p it. 28. Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, dne 3. maja 1923. Izhaja vsako sredo. Leto V. s Ciiasilo »»Samostojne kmetijske stranke ia Slovenijo «« »'i"".",-" ■t- TM Naročnina« ...........................S£ S" aolnletno..................SI«" Četrtletno.......................utn a — Posamezna Številka..............u'n Kmet pomagaj si sam, In svoje staiitfe v državi uravnaj si sam I Inserati: i mm inseratnega stolpiča stane za t male oglase .................. Din 0-25 oradue razglase .....................Din 0-50 reklame po dogovora Velika zmaga bolgarskih kmetov- Uredništvo ln apravnižtvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska nlica 7. v hiši »Ekonoma". mit mu.......................... »»■■»^»»ari.^MaTOBgMMraMi. u i.....................r—urn« .Mmm,..............................mMHttOTn poživljamo kroge, da jih izvedejo. (Prevoz judenburških žrtev.) Bliža «9 petletnica usodepolnih dni, ko so •treU is avstrijskih pušk vzeli življenje nagim vojakom v Judenburgu. Odbor xa prevoz zemeljskih ostankov teh žrtev Is Jndenburga v Ljubljano ima namen ta prevoz in pokop izvršiti ob priliki petletnice, ki Je sredi maja. Denarnih sredstev pa manjka. Nekateri krogi, posamezniki in podjetja, nočejo znati ceniti pomena prevoza in postavitve dostojnega spomenika vsem žrtvam za svobodo. Prosimo vse one, ki imajo nabiralne pole, da svojo agilnost stopnju-je.io in skušajo pomnožiti dobave pro-•-vofjnih prispevkov. Nabiralne pole in . ' rane zneske je brezpogojno vrniti asncje do dne 10. maja 1923. Bila bi i narodna sramota, ako bi veličast-n dustojna izvršitev tega namena : onemogočena radi brezbrižnosti in vnosti javnosti, zlasti premožnejših vSOV. •Imena darovalcev se bodo po mož-, vsaj pa ona nabiralcev z nabrar ;.;;> vsoto objavila v časopisih. CKaf, tiskovno društvo) je prazno-vaio dne 24. aprila svojo 40 letnico. V sstateriielnein oziru Je društvo na svoj iubilej v resnici lahko ponosno. Vprašanje pa je, če bi bil ponosen tudi bla-sopokojni. Jeran za moralni »sloves«, ki ga uživajo listi, katere izdaja društvo. Morda bi ie bilo lepše, če bi bila stavba Katoliške tiskarna malo manjša, zato pa tudi »Slovenec« manj stigmati-ziran kot lažniv list in da ne bi bilo treba reči celo sodniku, da je že škandal, kako so neprestano obsojeni ljudje, ker ponavljajo vesti lz klerikalnih listov, kakor se je to zgodilo v soboto pred okrajnim sodiščem v Ljubjanl. (Kaj pa to?) »Slovenski Gospodar« Je pričel napadati Radiča. Pravi, da Je absolutist in da hoče Slovence pohrva-titi Kako pa to, da se kljub temu veže Korošec z Radičem? Ali se je Korošec, da govorimo v stilu »Slov, gospodarja«, prodal Hrvatom? Ali smo prišli Slovenci iz dežja pod kap? Ali srečuje morda fcid« klerikalce pamet?, i Za poč* t) »Slov. gospodar« piše, da vpraša dr. Korošec vedno Brodarja, Stržina, atka in druge kmetske poslance :rikalne stranke za svet, predno kaj .' . cae. Tisti, ki to verjame, dobi veliko <.ii;>fomo lahkovernosti, ki mu daje pra-da nosi do svoje smrti časten na-"lu-v — backa. (Pojasnjeno ie.) »Slov. gospodarju« v čast in hvala, da je pojasnil, zakaj dr. Koroščeva politika včasih tako r sumljivo »sijajna« in zafurana. Za-ker vprašuje Korošec za svet --r -a Naj raje vpraša Nežko in bolje ; bo svetovala. (»Domoljub«, in resnica.) Zadnji »Doni o&rb« poroča, da so se fašisti in laški klerikalci pobotali, vsled česar ostanejo klerikalci v laški vladi. To je neresnica, kajti Mussolini je v resnici klerikalce iz vlade vrgel. (»DomoGubova« modrost in hujska-šžvo.) Zadnji »Domoljub« piše, da so nemški podivjane! pregnali na Koroškem torej v Avstriji, misijonarja. In nato dostavlja: »Belgrajska vlada se za to ne meni, ker smo pač Slovenci.« — To je brezprimerna lopovščina. Kakor da bi vedno neinformirani »Domoljub* znal, ali se belgrajska vlada za to meal ali ne. Ali naj zaradi tega dogodila začnemo z Avstrijo kar vojno? Pri-t'e raje za ušesa koroškega kočijaža > Brejca, ki j« zafural koroški plebi-\ pa vsega tega ne H bilo. Sicer pa ur,| zapomni »Domoljub«, da s huj-cni proti Beogradu nikdar ne bo--.•r-masali Korošcem, temveč izgu-večiem še en plebiscit, kakor je i najbolj Jasno dokazal, ko so i sama prestavljali »Slovenčeve« soljubove« napade proti Srbom i s tem najboljšo agitacijo proti '".'.'i :i. t zopet oklofutan.) Skoraj bi '■Ti rporočiti, da je prejel poslanec : • ".pet svoje plačilo. Kakor znano t na ulici opljuval dr. Relsmana. m je ta zaradi tega tožil, je dejal da se njemu nič ne more, ker Je . ?c. Klavrni junak dr. Kulovic to---.; ni v Eselesu osamljen. Ker je bilo s t-rti dr. Reismami onemogočeno, da bi prejel od sodišča zadoščenje, si ga je poiskal sam 1n je pred sejo mariborskega občinskega sveta v dvorani s pasjim bičem udaril Žebota. V resnici slavnega poslanca ima mariborski okraj. (Klerikalna komunistična zveza v LJnbiJanl) postaja vedno bolj Imenitna, so na zadnji seji hoteli kupiti Ogrinovo opekarno. Ker ni stav-gibanja, gre opekarnam slabo in zato naj pomaga klerikalni opekarni ljubljanska občina. Zakaj po so zmagali kJertkalci! — Drug Še bolj imeniten trifijhg Je, da se naj da družin Leykam ti|l.«pMI.S.,..iJl|ll ,' 25,000.000 za vodno silo pri Medvodah. Vodna sila je sicer zelo koristna in tudi dragocena stvar, toda sama na sebi brez vrednosti. Treba je namreč investirati do 600 milijonov kron, da bo usta vodna sila tudi uporabna. Najbolj nas pa zanima, da so klerikalci in komunisti prišli nakrat do tega nazora, da ponuja kapitalistična družba mestni občini vodno silo zato, ker bi hotela občini koristiti. V gospodarskem oziru se torej klerikalno komunistična zveza naravnost bajno odlikuje. (Še slabše pa v kulturnem oziru.) Za arhivarja je namreč imenovan komunist in profesor Fabjančič, pa čeprav sta se za to mesto potegovala poleg drugih tudi pisatelja Vladimir Levstik in Albreht, ki sta pač neprimerno bolje kvalificirana. Pri utemeljevanju Fabjanči-čevega imenovanja je dejal predlagatelj, da gre Fabjančiču prednost zategadelj, ker zna tudi špansko. Je pač gospodarjem na magistratu literatura čisto španska, da tako čislajo španščino. Imenovanje Fabjančiča seveda ni korupcija. (Barjanov) so se končno vendarle spomnili vladajoči na ljubljanskem magistratu in sedaj bodo menda vendar enkrat preskrbeli Barjane vsaj s pitno vodo, kar smo mi že opetovano zahtevali. Silno pa se motijo gospodje z magistrata, če mislijo s čiščenjem jarkov Barjane tudi politično kupiti. Za take kupčije Barjani namreč nimajo zmisla. Obenem-bi svetovali, da se dela dobro in vestno, da ne bo čiščenje enega jarka veljalo toliko, kolikor bi smelo veljati očiščenje treh ali štirih. (Generalni izseljeniškl komisarijat v Zagrebu) je ukinjen in vse njegove posle prevzame ministrstvo za socijalno politiko v Beogradu. Brez vsega je jasno, da je Beograd za tak komisarijat najmanj pripravno mesto ln da bi moral biti komisarijat v Ljubljani, ker mera vsak izseljenec skozi Ljubljano, dokler nimamo lastnega izseljeniškega pristanišča. — V tej zadevi bomo intervenirali v ministrstvu in zahtevali, da se komisarijat v Zagrebu ne ukine, oziroma premesti v Ljubljana Obenem pa poživljamo dr. Korošca, da se tudi on briga za koristi naroda, ter da ne misli samo na to, kako bo Turka volil za predsednika. (Ljubljansko okrajno glavarstvo) po-zivljemo, da z nepotrebnimi cestnopoli-cijskimi odredbami ne muči mlekaric. (In druga mesta!) V Mariboru je dobila nova ulica v Melju ime Gubčeva ulica. (Pisma, dopisnice ali poštne pošiljatve) s šifrlranimi ali poštno ležeče (poste restante) označenimi naslovi, pošta ne sprejema več. (Okrožni zdravniki v Sloveniji) že 4 mesece niso prejeli plače. Vsak komentar je odveč! ((Radovljica.) V soboto, dne 14. aprila je bila proračunska seja okrajne blagajne. Na tej seji so klerikalci zopet lepo dokazali svoj kulturen zmisel. Gospod Jan je namreč zahteval, da se prispevek za prirejanje učiteljskih konferenc zniža na polovico. Predlog je prodrl in reakcijonarstvo je zopet enkrat zmagalo. (Gospod Jan,) kdaj ste govorili resnico? Pred volitvami ste govorili, da je žrebčama v Ljubljani opuščena. Na seji okrajne blagajne v Radovljici pa ste dejali, da žrebčarna še obstoji. Ali mislite gospod Jan, da je treba resnico častiti le po volitvah? Če ste mož, odgovorite na ta vprašanja, gospod Jan! (V Predtrgu pri Radovljici) je umrl posestnik Ivan Prešeren, vrl pristaš SKS Pokojnik je bil tudi načelnik krajevne organizacije SKS v Predtrgu. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim pa r.aše iskreno sožalje! (Dobrepolje.) Kakor drugod, tako so tudi pri nas ceste v silno slabem stanju. Posebno pred kratkim, ko je bilo dčžcvno vreme, se je že komaj peljalo po cesti. Take luže in toliko blata je bilo- Toda še slabše je sedaj, ko posiplje-jo ceste in sicer z gramozom debelim ko pasje glave in vrhu vsega še pedenj visoko. Posipanje ceste s tako debelim gramozom je neoprostljiva napaka, Ce bi bil gramoz droben, bi se ceste hitro utrdile, tako pa debelo kamenje samo kvari cesto in ubija živino. Kje ste cestni nadzornik, da vsega tega ne vidite! Pa še nekaj! Včasih je bila navada, da se je gramoz zmeril, ko je bil stoičen ali pa ko je bil zapeljan na določeno mesto. Sedaj pa zadostuje, da cestar zapiše kolikokrat je gramoz pripeljal in — basta. Kaj briga cestarja, če je truga polna aH ne, kaj še, da bi se brigal, če je gramoz stoičen ali ne. Ampak gospod načelnik! Zato pa Je Vaša dolžnost, da se zato pobrigate. (Vače pri Lita) V št. 16. »Lažl- Ijuba« podaja slavni »govornik« Do-linsk Franck v dopisu iz Kanderč neke čenče in laži. Po šestih tednih je prišel vendar toliko do sape, da je lahko pre-štel kimavce iz Peč, ki jih je pripeljal s seboj. Ampak v njegovi glavi ne bo preveč jasno, ko se je pa s številkami tako usekal. Sicer pa moramo priznati, da je Dolinsk imenitna glava. O samo-stojnežih se je tako čedno izrazil, da ga bodo vtaknili v »peržon na ričet*. Pa kaj za to! Ga bo že potolažila kaka usmiljena in ukiklana dušica. Sijajno je razlagal tudi avtonomijo. Vsaka druga beseda je bila »prmejduš« ali pa kaj še bolj krepkega, da so mnogi mislili, da je avtonomija beznica. Naj za danes to zadostuje. Ce pa bi Dolinsk še kaj ro-varil, mu pa povemo kakšne druge in še bolj mastne grehe. (Belokrajina.) Tatvine so v zadnjem času tako številne, da so postale prava šiba za že itak ubog narod. Da se ugotovi eno ta drugo so prizadeti storili vse korake, da se pride nesramnim tatvinam na sled V kratkem dobimo tudi policijske pse, ki so zavohali že par mesecev stare tatvine. Naj se pripravijo sedaj lopovi, da jim pogrizejo psi ušesa za njihove grehe. Povrh bodo pa še povabljeni za dalje časa na ričet (Kozje.) Delo, ki ga je vršila pri zadnjih volitvah Kmečka Zveza, je najniz-kotnejše, zlasti, ker ga je vršila stranka, ki pravi, da brani vero. Prižnice in spo-vednice so delovale, povsodi so se zlorabljale božje stvari ln na najsvetejših mestih se je oznanjevala laž. Samo z lažjo so pridobili večino in zato hodijo danes s povešenimi glavami tisti, ki so jih volili. Obljubljali so jim, da bo moka po 5 K, da bo vse tako poceni, ko takrat, ko je bil Korošec na vladi. Srbi nas ne bodo več komandirali. Korošec nas je dal Srbom z vso roko, toda z enim prstom pa nas bo odtrgal od njih. Takoj drugi dan po volitvah so zopet objubljali v cerkvi iznad oltarja: »Videli boste, da bodo sedaj boljši časi.« (Govoril dekan Tomažič.) Sedaj pa so obrnili plašč in oznanjajo »Mir vam bodi«. Zopet bi hoteli narod prevariti, da bi pozabil na obljube in da bi jim še naprej sledil. Sedaj, ko vedo, da so jo s svojimi fantastičnimi obljubami »zafurali«, bi hoteli, da jih nihče na obljube ne bi spomnil. Ali ta njih želja se ne sme uresničiti. Ob vsaki priliki jih je treba spominjati na obljube, zakaj obljuba dela dolg. Naj plačajo ta dolg, zapeljivci naroda. Zato pa vsi na delo in zlasti vi kremeniti možje, ki ste v najtežjih časih ostali zvesti kmetski misli! (Orlavas pri Braslovčah.) Dne 21. aprila t. 1. ob pol 11. zvečer je umrl v 21. letu svoje starosti Josip Plaskan, sin tov. Ivana Plaskana, posestnika v Orli vasi. Podlegel je vsled hudih ran, ki jih je dobil od nesrečne roke ravno pred tremi tedni njegove smrti na veliko soboto zvečer ob pol 11. Kako je bil ranj-ki priljubljen med ljudstvom, je pričal njegov veličasten pogreb. Pokopavalo ga je braslovško gasilno društvo. Pogreba se je udeležilo tudi gasilno društvo s Polzele v paradni obleki ter Sokoli iz Braslovč, Št Pavla pri Preboldu in iz Žalca. Braslovče še ni videlo tako veličastnega pogreba. — S pokojnikom je izgubila rodbina svojega člana — fantje dobrega tovariša — kmetska misel pa zvestega pristaša! Dragi Jože! Bodi Ti žemljica, katero si tako ljubil lahka! (Sv. Lovrenc, Slov. g.) Gospod Fra-njo Knez, veleposestnik v Zagorcih je podaril tuk. šoli ves potrebni les za šolski oder ter ga tudi dal na svoje stroške izdelati. — Za velikodušni dar se mu zahvaljuje šolsko vodstvo. Poilfiine vesti. (Samoradikalna vlada) je izvršena. Bila je pravzaprav edin izhod, ker je ž njo omogočeno nadaljevanje pogajanj s Hrvati, obenem pa tudi zasigurano delo parlamenta. Radikalno vlado bodo namreč podpirali klerikalci, spahovci in Nemci, dočim Radiča ne bo v skupščino. Radikalom je tako trdna večina zasidrana. Vsi radikalni ministri so ostali na svojih mestih, razven onih, ld niso bili izvoljeni. Gospod Zupanič je torej prenehal biti minister... (Naši klerikalci so se zavezali), da bodo podpirali radikalno vlado. S tem so odgovorni za vse početje vlade. (Nerodnost demokratov) pri reševanju vladne krize je bila naravnost vzorna. Posebno po so Jo polomiti tedaj, ko so zahtevali, da dobe polovico ministr-skh sedežev in med njimi notranjega ministra. S tem so povzročili, da se radikalom sploh ni bik) treba ž njimi pogajati. (Zanimivo mnenje pravašev), bivših najzvestejših zaveznikov Radiča, o pogajanjih Radiča, Korošca, Spahe in Pašiča prinaša »Pravaš«, ki pravi: Beograjsko skupščino si more predstavljati človek kot šolo, v kateri je Pašič učitelj, Korošec in Spaho pa učenca. Korošec in Spaho se opravičujeta učitelju, da sta se družila s tem pokvarjenim Radičem, Radič pa govori Pašlcu, da ni tako slab kakor ga slikajo. Vsa trojica pa ga je s tem temeljito polomila. Kajti Pašič je dal Korošcu in Spahi brco, Radič pa je dobil zasmeh ln sramoto. (Polom laških klerikalcev.) Kakor smo že poročali, je zmagal na turin-skem kongresu laških klerikalcev Don Sturzo, nasprotnik fašistov. Klerikalni ministri so zaradi tega podali demisijo. Mussolini pa ni hotel njihove demisije takoj sprejeti, temveč je pozval poslan- ski klub klerikalcev, da se izjavi, če odobrava turinske sklepe. Klerikalni poslanci so se nato izrekli proti turinskim sklepom in za fašistovsko vlado. Tedaj pa je dejal Mussolini, da 'je njihov sklep premalo jasen in da zato sprejema njih demisijo. Na ta način je Mussolini klerikalce do dobra razdvojil, jih obenem blamiral, proti sebi pa kljub temu ni izzval nobene jeze, temveč celo v klerikalnih krogih doživel laskavo priznanje. In to zaradi tega, ker }e odpravil praznovanje 1. maja in ga zamenil s praznovanjem 21. avgusta kot ustanovnega dneva Rima. Vatikansko glasilo »Oservatore Romano« hvali zato zelo Mussolinija, ki je s svojimi modrimi ukrepi udaril klerikalce in socijaliste, sebi pa povečal upliv. In da je uspeh Mussolinija popoln, bodo ministrska mesta, ki so jih imeli klerikalci, za vse-lej ukinjena. _ Drobne vesti. Pravoslavne cerkve sprejmejo grego-rijanski koledar. Tako je sklenil kongres pravoslavnih vladik; ki se Je sestal pred kratkim v Atenah. Na Dunaju hočejo zgraditi veliko areno za bikoborbe. V ta; namen je že nabranih 22.000 milijonov avstrijskih kron. Društvo za varstvo živali, hoče to namero preprečiti. Moskva ima *po najnovejših podatkih brez vojske 1,490.048 prebivalcev. Število vojakov v Moskvi pa znaša 52.826. Tekom dveh in pol let je prebivalstvo naraslo za 515.538 duš. BI vil nemški prestolonaslednik le živčno obolel. Boje Se, da se mu zmrači um. Število rdečei armade hočejo ruski komunisti pomnožiti., Bivši nemški cesar Viljem O. je dobil versko blaznost. Vse noči prebira luteran-sko Lutrovo biblijo. Piše nek fantastičen traktat, da bo Evropa doživela celo vrsto čudežev, med drugimi tudi tega, da bo dinastija Hohenzotllerjev zopet zavladala. Viljem je pričel 'noreti kmalu po poroki, ko se je razstal z ženo. Močan potres je bil v Skoplju dne 25. aprila. Potres- je trajal več sekund ln povzročil veliko materijalno škodo. Človeških žrtev ni b'llo. Žene dobe na Angleškem enako volilno pravico ko moški. V parlamentu je bil tozadeven načrt že sprejet. Jakost podmorskih brodovlj. Angleški mornariški minister je podal pregled o stanju podmorskih brodovlj raznih držav. Po tem pregledu Imajo Zedinjene države ameriške 76 podmornic, Angleška 52, Japonska 43, Italija 43 in Francoska 41 podmornic. Grpmcp »gradiuM Živimo v dobi vinske krize. Vinogradniki se morajo zavedati, da jih more rešiti le samopomoč. Ako se združijo v trdni strokovni organizaciji morejo doseči -vse, kar je potrebno za njih obstoj. Taka organizacija je Glavni savez jugosiovenskih vinogradara, ki združuje vinogradnike vse države. Nujno je potrebno, da osnujemo po naši lepi Dolenjski vsaj štiri podorgani-zacije tega saveza in siceT: enega za BelokrajinO, enega za novomeški politični okraj, enega za sodna okraja Krško in Kostanjevica in enega za sodna okraja Mokronog in Radeče. Da se ta organizacija izvede sklicuje podpisani kot glavni tajnik zgoraj omenjenega Glavnega saveza sledeče sestanke vinogradnikov: 1. V nedeljo, dne 29. aprila t I. v kmetijski šoli na Grmu za 10. uro dopoldne za politični okraj novomeški. 2. V nedeljo, dne 29. apriia ob 2. uri popoldne v šoli v Kostanjevici za sodna okraja Krško in Kostanjevica. 3. V nedeljo, dne 6. majnika 1923 ob L uri popoldne v šoli v Metliki za Belo-krajino. 4. Na praznik, dne 10. majnika ob 2. uri popoldne v šoli v Mokronogu za sodna okraja Mokronog in Radeče. Vinogradniki! Vsi, ki se zavedate, kakšna nevarnost nam preti, ako se sami ne pobrigamo za svojo bodočnost pridite vsi na omenjene shode. Kmetijski svetnik B. Skalickff. Mestilov alkohola. Metilov alkohol (lesni špirit) spada med najjačje strupe. Ž njim se je zastrupilo mnogo ljudi, dokler se ni znalo za njegove strupene lastnosti. Alkoholi se v obče niso šteli med strupe, ki bi zavži-ti v manjših količinah mogli povzročati smrt, pa čeprav so se nekateri vsled prekomernega zavživanja opojnih pijač, kar mrtvi zrušili na tla. Toda tudi v teh slučajih se je smatrala — srčna kap. Za časa ruske mobilizacije za japonsko vojsko 1. 1904 je mnogo vojakov umrlo od vživanja žganja; kemijska preiskava tega žganja je dokazala, da se je nahajala v njem večja množina metilovega alkohola. V Berlinu še niso pozabili na proces proti tovarnarju Schamacherju, kateri je prodajal žganje, napravljeno z metilovim alkoholom; niso še pozabili, da je umrlo mnogo ljudi vsled zavžitja bonbonov, napolnjenih z likerjem, ki je bil napravljen z metilovim alkoholom. V novejši dobi se mnogo sliši o zar-strupljevanju s tem alkoholom v Zedi-njenih državah Severne Amerike, od- . kar je bila zabranjena produkcija in točenje alkoholnih pijač, napravljenih z navadnim, namreč z etilovim alkoholom (aethyl = alkohol). Ljudstvo je poseglo po metilovem alkoholu kot nadomestilu za etilov alkohol tem lažje, ker je bfl vsem in povsod pristopen in mnogo cenejši; obrtniki ga pa rabijo za napravo firneža, laka in politure. Tudi v Jugoslaviji se je razširila poraba metilovega alkohola za izdelovanje opojnih pijač; vsak čas se sliši, da je kak človek obležal mrtev na potu iz krčme proti domu. Pri raztelesenju teh žrtev alkohola bi se v mnogih slučajih gotovo ugotovilo metilov alkohol kot vzrok smrti. Novejša kemijska preizkovanja so večkrat dokaizala tudi v naravnem žganju večje ali manjše količine metilovega alkohola, poleg navadnega (etilo-vega). Leta 1900 je našel VVolf majhne množine metilovega alkohola v soku sliv, črešenj, jabolk, hrušk, ribeza, pa tudi v soku grozdja It.ske trte: mora ga tedaj biti i v deslilatu teh sokov. In res, Feilenberg je našel v naravnem žganju od hruškovih in jabolčnih tropin v sto delih skupnega alkohola 6*3 do 21.5 odstotkov, v žganju vinskih tropin pa 5.5 do 6.7 odstotkov metilovega alkohola. Njegova daljnja raziskovanja so dokazala, da se tvori metilov alkohol iz pektina, katerega vsebuje vsako sadje (pektin je metilov ester pektinove kisline). Cim se sadje zmasti in začne alkoholno vrenje, razpada pektin v pektinovo kislino in metilov alkohoL Opazilo se je, da je opojna moč vina samorodnih (direktno rudečih) ameriških trt mnogo večja, kakor vina iz domače trte, in to pri enald množini etilo-vega alkohola, in da vino prvih na neki poseben način ljudi opijanja. Kemijska preiskovanja so dokazala, da je v grozdju ameriških samorodnih trt mnogo več pektina, kakor v grozdju domačih trt; tedaj je tudi v vinu od omenjenih ameriških trt več metilovega alkohola, kakor v vinu od naših domačih trt V vinih domače (evropske) trte, koja so povrela na tropinah, so našli do 0.66 odstotkov metilovega alkohola v, 100 delih skupnega alkohola. Značilno je, da je okus grozdja ln vina od ameriških samorodnih trt mnogim ostuden, zoprn; vinski trgovci z vinom od ameriških samorodnih trt ne trgujejo. Metilov alkohol se proizvaja na veliko v tvornicah za suho destilacijo lesa, največ v Zedinj^nih državah Severne Amerike, na švedskem in Ruskem; pri nas so take tvormce v Bjelišču, Gra-diški in Tasllču. Poleg oljnatega karbo-lineja teče iz hladilnika destilirnega aparata tudi vodena tekočina, v koji so aceton, lesni kis in metilov alkohol Metilov alkohol (Ctt> — OH) in etilov alkohol (C»H, — OH) sta si kemično sorodna, zelo slična. Metilov alkohol izhlapeva že pri 66 stopinj C, etilov alkohol pa pri 78 stopinj C; prvi ima mnogo več arome. Čudno je, da mnogi ljudje ne morejo razlikovati po okusu etilovega od metilovega alkohola. Zato tega brezvestni fabrikanti opojnih pijač in likerjev mešajo z etilovim alkoholom v, razmerju 4 : 1 in delajo tako ogromne dobičke. Metilov alkohol izgoreva v človeškem organizmu mnogo težje, kakor eliiov alkohol; njegov večji dei kroži nespremenjen po telesu; nespremenjen se izločuje v seču; ta del deluje radi tega tako strupeno; manjši del se pa spaja s kisikom v mravljlnsko kislino. Znamenja zastrupljevanja z metilovim alkoholom, v manjši meri zavži-tim, so: glavobol, omotica, težko dihanje, oslabljenje vida; v večji meri za-vžitim: brezsvestica, slepoča, smrt 6 do 12 gramov naenkrat zavžitega povzroči trajno ©slepljenje. Njegove pare dražijo očesne spojnice, sluznice nosu, žrela, sapnika ta dihalnih cevi Metilov alkohol se rabi tucS za dena-turiranje etilovega alkohola z dodatkom peridinskih baz. Nekateri fabrikanti žganih pijač so nafii način za naprav-ljanje renaturiranega špirita iz denatu-riranega špirita, koja manipulacija obstoja v tem, da poslednjemu odvzamejo smrdljive baze. Tudi ta renaturirairi špirit ni nič manj strupen, ker vsebuje nespremenjeno količino metilovega alkohol. (Po »Prirodi« 1922 št 9. priredil M- Masten.) ■■■■■■■■■■■■■BHaBMBMnMnMMMaHHBMaiHaHMnHaBaaaMaaMi SLABOST? SLABO SPANJE? Ner-voznost? Neveselje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Fellerjev Elzailuid! Dobro služi za umivanje ta obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špe-cijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojna-tlh ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in 5% doplatka razpošUje: lekarnar EUOEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 344 (Hrvatsko). , . ~ - J^^avaici vseh dežel — združite a%! Obrtniki, naša moČ in dobrobit sta mogoča samo v res trdni organizaciji vsega obrtniškega stan«. fput Urek: u Poslano" Ffl, 3urkovita t/ ^utranHh Novosti" z dne 12. aprila 1923. Gosp. ML Jurkevič me je počastil na fclcijativo Fr. Keneta ml. v svojem »Poslanem« z obdolžitviju svojstva najgrše , iffste, ki je mogoče pod solncem. Nazval k obdolžil me je kot avstrijskega detumcl- Sta-ovaduha. V odgovoru se ne bom pe-z Jurkovičein, ker mi jc premalenko-rteii. Njegovi Ubrulii me ue dosežejo. Moja domovina »Posavje« pozna pred in med »oino mojo narodnost, za katero sera se korii, trpe! In bil preganjan. Z JurkOVlčem Obračunam. pred sodiščem. Z onimi pa, ki |«o izvir teli vedoma in uamenoma izsnišlje-nih obdolžitev, pa so se pred sodiščem spretno skrili za naiven Jurkovičev hrbet, iobračunliu pred javnostjo na tem mestu. Ker so inicijatorji storili ta nnjziobnejšt napad zavedajoč se, da lažejo, so me s tem odvezali vsake obzirnosti napram njim, ln le odveze se bom tudi poslužil. Zato bo ta moj odgovor zelo obširen, za kar prosim javnost oproščenja. Tesno s to afero ie vesunn tudi oseba Fr. Keneta starega. Moj odgovor bo posegel tudi precej za njegov — slovanski — tilnik. Čislal sem tega moža, hotel sera mu prihraniti to bridko kupo, zato sem ga tonovno pozval, naj poda kot zainteresi-lanec izjavo z ozirom na zlagane stvari v >Poslanem« in pojasni resnico. Vedel ie, ia je stvar hudobno zlagana, vedel, da iz-»Ira od njegovega sina -- pa krivice ni hotel popraviti S tem je pred javnostjo morallčno sokriv obdolžitve, vsled česar tudi proti njemu nisem vezan na obzirnost To pa tem manj, ker sem pravkar — ko sera že zapisal predstoieči odstavek — izvedel od verodostojne strani, da ie moje »kritično pismo« imel skozi celih 5 let shranjeno Kene stari in ga je par dni pred volitvami izročil sinu Fr. Kene mL, da bi z njim proti meni odnosuo proti SKS agiti-raL Sokrivda Kenata starega ie torej enaka njegovim pomagačem in se za posledice odgovornosti ue izogne. Da bo bralcem stvar popolnoma iasna, navedem dotični napad v celoti, ki se (lasi: POSLANO.*) »Kmetijski list« z dne 13. marca 1923 je prav strupeno napadel tov. Kene mlaj-Sega in mene, da sva odpadla od SKS in da lem jaz radikalec, Kene mL Pa klerikalec. Resnica pa ie, da sva oba radikala in to radi tega, ker nočemo biti v isti stranki z mtrljsklmi denuncijanti. V pojasnilo sledeče pismo: fctvena komisija Globoko. Občinskemu uradu v Globokem. t« opetovano sem javil zgorajšnjemu fadu, da Janez Umek, pos. v Piršenbergu u vse nedovoljene načine organizira »Rute«, jih podučuje. podpira in celo nagovarja i dezertacljL Na vse te objave se od strani obč. urada ni nič ukrenilo. Imenovani pa Imšuje imenovano akcllo neovirano naprej ln je igral pri zadnjem pobegu — 7 fesov — zopet glavno vlogo. Ker je s tem dejanjem spojena nemala nevarnost v obdelovanju polja na eni strani — ln motenje miru — ter primoranem izvrševanju raznih pregreh proti tuji lastnini od strani pobeglih, brezdelnih Rusov — odreja podpisani t obč. žet. komisar, da se Janezu Umeku o] danes odvzame njegov Rus in se strogo zabiči, da ne sme v bodoče z nobenim Rusom občevati. Če se to nemudoma ne izvrši, bom podpisani v objavi — katero sem primoran proti Umeku na vojaško poveljstvo v Gradca odposlati — razširiti tudi na obč. urad v Globokem, ker isti vedoma za početje Imenovanega istega z neizvrševanjem svojih dolžnosti podpira. Globoko, dne 24. aprila 1918. Ivan Urek L r. Do srede 26. aprila 1918 popoldan se mi naj naznani — kaj se je ukrenilo — ker v Eetrt&k odpošljem naznanilo v Gradec. Županstvo cbčlue Globoko *ej. (dohod.) 25. aprila 1913. — št. 1315. prilog. Leta 1917 je postal župan v Globokem jrt Brežicah g. Kene st. Na ovadbo Ivana Oreka zoper gg. Umeka in Kene-ja st. je uvedla avstrijska vojaška oblast kazensko preiskavo proti županu Kene-ju st. in ga kot zavednega Slovenca odstavila, na njegovo mesto pa je prišel ovaduh Ivan Urek, poznejši narodni poslanec. Prvo njegovo delo kot župan je bilo, da je dal iz maščevalnosti Kene-ju mL potom okr. glavarstva ta avstrijskega vojaštva odvzeti za njegovo družino ostalo žito. Oblast sama je na protest Kene-ja ml. ugotovila, da mu je bilo ,Hto odvzeto po krivici ln mu ga je vrnila. Drugih sličnih dejanj danes ne priob-ijem; javnost pa prosim, da sama sodi, je zavednemu Slovanu mogoče sodelo-jatl v taki stranki. Sodnijsko overovljen prepis zgoraj omenjenega pisma Je na razpolago pri podpisanem. Gornja Radgona, 11. aprila 1923. Jurkovič Filip. Na ta napad bom odgovoril v oddelkih ln sicer: 1. Zadeva vjetnlkov Rusov. Povod in en mojega kritičnega pisma. 2. Moje »avstrijakantstvo«, »ovadušt-to« in »denunciranje« pred in med vojno. 3. Postanek in konec »županovanja« Fr. Keneta starega. Vzroki itd. 4. Postanek mojega županovanja. Moje irekvlriranje« živeža kot žetveni komisar in potem kot župan. 6. Kdo je ovaduh? Kdo »Slovan«? 6. Politična morala molih obrekovalcev povod njih besnostl Pripomnim, da odgovarjam v polni za-esti, da nisem več »imun« in da me za-ire klicati sodišče na odgovor za vsako tev, id ne bi temeljila na resnični pod- .. Predno preldem k podrobnostim, samo ihatek odgovor v celoti: Citirano pismo sem odposlal na pritisk t. Keneta mL pod pritiskom tedaj vlada-ramer med KenetovimJ Rusi t naj-namenota ca Iv. Umeka to Ruse. v podrobnostih. Kene sUii med voj-bU žnpan, niti gerent — zato tudi ni ' U odstavljen. Nesramna iai da SntisrfitA's m pravcame vojno odposlal na vojaško ali pa katerokoli drugo oblast. Laž je, da bi bila katerakoli oblast vsled katerekoli ovadbe ali kazenske preiskav« Keneta st. kot »župana« odstavila. Laž, da bi bi! jaz potem na »Kenetovo* mesto prižeL Jaz sem bil vsied odstopitve župana Mih. Vrsto vika izvoljen na seji obč. odbora v Globokem soglasno tudi z glasom Fr. Keneta starega, ki je bil takrat občinski odbornik. Laž, da bi bil jaz Kenetu ml u kakšne maščevalnosti rekvi-riral žito — ker se takrat sploh ni nič re-kviriralo. Več o vsem pa v naslednjih podrobnostih: 1. Zadeva, v jetnikov Rusov. Povod ln namen mojega citiranega pisma. Daleč izpred vojne dobe do L 1917 oz. do 1. 1918 je županoval v obč. Globoko g. Mihael Verstovšek. Ta je začel bolehati že kmalu pričetkom vojne in je potem v letu 191H umrl. Jeseni, L 1935 združilo se je več tukajšnjih posestnikov in hotelo naročiti voj. vjetnike kot delavce. To le mogla tedaj storiti samo občina. Šel sem torej v ta namen k županu, da bi izvršil to akcijo. Kot vsi stareji ljudje, bal se je tudi g. župan te novotarije ter z njo zvezanih nepri-iik, ki so bile zanj, ker je županoval brez tajnika in bolehen, razumljive. Pobotala sva se tako, da sem mu dal garancijo, da prevzamem jaz vse delo oskrbovanja vjet-nikov itd., da nima on s temi stvarmi nič posla. Tako smo prejeli 20 vjetnikov Ru-sov-Tatarov, katere sem jaz oskrboval in razporejal. Pozneje jih je prišlo v več oddelkih, v celem menda 61) mož. Od prvo došlih vjetnikov 1. 1915 sem jih obdržal tri, ki so bili pri meni vsa tri leta — do po-vratka v domovino. DrugI so bili razdeljeni po želji naročnikov po eden do štiri. — Kene Fr. mlajši je dobil dva. Ko so se pozneje po občinah Štajerske osnovale žetvene komisije, je voj. oblast v Gradcu dodelila vjetnike kmetiicem v zasiguranje obdelane zemlje. Tako je bilo pri meni po-četkom kot tozadevnim zastopnikom občine, pozneje kot žetvenem komisarju ozir. županu — zlasti pa kot pri vseh ruskih ujetnikih pozaatem njihovem zagovorniku ln zaščitniku — skozi celo dobo ono središče, kjer so se zbirali vjetniki s pritožbami. prošnjami itd. Med večinoma dobrimi Rusi se je nahajalo, kot vedno, tudi nekaj izprljencev. Ivan Uraek Je imel dodeljenega enega vjetnlka, s katerim je ravnal kot z bratom, za kar se mu je tudi vjetnlk izkazoval hvaležnega ln vstregel vsaki njegovi želji. Pri 1. Umeku je bilo tudi skupno prenočišče za vse vjetnike iz vasi Piršenberg. Tam so se torej zbirali vjetniki vsak večer — med drugimi tudi oba Kenetova. Dočim so bili vjetniki cele občine (4 vasi) splošno zadovoljni in ni bilo od njih strani večjih pritožb — so delali Kenetovi vjetniki skozi vsa. tri leta »častno« izjemo. Bogzna kollkrat so bili vjetniki pri Kenetu mi. zamenjani. Pa naj se mu je dalo kateregakoli, komaj je preteklo par dni, že se Je pritoževal vjetnlk ln prosil, da se ga premesti. Vedno in vedno so se Kenetovi Rusi pri meni, pri eskortah, pri orožnikih itd. pritoževali čez Keneta ml., da jih pusti stradati In da goni gladne, raztrgane in na pol bose na deto in slično. Ponavljale so se Škandalozne scene. Nekoč le n. pr. Kene mL zalotil svojega Rusa — ki Je neštetokrat prosil in dobil jesti pri Ivanu Umeku, ko je ravno tam Jedel in polnil sestradan želodec. Kene ga Je prijel in vlekel čez vrata. Rus se mu je upiral ln vedno zbežal nazaj in prosil Umeka za zaščito, za-kllnjajoč, da ue gre več k Kentetu. Kot odgovor na taka početja Rusov — izvirajoča iz njih »prepolnih« želodcev — je Jurkovičev »Slovan« Kene mL odgovarjal s tem, da se je. v času, ko je njegov oče Kene s^ari upravljal občinske posle — torej Je bil »suveren« nad Rusi — brate Slovane, Ruse — obešalo na steber do omedlevice. Kot rečeno, s pritožbami Kenetovih Rusov smo imeli neprestano opravka. Vsi opomini Kenetu niso zalegli. Krivdo je zvračal vedno na druge. Zlasti Je vedno dolžil Iv. Umeka, da hujska njegove Ruse, da jim daje potuho, jedila itd., on sam pa Je bil vedno nedolžen. Kako bratski Je ravnal Kene mL z Rusi, naj pokažejo nekatera dejstva. Med seboj so Rusi imenovali Keneta ml. le z nazivom »židek« ali pa »črt« (čort). Nekoč, menda v letu 1917, smo dobili v občino nov oddelek — 10 mož Rusov. Ujetniki, ki nikdar prej niso vedeli, še manj poznali teh krajev,, so prišli z enim vojakom peš iz kolodvora Brežice v Globoko ln posedali pred šolo. Enega izmed teh bi moral dobiti tudi Fr. Kene mL Ko sva z g. naduč. Tomincem razvrščevala Ruse na razne posestnike in določila enega za Keneta, — je vstal med vjetniki odločen odpor. Nobeden ni hotel h Kenetu. — Povsem tuji niso poznali nikogar — za Keneta pa so znali. Samo mimogrede na cesti so bili srečali nekaj tukajšnjih ujetnikov — pa so že bili informirani. Kateregakoli smo določili, vsak se je uprl in izjavil, da gre rajši takoj nazaj v »lager« kot h Kenetu. Končno se je pač moralo enaga prisilno poslati Kenetu z vojakom. Ze drugi dan pa je odšel k Iv. Umeku in prosil za jed ter za pomoč, da bi prišel proč od Keneta. Ni bilo kazni, ki bi bila na one sicer bolj redke vjetnike-izprijence tako poboljševalno učinkovala kot enostavna grožnja, da ga premestimo h Kenetu. Ta lek je učinkoval bolje, ko če bi bil dve uri visel na stebru. »Bom, harašo, samo nemojte k »žldeku«, So prosilL S popisom kako so izgledali na obleki ln telesu oni ujetniki, ki jih je usoda privezala h Kenetu za nekaj mesecev, ne bom sramotil moje rodne občine. Nekako zgodaj pomladi 1. 1918 pride zopet k meni eden Kenetovih Rusov v družbi vojaka-stražnlka. Komaj zapre vrata, Je že padel na kolena, prosil, rotil, Jokal, naj se ga prestavi od Keneta, ker sicer od gladu pogine. Tudi vojak je podpiral izvajanje ujetnikovo. V dna srca se mi je smilil. In kako naj mu pomagam? Kene stari ie ta čas opravljal županske posle. Videl je vse, kako njegov sin ravna i Rusi, pa ni posegel vmes! Dal sem JSstl ubogemu ujetniku ln ga s tolažbo, da bom poskusil mu zbolj-šati položaj, spravil z lepa nazaj h Ke-net«. Potera pa sem prijel Keneta ml. s očitki, da vendar naj tnalo bolj človeško postopa z ujetniki Itd. ln kako Je ta vzra-iteli Kot vedno. Je bil oa popolnoma nedolžen! Jesti da Imajo Rusi pri njem na preostanek! Vsega nezadovoljstva njegovih Rusov, da le kriv edino ie Ivan Umek, ki bi rad «neza ir sebi zvabil ln Jih zato huj-. Raznih scen in podrobnosti Iz te borbe ne bom navajal. Prišla Je vojna 1914. Malo Je bik) Slovencev, ki so se z veseljem odzvali temu klicu — pa večina se Je udala usodi. Jaz se na usodo nisem mnogo zanašaL Zato sem delal načrt, kako se izmnzatl »avstrijskim mesarjem«. Najprej sem se odločil v principu »niti trenutek služiti v vojski«. K temu mi Je v glavnem pomagalo moje slabo zdravstveno stanje, v slad katerega sem bil cel čas vojne pri vseh prezentaciiah vpo-jsnan sposobnim le za »C«-SiUžl>o (brez orožla). v drugi vrsti pa razne druge- *po-teze«. Tako sem bi! razen 10 tednnv v letu mi. ves čas med vojno doma. Kljub temu, da sem bil samo dvakrat oproščen tentlio-ben) po dva meseca in končno od 7- Ja»-1918 nadalje do preobrata. Vse to pa le rad? moflli družinskih razmer in posestva —- niti trenutka pa ne radi kakekoli funkcije, katere sem opravljal ta čas doma. Okr. glavar v Brežicah ie bil med vojno — vsaj na papirja dr. Neuwirth. Pijan-ček. mehka boječa duša. poina grehov ia jjopoinoma pod vplivom zagrizenega nem-škutarja, zloglasnega Jantscherja. vojaškega referenta, žitnega inšpektorja in sploh z eno besedo: vrhovnega komandanta okr. glavarstva. Če »e je kie skrivala zver v človeški podobi, tedaj se ie v tej koži Počet-kom je trepetalo Posavie pred nJim, pozneje Je rasel odpor In v L 1917 so že padale batine po njegovi glavi. Ni mi treba omenjati kakšne čase sem imel pod tem človekom. ki Je razpolagal s človeškim materija-k>m Posavja. Poznal me jo kot narodnjaka In maščeval se je, kar se le dalo. Precej Časa od začetka vojne sem se nahajal doma z »dvomljivim!« dokumenti. Pa me je po zaslugi »denuncijantov«, ki jih ne imenujem, zasledrl. Ravno v času, ko sem se nahajal po osemtedenskem akutnem revmatizmu v stanju, da nisem mogel sam iz postelje. Je poslal Jantscher mojemu voj. poveljstvu ovadbo, da se nahajam doma kot »dezer-ter«. Zame pa je oskrbel, da se me z orožniki in magarl z vozom pošlje do postaje in potem v Celje na dopolnilno poveljstvo. V lzogib tega sem s pomočjo enega mojih sosedov odšel dau prej v Celje. Kako se ml je nekaj časa tam godilo, raje molčim. »Dvomi ji vost« ali celo bogsdsavarl po narejeno st dokumentov niso mogli dokazati. Četudi so bili nekateri zelo radovedni, kako sem l 1914 odšel domov mesto v Galicijo kakor Je stalo »črno na belem« v njih protokolih. S pomočjo mojih vrlih slovenskih prijateljev v tamošnjih voj. pisarnah — je Šla končno stvar »ad aeta*. Potem sem bil en mesec v bolnici v Celju in 6 tednov v zdravilišču Baden pri Dunaju- Od tam »em šel domov na dopust. Od tedaj naprej le moj prijatelj Jantscher oskrbel, da sem redno vsaki mesec mora! »odriniti« v Celje k dopol. poveljstvu, kamor je pošiljal satanska priporočila. Oskrbel Je, da sem dobil p. v„ ovajal me je na ministrstvu, uničeval moje neštete prošnje za oprostitev !td. Na največjo Jezo jantscherja pa sera bil redno vselej drugi dan po mojem »odrinjenju« že zopet doma. V to mi Je pripomogel moj vsakokratni zdravniški izvid »C« ln pa moji omenjeni prijatelji, s katerimi smo na dovoljene in nedovoljene načine delali dopuste in dopustne liste. Tako vse do začetkom 1. 1918. Šele tedaj sem na intervencijo drž. poslanca g. dr. Benkoviča prejel od ministrstva oprostitev na nedoločen čas, kar Je trajalo do preobrata. Še pri tej oprostitvi pa Je poskusil Jantscher zadati ml zadnji smrtni sunek. Napisal je ovadbo na vojno ministrstvo, češ da sem čisto dovolj sposoben za fronto in na) se mi oprostitev anulira. Posledica te ovadbe Je bila, da »em bil v resnici še enkrat poklican v Celje k pregledu. Pa dobil sem zopet moj »C«, kar se je uradno poslalo ministrstvu. S tem Je bilo Jantscherju nadaljno rovarenje laprvo. O vsem tem bi zamogel navesti priče, moje tedanje prijatelje v voj. pisarnah, ki zavzemajo ugledna mesta v Sloveniji. Jantscher pa me nI preganjal te radi moje predvojne narodnosti, temveč v glavnem radi mojih nastopov med vojno, kjer so se neštetokrat križala najina pota. Iz po-četka Je korajžno vihtel korobač nad menoj. Kmalu pa sem zaznal za razne tajne lopovščine vredne trojice dr. Neuwirtha, Schorna ln jantscherja. To sem ob neki priliki glavarju dr. Neuwirthu tudi zabrusil v obraz. Od tedaj se me je bal kot pekla tn če Je bilo le mogoče, se mi je skriL Jantscher pa Je tudi zgubil vsaj polovico svojega poguma. Imela sva neštetokrat v vojaških, zlasti pa v zadevah rekvlriranja ostre nastope. Dočim me Je prej javno preganjal, Je delal potem to zahrbtno, tajno. Že v poletju 1917 pa je bil napram meni — Javno —■ popolnoma razorožen, četudi sem Jaz napram nJemu zlasti v zadevah rekvlriranja nastopal skrajno drzno. Prijatelj v voj. pisarni v Celju me Je ta čas svaril ln kregal: »Če ne opustiš tega drznega početja in pridejo zopet ovadbe okr. glavarstva, smo te danes zadnjič »izvlekli«. Pa nisem se poboljšal. Zato pa sem bil ob mesecu zopet v Celju In drugi dan sem izzivalno pozdravil Jantscherja v Brežicah. Ko že ni vedel več kaj storiti, pa Je seveda tajno »rezervatno« Javil na bat komando v Celju, da hodim doma v »clvliu«, moral pa bi če sem že na dopustu, v voj. unilormi itd. Sedaj pa k mojim »denuncijacijam« in »ovadbam«. Da. teh sem napisal tekom vojne nad 3000 ln sicer na okr. glavarstvo, vzdrževalno komisijo, nebrojne vojaške oddelke In poveljstva, upravno sodišče, razna ministrstva itd. itd. Vse te »ovadbe« pa so Imele obliko prošenj za voj. oprostitve, dopuste, podpore, razne pritožbe, rekurze itd To pa ne samo za razne stranke moje občine, temveč tudi bližnje ln oddaljenejše okolice. Koliko Je pa hiš v moji občini, za katere bi ne moral narediti vsai po en tak spis? Nikomur se nisem odrekel, pa če sem delal čez polnoči! In kar je glavno, s posebno srečo, skoraj vedno z uspehom. Pa go-spodine Kene ml. dovedite mi izmed teb tisočih strank, za katerih blagor sem se trudil in delal, vsaj le enega človeka, od katerega bi bil zahteval ali pa 6prejel za to moje delo, zamudo, papir, ko ver te, črnilo, peresa in skorai v 90% tudi znamke, vsaj le eden vinar odškodnine! V dosego ciljev, zasledovanih v prošnjah, pritožbah itd. seveda nismo zbirali sredstev, bila so dobra tudi »debelo« izmišljena dejstva. V prošnjah za oprostitev so bili vsi »veliki« posestniki, v onih za podpore pa ravno isti — berači. Koliko uradnih potrdil o Izmeri posestva n. pr. 2 ha, sem sfalzificlra! z prkijano ničlo na 20 ha itd. In ko sem pozneje prevzel županstvo — koliko Je naših občanov, ki so se sploh dali premakniti iz bojnih vrst, da niso bili oproščeni? Če nI šlo za dom, pa v rudnik, pa če tudi ga nikoli mej videl ni. Da pa je to bilo mogoče, pripomoglo je v to vrlo orožništvo v Brežicah (pod vodstvom postajevodja g. P e t r a k a), ki Je vse take, še tako »debele« razloge potrdilo, vede!« za nešteto voj. obvezancev, ki so bili doma brez dokumentov, pa ni nikogar iz lastne inlcijatlve spravljalo v vojno, če ni bilo Izrecno prisiljeno v to po gnusnih »de-nuncljantlh«. Tam pa, kjer se že ni mogk) z vsemi temi sredstvi uspeti in tam, kjer so gg. ovaduhi (gl. čl. 3) opravljali svoj peklenski po- sel, pa smo nastopili drngo pot in sicer smo' z osebnimi intervencijami pri voj. oddelkih zakrili in zgladili stvar. Tudi to sem nešte-. tokrat vršil pri raznih voj. oddelkih. Pa ml gospodine Kene doksžite, da sem J£a ta po-sei. gotove izdatke, vlak itd. vzel Itdal tudi le najmanjše povračilo! Sedaj pa gospodine Kene mL preiščhe vse kote Vaših skovčegov« in »možganov«, zfcsrite vso Vašo rezervo in pridite i vsaj etrfsn, četudi najmanjšim dokazom, ki bi Jurkovlču tako prav prišel pred sodiščem, da sem med voino, pred ali po Isti »ovadil« !n *deminciral« vsaj le enega človeka ka* tsriitoH avstrijski oblasti in tau 6 tem naredil tudi naimasiišo Škodo! Dokazal bi Vam s še živečo pričo, kako Je prišla k meni kot županu neka rnatl Iti me prosila, naj bi spravil njenega izprijenega sina, ki je pobegnil ln se skriva y občini, nazaj k vojakom. Odgovoril sera Ji; »Če vi vo kot mati želite, veste dobro, kje so oblasti in storite kar hočete. Jaz nisem in ne bom nikogar spravljal v vojno ln na mojo vest.« Gg Kene s t in mL, takrat, sem bil župan !n sem po vaših nazorih (gL ČL 3) imel »dolžnost« ovajati »dezerterje«, pa tega kljub prošnji lastne njegove matere nisem storil. Prišel je preobrat. Ležal sera v agoniji (41 do 42 stopinj vročine). In še v delirlja sem preklinjal usodo, ne za družino ln otroke, ampak, da bom moral umreti ravna v trenutku, ko Je našemu narodu zasijala svoboda — Jugoslavija. Usoda Je hotela drugače! Tako ie bilo »moje avstrijakantstvo«! Po preobratu »em kot Jugoslovanski Župan nastopal drugače. Šlo Je za lastno domovino! Vojaške obvezance sem z raznimi sredstvi, nagovarjanjem Itd. t lepa pripravljal do odhoda v službovanje. Družinam, v katerih se je nahaja! kak vojaški obveza-iiec, ki ni hotel k vojakom, sem odvzel vsako dobavo aprovlzacijsklh sredstev: moko. siadkor, petrolej itd. To pa vse le v korist domovine ln zlasti iantov samih, ki so se * pravočasnin odzivom rešili poznejših zlih posledic upora. In kakor Je naša občina prednjačila pred preobratom v tem, ('a «> bili skoraj vsi voj. obvezancl doma — tako Je nasprotno po preobratu prednjačila v tem, da so se, s par izjem, vsi fantje odzvali pozivu. Tistih par pa, ki niso hoteli iti — pa tudi sedaj nisem »ovadil« In »denunclral«. 3. Postanek in konec ter niih vzroki »županovanja« Fr. Kene, starega. Kot že v čl. 1. povedano, bolehal Je župan obč. Globoko, gosp. Mihael Vrstovšek na neozdravljivi bolezni od početka vojne, čira dalje huje do smrti v L 1918. Ker ni imel tajnika. Je preobilo delo zelo Izpod-kopavalo zdravje. Vsled tega Je polagoma izročeval meni kot obč. odborniku v Izvrše* vanje razna težja zunanja dela. Najprej akcijo vjetnikov, razna Javna pota, potem zlasti oskrbo neštetih vojaških oddelkov v, svrho rekvlriranja živeža, izpeljavo te akcije. obč. zastopstvo pri naborih voj. obvezancev itd. To vse sem sprejel ne zaradi »luksusa«, ali plačila, niti da bi bil zato oproščen, temveč samo zato, da ml ia bilo mogoče v teh akcijah braniti koristi molih »©občanov. Ko Je bolezen Župana koncem L 1916 že silno pritiskala, sva se z g. županom dogovorila, da bi mu Jaz tudi notranje županske, tajniške posle pomagal Izvrševati, če bi se me ta to oprostilo. Zupan Je tako} v ta namen odposlal potrebno vlogo. Kot nešteto drugih, pa seveda tudi ta tri zagledala nikdar belega dne. Zato Je skrbel g. Jantscher. Ostalo Je pri starem. Začetkom L 1917 pa Je prišel, menda na 2 mesečno oprostitev domov obč. svetovalec Grego-revčlč. Ta Je imel s svojo vojaščino grozno smolo. Nahajal se Je vedno v vojnem ozemlju. Medtem mu Je umrla žena m nI imel niti ene osebe Iz svoje družine, ki bi mu oskrbovala posestvo ln 5 mladoletnih otrok. Vse prošnje pa so bile brez uspeha. Zlasti ga je imel na piki tudi proslull Jantscher in usoda mu Je bila s tem zapečatena. Da se ga reši vojaščine, hoteli smo izkoristiti dan položaj tn stvorill smo sledečo komblnacljot Gregorevčlč prevzame od bolnega Vrstov-ška županstvo, vsled česar naj bi bil voj, oproščen. Jaz bi mu pomagal vršiti te posle — pa naj si bo že v 1. 1916 vložena prošnja rešena kakorkoli — ker sem si pač zamogel drugače pomagati V ta namen Je župan Vrstovšek podal odpovedno vlogo na župansko mesto ln nadalje prošnjo za oprostitev Fr. Gregorevčlča. Da dosežemo uspeh, smo v tej vlogi ozir. prošnji zlasti povdariaii. da se v vse] naši občini razen Gregorevčiča ne nahaja nobena oseba, ki bi bila zmožna prevzeti vodstvo obč. poslov. To Je, kakor vse, potrdilo tudi orožništvo. Na mojo osebno intervencijo pri glavarju dr. Neuwirthu, ml je ta obljubil tudi vso njegovo pomoč v tej zadevi. Gosp. vrhovni komandant okr. glavarstva, Jantschar, pa je »obrnil« drugačel Za vse to Je zaznal Kene st. In nekaj mu je »zadišalo*. Najprej je poslal nekega svojega prijatelja — potem pa se poda! še sam na okr. glavarstvo. Tam se Je hvalilo Keneta st. kot za župansko, ozir. gerentsko mesto nalašč ustvarjenega, Ki Je to mesto v prejšnjih časih tako vrlo izvrie-val, da Je v L 1908 dobil priznanje avstrijske oblasti itd. (Kako dobrodošlo ie to g. Jantscherju in kako blamlralo našo zgorajš-no, po orožnikih potrjeno vest o »edini zmožni osebi v občini«, si Je lahko misliti.) Kaj vse se je tam — za kulisami — zgodilo, ne vem. Vem pa, da ie Gregorevčlč moral v treh dneh »odriniti« ln jaz potem v enem tednu. Po Gregorevčičevem odhodu sem takoj izvedel za te mahinacije in pozval (razen Keneta st) vse obč. odbornike, ki so se nahajali doma, na posvet. Tam smo naredili vlogo na okr. glavarstvo, kjer smo odločno protestiral! proti poskušanju nastavitve ge-renta ter zahtevali, naj se kot župana oprosti Fr. Gregorevčiča, do oprostitve, ozir. rešitve prošnjo, pa naj vodim županstvo Jaz. Seveda je tudi ta vloga na okr. glavajstvu zapadla večnemu miru, istotako tudi prošnja za oprostitev Gregorevčiča. Dan pred mojim odhodom pride k meni Kene stari in mi pravi, da ga je okr. glavarstvo pooblastilo, da prevzame in vodi obč. posle. Seveda sem vedel, da je to laž, da Kene st. ni imet v to nobenega dekreta, ker mu ga okr. glav. tudi dati nI moglo. Radevolje pa sem mu Izročil obč. vodilne knjige in pečate. Drugi dan sem »odrinil«, tretji dan pa sera bil že zopet nazaj. Imel sem pri raznih oblastih zanesljive Stovence-prijatelie, po katerih sem bil precej točno informiran o raznih »skrivnostih« tedanjih mogotcev. Tako sem tudi vedel, da je ona vloga, s katero je župan Vrstovšek odložil županstvo v korist Fr. Gregorevčiča in ki Je bila od okr. glavarstva v Brežicah poslana dež. odboru v Gradec, bila približno 14 dni po prevzetju obč. poslov po Fr. Kene st. vrnjena okr. glavarstvu t ukazom, da Isto takoj odredi v obč. Globoko volitev župana n 1« voiska brea orožja Ne pozabimo nikdar, da se meri moč stranke po številu naročnikov na njeno lgasUoT I.IH II ■ in če bo Izvoljen Fr. Gregorevčič, naj se pošlje prošnja za oprostitev dež. odboru v priporočilo. To je bilo pomladi 1. 1917. Ne vem, če z vednostjo Keneta starega ali pa brez njegovega sodelovanja, pa je prijatelj Jantscfaer tudi ta akt dež. odbora zakopal globoko spodaj mod svoje papirje. Za vse to sem dobro vedel, pa sem pustil v nemar. Kene stari pa je vodii obč. posle nemoteno dalje nad eno leto do meseca maja 1918 in sicer v polni zavesti, da dela nepostavno, da do tega olma nobene pravice, da so tako vsi takratni sklepi, neveljavni in da se bo to vršilo le tako dolgo, dokler se komu ne zljubi brcniti ga s tega inesta. Kmalu po prevzetju obč. poslov ml je Kene stari na nek moj očitek rekel: »Meni nI za to mesto (županovanje) radi dela ali časti, ampak zato, da tako lažje držim »poba« (Kene mL) doma.« (Kene st. je imel takrat krog 57 let) Seveda se Kenetu st ni niti sanjalo, da laz vem za vse zgoraj opisano mahtoacije. Tako le poteklo eno leto in prišel je maj 1918. Kene stari je sklical obč. sejo na dan 30. maja. Ker le bila mera potrpežljivosti občanov napram Kenetovem paševanju. katerega samo malt del opišem spodaj, polna, sem na tej seji Javno nastopil pred prehodom na dnevni red z zahtevami 1. Seja se naj ne .vrši, ker nima zakonito veljavne podlage, ker je sklicana po nežupanu, ki v to ni najmanj upravičen. 2. Kene st. naj takoj izroči vodstvo obč. poslov v roke I. obč. svetovalca Pr. Gregorevčlča, (ki se le nahajal »pet doma na oprostitvi). Ako tega noče, se ga v to prisili zakonitim potom. Odbor Je te moje predloge soglasno sprejel ln tudi Kene st. ni pokazal najmanjšega odpora. Drugi dan na vse zgoda! pa ie po-slal Kene st. aopet enega svojih intimnih prijateljev v Brežice, na okr. glavarstvo, da bi mu rešil barko Pa ni ga bilo leka! Odposlanec se je vrati z neugodnimi sporočili-Jantscherjeva zvezda Je Že padla čisto nizko k zatonu. Glavar dr. Nouwirth se je tresel strahu za lastno kožo. Mural le rešiti že nad leto počivajoči akt dež. odbora ter napočiti I. svetovalcu GrespoTevčlču, da izpelje volitev župana vsled odstoplvšega ž»ipana Mih. Vrstovšcka. To se Je izvršilo. Z vsemi glasovi — tudi z glasom Keneta s t- sem bil Izvoljen Jaz za župana. Sedaj pa nekaj cvetk iz absolutističnega »žnpanovanja« Keneta starega (kar se je god tki večinoma pod vplivom sina Kene mL), ki je izzvalo splošen odpor v občini. Med drugim svojim »plodonosnlin« delovanjem Je Imel menda Kene st. samo en ctlj pred seboj, da reši svojega »poba«, kakor se Je sam izrazil- Tako le zagrešil težke udarce na kožo sptošaostl ta poedincev svojih obča trav. Da se prikupi navzgor, le začel polagoma stikati po občini za onimi, kl M blH $e predolgo doma, brez dovoljenja, dokumentov Ud. Bilo pa je v občini dovoli takih, ki so že nad eno leto in dclj bili doma brez dokumentov ta katerih nihče ni pozival, ker so se b|H izgubili lz vol. evidence. Med temi so se nahajal! dobri posestniki, očetje množice otrok, fantje in drugi. Za vse te ie vedelo tudi naše orožtrištvo, pa se nI zmenilo zanje. Kene stari pa ie te ljudi ovadil avstrijskim oblastim z zahtevo, da se Ub sprav) k vojakom. — AU pal navedem imena gosp. Kene, morda bi rad kater! osebno * Vami obračunil! — Enega Izmed teh so potem morali loviti orožniki, skrival se je, dobili » ga v svinjaku. Vklenjenega so ga tirali na postajo. Tam jim je sopet »ušel«!?, Sam se Je peljal v Gradec, prišel pred voj. sodišče Itd. Drugega smo pri voj. odd. rešili t osebno intervencijo. Drugi so imeli razne usode. In vi gosp. Kene ste Imel! lahko vest? Da bi le rešili »poba« in če bi zaradi nJega vse druge spraviH »noter«, da bi jlb vrag vzel — kal hi Vam bilo tnarl Ko sem mu nekoč — po okolnostib — to početje očital, ml Je rekel: »To Ja moja doli-»ost! Jaz nisem naredil vojne.« Dolžnost, da rešita svojega »poba«? Kakšno drugo dolžnost, pa ste imeli gosp. Kene? Kdo Vam lo je naložil, kdo Vas je pooblastil, prisilil, v to postavil? Nihče! In zato tudi niste imeli nobene dolžnosti! Povejte mi vsaj enega resničnega župana iz okoliških občin, ki bi btll svoje občane denunclraU! Poznam n. pr liu-dl v Plšecak, ki so bili vso vojno doma brez dokumentov, pa lih župan, mlad vojaški ob-vezanec, ld bi se moral za lastno kožo bati, ni »denunclral«! No. ti vsi niso Imeli tako denunci!a«tom< I Zraven tega Je Kene stari pripuščal svojemu sinu Kene mL, da Je ta pod krinko In saščlto očetovega »županovanla« Izvrševal razne eksptoataclje svojih občanov. Tu podam sanjo par. slik. za v&a hf bilo teoba cele knjige. 1. Vse prejšne čase Je nabavljal na Sta-lprskem dež. odbor galico za vinogradnike, Jo po naročilih razdeljeval na občine, katera je zbrala naročile svojih občanov ta Jih med nje razdelila. Posameznik Je torej, kakor npr. pri »kmet. družbi«, mogel naročiti lo pri občini 2e v letu 1917 Je vladalo tako pomanjkanje bakra, da ]• pretila nevarnost premale dobave gaHce ta s tem uničenja vinogradov. Zato Je bil v tem letu (1917) izdan Iz Gradca stroz uka? na občine, ki 90 morale natančno opisati naročnike, velikost njih vinogradov, potrebno množino galico Itd. Resničnost vsega tega popisa »e moral Potrditi obe. urad. Torej »dolfcpost«! To vse je Kene start tudi izvršil in potem pomladi 1918 tudi galico razdelil. V nemalo razbur-jeni« pa Je dobil vsak vinogradnik komaj polovico - »Hh manj — drugI malo veS (kakor5na Je pac bila milost) naročene '9 potrebne galice. Kene si se Je Izgovarjat, da so to prikrajšali že v Gradcu. Delno Jt to bilo tod! res, vendar pa ne daleč toliko, i, kolikor Jo prikrajšal Kooe, Kmalu potem smo Izvedel), da o* je s tem prikrajšanjem nabrala pri Kenetu precejšnja m no? t-na galice, katero Je Fr. Kene mL, sedanji ge-rent okr. zastopa v Brežioata zverlžll na HrvaŠko. Tam te la namreč plačevalo za kg galice po 20 kron. dočim je stala pri občini krog 3 krone. Za L 1918, ko Je krona lineln še precejšnjo veljavo, le bil to zelo dober »kšeft«! Jaz ta nebroj tukajSnjUi vinograd' nikov, katerim se Je »p. i občini« »prltrgpla* galica, Pa smo morali potem kupovat* n« Hrvaikeni — morda nafto ~ i>o 38 kron.' wtt iHBinni Ker le ta »kupčija« Kenetu ml. zelo ugajala, le šel tudi v ZagTeb h »Gospodarskemu društvu«, kjer je s pomočjo nekega banskega uradnika, pod pretvezo, da rabi za sebe, dobil 20 kg galice po znižani ceni. To galico je pripeljal preko Sotle na Štajersko in }o v Dobovi shranil. Od tu jo je prodal z»-pet nazaj na Hrvatsko neki ženi. Ker pa ta žena ni takoj odpeljala galice lz Do bo ve, jie Isto druiii dan gosp. Jantscher kot last Hrvatice, ki hoče galico »šmuglati« na Hrvatsko, zapieuii. Kako je Jantscher za to, hrvatičino galico zvedel, ne vera. Govorilo se Je, da le to povzročil sam Keue. Sicer pa Kene ml. je dobil ta »zaslužil« denar, Hrvatica pa je zgubila galico, denar ln pozneje tožbo, s katero Je nastopila proti Kenetu. 2. Skoraj vsaka dva meseca so prihajali v občino vojaški oddelki, ki so potem vršili »rekvlrirauje«, stikali po vseh shrambah in poslopjih od hiše do hiše. Vsako posamezno »patruljo« Je moral spremljaU po en zastopnik občine. Za vas Piršenbreg je ta posel vršil, zlasti za časa »županovanja« očeta, obično Kene ml. Pri takem stikanju je ob tej priliki v neki shrambi Jožeta Kršana opazil izvrstno kolo. Kene ml. je takoj sklenil, da nvora to kok> postati njegovo- No in res se je čez nekaj časa že vozil na tem kolesu. In kako se je to zgodilo? Nastale so dve verziji. Lastnik kolesa je trdil svojo in Kene mL zopet drugo. Obe pa sta za Keneta ml. zelo značilne. Da nam gosp. Kene ne očita krivice, vzemimo, da je tako res, kakor je trdil pri sodišču Kene ml. sam in kar je menda Vegova žena kot priča izpovedala- Kršan Jože je ves čas vojne ležal bolan v postelji, vsled česar je njegova žena Tereza vodila ln opravljala vse potrebne poste. Imela sta sina, ki je bil radi trojne hibe (menda gluhost in težko govorjenje) pri vsakem voj. pregledu spoznan za nesposobnega. Kot črnovojnik pa je moral kljub temu na vsak nabor. Kot vsaka mati, se le tudi Tereza Kršan tresla pred vsakim naborom, da bi ji ne vzeli sina in ga tam mučili. Tako je moral enkrat tudi v dobi »županovanja« Keneta st. na nabor. Tedaj je še ljudstvo mislilo, da so župani vsega-mogočni. Tako se jc tudi Tereza Kršan podala k »županu« Kene st s prošnjo, da ii obvaruje sina, da ne bo potrjen! Kene stari (ki je sianoval v isti hiši s sinom) jo je bolj »naglo« odslovil — pa je našla milost« pri bolj »usmiljenem« sinu Keue mL! Kinalu je bfla »pogodba« sklenjena in sicer: »Kene m!, bo povzročil, da njen sin ne bo potrjen, oaa — Tereza Kršan pa mu zato takoj, že pred naborom izroči bicikl v njegovo popolno ln neprlklkno last Tako ie Kene mL prišel do kolesa! Gosp. Kene ml., tedaj navaden sin namišljenega župana, danos goreni okr. zastopa v Brežicah, le zrabljajoč stisko, bedo ta nevednost od vojne kruto iztiskanega in trpečega ljudstva, hotel sebe okoristiti s tem, da bi si na tako nomorallčeo način prilastil tujesa blaga. To jo storil dobro vedoč, da omenjeni sin nikdar ne bo potrjen, in še boli dobro vedoč. da bi mu pa v slučaju »potrditve« noben žnpan, še mauj pa oa županov sinko mogel pomagaH. KBub temu pa le hotel prevari« svojega občana. Jdže Kršan pa s to »kupčijo« le ni bil zadovoljen. Opominjal je Keneta k vrnitvi, ozir. plačilu kolesa vse do leta 1921. Tedaj pa |e vložil tožbo proti Kenetu. Kene pa se Je branil češ, da jo kolo njegovo, ker ni bii KrŠanov sin potrjen itd. Sodnik pa ni bil vaet za tako »Idealno« Kenetovo delo v »prid zatiranega ljudstva, med vojno«, in je Keneta mL obsodil v plačilo kolesa. Kako daloč mojra pasti človek, kolika le moralna vrednost istega, ki se upa s takim umazanim početjem braniti pred sodiščem, na) sodi javnost sama! Gospodu Kenetu ml. pa svetujem: »Nikar ne kažite tega mojega dopisa — kot razne druge, v gostilnah, uradu okr. zastopa, na potu in drugje, ker s tem se le fatalno blamirate, - ljudje pa se Vam smejijo. VI veste prav dobro, kje je sodišče. iMole obtožbe so zelo težke jaz pa sem Vara na razpolago! Ne mislite pa, da sva gotova! če želite, imam še mnogo »rezerve« iz Vašega »idealnega« dola kot rekvizitor živine, zadeva aprovizacijskega krompirja in še ne-braj takili in enakih stvari iz stare, in če hočete tudi iz novejše dobe! Iz takega »županovanla« Keneta starega in pod njegovo patronanco stoječih oseb, je moral Isti zapustiti »županski« stol v to prisiljen na javni obč. seji dne 30- maja 1918, katero je sam sklical, ki se pa potem ni vršila, ta sicer ne vsled kakšne »ovadbe« aii »preiskave«. četudi je Kene stari izjavH svojim prijateljem, da Je bil to zanj najhujši politični udarec — v celem življenju, ni proti vsemu ka»ql niti najmanjšega odpora. Nasprotno, ko sem pozneje prevzemal obč. akte v nje-»ovi hiši, nas Je celo poro stil — z očividno željo, da ostane vse mirno ta da ne razglabljamo po preteklosti. To se je tudi zgodilo ta ostalo bi bilo na vse veke pokopano, da me niso začeli nesramno obm/stavatl 1 lastnim blatom — naigršimi psovkami na zemlii z »ovaduhi« ta •denuncljantom«. V vaše pismene ovadbe, s katerimi ste aalitevaJl g. Kene od avstr. oblasti, da spravilo »noter« razpe gotove osebe, sem »po slučaju« dobil Že takrat vpogled Videl sem, da Je bil med drugimi tudi moj najboljši pri-latel] — katerega sem potem z osebno Intervencijo pri njegovem vojaškem oddelku iztrgal posledicam Vaših ovadb. Pa nikdar mu tega nisem poveda. če tudi Vas Je neštetokrat sumil proti tnenL Vedno sem Vas branil -— da to ne bo res itd. Hotel sepi mir! in to vedno, do danes ta kljub vsemu, kar se ie, ne brez Vaše vednosti od Vašeg ljubega steka rrrto proti meni. (Dalje prihj L P. Bernlk. (Sev. Amerika J Umetno namakanje zemljišč. Umetno namakanje zemljišč J« doprineslo ameriškemu poljedelcu veliko pridobitev na polju napredka. Vsled suše slabo zaraščena po«a so ppdvolilo celo potrdila množino pridelkov. Puščave, kier le bfl *am pesek ta kamenje, to se Izpmnenile v prekrasna polja, kakršnih le videti le ma-tokfc na sveto. Tteli po pokrajin*!), kjer padu del toliko aH v večU mnoital kot v topI Sjcrventfl, te Je umetno namakani« po-JjaSodOvtto dobro obntalo. Sedaj se le prt-Sata splošno zanimanje ameriškega kmeta arafltno namakanje zemljišč Morda ni več daleč čas, ko se bo slehrni ameriški poljedelec bavll z umetnim namakanjem svojih njiv. Ker se ml zdi potrebno, da se tudi naš slovenski krnet vsaj nekoliko seznani z umetnim namakanjem zemljišč, hočem o tem izpregovoriti par besed. Ob rekah, kjer jc kraj zato najprimernejši, zgradijo večje ali manjše Jezove. Od tu napeljejo glavne kanale, primerno oddaljene eden od drugega. Iz njih vodijo drugI manjši kanali po polju ta sicer tako, da dosežejo slehrno kmetijo. Vsak kmet ima napeljane še posebne kanale ta sicer tako, da more namakati svojo kmetijo kjerkoli se mu zdi potrebno. Tu hočem še opisat) kako tp ti jezovi narejeni. Kot vzorec naj opišem enega izmed največjih jezov te vrste v Ameriki. Jet se Imenuje: The Rooseveit dam. (Jez RuseveltJ The Rooseveit dam se nahaja 120 kilometrov vzhodno od PhoenU, ki Je glavno mesto države Arizona. Ta ]ez je zgrajen na reki Salt River in je stal deset milijonov dolarjev. (Okoli 6000 milijonov Din.) Zgradba je namreč postavljena v ozki soteski med štirimi visokimi gorami, ki je zgrajena iz kamenja In cementa, ter se dviga 86 In pol metra visoko. Temelj jeza le zidan 10 metrov globoko na živo skalo. Temelj je 52 metrov debel ter 64 metrov dolg. Na vrhu je ta zid 249 metrov dolg ln 6 in pol metra debeL Na vrhu zidu vodi 5 metrov široka cesta. Za zgradbo tega jezu se je porabilo 338.442 sodov cementa ter 262.234 kubičnih metrov gradllnega kamenja. Voda v tem umetnem jezeru je 69 metrov globoka. — Jezerska površina meri pa 66 štirijaških kilometrov ali malo manie kot 7.000 hektarjev površine. Kadar je jezero polno, znaša množina njegove vode pol milijona hektarskih čevljev in ta množina zadostuje za namakanje 200.000 hektarov zemlje za tri leta ln sicer vseeno, čo pade še kakšna kaplja dežja aH ne. (En hektarski čevelj vode je ona količina vode, s katero se premoči en hektar zemlje od 30 do 32 centimetrov globoke.) Omeniti moram, da Je pokrajina, ki jo namakajo lz tega jeza, ena od najbolj suhih ameriških pokrajin, v kateri ni bilo drugega kot sam pesek ln kamenje; danes pa Je že več kot polovico pokrajine izpremenjene v krasna polja. Zemlja, katere poprej nihče niti zastonl nI maral, se danes prodaja od 200 do 3.000 dolarjev za en sam aker (en aker je 4050 štirijaških metrov zemlje, to Je še manje nego pol hektara). Ali vrednost ieza še nI Izčrpana. S pomočjo sile, ki jo daje Jezero, so napravil! elektrarne, ki dajelo 25.000 konjskih sil moči, za katero vlečejo nad poi milijona dolarjev na leto. Poleg opisanega Jezu }e v Ameriki, posebno v Kaliforniji še na stotine podobnih Jezov, kateri so se povsod Izkazali kot zelo dobičkanosni. Poljedelcem večajo produkcijo, mestom dajejo električno razsvetljavo ta gonilno silo, državi pa dohodke. Upajmo, da bo tudi lepa Slovenija nekega dne uživala slične dobrote. Vsaj naravnih predpogojev ne manjka. Tovariši I V gospodarski samopomoči kmeta je njegova rešitev. Gospodarska samopomoč pa je zadružništvo. Zato smifmo z&flra-ge povsosli, kj©r jih še nI in kjer so potrefeae! Za informacije, kako se osnuje zadruge, za pravila in drugo se obrnite na zadružno matico „Zvezo slovenskih zadrug" v Ljubljani, ki vam bo v vsakem oziru šla na roko. (Občni zbor posoiilnlce v Radovljici) je bil dne IS. marca. Občni zbor je pokaral, da je posojilnica v pravih rokah, uradniško osobje pa na svojem mestu. Nič manj ko 132 milijonov kron Je imela posojilnica prometa. Ta Številka nas vzpodbuja, da se še boli oklenemo posojilnice, kakor ima posojilnica sama tudi vedno smisel za naše potrebe. Tako je dala posojilnica lani 2000 kron za pretiravanje konj, letos pa je dala med drugimi podporami tudi 1000 kron radovljiškemu planinskemu odboru. Zato pa nalagajte planinci svoj denar tudi v radovljiško posojilnico. Svoji k svojimi (2e v naprej čestitamo.) Ljubljansko tržno poročilo napoveduje, da bo mestna občina ustanovila lastno vrtnarsko podjetje, ld da bo v veliki meri krilo potrebo Uubljane glede zelenjav. Ne rečemo, da ne W bilo tako podjetje iz idealnega stališča priporočljivo. Ampak druga pesem Je, kako se bo dala ta misel Izvesti y realnem življenju. Ni se posrečila }«vna uprava f industriji, še manj se bo v kme-ttistvu. Čisto izključeno pa ie, da M se v LJubljani, kjer imajo za gospodarstvo posebno čudne nazore, kakor Jih moralff ljubljanski davkoplačevalci Že dosti dolgo do&v-Zftto prav iskrooo čestitamo ljubljanskim oijetom oa uspeha, W bodo lete dolgo pričakovali in ne dočakali, ko bodo z mestnim vrtnarskim podjetjem ubijali konkurenco kmetovalcev! (Stanje posevkov.) Po podatkih poljedelskega ministrstva je od 1,939.000 ha z ozimnim žitom posejane površine 1,500.000 ha pšenice, 200.000 ha ječmena, 155.000 rži, 50.000 ovsa in 32.000 hektarjev drugega žita. Po teh podatkih je letos posejanega za skoraj eno tretjino več ko lani. Pozirani posevki so skoraj povsod dobro prežim!li in zato lahko pričakujemo ugodno letino. (Ljubljanski trg.) Goveje meso velja v mesnicah, od 22 do 25 dinarjev, na trgu od 18 do 24, teletina po 19 do 20, svinjina L vrste od 30 do 35, U. vrste od 25 do 30, najslabša slanina po 38, najboljša po 43, amerikanska mast po 38, domača po 42 do 45, šunka po 45 do 56, koštnin po 16 do 17, kozlič po 24, konjsko meso po 8 do 9, hrenovke po 32 do 37 in polprekajene kranjske klobase po 48 do 52 dinarjev za kilogram. Pi-Sčanci po 24 do 25; kokoši po 36 do 46 dinarjev. — Mleko po 4, sirovo maslo po 60, čajno po 75 do 80, bohinjski sir po 47 do 55 za kg. Jajca po 1.25 do 1.50 za kos. Bel kruh po 7.50, črn po 6.50, moka št. 0 po 7.50 do 8, črna po 6, koruzna pa po 4.50 dinarjev za kilogram. Špecerijsko blago: kava po 44 do 96, kristalni sladkor po 25, v kockah po 26-50, namizno olje po 30 do 33 in jedilno olje po 23 do 25 dinarjev za kilogram. (Ktavnlčne pristojbine) je zvišal ljubljanski občinski svet sledeče: za govedo od 5 na 10 dinarjev, za presiče od 3 na 7.5, za konje od 2,5 na 7.5, za teleta od 1.5 na 5, za koštrune od 0.5 na 2.50 in za kozle od 0.25 na 1 D. Ogled-niea pa jc zvišana od 10 par na 25 par. Te pristojbine pa veljajo le za živino, ld se ne izvozi. Za izvozno živino pa so obveljale sledeče pristojbine: za govedo 40 D, za prešiie 30, za konje 30, za teleta 20, za koštrune 10 in za kozle 4 dinarje. — Več ko dvomljivo je, če bo to povišanje v korist mestni občini ljubljanski. Od povišanih pristojbin je zlasti prizadeto kmetsko ljudstvo in vrhu tega tudi konzumentt Z jezo se namreč draginja ne odpravi! (Markov sejem v Zagrebu.) Veliki Markov ali Jurjev sejem v Zagrebu dne 26. aprila Je bii zelo dobro obiskan, bolj ko lani — Konjski sejem. Težki piucgavsld konji so dosegli ceno od 36 do 42X100 dinarjev za par, paradni konji od 20 do 25.000, srednji tovorni od 12 do 15.000, enoletna žrebeta navadna 4500, belgijska od 7 do 8000 dinarjev. — Goveje živine je bilo zelo veliko. Pozornost so izvajali 4 simentalsjd biki in trije pinegavski. Vse so kupili izvozniki ln je dosegel en bile ceno 10.000 dinarjev. Povprečne cene so bile: voli I. vrste od 20 do 24.50, H. vrste po 16 do 19, bosanski voM po 1125, krave po 1625 dd 9 ta biki po 9 do 22.50 dinarjev za kg žive teže. — Telet je bilo zelo mnogo, kg po 17—18.50 dinarjev. — Sremskih svinj je bilo malo. Debela so bile po 26.50 do 28.75, mršave pa po 22.50 do 25 dinarjev za kg žive teže. — S krmo se je malo kupčevalo. Seno je bilo po 125—182.50, detelja po 142.50 do 210 in slama po 125 do 132 dinarjev za meterski stot. (Dunajski živinski trg) z dne 26. aprila. Na sejem je bilo prignanih 3077 telet, 1665 svinj, 641 ovc, 92 kg koz in 2262 jarcev. Vsled velike množine živali in slabega povpraševanja so cene živini znatno padle. (Ponarejeni bankovcL) V zadnjem času se je po vsej Evropi pojavilo veliko število ponarejenih bankovcev. Posebno dobro ponarejeni in mnogo-brojni so falzifikati 10 in 20 dolarskih bankovcev, angleških funtov, po 500 rumunsltili lejev, 500 nemških mark, 10.000 poljskih mark in po 50 laških lir, (Izvoz ovsa, sena ln sladkorne repe) je lz naše države zopet dovoljen. Za oves se plača izvozna carina v znesku 10 dinarjev za 100 kilogramov. Isto tako za rezance od sladkorne repe. (Izvozne carine) na sirove kože so znižane od 800 dinarjev na 400, one na zdrob in moko od 60 na 40 in na otrobe od 25 na 15 dinarjev za 100 kg. (Izvoz v Ameriko.) Neka velika ameriška tvrdka želi pri nas nabavljati sadike, krompirjevo moko, posušene gobe,-posušeno črno grozdje, posušene češnje, višnje in grah, veilike orehe, mandeljne, lešnike, kostanje in smokve. Naslov tvrdke se izve pri zagrebški trgovski in obrtni zbornici. (Nemška odplačila 1. 1922.) V vsem je plačala Nemčija 695,606.800 zlatih mark in sicer Franciji 200,064.100, Angliji 167351.700, Italiji 107,702.300, Belgiji 65,646.700, Grški 4,519.500, Jugoslaviji 116,882.500, Rum uniji 14,582.700 in Portugalski 9,367.300 zlatih mark. — Pripominjamo* da mi nismo prejeli odškodnine v denarju, temveč v blagu. (Slabo gospodarsko stanje Nemčije) kaže najočitnejše dejstvo, da Je povišala Državna banka za obresti za lombardna posojila od 13 na 19 odstotkov. Kaj morajo šele zahtevati privatne banke m trgovske kredite! (Madžarska državna banka je zvišala) obrestno mero od 8 na 12 %. Madžarska se rapidno bliža stanju Avstrije. (jubilej dela.) Te dni praznuje znana tovarna nogavic in pletenin M. Franzl in sinovi v Ljubljani na Privozu št 10 petin-tridesetletnico svojega obstoja. Ta tvrdka je prva ta • najstarejša te vrste v SlovenlH In najbolj priljubljena pri vseh trgovdh radi svojih solidnih izdelkov in zmernih cen, zato tudi krije potrebo ijubljanskili trgovcev grosistov in Slovenije skoraj da sama. Tovarna ima v obratu vse nove modele in strole na ročni ln motorni pogon. Vkljub veliki konkurenci inozemstva in ta. kajšnjih obrtni ln davčni oblasti neprijavljenih izdelovalcev je tvrdka M. Franzl li sinovi povsod tako vpeljana, da zahtevalo po trgovinah podeželski odjemalci le »Fraft celnove« nogavice, ker so jim najbolj trpežne in vsled tega najcenejše. Tvrdld Iskreno čestitamo k jubileju ln želimo, da bi se razvijala še nadalje tako lepo leot doslej ter lo najtoplejše priporočamo. (Razkol Ka-kinks-klanaJ Njujorški Ihti poročajo, da je ta divjaška organizacija, o kateri smo že poročali, pred razkolom, Prišlo le namreč do spora med »vefflda vezlrom« Evansom in pa »vladarjem« St mon&om. Slmons ie obdolžil Evansa, da u> pravlja denar organizacije v zasebne svrti in zato le vdrl v klubo.o »vladno« palai« »nevidnega carstva« v Atlanti in vrja Evansa na cesto. Potem ga je postavil jitd klubovo sodišče in mu vzel vse pravi«, Toda Evans se ul udaL Ko so drugi du dani ku-kluks-klana zborovali in razpravljali, če se otvori tudi ženski oddelek, Id bi se na isti način boril proti katoliko«, črncem, Judom in kreolom, kakor mošil člani, je vdrl na zborovanje Evans s svojimi pristaši in po dolgem prerekanin i« pretepanju so bili Simonsovl pristaši vrženi na cesto. Splošno se misli, da je to prvi znak bližnjega propadanja Ku-kluks-klam (Pogrebne svečanosti Japoncev.) Teli princa Klteširakavea, ki je umrl vsled avto. mcibilske nesreče pri Bernayu na Franco. skem, prepelje Japonska vojna ladja na Japonsko. Njegovo truplo je sedaj razstav* lieno v japonskem poslaništvu v Parim V ta narnen je postavljen prekrasen odet in sicer čisto v zmislu Japonskih pogreboH obredov. Kraj odra so postavljena posmrtna jedila za dušo pokojnika ta sicer riž, fazan, špargili, riba, Jabolka, po* ranče in hruške. V dveh prekrasnih posodah je vino in voda. Vse to pa je razsvetljeno z orijentalnimi papirnatimi lampijml Ob krsti pa stražijo japonski vojaki in ofr cirjl. — Srečni Japonci, kjer celo rartiji r.e manjka niti vina niti jedi! (Kopališče za avtomobiiej Kje? - Seveda v AmerikL V Salnt Paulu so otvorlll kopališče za avtomobile ta seveda z veli kanskim sijajem. V kopališče pride avto mobil ves umazan ln blaten. V en! minuti mu vzam« vodni curek vse blato, v drugem prostoru se avtomobil Sa enkrat splatuu* potem pride v tretji oddelek, kjer je v pat minutah električnim potom posušen. Vpi minutah le avtomobil čist, ko da \s\ Olik lz tovarne. Amerikanci so od novega kopališča tako navdušeni, da nameravjjo zgraditi taka kopališča po vseh mestih. (Sami so si Izkopali grobj V vasi Pro. šnlci v porečkem okraju so' kopali otrod zemljo pod nekim bregom. Cisto zavttt! od igre, otroci niti zapazili niso, da se unija ruši. Kopali so naprej rov In se veseli Ko so bili vsi v »tunelu«, pa se zemlja 1» krat udere in zasuje vseh pet otročlISe^ Starši, ki so cdkopali otroke, so našE b vse zadušene. (Preveč avtomobilov Ima Ameriki] ln sicer toliko, da ne vedo kam z njimi VVasliingtonu pride v svoje urade tretHoa uradnikov v lastnih avtomobilih. Teb av> tomobilov le potem toliko, da so vse uito prenatrpane z njimi Zaradi tega so se vk. čeli nekateri voziti že s tramvajem, fcet pridejo tako lažje in hitreje na cilj. Poseb* no preglavico delajo avtomobili skiadiK-nikom. Ob hodnikih je namreč tako polno, avtomobilov, da ne more noben voi zavo-žiti k hodnikom, temveč morajo vse vozov« izlagati iz srede ulic. Sedaj razpisujejo na* grado za najboljši načrt, kako bi se moglo avtomobile shranjevati, ne da bi zapirali ulice. Po nekaterih hišah so si pomagal na ta način, da spravljajo avtomobile ni streho, drugod pa mislijo napraviti veli. kanske podzemeljske garaže za avtomobile. (Dragocenosti kralja Nlklte.) V Cetfc niah so našli arhiv bivše črnogorske viadt Med arhivom pa so bile tudi dragocenosti bivšega kralja Nikite. Njegove dragocen«!! so vredne več ko 20 milijonov dinarjev. (Korupcija v Moskvi) se silno širili je zavzela že strahoviten obseg. Najved® temu krive slabe plače uradnikov, katerih vrhu tega niti redno ne dobivajo. ZadnIE je bil pred sodiščem obsojen skoraj ves stanovanjski urad. Večina uradnikov Je bQa spoznanih krivim. Kazni so bile hude. 11 jih le bilo obsojenih na smrt, drugi pa u težko ječo. (Na smrt) Je bi obsojen v Sarajeva ropar Sava Traparič, ki je oropal in ril denarnega pismotiošo Novakovida. ' (Ameriške neumnosti.) V Ameriki (t dosti pametnih ljudi, pa še več neumnih. Med temi pa gotovo niso na zadnjem megg oni, ki so pričeli v zadnjem času teto vati med seboj, kdo da bo dalje plesftL S* veda niso pri te) neumnosti zaostal« tali žalostne posledice. Tako J« zadela kap nt-kega Morehonlera, ki je preplesal 78 ur, Bii Je na mestu mrtev. Ravno tako Je umrlo in težko zbolelo več drugih o«eb, U K) plesale za stavo. Zdravniki trde, da Je ONtfiS^MH * J&OSfe jdft&t ^ samo oaa bo ubila korupcija Dragi somišljenik! Ali si že pridobil ..Kmetijskemu listu" kakega novega naročnika ali kako novo narognfcof danja plesna strast v Ameriki bolezen in sicer podobna oni srednjeveški bolezni ska-kačev. (Strah pred Jezičnimi ženskami) je velik povsod. Tako so sklenili Tibetanci, da more biti naslednik nekega njihovega duhovnika (lame) rojen od neme matere. Šli so takoj na pot in niso mirovali, da so našli nosečo nemo ieno. Le tako upajo, da ne bo novi tema Imel napak Jezične ženske. (Brezsrčna dirka.) V Londonu so uprt-■orSi te dni nad vse brezsrčno dirko- Matere so imele dirkati, katera bo prišla z otroškim vozičkom prva na cilj na 53 milj dolgi cesti BDo Je grozno gledati kako so aboge žene v silni vročini pehale svoje vozičke. Otroci so Jokali matere se rau-Gle, brezsrčni gledalci pa se zabavali Pr-$0t pet mater M Imele dobiti nagrado v S fantov (okoli 2600 dinarjev). Ko •a pa prišlo na cflj, se jim Je povedalo, da pre}me>o denarja, temveč stvari v tej Vrednosti Zato p« » morale takoj plačati $ iCtngar takse (okoli 130 dinarjev), ki |Bi 9« vefitea Mi revic ni imela- Nato so nrrtjfrnti gledalci začeli zbirati denar za mater«. Več otrok Je pri tej dirki pa tudi več mater Je težko zbolelo, dirke so nastale potem ▼ Londonu proti prirediteljem dirke hode demon- Kmetfiliko šolstvo. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca majnlka na Kranjskem na. tftrtnjB strokovna predavanja in sicer: V Bodoljot dne 6. maja: t Na Kolovrata pri Zagorju — o samopomoči is o poljedelstvu. (Predavatelj: •konotn Jereb J 2. V tlakah — isto. (Predavatelj: ekonom JerebJ 3. V Žužemberka — o reji bikov in te-Hc za pleme ln o sadjarstvu. (Predavatelj: ekonom KafoL) 4. V Tržlčn — e vinogradništvu. (Predavate!}: »ionom Ambrož.) Vnebohod, dne 10. maja: 8l V Dvorski vasi —o gnojenju z umetnim in hlevskim gnojem. (Predavatelj: ekonom SustičJ 6. V Poljanah — o reji bikov in tellc za pleme ter o sadjarstvu. (Predavatelj: ekonom Kafol) V nedeljo, dne 18. maja: 7. V Kočevju — o kmetijstvu z ozirom m živinorejo ter o kmetijski organizaciji. (Predavatelj: ekonom Oregorc.) & V Temenici — o poljedelstvu ta živinoreji (Predavatelj: ekonom Jereb.) Književnost. (A. MeSik, Jugoslavija.) Zemljepisni pregled ti. del, 2. snopič. 1923. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena 25 Din, s poštnino i'5 Din 40 p. Za Veliko noč je fašel zadnji snopič Melikovega zemljepisnega popisa naše države, ki prinaša geo- fraflčne podatke Črne gore, Vojvodine, rblje ln Macedordje. Popis posameznih pokrajin in krajev je točen in zanimiv ter popolnjen z najnovejšimi statističnimi podatki. Malokatera knjiga nudi toliko Inte-resantnlh podrobnosti kot Mellkova, kljub temu je pa pregledna ln za spoznanje Jugoslavije vsakomur nujno potrebna. Boljšega popisa naše države doslej nimamo. Kako Je Javnost sprejela prejšnje snopiče, kaže najbolj dejstvo, da je prvi zvezek že davno razprodan in da se pripravlja druga izdaja. Pravkar izišlemu snopiču je pride-jana tudi pregledna karta Jugoslavije, ki bo vsakomur dobro služila. — Istočasno z zadnjim snopičem je izšla tudi boljša mehko vezana Izdaja celega drugega zvezka z zemljevidom vred. Ta Izdaja velja 65 Din, s poštnino vred 67 Din 50 p. (M. Humek: Praktični sadjar.) Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov. 24 večbarvnih prilog ln 92 slik v tekstu. Založila Jugoslovanska knjigarna. Vezana knjig^ stane 120 Din. — Oosp. Humek Je priznan sadjarski strokovnjak In naravnost poklican v to, da s svojim spretnim peresom pripomore do Izboljšanja slovenskega sadjarstva, ki more postati rešilen vir do-nodkov slovenskemu kmetijstvu. Praktični sadjar g. Humeka je pisan stvarno, toda obenem poljudno ln bo zato dobrodošel vsakemu sadjarju, pa tudi vsakemu ljubitelja prlrode. Na knjigo opozarjamo. Sarma. Ta jed je posebno v čislih na Hrvatskem in v Srbiji in prav je če se seznanijo tudi naše gospodinje z njo. V zeljnate liste celih okisanih glavic se zavije sledeči nadev (fila). Surova govedina se na drobno seseklja ta pomeša s sesekljanim kuhanim pre kaj enim svinjskim mesom ali špehoin. Nato se dioda par pesti opranega riža, popra ta polije z 1 žlico masti, v kateri smo dušili malo sesekljane čebule. Potem vmešamo še eno ali več jajec, kar je odvisno od množine nadeva. Po potrebi se doseli in vse dobro premeša. Nato se zavije ta nadev po 1 žlico v zeljnati list ta se vloži v kozo ali ponev, v kateri smo preje razgreli malo masti ta jo posipali z mak) moke. Nato se zalije z vodo ali juho ta se pusti dušiti približno 1 ura Vmes se pa lahko zreže še malo zelja. Odgovori somišljenikom tn prijateljem. IZ LISTNICE TOV. POSLANCA. M. H. v H. št 6. — Vaša pritožba dospela v II. instanco, odkoder bo poslana na ministrstvo v 8 do 10 dneh. Prekoračili ste pač zakon in nekoliko boste le kaznovani Ker pa je vaš prestopek bolj lahkomiselno tolmačenje zakona, kakor pa namen oškodovati državo, vam bo denarna kazen precej znižana. Tudi II. instanca bo predlagala znižano kazen. JL S. v V. — Radi vaše zadeve bom moral osebno v Vršeč in Belo Cerkev, kar mi je bilo pa do danes Še nemogoče. Toliko pa sem izvedel, da se vlečejo tam doli take stvari kakor prave jare kače. J. S. v H. pri K. — Tudi druga instanca ne bo drugače postopala kot prva. ker so tozadevna navodila silno stroga. Ko boste dobili odlok od II. instance, da je odbito, mi javite, da poskusimo z revizijsko pritožbo na ministrstvo, Uspeh zavisi seveda največ od takratne politične konstelacije. F. G. v K. J. pri V. L. — Za vas je najbolje, da počakate izida tožbe, ki jo vodi eden vaših sosedov v isti zadevi. Izid razprave bo merodajen tudi za vas tn zato bi bilo škoda riskirati stroške. Kar bo veljalo za enega, to bo veljalo za vse. A. O. v P. p. P. — V tem slučaju ena sama priča ne zadošča in zato je bolje pustiti zadevo v miru. Žnpanstvo obč. Z- — Zoper odlok II. instance vložite revizijsko pritožbo na ministrstvo, preko okr. glavarstva, meni pa pošljite prepis iste v svrho intervencije. J. H. v S. O. p. O. V. — Pismo prejel. Ko pa dobim naziranja vseh mero-dajnih Sniteljev, ki prihajajo tukaj v poštev, vam odgovorim obširnejše. IZ USTNICE UREDNIŠTVA. L C. iz Posavja. — Sprašujete, če bo dr. Korošec sedaj, ko je pobraJ skoraj vse slovenske mandate, kmetu spravil domov naše fante iz južnih krajev. Zaiibože Vam moramo odgovoriti, da o tem ni niti govora. Dr. Korošec nI do-sedaj tozadevno storil niti enega koraka in se tega važnega vprašanja niti dotakniti ni upal. Vse njegovo delo je bilo posvečeno samo temu, da odrine iz vlade demokrate. Naši fantje bodo zato Še naprej služili v Macedooig, kajti zp vojsko avtonomija ne velja, niti po KoroŠčevem receptu. Raznim dopisnikom. Čudite se, kako je to mogoče, da smejo klerikalni Usti nekaznovano obrekovati svoje politične nasprotnike. Ali mar za klerikalce zakon ne velja? — Na to odgovarjamo. Tudi za klerikalce velja zakon. Žahbože pa ie še danes v veljavi stari avstrijski tiskovni zakon, po katerem se more sod-nijsko preganjati kak list, če je njegov odgovorni urednik drž. poslanec, samo tedaj, če skupščina poslanca sodišču izroči To se pa zgodi k izjemoma in zato morejo klerikalni listi lagati nekaznovano. In kakor vse kaže, bodo lagali nekaznovano še precej časa, čeprav pravi člen 13. ustave, da odgovarjajo »za kazniva dejanja, učinjena s tiskom: pisec, urednik, tiskar, izdajatelj in raz-širjevalec.« To pa bo v veljavi šele tedaj, ko bo sprejet posebni tiskovni zakon, ki je sicer že izdelan, ki pa še ne pride tako kmalu na dnevni red. To pa predvsem zaradi tega, ker pravijo nekateri politiki, med katerimi so seveda tudi naši klerikalci, da je bolj važno, če se še dve leti prepiramo zaradi ustave, ko pa da dobimo nujno potrebne gospodarske in kulturne zakone. — Proti časnikarskim obrekovalcem se zato najbolje bori tisti, ki voli take stranke, ki hočejo v prvi vrsti gospodarske zakone, ne pa plemensko hujskanje. Odločujočo besedo imajo torej volilci. Dopisniku Iz Gorenjske. »Kaj je s kancelparagrafom? Ali res ni moči, da se konča zloraba prižnice v obrekoval-ne svrhe?« — Razumemo Vašo ogorčenost, vseeno pa pravimo, da ogorčenost nič ne pomaga, temveč samo delo. — Zadnji odstavek 12. člena ustave vsebuje takozvani kancelparagral, ki se glasi: »Svoje duhovne oblasti ne smejo verski predstavniki pri bogoslužju ali s sestavki verskega značaja ali drugače pri izvrševanju svoje službene dolžnosti uporabljati v strankarske namene.« Da se bo pa ta člen ustave pričel izvrševati, pa je potreba, da je sprejet še poseben zakon, ki bo podrobno določil, kako in kdaj se ima ta ustavna zahteva izvršiti. IZ LISTNICE TAJNIŠTVA B. v Stražišču. Sestanek odgoden. Kdaj se vrši sporočimo pismeno. Turški Paviiha- Ko se je zdanilo, vstanejo vozniki, da odpravijo svoje konje, a vstanejo tudi Dalmatine! in iščejo svoje osle. Ko pridejo na vrt, zagledajo samo še enega osla, pa še ta leži pod kupom prsti ln je že napol crknil Ko Dalmatinci to vidijo, kličejo kakor iz enega grla birta na pomoč: »Birtuš, birtuš, kje so osli?« Gostilničar se prestraši, misleč, da je osle kdo ukradel prileti ves neumen iz gostilne na vrt. Pride na vrt in vidi le enega osla pa še ta že skoraj krepan. Ves preplašen in zmešan teče tudi v klet Nasradina-hodže, da pogleda ali so nemara osli tam. Gostilničar v klet, Na-sradin-hodža pa s puško za njim: »Kaj češ, lopov, si prišel krast?« Gostilničar ga zavrne: »Za boga, nehaj, hodža! Ali si nor, ali pri čisti pameti?« »Kaj bi nehal ven, če se ne zgubiš, ti poženem svinec v glavo! Sam sem kupil seme, sam sem kopal in sejal, a ti bi zdaj žel, to si mi mojster! Ven iz kleti!« »Kaj si kopal, kaj sejal, vrag te vzemi!« sikne gostilničar. »Jaz sem šel v Sarajevo, kupil sem za cekin dvajset gramov oslovega semena, prekopal sem vrt, sejal in bral, a ti bi zdaj zastonj? i« se zadere Nasra-din-hodža kot nor. »Kaj zastonj?« zakriči gostilničar, »Bog te kaznuj, tam so ljudje, njihovi so osli« »Kakšni ljudje? K vragu ti pa oni!« zakriči zopet Nasradin-hodža. Gostilničar še vedno ni smatral stvtar za resno in je pričel odvezavati prvega oda. Ko vidi Nasradin-hodža, da gostilničar res ne miruje, obrne puško, ga udari s kopitom po glavi 'in zakriči: »Stran odtod, tamp!« Gostilničar zbeži gologlav iz ldeti in ko vidi, da oe poide mirnim potom, se odpravi na sodišče, se pritoži sodniku in mu razloži vse od začetka, kakor se je zgodilo. Ko sodnik to sliši veh, naj prideta Nasradin-hodža ta tožiteU. Kmalu nato pridejo vsi na sodišče: Nasradin-hodža, gostilničar ta vozniki »Ej, hodža«, vpraša sodnik, »aH si ti ukradel osle onih ljudi?« »Milost božja s teboj,« odvrne Nasradin-hodža, »nisem jih.« Zopet praša sodnik: »A od kod ima5 toliko oslov?« »Pri Bogu, dragi gospodar, Šel sem v Sarajevo, kupil sem oslovega semena, prekopal svoj vrt, sejal sem, osli so pognali, jaz sem okopal, oni so dozoreli, pa sem jih požel,« odgovori Nasradin-hodža. »Vrag te vzemi, kako boš to dokazal, ali ne vidiš, koliko jih priča proti tebi?« »Pri Bogu, gospodar, lahko dokažem. Pošlji žandarja po trgovca, od katerega sem kupil seme.« Tabo se je tudi zgodilo. Ko pa je došel trgovec, so se zbraB vsi skupaj pred sodnikom: Nasradin-hodža, gostilničar, vozniki in trgovec. »Ej, brate kramar, aH si prodal temu človeku oslovega semena?« praša sodnik. »Prodal, gospod!« »A imaš Še kaj takega semena?« »Nimam ga več, gospod,« odgovori trgovec. »A odkod si ti reva dobila tisto seme?« »Iz Albanije, gospod«, odgovori trgovec in se do zemlje prikloni pred sodnikom. Nato reče sodnik: »Ej, ljudje, zares je hodža dokazal, a sami veste, da Albanci še vraga oslepa-rijo, pa da bi ne imeli oslovega semena! Ti hodža, si dokazal, da so to tvoji osh, pa jih imej. A ti gostilničar in vi vozniki dobite vsak petindvajset po podplatih.« Vsi zapustijo sodišče, trgovec se odpravi na svoj dom, Nasradin-hodža tudi. Gostilničar in vozniki pa so jih dobili po podplatih, a gostilničar je moral vrhu tega plačati tudi osle. Ko je prišel Nasradin-hodža domov, vzame sekiro, zajaše osla in se odpravi v planine po drva. Ko tako jaše in pelje vseh trideset oslov za seboj, si prepeva, da je odmevalo od gora. Zdajci pa se premisli, da prefiteje svoje osle. Okrene se, šteje in jih nešteje trideset, a onega, na katerem je jahal ne šteje. »O, škoda ga je, kam se mi je izgubil osliček?« reče Nasradin-hodža in hitro raz jaše osla, da bi jih lažje preštet šteje in jih našteje edenintrideset »Lej ga no, vrag ga je pripeljal, do-zdaj ga ni bilo, a zdaj je zopet tu.« Zopet zajaše osla, šteje v tretjič, pa mu zopet eden manjka, ker ni štel onega pod seboj. »No,« reče sam pri sebi, »saj jih imam trideset dovolj, pa tudi če edenin-tridesetega nI« Ko pride v gozd, priveže vse osle za veliko bukev, sam pa pleza nanjo in odseka vse veje izpod sebe. Ko je prilezel do vrha, se loti tudi debla izpod svojih nog. Tedaj gresta popotnika mimo, ga zasmehujeta in mu rečeta: »Vrag te nesl ne sekaj izpod sebe, ker si boš vrat zlomil, a lahko tudi vse osle pobiješ!« A Nasradin-hodža se zadere nanje: »Zgubita se, kaj bosta vidva* nisem vaju prašal!« Ona dva odideta, a Nasradin-hodža seka dalje. Ko preseka drevo, pade deblo na osle in jih vse ubije, a tudi Na- sradta-hodža sam Je ves razbit. Tedaj se razjoče ta reče: »Bog me je previdel, a hudič mi ni dal, ker nisem poslušal onih dveh.« Polagoma se Nasradin-hodža pobere ta gre za onima dvema popotnikoma, da jih vpraša, kam se mu je izgubil edentatrideseti osel Hoda to hodi, jih dohiti na potu in praša: »Ej, moža, če sta vededa, da bom par del ta pobil svoje osle, vesta gotovo it