Na Proseku gradijo samostan sv. Intervju z Dolinčanko, ki ji je Silvio Berlusconi v svoji vili zapel francosko pesem in ji svetoval vstop v politiko /i 7 Gherghetta začel volilno kampanjo s podporo »Novega sveta« / 14 Po smrti delavca iz Bangladeša v Tržiču množični sprevod ^14 Primorski dnevnik SREDA, 23. FEBRUARJA 2011 Št. 45 (20.060) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Koristno srečanje predvsem za De Anno SandorTence Od včerajšnjega deželnega zbora slovenskega jezika bo imel največ koristi deželni odbornik Elio De Anna, ki je v »živo« spoznal naš kulturni vsakdan, njegovo bogastvo in njegove hibe. Goriško srečanje je bilo koristno tudi za deželne funkcionarje, malo ali nič koristi pa ni prineslo slovenski manjšini. To sicer ni bil cilj pobude, vseeno pa smo upali, da bomo v goriškem Avditoriju s strani Slovencev slišali nekoliko več predlogov in več problemskih razprav. De Anna je spoznal našo zelo razvejano kulturno stvarnost od Trbiža do Milj ter zelo velik pomen, ki ga imata kultura in jezik za slovensko narodno skupnost. Slišal je tudi, kaj manjšina pričakuje od deželne uprave in kaj pogreša v njeni politiki. S tega vidika je bilo goriško srečanje nedvomno pozitivno in koristno. V več kot tri ure trajajočem srečanju smo pogrešali neko sintezo v stališčih predstavnikov manjšinskih kulturnih in drugih ustanov. Že res, da je naša kultura pluralna, večplastna in sestavljena iz različnih duš ter interesov, ima pa oziroma naj bi imela nekatere skupne vrednote in tudi skupne poglede, ki pa so bili včeraj zelo razpršeni oziroma niso prišli do pravega izraza. Izjema je morda Benečija, kjer razmere najbrž silijo v jasne izbire. Goriški sestanek ni bil izgubljena priložnost, temveč odraz realnega stanja. Imamo zelo bogato kulturno življenje, ki očitno še ni sposobno dodatnega kvalitetnega skoka. LIBIJA - Medtem ko se nemiri širijo po državi je libijski voditelj včeraj govoril po televiziji Gadafi zagrozil protestnikom s smrtjo Mrtvih naj bi bilo že tisoč - Gadafi Berlusconiju: Vse je v redu DEŽELA - Pobuda odbornika Elia De Anne V Gorici prvi deželni zbor slovenskega jezika in kulture GORICA - Slovenski jezik, bogastvo za vse. To je bil zelo spodbuden naslov včerajšnjega deželnega zbora slovenskega jezika, ki ga je v goriškem Avditoriju sklical deželni odbornik Elio De Anna. Njegovemu va- bilu se je odzvalo 120 predstavnikov kulturnih združenj, organizacij in ustanov slovenske manjšine na okoli 250 povabljenih, kar je manj kot polovica. Med udeleženci praktično ni bilo javnih upraviteljev s tržaške po- krajine, nekaj več je bilo njihovih goriških kolegov, dobro pa je bila zastopana videmska pokrajina. Predvsem sta bili dobro zastopani Rezija in Benečija. Na 3. strani TRIPOLI - Medtem ko iz Libije poročajo o vse več mrtvih (po nekaterih vrih naj bi jih bilo že tisoč) in iz države množično bežijo tujci, zaradi kaosa pa je celo prekinjeno črpanje nafte, je Libijce včeraj prvič po izbruhu protivladnih protestov nagovoril njihov voditelj Moamer Gadafi. V kaotičnem govoru je med drugim zatrdil, da bo ostal na čelu države, in napovedal zatr-tje vsakega upora. Svoje države ne bo nikoli zapustil, je zatrdil in dodal, da se bo boril do zadnje kaplje krvi in umrl kot mu-čenik. V telefonskem pogovoru z italijanskim premierjem Silviom Berlusconijem pa je zatrdil, da je v Libiji »vse v redu«. Na 5. in 13. strani SDS naj bi priredila dokument o predsedniku Turku Na 2. strani Enotnost Slovencev na Koroškem se krha Na 2. strani Prispevki za elektronsko poslovanje podjetij Na 6. strani V Gorici nekdanji tovarni z novo namembnostjo Na 15. strani Indonezijce zanima Nova Gorica Na 16. strani ZAŠČITNI ZAKON - Trgovski dom in narodna domova v Trstu Trenutna slika nepremičnin z zornega kota Dežele TRST - Izvajanje 19. člena zaščitnega zakona iz leta 2001, člena, ki obravnava vračanje oziroma uporabo nepremičnin, je zastalo.Vzroke in trenutno sliko je opisala deželna odbornica za finance in premoženje Sandra Savino, ki je potrdila, da je v Trgovskem domu v Gorici srž problema pritlični arhiv, ki ga državne oblasti še niso izpraznile. Poglavje Narodnega doma v Ulici Filzi v Trstu po njenih besedah ni aktualno, za obnovo in razširitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu (na posnetku) pa je Dežela že namenila sredstva. Načrt je zastal, ker bo najprej potrebno odseliti sosednji športni center društva Libertas, ki privablja več kot tisoč uporabnikov. Na 2. strani zaščitnega zakona ITALIJA Napolitano ustavil odlok »Milleproroghe« RIM - Poslanska zbornica je včeraj prekinila obravnavo večnamenskega zakonskega odloka, znanega kot Milleproroghe, ki ga je senat sprejel pretekli teden in bo zapadel 27. t. m. Predsednik republike Giorgio Napolitano je namreč včeraj s pismom opozoril premierja Silvia Berlusconija ter predsednika obeh vej parlamenta Gianfranca Finija in Renata Schifanija, da je zakonski ukrep z več vidikov v navzkrižju z ustavo. Berlusconi je z Napolitanovi-mi pripombami soglašal. Na 13. strani 2 Četrtek, 24. februarja 2011 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Po pisanju Dela naj bi v Janševi stranki iz dveh sestavili en dokument SDS naj bi priredila dokument o predsedniku Danilu Turku Janša demantiral pisanje Dela - Za Turka se Janša v begu pred resnico zateka v ponarejanja in podtikanja LJUBLJANA - Časnik Delo je poročal, da so v SDS priredili del dokumenta Arhiva RS, ki se nanaša na predsednika republike Danila Türka, tako da so mu dodali še dokument, ki ga Türk ni prejel. Predsednik SDS Janez Janša pa je to zanikal, in zapisal, da so vsi dokumenti v Arhivu RS, razen če je prišlo do dodatnega čiščenja arhiva. Predsednik Danilo Türk pa je v odzivu dejal, da Janez Janša v svoji znani destruktivni maniri nadaljuje z lažnivimi obtožbami zoper predsednika republike, Janšev zadnji zapis pa je označil kot beg pred resnico v ponarejanja in podtikanja. Dokument, ki ga je SDS pred slabima dvema tednoma objavila na svoji spletni strani in ki naj bi dokazoval, da je predsednik republike Danilo Türk lagal, ko je dejal, da je bil o bombnem atentatu v Ve-likovcu leta 1979 obveščen iz medijev tako kot vsi drugi, ni identičen tistemu, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, je poročalo Delo. Originalni dokument je dolg pet strani in vsebuje dvakrat po dve strani poročila dunajskega veleposlaništva o sojenju storilcema bombnega napada v Velikovcu iz junija 1980, na začetku pa spremni dopis republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje s spiskom prejemnikov, med katerimi je tudi Danilo Türk, poroča časnik. Dokument, ki ga je objavila SDS, je dolg 15 strani. V njem je vseh omenjenih pet strani iz izvirnega dokumenta, med začetni spremni dopis in poročilo veleposlaništva iz leta 1980 pa je vrinjenih še deset strani iz nekega drugega dokumenta, ki ga Danilo Türk leta 1980 ni prejel. Teh deset strani naj bi po navedbah Dela v SDS prekopirali iz dokumenta, ki ga je oktobra 1979 prejel Türkov predhodnik na mestu predsednika manjšinske komisije pri SZDL Jože Hartman, in ga vnesli v tako imenovani Türkov dokument. Tudi teh deset strani je torej pristno arhivsko gradivo, vendar se ne nanaša na Danila Türka. SDS je prvim petim stranem izvirnega dokumenta po pisanju Dela torej dodala dokumente, ki so nastali tri mesece, preden je Türk decembra 1979 sploh postal predsednik manjšinske komisije pri SZDL. Iz celotne dokumentacije izhaja, da Danilo Türk o velikovškem dogodku ni bil neposredno obveščen, kot to trdijo v stranki, temveč je bil o njem obveščen Hartman, poroča časnik. Predsednik SDS Janša je v odzivu na navedbe Dela na spletni strani SDS zapisal, da si lahko "takšno bebasto sprevračanje privošči samo medij, ki ni zavezan niti resnici niti bralcem, temveč zgolj režimu". Glede navedb časopisa, da Türk ni prejel nekaterih prilog k spremnemu dopisu, temveč jih je prejel njegov predhodnik Hartman, Janša pravi, da ne držijo: "Možno pa je, da so večkrat poslali iste priloge, ker se je zadeva pač razvijala naprej in so dosje dopolnjevali." Na Janševe trditve se je odzval tudi predsednik Danilo Türk, ki je dejal, da Janša v svoji znani destruktivni maniri nadaljuje z lažnivimi obtožbami na njegov račun. Zadnji zapis Janeza Janše pa je označil kot beg pred resnico v ponarejanja in podtikanja. Predsednik SDS namreč v svojem dolgem zapisu ni uspel odgovoriti na preprosto vprašanje, ali so očitki o ponarejanju dokumentov, ki jih je SDS objavila na svoji spletni strani, resnični, je poudaril Türk. Predsednik republike je že večkrat ponovil tudi svoje načelno stališče, da nasprotuje kazenskopravnim sredstvom kot sredstvom za pregon ljudi, ki se izražajo v političnem prostoru oziroma v medijih. Glede javnega opravičila s strani avtorjev omenjenih neresnic pa predsednik meni, da gre za stvar njihove kulture in politične civiliziranosti. Kar zadeva vprašanje ponarejanja dokumentov, predsednik dr. Danilo Türk pričakuje, da bodo v primeru ugotovljenih protipravno-sti pristojni organi ustrezno ukrepali. Na policiji pa so na vprašanja novinarjev zapisali, da bodo v omenjenem primeru preverili obstoj razlogov za sum, da je bilo storjeno uradno pregon-ljivo kaznivo dejanje in ob potrditvi razlogov ukrepali v skladu z zakonskimi pooblastili. Direktor arhiva Dragan Matic je popoldne na spletni strani zapisal, da je dokument, ki ga je kot enotnega objavila SDS na spletni strani, sestavljen iz delov različnih dokumentov. Kot navaja, je objavljeno arhivsko gradivo javno dostopno in ni predmet nedavno sprejete novele arhivskega zakona. Na poročanje Dela so se odzvale tudi nekatere stranke in organizacije civilne družbe. Miran Potrč (SD) je v izjavi za medije ocenil, da je SDS za dosego razvrednotenja ugleda predsednika republike potvarjala dokumente in kombinirala izvirna gradiva, kar je po njegovem zavrženo dejanje. Po prepričanju Spo-menke Hribar gre za Janševo "znano metodo falsificiranja resnice in manipuliranja z njo". Politični analitik Matej Maka-rovič pa je prepričan, da so špekulacije o pristnosti dokumentacije le še dodaten argument o nujnosti odprtja arhivov. (STA) Predsednik Danilo Türk Janez Janša KOROŠKA - Dvojezični krajevni napisi Enoten nastop manjšine se krha pod pritiskom koroške javnosti CELOVEC - V vprašanju rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel je - očitno po hudem pritisku koroške javnosti - prišlo do zapletov znotraj slovenske manjšine. Vrstijo se namigi, da predlog za 273 dvojezičnih napisov, ki so ga vse tri politične organizacije manjšine (NSKS, ZSO in SKS) posredovale 14. februarja državnemu sekretarju pri uradu zveznega kanclerja Josefu Ostermayerju (SPO) in koroškem deželnemu glavarju Gerhardu Dorflerju (FPK), le ni bil popolnoma usklajen med tremi organizacijami. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je namreč včeraj v pogovoru za slovenski spored avstrijske radiotelevizije (ORF) dejal, da so predlog sicer podpisale vse tri organizacije, sam spisek 273 krajev, ki naj bi dobili dvojezično tablo, pa da je pripravil Narodni svet koroških Slovencev. Nadalje je Sturm poudaril, da je upravni odbor ZSO na svoji seji v torek zvečer obema pogajalcema ZSO, njemu kot predsedniku in Avguštinu Brumniku, dal nalog, da je treba v nadaljevanju pogajanj z zvezno in deželno vlado »ubrati drugačno pot«. Kot je znano, je predlog za 273 dvojezičnih krajevnih napisov, katerega sta od vseh treh političnih organizacijah koroških Slovencev prejela Ostermayer in Dörfler, v javnosti poskrbel za veliko razburjenje. In to predvsem po zaslugi deželnega glavarja, ki je s predlogom že naslednji dan šel v javnost in ga odločno in z ogorčenjem odklonil. Pri tem je še posebej ostro kritiziral predsednika NSKS Valentina Inzka. Dörflerju so se takoj pridružile desničarske sile na čelu s strankama FPK in BZÖ ter tudi večina medijev na Koroškem, predlog pa je z »začudenjem in razočaranjem« komentiral tudi državni sekretar Ostermayer na Dunaju. Sturm je včeraj povedal, da je o vsem tem razpravljal upravni odbor Zveze slovenskih organizacij in pri tem ugotovil, da bi bilo bolj pametno, če bi manjšina z omenjenim predlogom šla sama v javnost in interpretacijo predloga manjšine ne prepustila deželnemu glavarju Dorflerju. Sploh pa da je bilo od vsega začetka jasno, da je 273 dvojezičnih napisov za pogajalce na drugi strani mize nesprejemljivo. »Zato je upravni odbor ZSO za nadaljnja pogajanja svojima pogajalcema naložil, da bo treba ubrati drugačno pot,« je še pristavil Sturm. Poslujoči podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip je najnovejši razplet znotraj manjšine komentiral takole: »Kar zadeva seznam 273 dvojezičnih tabel, ne gre za predlog NSKS, temveč gre za predlog vseh treh političnih organizacij koroških Slovencev, ki so skupni dokument tudi podpisale in je objavljen na spletu. Število tabel in seznam krajev pa odgovarja kriterijem, ki jih je postavilo ustavno sodišče!« Ivan Lukan SPET ODPRTO Tržačanka na okencu za manjšino vTablji f Tanja Tomaselli TABLJA - Od srede februarja je na sedežu Gorske skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino v Tablji (Ulica Pramollo 16) spet odprto jezikovno okence za pripadnike slovenske manjšine. Gorska skupnost ga je (skupaj s tistim za furlansko in nemško jezikovno skupnost) prvič odprla oktobra leta 2006, da bi v vsakdanjem življenju pa tudi v javnih upravah promovi-rala rabo z zakonom zaščitenih jezikov. Na začetku je bila na slovenskem jezikovnem okencu zaposlena Rezijanka Pamela Pielich, na začetku leta 2009 pa so ga zaradi pomanjkanja sredstev zaprli, čeprav je Pielichova v sodelovanju z upravi-teljicama furlanskega in nemškega okenca izvedla marsikatera koristno pobudo. Med temi naj omenimo projekt »Naši jeziki so naše bogastvo«, ki je bil namenjen osnovnim šolam s celotnega območja. Slovenskega jezikovnega okenca se je v prvih letih delovanja posluževalo lepo število obiskovalcev. Po poldrugem letu pa so se na gorski skupnosti, ki jo vodi izredni komisar Gianni Verona, vendarle odločili, da slovensko okence spet odprejo. Jeseni lani so tako objavili razpis, na podlagi katerega so z enoletno pogodbo zaposlili zmagovalko javnega natečaja, tržaško Slovenko Tanjo Tomaselli. Pripadniki slovenske jezikovne skupnosti z območja, ki ga zaobjema Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino, se lahko torej za jezikovno pomoč odslej obrnejo na Tomasellijevo. Kontaktirajo jo lahko tudi preko elektronske pošte (sportel-lo.sloveno@cm-pontebba.regio-ne.fvg.it) ali po telefonu (0428/90351) oziroma po faksu (0428/90348). (NM) ZAŠČITNI ZAKON - (Ne)Izvajanje 19. člena o nepremičninah V triletnem deželnem načrtu 1,7 milijona evrov za preureditev Narodnega doma pri Sv. Ivanu Deželna odbornica Sandra Savino: Najprej morajo odseliti športni center Libertas -»Nezaželeni« arhiv še vedno v Trgovskem domu zaščitnega zakona TRST - Izvajanje 19. člena zaščitnega zakona iz leta 2001, ki predvideva vstop slovenskih ustanov v Trgovski dom v Gorici, Narodni dom v Ulici Filzi v Trstu in Narodni dom pri Sv. Ivanu, je zastalo. V Gorici in pri Sv. Ivanu se nič ne premika, medtem ko je Narodna in študijska knjižnica pred leti dobila nekaj prostorov (okrog sto kvadratnih metrov) v pritličju Fabianijevega Narodnega doma, v katerem ni drugih razpoložljivih prostorov, saj ima Visoka šola za tolmače in prevajalce že tako težave s prostorom. Trenutno sliko z zornega kota Dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, ki je pristojna za izvajanje tega člena zakona, je za Primorski dnevnik obnovila deželna od-bornica za finance in premoženje Sandra Savino. V Gorici je težava že dolgo v tem, da Trgovskega doma še niso dokončno izpraznili, kar je predpogoj za obnovo stavbe. Vse skupaj še vedno zavira pritlični arhiv agencije za upravljanje državne domene oziroma ministrstva za finance, ki ga je potrebno preseliti drugam. »Državne oblasti smo obvestili, da mora arhiv iz poslopja, čakamo na ta korak,« je povedala Savinova, ki poudarja, da je zakone pač treba spoštovati. Poglavje Narodnega doma v tržaški Ulici Filzi je po podatkih odbornice zaključeno, saj je univerza že odstopila nekaj prostorov slovenskim ustanovam. O možnosti, da bi se Visoka šola za tolmače in pre- vajalce preselila drugam (rektor Francesco Peroni je nekajkrat dejal, da je to edina rešitev, če hočejo NŠK in druge slovenske ustanove več prostorov), doslej na institucionalni ravni baje ni bilo govora. Zgodba zase pa je svetoivanski Narodni dom na Vrdelski cesti, ki že dolga leta sameva in propada. Odbornica se je o tem pogovarjala s senatorko Tamaro Blažina, pred časom pa je prejela tozadevni dokument, ki ga je pripravil in vložil deželni svetnik Igor Gabrovec. »V triletnem deželnem finančnem načrtu javnih del za obdobje 2010-2012 je 1,7 milijona evrov, ki so potrebni za obnovo in razširitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu,« je potrdila v ponedeljek. Odborništvo razpolaga s predlogi o namembnosti stavbe, ki so jih pred leti izdelale slovenske organizacije. Deželni uradi so za ureditev 1900 kvadratnih metrov obsežnega objekta izvedli tehnično analizo. Težava je v tem, da je pred začetkom del najprej potrebno odseliti sosednji športni center društva Libertas, ki ga v teku leta obiskuje več kot tisoč uporabnikov. Drugače Narodnega doma ni mogoče preurediti in povečati. »Vem, da je bilo športno društvo v stiku z Občino Trst, govor je bil o koncesiji drugih prostorov za delovanje društva,« je povedala Savinova. V tem primeru je torej na potezi občinska uprava. (af) Deželna odbornica Sandra Savino arhiv / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 24. februarja 2011 3 GORICA - Hvalevredna pobuda pristojnega odbornika Elia De Anne Deželni zbor slovenskega jezika izpostavil razvejano slovensko kulturno stvarnost v FJK Vabilu prirediteljev se je odzvala manj kot polovica povabljencev - Več kot tri ure dolgo srečanje uvedla Pavšič in Štoka GORICA - Slovenski jezik, bogastvo za vse. To je bil zelo spodbuden naslov včerajšnjega deželnega zbora slovenskega jezika, ki ga je v goriškem Avditoriju sklical deželni odbornik Elio De Anna. Njegovemu vabilu se je odzvalo 120 predstavnikov kulturnih združenj, organizacij in ustanov slovenske manjšine na okoli 250 povabljenih, kar je manj kot polovica. Med udeleženci praktično ni bilo javnih upraviteljev s tržaške pokrajine, nekaj več je bilo njihovih goriških kolegov, dobro pa je bila zastopana videmska pokrajina. Iz Benečije in Rezije so prišli tudi nekateri, ki odklanjajo zaščito slovenskega jezika in se ne čutijo sestavni del manjšine. Srečanje je trajalo več kot tri ure, tako da je na koncu v dvorani ostala dejansko le peščica udeležencev, ki jih je De Anna potrpežljivo poslušal. In to je bil tudi glavni cilj goriške pobude. Za predsedniško mizo je, poleg odbornika, sedel vodilni kader odbor-ništva FJK za mednarodne odnose, kulturo in jezikovne identitete. V prvi vrsti so sedeli predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar, deželni svetniki Igor Kocijančič, Igor Gabrovec in Roberto Novelli ter predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka, ki sta uvedla posege. Pavšič si je zaželel več dežele v manjšini in več manjšine v deželi, manjšina se mora notranje reformirati in postati bolj vidna, Dežela pa mora spremeniti svoj odnos do Slovencev, ki sicer ni odklonilen, lahko pa bi bil dosti boljši. Štoka, ki je rekel, da je Slovencev v Italiji od 90 do 100 tisoč, je izpostavil univerzalni pomen jezika in potrebo po vsej večji javni uveljavi slovenskega. De Anni ko se govori o slovenskem jeziku ni všeč beseda zaščita, temveč ima rajši izraz slovenščina kot dodana vrednost in obogatitev za vso Fur-lanijo-Julijsko krajino. Ne gre samo za besedno in terminološko oznako, ampak za novo pojmovanje jezikovnega bogastva v narodnostno raznoliki stvar- nosti, kot je naša. Odbornik je doma iz Pordenona in ima do tega vprašanja dosti bolj neobremenjen odnos od njegovih kolegov iz Trsta in Gorice. Je zelo pragmatičen in mu niso všeč preostre zahteve, ne mara tudi tarnanja in jo-kavosti. Uvodnim besedam odbornika in predsednikov SSO in SKGZ so sledili posegi in poročila zastopnikov manjšinskih organizacij, ustanov, zvez in tudi posameznih krožkov. Iz Benečije velja omeniti Igorja Černa iz Barda v Ter-skih dolinah, kjer ob pomoči tamkajšnje občine vlagajo veliko energij v šolstvo in ne skrivajo ambicij, da bi tam nastala dvojezična šola po zgledu Špe-tra. Če ne bi bilo slovenskih društev, katerih dejavnost presega manjšinske meje, bi v naših dolinah vladala smrtna tišina, je dejal Černo, občinski svetnik, ki je govoril tudi v imenu župana Barda Guida Marchiola. Iz videmske pokrajine se je oglasila tudi Cristina Butolo, občinska od-bornica iz Rezije. Povedala je, da nima nič proti Slovencem, Rezija pa zahteva zaščito svojega narečja, ki ni slovensko, kvečjemu slovansko. De Anna ni podprl njenih zahtev, temveč je izpostavil potrebo po razumevanju tako med jezikovnimi manjšinami, kot tudi znotraj njih. Poudaril je velik pomen slovenskih narečij, ki so različna od knjižnega jezika, so pa njegov sestavni del. Maja Mezgec, ravnateljica Slovenskega raziskovalnega inštituta, je opozorila na problematično vprašanje prodora slovenščine v italijanskih šolah in italijanskem okolju na sploh. Med večinskim narodom narašča zanimanje za znanje slovenskega jezika, a kaj ko ni dovolj inštrumentov in možnosti, da bi to zanimanje dobilo zadoščenja. Dežela bi na tem področju naredila lahko marsikaj koristnega. Peter Černic, predsednik goriške pokrajinske konzulte za Slovence, je pohvalil delo, ki ga je Pokrajina opravila na področju zaščite slovenske manjši- ne, pri čemer se srečuje z raznimi ovirami. Omenil je zakon 482 (zaščita jezikovnih manjšin), ki ne predvideva državnih finančnih podpor za osebje zadolženo za manjšine, ki je v stalnem delovnem razmerju. To je problem, ki bi ga morala Dežela rešiti, je dejal Čer-nic. Nataša Paulin (Glasbena matica) je prosila De Anno za pomoč pri ustanovitvi samostojnega slovenskega oddelka pri tržaškem glasbenem konser-vatoriju Giuseppe Tartini, kot določa zaščitni zakon za Slovence. Adriano Sossi (društvo Slovensko gledališče) je kot primer dobre prakse v odnosih med slovensko manjšino in javnimi upravami izpostavil zadnja dogajanja v Slovenskem stalnem gledališču. Sandor Tence FJK - Poučevanje slovenščine in nemščine Srečanje o zagotavljanju možnosti za pouk obeh jezikov tudi na šolah v Kanalski dolini Levo omizje včerajšnjega srečanja, zgoraj udeleženci bumbaca Od leve Igor Gabrovec, Igor Kocijančič, Tomaž Simčič, Rudi Bartaloth in Alessandro Oman TRST - Poučevanje slovenskega jezika v italijanskih šolah v Kanalski dolini še vedno sloni na prizadevanju in sodelovanju med Slovenskim kulturnim središčem Planika iz Ukev in Občino Naborjet-Ovčja vas, ki obenem nekako poskrbi za finančno kritje pobude. Poučevanje slovenščine in nemščine šoloobvezni mladini je bila tako osrednja tema srečanja med deželnima svetnikoma Igorjem Gabrovcem in Igorjem Kocijančičem z županom iz Naborjeta Alessandrom Omanom in predsednikom SKS Planika Rudijem Bartalot-hom. Sestanka v prostorih deželnega sveta v Trstu se je udeležil tudi vodja urada za slovenske šole pri deželnem šolskem ravnateljstvu Tomaž Simčič. Potrebna je celovita rešitev, ki naj dolgoročno in urejeno zagotovi ohranjanje trijezičnosti v Kanalski dolini, saj ta odraža kulturno danost ljudi na tro-meji. Deželna svetnika Gabrovec in Kocijančič sta se obvezala,da bosta tudi v sodelovanju s svetnikom iz vrst Ton-dove večine (in nekdanjim trbiškim žu- panom) Francom Baritussiom preverila možnost, da bi se rešitev našla v okvirih uresničevanja deželnih zakonov za slovensko in nemško govorečo skupnost. Prav tako bo treba preveriti možnosti za zagotovitev dodatnih sredstev iz namenskih evropskih programov, ki pa nimajo značaja trajnosti. Sicer bi bilo najbolje, če bi predvideni seznam zaposlenega učnega osebja v tamkajšnjih šolah predvideval tudi figuro učitelja slovenskega jezika. Tovrstna rešitev bi bila toliko bolj aktualna v sklopu razvoja poučevanja tujih evropskih jezikov, med katere seveda sodita tudi slovenščina in nemščina. O vprašanju poučevanja slovenščine v videmski pokrajini (na mizi je predlog o dvojezični šoli v Tipani), kjer naša skupnost trenutno še vedno razpolaga le z eno dvojezično šolo, sta se deželna svetnika v ponedeljek popoldne v Trstu pogovarjala tudi s senatorko Tamaro Blažina in s predsednikoma krovnih organizacij Skgz in Sso Rudijem Pavšičem oziroma Dragom Štoko. DOBAVA IN MONTAZA Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata □FlKSTflAL GIOMA - Ulica Remis, 21 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it leseni podi blindirana vhodna vrata notranja vrata pvc okna in okvirji 4 Sreda, 23. februarja 2011 MNENJA, RUBRIKE / EGIPT - Vrhovni svet oboroženih sil, ki vodi državo, je imenoval enajst novih ministrov Spremembe v vladi prvič po padcu Mubaraka Zunanja ministrica EU Ashton v Kairu - Iranski vojaški ladji prečkali Sueški prekop KAIRO - V Egiptu je včeraj priseglo več novih ministrov, potem ko je vrhovni vojaški svet prvič po padcu predsednika Hosnija Mubaraka zamenjal nekaj ministrov, je sporočila državna televizija. Vrhovni svet oboroženih sil, ki vodi državo, je imenoval enajst novih ministrov, med drugim za nafto, kulturo, zdravje in trgovino. Oblikoval je tudi nov položaj namestnika premiera, ki ga je zasedel neodvisni Jahia Elgamal, cenjen profesor ustavnega prava, medtem ko je sporno ministrstvo za informiranje odpravilo. Tudi med novimi ministri je nekaj članov opozicije in neodvisnih, ki niso povezani z vladno Narodno demokratsko stranko (NDP). Med njimi je tudi novi minister za turizem Munir Fakri Abdel Nur, član sekular-ne liberalne stranke Vafd Premier Ahmed Ša-fik, obrambni minister Mohamed Tantavi, ki vodi tudi vrhovni svet, zunanji minister Ahmed Abul Gejt in notranji minister Mahmud Vagdi ostajajo na svojih položajih. Po strmoglavljenju 11. februarja po več kot dvotedenskih množičnih protestih je Mubarak oblast predal vrhovnemu svetu oboroženih sil. Nekaj dni pred tem je imenoval vlado premiera Šafika, ki jo je "ulica" nato čez nekaj dni strmoglavila, vojska pa jo je nato začasno pooblastila za opravljanje tekočih poslov. Protestniki so v zadnjih dneh zahtevali, da vlado, v kateri so bili mnogi člani bivšega režima, zamenja tehnična vlada. Prav včeraj je na protestih v Kairu to zahtevalo več tisoč ljudi. Vojska, ki je začasno razveljavila ustavo in razpustila parlament, je v prihodnjih mesecih obljubila revizijo ustave ter pripravo parlamentarnih in predsedniških volitev s ciljem vzpostavitve civilne demokratične oblasti. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton pa je včeraj po pogovorih z egiptovskim zunanjim ministrom Ahmedom Abulom Gejtom v Kairu Egiptu ponudila pomoč EU pri tranziciji v demokracijo po odstopu dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka. Obenem pa je poudarila, da se morajo Egipčani sami odločiti, kakšno prihodnost hočejo. Iranski vojaški ladji sta medtem včeraj prvič po letu 1979 prečkali Sueški prekop v smeri proti Sredozemskemu morju, potem ko so jima egiptovske oblasti pred dnevi odobrile prehod. Ladji, ki sta že vstopili v jugovzhodno Sredozemlje, naj bi po podatkih egiptovskih varnostnih sil pluli v smeri proti Siriji. Predstavnik egiptovskega zunanjega ministrstva Hosam Saki je poudaril, da "to ne pomeni spremembe v egiptovski zunanji politiki". V skladu s Carigrajsko konvencijo iz leta 1888 sicer po prekopu lahko plujejo ladje vseh nacionalnosti, če njihova država ni v vojni z Egiptom. Iranska vojaška ladja v Sueškem prekopu ansa KOSOVO - Pacolli izvoljen za predsednika Dosedanji premier Thaci bo vodil tudi novo vlado PRIŠTINA - Kosovski parlament je včeraj Hashima Thacija izvolil za drugi mandat na položaju premiera, kljub mednarodnim pritiskom na bivšega vodjo Osvobodilne vojske Kosova zaradi suma povezav s trgovino s človeškimi organi. Poslanci so s 65 glasovi za in enim proti potrdili tudi njegovo vlado. Poslanci novega sklica parlamenta po decembrskih predčasnih volitvah so tako potrdili koalicijsko vlado, v kateri so ob Thacijevi Demokratski stranki Kosova (DPK) tudi Zveza za novo Kosovo (ANK) včeraj izvoljenega novega predsednika Kosova Behgjeta Pacollija, srbska Samostojna liberalna stranka, lista Ibrahima Rugove ter manjšinske skupnosti. Koalicija ima v 120-članskem parlamentu 65 poslancev. Tako kot pri glasovanju o novem predsedniku države so tudi glasovanje o novi vladi bojkotirali opozicijski poslanci. Hashim Thaci ansa Vlada ima 18 ministrov in pet namestnikov premiera, med katerimi je tudi Slobodan Petrovič iz Samostojne liberalne stranke. Po glasovanju je Thaci obljubil nov začetek. "Končali smo maratonski volilni proces. Danes smo odprli novo poglavje, poglavje evropskega Kosova z razvojem in reformami," je dejal Thaci poslancem. "Zelo tesno bom sodeloval z opozicijskimi strankami. Demokracija se razvija s sodelovanjem in ne z bojkotom," je dodal, potem ko so tri glavne opozicijske stranke bojkotirale glasovanje. Pacolli je pred tem ob prisegi dejal, da se Kosovo sooča z velikimi izzivi in da se bodo z njimi soočili ter si prizadevali za krepitev institucij države. Zagotovil je, da bo predstavljal interese vseh državljanov ne glede na njihova politična prepričanja ter da bo zagotavljal enotnost in stabilnost. Dodal je še, da Prištino čakajo pogovori s Srbijo o tehničnih vprašanjih. Napovedal je tudi prizadevanja za pravno državo in podporo boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Na volitvah decembra lani, prvih od neodvisnosti Kosova leta 2008, je Thacijeva stranka DPK dobila največ, 34 sedežev v parlamentu. Mednarodni ugled Thacija je sicer doživel udarec, ko je Svet Evrope januarja letos sprejel poročilo, v katerem Thacija kot nekdanjega vodjo OVK povezuje s trgovino s človeškimi organi in organiziranim kriminalom. Thaci obtožbe zanika. (STA) V Alžiriji po 19 letih odpravili izredne razmere ALŽIR - V Alžiriji, kjer se tako kot še v vrsti drugih držav v regiji soočajo s protivladnimi protesti, so včerj odpravili izredne razmere, ki so bile v veljavi kar 19 let. Kot je sporočila alžirska vlada, odlok o odpravi izrednih razmer stopa v veljavo s takojšnjo objavo v uradnem listu. Alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika, ki je na oblasti od leta 1999, je sicer že pred tremi tedni napovedal, da bodo izredne razmere, katerih namen je bil po njegovih besedah sicer boj proti islamskim skrajnežem in ne omejevanje pravic naroda, odpravljene v "zelo bližnji prihodnosti". Bela hiša pozvala k spoštovanju pravic Libijcev WASHINGTON - Tiskovni predstavnik Bele hiše James Carney je včeraj izrazil sožalje družinam žrtev osupljivega nasilja proti protestni-kom v Libiji in ponovil, da ZDA takšna dejanja obsojajo. Predsednik ZDA Barack Obama naj ne bi v kratkem govoril o Libiji, vendar pa bo to storila državna sekretarka Hillary Clinton. Clintonova je že v ponedeljek pozvala k prenehanju nesprejemljivega prelivanja krvi in zatrdila, da ZDA sodelujejo z zavezniki, da prenesejo jasno sporočilo vladi predsednika Moamarja Gada-fija. Carney je na poti z Obamo v Cleveland novinarjem povedal, da morajo bodočnost Libije določiti njeni prebivalci, malce ostreje pa je nastopil predsednik senatnega odbora za mednarodne odnose demokrat John Kerry iz Massachusettsa, ki je napade na protestnike označil za strahopetne in več kot zaničevanja vredne. Rusija svari pred vzponom skrajnega islamizma MOSKVA - Ruski predsednik Dmi-trij Medvedjev je včeraj opozoril, da bi se lahko protivladni protesti, ki se širijo po državah Bližnjega vzhoda, sprevrgli v prevzem oblasti s strani islamskih skrajnežev. Ob nepričakovanem obisku Severne Osetije je Medvedjev tudi napovedal nove ukrepe v boju proti terorizmu v regiji. Medvedjev je na srečanju ruskega protiterorističnega komiteja v Vla-dikavkazu, prestolnici Severne Ose-tije na severu Kavkaza, opozoril, da bi dogodki na Bližnjem vzhodu lahko vplivali tudi na Rusijo. "Situacija je težka, govorimo lahko o razpadu velikih, gosto poseljenih držav, ki bi se lahko razdrobile na majhne delčke," je dodal. (STA) NARAVNE KATASTROFE - Žarišče potresa z magnitudo 6,3 je bilo blizu drugega največjega mesta Christchurch Novo Zelandijo prizadel uničujoč potres in po prvem obračunu zahteval najmanj 65 mrtvih CHRISTCHURCH - Novo Zelandijo je včeraj prizadel močan potres, ki je po prvih podatkih zahteval najmanj 65 smrtnih žrtev. Žarišče potresa z magnitudo 6,3 je bilo blizu drugega največjega novozelandskega mesta Christchurch, kjer so se porušile številne zgradbe, zato oblasti domnevajo, da bo smrtnih žrtev še precej več. Tla so se stresla malo pred 13. uro po krajevnem času (okoli 1. ure po srednjeevropskem času), ko so bili številni ljudje v službah, trgovinah in restavracijah. Po potresu so na več krajih izbruhnili požari, s katerimi se borijo gasilci, medtem ko reševalci pod ruševinami iščejo morebitne preživele. Številne zgradbe so porušene, med njimi tudi katedrala v središču mesta. Nekatere ulice so poplavljene, ker je tresenje tal poškodovalo vodovodne cevi. Po besedah župana Christchurcha Boba Par-kerja mesto spominja na vojno območje. "V tem mestu bo veliko mrtvih in ranjenih," je dejal župan za avstralsko televizijo. "Morda gre za najbolj mračen dan v zgodovini Nove Zelandije," pa je za novozelandsko televizijo ocenil premier John Key, ki se je že odpravil na prizorišče naravne nesreče. Župan je še izrazil zaskrbljenost, da naj bi bilo okoli 200 ljudi še vedno ujetih v porušenih stav- bah, število smrtnih žrtev pa se po njegovih besedah lahko še poveča. Gre za drugi potres, ki je to novozelandsko mesto z okoli 400.000 prebivalci prizadel v zadnjih petih mesecih. Christchurch je septembra lani prizadel potres z magnitudo 7,1, vendar tedaj ni bilo smrtnih žrtev. Po navedbah Urada ZDA za geološke raziskave naj bi bil tokratni potres tudi del po-potresnih sunkov septembrskega potresa. Žarišče potresa je bilo približno pet kilometrov od mesta Christchurch okoli štiri kilometre pod površjem. V dveh urah po potresu sta mesto prizadela še dva popotresna sunka z ma-gnitudama 5,6 in 5,5, oblasti pa so prebivalce opozorile, naj se izogibajo poškodovanih stavb zaradi nevarnosti zrušenja. Seizmolog univerze v Melbournu Gary Gibson je povedal, da je pri tokratnem potresu kritično dejstvo, da je bilo njegovo žarišče blizu zemeljskega površja pod mestom Christchurch. Tako se je veliko ljudi nahajalo v premeru 10 do 20 kilometrov od žarišča, kjer je bilo tresenje tal najmočnejše. Skupino za pomoč in reševanje je na Novo Zelandijo že poslala Avstralija, avstralska premierka Julia Gillard pa je svojemu kolegu Keyju ponudila kakršno koli pomoč, za katero bo zaprosil. (STA) Potres je hudo prizadel katoliško katedralo v Christchurchu ansa / SVET Sreda, 23. februarja 2011 5 LIBIJA - Protestniki naj bi prevzeli nadzor predvsem nad mesti v vzhodnem delu države V državi teče kri, tujci bežijo, Gadafi protestnikom grozi s smrtjo Po podatkih opozicije umrlo že več kot 560 ljudi, pogrešanih pa naj bi bilo okoli 1400 ljudi TRIPOLI - Medtem ko iz Libije poročajo o vse več mrtvih in iz države množično bežijo tujci, zaradi kaosa pa je celo prekinjeno črpanje nafte, je Li-bijce včeraj prvič po izbruhu protiv-ladnih protestov nagovoril njihov dolgoletni voditelj Moamer Gadafi. V kaotičnem govoru je med drugim zatrdil, da bo ostal na čelu države, in napovedal zatrtje vsakega upora. Kot je poudaril, nima uradnega položaja, s katerega bi lahko odstopil, ampak je in ostaja večni vodja libijske revolucije. Svoje države ne bo nikoli zapustil, je zatrdil in dodal, da se bo boril do zadnje kaplje krvi in na koncu umrl kot mučenik. Dejal je, da zaenkrat še ni odredil uporabe sile, a če se bodo razmere še poslabšale, bo to storil in takrat "bo vse gorelo". Svoje podpornike je pozval, naj se odpravijo na ulice in napadejo protivladne protestnike, ki jih je označil kot "podgane" in jim očital, da so pod vplivom mamil in uničujejo podobo svoje države v tujini, pa tudi, da jim ZDA in Italija nudijo rakete. Kot je zatrdil, bodo Libijo počistili "hišo za hišo" in "centimeter za centimetrom". Vsak Libijec, ki uporabi orožje proti sodržavljanom, kot so to storili protestniki, bo kaznovan s smrtjo, je zagrozil in napovedal ostro ukrepanje, kakršnemu smo bili v preteklosti priča v Moskvi, Iraku in na Kitajskem. Celoten govor, ki ga je prenašala državna televizija, so sicer predstavljali kratki in jeze polni izbruhi besed, ob katerih je Gadafi dvigal stisnjeno pest. Med več kot uro dolgim govorom je stal na odru pred svojo rezidenco v Tripo-liju, ki je bila poškodovana v ameriškem obstreljevanju v 80. letih 20. stoletja in je v znak kljubovanja niso obnovili. V Libiji naj bi sicer med poskusi zatrtja protestov proti Gadafiju po podatkih opozicije umrlo že več kot 560 ljudi, pogrešanih pa naj bi bilo okoli 1400 ljudi. Protestniki naj bi prevzeli nadzor predvsem nad mesti v vzhodnem delu države. O krizi se je včeraj posvetoval Varnostni svet ZN, ukrepanje katerega so zahtevali libijski diplomati, ki so se uprli Gadafiju. Predlagali so, da ta najpomembnejši organ ZN uvede prepoved letenja nad Libijo, da letalom in helikopterjem libijske armade prepreči zračne napade na protestnike. Visoka predstavnica ZN za človekove pravice Navy Pillay je zaradi nasilnega zatrtja protestov pozvala k uvedbi mednarodne preiskave o doga- Moamer Gadafi med včerajšnjim televizijskim nagovorom ansa janju v Libiji. Kot je ocenila, bi napadi na civiliste v Libiji lahko predstavljali zločin proti človečnosti. Visoki komi-sariat ZN za begunce (UNHCR) pa je države v bližini Libije, vključno z evropskimi, pozval, naj ohranijo odprte meje in se pripravijo na val beguncev, s katerim se bodo verjetno soočile zaradi nasilja v tej severnoafriški državi. Zaprosil jih je, da naj pokažejo "humanitarni duh in velikodušnost do ljudi, ki preživljajo hudo travmo". Medtem sicer iz Libije beži na de-settisoče tujcev. Egipt, kamor se steka na tisoče egiptovskih državljanov, je na meji z Libijo zato že okrepil vojaško prisotnost ter postavil šotorišča in poljske bolnišnice. Zaradi dogodkov v Libiji se tudi vedno več držav odloča za evakuacijo svojih državljanov. Za evakuacijo so se med drugim odločile Francija, Velika Britanija, Nemčija, Italija, Grčija, Rusija, Egipt in Turčija, nekatere z letali, druge z ladjami. Samo Egipt naj bi imel v Libiji kar 1,5 milijona svojih državljanov, Turčija naj bi jih imela okoli 25.000. Veliko je tudi Kitajcev, pri evakuaciji katerih naj bi Pekingu pomagala Grčija. Letali Avstrije in Portugalske sta ljudi iz Tri-polija ponesli že ponoči. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so medtem potrdili, da so v stiku z organizatorjema potovanj kakih 30 slovenskih turistov v Libiji. Mini- strstvo se skupaj z agencijama strinja, da je potrebno njihovo potovanje v luči zaostrovanja razmer predčasno zaključiti, zato se trudijo, da bi za vse potnike organizirali in izvedli varno pot iz države. Tuje naftne družbe, med njimi italijanski Eni in španski Repsol, so medtem ustavile črpanje nafte v Libiji. Eni, ki je največja tuja naftna družba v Libiji in dnevno proizvede okoli 250.000 sodčkov naftnega ekvivalenta, poleg tega umika nenujno osebje iz države. Poleg naftne proizvodnje je Eni upočasnil tudi dobavo plina Italiji preko plinovoda Zeleni tok, ki Libijo povezuje s Sicilijo, preko njega pa Italija pokriva okoli 10 odstotkov porabe plina. Kljub temu Italija naj ne bi imela težav z oskrbo s plinom, so po poročanju italijanskih medijev zatrdili poznavalci. Libija ima največje naftne rezerve med afriškimi državami, kar 80 odstotkov vse nafte pa izvozi v EU. Po podatkih Eurostata je največja odjemalka Italija, z več kot 30-odstotnim deležem. Nasilje v Libiji vse bolj skrbijo tudi vlagatelje. Trgovanje na newyorškem Wall Streetu se je začelo s padcem tečajev delnic, kriza pa vpliva tudi na vodilne evropske borze, med drugim v Londonu, Parizu, Dunaju in Frankfur-tu, kjer se tečaji delnic znižujejo. Največ so doslej izgubili v Milanu. (STA) MOAMER GADAFI - Biografija Avtoritarni voditelj z najdaljšim stažem TRIPOLI - Libijski voditelj Moamer Gadafi je na oblasti že več kot štiri desetletja. V državi, ki je obogatela z nafto in svojo ideologijo zgradila na idejah arabskega socializma, ga danes podpira vse manj ljudi, ki se čutijo prikrajšani za ugodnosti naftnih dolarjev in se soočajo z vse večjimi socialnimi razlikami. Moamer Gadafi se je na oblast povzpel že leta 1969, ko je kot 27-letni stotnik na čelu skupine vojaških častnikov s prestola vrgel kralja Idrisa, medtem ko je bil ta na zdravljenju v Turčiji. Je trenutno državni voditelj z najdaljšim stažem na svetu, če se izvzame monarhe. Čeprav nima uradne funkcije oziroma naziva, je Gadafi dejanski voditelj Libije že vse od vojaškega udara 1. septembra 1969. V uradnih vladnih sporočilih ga označujejo kot "vodjo prve velike septembrske revolucije libijske socialistične ljudske arabske džamahi-rije" ali "bratskega voditelja in vodjo revolucije". V javnosti je znan kot polkovnik Gadafi. Moamer Abu Minjar al Gadafi se je rodil 7. junija 1942 v beduinski družini v bližini Sirte. Kot najstnik je občudoval egiptovskega predsednika Ga-mala Abdela Naserja in njegove ideje arabskega socializma in nacionalizma. Leta 1956 se je med Sueško krizo tudi udeležil protiizraelskih demonstracij. Po vojaškem udaru leta 1969je bil v državi ustanovljen vrhovni revolucionarni svet, na čelo katerega je bil imenovan Gadafi. Leta 1970 si je Gadafi nadel še naziv premiera, a ga je dve leti kasneje opustil. Svoj režim je gradil na temelju arabskega nacionalizma s primesmi socialne države, ki ga je poimenoval "islamski socializem". Leta 1977 je Libijo iz republike spremenil v džamaharijo, kar pomeni "vladavino množic", z novoustanovljenim splošnim ljudskim kongresom na čelu. Gadafi je postal generalni sekretar kongresa, a je kasneje tudi to funkcijo opustil. Protizahodne in protiimperalisti-čne ideje so stalnica v življenju libijskega voditelja, Libija pa se je znašla celo na seznamu držav, ki podpirajo terorizem. Po odmevnem terorističnem napadu na letalo ameriške letalske družbe PanAm nad Lockerbiejem leta 1988, v katerega je bil vpleten Tripoli, je Varnostni svet ZN proti Libiji uvedel sankcije. Šele ko je Libija pristala na izplačilo odškodnin svojcem žrtev napada, prevzela odgovornost za napad in zagotovila, da bo opustila terorizem, je Varnostni svet sankcije leta 2003 ukinil. Po dolgoletni osamitvi zaradi podpiranja mednarodnega terorizma si je tako Gadafi znova odprl vrata na mednarodni politični oder. ZDA so leta 2006 obnovile diplomatske odnose s Tripolijem, v zadnjih letih pa so bili vse pogostejši obiski zahodnih voditeljev v Gadafijevem šotoru. Najpomembnejša panoga libijskega gospodarstva je pridobivanje nafte in plina. Kar 95 odstotkov prihodkov država dobi od izvoza nafte. Zahvaljujoč temu se Libija z 12.000 dolarji dohodka na prebivalca uvršča na čelo afriških držav. Kljub milijardam, ki pritekajo od naftnih zalog, pa večina Libijcev ne uživa visokega življenjskega standarda. Razlike v blaginji so velike, plače pa nizke. Brezposelnost je velika zlasti med mladimi. Režim je skušal razmere izboljšati z blagimi reformami v smeri tržnega gospodarstva, zlasti na področju trgovine in kmetijstva, da bi pomiril nezadovoljno mladino. Opozicija v državi deluje delno iz izgnanstva. Poleg nezadovoljnih mladih Gadafiju niso naklonjeni niti prebivalci vzhodnih pokrajin, ki se počutijo prikrajšani za dohodke od naftnih poslov. Med njegovimi nasprotniki so tudi islamisti in zagovorniki človekovih pravic, intelektualci in svojci političnih zapornikov. Libija ima okoli 6,3 milijona prebivalcev, povečini so to suniti. Poleg tega živi v državi več deset tisoč delavcev iz sosednjega Egipta ter po nekaterih ocenah še okoli 1,5 milijona nezakonitih priseljencev iz drugih afriških držav. Simona Grmek (STA) NAŠ SODELAVEC V LIBIJI Nemiri tudi na jugu države Bruno KriZman SEPHA - Pot od Ghadamesa do Sephe je dolga 867 kilometrov. Cesta je vseskozi vrhunska. Po petih urah vožnje je bilo treba natočiti gorivo in tudi želodec je terjal svoje. Prva črpalka ob oazi je bila zaprta, druga, v prelepem palmovem gozdiču, je bila le kilometer stran. Tam pa se je nekaj dogajalo. Dva avtomobila sta polnila, na bližnji zgradbi pa je pisalo »ma'atam«, kar pomeni restavracija, in »suk«, kar je trgovina. Iz zgradbe so hitro izstopali številni domačini in na tri dostavna vozila natovarjali kartone in vreče polne drugih stvari. Skozi stranska vrata je nekdo vlekel hladilnik. Črpalka, restavracija in trgovina so bile brez osebja, šlo je za preprosto ropanje. Na dvorišču je takrat nekdo trikrat ustrelil v zrak, vsi so hiteli nakladati. Šofer se je pridružil, napolnil je rezervoar in sam oropal črpalko. Za plačilo ni bilo nikogar. Slab znak pa je, da so ljudje vzeli stvar v svoje roke, nadaljevanje poti pa je le prineslo številne cestne bloke z oboroženimi vojaki. Zapletov ni bilo več. Prav sedaj (včeraj op. ur.), ob 18.30, potekajo v mestu običajni motorizirani izrazi podpore polkovniku Gadafiju, sam polkovnik ima istočasno govor po državni televiziji. Vsi ga z zelo velikim zanimanjem poslušajo, komentarjev po koncu govora pa še ni. Med drugim je Gadafi zelo slab govornik in tudi njegov glas ni prijeten. Med ljudmi se močno širi antipatija do tujih priseljencev, na piki imajo na primer Tunizijce, ki imajo v rokah dober del trgovine, posebno na jugu. In prav Tunizijci so se že množično izselili domov. Precej nelagodja povzroča tudi zelo veliko število priseljencev iz obmejnih južnosaharskih držav kot so Čad, Niger in Mali. IEF - Cena soda črnega zlata presegla 100 dolarjev V Rijadu podpisali listino za stabilizacijo naftnega trga RIJAD - Udeleženci ministrskega srečanja Mednarodnega energetskega foruma (IEF) so včeraj v Rijadu podpisali posebno listino, s katero želijo omejiti nihanja cen nafte in stabilizirati trg. Cena severnomorske nafte vrste brent je zaradi nemirov v Libiji včeraj presegla celo 108 dolarjev za 159-litrski sod. Srečanja v Savdski Arabiji so se udeležile največje proizvajalke in porabnice nafte na svetu. Posebno listino, ki je sicer pravno nezavezujoča, je podpisalo 87 držav, ki predstavljajo 90 odstotkov svetovne proizvodnje in porabe nafte, je povedal namestnik savdskega ministra za nafto princ Abdul Aziz bin Salman. Cilj omenjene listine je ustvariti transparenten in stabilen energetski trg ter okrepiti sodelovanje, ki bo koristilo prihodnjim generacijam, je pojasnil savdski minister za nafto Ali al Naimi. V središču pozornosti včerajšnjega srečanja je sicer bilo vprašanje kratkoročnega nihanja cen ter dolgoročne proizvodnje in porabe nafte in plina. Ministri za energetiko, ki predstavljajo države, vključene v IEF, so se strinjali, da so velika nihanja na trgu škodljiva, je povedal generalni sekretar foruma Noe van Hulst. Srečanje IEF je sicer potekalo ravno v času, ko so cene črnega zlata zaradi nemirov v arabskem svetu, predvsem v Libiji, dosegle vrednosti iz časa pred izbruhom svetovne finančne krize leta 2008. Zahodnoteksaška lahka nafta se je v začetku včerajšnjega trgovanja na ne-wyorški borzi podražila za osem odstotkov na 93,36 dolarja za sod, cena sever-nomorske nafte vrste brent pa je med včerajšnjim trgovanjem presegla celo 108 dolarjev za sod. S tem je še presegla rekordne vrednosti zadnjih dveh let, ki jih je zabeležila v ponedeljek. Košarica nafte Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), ki vključuje 12 vrst nafte, je medtem presegla 100 dolarjev za sod. Kuvajtski predstavnik je na srečanju v Rijadu zato že napovedal, da se bodo članice Opeca zbrale na izrednem zasedanju, če bodo cene črnega zlata dosegle nesprejemljivo raven. (STA) 6 Sreda, 23. februarja 2011 MNENJA, RUBRIKE / TRST - Razpis Trgovinske zbornice Elektronsko poslovanje s financiranjem POR-FESR Majhna in srednje velika podjetja lahko do 29. marca vložijo prošnjo za prispevke TRST - Trgovinski zbornici v Trstu je bila včeraj konferenca na temo »Elektronsko poslovanje: tvoje podjetje na globalnem trgu«, na kateri so predstavili finančne prispevke POR-FE-SR ter razpis za elektronsko poslovanje. Prispevki so namenjeni majhnim in srednje velikim podjetjem, njihovim konzorcijem ter konzorcijskim družbam kot tudi zadrugam s področja industrije, obrti, trgovine, turizma in storitev. Projekt želi okrepiti konkurenčnost z elektronskim poslovanjem in olajšati nastanek novih spletnih strani ter pospešiti delovanje že obstoječih. Luciana Zanier je najprej orisala financiranje POR-FESR 2007-2013, programsko orodje, ki ga je pripravila dežela FJK. Projekt želi določiti področja deželnega teritorialnega razvoja, ki bodo lahko prišla v poštev za prispevke iz državnih, deželnih ter Evropskih strukturnih skladov v obdobju med letoma 2007 in 2013. Za to časovno obdobje je za šest različnih področij predvidenih nekaj več 303 milijone evrov. Razpis za elektronsko poslovanje je vključen v prvo področje, namenjeno inovaciji, raziskavi, tehnologiji in podjetništvu, kateremu so namenili 138 milijonov evrov. O razpisu je natančneje spregovorila Daniela Peresson.Finančna sredstva so namenjena za nabavo potrebne opreme in programov za izdelavo ali Za konferenco na Trgovinski zbornici je vladalo veliko zanimanje kroma promocijo spletnih strani elektronskega poslovanja, svetovanje glede elektronskega poslovanja ter promocijo spletne strani. Podjetja lahko vložijo samo eno prošnjo za prispevke, zberejo pa lahko več zgoraj navedenih pobud. Podjetje, ki želi predstaviti prošnjo, mora biti vpisano v poslovni register na Trgovinski zbornici ter imeti sedež ali poslovno enoto v FJK. Prošnjo lahko podjetja vložijo najkasneje do 29. marca 2011 po pošti ali osebno na Trgovinski zbornici. Trgovinski zbornici pa mora podjetje tudi sporočiti datum začetka in konca projekta, ki lahko traja največ 12 mesecev. Trgovinska zborni- SLOVENIJA - Gospodarski ukrepi vlade Minister Gaspari: Slovenija še lahko izbira med dinamičnim propadanjem in dinamičnim napredovanjem LJUBLJANA - Slovenija je po prepričanju slovenskega ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija še vedno na točki, ko lahko izbira med dinamičnim napredovanjem ali dinamičnim propadanjem. Vlada je glede na ugotovljeno poslabšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva pripravila pet sklopov ukrepov, Gaspari pa verjame, da gre za dobro podlago za širši dialog. Kot je na ponedeljkovi novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Gaspari, države glede na zgodovinske izkušnje zelo težko propadejo, lahko pa zelo dinamično propadajo ali zelo dinamično napredujejo. Slovenija po njegovem prepričanju še ni na točki, ko bi imela le eno možnost in prepričan je, da je moč najti razumno soglasje med vsemi deležniki za okrepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Kot pravi Gaspari, je hitrost tega procesa odvisna od širšega družbenega soglasja. Prepričan je, da so predlogi korektni, utemeljeni in dobra podlaga za širok dialog. Kot je pojasnil direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle, je v času finančne in gospodarske krize v Sloveniji prišlo do strukturnega preloma, večina kazalcev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva pa se je poslabšala. To kažejo tudi mednarodne primerjave. Umar v pregledu stanja na področju ponavlja ugotovitev, da je bil upad bruto domačega proizvoda (BDP) v času krize v Sloveniji med največjimi v EU, trenutno okrevanje pa je v primerjavi z državami, s katerimi se Slovenija primerja, počasnejše. Umar opozarja, da je delež tehnološko visoko zahtevnih proizvodov v izvozu Slovenije kljub dvigu v času krize ob propadu tehnološko manj zahtevnih proizvodenj, še vedno za okoli tretjino nižji, kot je povprečje v EU. Opozarja tudi na občutno zaostajanje pri produktivnosti, kjer Slovenija v niti eni panogi ne dosega povprečja v EU. Realni stroški dela so se po blagem padanju v času hitre rasti gospodarstva med krizo zaradi upada BDP in dviga plač (še posebej v javnem sektorju) občutno dvignili. Kljub temu da se stroški sedaj znova znižujejo, pa se je stroškovna konkurenčnost Slovenije, ki je močno odvisna od izvoza, poslabšala, to pa je zaskrbljujoče, je zatrdil Vasle. Poleg tega je Sloveniji v času krize upadel tržni delež na svetovnem trgu. Na področju trga dela Umar poleg povečanja brezposelnosti v času krize izpostavlja dve ključni težavi, in sicer nizko udeležbo starejših na trgu dela in visok delež začasnih zaposlitev med mladimi, ki ustvarja dualizem med začasnimi in stalnimi zaposlitvami. Kot problem urad navaja tudi nizek delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, čeprav se v terciarno izobra- Minister Mitja Gaspari je prepričan, da so ukrepi vlade v boju s krizo dobra podlaga za širši dialog arhiv ževanje vpiše sorazmerno visok delež prebivalcev. Obremenitev z davki in prispevki je v Sloveniji sicer nekoliko pod povprečjem EU, a kot problem Umar navaja, da so socialni prispevki navzgor neomejeni, davčni primež pa je še posebno močan pri višjih dohodkih in tako stiska bolj izobražene. Vlada je na pogladi ugotovitev pregleda konkurenčnosti gospodarstva oblikovala in potrdila pet sklopov predlogov za njeno okrepitev. Velika večina naj bi bila sprejeta še letos. Na področju trga dela vlada napoveduje znižanje stroškov in drugih ovir za najemanje in odpuščanje pri pogodbah za nedoločen delovni čas. Spremembe bodo šle v smer prožne varnosti, vlada pa podpira predvsem vzpo- EVRO 1,3667 $ +0,00 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. februarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 22.2. 21.2. ameriški dolar japonski jen 1,3667 113,63 8 9929 1,3668 113,68 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 39,9817 61 8640 8,9760 39,8620 61,4890 MlUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int yj I jOUnU 7,4554 0,84584 7,4553 0,84250 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 8,7870 7 7515 8,7620 7,7555 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 24,495 1,2844 24,458 1,2960 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i tnrint 15,6466 272,73 15,6466 271,01 11 i JM IUI II I L poljski zlot 3,9655 1,3491 3,9277 1 3444 Kol IC1U3M UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3635 1,9558 1,3521 1 9558 ICV romunski lev II1Y\\/CKI litac 4,2290 3,4528 4,2328 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7045 2,2807 0,7041 2 2751 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1824 290,00 2 1609 LUI JIVCI III o hrvaška kuna 7,4085 7,4085 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 22. februarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26200 0,31250 0,46550 0,13500 0,17000 0,24000 0,871 1,078 1,348 ca bo nato najboljše vključila v skupno deželno lestvico. Podrobnejši podatki so na voljo na spletni strani dežele www.regione.fvg.it ali podjetja Aries www.ariestrieste.it, kjer je objavljeno celotno besedilo razpisa. Andreja Farneti stavitev odpravninskega sklada. Vlada predlaga tudi modernizacijo socialnega dialoga, njegovo obnovo pa načrtuje tako na nacionalni ravni kot na ravni panog in podjetij, eden od temeljnih dogovorov pa bi moral biti, da rast plač ne presega produktivnosti, v naslednjih letih pa bo morala po Gasparijevih besedah verjetno nekaj časa zaostajati. Prav tako je treba preprečiti hitrejše naraščanje plač v javnem sektorju kot v zasebnem. Aktivna politika zaposlovanja naj bi zapolnila niše na področju trga dela, kjer je ponudbe ali povpraševanja premalo. Vlada predlaga tudi deregulacijo poklicev. Teh je v Sloveniji kar 350, povprečje v EU pa je 100. Cilj je, da se število zniža in okrepi konkurenca, ohranijo pa posebni kriteriji za nekatere ključne poklice. Na področju plačilne discipline je vlada bistvene zakonske predloge že sprejela, na področju okrepitve učinkovitosti financiranja podjetij in spodbujanja razvojnih naložb pa poleg predlogov za sanacijo bančnega sektorja predvideva še dokončen zagon v praksi razvojne platforme, ki jo bo izvajala SID banka ter podporo razvojnim naložbam skozi inovativna javna naročila in krepitev spodbud za raziskave in razvoj. Na področju boljšega upravljanja s kapitalskimi naložbami države se poleg izvedbe že sprejetih določil predvideva tudi povečanje učinkovitosti gospodarskih javnih služb. Na področju zmanjševanja oz. odpravljanja administrativnih ovir pa je po obsežnem medresorskem pregledu sedaj po Gasparijevih besedah končno jasno, kje so glavne ovire. V tej luči se med drugim napoveduje olajšano pridobivanje soglasij za umeščanje v prostor, kjer mora po navedbah ministra veliko dela opraviti okoljsko ministrstvo, že napovedana uvedba davčnih blagajn, poenostavitev postopka plačevanja davkov, učinkovitejše delovanje sodišč v gospodarskih zadevah z večjo specializacijo in zagotoviti hitrejše črpanje sredstev EU. (STA) ZLATO (999,99 %%) za kg 32.921,56 € -195,42 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. februarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,55 INITEDIII IDr»DA 3 /1C +1,21 -1 40 KRKA 1 1 IKA KOPER 61,50 15 00 +0,16 -3 16 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 160,10 -2,97 TELEKOM SLOVENIJE 254,40 88,00 -0,04 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 43,00 AERODROM LJUBLJANA 16,75 DELO PRODAJA 23,00 rrm on nn -0,30 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 14,40 +0,00 -0,69 -1 79 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,29 10,42 +0,53 KOMPAS MTS NIKA 5,50 7,20 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS III IRI IANA 13,00 8,00 24,29 -1,84 SALMS, L_IMDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 355,00 81,55 190 00 +15,35 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 91,90 17,61 +1,83 +1,21 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 22. februarja 2011 -1,06 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ AT1ANTIA 1,129 106,5 1653 -0,44 +1,24 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 2,49 +0,36 -2,58 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,95 2,97 -0,36 -5,13 -0 17 EDISON ENEL ENI 0,87 4,18 1743 -1,04 -5 12 FIAT FINMECCANICA 6,8 -0,58 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,23 15,88 -2,69 -2,22 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,40 1033 -5,13 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,91 -2,64 -0,73 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,57 7,54 217 -0,82 -4,50 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,89 1515 -0,73 -1,83 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,05 -2,64 -4,43 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,89 9,31 1 04 -2,06 -0,21 TENARIS TERNA 17,43 -0,95 +1,22 -1 26 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,29 0,081 -4,71 UNICREDIT 7,38 1,83 -0,81 -1,82 SOD NAFTE (159 litrov) 93,82 $ +0,27 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. februarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 832,98 -0,55 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.246,07 1.026,31 -0,85 +1 06 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.750,78 +0,36 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai^/n 769,51 313,07 1.662,28 +0,37 +0,61 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.636,15 +0,77 -1,45 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.214,65 2.326,97 -1,79 -2,74 S&P 500, New York 1.316,80 -1,95 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.358,09 7.318,35 5.996,76 -0,12 -0,05 -0,30 CAC 40, Pariz 4.050,27 -1,15 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.911,00 1.241,4 2.995,49 -0,43 -0,10 Nikkei, Tokio 10.664,70 -1,78 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.451,10 2.855,96 -1,33 -2,60 Sensex, Mubaj 18.296,16 -0,77 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu INTERVJU - Eva Slavec o (dnevnem) službenem obisku in klepetu s Silviom Berlusconijem Dolinska manekenka in sprehod po vili v Arcoreju Predsednik vlade ji je zapel francosko pesem, podaril CD Mariana Apicelle in svetoval, naj vstopi v politiko Eva Slavec je manekenka iz Doline, ki že približno šest let let živi in dela v Milanu, prva odskočna deska je bilo tekmovanje za najlepšo Tržačanko leta 2004. V službi je v milanski modni prodajalni oz. showroomu BP Studio, ob tem pozira za modne fotografe. Ko pa družina v rodni Dolini odpre osmico »pr Kusu« (prihodnjič bo to v aprilu), se manekenka preobleče v vaško dekle in se naglo odpravi domov, da bi v družbi domačih stregla refošk in pršut. Od časa do časa jo zmotimo po telefonu in vsakič ima na zalogi kako presenečenje, v preteklosti je recimo sodelovala v televizijskih oddajah Scorie in Quelli che il calcio... Tokrat pa nam je simpatična Eva, ki dobro pozna milanski svet spekta-kla in nanj gleda zelo trezno, pripravila prvovrstno presenečenje. Takoj pojdiva k bistvu. A si res obiskala Berlusconijevo vilo v Arcoreju? Tako je. Enkrat sem bila tam, točnega datuma se sicer ne spominjam. Mislim, da je bilo leta 2009. Kakšna pot te je ponesla v vilo San Martino? Službena. Najprej sem v telovadnici spoznala nekega tipa, ime ni pomembno. Nekega dne mi je telefoniral in razložil, da bo zlatarsko podjetje Recarlo predstavilo kolekcijo nakita Silviu Berlusconiju, v njegovi vili v Arcoreju. Zdi se mi, da je bil tedaj pravkar imenovan za predsednika vlade in je hotel podariti dragulje ministricam (vlada je bila imenovana spomladi leta2008, op. nov.). Potrebovali so manekenko, ki bi pred njim nosila prstane, zapestnice in ogrlice, da bi izbral, kaj kupiti. Kdaj si šla v vilo, je bilo to zvečer? Ne, telefonirali so mi opoldne in takoj sem morala odgovoriti, ker je bil sestanek ob 13. uri. Pristala sem, čeprav me je za trenutek zgrabila panika. Slišala sem namreč take in drugačne govorice ... Mislila sem si: kaj bo zdaj? Kako je bilo? Sprejel me je majordom. Hiša me je takoj šokirala, ne moremo si je predstavljati. Ogromna je, še večji pa je park. Ustavili smo se v salonu pri vhodu, z mano so bili tip, ki mi je telefoniral in predstavnika zlatarskega podjetja Recarlo ter seveda Berlusconi. Si bila torej edina manekenka? Da. Pomerila sem ves nakit, vse skupaj je trajalo pol ure ali morda uro. Zastopnika podjetja sta nato odšla in ostala sem s predsednikom ter s človekom, ki me je bil povabil. Gre za velikega prijatelja družine Berlusconi. Sedli smo k mizi in se zaklepetali. Klepetala si z Berlusconijem? Presenetil me je. Spoznala sem človeka, ki se zelo razlikuje od tega, kar prikazujejo mediji. Inteligenten je, precej sva govorila o politiki. On je sprva verjetno mislil, da ima pred sabo navadno gos, ki nima pojma. A razvil se je zanimiv pogovor. On mi je postavil tudi nekatera specifična vprašanja, na primer o Svevovem delu La coscienza di Zeno (ker sem pač Tržačan-ka), moji odgovori pa so ga presenetili. O čem sta še govorila? O našem delovnem okolju, o težavah z denarjem, a nič spornega. Kot da bi se pogovarjala s starši. Ti ni dvoril? Ne. Ob koncu pogovora pa je rekel nekaj nepričakovanega. Izjavil je nekako to: »Lahko vas nekaj vprašam? Ali niste nikoli pomislili, da bi se ukvarjali s politiko?« Pojasnil je, da njegova stranka potrebuje mlade, pripravljene in karizmatične ljudi. Aha. Predlagal ti je vstop v politiko! Tega sploh nisem pričakovala. Odgovorila sem, da ne, ker nisem pripravljena in ne vem, kje naj bi začela. Mislil je na našo deželno stvarnost, kajti govorila sva tudi o slovenski manjšini, o Trstu itd. Podrobnosti se ne spomnim. Nate je torej naredil dober vtis. Pogovarjala sva se kot odrasli osebi, skoraj kot dva moška. Sploh ni poskusil ali zinil ničesar neumestnega. Za šalo bi lahko rekli, da si zanj morda prestara (brez zamere) ... Ne verjamem ... Ah, saj ne vem (smeh). Lahko pa rečem, da sem imela z drugimi ljudmi v naših krogih res tovrstne težave, vemo, da je pač tako okolje. Tam tega ni bilo. Odvisno je tudi, kako se predstaviš, če moškega provociraš. Jaz sem bila čisto resna in dostojno oblečena. Kaj se je zgodilo potem? Potem smo vstali in majordom me je pospremil na sprehod po parku in vili, z nami pa se je zadržal tudi Berlusconi, kar me je presenetilo. Obiskali smo tudi zloglasno glasbeno dvorano, o kateri vsi pišejo, da je dvorana »bunga bunge«. Ne morem verjeti. Si gotova, da si bila v dvorani bunga bunge? Ja. V revijah sem videla razne hipoteze in načrte, kako naj bi nočne zabave tam potekale. Meni se je zdela povsem drugačna: v veliki dvorani so trije kavči, v sredini pa je klavir. Kaj pa drog za »lap dance«? Ni ga bilo, separejev niti. Ne morem pa vedeti, ali to opremo nameščajo zvečer ... Jaz sem videla človeka (predsednika), ki se je usedel za klavir in začel igrati ter peti v francoščini. Kdo bi si to predstavljal, imela sem kurjo polt. f# &M * - * f t-'1* r < r Eva Slavec in (zgoraj) Berlusconijeva vila v kraju Arcore Zate je igral na klavir? (Smeh) Prav tako. Na koncu mi je nekaj podaril, denarja ne. Niti stanovanja? Nobenega stanovanja. Izročil mi je med drugim CD Mariana Apicelle. Kaj je bilo notri? Samo CD. Podaril pa mi je tudi šal in še kaj, ne spomnim se. Denarja ne. Tistega dne sem zaslužila to, kar mi je redno izplačalo podjetje Recarlo. Preden sem odšla, pa je Berlusconi omenil, da se lahko udeležim kake večerje v vili, če želim. Odgovorila sem, da če bo pač priložnost, zakaj ne. ... in? Pozneje sem se od moškega iz telovadnice iz drugih razlogov oddaljila in izgubila sem vse stike. Kaj pa meniš o nočnih zabavah v vili v Arcoreju? Če je res to, kar pišejo mediji, je zares zelo žalostno. Da predsednik vlade daje tak zgled ... Žal ne vem, kaj je res in kaj ne, zato ne bi sodila. Govoric je v tem okolju veliko. Nekaj vpletenih punc poznam, a o tem nočejo govoriti, ali pa vse zanikajo. Poznam jih, ker je Milan velik, a je po drugi strani v naših krogih kot Dolina: vsi se poznamo. Sektor spektakla je zdaj ustavljen, vsi hočejo razčistiti, kako so si razna dekleta zagotovila delo. Poznaš tudi Ruby? Ne, nje ne. Pa Leleja Moro? Kot v vsaki stvari, če slutim, da je kaj narobe, se izogibam. Večkrat sem nameravala iti v njegovo agencijo, ki ima mnogo stikov, a sem vsakič slišala kaj negativnega. O njem govorijo vedno, naj bo to zaradi punc, drog ali česa drugega. Odločila sem se za poštenega agenta, ki skrbi za manjše število deklet, vse je pa čisto kot solza. Poznaš Emilia Fedeja? Nekoč sem šla na selekcijo za »me-teorino« v redakcijo TG4. Plača je bila zelo dobra, bilo nas je veliko in niso me izbrali. O Fedeju bi rekla, da se z Berlusco-nijem gotovo sliši vsak dan, name pa je naredil slabši vtis. Nisva se veliko pogovarjala, a se mi ni zdel najboljši človek. Kot zanimivost naj dodamo, da je Berlusconi odpiemontskega zlatarja Recarlo kupil tudi prstane za vse svoje parlamentarke (za božič 2010), pa tudi 15.000 evrov drago ogrlico za Karimo -Ruby Rubacuori. Aljoša Fonda / SVET Sreda, 23. februarja 2011 APrimorski ~ dnevnik 7 Danes posvet o teritoriju in turizmu Gospodarsko-turistični odbor Rilke, ki deluje na območju občine Devin-Nabreži-na, prireja danes posvet o teritoriju in turistični ponudbi. V konferenčni dvorani devinske-ga gradu se bo ob 10. uri začela konferenca, v sklopu katere bodo predstavili dosedanje dosežke odbora Rilke, predvsem pa spregovorili o tistih vidikih naše okolice, ki bi jih turistična ponudba morala ovrednotiti. Fabio Tosolin bo spregovoril o odnosu, ki naj bi turistični operaterji in prebivalci imeli do okolice in obiskovalcev. Livio Poldini o raznolikosti kraškega okolja, Rinaldi o zaščiti zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, Noris Ves-naver o promociji krajevnih proizvodov itd. Popoldne je v Slivnem (na kmetiji Le Torri di Slivia) predvidena tudi delav- Na openski tržnici sta na voljo prodajni mesti Tržaška občina obvešča, da sta na openski tržnici na voljo dve prodajni mesti. Interesenti, ki bi radi ob ponedeljkih prodajali svoje proizvode na Opčinah, bodo lahko prošnje vložili med 1. in 31. marcem v uradih tržaške občine v Ulici Genova 6. Vse informacije nudijo na istem naslovu v sobi 148 (tel 040 6758096) s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah med 14. in 16. uro, ob torkih, četrtkih in petkih pa med 10.30 in 12.30. Trgovski ples na gradu Združenje 50 & Piu, ki v sklopu združenja Confcom-mercio promovira druženje med petdesetletniki in starejšimi občani, prireja Trgovski ples na gradu Sv. Justa. V tamkajšnjem lepem okolju restavracije Bottega del Vino bo v soboto, 5. marca, ples v maskah. Udeleženci naj se našemijo, ali oblečejo večerne toalete. Informacije nudijo v prostorih združenja v 5. nadstropju v Ul. san Ni-colo7, na telefonski številki 040 3720169 ali na elektronskem naslovu enasco.ts@enasco.it. PREFEKTURA - Razstava ob 150. obletnici združitve države Zastave Italije v različnih obdobjih Razstava, ki jo prireja Pietro Compagni, bo odprta v jutranjih urah in popoldne do 25. februarja - Ogled je brezplačen, na ogled je 42 zastav V ponedeljek, 21.januarja, je bila v vladni palači na Velikem trgu otvoritev razstave o italijanskih zastavah, ob priložnosti 150-letnice združitve Italije. Na otvoritvi je bil prisoten organizator razstave, prof. Pietro Compagni, kateri je imel kratek govor, v katerem je hvalil Trst in pokazal veselje ob priložnosti te razstave. Obrazložil je tudi kako so izdelali zastave, in sicer tako, da so preko slike upodobili zastavo in jo nato narisali na platno in jo pobarvali z akri-ličnimi barvami. Prisoten je bil tudi župan Dipiaz-za, ki je v svojem pozdravnem govoru večkrat poudaril svoj ponos do Italije in Trsta. Naglasil je tudi, da je vesel, da se razstava odvija prav v Trstu in da bi morali biti vsi prebivalci s tem seznanjeni. Dipiazza upa, do bo razstava imela velik uspeh, saj je bil vanjo vložen velik trud. Poleg Dipiazze in Compagnija je bilo tudi veliko drugih ljudi, ki so si z zanimanjem ogledali razstavo. Skupaj je razstavljenih 42 različnih zastav, ki so se pojavile v različnih obdobjih zgodovine V ponedeljek so na prefekturi odprli razstavo o italijanskih zastavah kroma Italije. Zastave so stare vsaj petdeset let in pod vsako izmed njih je listek, na katerem lahko preberemo, iz katerega obdobja je in kje se je prvič pojavila. Razstava je razdeljena na štiri obdobja zgodovine. Prisotne so vse zastave, ki so se pojavile in so jih uporabljali v Italiji v tistih obdobjih. Zanimivo pa je tudi to, da so bile vse zastave, ki si jih lahko ogledamo, izdelane na italijanskih tleh. Prvo obdobje je tisto od leta 1572 do leta 1769, kjer je prisotnih več zastav, ki se popolnoma razlikujejo od današnje. Skupnega imajo le to, da so pri vseh zastavah prisotne zelena,bela in rdeča barva. Drugo je obdobje Napoleona, kjer lahko vidimo zastave iz različnih časov, ki so se pojavile v italijanskih republikah. Pod tretjim obdobjem, imenovanem »Il risorgimento«, pa so razstavljene zastave, ki so se pojavile v Italiji med leti 1848 in 1861. Tukaj lahko opazimo raznolikost raznih zastav in kako se je zastava v vseh teh letih spreminjala. V zadnje obdobje pa uvrščamo zastave, ki jih je kraljevina Italija uporabljala med leti 1861-1946 in zastave, ki jih je uporabljala italijanska republika. Na zadnjem mestu pa je razstavljena zastava, ki jo Italija danes še vedno uporablja. Razstava je brezplačna in bo odprta javnosti od torka, 22. do petka, 25. februarja od 10.30 do12.30 in popoldne od 15.30 do 18.30. www.primorski.eu1 f ■ 8 Sreda, 23. februarja 2011 MNENJA, RUBRIKE / DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINA - Ob proračunski razpravi Devin-Nabrežina: za vasi »nad železnico« le drobtinice Retova uprava namenila za javna dela 16 milijonov evrov, za kraško območje le 434 tisoč evrov Nekaj več kot 16 milijonov evrov. Toliko bodo znašali posegi, ki jih je de-vinsko-nabrežinska uprava vključila v seznam javnih del za letošnje leto. Seznam je bil priključen občinskemu proračunu, ki ga je pred časom odobril občinski svet z glasovi desnosredinske večine, medtem ko je levosredinska opozicija glasovala proti. Iz seznama javnih del zelo jasno izhaja odnos občinske uprave do občinskega ozemlja. Velikanski del sredstev je namenjen obalnemu pasu oziroma pasu »pod železnico«, to je vasem, ki se nahajajo vzhodno od železnice, medtem ko se bodo morale kraške vasi in zaselki »nad žleznico« zadovoljiti z drobtinicami. Na to neizpodbitno dejstvo je med obravnavo proračuna opozoril svetnik Slovenske skupnosti Edvin Forčič. Vse pritožbe opozicije pa so bile zaman, večina je sprevila proračun pod streho tako, kot ga je bila pripravila. Retova uprava je vključila na seznam javnih del za letošnje leto skupno 28 posegov. Med njimi je finančno »najtežja« gradnja nove karabinjerske kasarne v Nabrežini. Stala bo 6 milijonov 448 tisoč evrov. Trije posegi bodo vredni okrog poldrugi milijon evrov. Ureditev območja Botanjeka bo stala milijon 670 tisoč evrov; obnova osrednjega nabre-žinskega trga milijon 545 tisoč evrov; za ureditev prometa z novimi smermi v Devinu pa bo občina odštela milijon 513 tisoč evrov. V Ribiškem naselju bodo uredili branike proti plimi (250 tisoč evrov); sprememba avtobusne proge bo stala 60 tisoč evrov; urbana obnova, vedno v Ribiškem naselju pa 300 tisoč evrov. V Devinu bodo opravili izredno vzdrževanje v poslopju osnovne šole (600 tisoč evrov) ter uredili parkirišče ob stari šoli (50 tisoč evrov. V Sesljanskem zalivu bodo uredili zunanje prostore kopališča Castel-reggio (562 tisoč evrov), v Sesljanu bodo dokončali vzdrževanje poslopja osnovne šole (240 tisoč evrov). V Naselju Sv. Mavra bodo uredili javno razsvetljavo (565 tisoč evrov) ter uredili skrbstveno središče v poslopju nekdanje kasarne finančne straže (350 tisoč evrov). V Nabrežini bodo (ob novi kasarni karabinjerjev in obnovi vaškega trga) uredili razsvetljavo ob nogometnem igrišču (183 tisoč evrov); v telovadnici bodo popravili tla in opravili še nekatera druga notranja dela (210 tisoč evrov), Za Šempolaj in druge vasi »nad železnico« v proračunu le drobtinice kroma uredili bodo javni odpad ob telovadnici (20 tisoč evrov), uredili nekaj cest in ulic (101 tisoč evrov). Turistična promocija Nabrežine, Sesljana in Devina bo nadalje stala skoraj 74 tisoč evrov. Občinska uprava bo nadalje dokončala plinsko omrežje v Križu in v Na-brežini-Kamnolomi (307 tisoč evrov). V seznam javnih del je nadalje vključena ureditev kamnoseške šole (1. del) v okviru čezmejnega projekta programa Italija-Slovenija 2007-2013 (340 tisoč evrov). Občinska uprava bo za dopolnitev kanalizacije investirala 90 tisoč evrov, za toponomastiko 17 tisoč evrov, za razna vzdrževalna dela na različnih poslopjih 30 tisoč evrov. Za vzdrževanje šolskih poslopij je predviden strošek v višini 55 tisoč evrov, za vzdrževanje cest in cestnih znakov pa 70 tisoč evrov. Za območje »nad železnico« sta predvidena dva posega. Obnova nogometnega igrišča v Vižovljah bo stala 194.420 evrov, razširitev in vzdrževanje osnovne šole Stanka Grudna pa 240 tisoč evrov. »A ta poseg ne bo bremenil občinske blagajne, ker ga je prispevala tržaška pokrajinska uprava,« je ugotovil svetnik Forčič. V letošnjem letu predvidena javna dela bodo stala skupno 16.279.465 evrov. Na območju »nad železnico« bo občina investirala le 434.420 evrov. To je 2,66 odstotka vseh javnih del. Številke dokazujejo, da je bil protest levosredinske opozicije med proračunsko obravnavo povsem upravičen. Z letošnjim proračunom je Retova uprava zakoličila aksiom: devinsko-na-brežinsko občino sestavljata dve območji. Tisto obalno, bogato, »pod železnico«, in tisto kraško, revno, »nad železnico«. M.K. TRST - Včeraj na Velikem trgu Predstavili novi sodobni vozili, »potujoča urada« občinske policije Občinski odbornik Enrico Sbri-glia je včeraj na Velikem trgu skupaj z deželno odbornico Federico Seganti, komandantom občinskih policistov Sergiom Abbatejem in njegovim namestnikom Lucianom Momicem Na včerajšnji predstavitvi predstavil dve novi policijski vozili. Gre za dostavni vozili Renault Trafic M1, ki jih je nabavila občinska policija in ju ustrezno predelala v nekakšna dobro opremljena potujoča policijska urada. Vozili sta skupaj stali 100,590 evrov in sta opremljeni z najsodobnejšimi instrumenti, nakup pa je omogočila deželna uprava s posebno postavko v proračunu za leto 2008. Deželna odbornica Segantijeva je na predstavitvi dejala, da je deželna uprava želela prispevati delež k posodabljanju opreme občinske policije v Trstu, novi vozili pa sta v tem pogledu pomembna pridobitev za redarsko službo na teritoriju. Abbate je dejal, da sta vozili opremljeni tako, da se lahko dalj časa zadržujeta v predelih mesta in okolice, kjer bi se izkazalo za potrebno. V ta namen bo objavljen tudi tedenski urnik, kjer bo točno zapisano, kje se bosta nahajali vozili, ki morata biti na razpolago občanom za katerokoli potrebo. Tako bosta danes »uradno« sta-cionirani na Velikem trgu od 8. do 14. ure in potem še dalje do 20. ure. Danes kava z Johnom Earlom Gost današnjega srečanja s knjigo ob skodelici kave bo časnikar in bivši oficir britanske vojske John Earle. V Tržaški knjigarni se bo ob 10. uri začel pogovor z angleškim avtorjem dveh odmevnih zgodovinskih publikacij, ki že vrsto let živi v Trstu. Knjiga Cena domoljubja, ki je izšla v angleškem originalu ter kmalu zatem v italijanskem in slovenskem prevodu, razkriva dolgo zamolčano zgodbo o primorskih padalcih med drugo svetovno vojno. Knjiga From Nile to Danube. A wartime memoir - Od Nila do Donave -Vojni spomini pa ponuja avtorjeve osebne vojne spomine in je izšla v angleščini pri založbi Mladika. Danes predstavitev Valvasorjeve Slave V tržaškem Narodnem domu bodo danes ob 17.30 predstavili prvi celoviti prevod Slave vojvodine Kranjske, izjemne večplastne mojstrovine, ki jo je v 17. stoletju napisal Janez Vajkard Valvasor. O delu bodo spregovorili Primož Debenjak, Tomaž Čeč in Stanka Golob. Ustvarjalci prevoda bodo pojasnili s kakšnimi izzivi in ovirami se srečujejo ob prevajanju tega kompleksnega dela, predstavili bodo vsebino Slave in veličino Valvasorjevega dela. Predstavitev prirejajo Tržaška knjigarna, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenski klub in Zavod Dežela Kranjska, ki vodi projekt celotnega prevoda te pomembne publikacije. Občinska proslava v Saležu Tudi Občina Zgonik bo jutri, 24. februarja, počastila dan slovenske kulture. V prostorih Kd Rdeča zvezda v Saležu bo ob 20. uri posebno slovesno in bogato, saj bodo predstavili publikacijo, v kateri so opisani vsi zaselki občine ter njihove kulturne, naravne, zgodovinske značilnosti. Gre za delo, ki so ga opravili mladi člani Skd Rdeča zvezda, pokrovitelj je Občina Zgo-nik, za projekt pa je prispevala Pokrajina Trst. Na večeru sodelujejo še Vesna Hro-vatin, MePZ Rdeča zvezda - Devin pod vodstvom Rada Miliča in Godba Salež. V Minervi Božidar Jezernik s svojo Divjo Evropo V knjigarni Minerva bo jutri ob 18. uri gost knjižnega srečanja docent etnologije Balkana in kulturne etnologije na Univerzi v Ljubljani Božidar Jezernik, ki bo predstavil svoje delo Europa sel-vaggia. I Balcani nello sguardo dei viaggiatori occidentali (Divja Evropa. Balkan v očeh zahodnega potnika). Avtorja in njegovo delo bo predstavila docentka novogoriške univerze Tatjana Rojc. VZHODNI KRAS - Na območju nekdanjega cvetličarskega centra Ersa Pri Proseku raste samostan sv. Ciprijana Ogrodje ogromne strukture je že zasenčilo dosedanje poslopje centra Ersa - Ob zgradbi gore izkopanega kamenja - Z visokim zidom že ogradili večji del zemljišča Nov samostan sv. Ciprijana, ki ga že leto gradijo na območju nekdanjega cvetličarskega centra Ersa pri Proseku, dobiva svoje ogromne obrise. Ob poti, ki vodi v pro-seški breg, imenovan Brajde, se razteza veliko, že pokrito, a še neometano poslopje, dvakrat večje od zgradbe nekdanjega cvetličarskega centra. Matično poslopje so ohranili, k njemu pa »pritaknili« še drugo, kot da bi prvotno podaljšali. To pa je le en trakt bodočega samostana. Pravokotno na ta trakt so že zgradili drugega, usmerjenega proti travniku, na katerem so bile nekoč nameščene tople grede. Nič čudnega, da se ob obeh dveh zgrajenih traktih dvigata gori izkopanega kamenja. Del tega so delavci že izkoristili za gradnjo zidu okrog 19 tisoč kvadratnih metrov obsežnega zemljišča. Zid je visok čez dva metra, da bo, ko bo dokončan, zastiral pogled na samostan in na delo klavzurnih redovnic sv. Ciprijana v njem. Tako bodo lahko redovnice na Proseku deležne tistega miru, ki jim ga je promet skalil, ko so stanovale v svojem zgodovinskem samostanu pod Sv. Justom. Samostan pri Proseku so začeli graditi konec februarja lani. Komitent del je družba Samostan sv. Ciprijana, arhitektonski načrt so pripravili inž. Giovanni Cervesi, arh. Maurizio Bolelli in inž. Francesco Cervesi, notranje prostore pa je projektiral mojster Giulia Giberna. Vodja del je inž. Francesco Cervesi. Na vhodnih vratih je zabeleženo, da so bila dela deležna deželnega prispevka. Gre za 800 tisoč evrov, ki jih je Illyjeva deželna uprava prispevala, da bi omogočila gradnjo. Samostan bo zgrajen n obliki kloštra, s štirimi trakti, ki bodo obsegali skupno kakih 1.450 kvadratnih metrov površine. V notranjosti bo urejen pokrit hodnik s stebri iz nabrežinskega marmorja in leseno oblogo. Ob sedanjem vhodu bo zgrajena cerkvica, ki bo priključena osrednjemu poslopju. V samostanu bodo imele redovnice urejene pralnico, knjižnico, več skladišč, dve garderobi, sušilnico, arhiv, štiri laboratorije, 24 sob (vse s tušem in sanitarijami), kapelico menzo za revne, zakristijo, jedilnico, sprejemnico za revne, kuhinjo in dodatno pralnico. M.K. Gradnja samostana sv. Ciprijana pri Proseku se pospešeno nadaljuje kroma / SVET Sreda, 23. februarja 2011 9 LICEJ DANTE - Na pobudo združenja Il pane e le rose Oda zmernosti v luči zaščite skupnih dobrin Posegli so novinar Paolo Cacciari, Ferruccio Nilia in nekateri docenti Srečanje na liceju Dante je vodil kulturni delavec Edoardo Kanzian (na skrajni desni) kroma MIELA - Jutri prva predstava (ob 21. uri) Letošnji gledališki festival posvečen izključenosti človeka Na včerajšnji predstavitvi Da se bližamo hitrih nog privatizaciji sveta, so včeraj z grozo ugotavljali novinarji, raziskovalci in profesorji, ki so se odzvali povabilu kulturnega delavca Edoarda Kanziana in v veliki dvorani liceja Dante oblikovali srečanje z naslovom Oda zmernosti in zaščita skupnih dobrin. Prvi se je oglasil novinar in esejist iz Dola Paolo Cacciari, ki je svoje ugotovitve o pomenu skupnih dobrin za človeštvo uredil v knjigi La societa dei beni comuni. Sicer je knjiga sad skupnega dela skupine, ki se je poglabljala v vprašanja res communes omnium, se pravi primarnih stvari, ki pripadajo vsem in katerim so se posvečali že stari Rimljani. To skupno bogastvo narave so na primer zrak, voda, sonce, morja, gozdovi, zemlja, živali in podobno - viri torej, ki naj bi jih skupnost skupno upravljala na podlagi nekih splošno sprejetih pravil in na tak način zagotovila neko ravnovesje. »Tem gre prišteti danes tudi vse, kar smo podedovali od naših predhodnikov, mislim predvsem na znanje, kulturno dediščino, običaje, na jezik in na pravila sožitja, ki nam omogočajo skupno življenje,« je ocenil Cacciari. Seveda so dobrine izredno redke, dragocene in potrebne vsem, »so od vseh in nikogaršnje, njihove koristi pa mora uživati na enak način ves človeški rod.« In ravno s tem moralnim izzivom se moramo danes soočati, saj vodi ta princip v čisto nasprotno smer od tiste, ki nam jo vsakodnevno vsiljujejo gospodarske teorije, se pravi v smer privatizacije in ekskluziv-nosti. Z dobrinami ne bi smeli trgovati in špekulirati, finančni mehanizem današnjega trga pa tega ne spoštuje in naravne vire tržno izrablja. Narava in delo sta namreč danes bistvena faktorja proizvodnje, ki vodi le v porabo. Kje je rešitev? Cacciari prisega, da je ta v zmernosti - naučiti s moramo namreč živeti boljše in se zadovoljiti z malim. Potrebna je torej revolucija v veljavni logiki, ki bi zaščitila in primerno ovrednotila skupno dobro. Zmernosti se je v svojem posegu posvetil tudi profesor na liceju Federico Creazzo. Sicer maloštevilne dijake je opozoril, da vodi danes ljudi poraba, sla po nakupovanju, želja po nepotrebnem, na katero je opozarjal že Aristotel. S primerom ribičev iz Marana, ki si prizadevajo, da bi bila laguna skupno dobro, je srečanje zaključil član solidarne gospodarske mreže FJK Ferruccio Nilia iz Pordenona. Občinstvu je predstavil izredno preprosto tržno logiko, ki se še zmeni ne za zaščito skupnih dobrin, ampak vztraja pri spodbujanju nesorazmerja med presežki in primanjkljaji. Ob priložnosti so predstavili tudi praznik Decrescita felice 2011 z bogatim sporedom predavanj in dogodkov, ki bo zaživel 10. in 11. marca v različnih mestnih lokacijah. (sas) SKD TABOR - Zaključen niz Openskih glasbenih srečanj Po dodelanem jazzu Andrejke Možina v petek na sporedu Lacosegliazov Balkan Andrejka Možina quartet med nedeljskim nastopom kroma V nedeljo se je zaključil letošnji niz Openskih glasbenih srečanj, ki ga že vrsto let prireja Skd Tabor z Opčin. Začel se je oktobra, ko so v Prosvetnem domu gostili Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, novembra je nastopil Trio Kotar - Ferrini - Mitev, v decembru kvartet saksofonov 4saxess, novoletni koncert so letos zaupali Mladinski filharmoniji Nova, v nedeljo pa je na oder stopila domačinka Andrejka Mo-žina (glas, čelo), s svojo skupino Nicola Privato (kitara), Rosa Brunello (kontrabas), Igor Checchini (bobni) in gost Sebastiano Frattini (violina). Koncert je vzbudil veliko zanimanja, saj je privabil številno občinstvo, ki je pozorno sledilo izvajanju. Pevka je s svojim bendom postregla z dokaj zahtevnim avtorskim programom, ki pa je prisotne prepričal, tako da niso štedili z aplavzi. Topel Andrejkin glas se je učinkovito spajal z izvajanjem glasbenikov in skladbe (Bulgur - Razglednica iz Berlina, Zarja, Gladež, The gold rush) so odražale visoko stopnjo sozvočja, ki ga je dosegla skupina. Poleg glasbenega dela, ki ga je skoraj v celoti prispevala Mo-žinova (razen Celeste, R. Towner in N. Winstone), gre omeniti tudi delež nekaterih pesnikov, ki so svoje verze podarili Andrejkinemu umetniškemu izražanju ( Opoj in Sneži I. Zerjal, December - A. Rebula Tuta). Šlo je nedvomno za vsestransko uspešen koncert, ki je potrdil Andrejkino rast in zavidljivo doseženo stopnjo jazzovskega podajanja, ki se mestoma spogleduje tudi z rockom. Tretji februarski koncert v Prosvetnem domu bo pojutrišnjem, v petek, 25.februarja 2011, ob 20.30, ko bo nastopil priznani tržaški glasbenik in skla-daltelj Alfredo Lacosegliaz s svojo sku- pino Patchwork ensemble. Na večeru bo predstavil svoj nov glasbeni projekt, zgoščenko Hypnos. Ob Lacosegliazu (tamburica, kitara) bodo nastopili še Or-nella Serafini (vokal), Orietta Fossati (klavir), Cristina Verità (violina) in Daniele Furlan (klarinet ). Tokrat bodo prevladali balkansko-vzhodnoevropski ritmi. V soboto v Križu dan kulture v znamenju Benečije SKD Vesna iz Križa vabi v soboto, 26.2.2011 v dom A.Sirka v Križu na praznovanje dneva slovenske kulture. Proslava bo pričela ob 20h in bo potekala v znamenju beneške glasbe in poezije. Častna gosta večera bosta namreč vokalna skupina BK Evolution in pesnik Miha Obit. Večer pa bo povezoval novinar Mitja Tretjak. Skupina Beneške korenine je nastala leta 1997 in se je od vsega začetka lotila tudi lahke glasbe, prirejene za vokalno skupino in inštrumente. Večji del repertoarja je vseboval pesmi s spremljavo kitare, bas kitare in harmonike.Tako je skupina ubrala pot vokalne glasbe, vsaj do izdaje prve zgoščenke leta 2004, »Substrati« . Skupino sestavljajo: Davide Tomazetič (bas kitara), Alessandro Bertos-sin (kitara), Luca Clinaz (Klinac) (bobni), Stefania Rucli (Rukli) (harmonika), David Klodič (klavir in glas) in Igor Cerno (Černo) (glas). BK Evolution igra in poje predvsem izvirne pesmi v beneškem narečju, ki pripadajo različnim žanrom, od etnofolka do kantavtorskih pesmi. Nekaj besed o drugem gostu proslave. Miha Obit je beneški pesnik. Rodil se je v Ludwigsburgu ( Nemčija) leta 1966, sedaj živi v Špetru ( Videm). Leta 1998 je uredil in prevedel antologijo » Novo slovensko pesništvo«, leta 1999 pa je prevedel v italijanščino Kosovelove pesmi za otroštvo. V istem letu je sodeloval pri ustanovitvi laboratorija za prevajanje » Različni jeziki/ Linguaggi di-versi.« Poleg tega, se sam ukvarja s pesništvom in je izdal že veliko zbirk: » Leta na oknu«, »Mardeisargassi« in »Noč v koreninah.« Vsako leto pa ureja v sklopu manifestacije » Postaja Topolove/ Stazione Topolo« literarna srečanja z imenom " Vo-ci dalla sala d'aspetto/ Glasovi iz čakalnice." kroma Letošnji gledališki festival v tržaškem gledališču Miela se bo začel nadrealistično s predstavo Il Cortile v režiji Valeria Binasca. Selektorja letošnjega krajšega gledališkega festivala, režiser Franco Pero in član upravnega odbora dotične-ga gledališča Alesssandro Mizzi, sta na program uvrstila štiri predstave, ki bodo na štirih večerih govorile o štirih povsem različnih zgodbah, ki pa vendarle imajo en skupni imenovalec, in sicer zaprtost oziroma utesnjenost človeka. Gledališki niz so letos poimenovali Tra carceri e carceri, gre pa za metaforični naslov, v sklopu katerega bodo igralci govorili o izključenosti človeka. Več o programu pa so na včerajšnji uradni predstavitvi dogodka povedali predsednik Miele Gianni Torrenti, režiser Franco Pero in član odbora Alessandro Mizzi. Prvi je poudaril, da so se letos odločili za prozo, ker naj bi bila ta gledališka zvrst v zadnjem času zelo zapostavljena, Mizzi je spregovoril o tem, kako je v Trstu, kjer je gledališka izbira zelo pestra, težko pripravljati repertoar, Franco Pero pa je spregovoril o predstavah. Prva bo na sporedu jutri, 24. februarja (ob 21. uri), ko bo gledališka skupina Scimone Sframeli uprizorila igro Il cortile. Gre za predstavo, v kateri bodo igralci uprizorili nadrealistične, skorajda groteskne razmere, iz katerih melanholični protagoniosti ne vidijo izhoda. Sicer v predstavi ne bo manjkalo komičnih vložkov, nam je zagotovil Pero, a takih, ob katerih se gledalec vedno znova zamisli. Druga predstava iz niza štirih se bo zgodila prihodnji četrtek, 3. marca, ko bo režiser Riccardo Massai na oder postavil monolog, povzet po pismu De profundis, ki ga je Oscar Wilde napisal za časa svojega bivanja v zaporu. Vsečasen prostor gledališkega odra v Mieli bo tankočutno izkoristil tudi režiser Tiziano Pa-nici, ki bo na na oder postavil igro Kvetch - piagnistei, v kateri bodo igralci na komedijanstki način uprizorili značajsko tipizirane mlade ljudi današnjega časa, ki jih je strah vseh stvari. Ta predstava bo na sporedu v sredo, 16. marca. Gledališki niz pa bo sklenila še ena zelo zanimiva predstava, sicer povzeta po noveli Samuela Becketta, enega ključnih avtorjev 20. stoletja, z naslovom Premier Amour. V tej igri gre za predstavitev teatra kot poslednjega zatočišča žlahtnega utripanja polnokrvnega in minljivega življenja. Več informacij o programu je moč dobiti na spletni strani www.miela.it, cena vstopnic pa se giblje med 10 in 15 evrov. (sč) 1 0 Sreda, 23. februarja 2011 TRST DSI - Podelili nagrado Nadja Maganja Letošnja nagrajenka Tamara Ivanovna Chikunova prihaja iz Taškenta (Uzbekistan) Lani je Nadjina družina skupaj z Društvom slovenskih izobražencev, Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo in Skupnostjo sv. Egi-dija prvič podelila nagrado, ki nosi ime po Nadji Maganja, tržaški slovenski zgodovinarki, raziskovalki, publicistki ter javni in kulturni delavki, preminuli pred štirimi leti. Lani je priznanje, namenjeno ženskam, katerih življenje zaznamujejo izkušnja vere in vrednote, ki so odlikovale življenje in delo Nad-je Maganja, prejela priznana slovenska onkologinja in ustanoviteljica Slovenskega društva Hospic Metka Klevišar. Kot je dejala predstavnica komisije Maja Lapornik, so letos prejeli veliko kandidatur, iz česar lahko razumemo, da je nagrada potrebna. Prisotne je pozdravila tudi predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, ki je podčrtala pomen tega priznanja in čestitala letošnji dobitnici Tamari Ivanovni Chikunovi. Federica Marchi je v imenu Skupnosti sv. Egidija v svojem nagovoru izpostavila Nadjine sanje, ki se uresničujejo, in sicer prijateljstvo med Ita- lijani in Slovenci. »Nadja je imela velik smisel za srečevanje s sočlovekom, saj je bila do sočloveka enostavno iskreno radovedna. Vsak je bil zanjo zaklad, ki ga je bilo treba odkriti. Ta njena radovednost je bila iskrena in globoka, bila je ključ za odkrivanje srca človeka, ki je bil pred njo«. Letošnja nagrajenka Tamara Ivanovna Chikunova prihaja iz Taškenta, glavnega mesta Uzbekista-na. Njenega sina Dimitrija so obsodili na smrt leta 1999 in ga usmrtili 10. julija 2000, ko je bil star 29 let. Onemogočili so ji, da bi se poslovila od lastnega sina in še vedno ne ve, kje je pokopan. Zato se je Chikunova odločila, da skupaj z ostalimi ženskami, ki so zgubile sinove zaradi smrtne kazni, ustanovi organizacijo Matere proti smrtni kazni in mučenju. Po njeni zaslugi so v Uzbekistanu, kjer so letno usmrtili okrog dvesto oseb, ukinili smrtno kazen. Kot je povedala nagrajenka, »smrtna kazen predstavlja moralno oslabitev države in terorizem. Dokler bom živa, se bom borila za ukinitev smrtne kazni. To niso samo puhle besede, ampak zgo- Peter Jevnikar izroča nagrado gospe Tamari Ivanovni Chikunovi kroma vorni podatki«. Chikunova, ki jo jetniki imenujejo »mamica«, je dosegla velike rezultate: več kot 23 zapornikov je bilo rešenih smrtne kazni, 110 obsojenim so ponovno sodili, od teh pa je bilo 68 osvobojenih. Vsakič, ko se zavzema za zapornike, podoživlja svojega sina. Ker si ne želi, da bi matere obžalovale svoje sinove, bi rada rešila življenje vseh nesrečnikov. »Smrtna kazen ni v nobenem primeru merilo za pravičnost, s tem ne bomo rešili sveta pred hudodelstvom. Borila se bom, dokler ne bodo vsi obsojeni na prostosti«. Peter Jevnikar je podelil nagrado Tamari Ivanovni Chikunovi, in sicer delo kiparke Zalke Arnšek, ki je doma iz Argentine, a že dvajset let živi v Ljubljani. Letos je prav za nagrajenko pripravila novi glineni kip, v središču katerega je otrok. Slavnostni večer je glasbeno uokvirila Andrejka Možina. Nagrajenka je zaključila govor v Pe-terlinovi dvorani s sledečimi besedami: »Življenje je neprecenljiv dar, ki smo ga dobili od Boga. Bog je ljubezen, mir, upanje, humanost in pravičnost«. (met) Včeraj danes Danes, SREDA, 23. februarja 2011 MARTA Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 17.43 - Dolžina dneva 10.48 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 9.07 Jutri, ČETRTEK, 24. februarja 2011 MATIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,2 stopinje C, zračni tlak 1005,7 mb ustaljen, veter 30 km na uro severo-zahodnik, vlaga 83-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,8 stopinje C. CI3 Lekarne Do sobote, 26. februarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccar-di 16(040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m* Kino prej do novice www.primorski.eu AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II Grinta«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Il Grinta«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Il cigno nero«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Amore e altri rimedi«; 18.20, 20.10, 22.00 »The Shock Labyrinth -Extreme 3D«; 16.30, 18.45, 21.00 »American beauty«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Sanctum 3D«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Femmine contro maschi«; 16.30 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«. FELLINI - 16.00, 19.00 »Rabbit Hole«; 17.30, 20.40, 22.20 »Gianni e le don-ne«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il cigno nero«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45 »I fantastici viaggi di Gulliver«; 18.15 »Il padre e lo straniero«; 20.15, 22.15 »Im-maturi«. KOPER - KOLOSEJ - 14.30, 17.00, 19.20, 21.40 »Moja neprava žena«; 18.40 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 14.40, 16.40 »Zlatolaska 3D«; 13.50, 15.50, 17.50 »Gremo mi po svoje; 20.30 »Dilema«; 19.50, 21.50 »Ledena past«. KOPER - PLANET TUŠ 11.05, 16.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 10.40, 12.50, 15.00, 17.10, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 12.10, 14.20, 16.30 »Zlatolaska«; 13.05, 18.00, 20.00 »Gulli-verjeva potovanja 3D«; 18.40, 21.10 »Burleska«; 16.40, 21.05 »Črni labod«; 11.10, 13.45, 16.15, 18.45, 21.15 »Moja neprava žena«; 14.30, 19.00 »Jutri, ko se je začela vojna«; 13.50, 16.10, 18.30, 20.50 »Debela mama 3«; 11.00 »Kung fu Panda 1«; 12.00 »Avtomobili 1«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amore & altri rimedi«; Dvorana 2: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Wall Street«; Dvorana 3: 16.30, 18.20 »Burlesque«; 20.15, 22.15 »Sono il numero quattro«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Femmine contro maschi«; 18.15 »Qualunquemente«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.15 »Il Grinta«; Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 19.50, 22.10 »Sanctum 3D«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Femmine contro maschi«; Dvorana 4: 17.50 »Gianni e le donne«; 20.15, 22.15 »Sono il numero quattro«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.00 »Il discorso del Re«. M Izleti HI Osmice S Poslovni oglasi BITA-LJUDSKI DOM KRIŽ V soboto, 5. marca, od 19.00 dalje VEČERJA IN PUSTNI PLES s skupino Plima. Rezervacije 040-2209058 STORITVENO PODJETJE V TRSTU IŠČE uslužbenca/ko z večletno izkušnjo na področju davčnih prijav, posebej v izpolnjevanju obrazcev 730. Obvezno je znanje slovenščine in italijanščine. Zaposlitev je za določen čas. CV poslati na 730trst@gmail.com SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v nedeljo, 6. marca 2011, avtobusni izlet na Črni vrh v Benečiji z ogledaom letenja blumarjev ob priliki vsakoletnega srečanja s pobratenim društvom Integral. Odhod ob 7.40 s Trga Oberdan in ob 8.00 s trga v Sesljanu. Za vpisovanje in informacije klicati na tel. št. 040-220155 (Livio). OBČINA REPENTABOR organizira v dneh od 4. do 8. aprila 2011 štiridnevno bivanje v Rogaški slatini za bivajoče v občini starejše od 65. let. Za vpisovanje in pojasnila se lahko obrnete na občinsko tajništvo do 28. februarja. KRUT vabi v soboto, 12. marca, na spomladanski izlet v Spilimbergo z vodenim ogledom mestnega jedra, obiskom tamkajšnje edinstvene Šole mozaika in ogledom sejma »Cvetje in vrtnarstvo« v Pordenonu. Informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z društvom Debela griža, vabi vse ljubitelje narave in kulturno-zgodovin-ske dediščine v nedeljo, 13. marca, v Volčji grad na pohod po učni poti Pot kamna. Zbirališče na trgu v Nabreži-ni ob 9.30, odhod z osebnimi avtomobili ob 9.40. Pohod traja pribl. 2 uri, primeren je za vse, sledi kraško okrep-čilo. Za info 040-200924 (Zulejka). VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v »Baltske prestolnice« od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. 0 Mali oglasi FANT IZKUŠEN v vseh manjših hišnih popravilih išče delo. Tel. št. 3319654333. ŽELIM SPOZNATI OSEBO, ki pozna tehniko hitrega računanja Anzan ali magnetne motorje Perendev. Klicati na tel. št. 339-2987380 ob uri kosila. IZGUBILA SE JE PSIČKA pasme king charles, bela z rjavimi madeži, na železniški progi, ki iz Nabrežine pelje v Šempolaj. Sliši na ime Maxi. Pošteni najditelj naj se javi na tel. št. 3489007199 (Sergio). IŠČEM rabljeno prikolico s pogonskima kolesoma (kardan) uporabljivo s kopačico casorzo CU7. Tel. 040327327. IŠČEM zazidljivo zemljišče ali hišo potrebno korenite obnove na območju občine Devin Nabrežina ali Jamelj. Tel. št. 335-6123970. LJUBITELJU ŽIVALI podarim dva meseca stare psičke, majhne rasti. Tel. 347-9579810. PRODAM gorilnik (bruciatore) na kurilno olje. Tel. št. 338-5098764. PRODAM motokultivator (freza) ca-sorzo 6 hp, letnik 2003 v zelo dobrem stanju. Tel. št. 348-2491675. PRODAM motor yamaha FZ1 fazer (1000), letnik 2008, prevoženih 21.000 km, v odličnem stanju, po ugodni ceni. Tel. št. 339-2001738. Loterija 22. februarja 2011 Bari 47 32 39 58 51 Cagliari 83 90 62 79 43 Firence 49 27 59 50 82 Genova 7 21 4 39 37 Milan 30 23 38 43 57 Neapelj 62 27 55 19 83 Palermo 39 53 46 85 79 Rim 13 64 59 42 4 Turin 37 45 39 64 30 Benetke 81 33 88 69 9 Nazionale 69 33 89 17 70 FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Tel. 040-291498. Vljudno vabljeni! OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel. 040-229270. OSMICO je odprl Kristjan Debelis v Škednju, Ul. Soncini 112. Tel. 3385837604. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. Super Enalotto Št. 23 2 3 38 42 56 74 jolly 23 Nagradni sklad 3.090.420,21 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 21.011.522,89 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 42.142,10 € 1.517 dobitnikov s 4 točkami 305,57 € 55.641 dobitnikov s 3 točkami 16,66 € Superstar 88 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 30.557,00 € 251 dobitnikov s 3 točkami 1.666,00 € 4.084 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 26.577 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 55.537 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 23. februarja 2011 1 1 TK TRŽAŠKA KNJIGARNA DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV SLOVENSKI KLUB vabijo na predstavitev prvega celovitega prevoda I SLAVE VOJVODINE KRANJSKE Spregovorili bodo: prevajalec Primož Debenjak, urednik Tomaž Čeč, strokovnjakinja za antikvarno gradivo Stanka Golob EDINOST "zaščitni zakon"? ITALIJANSKA, EVROPSKA IN SLOVENSKA TRAGEDIJA O B R A C U M po desetih letih DANES ob 16.00 uri NARODNI DOM Trst, ulica F. Filzi 14 H Šolske vesti V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela so se začela vpisovanja za šolsko leto 2011/12. Dodatne informacije od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141. URAD ZA IZOBRAZBO IN ŠOLSKE STORITVE OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini (Dolina 200) in v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) za š.l. 2011/12. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci so na razpolago na www.sandorli-go-dolina.it. 13 Obvestila GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Mladika in Tržaška knjigarna vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v knjigarno danes, 23. februarja, ob 10. uri. Kavo bomo pili z Johnom Earlom. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. DRUŠTVO EDINOST vabi danes, 23. februarja, od 16. do 19. ure v Narodni dom v Ul. Filzi 14 v Trstu, na oglato mizo »Obračun«, ob 10. obletnici podpisa ustavno nezakonitega zakona. KOORDINACIJA LEVE SREDINE DEVIN - NABREŽINA organizira danes, 23. februarja, ob 18. uri v dvorani društva Igo Gruden javno srečanje na temo »Merjasci na Krasu - obstaja način za rešiti problem? Pogovorimo se skupaj!«. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem AUSER začetniški tečaj računalništva z uporabo lastnega računalnika (sistem Windows), enkrat tedensko ob četrtkih od 17. do 19. ure na šoli Gregorčič v Dolini za skupnih 20 ur (od polovice marca do konca maja 2011). Za predvpis in informacije pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231 (Urad za kulturo) ali pa od ponedeljka do četrtka od 10.00 do 11.30, 040-3478208 (tajništvo Auser). VZPI ANPI - Sekcija Repentabor vabi na predstavitev spominov iz predvojnih in vojnih let, internacije ter koncentracijskega taborišča nekdanjega domačina in občana Ivana Guliča Ko-vačevga s Cola. Večer se bo odvijal danes, 23. februarja, ob 19.30 v Bubni-čevem domu v Repnu. Po predstavitvi bodo člani lahko potrdili letno članarino. Istočasno vabimo v krožek nove člane, ki se spoznavajo v vrednotah NOB in se smatrajo za antifašiste. VZPI-ANPI - Sekcija Domjo sklicuje sekcijski kongres danes, 23. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Vabljeni člani in simpatizerji. Ob priliki bomo tudi poravnali članarine za leto 2011. KMEČKA ZVEZA prireja obvezne tečaje o nadzoru nad higieno in postopkih HACCP. Tečaji so namenjeni upraviteljem podjetij (8 ur) ter vsem, ki pomagajo pri pripravi živil (3 ure). Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo v uradih zveze ali po telefonu 040-362941. KMEČKA ZVEZA vabi člane glavnega sveta na sejo, ki bo v četrtek, 24. februarja, ob 19.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. SKUPINA 35-55 SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi v četrtek, 24. februarja, ob 20. uri v društveno dvorano na večer s Piko Rajnar, ki bo predstavila metodo EFT in prikazala, kako s to tehniko izboljšamo svoje počutje. Vabljeni. ETIKA IN PRIHODNOST V okviru pobude Etika in prihodnost bo v petek, 25. februarja, v Ul. Donizetti 3 v Trstu 2. srečanje, namenjeno mladim, z na-slo vom »Sveto« v kinematografiji med svetostjo in pornografijo. Srečanje bo vodil p. Andraž Arko. SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnico za mlade od 18 do 29 let od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: v petek, 25. februarja, »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na občni zbor, ki bo v petek, 25. februarja, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 46. SKD TABOR ZA OTROKE V soboto, 26. februarja, od 10. do 12. ure v mali dvorani prosvetnega doma na Op-činah pustna ustvarjalna delavnica. S Tadejo Bogdan bodo udeleženci pripravili pustno presenečenje. Vabljeni! O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 3. marca, ob 20.30 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degustacijo penin. Do 27. februarja sprejemamo rezervacije izključno za člane O.N.A.V., od 28. februarja dalje tudi za nečlane in prijatelje. Spletna stran: www.onav.it, email: trie-ste@onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do ponedeljka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2010-11, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za uživanje predvidenih ugodnosti in je na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. JUS MAVHINJE vljudno vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 1. marca, ob 20. uri na sedežu Jusa. SKD VALENTIN VODNIK sklicuje v torek, 1. marca, v društvenih prostorih občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vas vljudno vabi na predavanje »Prisluhniti bolniku« v torek, 1. marca, ob 17.30 v dvorano Ba-roncini, Ul. Trento 8 v Trstu. Predaval bo dr. Gianluca Borotto, zdravnik paliativne medicine, ki deluje v na-brežinski bolnici Pineta del Carso. GLASBENA MATICA vabi na izredni občni zbor, ki bo v sredo, 2. marca, ob 17.00 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Gorici, Korzo Verdi 51 (Tumova dvorana). Dnevni red: 1. Sprememba statuta; 2. Razno. V MARIJANIŠČU NA OPČINAH - tečaj priprave na poroko. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 2. marca, ob 20.30. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v četrtek, 3. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Gregorčičevo dvorano (Ul. Sv. Frančiška 20) na redni občni zbor. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih v Briščikih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju, ki bo 3. marca. FOTOVIDEO TS80 organizira 11. Video natečaj Ota Hrovatin. Rok za oddajo filmov 4. marca. Zaključni večer v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, 18. marca. Prijavnice dobite v Tržaški knjigarni, Ul. S. Francesco 20, ali na spletni strani www.trst80.com. Informacije na tel.: 329-4128363 (Marko Civardi). KRUT začenja v sredo, 9. marca, spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. KRUT - Želiš spoznati eterična olja in načine kako jih uporabljaš? Pridruži se nam na začetnem tečaju v petek, 11. marca, ob 17.30. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici »Afriške ljudske pravljice«, pripoveduje Biserka Cesar. Spored v sredo, 16. marca, ob 17.00: Šest sopotnikov. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. Prireditve OBČINA ZGONIK vabi ob dnevu slovenske kulture v četrtek, 24. februarja, ob 20. uri v prostore KD Rdeča zvezda v Saležu na predstavitev turistične brošure »Občina Zgonik: zgodbe, utrinki, slike«. Sodelujejo MepZ Rdeča zvezda - Devin, pod vodstvom Rada Miliča, Vesna Hrovatin in godba Salež. KD FRAN VENTURINI vabi na Prešernovo proslavo v petek, 25. februarja, ob 19.30 v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Sodelujejo: COŠ Mara Samsa - Domjo, COŠ Ivan Trinko -Zamejski - Ricmanje, otroški vrtec Palčica - Ricmanje, mini OPZ Ventu-rini in OPZ F. Venturini. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA (ul. sv. Frančiščka 20, Trst) vabi na odprtje razstave Andreja Kralja »Nadčutne zaznave« v petek, 25. februarja, ob 17.30. Umetnik bo odprtje popestril s svojimi verzi ob klavirski spremljavi Tommasa Scarcie. Avtorja bo predstavila Alina Carli. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD-ja in Slovenske prosvete prireja v petek, 25. februarja, predavanje Jana Grgiča »Potovanje po Severni Koreji ob slikah in video filmu«. Začetek ob 20.30. Vabljeni! SKD TABOR in Odborništvo za politike miru in zakonitosti Pokrajine Trst vabita v petek, 25. februarja, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčine, na pred- stavitev glasbenega projekta »Hyp-nos«. Nastopajo Alfredo Lacosegliaz, (tamburica, kitara), Ornella Serafini (vokal), Orietta Fossati (klavir), Cristina Verita (violina) in Daniele Fur-lan (klarinet). V BAMBIČEVI GALERIJI je na ogled razstava ilustracij Zvonka Čoha za slikanico Marka Kravosa »Ta prave od pet do glave«. Odprto od 10. do 12. in od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka. Razstava bo trajala do 25. februarja. Po dogovoru so za šole predvidene otroške delavnice s pisateljem. Informacije: Sklad Mitja Čuk, 040212289, info@skladmc.org. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in CPZ Sveti Jernej vabita v soboto, 26. februarja, ob 20. uri v Finžgarjev dom na »Večer slovenske pesmi in besede« (ob 100-letnici rojstva Jožeta Peterlina in 20-letnici samostojne Slovenije). Oblikovali ga bodo: otroška igralska skupina T. Petaros s spletom pesmi »Slovenija, naj tebi pesem poje«, r. Manica Maver, MI DPS Vesela pomlad - vodi Andreja Štucin, MPZ Sveti Jernej - vodi Mirko Ferlan, MePZ Sveti Jernej - vodi Janko Ban, sopra-nistka Mojca Milič. Slavnostni govornik Saša Martelanc. GLASBA BREZ MEJA 2011 pod velikim ogrevanim šotorom v Briščikih, v soboto 26. februarja, ob 21. uri koncert skupin »Siddharta«, »Bohem« in »Red Katrins«. Organizator koncerta je Glasbeno Kulturno društvo Dru-gaMuzika. Vstopnice za koncert bodo na razpolago na dan koncerta. SDD JAKA ŠTOKA vabi ob Dnevu slovenske kulture na srečanje s Prešernovim nagrajencem Miroslavom Košuto v soboto, 26. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Pogovor bo vodila prof. Tatjana Rojc. SKD IGO GRUDEN vabi na Pravljično urico z Majo Razboršek v soboto, 26. februarja, ob 15.30 v KD Igo Gruden v Nabrežini. SKD SLOVENEC IN SKD SLAVEC vabita v soboto, 26. februarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na »Zborovski večer« ob Dnevu slovenske kulture in ob 20-letnici dirigiranja Danijela Grbca MePZ Slovenec - Slavec. Spored: MePZ »Slovenec - Slavec« -dirigent Danijel Grbec, Fantovska vokalna skupina in MoPZ »Anton Klančič« iz Mirna - dirigent Zdravko Klanjšček in tenorist Aleš Petaros. SKD VESNA priredi v soboto, 26. februarja, »Praznovanje dneva slovenske kulture«. Nastopa glasbena skupina iz Benečije BK Evolution s predstavitvijo Cd-ja Jablen - The apple tree. Poezije in priložnostna misel Michele Obit, povezoval bo Mitja Tretjak. Začetek ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu. Toplo vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI vabi v nedeljo, 27. februarja, ob 17.30 v Kulturni dom v Briščike na ogled komedije Krojač za dame. Nastopajo igralci KD Gabro-vica pri Komnu. Prispevki Ob 4. obletnici smrti Mirkota Furlana darujejo Ivanka, Miran in Alenka 100,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. Nenadoma nas je zapustila naša draga Slavica Milič Za njo žalujejo hči Anina z možem Giorgiom, nečak Luigino z Diegotom in Ivanom Pogreb bo v petek, 25. februarja, ob 13.00 v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v soboto, 5. marca, ob 10.00 v cerkvi v Šempolaju. Nabrežina, Trst, 23. februarja 2011 Ob boleči izgubi drage Slavice Milič, dolgoletne raznašalke Primorskega dnevnika, izreka najgloblje sožalje svojcem Uprava Primorskega dnevnika t Zapustila nas je naša draga Marcella Stocca vd. Persi Žalostno vest sporočajo sinova Armando z Nello in Dario z Marino ter vsi sorodniki Pogreb bo v petek, 25. februarja, ob 13.20 v kapeli v ulici Costalunga. Kontovel, 23. februarja 2011 Pogrebno podjetje Zimolo t Zapustila nas je naša draga Maria Grazia Zuccoli (Čuk) vd. Emili Žalostno vest sporočajo sinova Alberto z Gabriello in Willy z Ombretto, vnuki Pietro, Diego in Denis ter sestra Anica z Lucianotom Pogreb bo v soboto, 26. februarja, ob 10. uri iz ulice Costalunga v proseško cerkev. Ob 11. uri bo sv. maša, sledil bo pokop. Prosek, 23. februarja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav dragi teti Grazii Paolo in Nataša, Diana in Paolo ter Daniel, Emil, Jakob in Tina Ob boleči izgubi drage mame Grazie izreka svojemu odborniku Willyju in ostalim sorodnikom iskreno sožalje odbor Društvene gostilne na Proseku Hvala tata, da v vseh teh letih si tako dobro opravljal vlogo očeta in matere. LpA ^ Zapustil nas je naš dragi Giuseppe Pernarcich (Pino) Žalostno vest sporočajo hči Aleksandra, sestra Romana in svak Pepi ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 25. februarja, ob 14. uri v štivanski cerkvi. Štivan, 23. februarja 2011 Ciao, stric Pino. Božič, Katja in Veronika Ob izgubi dragega očeta sočustvujemo s kolegico Aleksandro. Pisarna Kuret in Cunja Dragi prijateljici ALENKI COLJA poslednji pozdrav Tatjana in Anamarija z družinama 12 Sreda, 23. februarja 2011 MNENJA, RUBRIKE / LAHKA GLASBA - V ponedeljek pred polnim gledališčem Rossetti MAASTRICHT Dalla in De Gregori: skupni Na TEFAF-u nekaj koncert za skupne uspešnice ¡zmedinih Predstavila sta bogat izbor pesmi, ki so del zgodovine italijanske avtorske glasbe umetnin Dobrih trideset let po zadnjem sodelovanju se na italijanskih odrih ponovno pojavljata skupaj. Pisalo se je leto 1979, ko sta Lucio Dalla in Francesco De Gregori opravila uspešno turnejo po italijanskih stadionih: imenovala se je Banana Republic, istega leta je izšla tudi istoimenska plošča, posneta v živo. V ponedeljek sta priljubljena pevca in kantavtorja nastopila v Trstu v sklopu nove turneje Work in progress, ki sta jo skoraj slučajno začela pred letom dni (in medtem izdala tudi novo dvojno ploščo). Sprejelo ju je nabito polno gledališče Rossetti, v katerem so sedeli poslušalci vseh starosti, prevladovali pa njuni vrstniki - ženske in moški srednje in starejše generacije. Dalla in De Gregori sta v skoraj dvournem sporedu predstavila izbor svojih najlepših pesmi in se pri petju izmenjavala: uspešnice enega ali drugega ustvarjalca so tako postale uspešnice obeh. Ko je prvi pel, ga je drugi spremljal na kitaro ali orglice; ko je zapel rimski kantavtor, je bo-lonjski kolega zaigral na klarinet ali saksofon. Večino pesmi pa sta zapela skupaj: novi aranžmaji so marsikateri pesmi dali drugačen, a prav tako privlačen prizvok. Tržaško gledališče so v petek preplavile note in besede, ki so del zgodovine italijanske avtorske glasbe. Uvod je bil v znamenju Dallovih Tutta la vita in Anna e Marco, sledili sta De Gregorijevi La leva calcistica in Titanic ter številne starejše in novejše uspešnice. Med tistimi, ki so požele največje odobravanje in ploskanje občinstva, je bila De Gregorijeva Viva l'ltalia: patriotski monolog Roberta Benignija na nedavnem sanremskem festivalu je že obrodil prve sadove ... Po odmoru sta se kantavtorja vrnila na oder na notah pesmi Non basta saper cantare, ki je nastala ravno ob lanskem skupnem povratku na glasbeno sceno. V besedilu so nekateri kritiki videli njuno glasbeno oporoko: leta minevajo tudi za dvojico D&D ...»ma saper vivere non basta e non basta saper can-tare«. Sledile so priljubljene Alice, La donna cannone, Piazza Grande, Caruso, Generale. Lucio Dalla je dejal, da se za vsako pesmijo skriva skrivnost in tako je pravi misterij, zakaj se nekatere pesmi zapišejo v zgodovino. Med temi je tudi Just a gigolo, ki sta jo Dalla in De Gregori predstavila v prijetni italijanski inačici: besedilo sva skupaj, brez kreganja, napisala po telefonu, je pojasnil Dalla. Dvojica je občinstvu podarila tudi dodatne štiri pesmi: med zadnjo, Balla balla bal-lerino, je bilo gledališče na nogah ...in bilo tako, ko so se trenutek kasneje prižgale luči, že pripravljeno, da zadovoljno zapusti dvorane. Poljanka Dolhar Francesco De Gregori (desno) in Lucio Dalla (spodaj) med ponedeljkovim koncertom v gledališču Rossetti simone dl luca Umetnostni sejem TEFAF v Maastrichtu, ki velja za enega najpomembnejših sejmov umetnin in starin na svetu, bo letos potekal od 18. do 21. marca. V maastrichtskem razstavnem in kongresnem centru (MECC) pričakujejo več kot 260 razstavljavcev iz 18 držav. Med umetninami, ki bodo izstopale iz letošnje ponudbe, velja omeniti pozni Rembrandtov portret moškega, 7000 let star grški kipec in sliko Au-gustea Rrenoirja. Rembrandt je na sliki upodobil neznanega moškega v eksotičnih oblačilih. Delo odlikuje izjemna igra svetlobe in sence. Sliko bo za 34,5 milijona evrov ponujala Galerija Otto Naumann Ltd. Grški kipec, ki je bil odkrit pred nedavnim, bo ponujal Rupert Lace Ancient Art Ltd iz Londona. Portret sina Clau-dea, ki ga je naslikal Auguste Renior, bo vključen v razstavo del francoskih umetnikov. GLASBENA VZGOJA - Pomembno priznanje Sijavuš Gadžijev Škerjančev nagrajenec Wilderness Heart Black Mountain Psychedelic rock Jagjaguwar / Outside Music, 2001 Na naši glasbeni poti se ponovno srečujemo z neodvisno založbo Jagjaguwar. V prejšnji rubriki smo namreč naleteli na sodelovanje med omenjeno založbo in ameriškim bendom The Cave Singers, tokrat pa je na vrsti kanadska zasedba Black Mountain. Septembra lani se je namreč v glasbenih trgovinah pojavila plošča Wilderness Heart, verjetno eden boljših glasbenih izdelkov preteklega leta! Gre za tretji album benda iz Vancouvra, ki je svoje prve korake v svetu glasbe opravil pred komaj sedmimi leti. Mlado skupino sestavljajo pevec in kitarist Stephen McBean, pevka, kitaristka ter pianistka Amber Webber, basist Matthew Camirand, pianist Jeremy Schmidt ter bobnar Joshua Wells. Black Mountain se očitno glasbeno zgledujejo po šestdesetih in predvsem sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Komadi so dobra mešanica hard roka in psihedelije, ponekod pa tudi garage in bolj alternativnega roka. Bend se uspešno poslužuje dvojnega pevca, se pravi ženske in moškega, kar daje pesmim poseben pečat. V tretjem glasbenem izdelku Wilderness Heart se je bend odločil, da preizkusi tudi akustične kitare. Določeni komadi so morda nekoliko bolj »nežni« od prejšnjih, tako da bo plošča zelo verjetno prišla do širše publike ... Prva izmed desetih pesmi je The Hair Song, zanimiv bluz-rok komad z akustičnimi in električnimi kitarami. Naslednja Old Fangs je dober hard rock komad, v katerem lahko prisluhnemo Hammond klaviaturam in sintetizatorjem zvoka, ki močno spominjajo na legendarno zasedbo Deep Purple. Radiant Heart je prijetna akustična balada, ki jo izvajata pevca Webber in McBean, takoj nato pa se povrnemo v konec šestdesetih s komadom Roller Coaster, ki nas popelje domov k Ozzyju Osbourneu .in ravno tako z naslednjo Let Spirits Ride! Burryed By The Blues in The Way To Gone sta dva akustična komada, nato pa ploščo zaključujejo še trd komad, ki daje albumu ime Wilderness Heart, akustična balada The Space of Your Mind in še psihedelična Sadie. Take plošče potrebuje današnja glasbena scena! Rajko Dolhar Sijavuš Gadžijev je pomembno zaznamoval tudi naš kulturni prostor V zahvalo za izjemne uspehe pri vzgoji mladih slovenskih pianistov in za zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole je Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana ta mesec profesorju Sijavušu Gadžijevu podelil Šker-jančevo diplomo. Priznani pianist in profesor (rojen leta 1954 v Bakuju, glavnem mestu države Azerbajdžan) od leta 1994 živi in deluje v Italiji in Sloveniji. Najprej je poučeval v Glasbeni šoli Nova Gorica in Centru za glasbeno vzgojo Koper, vrsto let je profesor klavirja na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica , od leta 2001 pa poučuje klavir tudi na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. V šestnajstih letih delovanja na Goriškem in v Sloveniji je vzgojil vrsto uspešnih pianistov, ki so na tekmovanjih praviloma osvajali najvišja mesta. Njegovi učenci Erik Šuler, Aleksandra Pavlovič, Irena Koblar, Ivan Skrt, Miha Štokelj, Rok Palčič, Aleksandra Klimova, Urška Babič, Danijel Brecelj, Sara Rustja, Natalija Šaver, Ivan Ferčič, Armin Čoralic, Anže Vrabec in drugi že uspešno delujejo kot koncertanti in pedagogi, eni pa še nadaljujejo s študijem klavirja na umetniških akademijah doma in po svetu. Pet od njih je za študijske uspehe prejelo Škerjančevo nagrado. Sijavuš Gadžijev je kot solist s samostojnimi recitali nastopal po raznih krajih še v tedanji Sovjetski zvezi, ZDA, Nemčiji, Poljski, Italiji, na Madžarskem in po republikah nekdanje Jugoslavije. Nastopal je z orkestrom Slovenske filharmonije, Ro-terdamskim komornim orkestrom, Simfoničnim orkestrom Schpor iz Kaasla, Simfoničnim orkestrom Fur- lanije Julijske krajine, Bratislavskim komornim orkestrom in drugimi. Koncertiral je s priznanimi umetniki, kot so violinist Aleksander Vinitski, Axel Wilchot, Vladimir Mendelsohn, violončelisti Mihail Flaxman, Mihai Dančila, Hans Erich Deckert in drugi. Kot komorni glasbenik skupaj z violinistom Vasilijem Meljnikovim in violončelistom Igorjem Mitrovicem nastopa v Ljubljanskem klavirskem triu. S svojimi bogatimi izkušnjami, ki jih je pridobil na klavirskem oddelku Posebne glasbene šole za izredno nadarjene otroke v Rusiji, kasneje na študiju klavirja in kompozicije na kon-servatoriju P. I. Čajkovski v Moskvi pri profesorjih Belli Davidovič, Borisu Zemljanskemu in Mihailu Voskre-senskemu in z vodenjem seminarjev in mojstrskih tečajev na Univerzi Los Angeles, Univerzi Domingos Hills v Kaliforniji, akademiji Franz Liszt v Budimpešti, univerzi za glasbo v Dort-mundu, Beogradu, Zagrebu, Dubrovniku, pa na konservatorijih v Milanu, Genovi, Trstu in Čedadu, je pomembno zaznamoval tudi naš kulturni prostor. V Gorici je že desetletje umetniški vodja mednarodnega klavirskega tekmovanja za nagrado mesta Gorica in za nagrado Giuliano Pecar, na Centru Komel pa je v teh letih vzgojil tudi vrsto mladih pianistov, med katerimi v zadnjem času močno izstopajo Aleksander Gadžijev, Giuseppe Guarrera in Alessandro Villal-va, ki na državnih in mednarodnih tekmovanjih prejemata najvišja priznanja in že tudi uspešno koncertira-ta. Tatjana Gregorič / ITALIJA Sreda, 23. februarja 2011 13 LIBIJA - Italijanski premier včeraj telefoniral libijskemu voditelju Gadafi Berlusconiju: V Libiji je »vse v redu« Italijanska vlada se boji vala beguncev - Opozicija: Vlada ni kos dogodkom RIM - Vlada v Rimu z zaskrbljenostjo opazuje razvoj dogodkov v Libiji. Zunanji minister Franco Frattini je Evropsko unijo včeraj pozval, naj Italije ne prepusti same sebi pri premagovanju morebitnih množičnih valov priseljencev iz Libije. »Italija je prva država, ki bo čutila posledice množičnega vala priseljencev,« je opozoril Fratti-ni. Rim se boji posledic padca libijskega režima, ki je, zahvaljujoč sporazumu o priseljencih z Italijo, doslej preprečeval množične odhode beguncev iz te severnoafriške države. Vlada premiera Silvia Berlusconija je zato sinoči na izredni seji razpravljala o resnem položaju v Severni Afriki in je ustanovila stalni odbor, ki bo sledil libijski krizi. Po oceni vlade bi v Italijo lahko prišel val 200 do 300 tisoč beguncev. Prav včeraj je Visoki komisariat ZN za begunce (UNH-CR) države v bližini Libije in še zlasti Italijo pozval, naj ohranijo odprte meje ter pokažejo »humanitarni duh in velikodušnost do ljudi, ki preživljajo hudo travmo«. Na ta poziv pa se je ostro odzval minister za reforme in voditelj Severne lige Umberto Bos-si, ki je brez dlak na jeziku dejal, da če bodo begunci res prišli v Italijo, potem »jih bomo poslali v Nemčijo in Francijo«. Berlusconi, ki sicer velja za Gadafije-vega zaveznika, je v ponedeljek obsodil nesprejemljivo uporabo sile proti civilistom v Libiji in ob tem dejal, da je vznemirjen spričo spopadov v državi. »Berlusconi je vznemirjen zaradi stopnjevanja spopadov in nesprejemljive uporabe sile nad civilisti,« so sporočili iz palače Chigi. Dejstvo, da je Berlusconi obsodil nasilje, a ne Gadafijevega režima, ki ga izvaja, je izzvalo vrsto kritik iz opozicijskih vrst. Sekretar Demokratske stranke Pier Luigi Ber-sani je včeraj dejal, da sedanja vlada ni kos situaciji. »Zdaj plačujemo politiko t. i. osebnih prijateljstev, ki jo goji premier Berlusconi zlasti z avtoritarnimi državniki. Italijanska zunanja politika je na najnižji točki v zadnjih 50 letih,« je dejal. Podobno sta se oglasila voditelja Italije vrednot Antonio Di Pie-tro in Sredinske unije Pier Ferdinando Ca-sini, ki sta opozorila, da je Berlusconi v bližnji preteklosti večkrat pokazal posebno naklonjenost do libijskega diktatorja, kar je izzvalo kritike v demokratičnem svetu. Nastopil je tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Odločno je obsodil nasilje v Libiji in poudaril, da je treba spoštovati zahtevo ljudi po reformah in večji demokraciji. Včeraj pod večer pa se je Berlusconi odločil, da po telefonu pokliče Gadafija. To je storil tudi zato, da bi demantiral nekatere trditve libijskega voditelja, ki je v svojem včerajšnjem televizijskem nagovoru med drugim dejal, da Italija nudi upornikom orožje in še zlasti rakete. Kot piše v noti za tisk italijanske vlade, je Berlusconi v 20 minut trajajočem pogovoru to odločno zanikal, sicer pa je Gadafija pozval, naj ne uporablja nasilja. Libijski voditelj naj bi odvrnil, da so nasilni predvsem uporniki, sicer pa je zatrdil, da je v Libiji »vse v redu«. Medtem je na južnoitalijanskem otoku Lampedusa ponovno pristalo več deset migrantov. Včeraj zjutraj je na tem majhnem otoku, kjer je v zadnjih dveh tednih pristalo več tisoč beguncev iz severnoafriških držav, pristal čoln s 43 tunizijskimi begunci, v ponedeljek pa dva čolna s po 59 in 200 begunci. Oblasti so sicer v ponedeljek z letali na Sicilijo in v južno Italijo prepeljale 400 pri-bežnikov, saj je zbirni center na Lampedu-si prepoln. V centru, ki je predviden za 850 ljudi, je sedaj nameščenih 1200 ljudi. V ponedeljek je v njem izbruhnil pretep med dvema skupinama tunizijskih pribežnikov, ki so se obmetavali s kamenjem, zaradi česar je morala posredovati policija. Opozicija očita Berlusconiju, da je Gadafiju vedno izkazoval pretirano naklonjenost POLITIKA - Medtem ko ga je poslanska zbornica obravnavala Predsednik Napolitano zavrnil večnamenski odlok RIM - Poslanska zbornica je včeraj prekinila obravnavo večnamenskega zakonskega odloka, znanega kot Milleproroghe, ki ga je senat sprejel pretekli teden in bo zapadel 27. t. m. Predsednik republike Giorgio Napolitano je namreč včeraj s pismom opozoril premierja Silvia Berlusconi-ja ter predsednika obeh vej parlamenta Gianfranca Finija in Renata Schifani-ja, da je zakonski ukrep z več vidikov v navzkrižju z ustavo. Državnega poglavarja posebno moti, da je vlada, ko je bil postopek uzakonitve odloka že v teku, vanj vnesla »raznolike in obsežne« popravke, ki prvotno besedilo povsem sprevračajo, kar je v nasprotju z ustavo, predsedniku republike pa preprečuje, da bi zakonski ukrep predhodno presodil, kot je njegova pravica. Napolitano v svojem pismu poudarja, da je že od začetka svojega mandata vlado in parlament večkrat opozoril na to nesprejemljivo prakso, ki jo odslej ne name- rava več dopuščati. V tem smislu se bo državni poglavar po lastnih navedbah posluževal pravice, da zavrne zakonske ukrepe pred njihovo razglasitvijo. Premier Berlusconi je takoj nato v noti za tisk sprejel na znanje Napo-litanove pripombe, češ da z njimi soglaša. Predsednik poslanske zbornice Fini pa je, kot rečeno, prekinil obravnavo večnamenskega odloka, ki bo tako po vsem sodeč zapadel. Vlada bo morala zdaj presoditi, kako naprej. Medtem pa je minister za poenostavitev zakonodaje Roberto Cal-deroli včeraj v senatu predstavil nov izvršilni zakonski odlok za uvedbo davčnega federalizma na občinski ravni, ki ga je predsednik republike Napolitano zavrnil 4. februarja, ker ga je vlada dokončno potrdila, čeprav se je dvodomna parlamentarna komisija o njem negativno izrekla. Calderoli je izrazil prepričanje, da gre za zgodovinsko reformo, ki ne bo zvišala davčnega pritiska in bo v korist vseh. Giorgio Napolitano ansa Severna liga proti parlamentarni imuniteti RIM - Severna liga nasprotuje parlamentarni imuniteti. Tako je poudaril vodja ligašev, minister Umberto Bossi novinarjem v poslanski zbornici. Namignil je, da bi ljudje morda pristali na imuniteto Ber-lusconiju, ker naj bi ga sodstvo preganjalo, ne bi pa se strinjali, da bi bili vsi parlamentarci deležni imunitete, je pristavil. Takoj zatem pa je pritrdil Berlusconiju: strinja se z uvedbo tako imenovanega kratkega procesa. Korupcija in goljufija bolezni italijanske javne uprave RIM - Korupcija in goljufija sta bolezni, ki sta globoko zakoreninjeni v italijanski javni upravi, tako da je vsak optimizem s tega vidika neos-novan. Tako je povedal državni tožilec na računskem sodišču Mario Ristuccia, ko je včeraj nastopil ob odprtju sodnega leta 2011. Ristuc-cia je dejal, da je korupcija tesno povezana s podeljevanjem evropskih in državnih prispevkov in da je v letu 2010 narasla za 30 odstotkov v primerjavi z letom prej. Državni tožilec se je tudi kritično obregnil ob reforme, ki jih pripravlja vlada. Posebno je napadel zakonski predlog proti sodnim prisluškovanjem, ki bo po Ristucciovih besedah otežkočal tudi boj proti korupciji in sploh proti zlorabi javnih sredstev. Državni tožilec pa se je tudi vprašal, kakšne bodo posledice uvedbe davčnega federalizma, saj se mnogi upravičeno boje, da bo nudila nove priložnosti za korupcijo in druga podobna kazniva dejanja. Mercandante oproščen po šestih letih pripora PALERMO - Giovanni Mercan-dante, zdravnik in nekdanji parlamentarec iz vrst stranke Forza Italia, je bil na prizivnem procesu oproščen. Po šestih letih pripora ga je sodišče iz Palerma dalo izpustiti na prostost. Na prvostopenjskem procesu je bil obsojen na 10 let in 8 mesecev zapora zaradi združevanja v mafijske namene. Bil naj bi tesni sodelavec mafijskega kolovodje Bernarda Provenzana. Po šestih letih pripora pa je predsednik pri-zivnega sodišča Biagio Insacco razsodil, da ni dovolj dokazov za Mer-cadantejevo obsodbo. »Zahvaljujem se svojim odvetnikom, družini on Bogu,« je dejal zdravnik-politik, ko je zvedel za oprostitev. Seveda je prišlo tudi do polemik. Javni tožilec Nino Di Matteo je ob oprostilni razsodbi izrazil presenečenje, češ da so bili dokazi proti Mercandan-teju zelo solidni. MILAN - Ustanova, ki je dala povod za preislavo čiste roke, v vrtincu polemik Spet Pio Albergo Trivulzio! Uglednim osebnostim ugodne najemnine - Vodstvo ustanove odstopilo, sedaj čakajo na izrednega komisarja MILAN - Polemika o cenenih najemninah stanovanj v lasti milanske skrbstvene ustanove Pio Albergo Tri-vulzio je obglavila njeno vodstvo. Včeraj je odstopilo pet od sedmih članov upravnega sveta ustanove, vključno s predsednikom Emiliom Trabucchi-jem. Milanska županja Letizia Morat-ti je izrazila zadovoljstvo nad odstopom, saj bo sedaj izredni komisar lahko preveril delovanje vodstva ustanove in ugotovil, ali so bile pri njenem vodenju storjena kazniva dejanja. Komisarja bo imenoval predsednik deželne vlade Lombardije Roberto Formigoni, saj skrbstvene in zdravstvene ustanove sodijo pod pokroviteljstvo dežele oziroma njenega odborništva za zdravstvo. Odstavljeno vodstvo je vsekakor obtožilo sredstva javnega obveščanja, da so zagnala pravo medijsko gonjo proti skrbstveni ustanovi. Pio Albergo Trivulzio je skrbstvena ustanova, ki je bila že pred 19 leti v središču italijanske črne in politične kronike. Prav z aretacijo takratnega di- rektorja zavoda Maria Chiese se je začela preiskava »čiste roke«, ki je po-metla z dotedanjim italijanskim političnim vrhom. Tokrat se je vodstvo ustanove spet znašlo na zatožni klopi, ker naj bi dalo številnim znanim osebnostim v najem zelo prestižna stanovanja, last ustanove, in to po smešno nizkih cenah. Tako je na primer eden od »srečnežev« plačeval 365 evrov mesečne najemnine za 90 kvadratnih metrov obsežno stanovanje na trgu milanskega Duoma. Podobnih ugodnosti so bili deležni med drugimi baletka Carla Fracci, brat Luca Cordere di Monte-zemolo Daniele, generalni direktor prvoligaša Milana Ariedo Braida, Martino Pillitteri, nečak nekdanjega milanskega župana Paola, ki ga je odpi-hala prav preiskava čiste roke, Piero Testoni, nečak nekdanjega predsednika republike Francesca Cossige, žena županskega kandidata leve sredine na milanskih občinskih volitvah Giuliana Pisapie in še številni drugi. Vhod v milansko ustanovo z zgovornim komentarjem ansa TURIZEM - Polemike V Benetkah naj bi gradili dve kolesi BENETKE - V Benetkah načrtujejo gradnjo razglednega kolesa po zgledu tistega v dunajskem Pratru. Turisti bodo lahko s 140 metrov visokega razglednega kolesa na otoku San Biagio občudovali lagunsko mesto. V Italiji potekajo razprave o načrtu za gradnjo 140 metrov visokega panoramskega kolesa na otoku San Biagio. Razgledno kolo bi bilo precej višje od 99 metrov visokega zvonika beneške cerkve svetega Marka. V načrtu je še en projekt, ki predvideva gradnjo 60 metrov visokega razglednega kolesa s 300 sedeži na otoku Tronchetto. Za razliko od tistega na otoku San Biagio naj bi bilo tega drugega mogoče razstaviti in ga po potrebi tudi premakniti. Oba projekta bi pomenila dobiček tudi za mesto Benetke, saj bi se 30 odstotkov denarja od plačanih vstopnic (okoli dva milijona evrov na leto) iztekalo v mestno blagajno. Načrt je sprožil številne razprave. Mestni svetniki menijo, da bi razgledno kolo pomenilo pomembne vire za prazno mesto blagajno, hkrati pa bi imelo pozitivne učinke na gostinstvo v Benetkah. Gradnji razglednega stolpa ostro nasprotuje strokovnjak za umetnost Roberto D'Agostino, ki trdi, da takšen stolp spada v zabaviščne parke, kot je Disneyland, in ne v Benetke. 1 4 Sreda, 23. februarja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu TRŽIČ - Po ponedeljkovi smrti 22-letnega Bangladeševca v ladjedelnici Tisočglavi sprevod proti nesrečam na delovnem mestu Občinski odbor je za jutri razglasil mestno žalovanje - Pizzolitto:»Potrebujemo več spoštovanja in varnosti« Tišina in mrliško zvonjenje sta spremljala sprevod, ki se ga je včeraj po tržiških mestnih ulicah udeležilo okrog tisoč ljudi. Za manifestacijo so se sindikati kovinarjev odločili v ponedeljek, ko je v tržiški ladjedelnici tragično umrl 22-letni delavec iz Ba-gladeša. Ismail Mia, ki je v Italijo prišel z bratoma šele pred dvema letoma, je med delom na krovu ladje Carnival Magic padel v cev za ventilacijo, kar ga je stalo življenje, saj se je v tridesetmetrskem padcu zelo hudo poškodoval. Sprevod se je začel pred ladjedelnico, kjer je potekala stavka, nadaljeval pa se je do Trga Republike. »Pred očmi imam praznovanja ob stoletnici ladjedelnice, ki so potekala pod geslom "Vivere di cantiere" (Živeti od ladjedelnice, op.ur.). Dogovorili smo se, da se bomo trudili za izboljšanje varnostnih razmer, v resnici pa smo v nekaj več kot dveh letih zabeležili dve smrti in eno izredno hudo poškodbo,« je povedal Moreno Luxich, predstavnik Fiom, ki zahteva odstop celotnega vodstva tržiške ladjedelnice. Ob sindikalnih predstavnikih so se sprevoda udeležili številni občinski in pokrajinski upravitelji ter delavci iz Bangladeša - med njimi je bil tudi brat umrlega Ismaila Mie -, ki so odločili, da bodo zbirali denarne prispevke, ki jih bodo poslali družini 22-letnega delavca. »Poskrbeti moramo tudi za prevoz posmrtnih ostankov mladeniča v domovino. To naj bi se zgodilo v teku treh dni,« so povedali predstavniki priseljencev iz Bangladeša. Udeležence sprevoda je nato v dvorani občinskega sveta sprejel župan Gianfran-co Pizzolitto, ki je bil vidno ganjen. »Dovolj je nesreč. Potrebujemo več spoštovanja in varnosti,« je povedal župan in nadaljeval: »Varnost pri delu je tudi stvar kulture, ki pa je ne upoštevajo ne pri družbi Fincantieri ne v dru- gih podjetjih. Kdor vodi družbo, nosi prav gotovo velike odgovornosti, ni pa pravično, da označuje delavce kot "lenobneže"« Tržiški občinski odbor je sklenil, da bo jutri razglasil mestno žalovanje. Na javnih stavbah bodo spustili zastave na pol droga, trgovine bodo odprle 15 minut kasneje in spustile rolete izložb. Odbor je povabil predsednika, naj skliče občinski svet na temo varnosti pri delu, naslovil pa je tudi kritiko na deželo FJK, ki ni zvišala sredstev za prevencijo nesreč in medi- Po sprevodu po mestnih ulicah (levo) se je delegacija sestala z županom v dvorani občinskega sveta (desno) altran cino dela. Pizzolitto je stopil v stik z goriško prefektinjo Mario Augusto Marrosu, s katero želi preveriti, ali se pravilno izvajajo sporazumi o transparentnosti pri dodeljevanju podizvajalskih del v ladjedelnici. Med včerajšnjim srečanjem je posegel predsednik goriške pokrajine Enrico Gherg-hetta, ki meni, da je razglasitev mestnega žalovanja pomembna. »Skupnost iz Bangladeša ni osamljena,« je povedal Gherghetta in nadaljeval: »Tujih delavcev ne moremo le iz- koriščati. Dati jim moramo priložnost, da se organizirajo in ustanovijo zadruge. Ali moramo zato, da delamo, nujno imenovati za podizvajalce podjetja, ki bi lahko bila povezana z mafijo? Nujno je, da spremenimo ves mehanizem, drugače je mladenič umrl zaman.« Sindikati kovinarjem Fiom, Fim in Uilm so za jutri sklicali novo stavko v ladjedelnici, na katero se bodo ob tržiških delavcih odzvali tudi uslužbenci ladjedelnice Fin-cantieri iz Palerma. GORICA - Jutri Zakon 38: opravljeno delo in perspektive Pokrajinska konzulta za slovensko narodno skupnost in konzulta za vprašanje slovenske narodne skupnosti manjšine pri občini Gorica prirejata okroglo mizo z naslovom »Zakon 38/2001: opravljeno delo in perspektive«, ki bo jutri ob 17.30 v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici. Na okrogli mizi bodo potegnili črto nad dosedanjim izvajanjem zakona in preverili perspektive za dokončno uresničitev predvidenih zakonskih norm. Posvet je namenjen članom obeh konzult, krajevnim upraviteljem in širši slovenski ter italijanski javnosti. Organizatorji so namreč mnenja, da zakon, predvsem v fazi izvajanja praktičnih določil, premalo poznamo in da upravitelji večkrat niso dovolj dobro informirani o priložnostih, ki jih ta zakonska norma nudi tudi krajevnim upravam. Moderatorja bosta Peter Černic, predsednik pokrajinske konzulte za slovensko narodno skupnost, in Ivo Co-tič, predsednik konzulte za vprašanja slovenske narodne skupnosti na občini. Sodelovali bodo predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, goriški župan Ettore Romoli, Bojan Brezigar in Livio Furlan, predsednik in podpredsednik paritetnega odbora, Damjan Paulin, Livio Semolič in Mario La-vrenčič, člani paritetnega odbora, ter izvedenec za jezikovne pravice. GORICA - Srečanje med De Anno, Ziberno in Semoličem Dialog za boljše odnose in razvoj Drevi ob 18.30 debatni večer »Desetletnica zaščitnega zakona 38/2001: priložnost za dialog med tremi skupnostmi« Nadgradnja sodelovanja, ki ga je slovenska narodna skupnost v Italiji vzpostavila z italijansko manjšino v Istri in z združenjem Associazio-ne Nazionale Venezia Giulia e Dalmazia. To je pomen javnega srečanja, ki ga Slovenska kulturno gospodarska zveza in združenje ezulov prirejata drevi ob 18.30 v goriškem Kulturnem domu. O dogodku, ki je posvečen desetletnici zaščitnega zakona št. 38, dialogu med tremi skupnostmi in zaščiti, so se včeraj pogovorili deželni odbornik za jezikovne skupnosti Elio De Anna, goriški pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič in Rodolfo Ziberna, predsednik ANVGD za Goriško in združenja Lega nazionale, ki so se sestali v Gorici. »Z javno debato želimo zaokrožiti korake, ki smo jih doslej naredili na poti zbliževanja. Povezati hočemo vse akterje, ki so v preteklosti delovali konfliktno in polemično med sabo, kar je za- Z desne De Anna, Semolič in Ziberna v Gorici viralo normalen razvoj našega čezmejnega prostora in sožitje. Izboljšanje odnosov omogoča tudi slovenski narodni skupnosti, da se lažje uveljavlja; slovenski jezik in kultura postajata vedno bolj privlačna za prebivalce tega prostora,« je povedal Semolič. De Anna je povedal, da drevišnji dogodek podpira, saj gre v smer evropskih vrednot sodelovanja in tudi njegovih pogledov na razvoj tega območja. Večjezičnost in pluralnost čez-mejnega prostora se morata razviti do take mere - meni De Anna -, da bodo lahko vsi prebivalci, predvsem pa mlajši rodovi, poznali oba tu prisotna jezika. »Tako se bosta spremenila tudi sam pojem in vloga zaščite slovenske manjšine,« je ocenil deželni odbornik. Drevišnje srečanje »Desetletnica zaščitnega zakona 38/2001: priložnost za dialog med tremi skupnostmi« se bo začelo ob 18.30. Za govorniško mizo bo ob Ziberni in Semoliču sedel Mau-rizio Tremul, predsednik Unije Italijanov v Istri. Posege bosta povezovala odgovorna urednika dnevnika Il Piccolo in Primorskega dnevnika, Paolo Possamai in Dušan Udovič. Skgz —L-l —Ll V V- SLOVENSKA KULTURN0-G0SP0DARSKA ZVEZA UNION E CULTURALE ECONOMICA SLOVENA A.N.V.G.D. IL PICCOLO PRILOŽNOST ZA DIALOG MLD TREMI SKUPNOSTMI Livio Semolič Maurizio Tremul Rodolfo Ziberna Povezujeta: Paolo Possamai Dušan Udovič pod pokroviteljstvom Občina Gorica Danes, 23. 02. 2011, ob 18.30 - Kulturni dom, ul. Brass 20, Gorica / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 23. februarja 2011 15 GORICA - Občinski svet izglasoval varianto št. 35 regulacijskega načrta Komercialne dejavnosti v Podgori in stanovanjsko območje v Stražcah Resolucija o znižanju stroškov za menze zavrnjena - Datum referendumov: predlagali 29. maj oz. 12. junij Donacija Zadružne banke Plače direktorjev Z goriškega zdravstvenega podjetja so poslali sporočilo glede plač svojih treh direktorjev, ki so določene na podlagi sklepa deželnega odbora. Glavni direktor prejema letno 130.728 evrov, direktor zdravstvenih služb in direktor uprave pa letno prejemeta vsak po 104.582 evrov. Leta 2008 so plače znižali za deset odstotkov, tako da so bile pred tem za nekaj tisoč evrov višje. Komercialne dejavnosti na območju nekdanje tekstilne tovarne v Podgori in stanovanja namesto bivše manufakture tobaka v Stražcah. To sta glavni novosti, ki ju prinaša varianta št. 35 goriškega regulacijskega načrta, ki jo je goriški občinski svet sprejel na ponedeljkovi seji. Varianta, ki jo bodo morali zdaj javno razgrniti in nato še dokončno sprejeti, je občinski svet izglasoval z osemnajstimi glasovi za, enajstimi vzdržanimi (predstavniki Foruma za Gorico, Progetto Gorizia, Demokratske stranke in SSk) ter enim proti (predstavnik Levice in svobode Livio Bianchini). Varianta št. 35 predvideva delno spremembo namembnosti 86.000 kv. metrov obsežne površine bivše tovarne Olym-pias v Podgori. Tamkajšnji rajonski svet je že pred leti izrazil potrebo po širši uporabi območja, ki je bilo doslej namenjeno obrtniškim delavnicam. Varianta št. 35 omogoča, da se ob obrtniških delavnicah in podjetjih tja vselijo tudi manjše trgovine, kavarne, ambulante in druge storitvene dejavnosti. Komercialne in storitvene dejavnosti bodo lahko zasedle največ deset odstotkov celotne površine obrtniško-tehno-loškega pola, vsaka izmed njih pa bo lahko merila največ 400 kv. metrov. Veleblagovnice torej niso predvidene. Območje bivše manufakture tobaka med Ulico Torriani in Drevoredom XX Septembra v Stražcah pa bo po novem namenjeno stanovanjskim gradnjam, podobno kot območje bivše tovarne Vouk. Varianta predvideva, da bodo investitorji med Ulico Torriani in Drevoredom XX Septembra lahko gradili le dvonadstropne ali trinadstropne stavbe, ne pa višjih palač. V varianti so ne nazadnje predvidene tudi nova rezidenčna cona v Ulici Lungo Isonzo, sprememba v naselitvenih kapacitetah območja okrog krožišča pri lo-čniškem mostu ter spremembe namembnosti nekaterih kmetijskih zemljišč v Loč-niku, pri Madonini in v Štandrežu. Zadnja točka je glavni razlog, zaradi katerega so se predstavniki leve sredine pri glasovanju o varianti vzdržali. »V Gorici je veliko praznih hiš, ki so potrebne obnove. Spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč nima smisla,« je povedal načelnik DS Federico Portelli in dodal, da se je skupina DS vzdržala tudi zato, ker v varianti ni bila upoštevana potreba po izboljšanju varnostnih razmer v vrtcu v Pevmi. Na ponedeljkovi seji je tekla beseda tudi o menzah v goriških vrtcih. Svetnik Foruma za Gorico Marko Marinčič je v svojem posegu ocenil, da so imele spremembe v sistemu upravljanja menz, ki jih je uvedla desnosredinska uprava, negativne učinke. Po Marinčičevem mnenju se je kljub po- višanju tarif poslabšala kakovost hrane, izničena pa je bila tudi pomembna vloga, ki so jo odigravali odbori staršev in kuharji. V teku seje se je občinski svet izrekel tudi v zvezi z Marinčičevo resolucijo o znižanju mesečnih stroškov za šolske menze, ki pa je bila zavrnjena. Dvanajst glasov je bilo za (vključno s svetnikom Severne lige Francom Zottijem), dvajset pa proti. Zottijevo resolucijo o progi za motorje je Romoli osvojil, v zvezi s Portellijevo resolucijo o upravljanju Palaconija pa je odbornik Cosma napovedal, da bo sklical komisijo za šport, na katero bodo vabljena tudi društva Ardita, USG in Sankaku. Občinski svet se je nadaljeval včeraj. Obravnavali so varianto št. 34 goriškega regulacijskega načrta in vprašanje izvedbe treh občinskih referendumov. Na ponedeljkovi seji načelnikov sta bila predlagana dva datuma, in sicer 29. maj in 12. junij, vse pa bo odvisno od izvedbe pokrajinskih volitev, državnega referenduma o vodi in neznanke parlamentarnih volitev. (Ale) GORICA - Gherghetta začel volilno kampanjo Podpira ga Novi svet Volilni odbor brez strankarske opredeljenosti, a hkrati s podporo strank Gherghetta je svojo volilno kampanjo začel v hotelu ob skupnem trgu obeh Goric. »Tu smo v Evropi,« je poudaril Gherghetta, ki je pred petimi leti na istem mestu predstavil svoj pokrajinski odbor bumbaca Enrico Gherghetta je začel volilno kampanjo, s katero si prizadeva, da bi bil potrjen na mestu predsednika pokrajine. Včeraj je tako v hotelu Alla Transalpina v Gorici predstavil svoj volilni odbor, ki mu je dal pomenljivo ime »Mondo nuovo« (Novi svet). »V zadnjem mandatu smo uresničili večino svojih predvolilnih obljub, saj smo zaključili preko devetdeset odstotkov javnih del. Novo volilno kampanjo pa vsekakor začenjamo polni energij in z novo vizijo prihodnosti, saj želimo prispevati k razvoju naše pokrajine,« je poudaril Gherghetta in opozoril, da je volilni odbor »Mondo nuovo« odprt vsakomur. »Vsi lahko sodelujejo pri volilni kampanji. To lahko storijo tako, da se udeležujejo naših pobudah, da sami poskrbijo za organizacijo dogodkov, da na naši spletni strani objavijo svoje sporočilo,« je pojasnil Gherghetta in poudaril, da z volilno kampanjo želijo priti v stik zlasti z mladimi. Zaradi tega so izdelali novo spletno stran www.enricogherghetta.it, na kateri so vse informacije o volilnem odboru in volilni kampanji. Na spletni strani je tudi več vi-deoposnetkov, na katerih Gherghetta pojasnjuje svojo zamisel o novemu svetu in o razvojnem potencialu goriške pokrajine. »Vsi lahko na spletni strani pustijo tudi svoje vi-deosporočilo,« opozarja Gherghetta, ki so mu novi mediji zelo pri srcu, zato pa bo svoja sporočila objavljal tudi na Twitterju in Fa-cebooku. »Novi svet ima seveda svoj vodilni štab, sestavljajo ga Sara Vito, ki bo njegova glasnica, županja iz Škocjana Silvia Caruso, ki bo skrbela za pripravo volilnega programa in za organizacijo srečanj s stanovskimi organizacijami, z raznimi gibanji in ustanovami, ter načelnik svetniške skupine Demokratske stranke v pokrajinskem svetu Paolo Mezzorana, ki bo koordiniral celot- no delovanje odbora,« je še poudaril Gherg-hetta, medtem ko je Sara Vito opozorila, da volilni odbor ni strankarsko opredeljen, vsekakor pa bodo stranke z njim sodelovale pri pripravi dogodkov in volilnega programa. Gherghetta je poleg tega razložil, da njegovo kandidaturo podpirajo Demokratska stranka, Slovenska skupnost, Levica, ekologija in svoboda, Komunistična prenova, Italija vrednot in Socialisti. »Pogovarjam se s pripadniki gibanja Beppeja Grilla, pričakujem tudi podporo radikalcev in upokojencev,« je še povedal Gherghetta, ki v volilni »boj« stopa z veliko mero optimizma, saj je prepričan, da ima podporo strank in tudi večine volivcev iz goriške pokrajine. Na včerajšnji predstavitvi so bili prisotni predstavniki VZPI-ANPI in večine omenjenih strank, Demokratsko stranko je med drugim zastopal tudi pokrajinski svetnik Marko Jarc. (dr) Predsednik upravnega sveta Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Dario Peric bo v petek, 25. februarja, direktorici Varstvenega delovnega centra Nova Gorica, Tei Leban, uradno predal do-nacijo za nakup posebnega dvigala za dvigovanje bolnikov. V zadružni banki so namreč sredstva, ki jih ob koncu leta navadno namenijo za poslovna darila članom in strankam, raje namenili v dobrodelne namene. Peric bo do-nacijo predal ob 11.30 v prostorih VDC Stara Gora. (km) Nič več plastičnih vrečk Na sedežu zveze ASCOM v Ulici Locchi v Gorici bo danes ob 15.30 srečanje, na katerem bodo spregovorili o prepovedi uporabe plastičnih vrečk, ki je stopila v veljavo 1. januarja. Vietnamsko podzemlje Jamarski klub Kraški krti prireja v sodelovanju s tržaskim alpinističnim klubom CAI projekcijo fotografij, ki so nastale med raziskovalno odpravo v Vietnamu, kamor se je lani odpravilo združenje Karst Water Exploring (KA.WE.) iz Trsta. Predstavitev bo v petek, 25. februarja, ob 20.30 v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu. Močnejši od bolezni V hotelu Best Western na Korzu Italia v Gorici bo danes ob 15. uri predstavitev knjige Fabia Cavallarija »Vivi - Storie di uomini e donne piu forti del-la malattia«. Prisoten bo avtor, s katerim se bodo pogovarjali direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula, predsednica zdravniške zbornice iz Gorice Roberta Chersovani in direktor zdravstvenih služb pri goriškem zdravstvenem podjetju Marco Bertoli. Knjiga Davideja Stanica V tržiški občinski knjižnici bo jutri, 24. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige Davideja Stanica »Oltre la finestra«. Zgodovinski arhiv župnije V župnijski dvorani cerkve sv. Roka v Podturnu bo danes ob 17.30 predstavitev na novo urejenega zgodovinskega arhiva župnije; srečanje prireja inštitut za socialno in versko zgodovino. GORICA - V nedeljo, 27. februarja, pustni sprevod po mestnih ulicah Deset vozov in trinajst skupin Po nagrajevanju »kroštolada« na Travniku - 8. marca rajanje v Kulturnem domu, 9. marca pustni pogreb na Trgu De Amicis Deset vozov in trinajst skupin se bo udeležilo tradicionalnega pustnega sprevoda po goriških mestnih ulicah, ki bo potekal v nedeljo, 27. februarja. Pustni sprevod bo osrednji dogodek letošnjega niza praznovanj Goriški pust, ki se bo zaključil 9. marca s pogrebom pustnega kralja Bepa Zaneta. Predstavniki organizacije »Gorizia festeg-giamenti«, ki so včeraj predstavili program nedeljskega sprevoda skupaj z goriškim županom Ettorejem Romolijem in odbornikom Antoniom Devetagom, so izrazili zadovoljstvo nad odzivom številnih vozov in skupin, tudi letos pa obžalujejo, da med udeleženci ne bo mestnih rajonov. Sprevod, ki bo potekal le ob lepem vremenu, se bo pričel ob 14. uri na Verdijevem kor-zu, nato bodo pustne maske korakale po ulicah Crispi, De Gasperi, trgu pred občinsko palačo, Ulici Sauro, Ulici XXIV Maggio ter po korzih Italia in Verdi. Zaključek bo pred ljudskim vrtom, kjer bo stal oder z žirijo, okrog 17.30 pa se bo na Travniku začela »kroštolada«, ki jo bodo prvič organizirali upravitelji tamkajšnjih lokalov. Sprevod se bo pričel z godbo iz Fiumicel- la, za njo pa bodo korakali skupina otrok iz vrtca na Trgu Julia, skupina malčkov iz vrtca uršu-link, voz iz kraja Sciacco pri Povolettu, skupina iz Medje vasi, skupina iz Gabrij, voz iz Šempetra, skupina iz Šlovrenca, voz iz kraj Sede-gliano in skupina iz Remanzacca. Sovodenjci bodo sodelovali z vozom, iz Selc pa bo prišla skupina, za katero bo korakala skupina iz Ronk. Nato bodo na vrsti voz iz Štarancana, skupina iz Červinjana, voz iz kraja Gions, skupina iz Gradeža, voz iz Villanove, skupina iz Tržiča, voz iz Praprota, skupina iz Romansa, voz iz Štma-vra, skupina Združenja osnovne šole in vrtca iz Romjana ter voz iz Gorice. Goriški pustni dogodki pa se ne bodo zaključili v nedeljo. V soboto, 5. marca, bosta potekala sprevod in praznik na Trgu De Amicis (začetek ob 14.30), istega dne pa bodo pustna praznovanja priredili tudi v telovadnici UGG (za starejše občane) in v župnijski dvorani pri Ma-donini. 6. marca bo v telovadnici UGG pustno rajanje za otroke, v sredo, 8. marca, pa bodo s pustnim praznikom razveselili najmlajše tudi v goriškem Kulturnem domu (ob 15. uri). 9. marca bo na Trgu De Amicis pustni pogreb. (Ale) Plakat 8. posoškega pusta bumbaca Sovodenjke na lanskem sprevodu v Gorici a.w. 1 6 Sreda, 23. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Včeraj na županstvu gostili indonezijskega veleposlanika Z Indonezijo navezujejo poslovne in kulturne slike Sodelovanje omogoča nedavna odprava vizuma za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov Tudi Nova Gorica je eno od slovenskih mest, s katerimi si indonezijsko veleposlaništvo želi navezati predvsem kulturne in gospodarske stike. Doslej so se ti spletli predvsem z Ljubljano in Mariborom. Med državama se že pripravljajo uradne podlage, ki bi olajšale sodelovanje, ena takih je nedavno podpisan sporazum o odpravi vizuma za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov. »To je za nas močno sporočilo in ravno zato smo tu. V vaši občini vidimo veliko možnosti za navezovanje gospodarskih in kulturnih stikov ter za sodelovanje z vašo univerzo,« je na prvem obisku v Novi Gorici poudaril indonezijski veleposlanik I Gusti Agung Wesaka Pu. Med pogovorom z novogoriškim podžupanom Tomažem Slokarjem je predlagal pobratenje Nove Gorice z enim od indonezijskih mest, kar bi nedvomno olajšalo nadaljnje sodelovanje. Slokar pa je med možnostmi kulturnega povezovanja na institucionalni ravni poudaril še bogato tradicijo ljubiteljske kulture tako v občini kot tudi v zamejstvu. »Prizadevamo si za tesno sodelovanje s Slovenci na drugi strani meje, kjer imajo zelo bogato ljubiteljsko kulturo. Tudi to bi bila lahko lepa priložnost za medkulturno povezovanje z Indonezijo,« je poudaril Slokar. Indonezijski veleposlanik, ki z Dunaja pokriva področje Avstrije in Slovenije, je funkcijo prevzel pred enim letom. Kot je poudaril na torkovem obisku v Novi Gorici, si želi v času svojega mandata poglobiti sodelovanje s Slovenijo in ga predvsem širiti na več mest. V Novi Gorici si je ogledal še samostan na Kostanjevici, Trg Evrope in bližnji muzej na meji in obiskal Univerzo v Novi Gorici. »Čeprav gre za majhno območje, so vaši potenciali osupljivi. Imate naravne lepote in sposobne ljudi, gospodarstvo in univerzo, ki razvija raziskovalne programe. Današnji obisk bi v prihodnje radi nadgradili s konkretnejšimi dogodki, s čimer se strinjata tudi vladi obeh držav, saj se že pripravljajo uradne podlage za olajšanje sodelovanja, kot je nedavno podpisan sporazum o odpravi vizumov za uradne obiske in podlage, s katerimi bi se izognili dvojnemu obdavčevanju. Trenutek je sedaj pravi,« je poudaril veleposlanik. (km) Novogoriški podžupan Slokar z indonezijskim veleposlanikom med obiskom županstva foto k. m. V zasedi čakali tata Lastnik njive na vrtojbenskem polju je nekaj dni zapored opažal, da mu nekdo ponoči krade zelenjavo iz pokritih gredic. V noči iz ponedeljka na torek so domačini nepridipravu postavili zasedo in ga tudi dobili pri kraji, vendar jim je 35-le-tni moški uspel pobegniti. Policisti pričakujejo, da ga bodo hitro izsledili, nato pa ga bodo kazensko ovadili na okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici.(km) Zmagoslavje volje Solkanska Mostovna prireja danes v sklopu sredinih filmskih večerov projekcijo dela režiserke Leni Riefenstahl Zmagoslavje volje. Gre za črno-beli nemški dokumentarno-propagandni zvočni film iz leta 1935, ki ga je posnela omenjena režiserka, ena najbolj talentiranih in hkrati najbolj osovraženih ustvarjalcev 20. stoletja, saj velja za najslavnejšo filmsko ustvarjalko nacističnega režima. Projekcija začenja ob 20. uri, vstop je prost. (km) Koncert razprodan V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici so vstopnice za koncert vokalne skupine Perpetuum jazzile, ki bo 3. marca, razprodane. Ponovitev koncerta bo v sredo, 13. aprila, ob 20.30. Nakup vstopnic je možen zjutraj na tajništvu od 8.30 do 12.30 ali pri blagajni gledališča od 17. do 19. ure; informacije po tel. 0481-531445 ali po e-mailu in-fo@kclbratuz.org. GORICA - Podpisali protokol o sodelovanju med občinami in pokrajino Stavijo na vzgojno vlogo športa Kakovost športne ponudbe v otroškem in mladinskem sektorju hočejo izboljšati s sodelovanjem društev in družin Predstavitev projekta v deželnem avditoriju bumbaca GORICA - V deželnem avditoriju V petek dvojni nastop tržaškega jazz orkestra V deželnem avditoriju v Gorici bo v petek, 25. februarja, ob 10. uri za šole in ob 20.45 v okviru glasbene sezone društva Lipizer nastopil Trieste Early Jazz Orchestra, ki ga je letos ustanovil in ga vodi Livio Lau-renti. Orkester igra glasbo iz začetka prejšnjega stoletja, sestavljajo pa ga violinist Sebastiano Frattini, saksofonisti Giuliano Tull, Marcello Sfetez in Piero Purini, trobentači Flavio Da-vanzo, Roberto Santagati, Maurizio Cepparo in Marko Rupel, pianist Livio Laurenti Giulio Scaramella, kitarist Marco Steffe in baterist Gabriele Petracco. Z orkestrom nastopajo tudi pevec paolo Venier ter plesalca Samantha be-nedetti in Giovanni Panassiti. Repertoar orkestra sega od El-lingtona, Mortona, Gershwina in Youmansa do raznih skladb, ki so nastala za muzikale v Broadwayu. Glasbeni projekt je v bistvu nadaljevanje dela, ki ga dirigent Livio Laurenti opravlja od leta 2002 z orkestrom Jo-plin Ragtime. GORICA - Kulturni dom Izšel bilten V njem je dokumentiranih 220 kulturnih in drugih prireditev Ravno v teh dneh je izšel fo-tografski-informativni bilten Kulturnega doma v Gorici za sezono 2009-2010; letošnja številka poleg trojezične naslovne strani vsebuje uvodne članke v slovenskem in italijanskem jeziku. Fotografije spremljajo tudi teksti, ki uokvirjajo delovanje, opozarjajo na pomembne obletnice in predstavljajo novosti v goriškem kulturnem prostoru. Posebna pozornost je v letošnji številki dodeljena tridesetletni dejavnosti v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Oceno minule sezone pa je v uvodniku z naslovom »Kultura nekoliko drugače« podal ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel. Fotografski pregled minule sezone pa še posebej izpostavlja festival Across the border 2009, komični gledališki festival v treh jezi-kih»Komigo 2010, projekta 1001 (Zlati pajek, Škrljevo - Dolenje) in »Odpri oči, mamilom reci ne!« itd. Bilten dodatno zajema vse sklope pestrega delovanja, ki se odvija v raznih prostorih Kulturnega doma: od gledališča, glasbe, srečanj z avtorji, likovnih razstav, okrogle mize (Slovik, Skgz, KB 1909), pa vse do otroške, šolske, športne in rekreativne dejavnosti. V sezoni 2009/2010 se je v raznih prostorih Kulturnega doma v Gorici odvijalo preko 220 kulturnih in drugih prireditev. Za izid biltena je poskrbel Upravni odbor Kulturnega doma v sodelovanju s kulturno zadrugo Maja in številnimi sodelavci, med katerimi so Vili Prinčič, Maša Brai-ni, Zoltan Jan, Boris Budal, Vanja Hoban, Andrea Bellavite, Jan Komel in Marino Marsič. Fotografsko gradivo so prispevali v prvi vrsti Kulturni dom (fotografski arhiv) in studio Bumbaca iz Gorice. Bilten je bil tiskan v tiskarni Budin v 2.000 izvodih. Pokrajinski projekt »Vzgajati s športom« je v ponedeljek sklenila prireditev v deželnem avditoriju, ob zaključku katere so pokrajinska odbor-nica Sara Vito in predstavniki vseh občin iz goriške pokrajine podpisali protokol o sodelovanju za izboljšanje kvalitete športne ponudbe v otroškem in mladinskem sektorju ter za širjenje ljubezni do športa med doraščajočo mladino. Uvodoma je spregovoril predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, ki je izpostavil zelo pomembno vlogo športa pri doraščanju. V imenu zveze CONI je pozdravil Franco Tommasini, ki se je iz srca zahvalil športnim delavcem za njihovo kvalitetno in dragoceno delo. Ob zaključku je spregovorila tudi predsednica zveze UISP in predstavnica omizja za pokrajinski šport Petra Papais. Po pozdravih so predvajali kratki film, v okviru katerega so pojasnili potek in cilje celotnega projekta, v katerem so nastopili poleg pokroviteljev tudi nekateri odborniki in športniki. Udeležence srečanja so nato nagovorile predstavnice društva Stelle Olimpiche Elisabetta Marin, bivša prvakinja v metu kopja, Noemi Batki, prvakinja v skokih v vodo, in Chiara Calligaris večkratna svetovna prvakinja v jadranju. V nadaljevanju je spregovoril univerzitetni profesor Franco Santamaria, ki je na kratko obnovil potek raziskave o športnem udejstvovanju mladine in zaključke, ki so jih izcimili iz ankete. V okviru projekta so anketirali otroke od 6. do 14. leta starosti, njihove starše in odbornike športnih društev. Otroci se danes spopadajo s pomanjkanjem dvorišč, travnikov in igrišč, kjer so se starejše generacije lahko igrale in razvijale motorične sposobnosti; zato je cilj tega pakta vzpostavitev sodelovanja med vsemi pokrajinskimi organizacijami, ki lahko otrokom nudijo kakovostno športno udejstvovanje. Večer je sklenila pokrajinska odbornica za šport Sara Vito, ki se je zahvalila vsem prisotnim za udeležbo in kot prva podpisala pakt za teritorialno organizacijsko soodgovornost. Ob zaključku so na oder stopili še predstavniki vseh občin goriške pokrajine, ki so drug za drugim podpisali listino. (jj) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 23. februarja 2011 11 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. 3 GtedaHtte Q Kino Čestitke V Doberdobu praznuje danes svoj rojstni dan naš dobri, dragi stric MAKS. 35 poljubčkov na vsako stran mu pošiljajo Jan, Mateja in Špela. MARKU VO GRIČU, ki se je prejšnji teden srečal z Abrahamom in pozval svoje prijatelje, naj podprejo Sklad, iskrene čestitke vseh nas pri Skladu Mitja Čuk in hvala za dobro misel! fï Razstave DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ prireja v Sedejevem domu v Števerjanu v nedeljo, 27. februarja, ob 18. uri v okviru niza Večerov amaterskih gledališč v Števerjanu gostovanje gledališke skupine SDD Jaka Štoka s Proseka z znano Brechtovo »Malomeščansko svatbo«. Ob spremljavi harmonike bodo mladi izvajalci v režiji Gregorja Geča predstavili komedijo iz klasične evropske zakladnice; informacije na spletni strani www.sedej.org. GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v četrtek, 24. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Vrtiljak« (Arthur Schnitzler). KOMIGO 2011: v petek, 18. marca, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici »Zala« (Teatr Trotamora); informacije v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20, tel 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v sredo, 2. marca, gledališka predstava »Non c'e piu il futuro di una volta«; nastopata Zuzzurro&Gaspare; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v nedeljo, 27. februarja, ob 16. uri »La storia di Pierino e il lupo« v sklopu niza »SpazioGiovani«; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 23. februarja, ob 21. uri »Cirano di Bergerac«; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici v ponedeljek, 28. februarja, ob 10. uri (Tamara Matevc) »Grozni Gašper«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.15 -22.10 »Amori e altri rimedi«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Il Grinta« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Il ci-gno nero«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.15 »Il Grinta«. Dvorana 2: 16.45 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 - 22.10 »Sanctum« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Femmine contro maschi«. Dvorana 4: 17.50 »Gianni e le donne«; 20.15 - 22.15 »Sono il numero quattro«. Dvorana 5: 16.30 - 18.10 »Animals United«; 19.50 - 22.00 »Il discorso del re«. SI Šolske vesti ŠOLA ZA STARŠE: Slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici prireja ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo: v sredo, 2. marca, ob 18. uri v sodelovanju z Družinsko posvetovalnico v Gorici bosta v Kulturnem domu v Gorici na temo »Adolescenca: dvomi in vprašanja o vzgojni vlogi staršev in učiteljev« predavala Zdenka Zalokar Divjak in Matteo Lancini; predhodna najava v Dijaškem domu, tel. 0481-533495 (od 13. do 18. ure). Hfl Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava z naslovom »Dve«. Razstavljata slikarki Klavdija Marušič in Jasna Samarin od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled slikarska razstava Brede Sturm. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstave priznanega slikarja Andreja Kosiča iz Gorice; do 25. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro ter med 16. in 18. uro, v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V LIKOVNI GALERIJI V ULICI DIAZ v Gorici je v organizaciji kulturnega društva Equilibri na ogled skupinska razstava »Paesaggi e paesaggi. Vibracije duha«. Razstavljajo Marko Faga-nel, Etko Tutta, Valerio Nicolai, Eva Zuccolo, Silvia Klainscek, Klemen Brun, Renzo Pagotto, Metka Erzar, Miran Kordež, Maddalena Barletta in Manuel Grosso; do sobote, 26. februarja, ob četrtkih in petkih med 16. in 19. uro, ob sobotah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CO-RONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava »Dipingere in piccolo«; do 27. februarja od torka do nedelje med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro; informacije po tel. 0481-533485, in-fo@coronini.it. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO vabi na svojem sedežu v Raštelu 74 na ogled skupinske razstave italijanskih, slovenskih in afriških umetnikov. Razstavljajo Pierpaolo Primozig, Luciano Morandini, Davide Cum, Mau-rizio Di Maria, Mauro Cian, Ripillino, Roza Paijntar, Katarina Tara, Camara in Serafino; do 28. februarja med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro, informacije na spletni strani www.nuovolavoro.org. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava slik Do-menica Ripellina; do 3. marca od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah samo zjutraj. POSOŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI prireja razstavo člana Angela Da-miana v baru Cichetteria v Ul. Petrarca 2 v Gorici; na ogled bo do 6. marca. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled razstava pod naslovom »Čarobni svet lutk« Brede Varl; do 8. marca med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445). V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled skupinska razstava slik z naslovom »Acqua e terra. Voda in zemlja« v organizaciji kulturnega krožka »G. Mazzini« iz Tržiča. Razstavljajo Alda Antoni, Gilberto Bez-zi, Fernanda Braz, Adamarina Can-dussi, Claudio Comarin, Mariangela Davi, Annamaria Fabbroni, Chiara Fa-cis, Edes Frattalone, Giorgio Gallottini, Carla Gava, Emilja Mask, Pietro Missio, Elvira Mauri, M. Grazia Per-solja, Armando Pizzignach, Mirijana Richter, Luisa Schleindler, Ada Sessa, Mariadolores Simone, Fiorella Spon-ton, Nico Soranno, Valdiero Vecchiet, Anita Zuberti; do 12. marca, od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15. in 19. uro. V RAZSTAVNEM PROSTORU V ATRIJU KINEMAXA v Hiši filma na Travniku v Gorici je na ogled razstava člana Skupine75 Marka Vogriča »Miška v Gorici - Pogledi mestnih ulic z mišje perspektive« posneti s tehniko ca-mere obscure; do 31. marca po urniku kinodvorane. V GALERIJI PAVILJON Poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava z naslovom »Visual communications« Bojana Boleta; do 30. aprila vsak dan med 10. in 19. uro. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na Trgu De Amicis 2 v Gorici je na ogled razstava na temo Darwinovega drevesa življenja; do 19. junija vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. ~M Koncerti V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM bo v petek, 25. februarja, ob 20. uri koncert skupine The Beatles Revival Band; informacije in rezervacije po tel. 0038631-750673. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 25. februarja, ob 20.45 koncert Trieste Early Jazz Orchestra; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. SOVODENJSKA POJE 2011 bo potekala v soboto, 26. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Na tradicionalni prireditvi pevskih zborov iz sovodenjske občine bodo nastopili skupini Bodeča neža in Danica z Vrha ter zbor Skala iz Gabrjih ter mladi solo pevki Alessia in Ivana. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica«, ki je posvečen Franzu Lisz-tu, v soboto, 26. februarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo nastopil pianist Luca Ferrini; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v sredo, 2. marca, ob 20.15 bo glasbeno-literarni večer z Barbaro Korun in Vido Mokrin Pauer; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila enajsto Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. S Izleti 8-DNEVNO POTOVANJE Z NOVIM GLASOM v Berlin in Vzhodno Nemčijo bo od 14. do 21. junija; informacije in prijave po tel. 0481-533177 ali 040365473, e-mail: mohorjeva@gmail.com. KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). NOVONASTALI »FANS CLUB JAKA LAKOVIČ« prireja avtobusni izlet v Barcelono na ogled tekme tamkajšnje ekipe, pri kateri igra Jaka Lakovič. Start bo iz Doberdoba v četrtek, 12. maja, ob 22. uri, v nedeljo si bodo izletniki ogledali prvenstveno tekmo košarkarske španske lige ACB med domačo Barcelono in Unicajo iz Ma-lage. Povratna vožnja se bo začela takoj po koncu tekme in zaključila v Doberdobu v ponedeljek zjutraj. Kdor bo želel, si bo lahko v živo ogledal tudi sobotno nogometno tekmo med Barcelono in ekipo Deportivo La Coru-na. Prostih je še približno 15 mest; prijave sprejemajo po tel. 3466420702 (Dario). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja šestdnevni društveni izlet po Italiji in Črni gori od 19. do 14. aprila. Program: Štandrež - Loreto Monte Sant'Angelo (prvi dan), Monte Sant'Angelo - San Giovanni Rotondo - Alberobello (drugi dan), Alberobel-lo - Matera - Bari (tretji dan), Bar -Kotor - Lovčen - Cetinje - Bečiči (četrti dan), Dubrovnik - Medugorje -Čitluk (peti dan), Mostar - Štandrež (šesti dan); podrobnejše informacije po tel. 0481-20678 (Božo), tel. 3479748704 (Vanja). □ Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da poteka ob četrtkih med 17.30 in 18.30 v večnamenskem centru v Jamljah tečaj modernega plesa hip-hop za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije po tel. 338-6495722 (Martina). AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure dalje. GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CAS I RAG H I, Ul. Giorgio Bombi, 7 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro (tel. 0481-534604, www.mediateca.go.it, info@mediateca.go.it). KMEČKA ZVEZA prireja tečaje, ki jih predvideva zakonodaja v zvezi z varnostjo na delu in sicer tečaj za odgovornega varnosti na delu, tečaj prve pomoči in proti požaru. Tečaj morajo obvezno opraviti vsi tisti, ki zaposlujejo delovno silo neglede na obliko zaposlitve, tudi s posebnimi pogodbami kot npr. ob trgatvi (voucher); vpisovanje in informacije na sedežu Kmečke Zveze v Gorici na Korzu Verdi 51 med 8. in 13. uro (tel. 048182570). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da bo goriški urad začasno zaprt. Na razpolago je tržaški urad (tel. 040-360072). KRUT začenja v sredo, 9. marca, spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi vse ženske na družabni večer ob dnevu žena v četrtek, 10. marca, na sedežu društva. Poskrbljena bo večerja in kulturni program; vpisovanje po tel. 338-2127942 (Katja). SPDG obvešča, da bo društveni sedež odprt v četrtek, 24. februarja, med 19. in 20. uro posebej za plačevanje članarine in zavarovalnine. Društvo vabi člane, da pred začetkom planinske sezone uredijo zavarovalnino. ZSŠDI obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do petka, 25. februarja. RAJONSKI SVET IZ PODGORE prireja v soboto, 26. februarja, ob 8.30 delovno akcijo, med katero bodo urejevali pot, ki s trga pred cerkvijo sv. Justa vodi do kapelice na Kalva-riji, ki je posvečena Materi božji; informacije po tel. 335-5384344 (Walter Bandelj). VESELO PUSTNO POPOLDNE v organizaciji KD Danica bo v soboto, 26. februarja, od 15.30 dalje v ŠKC Danica na Vrhu. Toplo vabljeni vsi otroci, ki se radi zabavajo z glasbo in igrami. GLASBENA MATICA vabi na izredni občni zbor, ki bo v sredo, 2. marca, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Gorici, Korzo Verdi 51 (Tumova dvorana). Na dnevnem redu sprememba statuta in razno. SOVODENJSKI PUST: v petek, 4. marca, ob 21. uri ples s skupino Spring in DJ-jem Stanetom; v soboto, 5. marca, ples s skupino The Maff; v nedeljo, 6. marca, ob 14. uri pustna povorka, ob 17. uri ples s skupino Happy Day; v torek, 8. marca, ob 14.30 otroško pustno rajanje, ob 20.30 ples in seksi zabava za vse ženske, ples z DJ-jem Stanetom in »Sexy Show«. Vstop prost, informacije na spletni strani www.karni-val.it. PUST NA TRGU DE AMICIS V GORICI bo potekal v soboto, 5. marca, od 14.30 do 17. ure in se zaključil v sredo, 9. marca, s pustnim pogrebom ob 15. uri. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja v soboto, 5. marca, ob 20.30 pu-stovanje z glasbo v piceriji-gostilni Al Museo v Ul. Ascoli v Gorici; informacije in rezervacije na sedežu združenja ali po tel. 328-9633069 (Gian-franco). 0 Prireditve GLEDALIŠČE VERDI v Gorici prireja srečanja z avtorji ob 150-letnici italijanske države: v soboto, 26. februarja, bo ob 18. uri v deželnem avditoriju v Gorici srečanje z novinarjem Marcellom Venezianijem na temo nacionalne identitete; vstop prost. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA v sodelovanju z ANVGD (Nacionalno združenje za Julijsko krajino in Dalmacijo) organizira debatni večer z naslovom »Desetletnica zaščitnega zakona 38/2001: priložnost za dialog med tremi skupnostmi« danes, 23. februarja, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Spregovorili bodo Maurizio Tremul, predsednik Unije Italijanov v Istri, Rodolfo Ziberna, predsednik ANVGD in Nacionalne lige iz Gorice ter Livio Semolič, pokrajinski predsednik SKGZ za Goriško. Debatni večer bosta povezovala urednik časopisa Il Piccolo Paolo Possamai in urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici bo ob zaključku razstave o Michelstaedterja »Fare di se stesso fiamma« okrogla miza in gledališki nastop z naslovom »Teatrabilita di Michelstaedter« danes, 23. februarja. Ob 16.30 se bo začela okrogla miza, ob 18.30 bodo uprizorili odlomke iz drame Marca Col-lija »Michelstaedter-Biografia di un pensiero furioso«. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI iz Gorice prireja na sedežu Fundacije goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 v Gorici v četrtek, 24. februarja, ob 17. uri srečanje ob 150-letnici združitve Italije z branjem poezij in zgodovinskih odlomkov ter s projekcijo dokumentarca o prvi svetovni vojni in kraških jarkov. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v okviru »Srečanj z avtorji 2011« v četrtek, 24. februarja, ob 17.30 gost tržaški pisatelj Piero Purini, ki bo predstavil svojo novo knjižno delo »Me-tamorfosi etniche - I cambiamenti di popolazione a Trieste, Gorizia, Fiume e in Istria. 1914 - 1975 (Etnične me-tamorfoze - Spremembe prebivalstva v Trstu, Gorici, na Reki in v Istri 1914 - 1975)«. Na predstavitvi, ki jo prirejata Kulturni dom in VZPI-ANPI iz Gorice, bo uvodno misel podala Alessandra Kersevan iz Vidma, nato bo sledil razgovor z avtorjem. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 25. februarja, ob 18. uri Maria Simonetti predstavila svojo knjigo »Trieste. I sapori della storia«. KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ iz Števerjana prireja v sodelovanju s Fotoklubom Skupina 75 »Dan slovenske kulture« v soboto, 26. februarja, ob 20.30 na sedežu društva na Bukovju 6. Na programu bo nagrajevanje likovnega natečaja za osnovne šole z Goriškega, fotografska razstava Tihomirja Pinterja »Portreti kulturnih ustvarjalcev«, govor glavnega urednika Mladine Grege Repovža ter kulturni nastopi. V SEJNI DVORANI GORIŠKE POKRAJINE na Korzu Italia 55 bo v soboto, 26. februarja, ob 17.30 predstavitev knjige Massima Grusovina »La prospettiva del ragno«. ZDRUŽENJE APERTAMENTE prireja srečanje na temo »Ekonomija med lokalnimi vrednotami in globalizacijo« v soboto, 26. februarja, ob 10. uri v dvorani della Torre Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 v Gorici. Sodelovala bosta predsednik založniške hiše Delo iz Ljubljane Jurij Gia-comelli in predsednik KB 1909 Boris Peric. Srečanje bo predstavil Michele Degrassi, povezoval bo Aleš Wal-tritsch. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA 2011 bo v Kulturnem domu v Gorici v ponedeljek, 28. februarja, ob 17.30. Na sporedu bo otroška predstava »Medenka«, v kateri nastopata priznana slovenska animatorja Sten Vilar in Damjana Golavšek. NA PONEDELJKOVIH SREČANJIH Z AVTORJI ob 18. uri v sovodenjski občinski knjižnici bodo 28. februarja gostili Mirana Košuto. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Elsa Biluca-glia por. Favretto iz splošne bolnišnice v cerkvi na Rojcah in na glavnem pokopališču. DANES V ŠLOVRENCU: 14.00, Gio-vanna Sgubin vd. Medeot (iz kraja Abano Terme) v cerkvi in na pokopališču. DANES V CORONI PRI MARIANU: 14.30, Felice Poiana (iz goriške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.00, Emilia Saina vd. Zanello iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču; 11.0013.00, Paolo Giordano Fontanot (iz Trsta) v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 12.00, Ne-rina Degrassi vd. Drioli (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 18 Sreda, 23. februarja 2011 MNENJA, RUBRIKE / O NAŠEM TRENUTKU Kako preluknjati Berlusconijev oklep? Ace Mermolja Hočeš nočeš je Berlusconi zid, ki se mu ne morem izogniti niti jaz v svojih zapisih, čeprav me medijski hrup naveliča in me oddaljuje od politike (s tem dosegata hrup in Berlusconi svoj cilj). Dejstva so enostavna: ko se je Berlusconi zazdel najbolj ranljiv, je slekel plašč in pod njim odkril nov in trden oklep. Dejstvo je treba jemati na znanje. Berlusconi je močen, ker razpolaga z denarjem in množičnimi občili, obenem je močen, ker pozna človeške slabosti in spretno izbira svoj dvor. Če ostanemo v senatu in v parlamentu, je nujno zabeležiti dvoje: strah mnogih poslancev, da bi se ne vrnili več v Rim in Finijev skorajšnji poraz. Berlusconi z vsemi sredstvi zbira novo večino, Fini izgublja ljudi, ker ni znal zgraditi nove stranke. Prižgal je ogenj, a mu je zmanjkalo polen. Tako imenovani »tretji pol« postaja zato iz dneva v dan manj odločilen. Fini je zgrešil, ker ni sestopil s stolčka predsednika poslanske zbornice in v prvi osebi prevzel v roke vajeti stranke. Fini je zgrešil, ker ni pogledal svojim sopotnikom v oči. Fini je zgrešil, ko je mislil, da škandali toliko šibijo Berlusconija med volivci, da se bo to poznalo tudi v vladnih palačah. Učinek je bil ravno obraten. Ber-lusconijeve spolne peripetije in sodne obravnave niso »ubile« Viteza, kot bi se to dogodilo v ostalih razvitih državah. Celo v Libiji množice podijo mu-mificiranega Gadafija, v Italiji Berlusconi ostaja. Ko so namreč italijanski poslanci zaslutili, da bi se lahko na predčasnih volitvah stvari zasukale drugače in bi marsikdo izmed njih ne bil več izvoljen, so se odločili za opcijo trdne vlade. Vrnili so se k Vitezu. Morda se bralci spominjajo, ko je pred kakim mesecem Berlusconi še grozil z volitvami. Nato pa je spre- wm 55 W w menil ploščo in pričel govoriti o vladi, ki bo trajala do konca mandata. Na tem položaju je zmagovito prebrodil past nezaupnice, ki so mu jo postavili Fini, Casini in ostala opozicija. Takrat so pričela Finiju in celotni opoziciji zmanjkovati tla pod nogami. Berlusconi se utrjuje v senatu in v poslanski zbornici in bolj kot se utrjuje, več »izgubljenih ovčk« se vrača v njegove staje. To je dejstvo. Zahtevati Berlusconijev odstop je lahko geslo opozicije, vendar Berlusconi sam ne odide: treba ga je z glasovanjem in z zmago zapoditi. Berlusconi je prepričal del italijanske družbe, da mu sodniki v resnici nasprotujejo, ker jih podpihujejo komunisti, levica in Fini. Berlusconi je postrojil v vrste vse svoje glasnike, ministre in sodelavce ter pričel z novo in silovito kampanjo proti sodnim oblastem. Tu ni pomembno, če bo uresničil sodno reformo, bistveno je, da se ljudje prepričajo, kako je v Italiji sodstvo del politike in ne nad politiko, da je pristransko in ne objektivno. Berlusconiju grozijo konkretni procesi s konkretno možnostjo, da bo obsojen. Trenutek je nevaren. Ko namreč Berlusconi na ves glas in brez vsakega pridržka deligitimira sodstvo, kako bo reagiral na morebitne obsodbe? Gotovo jih ne bo sprejel in kaj se bo zgodilo potem? Kaj se zgodi, če se kaznjenec, ki je obenem predsednik vlade in torej državni organ upre odločitvam druge državne inšti-tucije, kot je to sodstvo? In kaj se zgodi, če ima odklon obsodbe velik ljudski konsenz? Zadeva ni jasna in nedvomno močno skrbi predsednika Napolitana. Sredi Evrope ni možen nekakšen »državni udar«, očitno pa je možno, da predsednik vlade de facto zagovarja in skuša uveljavljati tezo, da mora v končni fazi sodstvo ubogati politiko in se ji podrediti. To je režim. Očitno pa je, da strah pred take vrste režimom ne plaši velikega dela Italijanov, ki imajo druge skrbi ali pa bi storili vse, le da ne bi volili »komunistov«. Komunisti pa so vsi, ki niso pokorni Berlusconiju. Kako je to res, priča v bistvu mlačen odnos velikega števila ljudi do spolnih razvad starega bogatina in premierja, ki vabi na svoj dvor celo mladoletnice. O zagati govori previdnost visoke cerkvene hierarhije, ki je do Viteza hladna, a ga ne more »izobčiti«. Kako se mnogi bojijo Vitezove jeze, dokazuje državna televizija, ki skupaj z Berlusconijevimi TV mrežami v bistvu ne poroča o škandalih, ampak navaja le politične reakcije nanje. Tu je seveda glas obrambe izrazito močnejši od glasu tožilcev. Res je, da se v družbi pojavljajo živi protesti, kot je tisti, ko so šle na ulice ženske različnega mišljenja in vere. Opozicija, kot zapisano, zahteva Berlusconijev odstop, ki pa je iz dneva v dan, od poslanca do poslanca bolj oddaljen. Zal je tudi v italijanski družbi tako, kot je v parlamentu in senatu. Berlusconi lahko računa na strnjen blok, opozicija pa se že korak po skupnem protestu ali po zahtevi o nezaupnici razide v sto strug. Celotna opozicija se lahko strinja s tem, da je potrebno ustvariti Berlusconiju alternativo, loči pa se glede tega, kakšna naj bo ta alternativa. V tem smislu ostaja še vedno najmočnejši Berlusconijev in Bos-sijev predlog o družbi, kjer je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano in če kršiš prepoved, je potem vse odvisno od kakovosti odvetnikov, ki si jih lahko privoščiš... Dodajmo formuli še družbeni egoizem kot vrednoto in smo pri cilju, ki prepriča vsaj polovico Italijanov. Zato je Berlusconi zid, za katerega še ne vidim lestev, s katerimi bi ga prekoračili in zapustili zgodovini. SEŽANA - Galerija Črni kot V Kosovelovem domu fotografska razstava domačinke Ane Čeh V Kosovelom domu Ana Čeh razstavlja 200 fotografij SEZANA - V lani odprti galeriji Črni kot v sežanskem Kosovelovem domu je do 10. aprila na ogled razstava fotografij članice Fotokluba Za-rek Ane Čeh, ki živi in ustvarja v Sežani. S fotografijo se ukvarja že dalj časa, nadvse rada pa obiskuje naravo, kamor zahaja s fotoaparatom v roki. Tokrat se predstavlja s fotografijami v štirih sklopih po 50 fotografij. Njene fotografije lahko razdelimo v skupine detajlov, metuljev, ptičev in krajine. Obiskovalcem Kosovelovega doma je na ogled postavila 200 posnetkov, nastalih v zadnjih dveh letih v digitalni tehniki. Sodeluje na skupinskih razstavah kluba, za svoje delo je prejela več nagrad doma in v tujini. Kot amaterska slikarka se udeležuje mednarodnih fotografskih ex-temporov, razpisov in natečajev, njena dela pa zasledimo tudi na razglednicah, koledarjih, stenah naših domov, pa tudi v sežanskem zdravstvenem domu (kar 21 njenih fotografij je na razstavi, ki jo je sežanski FK Žarek poklonil tej zdravstveni ustanovi). Precej pozornosti so vzbudili tudi projekti ob 100-letnici rojstva kraškega poeta Srečka Kosovela, Transalpina idr. Kot fotografinja je obiskala marsikatere lepote Slovenije in Evrope, s Folklorno skupino KUD Karla Štreklja iz Komna pa jo je pot vodila tudi v Južno Ameriko. Še posebej gre pohvala njeni makro fotografiji, s katero je dosegla zavidljive uspehe. Naj naštejemo le nekaj priznanj, ki jih je za svoje fotografije prejela: dvakrat Modri trak mednarodne fotografske zveze (FIAP), zmage na natečajih v Novi Gorici, na Jesenicah, v Trstu, Fiumi-cellu, nagrajena je bila za najlepši posnetek Trsta na natečaju Trieste in blue, zmagala pa je med drugim tudi na razpisu Turistične zveze Slovenije Turizem in prosti čas. Fotografije Ane Čeh na štirih ekranih v galeriji Črni kot v sežanskem Kosovelovem domu bodo na ogled do 10. aprila. Olga Knez PISMA UREDNIŠTVU Poklicno usposabljanje slovenskih šolnikov Kot se po eni strani pridružujem zaskrbljenosti v zvezi z zaprtjem študijskega programa vzgojnih ved na Tržaški univerzi, o čemer je v včerajšnji številki Primorskega dnevnika tekla beseda v pogovoru z dekanom tržaške Pedagoške fakultete, pa si po drugi strani upam ugovarjati časni-karkinemu zaključku, češ da bo šel mednarodni dogovor o usposabljanju slovenskih šolnikov »rakom žvižgat«. Ob tem poudarjam dvoje: Med podpisniki sporazuma z dne 22. marca 2002 »za vzpostavitev sodelovanja na področju visokošolskega usposabljanja, namenjenega učnemu kadru v šolah s slovenskim učnim jezikom v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini«, je tudi Univerza v Vidnu. 25. odstavek 15. člena ministrskega odloka št. 249 z dne 10. septembra 2010 (objavljenega v Uradnem lista 31. januarja 2011), s katerim so bila določena nova pravila za pridobitev pedagoške usposobljenosti, v zvezi z usposabljanjem šolnikov nemške, francoske in slovenske manjšine izrecno poudarja »spoštovanje sporazumov z univerzami drugih držav«. Upravičeno smemo torej pričakovati, da bo obstoječi mednarodni dogovor živel naprej, pa čeprav ne več v okviru tržaške, temveč videnske univerze. Ostaja pa seveda obžalovanje zaradi zaprtja tovrstnega študija v Trstu, tudi z ozirom na to, da je ravno v zadnjem letu študijski program, ki se izvaja v sodelovanju s slovenskimi univerzami, dobil primernejši, tudi pravno določen okvir. Tomaž Simčič Priimek s šumnikom Spoštovani, prvič v življenju sem se odločil, da se s pismom javno oglasim v našem dnevniku. Proslavljanje 10 letnice zaščitnega zakona in članki, ki govorijo, kako smo ali nismo zavzeti pri uveljavljanju svojih pravic, oziroma kakšen je odnos javnih ustanov do naših zahtev, so le bili prevelik izziv, da bi še molčal o dogajanju med nami samimi. Dogaja se namreč od leta 1989, ko sem si povrnil priimek v izvirno obliko - torej s š-jem -, da imam največje težave s pravilnim zapisovanjem priimka prav z našimi ljudmi: od najpreprostejših do takih, ki naj bi skrbeli za izvajanje z zakonom določenih pravic (ne morem pozabiti zaposleno gospo s Krasa na izpostavi zdravstvenega urada na Op-činah, ki mi je svojčas odgovorila na vprašanje ali lahko imam zapisan priimek v izvirni obliki na elektronski zdravstveni kartici, kratko-malo z: »Ne stojte razbivat tudi vi s temi kljukami!«) Pravi šok pa sem doživel, ko sem prejšnji dan dobil na domu fakturo za letno plačilo prispevka za prebiranje Primorskega na Internetu. Glasi se na Marjan Versa, ki je doma iz Rupingrande!!! Izdana seveda s strani založnika Primorskega dnevnika: družbe PRAE. Da sem v naših zamejskih glavah Versa in nimam pravice biti Verša, sem na žalost že asimiliral; žalostno pa je, da naše ustanove ne vedo, da je od leta 2003 uradni naziv za vasi repentaborske občine Repen in Col: Rupingrande in Zolla ne obstajata več. Še nekaj za naše politike: ker krožim veliko po svetu, se mi je že večkrat pripetilo, da sem moral zagovarjati razliko v uradnem zapisovanju mojega priimka. Na vozniškem dovoljenju in zdravniški kartici je brez š-ja! Vedno sem se rešil s tem, da smo pač v Italiji in stvari so nedorečene. In še vedno se je zadeva uredila z neprikritim zasme-hovalnim ... ah, Italija! Ker ste predstavniki te Italije, ni niti vam v čast tako zasmehovanje. Premislite in morda boste kaj ukrenili v zvezi s tem problemom. Hvala in lep pozdrav Marjan Verša, Repen O odnosu do glasbe Pred nedavnim nam je naša televizija po poročilih predvajala dokumentarni film Muzika od Trsta do Trbiža. Zanimiv dokumentarec, čeprav bi o njegovi kvaliteti raje ne govoril: če hočem spoznati naravo srake, mi je tudi sračje gnezdo dobrodošlo! »Glasba« je preširok pojem, da bi lahko vse skupaj stlačili v en koš. V ušesih mi zveni stavek, ki ga je fantek izrekel vzgojitelju: »Kaj mislite glasba-glasba, ali simfonije, sonate in take stvari?« V filmu so se mi zdeli posebno zanimivi trije posegi: Nora Jankovič in Adi Danev sta zagovarjala resen odnos do glasbe; bistvo našega problema pa je zadel Silvan Kerševan, ko je omenil, da bi se morali z glasbo ukvarjati (in jo usmerjati!) glasbeniki. Čeprav bi bilo to več kot logično, pa pri nas ni tako. Ker dajemo glasbi tudi narodnoobrambni pomen, jo imajo v rokah politiki in nji- hova glasbeno-kulturna raven je taka, da največkrat ne ločijo »glasbe-glasbe« od »simfonij, sonat in takih stvari«. Pred leti je v Trstu izšla publikacija, ki naj bi Italijanom (v italijanščini) predstavila naše dejavnosti. Kot violinist je bil omenjen nek nadebuden mladenič, ni bil pa omenjen violinist Črt Šiškovič, poleg Jankovičeve in Daneva gotovo naš najbolj uveljavljen glasbenik. Tudi piscu scenarija filma se je zdelo marsikaj drugega bolj zanimivo kot pa violinist Črtomir Šiškovič! Lepo je povedal Adi Danev o potrebi, da bi se glasbena dejavnost čimbolj razširila med ljudi, a bi istočasno morali skrbeti za nek »vrh«, reprezentančno skupino, ki bi lahko bila za zgled drugim in bi nas istočasno dostojno predstavljala pred tujim občinstvom. Tega naše glasbene ustanove niso nikoli znale ali hotele. Pri Glasbeni matici so bile (in so) vedno kake pobude, vendar vedno po zaslugi prizadevnosti posameznikov: če te pobude ne dobijo podpore ustanove, so obsojene na propad; in nekdo bi moral imeti nekoliko širše obzorje, da bi lahko vedel kaj je treba bolj podpreti. S tem našim »političnim« odnosom do glasbe si lahko razlagamo še marsikaj. Na primer: Primorski me je pred nedavnim neprijetno presenetil z dvema ameriškima zastavama in besedo »Laibach« na naslovni strani. Lahko bi bili tudi dve italijanski zastavi in beseda »Lubia-na«, tako bi lažje razumeli za kaj gre. Prvih pet let svojega življenja sem preživel v Trbovljah. Ne morem govoriti o pravih spominih, bolj o prebliskih. V takem »preblisku« vidim dva mladeniča, ki si iz medenine pi- lita nemški kljukasti križ. Potem je bila vojna in nisem imel več stikov s Trbovljami. Ker prihaja ansambel Laibach iz Trbovelj, sklepam da sta mladeniča vojno preživela in da imata glasbeno potomstvo - ali pa vsaj idejno potomstvo. Ostalo je ime Laibach in nacistične uniforme, zastava je seveda zdaj druga, kot se za genialne Slovence spodobi. »Provo-kativni Laibach« berem. Kmalu bom začel verjeti, da so nas fašisti in nacisti hoteli samo nekoliko »provo-cirati«! (Potem berem v članku, da so bili tudi pornografsi vložki, kar je dobro, saj brez tega naše gledališče ne more preživeti!). Seveda mi bo kdo osporaval, kako je ta ansambel slaven. Tudi Ruby je svetovno znana - pa smo tam! Seveda je takih primerov še in še. Na primer Prešernova proslava. Z vsem spoštovanjem do Big Banda RTV Slovenija. Za kulturni praznik bi se mi zdelo bolj kulturno, če bi slovenske ljudske zvenele v slovenskem duhu. Seveda je lahko tudi jazz - a to ni naš praznik. Naše glasbene šole in prireditelji raznih predstav in praznovanj bi si morali poleg vprašanja kako privabiti ljudi, postaviti tudi vprašanje, kaj nuditi ljudem. In tako zaključujem z mislijo Adija Daneva: govorimo in govorimo o kvaliteti - a je nočemo. Miloš Pahor GLEDALIŠČE PRIREDITVE Sreda, 23. februarja 2011 1 9 MUZIKAL - Predstave od 25. do 28. maja V Trstu spet Cocciantejev Notre Dame de Paris Ob desetletnici izvajanja muzikala Riccarda Coc-cianteja (glasba) in Luca Plamodona (tekst) Notre Dame de Paris, katerega si je od 21. marca 2001 do danes ogledalo že nad 15 milijonov gledalcev se popularni muzikal spet vrača v Trst, kjer je že gostoval leta 2003 in 2004. Tokrat so pripravili pet predstav, ki bodo kot pred leti tudi tokrat v PalaTrieste. Italijansko besedilo je pripravil Pasquale Panella, prva predstava pa bo v sredo 25. maja ob 21. uri. Ob isti uri si bodo gledalci lahko ogledali muzikal tudi v četrtek in petek, v soboto, 28. maja, pa bosta dve predstavi, in sicer ob 16. in 21. uri. Vstopnice (stanejo od 24 do 65 evrov) so že v prodaji na prodajnih mestih Azalea Promotion in na spletu na www.ticketone.it. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 23. februarja, ob 20.30 / Molière: »II misantropo«. Režija: Massimo Castri. Nastopajo: Massimo Popolizio, Graziano Piazza, Sergio Leone, Federica Castellini, Ilaria Genatiempo, Laura Pasetti, Tommaso Cardarelli, Andrea Gambuzza, Davide Lorenzo Palla in Miro Landoni. / Ponovitve: do sobote, 26. ob 20.30 ter v nedeljo, 27. februarja, ob 16.00. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 28. februarja, ob 17.30 / tradicionalna Mala Prešernova proslava, oziroma Dan slovenske kulture za otroke. Na odru goriškega Kulturnega hrama se bosta predstavila priznana slovenska animatorja Sten Vilar in Damjana Go-lavšek v novi otroški predstavi »Me-denka«. Producent predstave je Sudio Anima iz Ljubljane. Prireditev prirejajo v skupnem sodelovanju Slovenski Dijaški dom "Simon Gregorčič', Kulturna zadruga Maja, Kulturni dom Gorica, Športno združenje "Dom" (Gorica) in z Deželnim sedežem RAI iz Trsta - slovenski program. Vstop prost. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Veliki oder V petek, 25. februarja, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. V petek, 4. marca, ob 19:30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. / Ponovitve: v soboto, 5., v soboto, 6., v ponedeljek, 7. ob 19.30 in v torek, 8. marca, ob 18.00. V sredo, 9. marca ob 17.00 / BernardMarie Koltès:»Roberto Zucco«. Mala drama Danes, 23. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »November«. / Ponovitve: do četrka, 24. februarja in v soboto, 5. marca ob 20.00. V soboto, 26. februarja, ob 20.00. / Ya-smina Reza: »Art«. V ponedeljek, 28. februarja, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. V sredo, 2. marca, ob 20.00 / Sofokles: »Ojdip v Kolonu«. / Ponovitev: v četrtek, 3. ob 20.00. V petek, 4. marca, ob 20.00 / Sam She-pard: »Lunine mene«. MGL Veliki oder V petek, 4. marca, ob 19.30 / Tenessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. Danes, 23. februarja, ob 19.30 / G. Boccaccio, L. Ratej, M. Krajinc in M. Lazar: »Dekameron«. / Ponovitve: od četrtka, 24. do sobote, 26. in v ponedeljek, 28. februarja, ob 19.30. V torek, 1. marca, ob 19.30 / Boccaccio, Ratej, Krajnc, Lazar :»Dekameron«. / Ponovitve: v sredo, 2., v četrtek, 3. in v soboto, 5. ob 19.30, v sredo, 9. ob 15.30 in ob 19.30, od četrteka, 10. do sobote, 12. ob 19.30 ter v ponedeljek 14. in v torek, 15. marca, ob 19.30. V ponedeljek, 7. marca, ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. V torek, 8. marca, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in bob Merill: » Sugar -Nekateri so za vroče«. Mala drama Danes, 23. februarja, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Jutri, 24. februarja, ob 20.00 / Maja Pe-levic: »Pomarančna koža«. / Ponovitev: v ponedeljek, 28. februarja, ob 20.00. V petek, 25. februarja, ob 20.00 / Karl Schonherr: »Hudič babji«. / Ponovitev: v četrtek, 10. marca ob 20.00. V četrtek, 3. marca ob 21.00 / Simon Stephens: »Harper Regan« / Ponovitve: v soboto, 5. in v četrtek, 10. marca ob 20.00. V petek, 4. marca, ob 20.00 / Maja Pe-levic: »Pomarančna koža«. / Ponovitev: v petek, 11. marca ob 20.00. V ponedeljek, 7. marca, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 23. februarja, ob 20.30 / Camille Saint-Saëns: »Samson et Dalila«. Režija: Michal Znaniecki. Dirigent: Boris Brott. / Ponovitve: do četrtka, 24. ob 20.30 ter v soboto, 26. ob 17.00. Gledališče Miela V četrtek, 17. marca ob 21.30 / Koncert legendarnega saksofonist »James Chance & Les Contortions« Srenjski hiši GORICA Kulturni Center Lojze Bratu V soboto, 19. februarja, ob 20.30 / jazz koncert skupine JPC Quartet, gost večera bo J. Kyle Gregory. Na večeru bo predstavljena tudi zgoščenka Libra. Vstop prost. _SLOVENIJA_ KOMEN Športna dvorana OŠ Komen V soboto, 26. februarja, ob 19.00 / Pihalni orkester Komen: »Slovenec sem«. Dirigent: Simon Perčič. Mezzosopran - Irana Yebuah Tiran; flavta - Aleš Kac-jan; tolkala - Matija Tavčar; diaktoni-čna harmonika - Zoran Lupinc in tuba - Jernej Terčon. LJUBLJANA Kino Šiška V ponedeljek, 28. februarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopa: Steven Severin (ex Siouxsie & The Banshees): Blood Of A Poet (Jean Cocteau). V torek, 1. marca, ob 20.00 / Veseli di-hurčki (Dirty Skunks) predstavljajo drugi »Bonecrusher Fest«. Nastopajo: Dying Fetus (ZDA), Keep Of Kalessin (NOR), Carnifex (ZDA), Angelus Apatrida (ES) plus gosti. KUD France Prešeren (Karunova 14) V petek, 25. februarja, ob 20.00 / Nastopajo Noctiferia, Breedlock in Convulsive. ŠMARTNO Hiši Kulture V petek, 25. februarja,ob 20.00 / koncert skupine The Beatles Revival Band; informacije in rezervacije po tel. 0038631-750673. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1):na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Muzej Revoltella (Ul. Diaz, 27): do 6. marca je na ogled razstava »Autoritratti triestini. La donazione Hausbrandt«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso si-lenzioso«. Bambičeva galerija: do 25. februarja je na ogled razstava ilustracij Zvonka Čo-ha za slikanico Marka Kravosa "Ta prava od pet do glave". Urnik: od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, od po-nedljka do petka. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. NABREŽINA SKD Igo Gruden: vabi v društvene prostore na ogled dokumentarne razstave »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Mic-helstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« je na ogled razstava »Intorno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). Kulturni center Lojze Bratuž: do 8. marca je na ogled lutkovna razstava -čarobni svet lutk Brede Varl. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. Kulturni dom: do 25. februarja je na ogled razstava priznanega slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V razstavnem prostoru v atriju Kine-maxa v Hiši filma na Travniku: v petek, 18. februarja, ob 19. uri odprtje razstave člana Skupine75 Marka Vogriča »Miška v Gorici - Pogledi mestnih ulic z mišje perspektive« posneti s tehniko camere obscure. Razstava bo na ogled do konca marca. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »LAlbero della vita. L'evolu-zione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Galerija Kosič (Raštel 5-7/Travniku 62; vhod skozi trgovino obutev Kosič): v petek, 18. februarja, ob 18.00 bo odprtje slikarske razstave Brede Sturm. Umetnico in razstavljena dela bo predstavil umetnostni kritik Milček Komelj. Galeriji ARS (Travnik 25):bo v petek, 18. februarja, ob 18. uri odprtje skupinske razstave slik z naslovom »Ac-qua e terra. Voda in zemlja« v orga- nizaciji kulturnega krožka »G. Maz-zini« iz Tržiča. Razstavljali bodo Alda Antoni, Gilberto Bezzi, Fernanda Braz, Adamarina Candussi, Claudio Comarin, Mariangela Davi, Annamaria Fabbroni, Chiara Facis, Edes Frat-talone, Giorgio Gallottini, Carla Gava, Emilja Mask, Pietro Missio, Elvira Mauri, M. Grazia Persolja, Armando Pizzignach, Mirijana Richter, Luisa Schleindler, Ada Sessa, Mariadolores Simone, Fiorella Sponton, Nico Soranno, Valdiero Vecchiet, Anita Zuberti. Umetnike bo predstavil Jurij Paljk; na ogled bo do 12. marca, od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15. in 19. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Pretorska dvorana: je na ogled razstava Mojce Kleibencetl, Petre Koren in Ane Selija pod naslovom: »Utrinki«. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna raz- stava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. GLASBA 20 Sreda, 23. februarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu INTERVJU - Matej Černic letos pri poljskem Asseco Resovia Rzeszow Bil sem »najboljši nakup sezone« Matej Černic, naš najuspešnejši od-bojkar, se nam je iz Poljske končno oglasil. Zadovoljen, vendar (slišno) izmučen. »Klub Assecco Resovia je zelo dobro organiziran, je pa tu prava katastofa. Ze tri mesece igramo vsako sredo in nedeljo.« Naporno, a lepo? Težav ni, tu se dobro počutim. Je pa mraz, ampak ne kot v Rusiji. (smeh) Je tudi ritem treningov bolj naporen kot v Italiji? Niti ni. Za treniranje namreč ni veliko časa. Ker na Poljskem v glavnem ni avtocest, potrebujemo na primer za 150 kilometrov celih pet ur vožnje. Skratka, veliko ur presedimo v avtobusu. Kaj meniš o poljskem prvenstvu? Nivo je visok. Čeprav so mi ob podpisu pogodbe napovedali, da sta na visokem nivoju le dve ali tri ekipe, opažam, da je dobrih ekip več. Od desetih je osem zelo kvalitetnih. Torej še bolje kot so napovedovali. V začetku sezone si sicer dolgo miroval. Mesec in pol. Na svetovnem prvenstvu sem si na tekmi proti Braziliji poškodoval trebušno mišico, tako da sem zaradi mirovanja popolnoma izgubil formo. Kako pa je zdaj? Dobro. Zdaj igram precej dobro. Ker je zelo naporno, skušam na vsaki tekmi obdržati enak nivo. Najboljšo predstavo želim pokazati na finalnih tekmah. Odvisno bo, kako se bo razpletla tekma proti Sisleyu. Danes boste igrali prvo tekmo polfinala pokala CEV proti Sisleyu, povratna pa vas čaka v Bellunu v soboto. Boš tekmo občutil morda kaj več kot soigralci, ker te pri Trevisu vsi poznajo? Mogoče. Vajen sem takih tekem, zelo rad pa bi dobro opravil svoj nastop. Boš potovanje v Italijo izkoristil za obisk domačih? Najbrž bom imel dva dni prosto, zato najbrž pridem domov. Spočil se bom; čas bo za relaks in tudi dobro pivo. Si bil letos že kdaj doma? Kje pa! Odkar smo začeli prvenstvo, torej od konca oktobra, smo imeli le dva prosta dneva. Prav gotovo pa boš imel v Bellu-nu svoje navijače? Kakih 20 prijateljev pride najbrž na tekmo. Te je kdo že obiskal na Poljskem? Prijatelji in sestra. Kje točno živiš? V mestu Rzeszow; gre za večje mesto s približno 200.000 prebivalci. Mesto pa ni živo, ni veliko zabave. Večinoma preživljam prosti čas doma. V trgovskih centrih prodajajo staromodne stvari, ki so jih pri nas prodajali pred desetimi leti. Povedal si, da ste imeli od začetka prvenstva le dva dni prosto. Ritem je torej napornejši kot v Italiji ... Letos je koledar zelo natrpan, saj so v državnem prvenstvu uvedli novo formulo, ki predvideva kar tri faze prvenstva prve lige. Fotografije na spletni strani kluba kažejo, da so navijači zelo glasni ... Na vsaki tekmi se zbere 4.000 do 5.000 navijačev, ki poskrbijo za pravi spektakel. Na Poljskem namreč vsi spremljajo odbojko, saj je najpomembnejši šport v državi. V katerem jeziku se pogovarjaš? V angleščini ali v italijanščini. Poljščina je preveč zapletena. Če govorijo počasi, jih razumem: besede so podobne slovenskim, izgovarjava pa ne. Najbrž bi lahko kaj rekel, vendar nisem tip za to .. Kako so te sprejeli Poljaki? So razpeli že kak transparent s tvojim imenom? Matej Černic v dresu poljske ekipe, ki zaseda 2. mesto v prvi ligi assecoresovia.pl Ne. Vem le, da je poljska odbojkarska zveza, potem ko sem podpisal pogodbo, izjavila, da sem »najboljši nakup sezone«. No, to ni od muh. Kakšen odnos pa imaš z navijači? Navijači nas zelo spoštujejo. Poljaki so nasploh zelo miren in zaprt narod. Boš ostal na Poljskem? Veže me dveletna pogodba, vendar bom o bodočnosti odločil po sezoni. Bi se rad vrnil v Italijo ali te mika še vedno tujina? Odvisno. Če bom dobil ponudbo iz resnega italijanskega kluba, bi se mogoče lahko vrnil. Sicer pa me mika Turčija. Nimam še jasnih idej. Tu se vsekakor počutim zelo dobro. Imaš stike z Italijo? Snubili so me pri Vibo Valentii in v Rimu, vendar sem ponudbe zavrnil. Ostajam vedno pri enakih načelih, da v ekipi, ki jo izberem v začetku sezone, skušam odigrati prvenstvo maksimalno. Prav zato ostajam na Poljskem do konca sezone, potem pa bom odločil. Letos z reprezentanco gotovo ne bom treniral in igral. V soboto igra v Bellunu Povratna tekma polfinala pokala CEV med poljskim moštvom Assecco Resovia, kjer igra tudi ga-brski odbojkar Matej Černic, in Si-sleyjem Treviso bo v soboto, 26. februarja ob 20.30 v športni dvorani Spes Arena v Bellunu. Si prepričan? Sem. Letos se jim gotovo ne bom pridružil, mogoče šele naslednje leto. Nisem več motiviran. Naporno je preživeti pri 32 letih šest mesecev v hotelih. Pri teh letih so mogoče druge stvari važnejše. Si komu že omenil tvojo odločitev? Nakazal sem jo v rubriki revije Su-pervolley, sicer pa se o tem še nisem pogovoril z nikomer. Mislim pa, da to vsi že vedo. Moj agent se je namreč s selektorjem Berruttom že pogovarjal. Rad bi preživel tri mesece na morju. Čez leto dni pa so na vrsti že olimpijske igre ... Naslednje leto bom selektorju dal svojo razpoložljivost, vendar vem, da bo po enoletnem premoru povratek težaven. Sicer pa je veliko mladih, ki me lahko nadomesti. To so Maruotti, Kovar, Pa-rodi, Savani. Več odbojkarskih strokovnjakov je tudi v intervjujih za naš dnevnik -med njimi bivši selektor Pittera in trener Fefe' De Giorgi - izjavilo, da si nenadomestljiv. Vsi pravijo, da sem nenadomestljiv, vendar sem na tekmah svetovnega prvenstva sedel na klopi. Skratka, nekaj se tu ne ujema ... Res pa je, da če bi lani na SP igral stalno, fizično do konca prvenstva ne bi zdržal. Anastasi me je prav zato izkoristil šele na zadnjih tekmah. Ker pa sem imel nato zdravstvene težave, nisem igral maksimalno. Če bi bil zdrav, bi bili rmogoče rezultati drugačni. Vsekakor pa se mi zdi prav, da selektor misli tudi na bodočnost ekipe. Čas je, da mesto zapustimo mlajšim igralcem. Letos tudi Feja ne bo, Vermi-glio pa bo najbrž igral samo na evropskem prvenstvu. Spremljaš še italijansko odbojkarsko sceno? Imam Sky. Ker igramo večinoma ob sobotah, si ob nedeljah lahko ogledam tekme italijanske A-lige. Prvenstvo pa spremljam tudi po spletu. Pred nekaj leti si v našem intervjuju napovedal, da bi te lahko v Londonu videli s Cisollo na mivki. Si že opustil ta načrt? O tem zdaj ne razmišljam. Veronika Sossa NOGOMET Lyon in Real neodločeno LJUBLJANA - Nogometaši Lyona in Reala iz Madrida so se na prvi tekmi osmine finala lige prvakov razšli z neodločenim izidom 1:1 (0:0). Na drugi tekmi večera je Chelsea pričakovano slavil v Koebenhavnu z 2:0 (1:0). Lyon je na tekmi pogrešal Li-sandra Lopeza in Edersona, Real Madrid pa Gonzala Higuaina in rezervnega vratarja Jerzyja Dudeka. Čeprav je imel Real v prvem polčasu več žogo v posesti, njegovi zvezdniki niso prav vedeli, kaj početi z njo ob discipliniranih Francozih. Ti so bili v napadu (oboji so bili sicer precej previdni) za odtenek konkretnejši, prek Bafetimbija Gomisa so tudi zapravili izjemno priložnost za vodstvo v 34. minuti. Cristiano Ronaldo je bil na drugi strani v 49. minuti še bližje zadetku Reala. Dobro je izvedel prosti strel z leve strani, gol pa mu je preprečila vratnica. Boljšo igro Reala pa je le minuto zatem z novo veliko priložnostjo potrdil Sergio Ramos, ki je s strelom z glavo zatresel prečko. Za zgodbo večera s pravljičnim koncem bi lahko poskrbel Karim Benzema. Nekdanji igralec Lyona je namreč v 65. minuti takoj po vstopu v igro prejel podajo Ronalda in nato poskrbel za zasluženo vodstvo Reala, toda Lyonu je ugodnejši izid v 83. priigral Gomis, ki je po prostem strelu iz bližine zatresel špansko mrežo in ohranil upanje Francozov pred povratno tekmo. Na drugi tekmi je Chelsea v dvoboju z glavnim presenečenjem dosedanjega dela lige prvakov Koeben-havnom hitro povedli. V 17. minuti je zadel Nicolas Anelka, potem ko je prestregel podajo Jesperja Gronkjaerja. Tudi v nadaljevanju je Chelsea prevladoval, veliko streljal, a brez uspeha. Zato pa je v 54. minuti znova «udaril» Anelka, ki je unovčil lepo podajo Franka Lamparda za 2:0 in tako praktično potrdil četrtfinalista iz tega dvoboja. Danes: Inter . Bayern; Marseille - Manchester United. EVROPSKA LIGA - Nogometaši moskovske ekipe CSKA so prvi udeleženci osmine finala evropske lige. Na povratni tekmi 1/16 finala so igrali nedoločeno 1:1 (0:0) s solunskim Paokom. Na prvi tekmi so zmagali z 1:0 B-LIGA - Zaostala tekma: Pescara - Empoli 1:0 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU - Od jutri v Oslu Priložnost za Majdičevo Slovenija pa računa tokrat tudi na odličja drugih tekačic - Italija brani štiri medalje iz Libereca 2009 LJUBLJANA - Na Holmenkollnu pri Oslu se danes začenja letošnje svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah. Apetiti v slovenski reprezentanci so visoki, posebej zaradi nedavnih dobrih rezultatov smučarskih tekačic. Prvo ime odprave je Petra Majdič, ki bo startala na vsaj štirih tekmah, v ekipi pa je še šest tekmovalk - Vesna Fabjan, Katja Višnar, Barbara Jezeršek, Anja Eržen, Alenka Čebašek, Mirjam Cossettini - ter prvi moški lastovki po nekaj letih Boštjan Klavžar in Rok Tršan. S SP je Maj-dičeva doslej prinesla eno lovoriko. V Saporu je leta 2007 osvojila srebrno kolajno v sprintu, z največjih tekmovanj pa ima najuspešnejša slovenska smučarska tekačica še bron z zimskih olimpijskih iger v Vancouvru. V začetku tedna je svoje cilje predstavila tudi ekipa smučarskih skakalcev. Glavni trener Matjaž Zupan meni, da je potrebno za motivacijo in izpolnitev želja zadržati cilje, ki si jih je ekipa zadala na začetku sezone, čeprav ta ni postregla z odmevnimi rezultati. «To je enkrat do šestega mesta, dvakrat do 12., ekipno pa enkrat do petega in enkrat do šestega mesta,« je dejal Zupan, ki bo v Oslo peljel Jerneja Damjana, Petra Prevca, Jurija Tepeša, Mitjo Mežnarja in Robija Kranjca. Predvsem slednji je bil v sezoni nekako najboljši posameznik ekipe Poleg skakalcev na Norveško pod vodstvom trenerja Matjaža Triplata potujejo tudi skakalke in kom-binatorci. Italija bo skušala ubraniti štiri kolajne, ki jih je osvojila leta 2009 v Liberecu, to je zlata medalje Arianne Fol-lisv šprintu v prostem slogu, srebro Marianne Longa na 10 km v klasični tehniki, bron dvojice Follis-Longa v ekipnem šprintu in bron Giorgia Di cente v zasledovalnem teku. Italijanska odprava bo štela 31 tekmovalcev, od teh je 18 smučarskih tekačev. Spored finalov Jutri: 15.00 smučarski tek, ženski in moški šprint prostega sloga. Petek, 25. februarja: 15.00 ženski skoki, HS 106. Sobota, 26. februarja: 10.00 in 13.00 nordijska kombinacija; 11.30 smučarski tek, dvojno zasledovanje 7,5 km ženske; 15.00 moški skoki, HS 106. Nedelja, 27. februarja: 12.00 smučarski tek, dvojno zasledovanje 15 km, moški; 15.00 moški skoki, ekipno. Ponedeljek, 28. februarja: 11.30 nordijska kombinacija, ekipno; 13.00 teki, 10 km klasično ženske. Torek, 1 marca: 13.00 teki, 15 km moški klasično. Sreda, 2 marca: 11.00 in 16.00 nordijska kombinacija (velika skakalnica); 14.15 teki, ekipni moški in ženski sprint. Četrtek, 3. marca: 14.00 teki, ženska štafeta 4x5 km; 17.00 skoki, moški (velika skakalnica). Petek, 4. marca: 11.30 nordijska kombinacija, ekipno; 12.45 teki, moška štafeta 4x10 km klasično. Sobota, 5. marca: 12.00 teki, ženske, 30 km; 15.30 moški skoki, ekipno. Nedelja, 6 marca: 13.00 teki, 50 km moški. NBA: Gallinari zapušča New York NEW YORK - Italijanski košarkar v NBA ligi Danilo Gallinari nekoliko nepričakovano zapušča moštvo New York Knicks. Odhod sodi v okvir širše izmenjave igralcev, saj naj bi se v New York iz Denverja selili Carmelo Anthony, Chauncey Billups, Shelden Williams, Anthony Carter in Renaldo Balkman,v nasprotno smer pa poleg Gallinarija še Wilson Chandler, Raymond Felton in Timofej Mozgov. Dnevnik Denver Post poroča, da bo New York plačal Denverju še tri milijone dolarjev in mu prepustil tri izbore na naboru lige NBA. Gallinari ni skriva svojega razočaranja, saj je v New Yorku uspešno igral tri leta in v 157 nastopih kar 124 začel tekmo v prvi peterki. Letos je imel v 34 tekmah povprečje 15,9 točke in 4,8 skokov. Očitno je prevladala želja kluba po najetju zvezdnika Anthonyja (27 let), ki je bil že dolgo časa nezadovoljen v Denverju in je v začetku sezone zavrnil podpis nove triletne pogodbe v vrednosti 65 milijonov dolarjev. Ni pa sicer rečeno, da bo Denver res letošnja končna postaja Mi-lančana Gallinarjia, čeprav bi tam zagotovo igral še več kot v New Yorku. Omenjajo namreč tudi možnost, da bi ga Denver lahko takoj odstopil NewJerseyu, Cle-velandu ali Torontu. / ŠPORT Sreda, 23. februarja 2011 21 KOLESARSTVO - 35. mednarodna dirka ZSŠDI bo v nedeljo 6. marca V Lonjerju letos ne bodo pustovali Dirko bodo predstavili jutri - Radivoj Pečar: »Pri izbiri ekip je ključ zvestoba« V športno-kulturnem centru v Lonjerju bodo jutri ob 18. uri predstavili 35. mednarodno kolesarsko dirko Trofeja ZSŠDI, na kateri nastopajo kolesarji kategorij elite in under 23. Dirka, ki je že nekaj let na koledarju mednarodne kolesarske zveze UCI Europe Tour na sporedu na prvo marčevsko nedeljo (terminov se ne da spreminjati, ker je koledar že preveč nasičen), bo letos ravno na pustno nedeljo, 6. marca. »Moram pohvaliti vse mlade in stare prostovoljce, ki so že po lanski dirki potrdili, da nam bodo stali ob strani in pomagali. V Lonjerju v nedeljo torej ne bomo pustovali. Pust bo v torek. Zahvaliti se moram vsem Lonjercem, ki so pokazali veliko razpoložljivost,« je dejal direktor dirke Radivoj Pečar (organizator je lonjerski kolesarski klub Adria). »Letošnja kolesarska sezona se bo začela konec tedna, v soboto in v nedeljo. Nekaj dirk pa je dejansko že bilo na sporedu. Nekateri kolesarji, ki bodo nastopili na lonjerski dirki, so že tekmovali v Čilu,« je povedal Pečar in poudaril, »da se zanimanje za dirko vsako leto veča«. »Ekipe zbiramo po ključu zvestobe. Prednost dajemo tistim, ki so nastopale v zadnjih letih. Vsekakor tudi letos bo nekaj novosti in nekaj novincev. Bo kar nekaj obetavnih kolesarjev.« Kaj pa proga? »Zaradi nezaključenih prenovitvenih del ceste na Bošketu smo morali nekoliko spremeniti zadnji del proge. Zadnji kilometri pa ostajajo enaki, saj bo do cilja nad Lonjerjem tradicionalni manjši vzpon.« Kot je razvidno na spletni strani www.slosport.org se bodo kolesarji po spustu v dolinsko občino (Mačkolje in Pre-beneg) znova povzpeli do Padrič, pa preko Trebč in Banov do križišča na Opčinah. Nato bodo od obelisku nadaljevali do kamnoloma Faccanoni, kjer se bodo začele priprave na sprint, če bo do tega prišlo, do cilja (140 km) nad Lonjerjem. (jng) NAGRADE JUVENTUSSI - Podelitev v Trstu Med dobitniki priznanj so bili tudi štirje Slovenci Na sedežu društva Societa della Vela v Trstu je deželna sekcija Zveze italijanskih športnih časnikarjev podelila sinoči tradicionalne nagrade Juventussi. Med dobitniki je bilo letos veliko mladih slovenskih športnikov. Glavne nagrade sta bila deležna tudi Čupina jadralca, državna mladinska prvaka v razredu 470 Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti (oba letnik 1991), poleg njiju pa 19-let-na furlanska kolesarka Elena Cecchini, dvakratna evropska prvakinja in dobitnica dveh kolajn na svetovnih prvenstvih ter 17-letna plavalka kluba Unione Friuli Nuoto Rac-hele Qualla, dobitnica šestnajstih državnih naslovov in dveh srebrnih medalj na evropskem prvenstvu. Nagrado Marco Luchetta, gre za študijsko štipendijo, sta prejeli temnopolta furlanska skakalka v višino, daljino in v trosko-ku, 15-letna Eleonora Omoregie in dijakinja 4. razreda tržaškega liceja Franceta Prešerna, sicer uspešna šahist-ka Cristina Sustersich. V spomin na pokojnega kolego Ezia Lippota je študijsko štipendijo prejel novinar Niko Što-kelj, ki je bil več let tudi član našega uredništva. Za življenjsko delo na področju novinarsta je priznanje prejel tržaški kolega Remo Gessi. Pobudo je gmotno podprla Zadružna banka Sta-ranzano-Villesse. Na sliki so slovenski dobitniki priznanj ŠOLSKI ŠPORT - Šahovsko osnovnošolsko pokrajinsko prvenstvo Premoč openskega ravnateljstva Nastopilo oseminštirideset učencev v desetih ekipah - Konec tedna za nižje srednje šole Pokrajinsko ekipno šolsko šahovsko prvenstvo je letos prvič razdeljeno na tri dele. Prvi je bil na sporedu minulo soboto, ko so se na sedežu občinske izpostave na Opčinah spopadli osnovnošolci, drugi pa bo v soboto, 26. t.m., ko bodo na vrsti srednješolci. Skupno je na prvem turnirju v organizaciji DTTZ Žige Zoisa in vzhodnokraškega rajonskega sveta nastopilo ose-minštirideset osnovnošolcev v desetih ekipah. Open-sko ravnateljstvo je tudi letos potrdilo svojo premoč na osnovnošolski ravni: ob obeh naslovih pokrajinskega prvaka je nareč osvojilo tudi obe tretji mesti z »B« ekipama. V moški konkurenci je prva ekipa didaktičnega ravnateljstva Opčine premagala vseh pet ostalih ekip, vsi njeni igralci pa so si na koncu tekmovanja prislužili potrdilo za odlično predstavo na posameznih šahovnicah. Na prvi je bil Aleksander Malalan tretji najboljši, na drugi je bil Boštjan Petaros s 100% izkupičkom seveda prvi, na tretji deski pa si je Andraž Štoka izboril drugo mesto. Velik uspeh sta dosegla Loris Carli in Manuel Malalan na četrti šahovnici, kjer sta bila prvi oz. drugi: oba sta zmagala prav vse tekme, z menjavami pa sta odigrala dovolj tekem, da sta lahko prekosila ostale tekmece. Drugo mesto je pripadalo edinemu predstavniku šol z italijanskim učnim jezikom, osnovni šoli Padoa, tretje pa drugi ekipi openskega ravna-teljsta, pri kateri sta se izkazala Alan Radetič (nepre- magan in prvi na tretji deski) in Daniel Ciacchi (tretji na drugi). Na četrto mesto se je uvrstila še tretja open-ska ekipa z dobro predstavo Matije Umka (drugi na prvi šahovnici) in Nedirja Nabergoja (tretji na četrti). Učenci šole Ivan Trinko iz Ricmanj so na koncu zasedli peto mesto, kljub temu pa so se z Openci uvrstili na deželno prvenstvo, saj lahko na tem nastopa le po ena ekipa vsake šole ali ravnateljstva. Močno okrnjeni predstavniki katinarske osnovne šole Frana Milčinskega so prvenstvo končali na zadnjem mestu. V ženski konkurenci so letos nastopile le štiri ekipe, ki so se med seboj pomerile kar dvakrat. Igralke openskega didaktičnega ravnateljstva so premočno slavile in nasprotnicam pustile le dve točki na 24 možnih. Lejla Juretič, Eva Fonda, Ivana Kreševič in Tjaša De Luisa so seveda bile tudi najboljše na vseh šahovnicah. Drugo mesto so zasluženo zasedle igralke osnovne šole Ivana Trinka in Ricmanj. Podobno kot prvouvrščene so tudi Tihana Stricca, Ilea Zerial, Mairim Ota in Paola Tra-marin bile druge na vseh deskah. Tretje mesto je zasedla druga ekipa openskega didaktičnega ravnateljstva; Lucille Protti, Veronika De Luisa in Gaja Križmančič so pri tem zasedle tretje mesto na prvih treh šahovnicah. Brez svojih treh najboljših igralk so učenke osnovne šole Frana Milčinskega pristale na zadnjem mestu, izkazala pa se je Špela Križmančič, ki je bila tretja najbolj- Udeleženci osnovnošolske prvenstva ša na zadnji šahovnici. Vse tri nastopajoče šole so si že s samo pristonostjo zagotovile mesto na deželnem prvenstvu. Postave in izidi na posameznih šahovnicah: Moški: Didaktično ravnateljstvo Opčine: prva ekipa: Aleksander Malalan (2,5/4), Boštjan Petaros (5/5), Andraž Štoka (3/4), Loris Carli (4/4),Manuel Malalan (3/3); druga ekipa: Filip Malalan (2,5/5), Daniel Ciacchi (2/4), Alan Radetič (4/4), Nik Calzi (1/3), Matej Perčič (2/2), Michele Brunetti (2/2); tretja ekipa: Matija Umek (3/5), Dean Husu (2/4), Ariel Tretjak (1/4), Nedir Nabergoi (3/4), Ian Zgur (1/3); OŠ »Ivan Trinko« Ricmanje: Saša Cej (1/5), Davide Genzo (0/5), Diego Servadei (1/5), Manuel Gargiuolo (1/5); OŠ »Fran Milčinski«: Tamir Sed-mak (0/5), Borut Štoka (2/5), Mattia Savi (1/5), Nicola Husu (0/5). Ženske: Didaktično ravnateljstvo Opčine: prva ekipa: Lejla Juretič (6/6), Eva Fonda (5,5/6), Ivana Krese-vič (4/4), Tjaša De Luisa (4/4), Kristina Perčič (0,5/2), Maja Chenda (2/2); druga ekipa: Lucille Protti (2/6), Veronika De Luisa (2/6), Gaja Križmančič (2/6), Gaia Gre-gori (0,5/4), Tina Hussu (0,5/2); OŠ »Ivan Trinko« Ri-cmanje: Tihana Stricca (3,5/6), Ilea Zerial (4,5/6), Mai-rim Ota (4/6), Paola Tramarin (3,5/6); OŠ »Fran Mil-činski« Katinara: Nejla Dogic (0,5/6), Karol Kovič (0/6), Elena Antoni (0/6), Špela Križmančič (3/6). (M.O.) KOŠARKA - U19 Gladka zmaga Jadrana ZKB Jadran Zadružna kraška banka - Ro-raigrande 88:67 (19:17; 54:34; 71:51) Jadranovci so na Opčinah gladko premagali pepelko iz Pordenona, ki v letošnji sezoni še ni dosegla nobene zmage. Po izenačeni prvi četrtini so gostitelji odločno pritisnili na plin in skromnega nasprotnika obvladali brez vsakršne težave. S seznanom strelcev tokrat ne razpolagamo. Že nocoj ob 20.45 bodo Vatovčevi fantje spet na domačem parketu igrali zaostalo srečanje proti Cornu, pomembno za visoko uvrstitev v tej drugi fazi državnega prvenstva. Ostala izida 22. kroga: Venezia Giulia Muggia - Cordenons 88:65, Fal-constar - Snaidero 50:76, Corno prost. Vrstni red: Falconstar in Snaide-ro 8, Jadran ZKB 6, Corno in Muggia 4, Cordenons 2, Roraigrande 0. V meddeželni fazi je tržaški Ace-gasAps doživel svoj prvi poraz v gosteh proti lanskim državnim prvakom bo-lonjskega Virtusa z 79:71. PRVENSTVO U14 OPEN Libertas Acli - Breg 64:54 (14:16, 25:24, 42:39) Breg: Gelleni, Zobec, Giacomini, Stagni, Norbedo, Košir, Sema, Fonda, Tul, Bole. Trener: Sila. V 4. krogu povratnega dela lige U14 so brežani gostovali v San Danie-leju. Domači igralci so doslej doživeli le 2 poraza (enega proti Bregu) in zasedajo 2. mesto na lestvici. Pričakovati je bilo napeto tekmo, kakor se je kasneje tudi izkazala. Tekma je bila izenačena vse do zadnje četrtine, ko je San Daniele zbežal na 10 točk in ga Breg ni več ujel. Za poraz je bila kriva predvsem pomoč v obrambi, saj je igra domačih slonela na 2 igralci, ki sta dosegla skoraj vse točke. PRVENSTVO U13 Tržaška skupina Azzurra A - Breg 103:28 Breg: Tul, Stefančič, Svara, Kosir, Biagi, Bandi, Pettirosso, Križmančič. Trener Kladnik. Breg je tekmo v prvenstvu U13 začel nad pričakovanji in celo povedel s 5:0, nato pa se je pokazala premoč domačinov, ki so koš polnili kot za stavo. Nad pričakovanim porazom ne gre obupati, potrebno je samo vztrajno in trdo delati - potem bodo tudi rezultati drugačni. Goriška skupina Dom - Ardita 19:133 (4:36, 7:71, 15:98) Dom: Vinciguerra, Cociancig 4, D'Achille, Faganel 2, Ferfgolia 2, Di Lu-ca, Peteani 3, Berlot, De Caro 6, Lango 2, trener Jan Zavratnik. Goriziana - Dom 117:34 (34:1, 62:11, 93:21) Dom: Vinciguerra, Cociancig, Nadali 2, Faganel, Siddi, Di Luca, Peteani 2, Berlot, De Caro 19, Lango 11, trener Jan Zavratnik. Domovci so v prvenstvu Under 13 doživeli dva zaporedna poraza proti mestnima tekmecema. Najprej je v Kulturnem domu visoko zmagala Ardita, ki je bila fizično in tehnično boljlša. Proti Goriziani pa so odigrali boljše. Po sicer slabem začetku so v naslednjih četrtinah Lango in soigralci prikazali lep napredek v primerjavi s prejšnjimi tekmami. Pohvalo si zasluži predvsem De Caro, ki je dosegel več kot polovico Domovih točk. Treba je še enkrat poudariti, da so visoki porazi posledica starejših in predvsem bolj izkušenih nasprotnikov, ki igrajo košarko več let. (av) Popravek V torkovi Športni prilogi smo v rubriki 360 stopinj napačno zapisali ime intervjuvanca. Gost rubrike je bil namreč Mattia Fedrigo, ne pa Matteo. Va-lovemu odbojkarju se opravičujemo. □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo urad v Gorici zaprt od srede, 23. do petka, 25. februarja. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ BREG organizira smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo 27. februarja. Za podrobnejše informacije pokličite Martino 348 4718440, Gioio 335 8445365 ali Davida 333 2208272. SK DEVIN vabi vse člane in tekmovalce, da se množično udeležijo 3.tekme za Primorski smučarski pokal. 2 2 Sreda, 23. februarja 2011 ŠPORT NAŠA DRUŠTVA ZA MLADE (12) - Mladinski odsek pri SPDT Dejavnosti za vse letne čase Različne aktivnosti za najmlajše za vse letne čase Izkaznica Panoge: izletništvo, smučanje, orienteering, plezanje Aktivni športniki do 19. leta: na smučarskih tečajih je okrog 30 tečajnikov, na izletih pa od 15 do 30. Orientacijskega teka, ki ga prirejamo za šole, se je udeležilo več kot 300 učencev in dijakov Med njimi so skoraj izključno osnovnošolci Fantje in dekleta: pol in pol Vadbene skupine: skupine vadečih so le pri smučanju. Navadno so 4 skupine: začetniki, dve vmesni skupini in ena skupina boljših smučarjev Kraj vadbe: dejavnost poteka na prostem. Smučanje trenutno na smučiščih Zoncolana, poletna planinska šola na planini pri Jezeru, izleti v tržaški okolici, v Sloveniji in FJK. Na razpolago imamo plezalno steno v prostorih centra Zarja v Bazovici. Trenerji: mladinski vodniki PZS: Katja Starec, Laura Venier; smučarski učitelji ZUTS 1. stopnje: Laura Ve-nier, Matija Colja; učitelji 2. stopnje: Katja Starec, Alessandro Ze-zlina, Sabrina Zezlina, Igor Deve-tak, Robi Devetak, Igor Pertot; učitelja 3. stopnje: Maksimilijan Kralj in Luka Vuga Budžet ni točno določen, skušamo pa vlagati čim več v to dejanost. Slovensko planinsko društvo Trst posveča veliko pozornost tudi mladinski dejavnosti. Z razliko od ostalih društev aktivnosti ne potekajo v telovadnici, temveč na odprtem in čez celo leto. Program načrtujejo sezonsko, tako da so spomladi, poleti in jeseni na vrsti pohodni-ški izleti, pozimi pa prirejajo smučarske tečaje in izlete. Od lani je tudi za otroke na voljo daljši vikend s tečajem teka na smučeh, za vse stopnje šol pa prirejajo orientacijski tek. Vsako leto organizira mladinski odsek tudi planinsko šolo na Planini jezero, kjer otroci ob pohodništvu spoznavajo tudi plezalno in zimsko opremo za v gore, svet živali, rastlin in osnove vremenoslovja. Število otrok, ki se udeležuje različnih dejavnosti, narašča. »Tačas uspemo napolniti tudi avtobus, kar je za nas lep uspeh. Daljših izletov se udeležujejo namreč tudi starši, ki vikende radi preživijo z otroci. Opazili smo, da so nasploh skupne pobude s starši uspešne, saj tako tudi oni spoznajo naše dejavnosti,« je pojasnila načelnica mladinskega odseka Katja Starec. Izletov v tržaški okolici se sicer otroci udeležujejo sami, prav tako je planinska šola namenjena izključno njim. Povečini so vsi osnovnošolci, včasih pa se nam z družinami pridružijo tudi mlajši ali starejši otroci. Dejavnosti so sicer odprte čisto vsem, ki radi preživljajo prosti čas v naravi. Vse informacije so objavljene na spletni strani www.spdt.org, sicer pa so voditelji dosegljivi po elektronski pošti (naslovi v okvirčku). Vse dejavnosti režirata Katja Starec in Laura Venier, ki sta dokončali tečaj za mladinskega vodnika pri Planinski zvezi Slovenije. Pomoč vselej dobita tudi pri starejših članih društva, radi pa bi, da bi jima priskočili na pomoč tudi mlajši. Nadejata si, da jima bo za načrtovanje aktivnosti uspelo navdušiti še koga. Med načrti in željami si pri mladinskem odseku želijo vzpostaviti še plodnejši stik s šolami: »Nekaterim šolam smo že ponudili paket ekskurzij in predavanj, vendar smo vsakič dobili negativen odgovor. Škoda. Upam, da bomo v bodočnosti tako sodelovanje vendarle vzpostavili,« zaključuje načelnica. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST Ul. S. Frančiška 20 e-mail: mladinski@spdt.org spletna stran: www.spdt.org / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 24. februarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka »Bela« - Nova prijateljica 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 23.15 Nan.: Close to home 23.55 Dok. odd.: La Storia siamo noi (v. G. Minoli) 0.45 Dnevnik - Parlament 1.30 Nan.: In Justice Rai Tre napoved in prometne informacije 12.05 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 7 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 2116.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: L'altra meta del cielo (kom., It., '77, r. F. Rossi, i. A. Celentano, M. Vitti) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Il miglio verde (dram., ZDA, '99, r. F. Darabond, i. T. Hanks, M.C. Duncan) 0.35 Film: Passaggio nella notte 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde meteo verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 1.35 Aktualno: Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Šport: Rai Sprt 20.45 Nogometna tekma: Inter - Bayern Monaco, Liga prvakov, osmine finala 22.45 Šport: 90° Minuto Champions 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sot-tovoce, sledi vremenska napoved îWlvi i ' A MIGLIO VERDC (krim., ZDA, '06, r. R. Harmon, i. T. Selleck, S. March) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 Nan.: 7 vite 6.25 19.35, 0.55 Resni-čnostni show: L'isola dei famosi (v. D. Bat-taglia) 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.15 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.50 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Shall we dance? (kom., ZDA, '04, r. P. Chel-som, i. R. Gere, J. Lopez) 23.00 Dnevnik Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scot-ti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: L'ombra del destino 23.15 Variete: Mai dire Amici 23.40 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.35 Risanke 8.10 Nan.: Pippi Calzelunghe 8.35 Nan.: Una mamma per amica 10.25 Film: ...E se domani (kom., It., '05, r. G. La Parola, i. L. Bizzarri, P. Kessisoglu) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Naruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor Moon 16.40 Nan.: Merlin 17.35 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Variete: Le iene show (v. Luca e Paolo, I. Bla-si) 0.00 Film: Borat (kom., ZDA, '06,m r. L. Charles, i. S.B. Cohen, K. Davitian) 1.50 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Aktualno: Tg3 Minuti 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Variete: Parla con me 0.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 5 11.30 Dnevnik, vremenska Show: Poker1mania 2.40 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.05 Variete: Muk-ko Pallino 8.30 Dnevnik 9.00 A casa dell'au-tore 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Dok.: Captain Cook Cruises - Nelle isole Fjij 11.30 Dok.: Cavallo... che passione 12.05 Aktualno: Ski Magazine 13.00 Variete: Colori di montagna 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Aktualno: Videomotori 15.20 Dok.: Wild Adventure 15.45 Dok.: L'Italia da scoprire 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: La Provincia ti informa 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Música, che passione 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: La saga dei Mc Gregor 22.40 Rotocalco ADN-Kronos 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Film: Eureka (dram., ZDA, '83, r. N. Roeg, i. G. Hackman, T. Rus-sel, M. Rourke) La l LA 6.05 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah) Piroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispetto-re Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due po-loziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Un turco napoletano (kom., It., '53, r. M. Mattoli, i. Toto, C. Campanini) 15.55 Dok.: Atlantide 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo (v. L. Gruber) 21.10 Film: Un uomo per bene (dram., It., '99, r. M. Zaccaro, i. M. Placido, S. Accorsi) 23.35 Aktualno: Speciale Enzo Tortora 0.35 Dnevnik 0.50 Nan.: N.Y.P.D. 2.50 Film: El Alamein (pust., It., '57, r. G. Malatesta, i. F. Tozzi, G. Tinti) Jr Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00-9.00 Poročila in Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Dok. odd.: Marija in Andrej (pon.) 10.55 Dok. serija: Naši vrtovi (pon.) 11.20 Dok. odd.: Beneški Koper od 13. do 18. stoletja (pon.) 11.55 Tarča (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.25 Sledi - oddaja TV Maribor(pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.25 Risanke 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.15 Izobr. svet. odd.: Turbulenca 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Film: Ponarejevalci 21.35 Kratka tv igra: Boris Dolenc - Naše sardine 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Omizje 1.05 Dnevnik (pon.) 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.10 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Otroški infokanal 8.00 Ris. nan.: Pika Nogavička (pon.) 8.00 Počitniški program 8.25 Plesna predstava: Čudežno mesto (pon.) 9.00 Ris. film: Vijolkine skrivnosti (pon.) 9.55 Gremo na smuči (pon.) 10.25 Zlatko Zakladko (pon.) 10.40 Film: Do zvezd (pon.) 12.30 Spet doma (pon.) 13.15 Spet doma (pon.) 14.10 12. državno tekmovanje citrarjev v komornih skupinah (pon.) 14.45 Bleščica, oddaja o modi 15.20 Tranzistor (pon.) 15.55 Knjiga mene briga (pon.) 16.15 Osmi dan (pon.) 16.40 Babi-lon.tv: seksualnost (pon.) 17.00 Mostovi -Hidak (pon.) 17.30 Črno beli časi 17.55 Porto: nogometna tekma, Porto - Sevilla, prenos 19.50 Žrebanje lota 20.00 Dok. odd.: Rembrandtov obtožujem 21.30 Film: Kansas City (pon.) (T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 9.00 Odbor za notranjo politiko, javno upravno in pravosodje, prenos 14.15 Dok. odd.: Portret Ondina Otta 15.30 Poročila Tvs1 16.00 Novice 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Spomini med koši Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Backstage live 15.30 Dok. odd.: K2 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben - glasb. odd. 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Primorski mozaik 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Alpe Jadran 20.30 City folk - dok. odd. 21.00 Je vse res - e tutto vero 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Nogomet: Evropska liga 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 0.15 Čezmejna TV - TDD, dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00 Novice in videostrani 12.05 Vedeževanje 13.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Mavrica 20.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 20.30 Objektiv 21.00 Šola osebnosti pop Pop TV 7.20 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 8.15 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.20 15.55 Sebična ljubezen (dram. serija) 10.40 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Glasba in besedilo (kom., ZDA, '07) 21.55 Na kraju zločina: CSI Miami (krim. serija) 22.50 24UR zvečer, Novice 23.10 Nevarna igra (krim. serija) 0.05 Hum. serija: 30 Rock 0.35 Bratovščina (dramska serija) Kanal A 7.25 9.55 Družina za umret (hum. serija) 8.00 Svet, ponovitev, Novice 9.00 11.30, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 10.25 15.35 Vsi županovi možje (hum. nan.) 10.55 23.15 Pa me ustreli! (hum. nan.) 12.25 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.15 TV prodaja (reklame) 13.45 Film: Očka snežak (kom., ZDA, '98) 15.05 Nora Pazi, kamera! (skrita kamera) 17.05 Na kraju zločina: CSI: New York (krim. nan.) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, novice 20.00 UEFA Liga prvakov, Inter - Bayern, prenos nogometne tekme 22.45 Liga prvakov - vrhunci dneva 23.45 Film: Silent Hill (Kan./Fr./ZDA/Jap., drama) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Valentina Smej Novak - Vsakdanje pomembno, 13. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Na rešetu; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Ballando con Casadei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Gospodarstvo; 11.45-12.15, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz files; 14.00-14.30 Proza; 14.33, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classicamente alternato; 23.00 Uomini e dei; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimko-va delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 24. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA C o GRADEC -7/-1 CELOVEC O -6/1 MARIBOR o-6/0 M. SOBOTA O-7/0 TOLMEČ O -6/1 VIDEM O i^T -5/8 O PORDENON -4/7 TRBIŽ O -7/0 o -9/1 KRANJSKA G. tr?ic j^š CELJE ;5/0 -6/1 ' O KRANJ0 J^ LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA -4/2 N. MESTO -5/-2 GORICA O n„ i, POSTOJNA O ČEDAD O^- ^^ -4" & PTUJ O Po vsej deželi bo jasno do občasno le zmerno oblačno vreme. Ozračje bo suho. Ponoči in zjutraj bo mrzlo, po nižinah bo marsikje zmrzovalo. Ob morju bo zjutraj pihala okrepljena burja,popoldne pa zmerna. V hribih nad 2000m ,a občasno tudi nižje, bodo pihali okrepljeni in mrzli severni do severovzhodni vetrovi. Na Primorskem bo jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, v jugovzhodni Sloveniji pretežno oblačno.Najnižje jutranje temperature bodo od -9 do -4, ob morju okrog 0, najvišje dnevne od -2 do 2, na Primorskem do 8 stopinj C. J Ob anticiklonu, ki se nahaja nad zahodno Evropo, bodo danes in jutri dopoldne dotekali v višjih plasteh ozračja suhi in mrzli severni tokovi; kasneje pa bodo vlažnejši in manj mrzli.V prizemlju . pa bodo še vedno pritekali severovzhodni vetrovi. Nad Skandinavijo, srednjo in vzhodno Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska, nad Sredozemljem pa plitvo ciklonsko območje. Od severovzhoda priteka k nam hladen in nekoliko manj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 17.43Dolžina dneva 10.48 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 9.07 BIOPROGNOZA Večini ljudi vreme ne bo povzročalo težave, le pri najbolj občutljivih bodo še okrepljeni nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 8,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.17 najvišje 36 cm, ob 8.10 najnižje -22 cm, ob 14.05 najvišje -3 cm, ob 18.49 najnižje -8 cm. Jutri: ob 2.09 najvišje 27 cm, ob 11.06 najnižje -22 cm, ob 19.45 najvišje 5 cm, ob 21.15 najnižje 5 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .320 Vogel.................145 Kranjska Gora.........50 Krvavec................90 Cerkno................95 Rogla..................70 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta...............160 Piancavallo..........120 Forni di Sopra........140 Zoncolan............120 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine...............60 Podklošter...........140 Bad Kleinkirchheim . . 70 TOLMEČ O -11/0 \ VIDEM O -6/7 O PORDENON -5/6 & O GRADEC -7/2 TRBIŽ O -12/-1 O -12/2 KRANJSKA G. M CELOVEC O -6/0 O TRŽIČ -8/2 ČEDAD O -5/6 O KRANJ ¿J O -9/2 S. GRADEC CELJE -8/1 O ^ MARIBOR O-8/1 PTUJ O M. SOBOTA O-8/1 T o LJUBLJANA GORICA n ° N. GORICA -5/3 N. MESTO -6/1 GOR A i/7 /V-, POSTOJNA o ^ ^ '—. aVO-9/1 /h, < KOČEVJE Vt? > ^•f* TRST^ ^ 0 «¡K^ PORTOROŽ Q /v^r^^J^ UMAG ^ OPATIJA REKA -1/8 ZAGREB -6/2 O _ PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Dopoldne bo po vsej deželi prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme. Mrzlo bo; po nižinah in ponekod tudi ob obali bo zmrzovalo. V hribih se bo v alpskih dolinah temperatura lahko zjutraj spustila pod - 10 st. Celzija. V visokogorju pa bo pihal zmeren in mrzel severovzhodnik. Od popoldneva se bo sprva iz Karnije delno pooblačilo. Jutri in v petek bo pretežno jasno, na Primorskem bo še pihala burja. ASTRONOMIJA - Ocene na podlagi opazovanj s Keplerjevim teleskopom V Rimski cesti okoli 50 milijard planetov, V • ■ ••■ V - v« • na vec milijonov izmed njin možnost življenja WASHINGTON - Astronomi na podlagi podatkov, ki so jih pridobili s Keplerjevim teleskopom za odkrivanje planetov, ocenjujejo, da je v galaksiji Rimska cesta (na sliki) okoli 50 milijard planetov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po ocenah astronomov je v naši galaksiji okoli 50 milijard planetov, od teh pa jih okoli 500 milijonov kroži v ključnem območju blizu njihovih zvezd, kjer naj bi obstajala možnost za nastanek življenja. Na letnem srečanju Ameriškega društva za razvoj znanosti so znanstveniki objavili, da so do teh ugotovitev prišli na podlagi opazovanj s Keplerjevim teleskopom. Z njim so opazovali majhen kos neba, saj so hoteli odkriti, koliko planetov je v galaksiji. Ameriška vesoljska agencija Nasa je v začetku meseca objavila, da so v Keplerjevem raziskovalnem polju, v katerem se nahaja okoli 156.000 zvezd, odkrili 1235 možnih planetov. Od tega jih je 68 podobne velikosti kot Zemlja. Naloga teleskopa Kepler je prav odkrivanje Zemlji podobnih planetov v Rimski cesti. Da bi na planetih lahko obstajalo življenje, morajo biti primerno oddaljeni od svojih zvezd - na planetih ne sme biti ne prevroče ne premrzlo. (STA) PERU - Turizem Machu Picchu žrtev lastne privlačnosti LIMA - Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) bo zaradi vse večjega obiska turistov omejila dostop do znamenitega inkovskega mesta Machu Picchu ter tako zaščitila to največjo perujsko turistično znamenitost. Generalna direktorica Unesca Irina Bokova je po ponedeljkovem sestanku s perujskim predsednikom Alanom Garcio dejala, da je naloga Unesca in perujskega ljudstva, da zaščitita Machu Picchu pred prevelikim navalom turistov. Machu Picchu, ki je na Unes-covem seznamu svetovne dediščine, sicer ogrožajo tudi nevarne posledice podnebnih sprememb, zato bo Unesco sprejel poseben načrt za varovanje tega arheološkega zaklada. Mesto, ki leži na 2430 metrih nadmorske višine, pa poleg turistov in podnebnih sprememb ogrožajo še številni zemeljski plazovi, ki so posledica intenzivne deforestacije okoliških pobočij. (STA) Naročniki pozor! Vsi, ki ste poravnali naročnino za leto 2011, lahko z dodatnimi 30 evri prebirate tudi elektronsko izdajo celotnega dnevnika, kjer koli ste! Podrobnosti na naši spletni strani www.primorski.eu na povezavi »v kioskih«