i86 Listek. LISTEK. Mihael Zolgar f. Zopet nam je nemila smit pobrala vzornega rodoljuba, šoli in ljudskemu učiteljstvu našemu pa zvestega prijatelja Gospod Mihael Zolgar, c. kr. profesor na gimnaziji v Celji, je 22. t. m ob 4 zjutraj za kapjo nenadoma umrl. Pokojni Zolgar je bil porojen 1833. 1 pri Sv Petru v Medvedjem Selu na južnem Štajerskem. Po dovršenih gimnazijskih študijah se je nameraval posvetiti duhovskemu stanu, a kmalu je zapustil bogoslovje v Mariboru ter se poprijel na graškem vseučilišču modro-slovnih študij. Izvolil si je učiteljski stan. — L. [868. bil je imenovan za gimnazijskega učitelja v Kranji, kjer je nekoliko časa posloval tudi kot c. kr. okrajni šolski nadzornik za Radovljico ; pozneje je dobil profesuro na celjski gimnaziji, kjer je nad osemnajst let učil slovenščino kot glavni predmet. V peti deželnozborski dobi je bil član štajerskega deželnega zbora, kjer je uspešno deloval v šolskem odseku Ranjki bil je mirnega, čistega in blagega značaja. Svoj narod je ljubil nad vse. Dasi sicer natančen in štedljiv, žrtvoval je veuder izdatne vsote za blagotvorne narodne namene ter zlasti podpiral slovensko časnikarstvo. v * Profesor M Zolgar je tudi glavni soustanovnik »Popotnika«, zdanjega glasila »Zveze slovenskih učiteljskih društev«. Ko se je leta 1880. v Celji porodil »Popotnik«, krstil ga je dragi pokojnik ter mu podkrepil življenje, da je prevzel založništvo Pozneje je bil Zolgar poldrugo leto ob jednem listu tudi urednik, dokler se ni »Popotnik« radi neugodnih razmer, ki so nastale v Cclji, preselil v Maribor A Zolgar je ostal »Popotniku« tudi potem blag duševni in gmotni podpornik — do svoje prerane smrti. Večni spomin blagemu možu! Lahka mu žemljica ! Davorin Trstenjak f. Ko je bil že dotiskan "nekrolog Davorinu Trstenjaku v denašnjem listu, zvedeli smo, da slavni učenjak ni umrl dne" 3 svečana, kakor so poročali slovenski listi, ampak dne 2, svečana ob 8/4 na 8 zvečer. Jurčičevi zbrani spisi. Zadnje mesece sta Jurčičevih zbranih spisov izšla VIII in IX. zvezek. Prvi obseza roman »Cvet in Sad« in kratko povest »Bela ruta, bel denar« ; drugi pa dva romana : »Doktor Zober« in »Mej dvema stoloma«. Vsak zvezek stoji nevezan po 60 kr,, elegantno vezan po 1 gld. Bralce svoje opozarjamo na ta dva zvezka ter želimo, da bi se hitro prodajala; zakaj radi bi že dovršili izddvanje, a tvarine je še za tri polne zvezke. V hrvaški književnosti zadnjega pol leta nam je zaznameuovati dve nove veseli prikazni. Prva je ta, da so hrvaški knjigarji in tiskarji, zlasti zagrebški, jeli prav pridno zaMgati in izdaVati izvirne in iz drugih jezikov preložene plodove lepe književnosti. Prej se je v tem najbolj odlikovala akademijska knjigarna, zdaj ž njo dobro tekmuje tiskarna Solca in Kralja, za njima neče zaostajati niti vseučiliška knjigarna, a vse bi utegnila prekositi nova „knjižara dioničke tiskare", če izpolni bogata obetanja svoja. Prav takrat, ko se je v Mariboru in v Ljubljani ustanovila narodna tiskarna, utemeljili so tudi v Zagrebu hrvaški domoljubi tiskarno na delnice, da bi pospeševali hrvaško literaturo. Ta tiskarna je meseca kimovca leta 1889. odprla tudi svojo knjigarno, ki jo je poverila prav spretnim in izkušenim rokam, pa jo torej smemo priporočati vsakemu Slovencu, ki bi želel kakeršnekoli hrvaške, srbske ali druge slovanske knjige Po mislih in željah ustanoviteljev ima ,,knjižara dioničke tiskare" biti prava slovanska knjigarna, za- Listek. 187 jedno pa zaMgati in izdavati hrvaške knjige. Druga preimenitna prikazen pa je ta, da so se hrvaški in srbski literati začeli prav prijateljski zanimati drug za drugega, kar bode gotovo obema kujiževnostima na korist. Že lani smo povedali, da so v Zagrebu z latinskimi pismenkami prišle na svetlo izbrane pesmi slavnega srbskega pesnika Zmaja yovana Jovanoviča, a zdaj se prav tako" tiska istega pesnika ,,Covekova tragedija '. Med knjigami ,,Matice hrvatske" za leto 1889 vidimo tudi izbrane pesmi Sundečiceve s podobo tega pesnika, ki je od nekdaj delal in pisal za oba bratovska naroda. Srbski leposlovni listi zadnji čas prav radi prinašajo povesti iz peresa priljubljenega hrvaškega pripovedovalca Sandora Gjalskega. Od novega leta 1890. pasta se urednik hrvaškemu ,,Viencu" in urednik srbskemu ,,Kolu" zmenila, da bosta drug drugemu redno poročala o književnosti obeh narodov. ,,Vienac" bode priobčeval ,,Pisma iz Biograda", „Kolo" pa ,,Pisma iz Zagreba". Bog daj, da bi ta prelepa zaveza ostala trajna, in da bi obe omenjene prikazni ne ostali samo ,,prikazni';, ki zopet izginejo, ampak da bi se čimdalje lepše razvijale. Želeli bi še to, da bi se našel, ki bi redno poročal tudi o slovenski književnosti ter za ,,Vienac" pisal „Pisma iz Ljubljane". Toliko sploh. — Poročaje o posameznih književnih plodovih naj povemo, da se je akademijska kujigarna v Zagrebu zadnji čas prav podvizala z izdavanjem ^hrvatske biblioteke", ki šteje že 65 zvezkov. Pod naslovom ,,Pod puškom" je Ktimicič opisal, kar je jednoletui vojščak sam doživel v Bosni in Hercegovini ob okupaciji. — V ,jreh mučenicali" je isti pisatelj priobčil tri manjše svoje pripovedke: ,,Saveznice", „Neobični Ijtid?' in „Ubilo ga vino". V prvi nam nekoliko prečrno riše ,,črno stran" društvenega življenja zagrebškega, v drugi res dovršeno opisuje mali dogodek iz svojega življenja v Parizu, v tretjem nam kaže podobo iz vsakdanjega življenja iz Istre. — Pisatelj pod izmišljenim imenom Bogdan Krcmarič je spisal „Ljubav i zlobo'1, povest iz kmetskega življenja hrvaškega. — Stjepan pl Mileiič je na grobu prijatelja svojega speval ^Grobne pjesme", ki so polne prelepih čustev, dasi oblika ni tako dovršena. — Dr Roratier je napisal ,,Naše ljude", dramo v štirih dejanjih. Knjigar Strmecki izdava ,,Sabrane pripoviesti" prerano umršega pesnika Fliedera-Jorgovanica. — V Zadru so prišli na svetlo ,,Puti Pavlinovicevi11', v katerih čitamo tudi že umršega dalmatinskega rodoljuba potovanje po Hrvaškem ter po Bosni in Hercegovini. — Odbor za Kacičev spomenik je ^Razgovor ugodni", najpriJjubljenejšo in najrazširjenejšo knjigo med dalmatinskimi in primorskimi Hrvati, dal znova tiskati v prav takšni obliki, kakeršno ima tisti natisek, ki ga je Kačič sam priredil v Benetkah leta 1759. — Znani pesnik Harambašic je za božič leta 1889 uredil prav zanimivo ,,Božičnicoa, drobno, času pri merno knjižico, v kateri čitamo samo izborne krajše spise najboljših živečih pisateljev hrvaških. To knjižico je uredništvo ,,Hrvatske" prineslo čitateljem svojim za božični dar ter pokazalo, kako je takšne spise urejati. Od istega pesnika je prišlo na svetlo že 22 snopičev hrvaškega prevoda velikega ruskega romana ,, Vojna i mir'\ ki se dovrši z 28. snopičem. Od prevodov naj omenimo še ,,Mundico", roman od Sandeaua, ki ga je pohrvatil Josip Prigl, in „Lady Hildo'\ roman od Ouide, ki ga je iz angleškega prevel V. Kriškovič, — Marljivi pisatelj za mladino, učitelj Sirola, spisal je novo izvirno pripovedko ,,Sikovana djecaa. — V isti namen je Petar Kuničič iz talijanskega po Soavu prevel osemnajst mičnih „Uzgojnih pripovedek"; P. Krempler je prestavil iz nemškega ,,Pobjedo ljubaviu od Ane Bachofnerjeve; a I. Devčič je v samem narodu nabral sedem pripovedek ter jih izdal pod naslovom „Uzdarje dobroj djeci". — Takisto so pri Stiflerji v Varaždinu prišle na svetlo ,,Basne Dositeja Obradoviča, prirejene za hrvatsku mladež." — Hrvatski pedagogijski književni zbor je s tretjim zvezkom dovršil hrvaški prevod Rousseaujevega ,,Emila" in mu dodal prevod francoske ocene iste knjige od Gabriela Compavrča. — Mnogo zanimivih znanstvenih razprav so prinesli koncem minulega šol' i88 Listek. skega leta razni programi srednjih in strokovnih šol hrvaških, pa tudi med samimi šolskimi knjigami je dosti prav lepih novih knjig, katerih tu ne moremo posebej naštevati. — Preimenitno pa je novo zgodovinsko delo, katero je na troške zagrebškega mesta jel izddvati zvedeni historik in akademik Ivan Krst. Tkalčič Knjiga se zove ,,Povjestni spomenici slob. kralj, grada Zagreba", a po dolgoletnih pripravah je prišel na svetlo v največji obliki prvi zvezek, ki obseza listine m pisma od leta 1093 do 1399 Da bi tudi navadni človek razumeval za razvoj zagrebškega mesta imenitna pisma, dal je učeni pisatelj v uvodu potrebnega pojasnila Cena prvemu zvezku je 6 gld — Ob istem času nas je razveselilo podjetje zagrebške vseučiliške knjigarne, ki je začela v snopičih izdavati slavno „Povjest Rusije od početka do danes1' od pariškega profesorja Alfreda Rambauda. Hrvaški prevod je založnik poveril drju Petru Tomiču, ki to delo po svojem dopolnuje in sicer tako, da ne veš, kaj je njegovo, a kaj Rambaudovo. Prof. dr. Tomič se je mnogo bavil z rusko zgodovino in bival je nekoliko let tudi sam na Ruskem, zato bi prav en marsikaj zanimivega mogel dodati; ali po našem mnenji bi primerne opazke moral dejati pod črto, ali pa jih na konci knjige omeniti v posebuem dostavku. Knjiga bi tedaj imela večjo vrednost in ne bi bila gospodu profesorju že s prvim snopičem nakopala toliko graje po časopisih, ki se nikakor povse ne ujemajo z njegovimi mislimi. — Tudi slovenskim glasbenikom bode dobro došel vKatekizam glazbe", ki ga je po znani nemški knjigi od Lobeja za hrvaške potrebe uredil Franjo Sav. Kuhac. Ne trebamo znova povedati, kdo je Kuhač, in poudarjati njegove zasluge za hrvaško glasbeno umetnost ; kakor je on dokazal, v čem se hrvaška in slovenska glasba sploh ločeVa od glaseb drugih narode v, tako* je on s pomočjo zvedenih jezikoslovcev in pisateljev prvi ustanovil hrvaško glasbeno teorijo in nomenklaturo, ki so jo vzprejeli tudi že Srbi in Slovenci. Toliko v priporočilo njegovega katekizma. — Kako na Hrvaškem pomalem tudi zdravstvena literatura poganja svoje plodove, pričajo nam knjižice: „Prvi korak, da se umanji broj sliepih u Hrvatsko/ i Slavoniji'-, od drja. N. Selaka, in ,,Prve dužnosti majke t prva njega djeteta", po drju. Ammonu pohrvatil J. Drazenovič. Celo zanimivo pa je, da je od novega leta jel izhajati perijodični časopis ,,Sliepčev prijatelj", ki je namenjen slepcem in tistim, ki imajo paziti nanje iu obvarovati otroke te velike nesreče — Ker smo v zadnjem poročilu omenili drja. Bauerja oceno Sulkove razprave ,,područje mate-rijalizma", omeniti nam je danes, da je v tem znanstvenem boji dr. Sulek napisal „Anti-kritiko" za odgovor drju. Bauerju. — Med prigodnimi spisi je spomina vredna ,,Spomenica o posveti prvostolne cerkve Srca Isusova u Sarajevu" od drja Jagatica. — Kakor vsako leto je tudi letos v Zagrebu in po drugih mestih prišlo na svetlo mnogo koledarjev, kateri imajo vsak svojo posebno praktično in lokalno vrednost. Nekateri imajo po svojih zabavnih in poučnih spisih neko literarno vrednost, a med temi se že od nekdaj najbolj odlikuje „Dragoljub", ki ga od početka ureja Gjuro Deželic, izdava pa akademijska knjigarna. —,,Društvo sv Jeronima1' je družabnikom svojim za leto 1889, podarilo četvero knjig in sicer : ,,Danico''', koledar, ki je prišel na svetlo v 32.000 iztiskih, pa je že ves razprodan ; druga knjiga se zove ,,Dobro diete, dobar mladic, dobar muz"', ter je polna lepih nravnih naukov, ki jih je zbral g Gruber; v tretji nam g. Cerovski podaje „zbirku koristnih pouka ti kucanstvu i gospodarstvu'''; za čelrlo pa sta gg. Gojtan in Lukič iz ruskega prevela nekoliko Tolstega pripovedek za prieprosto ljudstvo. Društvo je koncem leta 1888 štelo 8325 družabnikov in imelo 108 778 gld. glavnice — „Matica hrvatska" je ravno razposlala devet knjig za društveno leto 1889., ki smo jih že v I št. letošnjega ,,Zvona" naznanili, namreč: tretjo knjigo ,,/z bilinskoga svieta", od Kišpatiča ; „Poviest rimskih careva", drugi del, od Rabara; „Slaveni u davnini", od Maretiča; zvezek ,,Sabranih pripoviestiu od Senoe; „Psycheli, komedijo od Vojnoviča; „Izabrane Listek, 189 pjesmeu od Sundečiča; ^Podgorske pripovijetke^, od Novaka; „Teodoro11, povest od Ku-mičiča, ter >tPjesnic'ke pripoviesti" od Harambašiča. Razven tega je v zbirki klasikov zvezek manjših del Tucitovih v prevodu od drja. Srepela. S. Jugoslovenska akademija je izdala četvero novih zvezkov glasila svojega ,,Radaa. Vsebina je