tržiškl tekstilec bombažna predilnica in tkalnica i tržič 100 let LETO XXVI MAJ 1985 ŠTEVILKA 5 BPT ob praznovanju 100-letnice Praznovanje 100-letnice delovne organizacije je pred durmi. Nekatere prireditve so že za nami, tako razstava del tržiških likovnikov, tiskovna konferenca in razstava naših izdelkov, ki je odprta v paviljonu NOB. Pred nami sta še dve, lahko bi rekli osrednji prireditvi praznovanja, to je slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije, ki bo v petek, 7. junija ob 17. uri v Cankarjevem domu v Tržiču in proslava 8. junija v parku BPT. Na slavnostni seji, kjer bo govornik predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Stane Oman, bo dvestotim najzaslužnejšim članom kolektiva in upokojencem BPT predsednica DS DO Majda Jančič Maček izročila priznanja — bronaste odlitke predice. Predloge za priznanja so oblikovale osnovne organizacije sindikata v TOZD, VEO in strokovnih službah, upati pa je, da so predlogi taki, da bodo priznanja dobili res tisti, ki so jih s svojim delom na delovnih mestih, aktivnostjo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih tudi upravičili. Žal za vse, ki bi želeli biti prisotni na seji ne bo prostora v dvorani, saj je sedežev premalo in bo vstop mogoč le z vabili. V okviru te prireditve bo pripravljen kulturni program v katerem bodo sodelovali recitatorji, citraši in moški pevski zbor BPT. V soboto bodo odprta vrata BPT za vse, ki bi si želeli ogledati proizvodne obrate. Za ogled je pripravljeno strokovno vodstvo, ki bo od 6.30 do 9. ure vodilo skupine po točno določeni poti, ki je izbrana tako, da bo sleheri obiskovalec dobil celotno sliko proizvodnega procesa. Od devete do desete ure bo na prireditvenem prostoru koncert tržiškega pihalnega orkestra. Slavnostni del praznovanja 100-letnice se bo pričel ob 10. uri v parku BPT. Zbranim članom kolektiva in gostom bosta spregovorila Stane Dolanc član predsedstva SFRJ in Josip Eržen, direktor delovne organizacije. Govoroma bo sledil pester kulturni program, ki ga bodo izvedli pevci, recitatorji, citraši in folklorna skupina. Celotni slavnostni del proslave bo trajal približno eno uro in pol, nakar bo na prireditvenem prostoru koncert ansambla bratov Avsenik. Družabni del srečanja se bo pričel ob 13. uri, za ples bo igral ansambel Triglav. Poskrbljeno je tudi za jedačo in pijačo, ki jo bodo nudili gasilci BPT, gasilci Tržiča, Združenje šoferjev in avtomehanikov Tržič ter Boris Šter. Na družabnem srečanju bodo lahko člani kolektiva in upokojenci porabili vrednostne bone, katere so vsi prejeli v teh dneh. Upamo, da nam bo naklonjeno tudi vreme in da bo razpoloženje tako kot ga ob praznovanju tako visokega jubileja kot je stoletnica delovne organizacije, tudi upravičeno pričakujemo. Obnova vodnega stolpa je eno od ureditvenih del delovne or ganizacije ob 100-letniei Foto vest Med letošnjimi dobitniki srebrnih znakov sindikata Slovenije je bila tudi 00 ZS skupnih služb BPT. Več o tem v eni naslednjih številk Uspesna delovna akcija v počitniškem domu Konferenca OOS BPT je v dneh od 24. do 26. maja organizirala delovno akcijo v našem počitniškem domu v Mate-radi pri Poreču. V programu so bila predvsem urejevalno očiščevalna dela, vendar se je na kraju samem pokazalo, da bo treba opraviti še celo vrsto drugih del, ki prvotno niso bila planirana. Prijave so zbirali predsedniki OOS v TOZD, VEO in strokovnih službah in sprva ni kazalo ravno najbolje, kasneje pa se je situacija bistveno izboljšala, saj je bilo dan pred odhodom prijav še celo več kot smo pričakovali in se je pojavilo vprašanje prevoza. No, ta problem je bil rešen s tem, da je nekaj posameznikov v zadnjem trenutku odpovedalo svo- jo udeležbo. Tako je na akciji Po prihodu v Poreč in večerji so bili vsi prisotni seznanjeni s programom za naslednji dan, sestavljene so bile skupine za določena dela in zadolženi posamezniki, ki naj bi svojo skupino vodili. V soboto ob petih zjutraj je kot prva začela z delom skupina »betonerjev«, ki so imeli nalogo popraviti del kopališča, kjer se kopljejo otroci ter pomol, ki ga je načelo morje. Osem ljudi je moralo pošteno poprijeti za delo, kajti betoniranje je moralo biti končano do takrat, ko je plima že taka, da morje zalije tudi otroški del kopališča. Ker je bil pesek pripeljan že dan prej je delo potekalo po predvidevanjih in po dobrih štirih urah je bil bazen gotov. Naslednje delo te skupine je bilo popravilo pomola, ki ga je dodobra načelo morje. Najprej je bila potrebna precejšna količina kamenja, katero je ena od skupin nakladala vzdolž nove kanalizacije na manjši tovornjak. Tudi pri tem delu je vse potekalo brez zastojev in do kosila je bil popravljen tudi pomol. Ob tem velja poudariti, da je bilo porabljeno 20 vreč cementa, 10 m3 peska in 8 m3 skal. Če bi to delo poverili podjetju, ki nam je ponudilo izvedbo teh del, bi to stalo nekaj več kot sodelovalo 38 udeležencev. osemindvajset milijonov in pol starih dinarjev. Vse ostale skupine so pričele z delom ob pol osmih. Prva skupina, sestavljena iz petih žensk in enega moškega, je imela na skrbi čiščenje letovišča; odstranjevanje iglic iz streh hišic in grabljenje med posameznimi hišicami. Dela je bilo ogromno, saj se je bilo treba povzpeti na vsako hišico, pomesti streho, ter skupaj z navlako okrog hišice odpeljati na posebne kupe pripravljene za odvoz oz. sežiganje. Igličevja kar ni in ni hotelo biti konec, za dokončno realizacijo naloge je bilo 10 ur dela prvi dan premalo in šele v nedeljo okrog enajste ure je bilo delo uspešno končano. Skupina fantov je v soboto dopoldne delala na nakladanju večjih skal na kamion vzdolž trase naše nove kanalizacije, kasneje pa so bili razporejeni na druga dela. Tu je šlo za izkop oz. konkretno, iskanje električnih kablov, ki so bili prekinjeni ob delih na kanalizaciji. To delo je bilo dosti dolgotrajno, saj je bilo treba prekopati precej zemlje, ker se ni vedelo, kje posamezni kabli tečejo. Na mnogih mestih je bilo kopanje »zastonj«, ker kabla tam ni bilo, zato se ni čuditi izjavi nekoga od fantov, ki je rekel, da koplje v smislu pre- Izravnava trase nove kanalizacije je terjala dosti nepredvidenega dela -Ob polaganju nove kanalizacije je bilo prekìnjène precej električne napeljave, zato je bilo potrebno z izkopi poiskati prekinjena mesta ter položiti nove kable. Tako udeleženci akcije kot elektrikarja so imeli polne roke dela kladanja peska iz prvega kupa na drugi kup, čez dve pri pa iz drugega kupa isti pesek nazaj na prvi kup. To do neke mere drži, vendar je bil to edini način, da se je kable končno našlo in povezalo oz. zamenjalo ter uredilo, da je bilo celotno letovišče zopet »pot tokom«. Sanitarijam, ki so šibka točka naše Materade je posvetila posebno pozornost petčlanska ženska ekipa. Že v petek je naš pleskar sanitarne prostore prebelil, zato je ekipa lahko začela s čiščenjem že takoj v soboto po zajtrku. Tudi tu dela ni manjkalo, saj je bilo treba opraviti res generalno in temeljito čiščenje. Pleskarske lopatice, krtače in vrsta čistil vključno s solno kislino je bilo potrebno, seveda poleg pridnih rok, da so bile po zaključku dela sanitarije take kot si jih lahko le želimo. Ta skupina je kasneje priskočila na pomoč skupini, ki je imela na skrbi čiščenje shrambe, kuhinje in jedilnice. Tu je dela že v normalnih razmerah precej, če pa upoštevamo, da so bili ti prostori tudi na novo prebeljeni potem je razumljivo, da je bilo dela še toliko več. Poleg čiščenja kuhinjskih prostorov je bilo treba temeljto očistiti jedilnico, za kar je bilo potrebno predhodno odnesti iz tega prostora vse mize, stole in klopi, katere je bilo treba ravno tako očistiti. Seveda so nekatera dekleta pomaga- Fantje so z lopatami in samokolnicami »pretovorili« velike količine peska Čiščenja vsepovsod po letovišču ni manjkalo, tudi pred upravno zgradbo so dekleta opravila »očiščevalno akcijo« Dva velika kupa igličevja in ostale navlake kažejo, da je bilo čiščenje res potrebno la tudi pri pripravi in serviranju hrane, ki je bila izredno okusna, pestra in primerna za tako priložnost kot je delovna akcija. Ena od skupin fantov je imela na skrbi čiščenje bazena. V ta namen so bili opremljeni z navadnimi in ribiškimi škornji in precejšnja količina kamenja v bazenu je našla novo lokacijo, v valobranu in pomolu. Ta skupina je imela edina konkreten stik z morjem (razen nekaterih posameznikov, ki so popoldanski odmor izkoristili za kopanje v mrzlem morju) in tudi z nepriljubljenimi morskimi prebivalci — meduzami. Po odstranitvi skal in ostalih predmetov, ki ne sodijo v bazen so z debelejšim peskom prekrili dno bazena, kar bo omogočilo prijetnejše kopanje neplavalcem, ki ne bodo imeli skrbi, da bodo pri hoji v bazenu zadeli v kamen ali kaj podobnega. Tudi obalo je bilo treba očistiti, saj so zimska neurja povzročila, da je morje naplavilo vsemogočo navlako, ki kvari izgled. Eno od del, ki jih nismo načrtovali je bila izravnava trase, kjer so položene cevi kanalizacije. Poleg odvoza večjega kamenja, ki je že omenjen, je bilo potrebno s krampi, lopatami in grabljami izravnati pokrito kanalizacijo, ker je izvajalec del le to strojno zasul, ne da bi odpeljal odvečno zemljo ter traso povaljal. To smo morali storiti sami, poleg tega pa smo na ilovnato zemljo navozili pesek ter ga z motornim valjarjem (ki smo si ga sposodili na bližnjem gradbišču) utrdili, kolikor je bilo mogoče. Zemlja se bo ob dežju še posedla, zato terena nismo popolnoma izravnali, ker bo potem treba ponovno navoziti manjkajoči materi- al. Skupina »koscev« je pokosila del letovišča, del pa je ostal še nepokošen Otroški del bazena je dobil novo betonsko »preobleko« Del zemlje je bilo porabljene za nasutje poti, ki vodi ob obali k hotelu Materada. Tu je namreč ob zamašitvi kanalizacije (pred petimi dnevi) skozi jašek prodrla fekalna voda, ki jo je bilo treba najprej odstraniti, za kar je bilo treba skopati nekaj metrov dolg kanal. Nastalo situacijo smo rešili, vendar bo treba z odgovornimi v hotelu Materada in komunalnemu podjetju zagotoviti, da se to ne bo več zgodilo, saj fekalne odplake širijo neznosen smrad, če pa vemo, da je to tik ob naših hišicah, potem je problem še toliko večji. Posebno presenečeni smo bili nad visoko travo v letovišču. Prejšnja leta je bilo za košenje trave med bližnjimi kmeti veliko interesentov, letos pa imajo trave vsi na pretek na domačih travnikih, zato ni bilo mogoče dobiti nikogar, ki bi travo posekal ter jo odpeljal. Ni kazalo drugega kot formirati skupi- no iz vrst udeležencev ter se lotiti košnje. Precej trave je bilo posečene s skupino »na silo usposobljenih koscev«, vendar vsega ni bilo mogoče napraviti, saj je bilo treba še požagati nekatera suha drevesa in suhe veje, ki bi lahko ogrozile tako goste počitniškega doma kot tudi nekatere hišice. Delo na akciji je bilo zaključeno v nedeljo opoldne in če seštejemo delovne ure je vsak posameznik opravil skoraj 14 ur, betonerji pa še tri ure več. Narejenega je bilo presenetljivo veliko, čeprav so ostala manjša planirana dela neizvedena. Pohvaliti velja vse, saj razen dveh primerov ob pavzi v soboto dopoldne nihče ni neopravičeno zapustil delovišča (pa še od teh dveh je eden manjkajoči čas v popoldanskem odmoru »štukal«), zgodilo se je celo to, da je bila skupina fantov pripravljena Nadaljevanje na 4. strani Nadaljevanje s 3. strani zložiti iz tovornjaka deset kubikov peska v petek zvečer po prihodu v Poreč še pred večerjo. Res je, da je bilo pri redkih posameznikih treba več nadzora, saj so radi naredili »izredne odmore«, vendar posebnih težav ni bilo. V splošnem lahko rečemo, da je akcija v celoti uspela. Čeprav se je trdo delalo in to praktično ves dan, ni bilo videti mrkih obrazov, celo nasprotno — kljub utrujenosti so bili vedri obrazi znak zadovoljstva, saj je vsakdo lahko videl rezultat svojega dela. Dejstvo, da opravljeno delo daje tako zadovoljstvo pa tudi dosti pomeni, ker kaže na to, da so med nami tudi taki, ki z veseljem poprimejo za vsako delo, čeprav brez plačila. Ob odhodu iz Poreča je bilo razpoloženje tako kot ga je le želeti, vsakdo je imel prijeten občutk, da je s svojim delom pripomogel k temu, da se bodo gostje na letovanju dobro počutili. Monotonija je posebna oblika utrujenosti, ki ne nastopi zaradi težavnosti dela, temveč zaradi razdrobljenosti in enoličnosti dela. Prvotno, v času obrti je vsak delavec izdelal celoten izdelek sam in je ob njegovi izgotovitvi dosegel neko zadoščenje in uspeh. Pri tem je lahko pokazal svoje znanje in ustvarjalnost. Zaradi povečevanja obsega proizvodnje, zaradi delitve dela in zaradi uvajanja tekočih trakov in avtomatskih strojev v proizvodnjo pa je sedaj delavcu ta užitek odvzet. Delavec opravi le eno operacijo ali izvede le nepomemben detajl celotnega izdelka. Toda niti to še ni vse. Gre za to, da delavec ves delovni čas izvaja eno samo operacijo ali del izdelka. V takem stalno ponavljajočem se delu, ki je sicer zelo lah- Naj ob koncu še enkrat izrazimo vse priznanje udeležencem akcije z željo, da bi bil tudi v bodoče odziv na akcije tak kot tokrat in da bi bila na podobnih akcijah delovna vnema na takem nivoju kot letos v Poreču. Udeleženci akcije: TOZD Predilnica — Adič Muha-med, Ugljanin Halil, Jelič Slavica, TOZD Tkalnica — Šabič Osman, Šabič Sulejman, Žunec Suzana, Bekta-ševič Hekret, Duratovič Se-nada, Jurkič Ivo, Hotko Janez, Horozovič Dursuma, Ristič Jugoslav, TOZD Opleme-nitilnica — Jurkič Božena, Kosel Irma, Rustja Milan, VEO — Štefe Pavel, Stubljar Stevo, DSSS — Oman Stane Kostič Husein, Brkljač Pavla, Pečar Maja, Pejič Ivo, Da-mastagič Mirsad, Vidmar Stane, Tomazin Tatjana, Sajovic Branko, Fornazarič Lidija, Dolžan Francka, Valjavec Marjeta, Zaplotnik Marija, Kašper Vida, Primožič Silvana, Hladnik Lovro, Zlodej Dušan, Furlan Janez. ko, se pojavi utrujenost, ki jo imenujemo monotonija. Nastane problem, kako se boriti zoper tako obliko utrujenosti, ki je odvisna od enoličnosti. Tudi za to obstajajo ustrezne metode in sicer: — menjavanje delovnih nalog — uvajanje glasbe — povečanje motivacije Najboljši način odstranjevanja monotonije je v zamenjavi delovnih nalog, operacij in funkcij med delavci, ki delajo na takih strojih, kjer gre za ponavljajoče se operacije. Razume se, da to vedno ni možno, toda kadar je, je treba to metodo uporabiti, če hočemo obdržati visoko produktivnost. V primeru, ko ne moremo menjati delovnih nalog, ker so vse enako enolične in ustvarjajo monotonijo zaradi premajhnega gibanja na delovnem mestu, tedaj uporabimo glasbo. Gre za take vrste glasbo, ki v delo ne vnaša ritma, temveč ustvarja prijetno razpoloženje. Delavec usmeri svojo pozornost v glasbo, delo pa opravlja bolj ali manj avtomatično. Na ta način se izogne učinku enoličnosti dela. Povečanje motivacije ima na odstranjevanje monotonije le majhen učinek. Ta motivacija je lahko v pomenu vrednosti dela za delavca, v ustvarjanju dobrih in pozitivnih odnosov do delovne organizacije in podobno. Monotonija se ne pojavlja enako pri obeh spolih. Obi- Alkoholizma se lotevamo vse bolj celovito in organizirano. Korak naprej smo naredili predvsem pri ocenjevanju tega »SOCIALNEGA RAKA« in vseh njegovih posledic. Ko slišimo besedo alkoholizem, se nam ne razkriva več le neposreden razkroj alkoholika samega, tudi uničujoč vpliv alkoholika na vso njegovo družino, na njegove prijatelje, na delovne tovariše. Ko poudarjamo preprečevanje alkoholizma, dajemo težo prav zlorabi pitja. V delovnem in življenskem okolju, celo po šolah in mladinskih organizacijah je odnos do pivskih navad pretirano toleranten. Dokler se kdo dolga leta pogreza v odvisnost od alkohola, mu gledamo skozi prste. Ko pa postane, kot človek degradiran, ga brezkompromisno izločimo. Takšen odnos lahko mirne duše označimo za oportunizem. Pri tem se napačno opravičujemo s pojmovanjem osebne svobode, češ da se v osebno življenje posameznika ne smemo vtikati. Vsi bi morali najprej v svojih organizacijah in v okoljih v katerih živimo, širiti prepričanje, da ne more biti dober delavec tisti, ki nima pravilnega odnosa do alkoholizma in ki kot samoupra-vljalec ne prevzema odgovornosti za to, da bi s širšo akcijo zmanjševali priložnosti za pitje in tudi zlorabo alkohola. Da bi ustrezno in brez odlašanja obravnavali tiste, katerim je alkohol že načel zdravje in delovno zavest. Dosedanji ukrepi za zmanjševanje problematike alkoholizma v TOZD je v glavnem vse preveč odvisen od nekaterih posameznikov. Večina TOZD poskuša odgovornost za alkoholizem omejiti na posamezne strokovne delavce, s čimer se skušajo izogniti svojim nalogam za čajno so delavci mnogo bolj podvrženi delovanju monotonije. Ta značilnost verjetno izvira iz odnosa do dela in prisotnosti pri delu. Moški namreč želijo biti prisotni pri delu in običajno razmišljajo o njem, medtem ko ženske med delom pogosto razmišljajo o drugih stvareh (o otrocih, domačih poslih ipd.), zato jih monotonija prizadene v veliko manjši meri. Zaradi tega tudi ženske neprimerno bolje uspevajo pri delu na tekočih trakovih in polavtomatskih strojih. Enako velja tudi za vsa ostala rutinska dela. Šolar Jožica odpravljanje alkoholizma. To je še posebno očitno tam, kjer je dosti potencialnih pivcev alkohola, ukrepov proti njim pa malo ali skoraj nič. Oglejmo si še, kdo so temeljni nosilci boja proti al-kohlizmu in drugim zasvojenostim v naši samoupravni družbi, za katero tako radi rečemo, da je humana. V prvi vrsti je krajevna skupnost in TOZD, ob aktivni, usmerjevalni in povezovalni vlogi DPO in samoupravnih organizacij povsod tam, kjer se pojavi alkoholizem in kjer je možna učinkovita preventivna družbena akcija. V KS in TOZD so zagotovljeni pogoji za življenje posameznika. Tu si ljudje zagotavljajo svoje osnovne pravice v okviru katerih lahko izvajajo med drugim tudi vrsto socialnovarstvenih ukrepov. Zato je tudi možno odpravljanje vzrokov in posledic alkoholizma. Pri takem ustvarjanju družbenega vzdušja, pa tudi v neposrednem boju proti alkoholizmu, morajo opraviti svoje delo tudi širše družbene in druge humane organizacije in društva. Tu mislim predvsem na vlogo in pomen RK, ter na zdravljene alkoholike in njihove klube. Posebno vlogo imajo tudi množične organizacije: SZDL, sindikati, mladinska organizacija, sredstva javnega obveščanja itd. Ni pomembno, da ljudje vedo za škodljive posledice alkoholizma, temveč se je treba z ustreznimi sredstvi boriti proti uporabi alkohola pri nas, posebno še iz družbenih sredstev kot je to reprezentanca gospodarskih in drugih organizacij. Predvsem je treba preprečiti vse oblike propagande in pospeševanje porabe alkoholnih pijač, ter zagotoviti ustrezen režim in sposobno raven raznih javnih, družbenih in drugih prireditev. F. B. Pomol, ki ga je načelo morje je po štirih urah dela dobil nov izgled Monotonija Alkohol, človek, družba Prvenstvo BPT v kegljanju V okviru športnih prereditev ob praznovanju stoletnice je bilo izvedeno tudi prvenstvo BPT v kegljanju in sicer za moške 100 lučajev in za ženske 50 lučajev. Udeležba je bila dobra, saj je nastopilo 35 moških in 15 žensk. u Rezultati so naslednji: Ženske — 50 lučajev kegljev 1. Pečar Maja 190 2. Gradišar Nevenka 172 3. Ranko Irena 165 4. Zaletel Silva 160 5. Ropret Irena 146 6. Šolar Joži 140 7. Sajovic Sonja 135 8. Pečar Marjeta 129 9. Klasan Anda 127 10. Eigner Marija 112 11. Bodlaj Lojzka 109 12. Furlan Alenka 104 13. Šraj Dragica 102 14. Dovžan Francka 102 15. Kosmač Milica 100 16. Vodnik Marija 100 17. Mrak Marjeta 95 18. Neme Breda 89 Moški — 100 lučajev kegljev 1. Košir Jože 418 2. Ahačič Štefan 401 3. Koder Drago 401 4. Polajnar Boris 382 5. Ferlič Franc 379 6. Ropret Igor 376 7. Furlan Janez 372 8. Zaletel Cveto 371 9. Valjavec Franc 369 10. Gros Vili 364 11. Kosmač Edi 360 12. Ravnik Gabrijel 354 13. PapovJože 348 14. Kurtek Andrija 345 15. Jurkič Boro 342 16. Sajovic Branko 338 17. Hladnik Lovro 337 18. Brčina Vinko 336 19. Eler Božo 334 20. Savič Marko 330 21. Inajetovič Mirsad 315 22. Celcer Feliks 310 23. Inajetovič Vehbija 310 24. Neme Darko 310 25. Narat Polde 295 26. Mikulič Janez 292 27. Jefinič Tanasije 291 28. Kosmač Tomaž 286 29. Koder Janez 279 30. Švab Jaka 272 31. Babič Ivo 266 32. Markič Ljubko 259 33. Gregorčič Štefan 251 34. Huzejrovič Tehvid 199 35. Klasan Stipe 183 Nezgode za mesec april in maj 1985 Ševič Stojanka, zaposlena v TOZD Konfekcija se je pri delu vbodla v kazalec leve roke. Vzrok: Neprevidnost Drobnič Janez, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica si je pri preverjanju napetosti verige na visokozlagalnem stroju poškodoval levo roko. Vzrok: Nevaren način dela Osmančevič Smajla, zaposlena v TOZD Tkalnica je pri delu na tkalskem stroju vstavljala čolniček v skrinjico. Pri tem se je s telesom naslonila na zaganjač, zato je stroj stekel in ji poškodoval roko. Vzrok: Nevaren način dela Šparovec Tomaž, zaposlen kot pleskar v DSSS — VEO se je poškodoval pri postavljanju lestve. V palec desne roke si je zadrl šago. Vzrok: Slaba lestev. Tomšič Ljubo, zaposlen v DSSS-VEO je čistil mreže nad sesalnimi kanali v TOZD Tkalnica. Pri tem delu se mu je ena izmed mrež staknila iz kavlja in mu padla na palec desne noge. Vzrok: Naglica pri delu Mandelj Miroslav, zaposlen v TOZD Predilnica se je naslonil na Zinser raztezal-ko in si pri tem poškodoval rebro. Vzrok: Neprevidnost Foto vest V predilnici so pričeli z demontažo stare česalnice, ki jo bo zamenjala novejša, sodobnejša Brez naslova ... Poletja hrup, vihravost je minila, prazna so polja drevesom gole veje v nebo Strle, narava odpravlja se k počitku samotne ptice letajo molče. Ko zazrem se zjutraj skozi okno in se siva megla kot starka vleče čez kotlino, vem, prišla jesen si spet otožna, ki v mir zavila našo boš dolino. Proti poldnevu pa, ko sonce kot po lestvi vedno višje leze in se megle raztrgajo kot vdove pajčolan, sem odpre se atelje razlitih barv v kratkem popoldnevu kmalu bo večer prekril jesenski dan. Kaj pa mi ljudje? Kaj jazi Mar nisem delček v naravi? Saj vse me vleče k njej. Naj še jaz počijem, vsaj čez jesen tja do pomladi! O misel! Zakaj ne porjaviš kot list jesenski, zakaj nehehno se podiš po glavi, kot bi lovil te stroj peklenski? Zakaj neusmiljeno mi iz dneva v dan mrcvariš in ožemaš ta ubogi gram možgan? Sanje! Zakaj z jesenjo ne zaspite in iz krempljev ne izpustite podzavest? Saj vse leto se z resničnostjo borite, kaj v vas ni nič srca in kje je vaša vest? Zelje! Zakaj ne mirujete nikoli, zakaj v nas ni mlina, ki vas bi v prah drobil? Nenehno rastete kot pod nebo topoli, a človek bi od vas se rad vsaj kdaj spočil. Ljubezen! Zakaj edina ti se kot jesen osuješ, a pred nogami že stoletja ti človeški rod leži, edino ti postaneš kot jesen otožna ko se razblinjaš v nič, ko te najbolj vroča želja več ne oživi. In če vrtiš se v tem krogu vse življenje res čudno ni, da vprašaš: Kdaj zaspi naj misel in počije, kdaj sanja naj se loči od resnice, kdaj želja neha up sejati in zakaj ljubezen, ko zbledi hladen dahne ti poljub na lice? Marija Vs ---- Naše mamice 1. Bijelič Ana, Tkalnica rodila 18. 1. 1985 deklico 2. Dušanič Zorana, Tkalnica rodila 20. 2. 1985 deklico 3. Bektaševič Refika, Tkalnica rodila 23.2. 1985 dečka 4. Pečnik Julka, DSSS rodila 6. 3. 1985 dečka 5. Rozman Sonja, DSSS rodila 1. 2. 1985 deklico 6. Mušič Kelima, Konfekcija rodila 2. 4. 1985 deklico 7. Bijelič Štefica, Tkalnica rodila 14. 4. 1985 deklico Novosti na policah tržiške knjižnice Marija MATRAY in Answald KRÜGER: LJUBIMCA »Pa mi je vendarle obljubila, da bom umrl v njenem naročju,« je bil po izročilu eden zadnjih stavkov velikega skladatelja poljskega porekla — Frèdèrica Chopina. Pri tem je mislil na svojo nekdanjo ljubezen, ki ga je že zdavnaj zapustila, na muhasto, trmasto, po dogodivščinah in uspehu hlepečo baronico Auroro Dudevantovo, znano pod umetniškim imenom George Sandova. Pisci romanov in življenjepisov so večkrat z veseljem posegali po ljubezenski zgodbi tega nenavadnega para — Frédéric plašen, bolehen, preobčutljiv, poln domotožja po rodni Poljski in George, ki se je najraje oblačila po moški šegi, z užitkom kadila cigare in iskala navdi- ha za svoje pisateljsko delo v srhljivem polnočnem okolju zapuščenega pokopališča .. . Pisatelja se nista omejila zgolj na ljubezensko zgodbo, pa sta veliko pozornost posvetila tudi času in okolju, v katerih sta znamenita ljubimca živela. r-------------------------n v_____________ Kadrovske vesti J V mesecu maju so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD Predilnica Hodžič Nevzeta TOZD Tkalnica Balič Senija TOZD Oplemenitilnica Mušinovič Mustafa TOZD Konfekcija Bahun Petra POPRAVEK V zadnji številki našega glasila je bil v rezultatih XXV. Tekstiliade pri članih nad 50 let pomotoma izpuščen naš tekmovalec Janko Jančič, ki je s časom 36,28 zasedel 9. mesto. Za napako se opravičujemo. Uredništvo VEO Radosavac Marjan iz JLA V istem času so odšli naslednji delavci: Po lastni izjavi Florjanič Franc Kremenovič Desa Cepič Emina Bijelanovič Vesna Savčič Rosa Rugovac Husnija Stojčevič Kata Po odločbi sodišča Šabič Mehmed Sporazumna odpoved Šarabon Monika Grgič Dragica Invalidska upokojitev Ovsenek Peter Upokojitev Pongrac Jože v JLA Djordjevič Stojadin Jurič Pero In memoriam Žalostno je odjeknila vest, da nam je iz naše sredine smrt iztrgala sodelavca, znanca in prijatelja RUPAR ANTONA, mojstra škrobilnice in vde-valnice v TOZD-u Tkalnica. V BPT se je zaposlil v letu 1956. Opravljal je različna dela. Z vestnim delom je hitro napredoval in postal mojster v TOZD Tkalnica. Deset let mu je zdravje dovoljevalo opravljati ta dela, potem pa je bil zaradi bolezni premeščen v oddelek škrobilnice in vdevalnice, kot mojster. Niti slutili nismo, da je Tone doživljal tako hudo življenjsko stisko, kajti bil je zelo aktiven v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. V društvu tekstilnih mojstrov je bil 'do letošnjega leta njihov predsednik. Zelo aktiven pa je bil tudi izven delovne organizacije — v krajevni skupnosti RAVNE. ■ Bil je dober sodelavec. Z nami je reševal mnoge proizvodne naloge, bogate izkušnje so mu pomagale, da je znal pravilno in dobro usmerjati delo in ljudi, da je vse teklo k uspehu in dobremu počutju. Njegova prezgodnja smrt je naredila praznino v naši sredini. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Sodelavci iz TOZD Tkalnice in Društvo tekstilnih mojstrov BPT Zahvale Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Tkalnica za dragoceno darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Vsem skupaj pa želim še , mnogo delovnih uspehov in mesebojnega razumevanja. Pernuš Marija Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Karla Hvala se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste na kakršenkoli način sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka tkalnice — Versamat za izkazano pozornost v teh težkih trenutkih in darovano cvetje. Iskrena zahvala tudi celotnemu vodstvu TOZD Tkalnica. Žalujoči sin Tone z družino Ob odhodu v pokoj, se naj-depše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz škrobilnice, navij alnice, vdevalnice in tkalnice za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo v lep spomin. Obenem pa želim vsem skupaj veliko osebnega zdravja in uspeha pri nadaljnjem delu. Jože Pongrac Vsem delavkam in delavcem, ki ste se me spomnili ob odhodu v pokoj z lepim darilom, se najlepše zahvaljujem. Pri nadaljnjem delu vam želim mnogo delovnih uspehov, zdravja in osebne sreče. King Mara »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: Milič Večeslav, Rožič Ana, Šlibar Jožica, Krašovec Ana, Mehle Joži, Božič Rudolf, Dolžan Kristina, Mesič Brigita, Logar Anka, Lang Vili — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204. - Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. —■ Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka.