GLOBALNI PRIKAZ DOSEDANJIH GOSPODARSKIH GIBANJ V LETU 1976, 1977, 1978 in 1979 LETO 1976 Značilno za gospodarski razvoj v letu 1976 je bilo poslovanje po spremenjenih gospodarskih predpisih, zlasti v pogledu poravna-ve medsebojnih obveznosti in ugotavljanja celotnega dohodka (pla-čana realizacija) s ciljem odprave porabe dohodka v naprej kot osnovnega povzročitelja inflacijskih gibanj. Rezultati kažejo, da je bilo doseženo ugodno izboljšanje likvidnosti, zmanjšana je bila ne-plačana realizacija, izboljšano je bilo razmerje med izvozom in uvo-zom. Poleg izredno težkih poslovnih in gospodarsko-ekonomskih problemov v borbi za stabilizacijo in protiinf lacijske ukrepe so de-iavci v združenem delu reševali v letu 1976 tudi vrsto izredno zahtevnih nalog ha področju samoupravnega družbenega planiranja in finančnih tokov družbene reprodukcije. V letu 1976 se odražajo problemi in tendence, kakor tudi pro-tislovja iz preteklih let, kar vse je imelo vpliv na dinamiko gospo-darske aktivnosti. Dodatno je v letu 1976 vplivalo na stagnacijo gospodarske rasti nezadostno povpraševanje na domačem trgu, za-radi česar so bile slabše izkoriščene proizvodne zmogljivosti. Le-te se niso mogle v tako kratkem času prilagoditi spremembam pov-praševanja na tujih tržiščih. Nižja gospodarska rast v letu 1976 je vplivala na postopno zmanjševanje obsega novega zaposlovanja in na porast produktivno-sti dela. Kljub temu pa so se realni osebni dohodki dvignili. izvozna dejavnost organizacij združenega dela je v letu 1976 pokazala določene pomanjkljivosti. Izvoznike je oteževala na zu-nanjem, predvsem na konvertibilnem trgu še.vedno razdrobljenost v nastopanju in slaba proučenost mednarodnega trga. To se je med letom pokazalo predvsem v obdobju zasičenosti domačega trga. Uvoz se je v letu 1976 reguiiral z administrativnimi ukrepi politike gospodarske stabilizacije. Razmerje med izvozom in uvozom jebilo i pozitivno. Nebistveno, vendar že zaznavno, se je pričela spreminjati regionalna struktura neskladnosti med izvozom in uvozom, saj je uvoz iz socialističnih dežel dosegel 9,1 % celotnega uvoza. Ostalih 90,9 % uvoza reprodukcijskega materiala in opreme pa je bilo iz zahodnih držav. Na področju investicijske porabe je bil zastoj v letu 1976 večji, kot se je predvidevalo, kar dokazuje, da se je gospodarstvo v letu 1976 na področju investiranja previdno obnašalo, predvsem glede na težko obvladovanje gospodarske situacije in ob uveljavljanju sis-temskih ukrepov in glede na odsotnost kvalitetnih programov, usklajenih s kriteriji gospodarskega razvoja, vsebovanih v osnovah o planih družbenega razvoja. Dve tretjini investicij v letu 1976 je gospodarstvo namenilo izboljšanju in obnovi opreme, kar naj bi se odrazilo v modernizaciji in avtomatizaciji proizvodnje in v večji produktivnosti dela. Ostala vlaganja v osnovna sredstva pa predstavljajo investicije vrazširitev, rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje. Te investicije pa ne prinašajo strukturnih in kvalitetnih spre-memb v gospodarstvu, ker smo predvideli (v obdobju 1976 — 1980), da bo gospodarska rast temeljila na kvalitetnih premikih v strukturi gospodarstva — na kapitalno intenzivnih naložbah. LETO 1977 Gospodarska gibanja v letu 1977 presegajo planska predvideva-nja, vendar nekateri kazalci niso ugodni za doseganja stabiinega in dolgoročnega planskega razvoja. Za leto 1977 lahko ugotovimo: — premajhen porast izvoza, ki ne dosega planskih predvidevanj, — močno povečanje uvoza, — prehitra rast osebnih dohodkov. Rast družbenega proizvoda v letu 1977 je bila dokaj ugodna. Zaposlovanje je naraščalo v skladu s predvidevanji. Umirjeno je bilo v področjih, ki zaposlujejo največje Jtevilo delavcev (industrija, promet, trgovina), v ostalih področjih pa je naraščalo hitreje od povprečne stopnje rasti za gospodarstvo občine. Nad predvidevanji pa so se dvignili realni osebni dohodki in produktivnost. V letu 1977 so se na področju zunanjetrgovinske menjaveraz-merja poslabšala. Medtem, ko je bilo v letu 1976 ob ugodni rasti izvoza in upadanju uvoza (predvsem z administrativnimi ukrepi) doseženo pokritje uvoza blaga z izvozom, pa se je v globalu to pokritje v letu 1977 iz meseca v mesec zmanjševalo. Uspehi v letu 1976 so bili le kratkokratjne narave in tako so v letu 1977 še vedno prisotni globji vzroki za preskormno izvozno usmerjenost gospo-darstva in njegovo preveliko odvisnost od uvoza repromateriala, su-rovin in delno opreme. Rezultati zunanjetrgovinske menjave v letu 1977 so mnogo slabši in so odstopanja od družbenega plana velika. Ob tem pa je treba povdariti, da so se rezmerja med uvoznimi in izvoznimi cenami v letu 1977 ponovno poslabšala ter vplivala na rezultate in zunanjetrgovinsko menjavo. V regionalni usmerjenosti blagovne menjave so se še vedno za-ostrovali uvozni in izvozni tokovi z razvitimi zahodnimi državami. Blagovna menjava s socialističnirni državami se je povečafa, vendar pa je bila pod planskimi predvidevanji. Delno se je povečal izvoz v dežeje v razvoju, medtem ko uvoznih možnosti \z teh dežel S« nismo izkoristili v celoti. Očitno je torej, da niso bili doseženi bistveni premiki v kvalitetni preobrazbi gospodarstva vsmislu traj-nejše in večje usmeritve v izvoz in v zmanjševanje odvisnosti od uvoza. Organizacije združenega dela so v letu 1977 predvsem vlagale v modernizacijo in zamenjavo opreme, v razširitev spremljajočih ob-jektov in dejavnosti ter v priprave projektov za nove investicije v naslednjem letu. Tudi v letu 1977 upada delež lastnih sredstevvTOZD inOZD v investh-anju, povečuje pa se delež bančnih kreditov. V sistemu družbene reprodukcije še vedno prevladujejo kasične oblike zbiran-ja sredstev in kreditiranja, prepočasi se uveljavljajo skupna vlaganja ter združevanje dela in sredstev na osnovah medsebojne dohodkov-ne povezanosti in odvisnosti. Poleg nepripravljenosti s projekti je to velika ovira hitrejše investicijskeaktivnosti. LETO 1978 Za leto 1978 je značiina razgibana gospodarska aktivnost ob prisotnosti vseh negativnih pojavov, ki nas spremljajo izobdobja v obdobje: stopnje rasti cen so višje od dogovorjenih, problemi med-narodne menjave še vedno niso rešeni. Rast družbenega proizvoda v letu 1978 je bila dokaj ugodna, saj je presegla pianska predvidevanja. Zaposlovanje je vceloti naraš-čalo nad predvidevanji, vendar se je na območju občine število zaposlenih povečalo le za 2,6%, kar je pod planskimi predvidevato- ji- Realni osebni dohodki so kljub zvišanju cen življenjskim stroS-kom porastli za 2,3%, vendar so pod predvidevanji za leto 1978. Rezultati zunanjetrgovinske menjave v letu 1978 se izboljšujejo v primerjavi z letom 1977. Realizacija izvoza proizvodov in storitev se giblje nad predvidevanji, kljub težavam, ki jih imajo organizacije združenega defa zaradi povečane ponudbe proizvodov konkurerv čnih proizvajalcev iz drugih republik ter zaradi neugodne ponudbe c?n na tujem trgu. Pri uvozu pa so težave predvsem v pomanjkanju deviznih sredstev in v prepočasnem reievanju uvoznih postopkov. Regionalna struktura izvoza se spreminja v korist vzhodno-evropskih držav s 50,0 % in držav v razvoju s 12,3 %, medtem ko se izvoz v zahodne države zmanjšuje in znaša v strukturi 37,2 %. V strukturi izvoza prevladuje blago široke potrošnje z 38,0%, stede višje oblike menjave z 24,6%, na tretjem mestu je repromaterial, surovine in rezervni deli za tekoče vzdrževanje z 19,0%. Znatno se je v letu 1978 povečal uvoz, kar pa je delno posledi-ca drugačnega zajemanja podatkov. Poleg uvoza repromateriala, surovin in rezervnih delov za tekoče vzdrževanje je upoitevan tudi uvoz investicijske opreme in rezervnih delov za investicijsko vzdrže-vanje, kar predstavlja 11,1 % celotnega uvoza. Pri uvozu prevladuje uvoz repromateriala, surovin in rezervnih delov za tehnično vzdrževanje s 86,8 %, na drugem mestu so opre-ma, rezervni deli za investicijsko vzdrževanje, medtem ko so višje oblike menjave in storitve le minimalno realizirane. Uvoza blaga široke potrošnje pa v letu 1978 splbh ni bilo. Visoka udeležba uvoza repromateriala, surovin in rezervnih de-lov za tehnično vzdrževanje obremenjujejo našo odvisnost od uvo-za, to pa pomeni, da se bodo morale naše OZD preusmeriti na uporabo domačih surovin in repromateriala ter na združevanje dela in sredstev z domačimi proizvajalci v naši in v drugih republikah. Regionalna struktura uvoza se v letu 1978 ni bistveno spremenila. Uvoženo je bilo le 10,2 % iz vzhodnoevropskih držav, kar 88,1 % iz zahodnih držav, medtem ko je uvoz iz držav v razvoju le minimalen z1,7%. Tako kot v letu 1977 so organizacije združenega dela tudi v letu 1978 vlagale predvsem v razširitev, rekonstrukcijo in moderni-zacijo opreme in le slabo četrtino v graditev novih zmogljivosti. Po virih f inanciranja še vedno prevladujejo tuja sredstva, prepočasi pa se uveljavljajo skupna vlaganja ter združevanje dela in sredstev. LETO 1979 Osrednji problem našega gospodarstva v letu 1979 je bila inflacija in stem nestabilnost Pri takem porastu cen nam ni uspelo gstaliti gospodarskih tokov, nasprotno, višje cene surovin, velik pritisk finalne porabe in nezadovoljiva preskrba z repromaterialom zaradi uvoznih restrikcij, so vzpodbudili rast cen preko vseh ovir. Za leto 1979 ugotavljamo, da so rezultati gospodarstva občine ugodnejši, kot bi sicer, glede na vse okoliščine, priČakovali, predvsem glede na težave v preskrbi z uvoženimi surovinami, ki so v naivečji meri prizadele bazično kemično industrijo. če pregledamo izračun realnih stopenj doseganja ciljev v letu 1979, potem moramo povdariti, da se z rastjo družbenega proizvoda v višini 5,2 % vgrajuje rast družbene produktivnosti dela (2,9 %) s skoraj planiranim razmerjem 60 %. Ce ob tem dodamo, da se realna rast osebnih dohodkov realizira izpod planirane stopnje 3% lahko ugotovimo pravilno usmerjenostgospodarstva občjne v pogledu ustvarjanja dohodka. Zadolžitve, ki smo jih sprejeli s tem, da povečujemo izvoz, smp sicer izvršili pozitivno. Re aina stopnja izvoza je več kot za eno tretjino presežena, dočim je pri uvozu še vedno premočno prisotna plinifikacija SRS, ki povečuje občinsko stopnjo uvoza. Brez te postavke pokrivamo izvoz v celoti in dosegamo presežek 36,8 %. Usmerjenost blagovne menjave po skupinah držav se je spremenila v korist držav v razvoju, saj pripada v strukturi izvoza 26,9 % delež državam v razvoju, medtem ko je pri uvozu le 1,7 % delež. Tudi z vzhodnoevropskimi državami imamo v letu 1979 pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco. Izvoz v vzhodnoevropske je za 72,8 % večji od uvoza iz teh držav. Še vedno pa je pretežni del zunanjetrgovinske menjave usmerjen v zahodne države, še zlasti uvoz, saj je uvoz iz teh držav kar za 2,7 krat večji od izvoza v te države. Ob zaostajanju izvozne din mike za uvozno, pomeni takšna usmerjenort predvsem povečanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja z razvitimi državami. Na območju občine je biiovletu 1979evidentiranih 1,217.581 tisoč din plačil za investicije. V Smernicah uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana—Ši ška v letu 1979 smo po predvidevanjih OZD glede investicijske porabe 1979 planirali, da bodo OZD g ospodarstva vložila vosnovna 3,253.000 tisoč din. Vsled zaostrene gospodarske situacije je načrtovana višina dosežena le 37,4 %. _______19Gp_ .^JJ76_.1977_19?8_1979_198O^1976.1977..1973 .1279.....19<*° Družbeni . proizvod 6 6 7 8 7 4 5,1 8,,?. 8,9 5,2 4,V Zaposl. ;.¦.¦;;: ';.$•¦-;'¦ 3 2,8 2,8 3,2 1,6 1,7 2,2 3,7 2,3 1,6 Produltt., ¦"¦;; : V"-:- 5 4,2 5,2 3,8 2,4 3,4 6,6 5,2 2,9. : Z,4 Osebni ;t'^v" > \ -.¦¦ '¦*'* dohodki t 2 2 2 4 5 3 3,7 3,7 2,3 2,7 *r& .¦ minus Izvoz 13,2 13,2 lo lo lo 6 6,2 1,8 46,4 35,7 o,0 Uvoz ' 12,3 12,3 6 o 6 1 3,5 14,o 5o,o 45,9 1/0