Nikdar več ga ne bomo videli! Nikdar več ne bomo slišali njegovih vzpodbujajočih besed, besed izkušenega voditelja, odločnega borca za železničarske pravice!
Še ni preteklo eno leto, ko so njegove res izbrane besede navdušile na našem kongresu v unionski dvorani tisoče železničarjev, ko so jih utrdile v prepričanju, da borba delavskega razre-
Delavske strokovne organizacije, priključene Strokovni komisiji za Slovenijo v Ljubljani kot oblastnemu odboru Ujedinjenega Radničkega Sindikalnega Saveza Jugoslavije, se obračajo na predstavnike našega javnega življenja in vso našo javnost z naslednjimi ugotovitvami in naslednjim apelom:
Predvsem ugotavljamo, da je postalo nujno in neodložljivo, da podvzame-jo država in vse javne korporacije izredne ukrepe za poživitev gospodarstva in omiljenja brezposelnosti in socialne bede.
V zvezi s tem mislimo, da morajo država, banovina in občine s politiko stalnega reduciranja svojih budžetov prenehati. Štednja, katere druga stran le običajno reduciranje delavcev in nameščencev, je sila, ki odpira pred nami, enako kot ob času inflacije tiskanje denarja, vedno globlje brezdno, kateremu ni videti dna. Tu mora priti rešitev le od tod, da se obrnemo za ceno največjih žrtev v drugo smer.
Vse javne korporacije, z državo na čelu, morajo najti pogum, da iščejo ravnotežja svojih izdatkov v zvišanju dohodkov in v večjem obdavčenju tistih, ki imajo premoženje in polno zaposlitev. Izredne razmere zahtevajo, da prenaša vsak izredne žrtve in da se nalaga vsa teža časov na rame najšibkejših.
Mi trdimo, da so mogoča enako, kakor po drugod, tudi pri nas velika notranja posojila za javna dela. Seveda pod pogojem, da bi omogočili, da se plačajo ta posojila z neizrabljenimi zalogami žita in živil, s propadajočimi zalogami premoga, z opeko, apnom, gramozom, betonom in drugimi izdelki tovarn in obratov, ki danes stoje, a bi se dale pognati z velikopotezno organiziranimi javnimi deli v pogon.
Skrajni čas je, da se naša gospodarska politika v teh pravcih radikalno spremeni. Iz vseh krajev našega področja prihajajo obupna poročila. Naša premogovna industrija, državna kot pri-
da za osvoboditev ne bo zaman, marveč da bo, čeprav s težkimi žrtvami, dosegla končno zmago.
Karl Cramp se je za vedno ločil od nas. V četrtek dne 13. julija ga je na seji predsedstva angleške železničarske organizacije zadela kap in nobena človeška pomoč ga ni mogla več rešiti.
Angleški železničarji so izgubili svojega tajnika, Internacionalna transportna federacija je izgubila svojega predsednika, — angleško delavsko gibanje in z njim Internacionala pa svojega najboljšega voditelja. Mi vsi pa smo izgubili najzvestejšega sodruga, ki je vse svoje življenje posvetil delu za delavstvo.
Smrt Karla Crampa je zasekala veliko vrzei v vodstvu Internacionalne transportne federacije pa tudi v vsem delavskem gibanju, kjer bo ostal nenadomestljiv.
Spomin s. Crampa bo ostal vedno svetal in neomadeževan med nami jugoslovanskimi železničarji.
Njegove besede, ki jih je izrekel na našem kongresu, nam bodo sveta oporoka: »Sodrugi, vztrajajte v borbi za vaše človeške pravice, gojite solidarnost in zavedajte se, da ste enotni, nepremagljiva sila, ki bo dosegla svoj končni cilj.«
Sodrug Cramp!
Živel boš med nami, ki Te ne bomo nikdar pozabili. Vztrajali bomo v boju, v katerem si nas vodil, klonili ne bomo in spomin na Tebe nas bo vzpodbujal do končne zmage.
Karl Cramp je mrtev!
Spomin njegov ostane neizbrisen v naših srcih!
vatna, je na tleh. Stotine delavskih rodbin po naših revirjih gladuje. V naših revirjih je danes težje, nego je bilo v vojni, četudi smo preživljali takrat krizo pomanjkanja, danes pa preživljamo krizo izobilja. Ta razlika je le tako razumljiva, da vrše danes javne korporacije svojo izravnavajočo nalogo slabo. In tako te javne korporacije same večajo bedo. Mesece in mesece ostajajo rudarjem državni uradniki na dolgu njihove rudarske zaslužke, ki znašajo že itak komaj po par sto dinarjev na mesec. Stotisoče in milijone si je izposodila od bratovske skladnice, katero je s tem za vršenje njenih socialnih funkcij onesposobila.
Tudi v drugih gospodarskih področjih ni bolje. Desorganizacija denarnega trga povzroča, da se zapirajo še one tovarne, ki bi lahko našle odjemalcev. Tudi tovarne, ki še obratujejo, se prebijajo le z nadčloveškimi napori preko vedno novih ovir. Vprašanje mesecev in morda tednov je, ali bo mogla marsikatera izmed njih nadalje obratovati.
Sredi poletja in delovne sezone smo, a sezonska zaposlitev se komaj pozna. Vse socialne institucije z Javno borzo dela in Bratovsko skladnico na čelu so izčrpale svoja pičla sredstva in toliko kakor zaprle svoje blagajne. Kar še da-iejo, je le kapljica v morje. Vse to ima za Posledico nepopisno bedo med širokimi delavskimi sloji. Posledica vsega tega je, da delajo delavci za vsako mezdo, ki se nudi, — brez ozira na to, ali zadostuje ta mezda za življenje; da delajo delavci pod vsakimi pogoji, ki se zahtevajo, brez ozira na predpise o zaščiti dela;^ da delajo na zahtevo ob času najtežje brezposelnosti za navadno dnevno mezdo tudi po 15 ur na dan, večajoč s tem brezposelnost. Inspekcija dela pa nima ne zakonite možnosti, ne denarnih sredstev, često pa tudi ne potrebne moralne zaslombe, da bi mogla proti temu nastopiti.
Mi gledamo vse to in ne moremo najti dovolj ostre obsodbe za frivolno
govorjenje, da pri nas socialna beda in brezposelnost nista taka, da bi zahtevala izdatnejših ukrepov in večje pažnje državne oblasti.
Posledica takega gledanja na stvari in položaj je, da naletavajo še isti ukrepi, ki so jih za ublaženje socialne bede samoupravne instance storile, na neke nepremagljive ovire! Tako je sklenil banovinski svet dravske banovine soglasno, da se ima začeti zbirati velik fond za banovinska javna dela. Toda medtem, da nas delavstvo dan na dan sprašuje, kdaj se bodo ta javna dela začela, mu moramo odgovarjati, da fond od nadzorne oblasti še ni odobren.
V zavesti, da tako ne more iti več dalje, smo se odločili, da naslovimo na vse in vsakogar poziv, da zastavi svoje sile v naslednjih pravcih:
1.	Da se z nadaljnjimi redukcijami vseh budžetov preneha in da se iščejo ravnotežja v novih sredstvih.
2.	Da se razpiše veliko notranje posojilo za zasilna dela na ta način, da se bo moglo plačati to posojilo z
V nedeljo dne 23. julija se je vršil v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice izredno dobro obiskan železničarski shod, katerega se je udeležilo nad 300 železniških upokojencev.
V imenu sekcije upokojencev je predsedoval s. Mozetič. Glavni referat o težkem položaju upokojencev, zlasti staroupokojencev in neprevedenih kron-skili rentnikov, 100 % povišanju prispevka za bolniško blagajno za fakultativne člane in določbah novega zakona glede računanja let za pokojnino je podal s. Stanko. Referent je istočasno poročal tudi o sistemu draginjskih doklad za upokojence, ki so zelo različne, redukciji voznih ugodnosti upokojencev ter o nujni potrebi ustanovitve avtonomnega pokojninskega fonda. Priporočal je čim tesnejše sodelovanje upokojenih in aktivnih železničarjev, ki edino zamore vsem železničarjem pomagati do boljšega položaja.
Po njegovem referatu so se oglasili v debati še s s. Kitek, Kovač, Ravnik, na kar je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
RESOLUCIJA
shoda železniških upokojencev v Ljubljani dne 23. julija 1933.
Upokojeni železničarji, zbrani na javnem shodu v Ljubljani po zaslišanju referatov o položaju upokojencev, stanju v bolniški blagajni in pokojninskih odredbah zakona o državnem prometnem osobju konstatirajo:
1.	da je položaj staroupokojencev, miloščinarjev, zlasti pa še neprevedenih kronskih rentnikov skrajno težaven in da žive ti upokojenci v največji bedi,
2.	da se je položaj upokojencev še poslabšal z raznimi novimi uredbami o draginjskih dokladah, s katerimi se je ločilo upokojence na več skupin, dalje z reduciranjem voznih ugodnosti 4er ukinjenjem pravice za brezplačen prevoz premoga in drv, uvedbo novih dajatev (kuluka, prispevka za nabavljalno zadrugo itd.) ter z istočasnim povečanjem cen življenjskih potrebščin zlasti pa cen stanovanj,
3.	da je glavna uprava bolniškega fonda protizakonito kar za 100 % povečala prispevek za bolniško zavarovanje in postavila vse upokojence pred gotovo dejstvo, da ali ta povišek naknadno s 1. aprilom plačajo ali pa izgube vse doslej pridobljene pravice v bolniškem fondu,
4.	da se pokojnine zelo neredno izplačujejo, kar položaj še poslabšuje ter škoduje ne samo ugledu upokojencev, marveč tudi uprave kot take; poleg tega
danes propadajočimi zalogami žita, premoga in izdelki tovarn, ki danes stoje, a bi se mogle spraviti z zasilnimi deli v pogon.
3.	Da se odobre veliki državni krediti za zasilna dela, in potrde vsi krediti, ki so jih občine in samoupravna oblastva za zasilna dela že odredile.
4.	Da se poravnajo dolgovi, ki jih dolguje država na delavskih mezdah in prispevkih socialnim zavodom.
5.	Da se vpostavi redno funkci-joniranje denarne organizacije z državno intervencijo.
6.	Da se pojača delavska zaščita predvsem v cilju preprečenja nepotrebnih obustavitev dela, prekočas-nega dela in znižanja delavskih plač brez ozira na eksistenčni minimum.
Ta apel je bil predložen tudi Narodni skupščini, ki ga je na svoji seji dne 27. julija odstopila odboru za prošnje in pritožbe.
do danes še niso izplačane diference železniškim delavcem iz leta 1923, pri čemur je prizadetih tudi večje število upokojenih delavcev,
5.	da dolguje državna blagajna na obveznih prispevkih po § 43 naredbe o zavarovanju drž. prom. osobja več mi-Ijonski znesek, vsled česar je prizadeto zavarovano članstvo,
6.	da centralna uprava bolniškega fonda ne dovoli upokojenim delavcem nadaljevanje fakultativnega članstva v bolniškem fondu,
7.	da je novi zakon o državnem prometnem osobju iz leta 1931 ukinil skozi desetletja vživane pravice glede vraču-nanja vseh let za penzijo ter da glavna kontrola ne priznava niti let članstva v prejšnjih penzijskih fondih za odmero penzije.
Na podlagi teh ugotovitev železniški upokojenci in z njimi solidarno aktivni uslužbenci zahtevajo:
1.	izednačenja staroupokojencev, miloščinarjev in rentnikov z upoštevanjem prejemkov po novem zakonu o drž. prom. osobju, kakor so vse staroupo-kojence že davno prevedle nasledstvene države Češka, Avstrija,
2.	izvedbo popolne avtonomije v bolniškem fondu ter podelitev zastopstva tudi fakultativnim članom v upravnem odboru fonda,
3.	ukinitev sklepa glavne uprave bolniškega fonda, da se poveča prispevek za bolniško zavarovanje za 100 %,
4.	povrnitev onih voznih ugodnosti, ki so jih vživali pred upokojitvijo kot aktivni železničarji,
5.	redno izplačevanje pokojnin prvega v mesecu, ter takojšnje izplačilo diference iz leta 1923,
6.	spremembo sedaj veljavnega zakona o drž. prom. osobju v pogledu penzijskih predpisov v toliko, da se prizna za penzijo vsa službena leta na železnici, kakor se to priznava v vseh drugih resorih ter uvedbo avtonomnega pokojninskega fonda,
7.	izstavitev potrdil o plačanih prispevkih po Din 180’— odnosno Din 360’— za Savez nabavljačkih zadrug ter spremembo naredbe o nabavljalnih zadrugah v tem pravcu, da se gornji zneski povrnejo ob upokojitvi, odnosno vsaj tedaj, kadar železničar dokaže, da ni član nobene nabavljačke zadruge.
Poleg tega so dali zborovalci Ujedinjenomu savezu železničarjev Jugoslavije pooblastilo, da podvzame vse potrebne informacije radi ustanovitve podpornega društva železniških upokojencev, ki bi nudil vse dajatve, ki jih nudi danes bolniški fond.
Za omilienie brezposelnosti in socialne bede.
(Apel Strokovne komisije za Slovenijo na vse odločilne faktorje v državi.)
Shod železniških upokojencev v Ljubljani.
V informacijo ljubljanskim železničarjem.
Železničarski upokojenci, upokojeni v času od 1. IV. 1931 do 31. III. 1932 po zakonu iz leta 1931.
* Na razne kritike, zakaj se v Ljubljani ni vršil shod meseca maja povodom redukcij in brezplačnih dopustov sporočamo, da je centrala saveza sklicala shod v Ljubljani za dne 14. maja 1933. Med tem, ko so se povsod drugod (Pragersko, Jesenice, Krško, Dravograd, Litija itd.) vršili shodi neovirano, je uprava policije shod prepovedala z odlokom II. Pov. štev. 22/525 od 12. maja 1923, ki se glasi:
»Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije, centrala Ljubljana. Z Vašo vlogo z dne 11. maja 1933 prijavljenega javnega shoda, ki ga nameravate prirediti dne 14. maja 1933 ob 10. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti štev. 22 v smislu § 25 zakona o društvih, shodih in posvetih iz leta 1931, ne morem dovoliti. Zoper to prepoved Vam je dopustna pritožba na kr. bansko upravo dravske banovine v Ljubljani, ki bi jo bilo treba vložiti pri tej upravi policije v 15 dneh od dne vročitve te prepovedi. Eventuelna pritožba nima odložilne moči.
Upravnik policije: Podpis.«
Proti tej prepovedi smo vložili na kr. bansko upravo v zakonitem roku pritožbo, ki se glasi:
ZAPOSLITEV DELAVCEV IN ČL. 35 DELAVSKEGA PRAVILNIKA.
Tekom zadnjih let so postali brezplačni dopusti zlasti pri progovnih sekcijah prav za prav pravilo in zimske mesece je morala pretežna večina družin progovnih delavcev prestradati, navezana na miloščine sorodnikov in sosedov. V teh družinah je vladala enaka, odnosno še večja beda, kot vlada v družinah trboveljskih rudarjev.
Ko je bil uveljavljen nov delavski pravilnik, so progovni delavci računali mesečno vsaj na gotov zaslužek, t. j. na najmanj 20 delovnih dni, saj predvideva čl. 35 delavskega pravilnika, da delovni čas stalnih delavcev mesečno ne sme biti manjši od 20 dni.
Pri nekaterih progovnih sekcijah v ljubljanski direkciji so delali le po 18 dni, na pr. pri progovni sekciji II so imeli profesionisti maja 12 dni brezplačnega dopusta, junija 8 dni brezplačnega dopusta. Smatramo vsled tega za našo dolžnost, da podčrtamo te kršitve jasne določbe čl. 35 'delavskega pravilnika s prošnjo, da se kršitve v bodoče preprečijo in izvaja pravilnik.
Tudi se ne moremo strinjati s tolmačenjem nekaterih gospodov, ki pravijo, da če je delavec delal en mesec 25 dni, se ga sme drugi mesec poslati kar 10 dni na brezplačni dopust. Pravilnik je jasen in ne dopušča prav nikakega tolmačenja ter krši obstoječo naredbo in je po obstoječih predpisih kažnjiv vsakdo, ki povzroči, da mora biti delavec več dni na brezplačnem dopustu in ne naredi najmanj 20 dnevnic mesečno.
DELAVCI IN DOPUST.
Cl. 90 delavskega pravilnika predvideva: »Stalni delavec ima pravico na letni dopust, in sicer do 10 let službe 10 dni, do 20 let 15 dni in nato pa 20 dni.«
Govori se, da je pri več progovnih sekcijah in tudi nekaterih drugih edi-nicah dopust za delavce popolnoma ukinjen in da dobi delavec lahko le brezplačni dopust.
To se jegodilo še celo v času, ko se je odobraval za udeležence zvezarske-ga kongresa celo izreden dopust.
STALNOST DELAVCEV.
Po čl. 22 in 23 delavskega pravilnika zadobi delavec stalnost avtomatično po predlogu šefa edinice in se mu stalnost računa od prvega prihodnjega meseca, v katerem je delavec izpolnil tri leta službe in ostale pogoje.
Baje je na železnici še dosti progovnih delavcev, ki imajo že po 4, 5 in več let železniške službe, vendar niso postali stalni. Zanima nas, kje je tu ovira in zakaj se ne izvede jasnih določb čl. 22 in 23 delavskega pravilnika.
»Uprava policije je prepovedala shod, katerega smo prijavili za nedeljo dne 14. maja in to prepoved motivira le s pozivom na § 25 zakona o društvih brez navedbe najmanjšega razloga, ki bi dajal povod za uporabo navedenega paragrafa.
Ker so se na železnici začele nove redukcije in so bile izvršene intervencije brezuspešne, je naš savez v smislu svojih, od oblasti odobrenih pravil sklical javni železničarski shod, na katerem bi delavstvo zavzelo stališče k tem redukcijam ter sklenilo potrebne intervencije na odločilnih mestih, da se redukcije, ki ogrožajo obstoj družin, popolnoma ukinejo. Dvanajstdnevni brezplačni dopust bo ugonobil nešteto delavskih družin in dolžnost organizacije je, da podvzame prav vse v zaščito prizadetih.
§ 25 zakona o društvih odreja, da »zamore upravna vlast prvoga stepena zabraniti zbor odnosno dogovor, ako nalazi, da je protivan zakonu, opasan za javni poredak, javno zdravlje ili bitne državne interese«.
Na podlagi prednavedenega prosimo kr. bansko upravo, da prepoved shoda razveljavi.
USŽJ.
Pri tem opozarjamo še na eno krivico: Pri progovnih sekcijah je vladal pretekla leta običaj, da se je na zimo pa tudi spomladi odpuščalo progovne delavce, in sicer baš one, ki bi imeli izpolniti triletno službo na železnici. Po 14 dnevih, večkrat pa tudi že po par dnevih pa so bili isti delavci zopet na novo sprejeti nazaj. V takem postopku so zlasti prednjačile nekatere sekcije v zagrebški direkciji. Tako je bil tak delavec vedno novinec, pogodben odnosno začasen ter je zgubil najlepša leta na železnici, pa nima stalnosti ter mu grozi vedno redukcija.
Pravično in pošteno bi bilo, da bi se vse take delavce, ki imajo že skupno nad tri leta železniške službe in katerim služba ni prenehala po njihovi krivdi, marveč vsled pomanjkanja budžeta, imenovalo stalnim delavcem.
DELAVEC IN SLUŽB. POTOVANJA.
Progovnemu delavcu pripada, ako dela več kot tri kilometre izven rajona svojega progovnega mojstra, dnevnica za službeno potovanje po 25 Din dnevno. Tako veli čl. 50 in 52 delavskega pravilnika.
Ravno progovni delavci morajo sedaj vsled tako zmanjšanega staleža narediti največ službenih potovanj, a to brez vsakih dnevnic. Postavljeni so izrecno pred izbiro: ali greste delat v drug službeni rajon brez dnevnic, ali pa naj ostane ta čas doma brez zaslužka in se bo za ta čas dotičnega dela vzelo na novem službenem mestu drugega delavca.
Mnenja smo, da v polni meri velja čl. 35 delavskega pravilnika, da v polni meri velja čl. 50 in 52 delavskega pravilnika.
DELAVCI IN ČEZURNO DELO.
Čl. 39 delavskega pravilnika zadnji odstavek predvideva: »Ako traja efektivno delo dalj kot 8 ur, se plača to delo s 50% poviškom normalne plače.«
Delavci so iz službenih ozirov prisiljeni, da morajo večkrat delati čezur-no delo in računajo na odškodnino za čezurno delo. V več službenih edinicah pa te odškodnine ne dobe, marveč jih pošlje progovni mojster za toliko ur drugi dan preje domov.
Vprašamo, ali je to v skladu z obstoječim pravilnikom in v naši državi veljavno socialno zakonodajo in kaj bo uprava ukrenila, da se tako postopanje za bodoče prepreči?
VSAK ŽELEZNIČAR NAJ BO ORGANIZIRAN V UJEDINJENEM SAVEZU ŽELEZNIČARJEV JUGOSLAVIJE.
Velik del železniških upokojencev, ki so bili upokojeni v gori navedenem roku po določbah novega zakona iz leta -1931 in katerim je bila priznana za penzijo tudi položajna doklada, so bili junija zelo neljubo presenečeni, ker so dobili naenkrat kar za 125 do 200 Din manj penzije. Letali so od Poncija do Pilata, da bi zvedeli, zakaj jim je penzija znižana, pa so dobili le odgovor, da prejmejo v kratkem pismena obvestila.
Iz prejetih obvestil so razvideli, da morajo vrniti 1000 do 1700 Din in tudi več v 10 mesečnih obrokih, ker se jim je baje izplačevala prevelika osebna draginjska doklada. V uredbi o draginj-skih dokladah državnih upokojencev namreč v čl. 7 ni navedeno, kakšne dra-ginjske doklade služijo kot podlaga onim upokojencem, ki so bili upokojeni pred 1. aprilom 1932 po določbah zakona iz leta 1931. Vsled tega je finančna direkcija v Ljubljani prosila od ministrstva financ tolmačenje, kakšne dra-ginjske doklade naj vzame za podlago in ministrstvo financ je s svojim odlokom z dne 3. marca 1933 odgovorilo, da naj se tem upokojencem odmeri draginjska doklada od onih zneskov, ki pripadajo upokojencem, upokojenim po zakonu iz leta 1923.
Vsled te določbe je dobival na pr. zvaničnik II. s polnimi leti v Ljubljani do 1. junija mesečno Din 698.25 dra-ginjske doklade, odslej pa naj bi dobi-bival le 589 Din na mesec in bi tako izgubil mesečno Din 109.25.
Ali je to stališče po zakonu utemeljeno?
Lahko decidirano odgovorimo, da ni, in sicer iz sledečih razlogov:
Dne 1. julija 1931 je stopil v veljavo novi zakon o drž. saobr. osobju, ki v pogledu draginjskih doklad železniških upokojencev, upokojenih po tem zakonu v § 133 dobesedno odreja:
»Upokojeni uslužbenec drž. prometnih ustanov ima poleg pokojnine pra- |
vico do osebne draginjske doklade, ki
se odmerja z istim odstotkom, s katerim se odmerja pokojnina od plače kot pokojninske osnove; za osnovo se jemlje osebna draginjska doklada, ki mu je pripadala ob času upokojitve.«
Glede osebne draginjske in rodbinske doklade velja seveda § 29, po katerem predpiše predsednik ministrskega sveta z uredbo pogoje, ob katerih se pridobiva ali izgublja pravica do osebne in rodbinske doklade. Na isti način se smejo draginjske doklade po potrebi zviševati ali zniževati in ukinjati.
Na podlagi te uredbe zakona je bila izdana uredba o draginjskih dokladah, ki pa bi se morala gibati v mejah člena 133 zakona o drž. prom. osobju za vse one upokojence, ki so bili na dan uveljavljenja tega zakona še v aktivni službi in upokojeni že po določbah novega zakona. Predsednik Ministrskega sveta ima v smislu § 29 pravico, da predpiše uredbo in pogoje, kako se pridobi ali izgubi pravica do doklad in zamore tudi zvišati ali znižati višino draginjske doklade za vse uslužbence, za katere velja zakon, odnosno za posamezne kategorije določiti drugo draginj-sko doklado, ne more pa spremeniti s to uredbo, ki je bazirana na zakonu o državnem prometnem osobju. višino draginjske doklade za upokojenca, upokojenega po novem zakonu. — To pa
Doma in
Spomenik morilcem.
Pred enajstimi leti je bil v Nemčiji umorjen socialistični minister Rathenau. Morilcema Fischerju in Kernu, ki sta se tik pred aretacijo ustrelila v svojem skrivališču na gradu Saaleck, so nacionalni socialisti sedaj tam postavili spomenik.
Borba ameriške vlade z brezposelnostjo.
Predsednik Roosevelt je s predstavniki največjih industrijskih podjetnikov največjih industrij sklenil sporazum, po katerem se ima delovni čas znižati na 35 do 40 ur tedensko, obenem pa se zvišajo plače za 5 do 15 odstotkov. Na podlagi tega sporazuma se bo za-I moglo 1 milijon delavcev več zaposliti.
vsled tega, ker čl. 133 zakona izrecno odreja, da se odmerja draginjska doklada upokojencu z istim procentom kot penzija in to izrecno od one draginjske doklade, ki jo je vžival v aktivnem staležu. — Uredba se vsled tega skoraj v vseh točkah drži strogo one višine draginjskih doklad, ki jo predvideva zakon.
Po čl. 32 uredbe je finančni minister pooblaščen, da izdaja pojasnila o izvajanju uredbe o draginjskih dokladah. — Jasno je, da zamore na podlagi te določbe finančni minister dati pojasnila o event. dvomljivem besedilu posameznih členov uredbe, nikakor pa ni pooblaščen izdajati dopolnitve te uredbe. V uredbi pa manjkajo, kot smo že omenili, postavke o višini drag. doklad za zvani-čnike in služitelje, ki so bili upokojeni v času od 1. julija 1931 pa do 1. aprila 1932 z vračunanjem položajne doklade. To višino doklade pa zamore določiti ' le g. predsednik ministrskega sveta, ker je to bistveno dopolnitev uredbe in ne tolmačenje.
Finančni minister je določil na pr. za v času po 1. juliju 1931 upokojene žel. zvaničnike v Ljubljani kot osnovo draginjske doklade Din 620.—, za služitelje pa Din 475.—. Sedaj pa poglejmo besedilo čl. 7 uredbe, kjer so določene draginjske doklade za vse ostale kategorije in kjer so zvaničniki in služitelji pomotoma izpuščeni.
Za uradnika VII. grupe v Ljubljani predvideva draginjsko doklado Din 750, za VIL, IX. in X. grupo pa Din 775.—. Uredba predvideva torej točno draginjsko doklado, ki velja za aktivne uradnike po čl. 22 zakona o drž. prom. osobju in sicer od 1. aprila 1932 dalje.
Edino logično in v smislu intenci] naredbodavca bi bilo, da slede tej direktivi — ker so postavke za zvaničnike in služitelje pomotoma izpuščene, predvidi tudi za te dve kategoriji viši-I no draginjske doklade, ki jo predvideva čl. 25 in 26 zakona o drž. prom. osobju in sicer:
za zvaničnike II. kat. Din 735.—
za služitelje	Din 575.—
Z ozirom na prednavedeno se bodo prizadeti upokojenci pritožili na Finančno ministrstvo in za slučaj negativne rešitve tudi na Državni svet, kjer upamo na povoljno rešitev v smislu gornjih izvajanj. Enako se bodo upokojenci pritožili proti predpisu povračila v času do 1. junija 1933 prejetih draginjskih doklad, katerih se jim na noben način ne more odtegniti, ker so jih prejeli v smislu jasnih odredb čl. 133 zakona in če izda Finančno ministrstvo kako tolmačenje, to tolmačenje ne more imeti veljavnosti za nazaj, marveč bi zamoglo kvečjemu veljati od prihodnjega prvega, ko je bilo izdano, posebno še, ker navedeno tolmačenje ni tolmačenje, marveč dopolnjuje že izdano uredbo ter zamore vsaka dopolnitev, ki pa mora biti izdana od kompetentnega foruma, veljati šele od dne objave v Službenih no-vinah.
ŽELEZNIC AR-NAST AVL JENEC!
Ali si že prispeval za stradajoče so-druge-rudarje?
pa svetM*
Španija prizna Sovjetsko Rusijo.
Pogajanja za priznanje bodo v kratkem končana. Madridski »F! Sol« je mnenja, da bo sovjetskim poslanikom za Španijo imenovan najbrže Lunačar-ski.
Nezaposlenost se manjša. Mednarodni urad dela poroča, da se po dolgih letih prvič pojavlja naraščanje zaposlenosti. Na prvem mestu so Nemčija, Anglija, Poljska, Finska, Madžarska, Rumunija, Kanada in Bulgarija. Na drugem mestu so Italija, Francija, Jugoslavija, Avstrija, Belgija in Norveška. Na tretjem mestu je Čehoslovaška, Nizozemska, Danska, Švedska. Estonska in Švica. V teh deželah se je kriza pojavila pozneje, zato kesneje mineva.
Delavska vprašanja.
Iz oblasnih sekretarijata.
Dopisi podružnica i povjereništava.
ZAGREB.
Mračnjaci na poslu.
Krajem juna podijeljeno je pred za- I grebačkom radionicom mnogo letaka, kojima se radnike pozivalo na sastanak, na kojem će se raspravljati o njihovome »osiguranju«. Iz puke znatiželje pošli smo da vidimo, tko će nas to »osigurati«. I gle čuda: bili su tu nekakvi agenti poduzeća »Feniks«, koji su na veliko bajali, kako je novi radnički pravilnik mimoišao osiguranje pod starost i da je, radi toga, potrebno, osigurati se kod poduzeća »Feniks«. Glavnu riječ na sastanku vodio je nitko drugi već poznati eks-perjanica žutih stankoviće-vaca Vučković. On si je, izgleda, nakon što je najuren iz stankovićevih sindikata, našao novo polje rada: vršiti će »osiguranje radnika«! Uzalud ti trud! Ti si bre Vučkoviču skroz nesigurna kasa za radničke pare, pa nećeš radi toga tu uspjeti. Najprije ti brajko objasni radnicima, zašto si najuren iz Stojanovih sindikata, a tek zatim pristupi ovom osiguranju.
NOVA GRADIŠKA.
U nedelju dne 18. juna održali smo našu redovnu godišnju skupštinu, koja je bila vrlo dobro posjećena. Podneseni izvještaji predsjednika, tajnika i blagajnika jednoglasno primljeni su k znanju. Ispred oblasnog sekretarijata iz Zagreba prisustvovao je skupštini drug Kmet, koji je podnio izvještaj o radu centrale i oblasnog odbora, a potom se 1 osvrnuo na novi radnički pravilnik. Dal-njim složnim i živim organizacionim radom moramo nastojati, da se novi pravilnik, koji nas je u mnogoćem razočarao, izmijeni i poboljša.
Nakon govora druga Kmeta uzelo je riječ više drugova, koji su se žalili na razne postupke prema radnicima i službenicima. Isto tako iznesene su žalbe protiv »besplatnih dopusta«. Uvedena je i praksa, da se radnike, nakon povratka sa takvih dopusta, uzima u posao kao nove, a to znači, da ne će nikada moći steči stalnost, pa ni onda ne, kad ostare kao Matuzalem. Riješeno je, da se poduzmu koraci, da se položaj radnika i službenika poboljša.
Pristupilo se izboru novog odbora, pa su jednoglasno izabrani: za predsjednika drug Lulić, potpredsjednika Marinič, tajnika Jugovič, blagajnika Co-njar i kao odborski članovi: Štefanek, Kuzmanović i Tencer, a kao nadzorni drugovi Koturaš i Jurišković. Time je skupština svršena, pa su se učesnici u redu razišli.
Nevolje radništva u Novoj Gradišci.
Nejasnost pojedinih odredbi novog radničkog pravilnika pruža mogućnost, da se sa radnicima postupa grubo i da ih se u svetu pa volji prikraćuje. Najure je svakako prikraćenje u plaći, a baš to se kod nas počelo prakticirati.
ljusko odelenje Direkcije izdalo je okružnicu, po kojoj nama pružnim radnicima pripada samo osnovna plaća u smislu čl. 20 pravilnika, a ne i uvećana plaća po čl. 40. Drugim riječima to ima da znači, da nam se dosadanja plaća imade sniziti za 25 %.
Naše je stanovište, da nam se to nikako ne smije učiniti. Kod sviju dosa-danjih izmjena poštivalo se pravilo, da se radniku ništa ne oduzima od onoga, što je primao na dan uslijedilih izmjena, pa je to smisao i novog pravilnika. Naše plaće su već dovoljno snižene i svako dalnje sniženje nije ništa drugo do li kršenje dosadanje prakse i duha novog pravilnika. To sniženje značilo bi | za radnike dovesti ih u položaj, da rade skoro badava, a to oni ne će moći. Ili će — ako ostanu kod željeznice — biti hbijena svaka volja za rad, ili će si — cim to bude moguće — tražiti rada i zarade na drugom mjestu. Najveću štetu trpjeti će sama željeznica, koja će si ovakve savjesne i spremne radnike teško naći.
Zahvaljujemo se Ujed. savezu željezničara, da je poduzeo sve mjere, da se opozove ova okružnica.
Dalnja nepravda, koja se čini našim radnicima, sastoji se o izigravanju prava na stalnost. Imade kod nas radnika
sa 8 godina rada, koji ne mogu postati stalnima, jer ih se svake godine po nekoliko mjeseci šalje na »besplatne dopuste«, a potom ih se prima kao nove radnike. Ti su stalno novi, ma da već godina rade kod željeznice.
Ovakvim postupkom se isto na jedan lukavi način izigrava radnike u njihovim stečenim pravima. I to će se osvetiti željeznici, jer radnik, koji neima nikakvih prava, lahko napušta mjesto. Kad će mu biti dana mogućnost, da si nadje poslodavca — boljeg i pravednijeg — na drugom mjestu, on će otići. Zar to ne će biti štetno i za željeznicu? Hoće! Imajte to u vidu i poštujte ono, što je radniku za njegov marljivi rad zagarantirano!!
JASENOVAC.
Smanjenje radničkih zarada.
Dne 16. juna postrojio nas je g. nadzornik i pročitao nam naše nove zarade. Iste su nam snižene za oko 10 %. Ako se tome sniženju pridodaju još i »besplatni dopusti«, tada je jasno, da za svakoga od nas nastaje pitanje, da li će se još uopće moći zvati željeznički radnik. Mi smo to zaisto samo još po imenu. Veli nam se, da mi — »kao seljaci« — imamo od čega živjeti! To je, blago rečeno, cinizam. Kad bi mi imali od čega živjeti, zar bi došli k željeznici? Nebi! Gledali bi svoja posla. Koliko nam »naša« polja donose, evo živog primjera: za usjeve i obradu polja utrošio sam 300 dinara; već sada vidim, da ne ću dobiti ni polovicu od toga. Zar se može živjeti od toga? Probajte! Ići će vam kao i meni: kad žena pere dečji veš, djeca moraju ostati u kući, jer nemaju rublja za presvlačenje.
Mjerodavni bi trebali o svem tom više da znadu, a kad bi znali, imali više osjećaja i uvidjavnosti za radništvo. Sigurno im ne bi palo na pamet, da u današnjim teškim prilikama idu snizi-vati radničke zarade i šiljati ih na »besplatne dopuste«.	Radnik.
*
Sastanak željezničara u Varaždinu.
Novoosnovana podružnica u Varaždinu sazvala je ponovni željezničarski sastanak za dan 29. juna o. g., koji je bio vrlo dobro posjećen. Na dnevnom redu bilo je: tumačenje odredaba novog radničkog pravilnika.
Tumačenje svih hitnijih odredbi novog pravilnika izvršio je vrlo stručno drug Pongračić. U više od jednog sata trajajućem razlaganju objasnio je suštinu pojedinih odredbi, koje su u većem dijelu dvosmislene i pružaju mogućnost tumačenja na štetu radnika. U materialnem pogledu novi pravilnik daje očito manje. Njime su sve dosadanje plaće radnika snižene za 10 %, a dvosmiselna odredba o uvećanim plaćama omogućuje, da se radničke zarade dalje snizuju. Prekovremeni rad naplaćivati će se za 50% manje nedeljom i praznicima, a neodredjenost odredbi o radnom vremenu može imati za posljedicu i to, da će radnici morati raditi više, ali bez uvećane nagrade za prekovremeni rad. Isto u pogledu indiv. sporova, sva vlast dana je u ruku poslodavcu: on tuži, sudi i riješava žalbe. Nigdje neima nezavisnosti u ocenjivanju delikata, radi čega je omogućeno, da pojedini radnik bude ne samo bez dalnjega otpušten, već i materijalno uništen. Odredbe o radničkim povjerenicima negiraju zakon o zaščiti radnika, radi čega ni ta pretstav-uištva ne će značiti nikakvu korist za radnike. Odredbe o penzijama ostale su Pretežno iste, ali su penzije faktično smanjene. Stalnost u službi je samo prividna, faktično su željeznički radnici i isto tako malo stalni kao i radnici u ostalim Poduzećima.
Ova razlaganja druga Pongračića potkrijepili su prisutni radnici dokazima iz svakidanje prakse. Sastanak je jednodušno rešio, da se i dalje imade živo raditi na jačanju svijesti i organizacije željezničkih radnika, jer je to najbolji put ka boljem pravilniku.
Dužnost
svakoga člana saveza je, da pridobije bar jednoga novoga člana!
Iz radionice — Zagreb.
Poeni čim veće produkcije uz čim smanjenije kredite, koje uvedoše naši upravljači, postali su sudbonosni po prava i život radioničkih radnika. Ako poeni pokazuju veći utrošak kredita, obustavlja se rad svakod, pa i na dan najne-znatijeg sveca, a ako pokazuju nezadovoljavajuću kolićinu produkcije, tjera se radnike da rade i nedeljom. Taj rad, medjutim, ne plaća se sa 50% više, već samo sa normalnom satninom. Ako radnik traži svoje pravo na veću plaću, salijeću ga odgovorom: »Pazite se, vremena su ozbiljna! Budite zadovoljni, da vas uopće držimo.« I to pali. — Radnici, izgladnjeli malim nadnicama i prestrašeni bijedom besposlenih, povinjavaju se. Što se takvim postupkom krši jedno zagarantovano radnikovo pravo; što se radom o nedelju izaziva »suvišnost« radnika, t. j. nova otpuštanja itd., o tome si mjerodavni ne razbijaju glavu. Iskorišćuju opću nevolju za svoje poene, zaboravljajući kod toga, da ti poeni pokazuju sve gori omjer baš radi, jer se prema radnicima ovako eksploatatorski postupa.
Bačen na ulicu bez dokazane krivice.
Radnik S. otpušten je radi sumnje, da je neovlašteno uzimao materijal iz radionice. Krivica mu nije dokazana, tereti ga samo — sumnja...
Nikad mi ne ćemo biti skloni da branimo dokazane krivice kao što je kradja. Radnici moraju upotrebljavati drugačije metode borbe za svoje održanje. Ipak, pored ovakvog našeg stanovišta, mi se nikada ne ćemo pomiriti sa kaznom, izrečenom samo na osnovu sumnje. Pogotovo u ovom slučaju otpust zaslužuje svaku kritiku. Tražimo strogu istragu i tek onda — ako se materijalna krivica dokaže — neka se izreče kazna.	Radnici.
Iz radničkog pokreta.
Pokrajinska konferencija URSSJ u Zagrebu.
U nedelju dne 25. juna održana je u Zagrebu pokrajinska konferencija organizacija URSSJ, koju su posjetili brojni delegati iz svih mjesta savske banovine. Konferencija se bavila aktuelnim privrednim i socijalnim pitanjima, po kojima su usvojene i objavljene odgovarajuće rezolucije. Ujedno je izvršen izbor novog pokrajinskog odbora. Konferencija je bila živa, bilo je raznih raz-mimoilaženja, ali je postignuta sloga i svi zaključci donešeni su jednoglasno. Za nadati se je. da će poslije ove konferencije radnički pokret u savskoj banovini više dobiti na poletu.
Razcj'ep u ORSu.
Opći radnički savez Jugoslavije, kojeg je predsjednik Vilim Haramina, razišao se na tri dijela: beogradski, zagrebački i ljubljanski ORSJ. Ovom razbijanju ORS.I glavni su krivci Vilim Haramina i Vitomir Korać, koji su htjeli, da ORSJ služi njihovim ličnim željama, radi čega došlo do medjusobnog rivalstva, a konačno i do odvajanja Korača od Haramine, odnosno Haramine od Korača. Korać se trudio, da istjera Hara-minu, pa kad u tome nije uspio, osnovao je ili bolje reći otcijepio jedan dio ORSJa i postavio mu se za vodju. Drugovi Slovenci, videći ovu medjusobnu, nisku i beznačelnu borbu, riješili su, da se ovdje u samostalan ORSJ sa sjedištem u Ljubljani, ali čvrsto vezan URSSJ. Oni su to morali učiniti, jer to im je bilo jedino sredstvo, da ostanu i i dalje kompaktni u svojoj organizaciji, odnosno da spriječe svoje uništenje, kojem ih je vodstvo ORSJ u Zagrebu i u Beogradu sigurno vodilo.
Sa mdustrijskili željeznica.
Jugoslavenska destilacija drveta »Tes-lić« i radničko zaštitno zakonodavstvo.
U posljednje vreme zahvatilo je poslodavce bezglavo i neobuzdano ludilo, koje ide samo za tim, da se radničkoj klasi pogoršavaju uslovi rada i života. Ukidaju se plate ispod svakog minimuma i bacaju se mase radnika na ulicu, da povećaju broj besposlenih svojih
gladnih drugova i njihovih članova porodice. Jest ludilo, jer ono se više drugačije i nemože nazvati, koje ide samo za tim, da cijeli ovaj svijet učini prosjacima i bespravnim članovima društva. Kod onih radnika, koji imaju sreću, da još rade, diktiraju se uslovi, koji u mnogo slučajeva mimoilaze sve zakonske propise.
Jedan ovakav slučaj izbio je skorih dana u Tesliću kod Jugoslavenske Destilacije drva d. d., kojem je važno posvetiti nekoliko redaka, ne samo da se radnička javnost upozna, nega se i mjerodavne faktore upozori, da je krajnje vreme uklonuti sve nejasne odredbe postojećeg radničkog zaštitnog zakonodavstva. Prije izvjesno vreme Radnički povjerenici toga preduzeća sa Oblasnim sekretarom Ujedinjenog saveza željezničara poduzeli su intervenciju kod preduzeča radi pogrešnog tumačenja zakonskih odredaba, i dobili su odgovor od gosp. direktora, da je odgovor dati kad se povrati gosp. »Pravnik« koji je tada bio odsutan. Kad se je gosp. »Pravnik« povratio doneo je na sve postavljene zahteve sledeči odgovor:
Vi ste u zapisniku od 29. aprila o. god. stavili neke zahteve na koje Vam odgovaramo sledeče:
1.	Prekovremeni rad:
Tvrdite, da kolektivni ugovor više nepo-stoji, i da kilometraža nije zakonita forma za plaćanje prekovremenog rada.
Na to Vam javljamo, da propisi Zakona
0	zaštiti radnika o osamsatnom radnom vremenu najamnih radnika ne važe za saobraćajna preduzeća, dakle za rad na željeznici, telegrafu, telefonu itd., nego da će za ove poslove po § 6. tč. 5 propisati radno vreme Ministar Socij. pol. i nar. zdravlja. Taki propis nije objavljen te pošto se rad na željeznicama vrši sa povremenim prekidima (stajanje vozova, čekanje na utovar itd.) to se radno vreme može i produžiti preko 8, 9 odnosno i 10 sati a prosečno nedeljno i preko 60 časova. Narav posla onemogućuje rad po časovima, jer kad voz krene u jutro u 8 sati a vrača se u 8 sati na večer, a medjutim je stajao 6 sati, onda rad koji se osim toga obavlja u friškom zraku, nije trajao ni 8 sati.
Dok se ovo pitanje ne reguliše rečenom Uredbom resornog Ministra mi smo uveli osim nadnica kilometražu, i pošto kolektivni ugovor ne postoji, mi ćemo sačiniti sa svakim pojedinim radnikom individualne ugovore na toj bazi. Time smatramo, da smo udovoljili propisima Zakona o zaštiti radnika.
2,	; i 7. Tekuće nadnice i razmještajno i ostalo osoblje.
Tu stavljate neke zahteve u pogledu radnika zaposlenih na razmještaju u fabrici i pilani; ovi radnici prema organizaciji posla spadaju u fabričko a ne u željezničko osoblje.
4. Pružno osoblje.
Tražite, da se plati kao prekovremeni rad ono vreme, koje je potrebno, da se kolicima doveze alat i materijal i dojdju na lice mjesta. Mi odobravamo, ako je mjesto udaljeno više od 4 km. od mjesta sastanka na rad (predradnika), pol sata za odlazak na rad, koje se vreme odbija od 8 satnog rada.
$. Desetari.
Oni su istina bili kao mjesečari postavljeni i prestankom rada odpušteni, ali kad je opet rad počeo, uzeti su u posao sa tekućom nadnicom itd.
Ta mudra glavica, koja ne želi i pored jasnih odredaba Z. O. R. kolektivnog ugovora, uvela je individualne ugovore sledečeg sadržaja:
N. N...........
T e s 1 i ć
Vi ste postavljeni kod nas u posao kao .......... uz nadnicu od Din .......
Narav Vašeg posla nedopušta ograničenja na izvjesni broj sati dnevno, te se na Vas i ne odnose propisi Zakona o Zaštiti radnika o 8—10 satnom dnevnom radu, nego ste dužni vršiti Vaš posao kako to promet iziskuje, itd. Otkazni rok je 14 dana.
Mi smo preko Centrale Ujedinjenog Saveza Željezničara Jugoslavije na ovo tumačenje g. »Pravnika« zamolili nadležno Ministarstvo, da donese odluku,
dali Zakon o zaštiti radnika zbilja nema važnosti za industrijske željezničare, i ako on ne važi, koji se zakonski propisi odnose na ovo industrijsko osoblje?
Propisi za vršenje dužnosti znamo da važe isti kao i za državne željezničare, pa je i krajnje vreme da se znade
1	to, koji propisi važe u pogledu prava ovoga osoblja?
Nadamo se, da će mjerodavni ovom veoma važnom pitanju posvetiti svoju pažnju, te doneti konačno rešenje kako 0 dužnostima, koje se odnose na ove željezničare tako i na njihova prava, jer se raznim tumačenjima gosp. »Pravnika« stvara nezadovoljstvo koje izaziva sve veći revolt medju ovim osobljem, pošto se smatra da je potpuno bespravno i pored svih zakonskih odredaba.
Željezničkim radnicima industrijskih željeznica preporučujemo da i pored največe navale poslodavaca na sva njihova prava jačaju redove svoje klasne sindikalne organizacije, jer će svi radnici samo preko nje doči do konačne pobjede.
Željezničar.
Nešto o radu kod Bos. d. d. u Banjoj Luci.
Kod Bos. d. d. u Banjoj Luci koje je obustavilo rad koncem septembra prošle godine, radio je u tom vremenu jedan mali broj radnika željezničara samo radi prevoza državnog ugljena iz rudokopa Moslovare.
Ti radnici željezničari rade 3 do 4 sata dnevno a da im se zato ništa ne plati, oni moraju da voz spreme za put, a tako isto da ga po povratku kući opet postave na istovar, i to nije sve jer se uvjek nadje i drugog razvrstavanja po stanici, tako da taj rad dnevno dosiže gornju cifru. I, ako je poduzeće več tuženo za preko dva milijuna dinara zbog neplaćenog prekovremenog rada i ako zakon o zaštiti radnika predvidja da se sve vrijeme provođeno na radu ima da plati i to preko 8 sati dnevnog rada sa 50 % više, dogadja se ne samo kod Bos. d. d. u Banjoj Luci nego in kod više poduzeća, da se zakon o zaštiti radnika ne poštuje. Pitamo ovim mjerodavne ustanove, koje su postavite, da zakon o zaštiti radnika štite,
dokle će se ovako činiti sa radnicima?
Oče li opet Uprava poduzeća Bos. d. d. u Banjoj Luci odgovoriti kada bude tužena za ne plaćeni rad, da je ona sve platila, što je radnik zaradio.
Bilo bi valjda i skrajnije vrijeme, da se sa ovim šikanacijama radnika prestane.	Radnik.
Izbor radničkih povjerenika za željeznicu Bos. d. d. u Banjoj Luci.
Dne 16. jula ov. god. izvršeni su izbori Radničkih povjerenika u preduzeću Bos. d. d. u Banja Luci te su izabrani za željeznicu ovoga preduzeća sledeči: za strojno osoblje: Petar Grbić, stro-jovodja, povjerenik, Luka Mogut, lo-zać, zamjenik,
za vozno i stanično osoblje: Milan Kudra, vozovodja, povjerenik, Mikulčić Milan, vozovodja, zamjenik,
za kočničare i pružne radnike: Ibrahim Delalić, kočničar, povjerenik, Ivan Delać, kočničar, zamjenik.
Željezničari ovog velikog preduzeća shvatili su svoju dužnost, kako treba i čim je preduzeće obnovilo rad, prva briga bila im je, da si izaberu radničke povjerenike, putem kojih će postavljati svoje želje i zahteve za regulisanje njihovih radnih i službeničkih odnosa.
Mi ovim povjerenicima želimo dobar uspjeh u njihovoj dužnosti, a sve drugove pozivamo, da ih svugdje u njihovom radu pomažu, jer to traže današnje teške prilike u borbi za radnička prava.
naredbi o zavarovanju državnega prometnega osobja za slučaj bolezni in nesreče, ker je kompetentna po § 34 naredbe edino glavna skupščina, da odreja spremembe v pogledu članskih prispevkov in da izda pravilnik. Ker mora po § 43 naredbe državna uprava plačati iz državnega prometnega budžeta najmanje isti znesek, kot ga plačujejo vsi člani brez izjeme ter predvideva § 41 le dvojno članarino, t. j. eno vrsto članarine za one člane, ki prejemajo hranarino, a drugo vrsto za one, ki ne prejemajo hrana-rine, je sklep upravnikov bolniškega fonda neutemeljen na naredbi. Upravni odbor bolniškega fonda vsled tega skleni, da bo za svoje območje še nadalje pobiral od fakultativnih članov le 1.5% prispevek vse dotlej, dokler kaj drugega ne odredi edino kompetentni forum, t. j. glavna skupščina.«
Proti temu predlogu je zlasti ugovarjal g. predsednik upravnega odbora, da ga ne more dati na glasovanje, češ, da oblastni upravni odbor ni kompetenten delati sklepe o zadevah, ki jih je odredila centralna uprava torej višji forum in da zamore le ta forum rešavati pritožbo s. Kovač Jakoba.
Da se doseže res čimprejšnja definitivna rešitev tega za vse fakultativne člane izredno važnega vprašanja, je oblastni upravni odbor sklenil, da se pošlje pritožba s. Kovača nujno v rešitev na Centralno upravo v Beograd.
Fakultativne člane bomo o rešitvi pritožbe takoj obvestili ter zagotavljamo vse fakultativne člane, da bomo podvzeli prav vse korake, da ne bo prišlo do 3% odtegljaja za bolniško blagajno, marveč da bo ostalo pri dosedanjih predpisih.
Važno za bivše strokovnike.
Vse one profesioniste, ki so bili nastavljeni kot zvaničniki, kasneje pa zopet preuvrščeni nazaj za profesioniste, obveščamo, da je izšla 1 dopolnitev delavskega pravilnika glede njih sprejema v delavski penzijski fond. Ta dopolnitev se glasi:
»Profesionistom, ki so bili svoječasno nastavljeni, potem pa ponovno uvrščeni v stalež delavcev, se vračuna v članstvo delavskega pokojninskega fonda tudi čas, ko so bili nastavljeni, pod sledečimi pogoji:
1.	da plačajo v fond odgovarjajočo člana- -rino za ves čas nastavitve,
2.	da plačajo v delavski penzijski fond članske prispevke, ki so jih dolgovali v ta fond, in sicer plačajo ta zaostanek v obrokih, kot je predvideno v pravilniku.«
Uradne ure na Centrali.
Vsemu članstvu sporočamo, da so v času od 1. avgusta 1933 do 15. septembra 1933 uradne ure v pisarni saveza od
7.	do 13. ure in da se popoldne ne uraduje. Ob nedeljah pa so uradne ure od
8.	do 11. ure.
Obveščamo o tem vse članstvo, da ne bi popoldne zlasti iz proge zastonj prihajalo na centralo.
Razno.
Za brezposelne ni brezplačnih voženj na železnici.
Železniško ministrstvo je razglasilo, da ne more odobravati brezplačnih voženj za prevoz brezposelnih delavcev iz Beograda v njihove domovne občine. Brezposelnim ne preostane toraj drugega, da gredo peš ali pa izposlujejo po-šiljatev domov potom odgonskih postaj, seveda na račun pristojnih občin.
Izobilje po svetu.
Ponekod sežigajo letos zopet na tisoče in tisoče ton pšenice in drugega žita. V Braziliji in južni Ameriki hočejo lastniki kavinih plantaž uničiti nad en milijon kavinih rastlin, za kar bi radi dobili celo državno podporo, ki gre v miljene dinarjev, samo, da ne bi cena kavi padla.
Pri nas nešteto delavskih družin istočasno strada, ker jim primanjkuje celo kruha.
Cezurno delo in Ministrstvo za socialno politiko.
Ministrstvo za socialno politiko je koncem junija 1933 izdalo v vprašanju čezurnega dela odredbo sledeče vsebine:
»V zadnjem času naš tisk pogosto poroča, da v večini panog industrije in obrtništva morajo delavci delati čez-urno. Obenem se delavske organizacije, pa tudi posamezniki, pritožujejo preko časopisov, da inspekcija dela ne kaznuje delodajalcev radi prestopkov zak. o zaščiti delavcev.
Povodom teh pritožb ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje ugotavlja, da zakon o zaščiti delavcev točno določa, kolikor traja delovni čas v posameznih podjetjih. Tega določenega časa se morajo točno držati delodajalci in zaposleni delavci. Ako bi bil določeni delovni čas prekoračen, sme
vsaka oseba vložiti prijavo proti delodajalcu, seveda s potrebnimi dokazili ali pa predložitvijo prič (delavcev) iz do-tičnega podjetja, ki so za stvar zainteresirani in ki bodo prekoračenje delovnih ur lahko potrdili.
V vsakem konkretnem slučaju morajo merodajne oblasti postopati po zakonu.
Občinske volitve
v dunavski banovini se bodo vršile dne 17. septembra t. 1.
*
NEHVALEŽNOST JE PLAČILO SVETA!
Gospod K., zagrizen agitator za zvezo v Ljubljani, je bil zadnje čase upravičeno zelo razočaran. Agitiral je med sprevodniki za pristop k zvezi, češ, da bodo prišli takoj v beograjski kurz in potem seveda takoj k potniškim vlakom, kar pomeni lepši zaslužek na kilometrini. Ni še dolgo, ko se je eden teh kur-zistov — novopečenih zvezarjev — vrnil iz kurza in res prišel k osebnim vlakom, dasi ne obvlada nobenega tujega jezika in si pomaga pri Jjtzovlaku pri kontroli, ako naleti na tujca, ki ne razume našega jezika, s tem, da si poišče med potniki tolmača. Pozabil se je zahvaliti g. K. za njegov trud in g. K. sedaj res upravičeno toži znancem: »Toliko sem interveniral pri naših gospodih za njega, da je šel v kurz, pa sedaj — hvala lepa — ne reče.«
Ja, g. K., taka je hvaležnost pri onih, ki jih dobite s cukrčki k zvezi!
*
Jungschütz — hackenkreutzler — fašist!
^Res zelo hitro se vrti kolo časa za nekatere nase prevročekrvneže in kar ne vejo, katera barva bi bila prava, da ne bi zamudili prilike in da ne bi morda kdaj za časom zaostali.
Ni še dolgo, kar je bil v Ptuju velik železničarski shod, ki so ga sklicali zvezarji in na tem shodu se je poudarjalo, kako se dela v Italiji in kako se dela v Nemčiji, da nima v teh dveh državah nihče prostora v državni službi, kdor ni zvest član narodnih organizacij. Ista mora nastopiti tudi pri nas, so se razvnemali govorniki.
Na tem shodu je nastopil tudi vsem železničarjem dobro znani g. Pumpej, o katerem je naš časopis prinesel že več razsodb, ki so vsem našim bralcem še dobro v spominu. G. Tum-pej je seveda še ostreje poudarjal svoje zahteve in razvil svoj program in drugi dan se je v Ptuju šepetalo, da v ptujski delavnici ne ba več mesta za onega, ki ni organiziran pri zvezi. Vsi taki da bodo premeščeni ali celo odpuščeni in da je le še par dni časa, da se delavci premislijo in pristopijo v zvezo, ako jim je ljub kruh v ptujski delavnici.
Ne vemo, kdo je lansiral te vesti med uboge delavce, zagotavljamo pa vsem prenapete-žem, da bo Ujedinjeni savez železničarjev pazil, da se ne pripeti v Ptuju niti najmanjša per-sekucija in da bo ukrenil vse, da se onim, ki imajo prevročo kri, preskrbi potrebno ohladilo.
Gospodom, ki se navdušujejo za razmere v Italiji in Nemčiji, pa svetujemo kot jugoslovanski državljani, da naj gredo sami okušat vse sladkosti v te obljubljene dežele.
Ptujski železničarji pa naj ostanejo možati in naj ne nasedajo grožnjam, ker ni več daleč čas, da se bo tudi pri teh, ki grozijo, izpolnil svetopisemski poduk, ki se glasi: Kdor z mečem grozi, bo z mečem pokončan. Ali pa naš domači pregovor, ki pravi: Kdor drugim jama koplje, sam vanjo pade. Upamo namreč, da delavec danes vodi nekoliko zgodovinske beležke in da v bližnji bodočnosti ne bo mogoča taka prelevitev, kot se je zgodila po prevratu pri nekaterih, ki so bili pred prevratom še Jungschützi.
Knjige Cankarjeve družbe.
Letošnje knjige Cankarjeve družbe bodo zelo lepe in zanimive. Za članarino 20 Din bo dobil vsak član in vsaka članica sledeče 4 knjige:
1.	Koledar C. D. za leto 1933-34. Koledar bo lepo opremljen, lepo ilustriran in bo imel mnogo vsakovrstnega poljudno znanstvenega čtiva, razprav, potopisov, povestic in pesmi proletarskih pesnikov in pisateljev.
2.	Ivan Molek: Veliko mravljišče. Krasna
povest, pravzaprav nadaljevanje lanske povesti istega pisatelja »Dva svetova«. Vendar je ta mnogo lepša in zanimivejša, da se lahko meri s toliko hvaljenim Louis Adamichevim »Dinamitom«. Knjiga bo celo obsežnejša od knjige »Dva svetova«.	v
3.	Mihail Zoščenko:	Teterkin je naročil
aeroplan. Humorja in satire polne povestice sovjetskega pisatelja v prevodu Ivana Vuka, ki bodo zabavale in razvedrile vsakega.
4.	Moderni svetovni nazor. To je knjiga velike vrednosti. Obsegala bo znanstveno-poljud-no razpravljanje o dialektičnem materializmu, kar je nujno potrebno za vsakega proletarca in ki hoče misliti. Uvršča se s Karl Marxovim Kapitalom in pravzaprav »Kapital« )'e lažje razumeti, če se prej prečita in preštudira dialektični (zgodovinski) materijalizem. Ta knjiga bo dragocena pridobitev članov^ Cankarjeve družbe.
Zato ne odlašajte. Vpišite se, kdor se še ni 20 Din na tak denar, da bi ne bil vreden 4 letošnjih knjig Cankarjeve družbe.
Odbor Cankarjeve družbe.
IZ UREDNIŠTVA.
Vsled preobilice drugega materijala smo morali za danes izpustiti nadaljevanje uvodnika, katerega objavimo v prihodnji številki.
Važno za železničarje.
Prispevki za pokojninsko zavarovanje delavcev.
Ker so z novim pravilnikom znižani prispevki za pokojninski fond delavskega osobja, je uprava pokojninskega fonda izdala službenim edinicam odlok, da se v bodoče pobirajo manjši prispevki. Iz odloka povzemamo sledeče odredbe:
»Nova članarina za pokojninski fond je za 10% nižja od dosedanje. Po čl. 181 tč. 6 novega pravilnika pa se mora obračunati tudi vsa doplačila, ki so bila izvršena odnosno predpisana po starem pravilniku na temelju te znižane članarine. Ker dovoljuje novi delavski pravilnik za odplačilo doplačil tudi daljše obroke, se bo pokazal končni uspeh znižanja pri posameznih mesečnih obrokih doplačil v znesku nad 20%. Radi velikega števila članov se bo obračun po novem pravilniku za vse člane zavlekel za nekaj mesecev.
Da se pa delavsko osobje lahko takoj okoristi z ugodnostmi, ki jih uvaj'a glede pokojninskih prispevkov novi pravilnik, se odreja:
Z veljavnostjo od 1. junija 1933 dalje naj ubirajo edinice od članov fonda redno članarino že po novem pravilniku ( za kvalificirane delavce 63 Din, za polkvabf'cirane 45 Din, za navadne delavce 36 Din).
Ravno tako naj ubirajo doplačilne obroke, znižane za 20% od dosedanjih, in sicer zaokroženo na to Din navzdol. Ti začasno znižani obroki ostanejo v veljavi vse dotlej, dokler ne dobe edinice nov predpis za vsakega posameznega člana.
Istočasno z rešenjem o novem obračunu bo uprava pokojninskega fonda poslala edinicam za vse one člane, kateri niso že s sprejemnim odlokom dobili predpis doplačil za vse priznano članstvo, dodatne odloke, v katerih bodo izračunana doplačila po novem pravilniku za vso člansko dobo, ki jo prevideva novi pravilnik.«
Nadalje navaja odlok, da morajo službene edinice takoj poslati prijave za sprejem v pokojninski fond tudi za vse one delavce, ki jim ni bila po prejšnjem pravilniku priznana stalnost, ako so bili na železnice že pred 28. oktobrom 1923, odnosno bili delavci prejšnje južne železnice in niso do 1. julija 1930 prekinili službe.
Sprejem učencev v železniško šolo v Beogradu.
Za šolsko leto 1933/34 bo sprejetih v železniško šolo v Beogradu 80 kandidatov, ki imajo sledeče pogoje:
1.	da je dovršil najmanj 7 razredov gimnazije, realke ali realne gimnazije (vse druge šole so izključene);
2.	da je državljan kraljevine Jugoslavije;
3.	da je pravilno razvit in zdrav, da dobro vidi in sliši in da razlikuje barve;
4.	da je najmanj 18, a največ 21 let star;
5.	da položi sprejemni izpit.
Šola traja dve leti.
Učenci, katere se sprejme, morajo iti k zdravniškemu pregledu in položiti izpit ter nastopijo šolo s 1. septembrom 1933 in dobe dnevno Din 31.50 plače.
Sprejemni, izpit se polaga iz sledečih predmetov :
a)	srbo-hrvatsko-slovenskega jezika,
b)	iz aritmetike in geometrije (program za nižje razrede srednje šole),
c)	iz zemljepisa, splošnega, a specialno iz zemljepisa kraljevine Jugoslavije.
Učenci, ki dovrše to šolo, zadobe kvalifikacijo za uradnika od IX. do vključno V. položajne skupine.
Prošnje za sprejem je treba predložiti v priporočenem pismu: Državni saobraćajni železniški šoli, Beograd, Vojvode Mišiča ul. br. 2 najdalje do 10. avgusta 1933^ in navesti točen naslov prosilca in najbližjo železniško, postajo.
Uprava šole bo pregledala prošnje do 20. avgusta in bo kandidatom izven Beograda poslala prosto vozovnico za vožnjo v Beograd.
Kandidati, ki bodo odklonjeni na zdravniškem pregledu ali pri sprejemnem izpitu, dobe brezplačno karto za vožnjo domov.
Prošnji je priložiti sledeče originalne dokumente (prepisi se ne priznajo):
1.	šolsko spričevalo,
2.	rojstni list,
3.	odobrenje staršev ali skrbnika, ki mora
biti potrjeno od pristojne policijske oblasti, katero se mora glasiti: »Odobrenje in obveza staršev. Odobravam svojemu sinu............ da mo-
re stopiti v državno prometno železniško šolo v Beogradu, katero mora redno obiskovati in dovršiti ter se obnašati v njej tako, kakor predpisujejo za sedaj šolska pravila v polinter-natu. Po dovršitvi šole je moj sin obvezan ostati v službi državnih železnic najmanj 6 let brez pravice na poroko za časa trajanja pripravniške službe. Izjemo zamore odobriti samo Generalna direkcija državnih železnic.
Za slučaj, da bi moj sin šolo ali službo samovoljno zapustil, ali da bi bil iz šole ali službe odpuščen po lastni krivdi, ali ako bi moral radi neodsluženja vojaške službe šolo zapustiti, se obvezujem povrniti državni blagajni sledeče: Ako je odšel iz šole ves znesek, ali ako je odšel iz službe, za nedoslužen čas sorazmeren del zneska, ki ga je moj sin prejel v času šolanja, kakor povrniti tudi vso škodo, katero je moj sin eventuelno v času šolanja povzrošil.
Datum.-------Podpis staršev. — Podpis kan-
didata. — Potrdilo policijske oblasti.«
4.	državljansko izkaznico.
Kandidati, ki ne pridejo neposredno iz šole, morajo poleg navedenih dokumentov predložiti še spričevalo policijske oblasti o njihovem obnašanju v času, odkar so izstopili iz šole.
Prošnje, ki ne bi odgovarjale pogojem, katerim ne bi bile priložene priloge ali ki bi bile nekolkovane, se ne bodo vzele v poštev.
Prejemki se izplačujejo koncem meseca in morajo imeti vsi kandidati, ki bodo sprejeti, zadosti denarja za vzdrževanje do konca meseca.
Upokojeni železničarji — fakultativni člani bolniškega fonda!
V zadnji številki »Železničarja« smo na kratko pojasnili naše stališče k neupravičenemu povišanju prispevka za bolniški fond za fakultativne člane bol. fonda. Po shodu železniških upokojencev, ki se je vršil v Ljubljani, so upokojenci sklenili, da bodo poslali upravi bolniškega fonda posebne izjave, v katerih bodo podčrtali nepravilnost odloka centralne uprave bolniškega fonda in izjavili, da ostanejo še dalje člani bolniškega fonda in plačujejo i-f% prispevek za bolniško zavarovanje vse dotlej, dokler ne bo glavna skupščina bolniškega fonda kaj drugega sklenila.
Vse službene edinice so te izjave sprejemale in jih pošiljale na upravo bolniškega fonda, le postaja Ljubljana glavni kolodvor je naredila izjemo in teh izjav ni hotela sprejemati, ces, da ima od g. upravnika bolniškega fonda izrecen nalog, da sme sprejeti le uradne izjave, ki jih je fond izdal, drugih izjav pa da ne sme sprejemati.
Ne vemo, kdaj je izšla uredba, da imajo upravniki bolniškega fonda pravico dajati na" loge šefom službenih edinic, odnosno da so službene edinice podrejene oblastni upravi humanitarnih fondov ter upamo, da bo direkcija razčistila tudi to vprašanje, ker nikakor ne gre, da bi se jemalo članom avtonomnega bolniškega fonda pravic-o svobodnega vlaganja pr0' šenj, predlogov, pritožb in izjav.
Dne 28. julija se je vršila seja bolniškega fonda in na tej seji bolniškega fonda je prečita! s. Raztresen sledeči predlog v zadevi povišanja prispevka na pritožbo s. Kovač Jakoba:
»Odlok centralne uprave humanitarnih fondov štev. 1462 od 7. junija 1933 je protiven
Tiska: »Slovenija« družba z o. z. v Ljubljani. (Predstavnik: A. Kolman.) — Odgovorni urednik: Jurij Stanko, Ljubljana. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij
»Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Maribora