MED PREŽIVETJEM
IN PRIVATIZACIJSKIMI
IZKUŠNJAMI
Tovarna zaves VELANA, ki je sicer bolj na obrobju naše občine, nikakor ni nepomembno podjetje, saj se je že davno otresla vpetosti v ta čedalje manjši prostor. Nekdaj vodilna jugoslovanska tovarna zaves, katere delež se bo na prostoru nekdanje Jugoslavije - brž ko bodo vojni spopadi prenehali - spet nedvomno povečal, s svojim izvozom na zahodno-evropska tržišča še danes zagotavlja svojim delavcem visok osebni in le nekoliko manjši družbeni standard. Toda začasna izguba jugotrga ob prepočasnem razvoju podjetništva vendarle prinašata skrbi tudi v našo fovarno...
Toda za uvod vendarle kratek skok tri leta nazaj. 5. aprila 1989 mi je teda-nja Naša skupnost objavila za takratne razmere naravnost »revolucionarno« polemiko o strankarskem pluralizmu, ko se je ZK še čvrsto oprijemala poli-tičnega pluralizma brez strankarske konkurence. Ta sestavek omenjam predvsem zato, ker vemo, s kakšno bliskovitostjo so se že nekaj mesecev pozneje dogajale spremerabe v naši družbi: od ustanavljanja strank in na-stanka koalicije DEMOS do prvih svo-bodnih večstrankaiskih volitev in osa-mosvojitve Slovenije, vojne in navse-zadnje do mednarodnega priznanja in vključitve v evropske (in kmalu tudi v svetovne) institucije. Ko danes gle-damo ali poslušamo dogajanja v parla-mentu, ki so mnogokrat ekscesna, po-gosto slišimo, da smo z našo demokra-cijo vstopili v »otroški vrtec« demokra-cije.
Naj bo dovolj tega. V družbi je pri-šlo do številnih sprememb in čeprav smo še vedno v otroškem vrtcu derao-kracije, kot radi rečemo, je narejen velik preobrat. Vzpostavljen je konku-renčen prostor ali okvir z vlado - ka-kršna pač je - in opozicijo. V tovarnah - seveda z redkimi izjemami - je nare-jeno veliko manj. Prišlo je sicer do depolitizacije, vse drugo pa je ostalo v starih vajetih, zato upravičeno lahko rečemo. da je resnično podjetništvo še v zarodku. Spremembe v gospodarstvu capljajo daleč za spremembami v družbi, rezultat tega pa je životarje-nje podjetij, naraščanje števila brezpo-selnih, delavcev na čakanju, tehnolo-ških presežkov. rezultat tega so ubira-nja bližnjic v prelastninjenje, ustanav-ljanje najrazličnejših oblik mešanih družb, najrazličnejših predstavništev in predvsem velika naglica pri tem. ZmanjŠevanje števila zaposlenih, pred-časno upokojevanje, nakupi delovne dobe, izdelave spiskov tehnoloških presežkov, delavci na čakanju ipd. ni-kakor niso pravi recept za izhod iz krize, še sploh, če k temu dodamo še ustanavljanje različnih mešanih družb, ki jih praviloma vodijo isti ljudje kot začetna družbena podjetja. Rešitev je v povečanju števila zaposlenih, ki pa
ga lahko zagotovi le inovativno, tržno naravnano podjetje, v katerem se me-nagerji ukvarjajo z razvojnimi pro-grami. kjer je kakovost nekaj sarao-umevnega, podjetje, ki osvaja tudi evropsko tržišče z izdelki, na katerih je etiketa MADE IN SLOVENIA, po-djetje, v katerem vedo, da je v ospre-dju vsega kupec in ne njihov izdelek, v katerem načrtno obvladujejo tržišče, znajo izkoristiti informativne medije in se zato načrtno ukvarjajo z javnostjo in tako naprej. Žal je takih podjetij pre-
malo, vse preveč pa takšnih, v katerih so si vodilni delavci pred vsem navede-nim za cilj izbrali preoblikovanje druž-bene lastnine in se čez noč (tovariši komunisti) prelevili v novodobne me-nedžerje (gospode), minulo delo gene-racij delavcev pa se polagora skozi .knjižno prevrednotenje steka v njihove žepe. Če se ti trendi ne bodo zausta-vili, bomo priče novih revolucij in tudi krvi.
Naj se na koncu vendarle vrnem k Velani. Jedro podjetja je zdravo. da srao odvisni od izvoza na zahodna tr-žišča, se vsi dobro zavedamo. Pred letom ali dvema se je zgodilo, da smo imeli več problemov z izpolnjevanjem izvoznih naročil. Potem nas je obiskal strokovnjak nemškega paitnerja, ki je v dveh dneh ugotovil, da delavci delajo dobro, da je organizacija solidno zas-novana in da bodo odpadle vse težave, brž ko bomo poskrbeli za ustrezne su-rovine. Tako je tudi bilo. Danes je VELANA zasidrana v zahodni Evropi, kamor izvozi malodane 50 od-stotkov svoje proizvodnje. Polovico preostanka prodamo v Republiki SIo-veniji, preostali del pa bomo prodali v državah nekdanje Jugoslavije. Tako imamo v Zagrebu in Sarajevu, koder smo imeli industrijski prodajalni, zdaj organizirani družbi v mešani lastnini, ki ju vodijo naši ljudje. Gre torej za podvajanje funkcij. kar pa po njihovih zagotovilih ni sporao. Prihodnost in zlasti zakon o Iastninjenju bosta prav gotovo stvari postavila na svoja mesta, vprašanje je le, koliko bo takrat še bogatejlih in koliko golih. bosih in lač-nih...
JOŽE PRAPROTNIK