro.
Gosto na kolodvoru je sprejelo domače društvo. Pozdravil jih je starosta br. Šterk. Po pozdravu se je razvil^ povorka, na čelu 9 konjenikovsfanfaristov, 2 društvena in 2 naraščajska prapora in krenila na glavni trg, kjer so se vrstili govori brata Jurkota, Kol« beta in drugih.
Pri popoldanski javni telovadbi je nasto« pilo 64 članov, 35 članic, 40 dece in 30 nara« ščaja. Lega telovadišča jc bila precej nepri* kladna, vsled česar izvedba prostih vaj ni bila taka, kakor bi želeli. Precizno je izva* jal vaje naraščaj, v splošno zadovoljnost ob činstva. Orodna telovadba je ugajala. Zla« sti vrsta iz Zagorja je izvajala lepe, dosti« krat vrhunske vaje. Škoda, da je bilo pri nekaterih vrstah opažati telovadce, ki so poskušali težje vaje, a so se jim ponesre« čile. Da bi ne bilo teh par ponesrečenih po« izkusov, bi napravila orodna telovadba na vse najboljši utis. Pohvalno je treba ome« niti godbo, ki je pri posameznih nastopih dobro igrala.
Gornjeposavsko okrožje šteje le 5 dru« štev. Zato je število nastopivših razmeroma ugodno in se opaža od lani napredek. Ude« ležba ostalega občinstva je bila izredno le« pa. Upamo, da je Sokolskemu društvu v Ra dečah pripomogla tudi do gmotnega uspeha. Prav iz srca mu ga privoščimo. Društvo se je začelo marljivo gibati in nam je ob svoji lSletniei dokazalo, da ne ostane le pri tem, temveč da bo svoje vrste še podvojilo.
Soko! v Semiču priredi dne 6. septembra zlet belokranjskih društev v Semič. V
slučaju slabega vremena se bo vrSil zlet 8. septembra. Sosedna društva se naprošajo, naj omenjena dneva ne prirede večih prireditev.
Sokolsko društvo v središču ob Dravi
pripravlja v kritje svojih obveznosti, nastalih pri zgradbi fn opremi Sok. doma, tudi letos veliko javno ljudsko tombolo s krasnimi in dragocenimi dobitki, in sicer 15. avgusta. Opozarjamo na to priredtev že danes zlasti sosedna društva Jn prosimo, da se na ta datum ozirajo. Zdravo! — Odbor.
Sokolsko društvo v Št. Jurju ob j. ž. priredi dne 9. avgusta pop. v proslavo 15 letnice svojega obstoja javen telovadni nastop združen z veliko veselico na prostem in srečolovom s krasnimi dobitki. Opozarjamo že sedaj vse naše prijatelje ca naš praznik.
KRANJ. Letos se je pokazalo, kako prav je Imela naša občina, ko je s prodajo tkzv. gaštejskega pašnika omogočila zgradbo ju-goslovensko - češke tvornice bombažnih tiskanin v Kranju. Dočim so morala stara industrijska podjetja radi nastalih razmer izdatno skrčiti ali celo opustiti svoje obrate, pa dela nova tovarna s polno paro. Vse kaie, da bo novo podjetje vedno lepše pro-cvitalo in da bo treba že v bližnji bodočnosti misliti na razširjenje obratnih prostorov. V tvornici je že sedaj zaposlenih okoli 300 delavcev in delavk, kar je z ozirom na občutno pomanjkanje dela izredne važnosti za mesto in okolico. Da se novo podjetje tako lepo razvija, jc predvsem zasluga energičnega bivšega ravnatelja g. Hel-lerja, ki si je z obzirnostjo napram delavstvu, ljubeznivostjo napram občinstvu ter taktnim postopanjem v narodnem oziru znal pridobiti simpatije mestnega hi okoliškega prebivalstva. G. direktor si je Izbral za ženo Slovenko ter je vedno velikodušno podpiral tukajšnja dobrodelna in narodno kulturna društva. Radi prevzetja važnega mesta se je preselil iz Kranja, ostal pa nam bo v dobrem in lepem spominu. Želimo mu, da bi se med brati Poljaki počutil istotako dobro, kakor pri nas. Kakor čujemo, mu je novo imenovani ravnatelj vreden naslednik ter prvovrstna strokovna moč.
DOLENJA VAS PRI RIBNICI. Pevsko društvo je priredilo v nedeljo dne 12. julija zanimivo vrtno veselico. Pevske točke so bile še precej dobro izvajane. Zlasti nam je ugajal mešani zbor. Občinstvo in učiteljstvo je s ploskanjem pokazalo svoje zadovoljstvo. Društvo je mlado in se ima mnogo boriti z nerazumevanjem od strani domačinov. Tembolj moramo pohvaliti posetnlke
tz Ribnice in Kočevja, ki so s številnim po-setom pokazali, da se ne boje ne žepa ne dolge poti, kadar ie treba 'dvigniti kako kulturno prireditev. Mladim pevcem čestitamo k uspehu. Predrt je Jez, ki je dosedaj ločil kmeta - trpina ln inteligenta!
POLZELA. Odbor društva za gojenje treznosti »Višnjev križ« se najiskrenejše zahvaljuje sedanjemu ravnatelju Strojilne les. kem. industrije na Polzeli g. Ivo Bezja-ku za velikodušno naklonjenost, da nam je takoj nakazal znesek po 2000 Din, katerega je upravni svet nakazal že leta 1922. Nadalje se je dovolilo društvu, da ima brezplačen električni tok za klubove prostore. O. ravnatelj je žc takoj v početku pokazal veliko simpatijo do društva, kar bo društvu gotovo mr.ogo koristilo. Omenimo naj, da je tudi on velik sovražnik alkohola ter Je želeti, da bi imel g. ravnatelj veliko posne-malcev. — Odbor.
KRŠKO. Pri nas se skoro ne pozna, 'da Imamo cestni odbor. Ta namreč niti tega ne vidi, da leže hlodi po cestah in raste plevel na vseh koncih. Temu mora biti že enkrat konec. Zganite sc!
ČREŠNJEVEC PRI SLOV. BISTRICI. Tukajšnje bralno društvo Je uprizorilo pred kratkim ljudski igri «Ne kliči vraga» in »Tri Je snubci«. Predstavi sta bili dobri, le v ženskih vlogah" bi trebalo malo več živahnosti. Izborua je bila Špela. Ker so takšne prireditve v naši vasi redke. Je tudi cerkveni zbor zapel dve pesmici, ki sta zelo ugajali. Obisk Je bil povoljen, potrebno bi bilo pa malo več uljudnosti napram tujcem, ki so tvorili večino občinstva. Lepo bi bilo, čc bi eden izmed članov bralnega društva v skromnih besedah' pozdravil Slovcnjbistri-čanc, ki so se edini odzvali vabilu. Slab vtis, ki ga napravi na gledalca, pa Je zavesa pri odru. Upajmo, da bomo imeli pri prihodnji predstavi že nov zastor, kajti sedanji spada med stare cunie.
PREVALJE. (Razstava ročnili 'del.) V nedeljo dne 12. julija so razstavile tukaišnje učenke tečaja flle svoja ročna dela v okusno okrašeni šolski sobi. Videli smo Jako lepe komade in se mogli prepričati o lepem napredku tečaja. Leta 1921. ga je ustanovil takratni ravnatelj Osrednjega zavoda za domačo obrt, g. Iv. Vogelnik na priporočilo davč. upravitelja I. Zazula, vendar je le počasi uspeval. Vztrajnosti učiteljice, gdč. Sušnik in učenk samih pa se je posrečilo, tečaj tako dvigniti, da Je mogel letos po naklonjenosti sedanjega ravnatelja Osrcd. zavoda v Ljubljani, g. Račiča, prirediti Jako lepo ln za tečaj častno razstavo. Občinstvo se Je hkratu prepričalo, kako so taki tečaji korLstni, kajti po izdelkih file svet zelo povprašuje In jih tudi dobro plača. Delavke — posebno rudarske — imajo jako lep pribolj-šek in Je s tem tudi tečaju in domači obrti
tukajšnjega kraja zagotovljena sigurna bo* dočnost. Učenke dobivajo razne potrebščine brezplačno, županstvo in ravnateljstvo premogovnika daje brezplačno sobo, kurjavo, opravo. Želimo biti še večkrat tako prijetno IzJienadeni s tihim, toda vztrajnim delom naše mladine!
§ Ljubezniv sin. Anton Petcrman iz Ži« rovmice je precej bojevit človek in svojo nevsakdanjo korajžo uporablja dostikrat tudi napram svoji stari materi. Ko se je tako dne 6. junija t. 1. pripravljala Peter-manova družina k večerji, je zaprosila tudi mati, ki je bila že v postelji, za svoj delež, ki ji pripada po dogovoru. Ker se nihče domačih ni zanjo zmenil ali pa ji ponudil zaželjene solate, se je začela pritoževati in tarnati, kako slabo se ji goda in kako grdo je, da nji, ubogi starki 80. let, ne dajo jesti. Njene besede so sina tako razdražile, da je skočil k postelji ter začel svojo mater obdelovati s čevlji in hlačami ter jo dolgo pretepava! po rokah in obrazu, tako da je dobila na obe lici velike krvne pot-plutbe in več lahkih poškodb. Ljublj. deželno sodišče je spoštljivega sina obsodilo na 6 tednov ječe.
§ Neugnan krvoločnež. Ze 11-krat radi raznih pretepanj in celo radi uboja pred-kt.znovani Anton Tomše iz Celovca je spet enkrat priromal pred ljubljansko deželno sedišče v krvavi zadevi, ki se je dogodila dne 3. marca t. 1. Ta dan je sedel obtoženec zvečer v gostilni «Baraga« na Bleda s prijatelji Martinom Prešernom, Simonom Scbenikarjem in Ivanom Hribarjem pri poliču vina. Okoli S. zvečer sta prišla v gostilno Ivan Zrlmc in Jakob Dcžman, ki sta sedla k sosedni mizi. Ker ju je večja družba sosedov začela izzivati k prepiru, sta se presedla ; ker ni nič pomagalo, sta odšla v gostilno pri Sckovanoviču. Toda glej, cela družba je privandrala za njima in nadaljevala svoja izzivanja. Zato sta se že ob 11. odpravila proti domu. Ostali so prihrumeli za njima, pa sta se jim skrila. Ko ju niso našli, so sc razšil in Hribar je šel naravnost domov, Tomše in Sebenikar pa sta še pospremila Prešerna. Nato sta se pri hctalu Jekler razšla: Sebenikar je krenil na Mimo, Tomiše pa proti Zagorici. Naenkrat je opazil, da mu je nekdo vedno za petami in ko se je ozrl, je opazil Dež-ir.ana, kateri ga je stavi! na odgovor radi Izzivanja v gostilni. Za odgovor pa Je Tomše zamahnil z nožem ter prizadejal Dež-oranu v bodlima globoko v prsi in je le srečen slučaj, da je ostal Dežman pri življenju. Bojeviti Tomše je bil obsojen na 5 mesecev težke ječe.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanjši znesek Din 10'—%
Kčis&e)
Zavarovalnica
prejme zanesljivega in f&>W» akviziterja za hhljano in okolico. Po-■ n opisom dosedanje-čelovanja ter označbo i::ev. je poslati na upr. <"ra» pod značko .Dober telufek 99«.	16905
Sobarico
to izvežbano in pošte-ki zna tudi nemško, Pa za takoj proti do-
plačilu, Naslov hsri .'Jutra..	16905
Prodajalka
bi bila zmožna prevzeti trgovino z meša-blagom v Ljubljani na proti primerni kav-v. naj javi svoj naslov "> npr. »Jutra« pod Šifro M® Din* do 22. t. m.
16784
iBamska frizerka
1 sprejme takoj ali po do-^oru. Kranjc, frizerski v Celju, Glavni trg ■ 18.	16764
Fakturist
Noben in zanesljiv, eam-' s primerno teoretično r'"3zbo in večletno trg. z znanjem sloven-t in nemščine, steno-Ije in strojepisja, se za takojšnji nastop, httdbe z zahtevkom plače . rrosti kurjavi, razsvetli in stanovanju ca na-Združene papirnice, d. Vevče — pošta Devica firija v Polju.	16336
Prodajalko
• ,xem v trgovino meša-i-2 Maga v Ljubljani. — | na upravo »Jutra* H šifro »Takoj 8261» do 16789
f strojna ključavničarja
[ j konstrukcijskih del, "'"jmeia takoj. Naslov »Pravi .Jutra«. 16997
Gospodinjo
lf>. pošteno in varčno, 1 Mladinski zavod v Ma-:Cr". Ponudbe s plsčilni-'jihtevki na npr. »Jutra* f "^Kborn rod »Mladinski 109S5
Učenka
_ 04d 15 let stara, se v trgovino z meša-,a blagom na deželi. — L. -^be na upravo »Jutra» P- <!"čenka *. 16891
Vajenec
[Potrebno Šolsko izobraz-s- sprejme v špecerij-trgovino v Ljubljani Naslov pove oprava f"3*'.	13956
2—4 tesače
sprejmem takoj v delo. — Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Jutra*. 10968
Tovarna zamaškov
išče delavca, ki je delal Ee več let v takem potrjetju in ki so razume na nonr-mašino, na rezanje in brušenje nožev. — Ponudbe z zahtevkom plače, navedbo starosti, družinskega stanja in državljanstva, na upr. »Jutra* pod šifro »Higlea*. „	16928
Natakarica
ki bi v prostem času pomagala pri kuhi. ee sprejme v boljšo gostilno v prometnem kraju blizu Ljub-ljane. Naslov pove uprava .Jutra.,	167SS
Prodajalka
izučena mešane stroke, išče mesta — najraje na deželi. Nastop po dogovoru. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod .Poštena in marljiva 8515».	16S59
Dobra gospodinja
firidna, varčna in poštena, šče mesta k družini. Cenj. ponudbe pod »Poštena gospodinja* na npr. »Jutra* v Mariboru.
Malinovec
pristen in naraven, t najboljšim sladkorjem vkuban t steklenicah ia sodčkih
na drobno in veliko
nudi lekarna
dr. G. Piccoli
T Ljubljani.	223
2 sobarici za hotel
v Celju — prvo in drugo, išče posredovalnica £ager. Celje, Aleksandrova ul. 9.
16532
Hlapec
se sprejme. — Tonudbe pod šifro »Dežela*.	16918
Fotogr. poslovodjo
samostojno prvovrstno moč ta moderno fotoorafijo, išče proti proviziji in plači foto-atelje D. R o v 5 e k, Kolodvorska ulica 34. 16911
5 slikarskih in pleskar. pomočnikov
sprejme takoj Ant. Stiplo-šek. slikar in pleskar. Ljubljana, Rožna ulica št. 13.
16914
Učitelja gosli
za šolsko leto 1925./1926., išče ravnateljstvo »Glasbene Matice* v Celju. Tozadevne prošnje naj se pošljejo ravnateljstvu najkasneje do 1. septembra 1925. Enako se Išče učitelj ali učiteljica za s o 1 o p e t j e 16919
Za vezenje
se sprejme takoj več pomočnic in učenk v Stritarjevi ulici 7/m. 16926
<}Meio)
Fina šivilja
za obleke in perilo, gre na dom. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Izurjena 8392».
Pisarniška moč
s trgovsko prakso, vešča slovenskega, srbohrvatske-ga in nemikega jezika, želi mesto in cre tudi kot skladiščnik ali kaj sličnega. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod llfro »Zanesljiv 8266».
16782
Podjetja, veletrgovci ln Industrijalci — pozor!
Knjigovodja
prvovrsten in popolnoma samostojen, korespondent 2a slovenski, srbobrv., nemški in Italijanski jezik, dober organizator — z večletno prakso, sprejme primerno mesto. Ponudbe pod šifro »Točna fn jasna uprava» na npravo »Jutra*. 16720
Prodajalka
izučena v trgovini mešane stroke, išče mesta, eveni. gre tudi kot blagajnlčarka. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Marljiva 8208».
16649
Mizarski poslovodja
z večletno prakso in teorijo v stavbni kakor tudi v pohištveni stroki, tu in v inozemstva, želi premeniti mesto. Je popolnoma samostojen in dober organizator, kalkulant. strogo soliden, poSten ln energičen. Ponudbe na npravo «Jutra» pod »Mizarski' poslovodja*.
16904
Deklica
stara 19 let, želi službe pri kaki manjši družini sa vsa hi.šna dela. Zna tndi nekoliko Šivati. Naslov v upravi »Jutra*.	16996
Mizarski pomočnik
iiče služb«. — Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Priden*.	16987
Šivilja
prosi cenj. gg. trgovce ta delo na dom. — Najraje otročje oblekce is predpasnike. Delo lepo In nrtro. Cenjene ponudbe na naslov Angela V o u k, Ljubljana, Kolodvorska ulica Stev. 11.
16963
Izurjena pletllka
liče mesta. Naslov pove oprava »Jutra*. 16959
Šivilja
gre na dom iivat oblek*
in perilo. Gre tndi na deželo. Naslov pove uprava »Jutra*.	16943
Absolventinja
dri. dvoratredne trgovske lole, a odličnim uspehom, išče primernega mesta. — Cenjene ponadbe pod llfro »Začetnici* na npr. »Jntra* 16931
Stroje
prodamo po ugodnih cenah — stroj za dimna kolena, razne klepar, stroje, »Uni-versal - Fr8sma6chine», tri brzovrtalne stroje, smir-kovke, stružnico, Schcuer-trommel, razno kovaško, ključavničarsko in »trojno orodje, Stance In Schnitte, pisarn, in skladiščno opremo in drugo, vse v najboljšem stanju. Dopise na upravo »Jutra* pod značko »Hitra prodaja*. 16S79
Ia bukovo oglje
dobavlja f.eljezni Majdan I Taliona, Topusko 16349
Kompletno opravo
za Špecerijsko trgovino, zelo dobro ohranjeno, nadalje železno blagajno in popolnoma novo omaro, prodam. Naslov pove uprava »Jutra* 16973
Vinski sodi
se egodno prodajo radi opustitve vinske trgovine. Transportni sodi 300—700 litrov ter hrambni sodi do 7500 litrov. — Vpraša ia ogledajo »o lahko pri lastniku: Josip Javornik, žalna (Višnja gor«), 16678
Kovašk oorodje
kompletno in stroj ta konje striči, se po ngodni ceni proda. Pojasnila daje L. Žitko, Vrhnika St. 56.
10840
Železen štedilnik
se proda v Krakovski ul. It. Uri.	16994
Pohištvo
lepo, za spalnice in Jedilne sobe, iz trdega In mehkega lesa, solidno delo in po zelo nizkih cenah, procaja mizarstvo Franc Tomšič "v Zr. Kašlju. pošta D. M. v Polju — železniška postaja Zalog.	16949
Moško kolo
in šivalni stroj, ngo«mo proda Hren v Stepanji va l pri Ljubljani.	16943
Avto
srednji, Stlrisedežen, malo rabljen, se proda za Din 16.000. Naslov pove uprava »Jutra*.	10961
Osebni avto
Sesteedežen, znamke Puch, tipa D VI, t popolnoma dobrem, takoj vporabljivem stanju, se proda po ugodnih pogojih. Pojasnila daje Reklamni zavod Kovačič v Mariboru, Slomškov trg 16.
1C921
Holandska kumna
letošnji pridelek. Ia blago, se gg. hotelirjem, trgovcem in pekom, ponuja v nakup. Ponudbe z navedbo najvišje cen« sprejema Fr. Mallsek, Grm-Novo mesto.
16666
AJDO
sivo, lepo semensko blago in
inkarnat deteljo
nudi najceneje Sever & Ko., Ljubljana.	16175
Avto
prve Italijan, znamke, iest-sedežen, elektrika, skoraj nove gume in reterva, zajamčeno t najboljšem stanju, naprodaj. — Ponadbe pod »Posebna znamka* na ■pravo »Jntra*. 16169
Čevlje na obroke
dobite proti jamstvu pn tvrdki M. Treba*, Ljubljana St. Petra cesta 6. 1E8S5
3 oleandre
S palme in gostilniški avtomat, prodam radi eeUtve. Naslov: Skotljie* B. 24 pri LJubljani,	16798
1000 kg bodeče žice
pocinkane, prodam. Naslov pove upr. »Jntra*. 16333
Blagajniški pult
z zrcalom, prodam. Naalov pove upr. »Jutra*. 10:332
Stiskalnico za seno
sistem Mavfarth. popolnoma novo, prodam. Naslov pove uprava »Jutra«. 16331
Schlosserjeva
zgodovina
27. natis, 10 debelih zvezkov. krasno vezanih, še norih ee proda. Istotako tudi letniki »Učit. Tovariša* od 1. 1SS8. dalje ter »»Popotnik* od 1880 do letos. — Naslov pove nprava »Jutra*.	16912
Šivalni stroj
salonski, skoro nov, v hrastovi omari, Siva naprej in nazaj — pripraven za umetno vezenje, se poceni proda v Bohoričevi ulici 9.
16940
Srebrne krone
plačuje po najvišjih sedanjih cenah Jos. Sclovin-Cuden. trgovina s srebrni-no, zlatnino in šivalnimi stroji v Ljubljani, Mestni trg St. IS.	16976
Brezov les
od 14 cm debeline in 1 m dolžine naprej ter tudi smrekovo skorjo, v vsaki množini, kunim. Ponudbe pod »Akreditiv 1000» podružnioo »Jutra* v Mariboru.	16989
Smrekovih desk
20.000 m«, polovico jelkovih, večina dimenzij 76 X 225 — od 4 ilo 8 dolge, 105 X 230, 4.30 m dolge, 65 X 250. 4 do 8 m dolge, 55—230, 53 X 155, 4.50 m dolge, 2000 m» pa krajših, rezane, ostrorobato — lepo belo blago in popolnoma zdravo, ee išče za dobavo od avgusta 1925 do avgusta 1926. Ponudbe franko vagon ali franko meja Jesenice ali Prevalje. Ker se event. plača nekaj naprej, za ostanek pa stavi akreditiv, pridejo res le najnižje ponudbe v poštev. — Sprejmejo se tudi delne dobave. Natančneje se poizve pod .Rezan les in akreditiv Sft.000* pri podružnici »Jutraiž v Mariboru.
16991
Dve krasni konjski prsni opremi
novi, se poceni prodasta. Naslov pove uprava »Jntra* 16868
Knjige
hipnotične ln Spiritistične. prodam. Ogleda se jih med 7—8 nro zvečer. Naslov v upravi »Jntra*.	16916
Motorno kolo
»Puch*, 3 PS, v prav dobrem stanju, se proda ta 4000 Din. — Naalov pove oprava »Jutra*. 16838
Dva elektromotorja
1/20 PS, 150 Volt, se ceno prodasta. Naalov v spravi »Jntra*.	16920
Spalnica in kuhinja
zelo lepa, poceni naprodaj. Naslov pove nprava »Jntra* 108 IS
Kdo proda mesečni list
list «Zdravje»
vse letnike od I,—XI. ali pa posamezne letnike In vse letnike »Sadjarja* — naj stavi ponudbe s veno na spravo »Jutra* pod »Zdravje in Sadjar*. 16953
Lepo posestvo
obstoječe lz hiše, novega gospodarskega poslopja, 18 na njiv, travnikov ia ob-raščenih gozdov itd., četrt ure od ceste, se telo ugodno proda. Naslov v npravi »Jutra*.	16434
Restavracijo
staro In dobro tnano, s korporacijsko pravico do drv iz Bistrice, v središču letovišča in zdravilišča v Kamniku, prodam radi izselitve. Enonadstropna hiša z vhodi iz dveh ulic. je močno zidana, obsega maio prodajalno in 10 6ob, dve kuhinji, dobro vinsko klet. majhen hlev, tlakovano dvorišče in Ima vodovod In električno raz«vetlJavo. K hiSI spada tudi nad 5 oralov temlie (travnik, teljnik in gozdiček). Ponudbe na npravo »Jutra* pod tnačko »Stara restavracija*. 16512
Pisarniško omaro
t rolo, kupi tovarna »Peka-tete», Glince.	16936
Balnate vreče
sladkorjeve in podobne, kupim. Ponudbe t navedbo cene In množine na naslov: Tome, poštni predal IV.
16915
Parcela
na lepem prostoru v Sp. Sliki, ee proda. Naslov v upravi »Jutra*.	16842
Dvodružinska hiša
z vrtlčem, naprodaj na pa-rlferlji mesta LJnbljane. — Kupec se lahko takoj vseli Iliša j« pripravna tudi za majhno obrt. Cona ugodna. Naslov pove sprava »Jutra* 16761
Kupim parcelo
v izmeri 600—800 m', proti Dunajski cesti ali SiSki. — Naslov pove uprava »Jntra* 16993
Majhna hiša
se proda v Zasipa pri Bledu. Pojasnila daje Zvan. čevljar, Bled.	16924
Več hiš
manjiih In srednjih, odnos-
no vil, s prostim stanovanjem. v Ljubljani, po zelo ugodni ceni proda realitet-r.a pisarna H. P r i v S e k. Sodna ulica E.	1R910
Novo hišo
s 3 sobami, kuhinjo, kletjo ln velikim vrtom, 5 minut od postaje Vižmarje, prodam redi selitve za 60.000 Din. Naslov pove nprava »Jutra*.	16818
Lokal
na prometnem prostora: v PreSernovi ul., Sv. Petra ali Dunajski cesti. Hčera proti visoki narradi. — Ponudb« pod »Dober lokal* ra npravo «Jutra». 16898
Dobroidočn trgovina
starovpeljana, z meSanim blagom, v Mariboru, na prometni cesti, se pod telo ugodnimi pogoji proda. — Ponudbe na npravo »Jutra* v Mariboru pod »Proti takoj*.	1G877
Mala klet
se odda v Sp. Bilki, Ce lovSka ccsta 41. 16845
Lokal
na prometnem kraju Ljubljani, vzamem t najem Ponadbe na upravo »Jutra* pod »Obrtni lokal 8290».
16880
Krasen lokal
z manufaktmno trgovino, z nizko najemnino, se radi selitve ugodno odda. — Ponudbe r.a npravo »Jutra* pod čifro »Resnost 8219*.
16065
Hlev
s prltiklinami. išče zasebnik za ekvipažo. Ponudbe na upr. »Jutra* pod Šifro »V mesta*.	16020
Prostor
ta trgovino ali delavnico, se takoj odda. Naslov pove uprava »Jutra*. 16972
Lokali
v sredini mesta v Ljubljani, se oddajo takoj v najem. Velika restavracijska, kavarniška dvorana, kuhinja, sobe za ushižbenee, z Inventarjem ali brez, vpo-rabna tudi za skladišča ali drugo obrt. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »6000».
16983
Gostilna
se ISČe v najem ali na račun. Ponudbe z navedbo pogojev na naslov: Alojzij Matclič. Ljubljana, Kongresni trg 3.	16825
Prostorna soba
lepa. i Itedilrikom. elek trlfno razsvetljavo ln po
polnoma prostim vhodom, se odda proti posojilu Din 25.000. Več po dogovoru. Naslov pove uprava »Jutra* 16864
Soba z 2 posteljama
in s posebnim vhodom, v sredini me«ta. se odda za 1 mesec. Naslov pove tinr. »Jutra*.	16762
Prostorno skladišče
▼ bližini kolodvora, odda v najem. Skladišče je zelo pripravno tndi za vinsko klet. Ponadbe pod Tlfro »Skladišče It. 4* na upravo »Jntra*.	16810
Trgovski lokal
lepim skladiščem, v Sp. Silki, pripraven ta prekaj«-valca, event. tndi za mizarja, m s L avgustom odda. Naslov pove oprava »Jutra*.	16944
Pisarna
Odda e« 1 del pritli&no ležeč«, Jako lepe pisarne, u zelo prometnem kraju. * velikimi llložbeniml okni in ev«nt. telefon, ta takoj. — Ponudb« na spravo »Jntra* Ded »Lapa stanu, 16977
Prazno sobo
išče mirna gospodična. — Ponudb« na upravo »Jutra* pod Sifro »Uradnica 8241».
16734
Soba z 2 posteljama
se takoj o d (Ta do konea avgusta. Ponudbe ra upr. »Jutra* pod Sifro »R. F * 16488
Naslov! stanovanj
ta dijak«, ozir. dijakinj«,
s« dobijo pri ge. Likar na Poljanski ceeU It. 87, vila Bergmau.	15487
1000 Din nagrade
dobi, kdor preskrbi zakoncema bret otrok 1—2 sobi s kuhinjo. Ponndbe ra upr. •Jntra* pod Sifro »Mesfčno «0-700 Dia*.	16975
Veliko sobo
Opremljeno, z elektriko In septratnim vhodom s stopnic, takoj oddam. Vpraša ee na Turjaikea trga -TI 18373
Stanovanje
vsaj 2 sob, 11 č e m proti najboljšemu plačilu — rudi naprej. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Kjerkoli«.
16964
Kdo odstopi boljSi tričlanski rodbini vsaj eno
večjo sobo s kuhinjo
oziroma s souporabo znbl-nje. Dopise r.a upr. »Jutra* pod Sifro »Dobro sroo w*i» 16966
Stanovanje
majhno In čisto, s kuliinjo in vodovodom, pod enim ključem, v vili ali novi hiši, za 2 inteligentni osebi. ee išče s 1. avgustom ali kasneje. Najemnina mesečna. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Mirno in čisto 6362».	16945
Opremljena soba
z električno razsvetljavo, se odda. Naalov pove uprava »Jutra«.	16939
Priprcsto sobo
vpndar čisto in svetlo — Iščem v bližini kolodvora ali pošte. — Cena naj bo zmerna. Ponadbe na upr. »Jutra» pod značko »Gospod 8317».	16915
400.000 Din posodim
na kraj"?i ali daljSi 6a?, proti popolni Tcrnosti in zmernim obreslim, event. bi pristopil kot rlruSabnik ▼ kak?ro prvovrstno aktivno podjrtje. — Ponudbe t navedbo paraneijo na upr. cjntra* po-1 tnačko «Po-sojilo 400.000». 3CH74
250.000 Dsn
ln več vložim v zdravo in^uftr. podjetje v Ljubljani. proti dejanski soude-leSbi. Ponu<ibe na puStni predal Bt. 47, Ljubljana I.
16074
1000 Din posojila
ISčrm proti mesečnemu od-plačilu. Dopise na upravo «Jutra» pod značko «Zrlo nujno 8385».	1G980
,50.000 Din posojila
i I č « m na milijonsko posestvo. proti intaliulaciji na prvo mesto ln dobrim ob-restim, za dobo 3 mesecev. Ponudbe ra upravo »Jutra* pod tnačko »Varnost 8351».
IC941

Kupim g.amofon
Ponudbe na upravo »Jutra» z navedbo cen« pod Sifro »Gramofon«.	16957
Trije Idrijčani
v državni službi — želijo znanja v evTfco ženitve, s 3 gospodičnami, starimi od IS—30 let. Šivilje ali pa rospodične z nekaj prttro-lenja imajo prednost. Dopise s sliko, katera re ua zahtevo vrne. naj ee j«i*-ljejo na upravo »Jutra« x>d značko »Galper, Melhi-jor, Baltazar*.	1SS30
Želim znanja
z inteligentnim gospodom,' e katerim bi lahko konver-tlrala v nemščini in francoščini. Ponudbe je poslati s sliko na upravo «Jutra» pod »Znanost*.	16895
Želim znanja
s simpatično gospodično M dobre družine, z nekaj premoženja. Pogoj veselje do trgovine ali gostilne. — Resne dopise e sliko, katera se vrne, pod značko »Trgovec brez ognjišča* na upravo »Jetra*. 16770
Samostojen gospod
uradnik, značaien, želi znanja z gospodično. Tajnost zajamčena. — Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Resen*.	109S6
Gospodična
večla. bel slamnik, temna obleka, v soboto ob 6. v kavarni »Zvezda*, zadnje okno Selenbnrgove — naj pride v sredo zopet t^a. — Očesni migljaj. 16947
Kranjske klobase
najboljSe, se dobo r restavraciji na kolodvoru Grosuplje.	325
Manjša trgovina
v mestu ali večjem kraja na deželi, ki je dobro vpeljana. so vzame takoj t najem. — Poceni se prnda gostilniški godbeni avtomat, več drugih predmetov kakor: Etelaže, pudel, peči, slike, konjska oprava, sre-brnina za hotele in kavarne, šivalni stroji, kolesa itd. — Sprejme se tudi potnica. — Ključavničarski stroji v velikem številu, ee ceno prodajo. Rebolj, Kranj zaloga llval. strojev in koles.	16763
Lepa vrtna uta
solidno Izdelana, pripravna tudi za trafiko, ee proda. Ogleda se jo na Gospo-svetski cesti C. 16094
Za 15 Din dnevno
priporoča bnffet univerz« »Dvorec*, okusen obed in večerjo.	15778
Šteparica
sprejme delo na dom — do 10 parov. Pride sama iskat Stroj ima svoj. — Marija
Pečnik, Gameljne, poštno ležeče.	1CS98
Pozor, lesni trgovci
Kdo bi samenjal suh les za stoječ« emr»ke, približno 700 m1, nekaj tramov, nekaj der.k. Za odškodnino dobi zemljo, kjer rastejo smreke, ki neri 8553 m', v lepem kraju ljubljanske okolica. Oglasiti s« je najkasneje do 21. julija do 6. uie zvečer, Ciotposveteka cesta 14,'I — Informacijska pisarna.	16999
Štulen mlin
v dobrem stanju in * več kamni, ie vzame v najem ta več let. Ponudbe pod »Stalna voda* na mx*avr> »Jutra«.	T/017
«JUTRO* št, I6Z
8
Torek, 21. 501. 1925
Dr, Ivo Šorli:
v Trsteniku
«Če nočem — kaj če nočem? Biti puščavnik? Po sili?« se je smehljal tujec, pa se ni vedelo, ali kuha v njem ali se norčuje.
«Kdo vas sili, gospod?« je mirno vprašal Luka. «Mi smo samo mislili. Kaj naj drugače tuj gosposki človek tu gori, če je pri pameti, kakor se vam pa le vidi da ste? In smo si takoj rekli, da bi bila velika čast in vsak bi z veseljem dal. Kaj bo za mero moke ali kos slanine — vprašajte gospoda župnika, kako se mu godi pri nas! In bi že jaz prinašal, da se vam ne bo treba truditi...»
«Kaj ste vi? Kdo ste vi?«
«Jaz sem črednik in Luka mi je ime, priimek pa Hvala. Vsak dan ženem živino iz vasi, kamor hočem in koder vam seže oko od te strani vse tja čez tisto brdo še pol ure hoda. Tako bi lahko stopil k vam, če bi mi kdo kaj sporočil ali bi me vam bilo drugače treba.«
Če je bii črednikov glas že prej sladek in vabljiv, je zdaj postajal proseč. Moj Bog, naj bi to njemu kdo ponujal! Pa seveda, njega bi ljudje pognali, dočim se za tega kosmatina upa pridobiti vso faro in še štiri sosedne povrh!
Oj, ampak glej — ali ni, kakor da mož že premišljuje?!... Sedel je na tnalo, gleda zdaj po dolini, zdaj njega, Luko, si gladi brado; le da spet ne veš, ali se nasmiha ali kremži...
«Hm, vi ste črednik?« se je oglasil naposled orjak. <rln vi bi mi donašali darove, ki bi jih puščavniku namenili dobri ljudje? Merico moke, kos slanine, pravite? Mogoče včasih tudi kaj priboljška?«
«Gospod!» je vzkliknil Luka ves iz sebe, da je riba očividno že na trnku. «Kaj priboljška? Klobase, jajca, presno maslo, piščanci, celo kak puran ali...»
«Čakajte!» mu je spet prestrigel besedo bradač. «In vi sami bi mi te dobrote prinašali sem gor? In takšno klobasico ali račko bi midva skupaj spekla ter tudi skupaj popapkala, kaj ne, prijatelj?«
«1, mislim, da bi me ne gledali, kako poleg vas sline požiram!« se je široko zasmejal Luka.
«Pa je ta načrt, oziroma misel na puščavnika zrasla na vašem selniku ali se je skuhala v "glavi gospoda župana in mož?« je po kratkem molku spet zaprašal velikan.
«Hm, kako bi rekel, da ne bi se vam zameril, gospod?« se je malo v zadregi nasmehnil Luka. «Prav za prav je vse presodilo, da bi šel v tako samotijo le kdo, ki ga je slaba vest prignala iz tujih krajev sem. Samo da se boš potem težko izpostavljal vsem očem. Če pa prav pri čisti pameti nisi, spet ne moreš biti, kakor sem jim povedal, da sem videl včeraj vas, gospod.«
«Vi ste me videli že včeraj?«
«Da. Od tamsle sem vas "gledal. Le da si nisem prav upal naprej, dokler nisem vprašal doli za svet. No, pa smo ugibali vsi skupaj,
pravim. Tu se jaz spomnim puščavnfkov In vse je poskočilo od začudenja, potem od veselja.«
«Tako, cigan?« je zdaj oni nenadno vzrojil. «In potlej si izmo» droval, kako lepo bi si ti mastil brado, da sem jaz pripravljen slepariti tvoje bedaste rojake s puščavništvom? Mogoče ti je pomagal še ta tvoj župan? Ali ima lopov gostilno? Sem si mislil! Raznesli bi po desetih župnijah, da ima Trstenik puščavnika, in že bi vreli osli od vseh strani! On pa bi točil in si basal žepe. Mogoče bi kar tukaj poleg nastavil? Ali se mi spraviš, nesnaga! In tak tepec si domišljuje, da me premami s svojimi klobasami in piščanci!«
aGospod, jaz vas nič ne mamim!« se je tu kljubovalno postavil črednik, ki je skraja od presenečenja Ie topo buljil v razkačenega, fjaz sem vas samo vprašal, ali ste puščavnik ali niste. Če niste, je tudi prav. Samo na odgovor morate potem, sem rekel! Pojdete cli ne pojdete?«
«Ne!» je zarjul velikan. «In če se mi ne pobereš, te poženem s to preklo, ki mi je še ostala!«
«Tudi prav! Takoj grem k seniku in zapalim malo brinja. Ko zagledajo v vasi dim, bodo vedeli, da nočete, in pojdejo v Škofije orožnike klicat. Boste že videli, kaj se pravi po naši občinski hosti kole krasti!«
»Kdo krade?« je zavpil tujec in se res zagnal proti čredniku.
Ta pa ni čakal. Bliskoma se je spustil po drči navzdol. Toda takoj spodaj se je ulovil in potem naglo izginil po ozki ravni stezi med grmovje.
Pet minut pozneje je tujec blizu senika nad seboj zagledal kipeti gost oblak dima proti nebu.
IV.
Brez posebnega nemira je neznanec pričakoval nadaljnih dogod« kov. Orožniki, hm! Kaj mu morejo? Saj ni storil nič hudega... Tistih par kolov je posekal, toda saj jih ni nikamor odnesel! Da, še bolje, če pridejo orožniki, zmeni se in bo imel mir!
Navzlic vsemu je često pogledal navzdol po hosti, ali se kdo ne bliža. Tudi do pokrivanja kolibe mu ni bilo več, ko človek ne ve, ali mu res še ne zabranijo.
In tako je sedel na tnalu, si zvijal cigareto za cigareto in čakal, kaj bo.
Naposled, proti večeru, so nenadoma zašumeli koraki, toda ne pod, ampak nad njim. In preden se je zavedel, je stal tik ob njem mlad orožnik vitke, čvrste postave in zelo razumnega lica z nasa« jeno puško v levici, z desnico ob kapi v pozdrav.
Videč, kako se je sedeči zdrznil, se je mladi mož nasmeHr.il in dejal:
«Oprostite, gospod, da sem vas prestrašil! Toda če človek ne ve, s kom bo imel opraviti in je sam, malo opreznosti ne škoduje. Sploh oprostite, da vas nadlegujem; toda...«
«Saj sem vas pričakoval!«
«Res? Kako to?«
«Neki človek je bil dopoldne tu; pravi, da je vaški čednik. Ket sem rekel, da ne grem k županu, je z brinjevim dimom telefoniral naj pošljejo po vas.»
«No, in zakaj nočete k županu?«
«Kaj bi tam?«
«Že, že. Toda saj veste, da se je treba zglasiti, če se kdo natne, rava stalno nastaniti. In vi to menda tukaj nameravate?«
aHotel sem vsaj! Toda ne, da bom za komedijanta. Ali vestt, da me je hotel pregovoriti ta čednik nečedni, najbrže v županove^ imenu, naj se razglasim za puščavnika?, S takimi poštenjaki nt maram imeti opravka!«
Orožnik se je nasmehnil in dejal:
»Morebiti niti treba ne bo, če meni vse po pravici povestt, Pred vsem ...»
«Vem. Kdo sem in tako dalje. Evo, ker sem pričakoval. ae®
vse pripravil. Tu so moji dokumenti in tu hranilna knjižica, da m ne boste imeli za potepa.«
Orožnik je knjižico celo najprej pogledal. Videč znesek j( osupel odprl oči in se nehote nekako priklonil. Potem je razgrr.i listine. Premeril je sliko na potnem listu z obrazom lastnika, prikimal in počasi povzel:
«Vi ste torej gospod doktor Ivan Bogataj, knjižničar pri kner, Hohenburgu v Pragi?«
«Bil. Čim pa so mi izplačali volilo mojega rajnkega gospodarja ki je naloženo v ti knjižici in o katerem imate potrdilo na ti češko pisani listini, sem se za službo zahvalil ia sklenil, da se vrnem domovno.«
«Rojeni ste v Prilesju?«
«Da. Toda tja me ni mikalo. Hotel sem v popolnoma tuj kraj, kolikor mogoče daleč od sveta, ki sem ga s svojim štiridesetim letom do grla sit, a da pridem med poštene in čim bolj pristn slovenske ljudi. Ako so vam znani tukajšnji kraji, morda vestt da živi v Pragi gospod profesor Peter Pipan, doma iz vasi tu spodaj Temu prijatelju sem povedal svoje naklepe, in ko je videl, da ca odneham, mi je zatrdil,, da najdem prav takšno ljudstvo tu njegovem domačem kraju. Toda zdi se, da mož svoje lastne rojake vražje slabo pozna!«
Dasi je bil orožnik pripravljen na dobršno mero čudaštva, ne na kaj hujšega, ga je vsaka beseda bolj osupljala.
«Gospod Pipan vam je svetoval kaj takega?« je vzklikni! »Koliko ga poznam, je vendar razumen mož! To, da boste spoda v vasi v miru živeli, vam je že smel zatrditi; ali da vas je goni pod Končarjev rob ...!«
«Saj pravim, da sem sam hotel! .Vprašal sem ga samo, aH ji kak prostorček ne predaleč od njegove vasi, ki sva ga seveda naš!; na zemljevidu in se mi je že tam zdel kakor nalašč — prostorček kjer bi me nihče ne nadlegoval, pa bi se videlo na vse strani. Kc je spoznal, pravim, da mi je zares, se je spomnil te ravnice s to skalo. In zdaj sem tu z vsem, kar potrebujem. Izvolite se uveriti kako sem preskrbljen!«
prvovrstni auarati
rt rrHMJsru«
SJaterija! za amaterje na prodajo pri
JUGS-AUTO, Ljubljana,
Dunajska cesta 36.
Za izvrševanje vseh izvoznih, uvoznih in tranzitnih carinskih manipulacij se priporoča
Sragulin ŠtrucslJ, carinski posrednik,
LJUBLJANA, Dunajska c. 33,1. (Balkan). Informacije o železniških, carinskih in tarifnih zadevah brezplačno. Intervencije in reklamacije najkulantneje.	Zmerne cene.
3863-s
Dotični gospod iz ali pri Celju, ki je bil pri meni v Krčevini pri Mariboru v svrho nakupa gostilne in mesarije, se prosi naj se zopet zglasi, ker je bilo nesporazumljenje. cuicnoancnon[xnncccoonncQ pnra
Išče se za vstop s 1. avgustom zanesljiv in priden
% šofer s
kateri pa mora biti izučen kjučavničar. Prednost imajo taki, ki so se učili stru-garstva. Ponudbe z navedbo referenc na Konzervno tovarno ,,Globus" d. d. na Vrhniki pri Ljubljani. 3950.a
Dostojevski:
„Besi"
Broš. Din 40, vezana Din 52 brez poštnine. Roman v treh delih, preložil Vladimir Levstik se dobi v knjigarni „Ti-skovne zadruge" v Ljubljani, Prešernova ul. 54. (Nasproti glavne pošte.)
Iznajdba F
Brezkvarjenja blaga Ue-ralčno saažsnia in vsakovrstno barvanje
nblok ANTON BOC
Ljubliana, Selenburgava b!. E !.B?iifr. Gliste-"if4S.

kremo za čevlje zahtevaj povsod!
Sirova svila m . . Din 69'— Shantung m . . . . Din 95"— > CrSpe de Chine m
Din 68, 85, 138 Pralna svila m Din 72, 90, 116 Svilene nogavice Din 32'—
taw.li
Ljubljana, ftlestni trg štev. 15.
m
svili
Setae malica, sasdaSe, sao-!a dissKsIs© perilo f. t. d.
po znatno znižanih cenah pri
S.
MARI3GR, Glavni trg 2 2ss-a
.1111 1111
Hipotekama banka
20.009 m2
lili in
tehničnega artikla ki že potuje po vseh krajih Jugoslavije, bi prevzel proti proviziji še kak proizvod domače industrije.
Ponudbe prosi pod ..Viator" na upravništvo »Jutra-*. □□L^nnanomonDonananonocnano
Jugoslovanskih hranainic fflfo«iwM v Ljubijans TtlT
■ (prej Kranjska dežsina banSca) ■- 1
izvršuje ase bančne posle in transakcije
Sprejema »loge na hranilne knjižice in tekoči račun proti naj« ugodnejšemu obrestovanju
ter daje vsakovrstne kredite in predujme. Nakup in prodaja valut in deviz.
53 a
alaje, ta napreduje!
Jls-AVA-itvA -M'.-.:;:	ft-^Sar^^iftresg;y
1
_ Mestni pogrebni zavod ™	v Ljubljani.
lepe debelosti, 2 uri od Mozirja
naprodaj.
Resne ponudbe pod „ Veleposestvo pri Mozirju'1
na upravništvo .Jutra*.
Isnportsrsi I Exporter]s!
Kupčijske zveze, zastopstva trgovskih hiš, tovarn in tvrdk vseh panog v Italiji dobite najlažje in najceneje potom
M9
v najvažnejših Italijan, dnevnikih, ki so:
11 Corricra della Seia, Milano; La Sera, Milano; La Giustizia, Milano; Edinost, Trieste; La Sera, Trieste; II Popolo di Trieste; Goriška Straža, Gorizia; I! Mondo di Koma; La Tribuna di Romal II Secolo XIX, Genova; II Corriere Mer-cantile. Genova; II Mezzogiomo di Na-poli; La Vedetta d'Italia, Fiume itd.
Proračune stroškov po originalnih časopisnih cenah dobavlja po navedbi oglasnega teksta in prostora takoi italijansko zastopstvo dnevnika .JUTRO*
POBBLSCiTU G. CEHOViN
Trieste, Vsale XX Settembre 55 I
□□□□□nnbcDOGoc
Kdo? ftoce spoznati
mesta In kraje » Hrvatski, Boso), Vojw-dinl, Srbiji, Dalmaciji Itd., naj naroČi
Mefik:
Jug©s9a¥iia
Zemljepisni pregled. IL del.
Na 524 straneh podaja knjiga, ki ji Je pri. Iožen tudi zemljevid, podroben popli naše države. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša izdaja 67 Din 50 p. Naroča se pri Tiskovni zadrugi * Ljubljani, Prešernova nlioa št. 54
Nudimo naš prvovrstni PORTLAND CEMENT svetovne znamke
CTonr)
— Iz naše tvornice v Solinu po izjemno nizki dnevni ceni — .SPLIT" d. d. za cement Pcrtland, podružnica Ljubljana
39*1-»
J Kupujte samo prvovrstno
! dsisočo svinjsko masi
znamke
J. P.
znamke
Lastni izdelek tvrdke
Janko Popovič v LJubljani
Najnižje cene! Solidna postrežba! Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg.
V globok! žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nepozabna, srčno-Ijubljena, dobra soproga, mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
Zora Erjavec roj. Legat
starejšina kr. sodraSke pošle
v soboto, dne 18. julija ob V« 12. uii nenadoma, previdena s tolažili sv. vere, v starosti 26 let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nam nepozabne pokojnice bo v torek, dne 21. julija ob 14. uri iz Stare poti št. 3 na pokopališče k Sv. Križu.
Sodražica-Ljnbljana, dne 20. julija 1925.
Ludvik Erjavec, soprog — Ludviček, sinček Valentin, in Karolina Legat, starši — Vilko, Vika, Evgen, Zofi, bratje in sestre in vsi ostali sorodniki.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš dobri oče, brat in stric, gospod
STER3AR mm
naduiitelj
dne 19. julija 1925. po kratki ln mučni bolezn1 boguvdano preminul.
Pogreb dragega nam pokojnika bo v torek, dne 21. julija ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Krakovski nasip št. 10, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. julija 1925. Globoke žalujoča družina: Stersar-Boltar.

sam
Kdor rad čita lepe povesti, naj naroči priljubljene
Do sedaj so izšli sledeči:
Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih
Pater Kajetan
Cena broS. Din 30-- vei. Din 40- po poitl 3 Din ni
Tšgrovi zobje
Cena broš. Din 30.—, vez. Din 40"—, po polil 2-— Din vei
JE AN DE LA HIRE.
Lucif er
FantasUčen roman v VI. delih. Cena broš. Din 45 -rerano Din 55.—, po pošti Din 2*— več.
FEREAL CUtNDAS.
Ueiik: inkvizltor
Zgodovinski roman Iz dob« šoanske inkvizicije. Cena Din 30-—, vez. Din 40—, popoSU Din 3-—vei
HARRV SHEFF.
Hči papeža
Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost In nenravno življenje papeža Aleksandra VI, njego-vega sina Cezarla ln hčerke Lukreclje Borgije Broširano Din 30-—. vezano Din Vt— po Din 2 — vei
CLAUDE FARRERE:
Gusarji
Zgodovinski roman Iz življenja morskih roparjev v xvn. stoletju. Cena broš. Din 20-—, vezsna Din 30-—, po pošU Din 2'— vei
FR. HELLER.
Blagajna velikega vojvode
Romau. Broi. Din 15.—. vez. Din 25-—, po poŠti Din 2-— več
FR. HELLER:
Prigode gospoda Collina
Šaljiv detektivski roman li velikega sveta. Cena Din 10—, po pošU Din 2"— vec.
Knjig, se naročajo pri uoravniitvu .Jutra' v LJubljani, Preierncva ulica 54.
IX
je nova telefonska številka inseratnega oddeika »Jutra". Radi oglasov kličite samo to številko, na številko 36 se kliče le uprava .Jutra", ne pa inseratni oddelek.