32. številka.
Izubijana, v sreda 10. februvarja.
XXV. leto, 1892.
Uhaja vsak dan s?«*«*, iaimli nedelje in prasnike, ter velja po polti prejeman za atitro-ogirake delale aa vaa leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., aa Četrt lata 8 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr
' na mesec, po 30 kr. za fietrt leta. — Za tuje dežele toliko vefi, kolikor poštnina znafta. Za.oznan.ila plaCnje te od Cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., ce ae oKriSfflftTjedenkrat tiska, po 8 kr., Se ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — D radništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
■V Jutrišnjo številko našega lista dobe le oni p. n. gg. naročniki, kateri so naročnino do sedaj poravnali.
Upravnistvo »Slovenskega Naroda". Sprava brez konca in kraja.
Da imajo konference, ki ne zdaj vrše oa Du-oaji mej Schmeykalom in Plenerjera z jedne strani in mej ministri Taafteom, Schiinboruom in Kuen-burgom z druge strani gotovo za predmet češko spravo, katero bi Nemci na vsak način radi spravili pod streho, o tem ni dvoma. O uspehu teh konferencij se sicer še ne ve nič pozitivnega, vender je jasno, da je z odpovedno Plenerja, ki torej ostane nadalje v državnem zboru in v deželnem zboru češkem, vse upra sanje postalo zopet bolj aktualno, a tudi bolj akutno.
Bafi Plener je mož, kateremu tudi nasprotniki ne odrekajo, da je izboren parlamentarec, da ima mnogo zaslug za svoj narod. To pa Se ne zadostuje. Tem za Nemce dobrim lastnostim Plener je v im stoji nasproti njegovo strastno sovraštvo, katero ga naudsja do češkega naroda. V svojih govorih raz-žalil je že mnogokrat prav hudo češki narod in tak mož gotovo ni sposoben, da bi spravil oba naroda do složnega postopanja.
Plener je preveč Nemec, on pa£ morda ljubi svoj narod, a strast njegova ne dopušča mu, da bi vsaj za češki narod imel čut pravice, da bi ljubil tudi skupno deželo češko in baš zarad tega je slab apostol miru in sprave. On je pač zvest Dunajskim punktacijam, ker mu to ugaja, zvest spravi, a ne pospešuje je pa nikakor ne.
Izjave zastopnikov češkega konservativnega velicega posestva in pa Btaročeških listov v zadnjem času kažejo, da tudi v teh krogih naudušenje za daljno izvršitev Duuajskih punktacij ni več taka, kakor to žele nemški zagovorniki prisiljene sprave. Neki važni organ staročeške stranke izjavil je nedavno, da Dunajske punktacije neso več veljavne io ne vežejo čeških podpisovalcev, ker 86 je položaj od takrat temeljito spremenil. Takrat bil ie v mi -nisterstvu de Dunajevski, zdaj pa sta Schonborn in Kuenburg.   Zatorej treba ozir jemati na ta novi
odnošaj. Do tega spoznanja prišli so torej vender Starofiebi io se ne ogrevajo več tako za punktacij«.
Dne 14 t. m. imeli bodo staročeSki poslanci zopet bvoj shod in odločilo se bode, kaj stcre. V češkem deželnem zboru imajo Staročebi 39 poslancev in ni še gotovo, je li se bode Riegerju posrečilo pridobiti veČino sa to, da se ne odlole mandati za deželni zbor. Kakor se čuje, odloČila je baje večina, da odloži mandate, ako se jej ne da jamstvo, da se v bodočem zasedanji češkega zbora ne bode predložila v obravnavo niti jedna spravna osnova. !
Da so se tudi konservativni veleposestniki izrazili za to, da se odgodijo obravnave o spravi, poročali smo že ob svojem času. Toliko je torej jasno, da za zdaj nema nobena češka stranska posebnega požel jenja spuščati as v viharne obravnave o apravi, katere v taki obliki, kakor jo hočejo Nemci, ne mara uikdo na Ceškeni. Niti nje naj* topleji prejšnji zagovorniki ne upajo se več zagovarjati jo in jo skušajo vsaj odgoditi na negotov čas.
Vlada in Nemci trudijo se zdaj na vso moč, da bi obdržali Staročehe, kajti nadejajo se še vedno, da se z njih pomočjo da kaj doseči. Staročebi bi se namreč za to podporo od nemške in vladne strani morali zavezati, da bodo glasovali za dogovore, to je za punktacije, kakor so bile dogovorjene 1. 1890. v prezidijalnem uradu minister-stva notranjih zadev. To je baje glavni predmet obravnav, katere je imel Scbmejrkal te dni z vlado na Dunaj i.
Bode li ugled staročeške stranke s tem pridobil kaj pri razburjenem narodu, če bo začno Nemci sami zanimati zanjo, o tem ni dvoma. Organi mladočeški že tudi res očitajo Staročehom in konservativnemu veleposestvu, da računata oba le na to, da bi se opozicijonalui dub v narodu polegel, da bi narod zopet politično zaspal, potem pa se bode dala sprava doseči in razdelitev sodnih okrajev vsprejela se bode cela in na jedenkrat. Nemci naj torej potrpe, omogočijo naj življenje Staročehom in jih ne gonijo vnovič pod nož javne obsodbe.
Kakor trdijo mladočeški organi, se gre le za to, da bi se narod uspal, potem bi ga Dalila sta-
ročeška in plemiška i/.ročila Nemcem „na jedenkrat". Zato se ne odlože mandati, zato se hoče delati nov program za daljne postopanje glede punktacij. Odloži naj se vsa stvar, da se pridobi Čas za ukro-tenje lastnega narodu, to bode ves ta novi program.
Ker pa je ves češki narod proti punktacijam, česar niti staročeški poslanci ne morejo tajiti, bila bi njih častna dolžnost, da se ali odkrito izjavijo, da odstopijo od Duuajskih punktacij, ali pa da odlože svoje mandate.
Zabeležili smo v glavnih potezah položaj, kakor je zdaj glede češko-nemške sprave in reči moramo, da ni nič jasneji nego je bil, jedino toliko pa je gotovo, da strah pred Mladočehi, za katerimi stoji nepremakljivo ogromna večina naroda češkega, para-lizuje vse delovanje staročeške in plemiške stranke in da jedino njih upanje je le še to, da bode Čas premagal opozicijo češkega naroda proti spravi. Pač slabotno upanje 1
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 10 februvarja.
Dunajske prometne »aradbe.
V soboto predložila je vlada poslanski zbornici načrt, določujoči državne prispevke da Dunajske prometne zgradbe. Načrt pooblašča vlado obvezati se, da bode država plačevala 4 odstotne obresti za posojilo, in sicer k večjemu v tisti svoti, kakor jo določa načrt. Efektivni trnški za vse prometne zgradbe proračunjene so na 1262 milijonov goldinarjev oziroma, ako se bodo lokalne železnic« kon-cesijonovale, na 85'1 milijonov goldinarjev. Ker se bodo železnice na vsak načiv gradile šele pozneje, rečuni načrt samo troike za prvo stavbeno dobo, kateri troški znašajo 37,079,000 gld. Vlada sodi, da bode tega kapitala 5 milijonov plačati šele leta 1898 v k u pno in računi, da bode državi dajati le za 32 milijonov goldinarjev obresti. Interkalaruih ob-restij in troškov za posojilo bode toliko, da je na vsak način potrebno posojila 41 mili j. goldinarjev, katere bode morala obrestovati in odplačevati država, začenši I. 1898. Na državo odpadlo bode tedaj na leto prispevka 1,(589 518 gld. — To je gotovo ogromna svota, h kateri morajo dajati tudi druge dežele, take, ki so zelo siromašne in do skrajnosti
LISTEK.
Ivan Železnikar.
Slovenska žurnalistika, ki se je tekom nekaterih desetletij razvila tako lepo, da jo je Brneti primerjati košatemu gozdu, stekla si je za kulturni in politični napredek naroda našega nevenljivih zaslug, a mej možmi, ksteri so k temu uspehu pripomogli, mej prvimi slovenskimi novinarji, gre odlično mesto tudi pokojuemu Ivanu 2eleznikarju.
V Štiftki vasi, ležeči 800 metrov visoko v Grintovcih in spadajoči v cerkljansko faro, povila je dne 28. decembra 1839. lela kmetska mati rajnega Železnikarja. Mladost svojo preživel je Želez niksr ua kraških tleh, v Ospu v Istri, kjer je bil atrije njegov, Ivan Železnikar, takrat župnik. V ljudsko šolo hodil je Železnikar nekaj časa v Kopru a že 1850. leta ga je strijc njegov poslal v Ljubljano na gimnazijo, kjer je dovršil študije in z dobrim uspehom prebil maturo leta 1858. Izmej tedanjih sošolcev omenimo le dva: cesarskega svetnika goBp. Ivana Murnika in goep. profesorja Toma Zupana.
Po prebiti maturj namerjal je Železnikar oditi na Dunaj učit se pravoslovja, a ker ni imel potrebnih sredstev — podpornik in strijc mu Ivan Železnikar umrl je bil že leta 1852. kot dekan v Dolini — je moral to misal začasno opustiti in prevzeti mesto domačega učitelja v rodbini Ljubljanskega veletržca Zeschka, kjer jo pa ostal samo dve leti, kajti ža leta 1860. odšel je ua Dunaj in se upisal na juridiČno fakulteto. Kakor sploh slovenskim dijakom, tako ali še slabše se je godilo tudi Žuleznikarju na Dunaju Podpore ni imel, zaslužka le malo in baš to je bil glavni uzrok, da je leta 1863. ostavil Dunaj iu, vrnivši se v domovino, ustopil kot notarski kandidat v pisarnico notarja Hateya v Slovenski BiBtrici.
V tem prijaznem štajerskem mestecu preživel je Železnikar svojega življenja najlepše dni, in še pozneje, ko je živel v Ljubljani kot urednik „Slovenskoga Naroda", spominal ae je pogostoma tistih časov.
Ko sta Jurčič in Tomšič urejala v Mariboru novi list „Slovenski Narod", preselil se je tudi Železnikar tja \n po smrti Tomšičevi prevzel uredništvo. Že tedaj pokazal je Železnikar izreduo svojo nadarjenost za žurnalistiko, zlasti pa za perečo po-
lemiko ; ker se pa lastniki „Sovenskega Naroda" niso strinjali z njega rezko proti štajerskim nemškim konservativcem naperjeno pisavo, izstopil je Železnikar iz uredništva in odšel v Ljubljano za inšpektorja in organizatorja k banki „Sloveniji". Ker mu ta Blužba ni ugajala, odpovedal se je prostovoljno in se vrnil na Štajersko. Služboval je nekaj čaBa kot občinski tajnik v Sevnici od koder se je vrnil zopet k liatevu v Slovensko Bistrico, kjer je ostul do leta 1881. — Po Jurčičevi smrti prevzel je uredništvo „ Slovenskega Naroda" ter vodil list do svoje smrti.
Oženjen je bil Železnikar dvakrat. Prvič se je oženil leta 1875. v Slovenski Bistrici b Pavlino Scbonovo, ki je umrla v Ljubljani leta 1884 , drugič pa leta 1885. Ostavil je vdovo in iz prvega zakonu troje, iz drugega pa dvoje nepreskrbljenih oti ok.
Prvi /.naki težke in dolgotrajno bolezni, katera je končno Železnikarja ugonobila, javili bo se že lani na vzpomlad; poleti je moral oditi na dopust, u ko se je približala jesen, ostal je doma. Vzlic mučni bolezni in neprestanim operacijam pisal je še vedno za list in še na starega leta dan spisal s tresočo roko listek „ Mrtveci leta 1891". — Tekom
potrebne prometnih zgradb, a vender ne Btori država zanje skore nič. Le poglejmo slovenske dežele ali Dalmacijo; kaj stori država za nas? Kakšno je razni«rje  mej vlado in Dolenjskimi železnicami ali ali pa mej vlado in Dunajskimi prometnimi zgradbami V Čudom se bodo čudili voliici doznavši, da so njih zastopniki glasovali za to predlogo, ki je nov dokaz, da je vladi dosti  bolj  za prospeh nemških mest in dežel nego za blagor slovanskih državljanov. Grof 8«apary pred svojimi voliici. V nedeljo prišel je ogerski miuisterski predsednik grof Szaparv v Temešvar, da se zahvali za izvolitev. Liberalna stranka sklicala je poseben shod, na katerem je govoril grof Szaparv o vladnem programu v obče in o bodočih parlamentarnih razmerah posebe.   Grof Szapaiy naglasa! ju zlasti, da je liberalna stranka vzlic budi agitaciji pridobila si večino 80 glasov, kar je baje dokaz, da jej zaupa dežela ti tega pa izvaja vlada pravico in dolžnost, da postopa tudi  nadalje  tako,  kakor doslej. — Vlada zmatra pogodbo z Avstrijo za temelj vsemu razvoju ogerskega državniškega življenja. Pogodbe ni moći niti spremeniti jednostrauBko, kakor žele nekatemiki, niti sploh odpraviti, kakor hočejo drugi. Pogodba je stalne vrednosti, nepremična podloga za ogersko državno individualnost. — Glede vladne politike nasproti drugim narodnostim zagovarjat je grof Szapaiv svojo zistemo jako naudušeno, in celo trdil, da se v nobeni  državi nasproti inim narodnostim ne ravna tako pametno in pravično, kakor ua Ogerskem . . — Kako pertiduo in zajedno karakteristično za ogerske razmere sploh,  zlasti  pa za moralično in etično vrednost madjarskih politikov je ta izrek, ni treba Bo* posebe naglalati, zadoščaj da navedemo, kur jo plemeniti grof Szaparv da nadalje rekel o tej reči, sosebno pa o vodilnih momentih uuroduostne politike ogerske. Grof Szaparv pravi, da je dolžnost vlade razširjati znanje madjar-skegu jezika, ker določa zakon iz 1. 1868, da je madjarsčina državni jezik.   Taisti zakon pa določa tudi popolno ravnopravnost drugih jezikov in je torej naravuobt naperjen proti prvemu, ako ui zrnati.t h Izraza „državni iozik" v drugem zmislu, nego sudi grof S/.apaiy.   Tukaj ni umestno razpravljati o tej zadevi;  ves  civilizovani svet — ne uStevši madjarskih politikov, glede katerih niso vsi zložni, ali jih je smeti šteti za civilizovane — je prepričan, da so sedanje razmere na Ogerskem neznosne ju barbarsko kiivičue.   Da  tudi  nemadjarski ua Ogerskem bivajoči narodi niso zadovoljni, Bvedočijo baš zadnje volitve, katerih bc Slovaki in Umnimi niti niso udeležili. Sicer pa bode Ogerska posledice te politike čutila še britko. Grof Szaparv obetal jo tudi, da bode vlada resno skrbela za gmotno blago stanje drŽave.   To je gotovo plemenit namen; ua-povedal ga je sicer že vsak vladni mož, začenši od ministra pa do zadnjega biriča,  pa  vzlic temu je Ogerska danes na pol bankerotna.   Obečal je Szaparv ceneno in pošteno (!!)  upruvo in pravosodje in napovedal, da bode vlada  na vso moč skušala premen ti hišni red državnoga zbora, ker so baje izrodki opozicijonelne taktike v prvi vrsti seveda obstrukcijn nevarni parlamentarizmu.   Vlada predložila bode državnemu zboru razne predioge glede reforme davkov, rešila se bode tudi regulacija valute in sploh storilo vse, kar je le mogoče. Končno, ko je grof Szapuiy še malo pokrtačil ultamontance, ki so se pri zadnjih volitvah pojavili in ki namerimo  baj>> razdrobiti   liberalno   večino,   izrekli so zbrani voliici, uradniki in Žid je, ministerskemu predsedniku svoje spoštovanje in   popolno zs upanje, in sicer jednoglasno, kajti Temešvarski pandurji skrbeli so zato, da ni pr šel na shod noben Humun, noben Srb in noben Nemec in vender je Temešvar ru-munBko-Brhsko-nemDko mesto, kjer pristnih madjar-Bkih domačinov niti ni!
nekaterih mesecev prestal je Železnikar devetnajst mučnih operacij, a nikdar ni tožil, sploh pa Bkoro do zadnjega hijia veroval, da se mu bode v kratkem obrnilo na bolje, do zadnjega dne čital je novine io se živo zanimal za vse dogodbe, političue in literarno.
Železnikar se je že ua gimnaziji resno bavil z učenjem slovanskih jezikov in literatur in že kot dijak začel književno svojo delavuoBt. V Bleiweisovih „Novicah" priobčil je od 1858. do 1860. leta več manjših sestavkov in tedaj tudi preložil slovečo liiegrovu pesem „Kovaška". Ko se je začelo letu 1860. v Ljubljani razvijati narodno življenje, bil je Železnikar živahen in neutruden agitator. Pozneje, službujoč ua Štajerskem, dopisoval je marljivo Ein-spielerjevemu „Slovencu", ki je izhajal od leta 1865. do 1867. po dvakrat na teden v Celovcu; bil je vrl sotruduik Prelogovemu „Sloveuskemu Gospodarju** in pisni tudi v Janežićev „Glusuik", kjer je priobčil precej narodnega bluga. Dober prijatelj bil je zlasti Antonu Tomšiču in Josipu Juičiču, ki sta 8e nastanila leta 1868. v Mariboru, kjer sta urejala novoosnovani „Slovenski Narod". Sploh je bil Železnikar tu ta leta strasten političen agitator, jako duhovit in priljubljen družabnik in lep mlad mož, ki se je rad pobahal s svojo veliko teleino močjo.
Vuaiijc države.
Belgijske h oma t i Je. V nedeljo priredili so belgijski liberalci mee-ting, na katerem so se izrekli jednoglasno sa občno volilno pravico. To je {edino sredstvo — po sodbi liberalcev in socijalistov — da se, kskor si te bodi, rešijo bomatije. Vodja liberalcev, Janson, skušal je tudi opravičiti zahtevo kraljevo, v vladnem predlogu »kraljev referendum" imenovano, a nasprotovali so mu liberalci in socijalisti, tako da je naposled obljubil delovati proti tej točki ustave. — Minoli teden povabil je kralj Leopold vse narodne zastopnike na dinar in se ž njim prav obširno pogovarjal zaradi reforme ustave, zlasti ssradi pravice, interpelovati v posebnih slučajih naravnost »a narod. Poslanci so vzlic temu nasprotni tej terjatvi kralja. Tudi glode porabe jezikov v uradih so na-nazori aelo različni, a bržkone izrekla se bode zbornica za popolno ravnopravnost francoščine in vlamščine.
Angleški parlament. Še predno se je sešel angleški parlament, začeli so liberalci na vso moč delovati proti konservativni vladi. Najodličnejši liberalni vodje hodijo po deželi in prirejajo velike volilne shode. Gladstone pa, ker z ozirom na svojo visoko starost in na pohabljeno svoje zdravje ne more sam več na shode, spisal je za neki zelo čislani mesečuik obširno razpravo o delavskem uprašanji. Zlasti obširno in temeljito preiskuje nasvete, kako bi bilo zboljšati stanje kmetskih pomožnih delavcev, katerim se godi na kontinentu dokaj bolje, kakor na Angleškem. Pravico delavcev do sveta in do lokalne uprave naglasa Gladstone tako, kakor še nikdar poprej. — Da tudi vlada ne drži križem rok, je pač umevno; imela je te dni posvetovanje ter določila predloge za parlament. Konservativni listi pišejo jako samozavestno priznavajo pa, da so lordu Sa!isburyja zlasti katoliki nenarni nasprotniki.
Dopisi.
Iz lifubljaue 9. februvarja. [Izv. dopis.] (Naša gasilna društva.) Z zanimanjem čital sem včerajšnjo notico o sklepu vrlih Št Jernejskih gasilcev, da se uvede slovensko poveljevanje pri tamošnjem gasilnem društvu. Gotovo nikdo ne bode tajil velikega humanitarnega pomena, katerega imajo gasilna društva. Lep in zares blag je njih namen, lepa ideja, katera združuje Člane v vzvišeni misli, žrtvovati se v to svrho, da branijo imetje in mnogokrat tudi življenje svojega bližnjika pred divjim ognjenim elementom. Ta društva začela so se snovati pri nas še le nedavno. Ker so bila osnovana po vzgledu nemških društev, mislili so njih osno-valci, da brez nemške komande ne bode šlo in tako uvedla so prva društva nemško poveljevanje in bo posluževala nemških izrazov za raznovrstno stroje in gasilne priprave Tako vidimo, da sta imeli prvi dve gasilni društvi na našem jugu, Ljubljansko io pa Zagrebško, nemško poveljevanje. V Zagrebu spremenilo se je to zdavna, v Ljubljani, žalibog, še ne, pri nas nemškutari se še vedno brez vsake potrebe. Ko so se začela snovati potem gasilna društva po deželi, uvedlo se je pri mnogih slovensko poveljevanje in b tem pokazalo se je jasno, da društvo na jedino pravi podlagi domaČi isto tako lahko in lepo izvršuje svoj blagi namen, kakor s pripomočjo tujega jezika. V naši dobi, ko smo si vsaj na Kranjskem  že priborili nekoliko narodnih pravic, bi pač
izvzemši Kočevja, ne smelo biti niti jedno gasilno društvo, katero bi imelo še nemško poveljevanje. Pod krinko humanitete ne sme se šopiriti nemšku-tarstvo, katero amo uspešno pregnali od drugod. Zavednih domoljubov dolžnost je, delati na to, da se povsod, pri vseb gasilnih društvih, uvede slovensko poveljevanje, kjer to Se ni. Dokažimo najprej z dejanjem, da se zavedamo, da spoštujemo svoj jezik v prvi vrsti sami tam, kjer imamo odločilno besedo mi. In to bode vender priznal tudi najbolj zagrizeni naš nasprotnik, da ogromna večina gasilcev je povsod slovenska, da le neki indi-ferentizem in neka neodpustljiva nebrižnoat je kriva temu, da društva, katera od slovenskih občin dobivajo izdatne denarne podpore, nekako ostenta-tivno tirajo naprej svojo starokopitno nemško komando, mestu da bi se pridružila onim zavednejim društvom, katera so koj iz početka sli pa pozneje uvedla slovensko poveljevanje. Mnogo bi lehko rekel o tej zadevi, a raje molčim, da bi se mi ne očitalo, da hočem hujskati. Toliko pa se mi je zdelo potrebno omeniti in želel bi le, da bi Vaš poročevalec, ki nam je zadnjič razlagal, koliko gasilnih društev imamo na Kranjskem, tudi prilično hotel naznaniti, koliko teh ima slovensko poveljevanje, koliko pa še nemško komando in kje so vsa ta društva. Stvarjo jako važna in nikakor je ne smemo jemati tako ua lahko, ker baš gasilna društva so se najbolj razširila po naši domoviui in gledati nam je na to, da si nemškutarija ne snuje v njih nove zaslombe, nego da se povsod organizujejo na zdravi narodni podlagi. Zatorej: Živeli vrli Št. Jernejčani! Naj najdejo skoro mnogo posnemovalcev I Vivat scquensl la Krope 9. februvarja. [Izv. dop.j Mnogo let je preteklo, odkar je bila zadnja veselica pri nas. Sedaj so sej odločili nekateri gospodje nam zopet jedno prirediti! Kdor pozna naše socijalne razmere, ve, da ni bilo lahko odločiti se zato. Ali, ker se je koristno spojilo s prijetnim, zagotovljen je bil že naprej povoljen uspeh. In nismo se varali ! Točno ob določeni uri dohajali so gostje in napolnili so četvero prostranih sob- Pozdravili smo tu vrle Kamnogoričane, Podnastence, Podbrežce, Tržičane in celo Ločane prav presrčno. Domačini da so bili skoro vsi zbrani. Čarodejstva gosp. J. H. so dovolj poznata in presegajo daleč navadni dile-tantizem. Dobitki bili ao lepi, petje povoljno in ples šo preveč živahen. Tako ni čuda, da je tudi dobrodelnemu namenu došla lepa svotica, nad pol stotaka. Će omenimo še izborne kuhinje in postrežbe poznate hiše Jarmuve, zadostili sme v vsakem oziru dolžnosti.
Domače stvari.
— (Deželni zbori.) Kdaj se snidejo deželni zbori, še ni za gotovo določeno. Govori se, da se odgodi zborovanje državnega zbora koncem tekočega meseca ter da se skličejo deželni zbori začetkom meseca marca.
— (Umrl je) tukaj danes ponoči za hripo poštni oficijal g. Peter Bud nar. Pokojnik bil je vrl domoljub in dober pevec. N. v m. p. — Na graščini Rain blizu Celovca umrl je vitez Georg G u t -
Leta 1872. ustanovil je Železnikar humoristični list „Skratu, ki je pa kmalu ponehal navzlic temu, dA je bil vreden naslednik Levstikovemu „Pavlini". Znova je Železnikar »Škrata* obudil leta 1883. in ga pozueje prekrstil v „Brusa".
Literarna delavnost Železnikarjeva je bila jako velika. Pisal je razven nebrojnih političnih člankov tudi jako mnogo listkov in vrb tega še urejal in večinoma tudi sam spisal humoristične svoje liste.
Listkar in sploh humorist je bil Železnikar izboren. Kar je pisal, bilo je dovtipno, živo in ak-tuelno. Sosebno zanimivi in dovtipui so tisti v »Slovenskem Narodu" (1881., 1882., 1883., 1884-) natisnjeni listki, v katerih je popisal mnogo črtic iz svojega agitatorskega življenja, a tudi njegove 8 perečim sarkazmom pisane politične in družbene „causerie*-je, katere je pisal pod raznimi napisi, zadnja leta kot „Nedeljska piBma", prijale so občinstvu izredno. — L. 1888. uredil je Železuikar izbrane spise svojega prijatelja dr. Valentina Zar-nika. „Narodna tiskarna" izdala je teb spisov prvi zvezek, kjer je tudi natisnjeni Zamikov životopis, ki ga je spisal Železnikar. Tisto leto je spisal tudi za „Ljubljanski Zvon" izredno lep, uprav klasičen članek „Osapska dolina", a leta 1889. je izdal obče znano in priljubljeno knjigo: „Nova Pesma-
rica. Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvaških, srbskih, bolgarskih, čeških in ruskih peamij".
Dasi ravno se je Železnikar vse svoje življenje mnogo bavil s politiko in* bil zadnja leta urednik političnemu duevuiku, vender je bilo gotovo malo ljudij na Slovenskem, ki bi bili leposlovno in znanstveno literaturo našo bolje poznali kakor on. Vsako knjigo, ki je prišla na svetlo, je pazno in kritično prebral in ob straneh napisal mnogo duhovitih opazk. Imel je jako fin, estetično izobražen ukus in poznal tudi natanko druge modeme književnosti. Dokaz temu so nekatere v „Slov. Narodu" natisnjene ocene literarnih del. — Slog njegov bil je povsem uovi-narsk, rezek, pereč a blagoglasen in uzorno pravilen. Umel je — in to je jako redek dar — z jedno jedino besedo karakterizovati kako stvar in ta beseda bila je navadno drastična in sarkastična kar mu je nakopalo mnogo neprijateljev.
Pokojni Železnikar bil je vse svoje življenje odločen in naudušen Slovan, sicer pa mošk, samo-svesten in precej trdoglaven. Klanjati se Železnikar ni znal in svojemu prepričanju se ni izneveril nikdar. Svoječasno stavila se je Železnikarju z neke, politični tendenci „Slovenskega Naroda" neprijazne strani jako ugodna ponudba, a vzlic temu, da bi si bil Železnikar tedaj lahko zboljšal svoje materijelno
mannsthal-Benvenutti, sin bivšega deželnega poslanca kranjskega viteza Gutmannathala, ki je umrl lani.
— (Slovenske Šolske knjige.) S podpornim doueskom 2000 gld., katere je dovolil deželui zbor kranjski, začelo ae je že izdajati potrebne učne knjige za osemrazredne ljudske in meščanske šole, kakor jih je za potrebne označila v to izvoljena enketa. Iz Hribarjeve tiskarne v Cilji izšlo je Fun-tekovo „Obrtno spisjett — o katerem smo še imeli priliko govoriti. Pri Milica v Ljubljani se je ravnokar dotiskal 1 vezek Orožnovega »Zemlje-pisja", pri Blazuikovib dedičih tiska se Vrhovčeva .Zgodovina" in pri Kleinmaverju Hubadovo .Naravoslovje". Za to delo naroČil je deželni odbor 280 krasnih podob pri znani tvrdki Parey v Be-rolinu. Mnogo knjig pa še izdelujejo pisatelji in bode deželni odbor predložil dež. zboru tudi letos, da dovoli zopet večjo podporo za tisk teb knjig.
— (Vabila k zabavnemu večeru kluba slovenskih biciklistov) so Že raz poslana. Pri velikem številu vabljeneev je pač mogoče, da se je ta ali oni prezrl, zato prosi odbor vsacega, ki bi se rad udeležil večera, pa ni sprejel vabila, naj se blagovoli potruditi ponj k društvenemu blagajniku (deželna lekarna Groetschl). Ob jednem se na mnogostranska uorašanja naznanja, da v dvorani ne bode gostilne, kakor se je Bprva nameravalo. Razen že na vabilih naznanjene ustopniue dobivale se bodo tudi ustopnice za družine 3 oneb po 2 gld. Glede na namen zabave, katere čisti dohodek je namenjen fondu za zgradbo lastnega društvenega dirkališča, bode gotovo slo vensko občinstvo prav mnogobrojno se odzvalo vabilu vrlih naših kolesarjev. .
— (Hymen.) Danes poročil se je v Idriji gospod Ivan Vogelnik, c. kr. učitelj, z gosp-co Ivanko DidiČ, hčerjo ondotnega gospoda Župana in posestnika Frana Didiča. — V Ljubljani poročil se je g. Albert Sič, učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, z gospieo M. Trillerjevo.
— (Mallnerjev poraz.) Kakor srno ž i zadnjič javili, je Mallnerjeva stranka pri volitvah v občinski zastop Blejski, vzlic nečuvenomu pritisku združenih duhovnih in posvetnih gospodov, propadla za dva glasa. Volitev vodil je okrajni glavar sam, navzočnih pa jo bilo osem žaudarmov. Neodvisni kmetovalci, kateri so se tako odločno branili Mall-nerja, propadli bi bili za dva glasa, da jim nista prišla nepričakovano dva volilca na pomoč. Biron Aichelburg, posestnik vile na Bledu, pripeljal se je navlašč zaradi volitev iz Opatije in glasoval proti Malluerju. Drugi volilen, ki je glasoval proti Mal-nerju,* moral bi bil sicer po nalogu svojega neposrednega predstojnika glasovati za Mallnerja, in je gotovo tudi namen imel storiti, kakor mu je bilo ukazano. Na potu do volišča pomudil se je pa v neki gostilni ter zbok tega, prišedši ua volišče, glasoval pogumno tako, kakor mu je velevalo.. . srce.
— (Osobne vesti ) K Celjskemu okrožnemu sodišču prestavljen je avskultaot vitez Viktor Frolichsthal. — Deželni odbornik štajerski gosp. dr. J Se h m i d ere r dobil jo red železne krone tretje vrste; ravnatelj štajerskega deželnega želez-
Htanje prav izdatno, odklonil je tisto ponudbo, ker jej ni hotel žrtvovati svojega prepričanja. Kar jo Železnikar zmatral za dobro in koristno narodu našemu, to je zagovarjal vstrajno in dosledno ; kdor pa je nasprotoval narodnemu programu, kdor se ju izneveril svojemu prepričanju iz neplemenitih razlogov ter krenil raz pravi pot, tega je Železnikar skoro bi rekel osebno mrzil in ga pobijal z neizprosno biezoziinostjo tako dolgo, da ga je uničil. Sploh je bil Železikar tudi kot žurnalist le bolj kritik, ter z dovršeno dijnlcktiko branil in zagovarjal svoje stališče. Najbolji so baš tisti članki njegovi, v katerih je z uprav uničujočim sarkazmom anali-zoval načela in taktiko nasprotnikov.
Železnikar je bil vedno samo novinar, po literarni slavi ni hrepenel, o svojega poklica pomenu in važnosti pa je sodil tako, kakor Emile Zoln, ki pravi nekje: „Le journalisme u'eBt pas un md-tier, c'est une magistraturo.11 Tega prepričanja o važnosti novinarstva sploh, zlasti pa za nas Slovence, držal se je Železnikar vedno in izvrševal novinarske svoje dolžnosti strogo v tem zmislu. Kar je storil kot človek in novinar, storil je iz blagega namena, koristiti ljubljenemu narodu slovenskemu, in zato je zaslužil, da mu ohranimo časten spomin. > //     /> M. M.
niškega urada g. G. K Wurmb pa naslov cesarskega svetnika.
— (Imenovanje.) Nadsodišča svetnik Ed-muud Schrey pl. Redlvverth imenovan je višjim državnim  pravdnikom pri nadsodišči v Gradci.
— (.Celjski Sokol") priredi maskerado dne 28. februvarja v prostorih Celjske čitalnice. Začet-k ob 7. uri zvečer. Ustopnina za člane Celjskega Sokola 50 kr., za nečlane 1 gld., za obitelji do 3 oseb 2 gld. Kdor ne pride maskiran ali ko stumiran — izvzemši gardedame in člane v društveni opravi — plača globe 50 kr. Ustopnice se dobivajo v prodajalnici g. D. Hribarja in na dan maskerade zvečer pri blagajnici.
— (Narodna čitalnica v P tuj i.) Za leto 1892. so voljeni: Predsednikom g. Hinko Stajuko, podpredsednikom g. Ivan Langerholz, blagajnikom g. Anton Gregorič, tajnikom g. Rudolf Sigi, odbornikom gg.: dr. Josip Cucek, Anton Klobučar, Luka Kunstek, Simon Oschgan, dr. Jakob Ploj, o. Afous Svet in Josip Zeleuik; namestnikom gg. gg.: Dragotin Zupančič, dr. Tomaž Horvat, Fran Copf in Marko Pavlinič.
— (Iz Gradca) se nam poroča: Gosp. Fran Kauhe, svoje dni restaurator narodne čitalnice Ljubljanske, bil je v Gradci začasno otvoril Gam-brinovo klet, a sedaj preselil se je v večjo in lepšo restauracijo „zum BrandhoP, Gleisdorfergasse. Tu je odslej naprej zbirališče slovenskih vseučiliščnikov Graških.
— (Dovoljena podpora.) Rudarski akademiji v Ljubnem dovolilo je naučne ministerstvo za tekoče šolsko leto podpore 2000 gld.
— (Relief-zemljevid Štajerske) izdelal je nadporočnik geografičnega zavoda gosp. G. Guttenbrunner. Razsoduiatvo mejnarodne geografične razstave v B 'rim priznalo je temu izbornomu delu častno darilo.
— (Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu.) Poročilu zapisni-karice gospodične Marije Nadličekove v zadnjem občuem zboru podružnic povzamemo, da je ta krepka veja na košatem drevesu tudi lansko leto prav krepko se razvijala. Olbor, v katerem so bile: predsednica gospa Natalija Truden, gospodična Nad lišekova tajnica in Mankoč blBgajnic«, namestnice pa gospodični Michelli in Ddlkiu in gospa Ščuka imel je več sej. Posebno se je skrbelo za otroke v šoli pri sv. Jakobu. Nekateri dobivajo opoltidansko hrauo, drugim oskrbela 86 je potrebna obleka. Praznik sv. Cnila in Metoda praznoval se je slovesno in so se otroci pogostili v šolskem vrtu. Poleg cesarjevega godu, prvegi in zadujega dno šolskega leta, bila je še posebno Božićnica zanimiva, glavni in največji praznik. Nabralo se je od dobrotnikov mnogo daril za otroke, /a kar se izreka najtopleja zahvala vsem darovalcem. Pri vseh sejah stal je odboru z modrim svojim svetom na strani predsednik moške podružnice g. profesor Mundič. Čitalnici prepustila je svoje prostore za občni zbor in za božičnico. Ierekla se je zahvala obema. Poročilu denarničarico gospodične Ljuduile Mankočeve povzamemo, da jo imela ženska podružnica v preteklem letu 401 gld. 50 kr. dohodkov, katera vsota se jo v štirih obrokih izročila blagajniku moške podružnice. Dosedanji odbor bil je zopet voljen.
— (Konkurs) se je napovedal nad i men jem banskega stola svetnika Šuškoviča, ki se je nedavno usmrtil v Zagrebu. Nesrečne špekulacije v vinski trgovini prizadejale so mu velike zgube in to je bil uzrok, da je segel po revolverju, ne pa da bi se mu bilo zim s do, kakor so je mislilo iz početka.
— (Slovenci v Ameriki.) — Iz Chicaga poroča nam slovensk rodoljub, da so si naši rojaki v Ameriki osnovali že dva godbena zbora, katerih jednega vodi Metličan Kresal, druzega pa Metltčan An:elj. Prvemu zboru je sedež v Joliete, drugemu pa v Chicagu in oba napredujeta prav dobro. — Da se narodna zavest med rojaki našimi za širokim morjem ohrani čim živejša, sklenili so tamošnji ro-doljubje uBnovati tudi pevsko društvo, katero bi imelo gojiti izključno le slovansko petje. Sedež temu društvu bode v Chicagu in oni Slovenci, ki bodo prihodnje leto obiskali svetovno razstavo v Chicagu, imeli bodo lepo priliko preživeti nekoliko veselih trenotkovj mej rojaki svojimi o zvokih slovanske pesmi.
Jutri „Jour«fixe". 3
Društvene veselice.
— (Narodna čitalnica vŠkofji Loki) priredi veselico v nedeljo dne 14. februvarja 1892 v svojih prostorih s prijaznim sodelovanjem Škofjeloškega godbenega kluba. Vspored:l Pozdrav predsednika. 2. Sviranje godbenega kluba. 3. »Dva gospoda pa jeden sluga", burka v jednem dejanji. 4. Sviranje godbenega kluba, 5 Ples. Ustopniua: udom 20 kr., z rodbino 50 kr.; neu dom 40 kr., z rodbino 1 gld.   Začetek točno ob 7. uri zvečer.
— (Čitalnica na Vrhniki) priredi ma-skarado v nedeljo dne 21. februvarja 1892 v društvenih prostorih.   Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Družba strelcev v Ilir. Bistrici) priredi v nedeljo dne 14. svečana t. I. veselico v Čitalničnih prostorih. Vspored: 1. Streljanje za dobitke. 2 Duet na citrah, svirata gg. I), in St. 3. Gledališčna predstava. 4. Ples Začetek ob l[tS. uri. Usto p povabljenim prost.   Godba: Češki kvartet.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Budimpešta 9. februvarja. Vesti o ministerski krizi so neosnovane, najmanje glede ministrov Barossa in Weckerla, katerih stališče je trdno.
Peterburg 9. februvarja. Naučni minister Deljanov predlagal v državnem svetu, da se popolnoma odpravi nemško vseučilišče v Drptu.
Berolin 9. februvarja. V poslanskih krogih razširjena je vest, da bode prišel Bis-mark v teku sesije v Berolin in v gospodski zbornici se oglasil pri obravnavali o šolskem zakonu.
London 9. februvarja. Parlament začel danes zasedanje. Prestolni govor poudarja dobre odnošaje z vsemi državami.
Dunaj 9. februvarja. Schmeykal poročal danes zvečer pri shodu nemških poslancev češkega dež. zbora o svojih dogovorih z vlado. Vlada namerava predlo/iti dež. zboru češkemu ostale predloge o spravi in predloge o razdelitvi okrajev, kolikor jih bode do tačas gotovih. Po daljni debati vzelo se to na znanje pridržujoč dn.ljne sklepanje nemškemu klubu deželnega zbora v Pragi.
Dunaj 10. februvarja. Zdravje nadvojvode Franca Salvatorja /boljšalo se očividno.
Dunaj 10. februvarja. Cesar vsprejel deputacijo wurtcinberških častnikov in jo povabil na diner.
Praga 10. februvarja. Trgovinska zbornica volila Staročcha Zuckra poslancem v državni zbor. Nemci neso volili.
Beligrad. 10. februvarja. Debata o iz-tiranji kraljice matere v včeranji in predvče-ranji seji skupščine bila viharna. Kolovodje liberalnih in radikalnih disidentov dolžili vlado, da je očitno prekršila ustavo. Lješanin očital ministarskomu predsedniku da laže. Vlada storila je potrebne korake za varnost tudi v poslopji skupščine. V radikalnem klubu želi se konečna rešitev kabinetnega uprašanja. Odstop kabineta verojeten. Število radikalnih disidentov doseza 40,
Kazne vesti.
* (liri pa v Sarajevu) je tako hudo razširjena, kakor poroča „S*rjevski list", da so morali zapreti vse tamošnju šole.
* (Za hripo umrl je) v Bologni profesor grške literature ua tannšnjeui vseučilišči grof Gae-tano Pellicioni v starosti 74 let. Poleg grščiue golil je tudi latinščino, v kateri je dosegel upravo klasično eleganco.
* (Morilec generala Sel i verstov a ) Iz Sant Antonia se poroča, da je bil samomorilec Oton Hauser istinito morilec generala Seliverstova, namreč ruski nihilist Padlevski.
* (Oropana cerkev.) V mestu Charleroi v Belgiji oropali so te dni neznani lopovi župno cerkev. Ulomili so železno shrambo in odnesli vsa zlate in srebrne cerkvene posode. Škode več sto tisoč frankov
* (Kuga na gobcu in na par k l jih) razširjena je po vsej Nemčiji, kakor se je konštatovalo.
* (Nesreča na železnici) Mej postajama Dortrecht in Mordvk na Nizozemskem zadela sta dva osebna vlaka. Trije potniki so mrtvi, 7 je teško ranjenih 12 pa lahko poškodovanih.
* (Tečna gos.) V Parizu našli so v želodci neke gosi v krpici zavite tri zlate napoleone, katere je gos gotovo kje našla in požrla. To je bila pač tečna goska!
* (Pri požaru hOtela BRoyal") v Novem Jorku zgorelo je 5 ljudi, 80 je težko poškodovanih, 69 pa jih pogrešajo.
„LJUBLJANSKI ZVON"
atoji
za vso leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
mm
Umrli so v rjiiStljaiiJ:
6. februvarja: Marija Loboda, delavčeva h5i, 6'/, leta, Streliške ulica *t. 11, jetika. — Uršula Verhovo, Ion« Carjeva hći, 8 tnesece, Streliako ulice it. 8, jetika.
7. februvarja: Janez Jenko, krojač, 65 let, bv. Petra et. 38, srčna hiba. — Marija Kozel, gostija, 71 let, Kravja iii lina it. 2, emphvsoma pulm. — Marija Bernot, mestna uboga, 71 let, Karlo vuka ceata ftt. 7, pljučnica.
ti. februvarja: Jožefa Blatnik, gostja, 81 let, Kravja dolina it. 11, niarasmus. — Simon Budnar, posestnik, 78 let, Ililscrjevo ulico it. 8, jetika.
9. februvarja: Anton IVtorca, dola veo, 68 let, Kolodvorske ulico it. 20, emphysema pulru. — Kizabeta Hu-deček, črovljarjeva lici, 4 mesece, Streliike ulice It. 11, hožjast. — Marija Kocliner, delavčeva hči, 5*/| l«ts, Streliike ulico it. II, morinu* briglhii.
Meteorologično poročilo.
4*/, državne sre'ke iz 1. 1654 .    250 gld. 138 gld. — kr
Državne srečke iz 1. 1864   .   .    100   „ 182 . 2 > „
Ogerska alata renta 4"/,....... 1(7 „ 75 „
Ogerska papirna renta 5°/,...... 102 , SO ,
Dnnava reg. srečke 5°/0   .   .   .     100 gld. 123 n — m
Zemlj. obč. avstr. 4,/,°/0 zlati zast. listi .   . 115 „ 60 „
Kreditne srečke......100 gld. 185 „ — „
Rudolfov« arečke.   .   .   •   .   .       10   „ iO , fO ,
Akcije anglo-avstr. banke.   .   .     120   , 159 , 25 ,
Ti-amway-dru5t. velj. 176 gld. a. v..... 238 n '— „
i	Čas opa-zovauja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	krma v bitu.
i	7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer	725 1) mm. 73' 1*8 mm. 736-7 mm.	— 3 4° C 0 6'C — 1 2° C	brezv. brezv. m. vzh.	megla snej. obl.	6 :0n«. snega.
Sruduja temperatura —ta 0U° pod mirmaloui.
XD-um.aJslsa, borza
due 10 februvarja t. 1.
včeraj — daneB
Papirna renta.....gld.    9«90 — gld. 94*80
Srebrna renta..... „     9435 —   „ 94*30
Zlata renta...... B    11130 —   „ 11165
5đ/0 marčna renta   ...     „    103 06 —   „ 10265
Akciie navodne banke .   .     „   104T— —   „   10i'}-—
Kreditne akcijo   ....     „    H06 — —   „ 307-25
London....... ,    118 25 —   n 118*20
Srebro....... „      —•— —   _      —•—
Napol........ J       9-39 —   . 939»/,
C. kr. cekini..... „       6*59 —   „ 569
Nemške marke    ....     „     57*90    —   _ 67*90
Turnega drča naznanjamo žalostno vest o smrti naiega iskreni) ljubljenega očeta, oziroma svaka, gospoda
Petra Budnar-ja
c. kr. postnega oflcijala
kateri je danes ob 2. tiri zjutraj, po dolgi in hudi bblezni, previden s svetotajstvi za umirajočo, v 46. letu svoje dobo, mirno v Gospodu zaspal.
Trnplo dražega pokojnika bode v petek, dno 12. februvarja, ob Vi5. uri popoludne iz biie Žalosti, sv. Petra cesta it 82, k sv. Krištofu preneseno ter ondi v lastno rakev k večnemu počitku položeno.
Svete roaie saduftnice brale se bodo v farni cerkvi bt. Petra.
Dragi ranjki bodi priporočen v blag spom n in molitev.
Ljubljana, dne 10. februvarja 1892.
Marija i o Janko Budnar,
otroka.
Ludovik Gries,
svak. (147)
Zahvala.
Za mnoge presrčne dokaze prijateljstva in sočutja o bolezni moje preljnbljene soproge, gbspe
Terezije Zadnikar
go stil ničarke
kakor tudi za častno spremstvo pri pogrebu izreka vsem, posebno ie darovateljem lepih vencev in slavnemu pevskemu druitvu „Slavcu" sa gin-ljivo petje, prearcno zahvalo
Žalujoči soprog
Matevž Zadnikar,
(145) gostilničar.
PF" Kotiljonski redi ipl
v zbirkah rasnih komadov kakor različn* koml6aa pokrivala priporoča v veliki izberi in po najnižjih cenah
J. Criontinl,
(133—2) trgovina s papirjem v Ljubljani.
eaiA4aM4A4raA444ii
„Pa#a"
ilustr. humoristični list (jedini slovenski šalji vo-zabavni list)
izhaja 15. in 30. dan vsakega meseca == t«r velja 1 gld. za četrt let«, a— i;    Uredništvo in upravnistvo v Ljubljani, Krakovski I nasip it. 18, I. nadstropje. (115—6)
mam
VIZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
Razprodaja
modrobelo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode
pri
Andr. Druškovič-u
trgovina z železjem Ljubljani, Mestni trg št. 10.
Dobiva se tudi vsakovrstno hlano In kuliluJMko orodje po najnižji «?«>ul. — S tem ponuja ae vsem p. n. gospodarjem* gostilničarjem, predalo J nlitvom bolni« itd. najboljim prilika, ovoje blano In kuhinjsko orodje po eenl dopolniti ali pa ni novo ouiUlltl.
NfiVfifitam   priporočam svojo ualaie aa ° °* novo Kospodarstvo sestav-
ljeno  h lita o  potrebščino la Šelesa od
gld. IS*— do gld. I iuinja maračila se ttukoj im vestmi* i trt rit'. (54—8)
D» ALOJZIJ BRENCIC
odvetnik v Celji
usoja si naznanjati, da je Otvoril svojo
ivetniško pisarudeo
hiša št. 3, Rotovške ulice, v I. nadstropji
(rataouua gosp. Ferjona). (149—2)
Najboljši sifoni
fc postavno legirani
pristroji za soda-vodo
za eamotvorno in
S1 tekočo ogljikovo kislino 3
prodaja leta 1814 ustanovljena, s prvimi darili odlikovana
ce«. kralj,  jjgg dež.-priv. (i«-i> tovarna
Poohtler Dunaj, VIL, Kaiserstrasse št. 87.
p* Ceniki santoiif in frankovuno.
(3ri-i4)
goldinarjev
Glavni dobitek
100.000
goldinarjev
Srećke po X gld. prodaja J. C. MAYEB.
Izdajatelj io odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
■njBnananananajB^B^Bj**B^s^pj*****|
^21651
WQ