PRIMORSKI DNEVNIK • Cena 70 lir_____ PO ARETACIJI PIETRA VALPREDE Leto XXV. St. 291 (7865) v' y Se mnogo senčnih strani v preiskavi o bombnih atentatih v Milanu in Rimu Proti Valpredi so oblasti izdale zaporni nalog - Trinajst oseb osumljenih sodelovanja pri atentatih: za sedaj so samo priprte - Tiskovni konferenci anarhistov in kvestorja dr. Guide - Karabinjerji so zastražili stanovanje taksista Rolandija RIM, 17. — Preiskava o bombnih atentatih v Milanu in Rimu je stopila v končno fazo, čeprav ostaja še mnogo nepojasnjenih elementov. Preiskovalni organi so se zaprli v skoraj Popoln molk, sklicujoč se na tajnost, ki jo zahteva preiskava. Celo položaj Pietra Valprede, o katerem je policija menda prepričana, da je postavil bombo v «Banca Nazionale dell’Agricol- tora«, ni še popolnoma razči------------------ ®6en. Izvedelo se je, da Valpre-da vztrajno zanika svojo krivdo, po drugi strani pa je rimsko javno tožilstvo izdalo danes Proti njemu tiralico pod že zna-ho obtožbo «sodelovanja pri Množičnem uboju«. Že sama for- Pietro Valpreda diuilaoija obtožnice pa predpo stavi j a' da so v atentat vpletene druge osebe, ki jih polioija difauda še vedno išče. 0 pravnem položaju osmih oseb o katerih smo poročali včeraj in ki sc priprte, skoraj ni vesti, njim pa se je pridružilo danes še pet moških, ki jih je policija priprla po-hoči in danes zjutraj in ki pripadajo Anarhistični skupini «22. marec«. Proti tem trinajstim osebam se vedno ni točnih obtožb, zdi se pa --kot je povedal milanski kvestov Gui-du - da so samo štirje od njih res-ho osumljeni. PreisKovalni sodnik dr. Occorsio jo danes v Rimu ponovno zaslišal Valpredo in druge priprte osebe, v tej zvezi pa ni hotel dati nobenih iajav. Zvedelo se je, kot smo že omenili, da Pietro Valpreda vztrajno zanika, da bi sodeloval pri atentatih v Rimu in Milanu. Zasliševal-tern je izjavil, da je šel v Milan s Svojim «fiatom 500» v četrtek popolne na zahtevo preiskovalnega sodčka, ki vodi preiskavo o atentatih, do katerih je prišlo v Milanu -5. Aprila. Povedal je, da je bil truden zaradi dolge vožnje in da je v petek, ko so bili opravljeni aten-tati proti dvema milanskima bankama, celo popoldne spal. Se preden je stopil v stik z anarhističnimi skupinami, se je moral valpreda v preteklosti dvakrat zagovarjati pred sodniki. Leta 1956 ga milansko sodišče obsodilo na de-mesecev in deset dni zaporne •^azni zaradi poskusa ropa, pozne-k pa je imel v Turinu proces ?aradi tihotapstva cigaret. Lani je PU anarhist prijavljen sodnim oblastem zaradi žalitve vere, papeža jh državnega poglavarja zaradi všečne lističa, ki ga je ilegalno izdal v Milanu pod naslovom «Zemlja in Svoboda». Na prvi strani lista, ki daj bi bil glasilo «skupine anarhističnih ikonoklastov*, so bili naslo-Ph kot so: «Zažgati je treba Vati-pAn, petrolej Cerkvi, papeža na gi-'Jotino«. V začetku svojega anarhističnega delovanja se je Valpreda vključil v FAGI (Federazione Anar-Pdica Giovanile Italiana), iz katere j® Pa izstopil, češ da je ta organi--Acija sektaška in birokratska. Pri; “topil je k skupini «22. marec*, ki ?° jo ustanovili v Rimu v začetku ;®ta in ki se je sklicevala na strašijo Cohn Bendita in francoskega djaja. Povezal se je tudi s krožkom *Rakunin», ki so ga ustanovili v Ri-"hi približno v istem času. . Anarhistični milanski krožek «Pon-J® della Ghisolfa* je izdal zvečer Poročilo, v katerem obsoja proti-?darhistično kampanjo, ki se je za-®®'a že po atentatih 25. aprila na '•'danskem velesejmu in na glavni postaji, v zvezi s katerimi so areti- ]j?li pet njihovih pristašev. V poro-fdu je tudi rečeno, da bi se lahko iognili štirinajstim mrtvim na Tr- pd Fontana in smrti Giuseppa Pi-Ppllija, «če bi policisti in tisk, namesto da bi obtoževali in pozaprli Podolžne, takoj obtožili in poiskali ^®snične krivce*. Poročilo izraža tu-? Prepričanje v nedolžnost Valpre-dc, ki ga pa bo lahko rešil samo ‘odločen poseg vseh, ki nočejo prepotiti še enkrat Italije v roke fa-, lzmu». • • • .Tudi nekateri mladi rimski anar-?lsti so izrazili svoje dvome o Val-"Adovi krivdi. Če je bil res on — J® rekli — potem je možna samo razlaga: in sicer da je slabo zato ne more dajati izjav. Tako ni npr. odgovoril na vprašanje o morebitnem sodelovanju samomorilca PineLiija pri atentatih. Tudi ni hotel povedati če je med priprtimi osebama tudi anarhist Joe Fallisi, ki Je bil pred -nekaj meseci vpleten v proces o tako imenovani ((zadevi Trimarchi«. Gnida je izrazil mnenje, da je do atentatov prišlo zgoiij iz ideoloških razlogov, vendar pa ni znal pojasniti, zakaj so anarhisti, ki so v -preteklosti prirejali samo mirne demonstracije tn gladovne stavke, kar naenkrat prešli k tako skrajnim načinom boja. Potrdil je tudi, da so za sedaj voleten-i v atentate zgolj pripadnika anarhističnih skupin, časnikarji so milanskega kvestorja vprašali, če je tudi znani milanski izdajatelj Glan Giacomo Feltrlmel-li pod preiskavo, dir. Guida pa je dejal, d-a ne more odgovoriti. Sicer pa Je dodal, da ga iščejo. V središču pozornosti milanskih časnikarjev je bii danes taksist Corn-ello Rolandi, katerega priče- vanje je včeraj privedlo do Val-predloive aretacije in prijave sodnim oblastem. Rolandi se je vrnil iz Riima, kjer so ga soočili z Valpre-do, včeraj zvečer v spremstvu karabinjerjev, ki so potem celo noč stražili njegovo stan-ovainje v Cor-sic-u, nekaj kilometrov daleč od Milana. Ko se je taksist danes zjutraj odipravljal na delo, so ga časnikarji ustavili pri neki bencinski črpalki ter mu postavili vrsto vprašanj. Rolandi je v bistvu ponov-l, kako Je v petek popoldne peljal anarhista s svojim taksijem do bližine Trga Fontana ter povedal, da je takoj spoznal Va-lpre-do, ko so mu ga v Rimu pokazali skupaj z drugimi tremi mladeniči. Rolandi je tudi zanikal, da bi se bil Obrnili do policije, ker mu je tako svetoval neki profesor Paoi-ucci. Ta profesor. -ki j-e tudi ravnatelj milanskega šolskega patronata, je časnikarjem izjavil, da se je taksist posvetoval z ni j,im, preden je odšel na policijo. Profesor je po- ponovil, kako je v petek popoldne i s-tik s kvesturo.« """"""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""‘'im.IMIIIIIII.IIIMI1II...mili.UMU.. HA ZAHTEVO PO VSEBINSKI SPREMEMBI VLADNE POLITIKE Danes odgo vor PSU in KD socialistom Bazisti za skupen nastop vse demokrščanske levice na seji vodstva izmeril dolžino vžigalne vrvice. Verjetno je hotel, da bi peklenski stroj eksplodiral šele po zaprtju banke, ter računal, da bo med vžigom vrvice in eksplozijo preteklo precej časa. Žal pa je bila vrvica prekratka. Milanski anarhisti so imeli danes tudi tiskovno konferenco, na kateri so med drugim napovedali, da bodo prijavili sodnim oblastem kvestorja in načelnika političnega urada -miil-ains-ke kvesture ter njune sodelavce zaradi namernega ali nenamernega umora, seveda v zvezi s samomorom Giuseppa Pinelli-ja. Anarhisti so tudi izjavili, da s Pinelliiijevo smrtjo in Valpredovo aretacijo ne bodo preprečeni drugi tovrstni dogodki, «kajti zločinci so še vedno na svobodi*. iSporočiilo o Pimelijjetvi smrti je objavilo danes tudi milansko študentovsko gibanje. «če je šlo res za samomor — je rečeno v sporočilu — je do njega prišlo po štirih dneh in štirih nočeh morečih zasliševanj, groženj, izsiljevanj, psihološkega d-n fizičnega nasilja*. Kot smo že omenili, je od trinajstih oseb, ki so priprte v zvezi ■f. atentati, -kaj malo vesti. Dva od ten, mlada anarhista Roberto Man-der in EmAlio Borghese, pripadata visoki rimski buržuazijd. Prvi je sin znanega dirigenta Fnancesca Manderjia, kd ima trenutno vrsto koncertov na Nizozemskem, drugi pa je sin nekega sodnika. Oba opisujejo kot mirna in tiha mladeniča ter odlična študenta. Glede 19-letne Nemke, ki je sedaj v ženskem zaporu v Rebibii, se je zvedelo, da je njeno pravo ime Elga Borth, da so jo pa vsi poznali pod imenom «Maria Duischke*, to na zato, ker je bila svoj čas v Natoči ji na barikadah skupaj z znanim študentskim voditeljem Rudijem Dutscke-jem. Med priprtimi je tudi 25-letnd Mario Merlino, eden od ustanoviteljev anarhistične skupine «22. marec. Merlino je pred nekaj leti izstopili iz MSI ter ustanovil neofašistično skupino z imenom »nacionalna avantgarda*. Lani je zapustil -tudi to skupino ter do-lgo' časa bili v tujini, kjer je sodeloval pri študentskih gibanjih v Zahodni Nemčiji in v Franciji. Po povratku v Italijo se je povezal s skupinami rimskih neoanarhistov. Milanski kvestor Guida je imel tudi danes običajno tiskovno konferenco, na kateri pa ni v bistvu povedal nič novega, češ da je preiskava v zelo delikatni fazi in da JUTRI VSEDRŽAVNA SOLIDARNOSTNA STAVKA INDUSTRIJSKIH DELAVCEV Delegacija industrijcev izročila Donat-Cattinu polemično noto Minister za delo bo odgovoril nanjo po zaključku pogajanj posliužil Rolandijevega taksija. Pri nekem semaforju je taksist — tako trdil prof. Paolucci — ustavil vozilo te-r se obrnil proti njemu: ((Poslušajte — mu je dejal — jaz vas ne poznam, a ne morem več; že tri dni ml je težko pri srcu, ker sem moža, ki je postavili bombo v ban-ko na Trgu Fontana pospremil jaz.« Nato je taksist povedal profesorju, kako je pospremil anarhista do banke ter mu dejal, da ni še govoril z niikomer v ________________________TRST, četrtek, 18. decembra ^9^9 JUGOSLOVANSKEMU PREDSEDNIKU PODELILt ČASTNI DOKTORAT Tito o politiki neuvrščenosti ob 300-letnici zagrebške univerze «Ne gre samo za zanikanje blokovske razdeljenosti, ampak za dosledni protiimperialistični boj za enakopravne in demokratične odnose na svetu» (Od našega dopisnika) ZAGREB, 17. — S slovesno proglasitvijo predsednika Tita za častnega doktorja zagrebškega vseučilišča se je pričela danes v Zagrebu osrednja proslava 300-letnice najstarejše hrvaške znanstvene in najvišje vzgojne ustanove. V obrazložitvi sklepa o podelitvi častnega naslova je profesor dr. Braj-kovič poudaril, da je podelitev častnega doktorata predsedniku Titu samo skromen izraz priznanja in spoštovanja velikemu delu misleca in državnika, kateremu, po izredni hrabrosti, politični modrosti in zastopanju političnih načel, je težko strahu, d-a se mu ne bi kaj pri- najti primer v zgodovini jugoslo-pet-iilo. ((Rolandi — je še izjavil vanskih narodov. Paol-uooi časnikarjem — mi ie o- m-enil, da je mislil povedati vse nekemu duhovniku, jaz pa sem mu svetoval, naj obvesti takoj policijo ali karabinjerje. Vsekakor pa sem, komaj sem prišel v svoj u-rad, smatral za svojo dolžnost, da sem poklical policijo ter ji sporočil, kaj se mi Je zgodilo. Povedla! sem tudi, je še dejal Paoluc-oi — številko taksija, tako d-a bi policija lahko našla važno pričo, če bi se ta obotavljala stopiti v Po govoru o Titovi razglasitvi za doktorja, ki ga je imel rektor vseučilišča dr. Ivan Šupek, je predsednik Tito poudaril pomen delovanja zagrebškega vseučilišča, ki je dalo ne-le hrvaškemu ljudstvu, temveč tudi drugim narodom Jugoslavije vrsto uglednih znanstvenih, umetniških ustvarjalcev, strokovnjakov in družbenih delavcev. Zagrebško vseučilišče, ki je bilo za časa avstro-ogrske monarhije moč- (Od našega rimskega dopisnika) RIM, 17. — Nič novega v zvezi z razčiščevanjem med strankami, ki so sestavljale bivšo levosredinsko koalicijo in sedaj podpirajo Rumorjevo enobarvno vlado. V prestolnici vlada pričakovanje za današnje zasedanje vodstev Krščanske demokracije in socialdemokratske PSU. V PSU vse kaže, da prevladuje težnja po takojšnji obnovitvi štiristrg-nkarske vlade in torej za sodelovanje in prisotnost socialdemokratske stranke v njej. Gre v bistvu za linijo, ki jo izražata Tanassi in Cariglia in teži po tern, dia bi se • odgovornost, če bi do razčiščenja na vladni ravni ne prišlo prenesla na socialiste. Tajnik stranke Mauro socialiste. Tajnik sfcran-ke Ferri pa je bil deležen v stramkii sami ostrih kritik zaradi neprevidnih razgovorov z novinarji in v prvi vrsti zaradi izjav, kd jih je dal torinski «Staimpi». Te so namreč veliko škodile socialdemokratski stranki. Zato krožijo govorice, da bi Tanassi želel, da bi Ferri postal v novi vladi minister, kar bi njemu osebno omogočilo, da bi postal tajnik PSU. Nespremenjen položaj v krščan-skodemokratski stranki, katere vodstveni organi se sestanejo danes in morajo proučiti položaj, ki je na- stal po prvih zasedanjih vodilnih organov PSI in PRI. Medtem je agencija demokrščanske struje «Forze nuove*, ki jo vodi minister za delo poslanec Car-lo Donat Cattin, izdala daljše sporočilo o zasedanju tistih članov vodstva KD, ki ji pripadajo. V tiskovnem sporočilu ponavlja struja svoje znano stališče, da ni zaželena obnovitev vladne koalicije na valu čustev in sodi, da je zatorej vsako «razčiščevanje» med levosredinskimi strankami prerano. «Obnovitev levosredinske vlade*, trdi sporočilo struje Forze nuove, «je treba zasledovati samo na o-snovi vsebinskih reform, katerim se ne smejo zoperstaviti predsodki, ki prav v bistvenih točkah, kot je deželna reforma, obglavljajo celo samo programsko dejavnost Rumor-jeve enobarvne vlade. Preverjanje mora potekati na tak način, da se ne spravijo v nevarnost deželne in RIM, 17. — Medtem ko Je stavka državnih uslužbencev, poštarjev, železničarjev in šoferjev javnih prevoznih podjetij doživela popoln uspeh, se položaj na pogajanjih med «Caniiiindiusbniio» in sindikalnimi organizacijami zasebnih kovinarjev zapleta. To dokazuje polemična nota, kii so jo v zvezi s predlogi mlnisibra za delo poslanca Carla Donat Cattina Izročili industrije!, ki Jilh je vodil dr. Gliseintii, kakor tudi dejstvo, da Je jutrišnja splošna stavka delavcev vseh industrijskih strok v znak solidarnosti s svojimi delovnimi tovariši. potrjena. Pol dneva bodo delavci vseh industrijskih in gradbenih podjetij zapustili svoja delovna mesta, organizirani po mestnih ulicah povorke in se zbrali na mogočnih zborovanjih, kar bo obnovilo vzdušje prvih dveh mesecev naijostrejših sindikalnih bojev. Medtem se, seveda, nadaljujejo vztrajni stiki poslanca Donat Cattina z delegacijama sindikalistov in industrijcev. Delegacijo industrijcev, ki jo je vodil dr. Glisenti, je Donat Cattin sprejel popoldne. Glisenti je med kratko prekinitvijo pogovora dejal zbranim časnikarjem, da so indu-strijci «podčrtali nekatere posebne aspekte letošnjega spora* in da si daljši komentar pridržuje za trenutek, ko bo minister objavil izročeno noto. Vsekakor pa je Glisenti poudaril svoje mnenje, da so industrije! bili »prisiljeni delati v nenormalnem položaju, ki sta ga označila nepopustljivost in imobilizem sindikatov in načina, kako so ti vodili zadnje boje*. Po njihovem mnenju je vlada «dokazala, da ni upoštevala stvarnosti zasebnih kovinar skih iodjetnikov in to zaradi sploš nfii političnih' ocen, ki nimajo nič skupnega s pristojnostjo 'industrij cev. V tem vzdušju industrijcem ni preostalo drugega«, se zaključuje Glisentijeva izjava, «kot sprejeti na znanje politični pomen stališča vlade, z vsemi odgovornostmi, ki jih sprejema, z delovno hipotezo, ki jo je predstavila*. Očitno je torej, da so Induatrij-ci zelo polemična do Domet CaMi-riove delovne hipoteze in da bd radi zavlekli pogajanja, tudi spričo dejstva, da upajo na vladino krizo. Donat Cattin je na noto indu-strijoev odgovoril, da je njegova naloga posredovati v sporu, in «ga v interesu vse Italije pripeljati do zaključka«, zato pa ga ne zanimajo ((izzivanja«. «Na listino, ki so mi jo Izročili In vsekakor odpira možnosti za sporazum,« Je komentiral, «botn odgovoril ob zaključku pogajanj«. Enajst poslancev (med njimi Smrkovsky) zapustilo parlament ČSSR PRAGA, 17. — Na uradni obisk v ČSSR je prispel, prvič po lanski zasedbi dežele po sovjetskih in tudi madžarskih četah, tajnik KP Madžarske Janoš Kadar. Na letališču ga je sprejel Gustav Husak, s katerim se je Kadar zadržal v prijateljskem razgovoru. Medtem pa je praško prebivalstvo pretresla nova vest, da je »čistka* zajela tudi demokratično izvoljene predstavnike, se pravi sam parlament. Enajst poslancev je namreč, verjetno zaradi pritiska ustreznih parlamentarnih skupin, dalo ostavko in parlament zapustilo. Seveda so to najvidnejši predstavniki pojanuar ske «nove smeri*, med temi Jože! Smrkovsky, Marie Mikova, nekdanja podpredsednica ljudske skupščine, nato bivši predsednik češke aka* de mi j e znanosti in umetnosti Fran-tišek Sorm, Martin Vaculik, Alojz Polednak, Jožef Boruvka, bivši kmetijski minister ter Jožef Maček. Dvanajsti poslanec, ki pa tudi ne bo mogel opravljati svojega mandata, je Aleksander Dubček, ki bo v kratkem odpotoval v Turčijo, kjer bo diplomatski predstavnik češkoslovaške pri turški vladi. upravne volitve, ne da bi se pri tem ustvarjale politične praznine s postavljanjem alternative razpusta zbornic in predhodnih političnih volitev, jalove in take, da lahko zaostrijo do skrajnih posledic položaj, v katerem se nahajajo demokratične ustanove*. Zvečer so se pred sejo vodstva KD sestali tudi člani struje «ba-zistov*, na kateri so sklenili pred ložiti levičarskim katoliškim strujam, tj. »forze nuove*, »novi levici* in »prijateljem posl. Mora*, naj bi se sestale neposredno pred sejo vodstva KD in se dogovorile za skupen nastop, kolikor bi ta bil možen. Širok razpon komentarjev je zaslužila seja vodstva socialistične stranke, na katerem je bil sprejet — kot znano — dokument, ki postavlja načelo, da se levosredinsko sodelovanje mora preveriti ne na vprašanjih «formule», temveč «vsebine programa, ki mora ustrezati težnjam družbe*. Stavek tajnika PSI De Martina («Ne izključujemo možnosti štiri-stranskega sodelovanja«) se namreč ocenjuje na različne, marsikdaj nasprotujoče sl načine. Za nekatere naj bi to pomenilo, da so socialisti pripravljeni v večji meri na sodelovanje, za druge pa, da je glavni in osnovni poudarek na vse-tonskih predpogojih, kar naj bi dejansko dokazovalo določeno doslednost v stališčih do štinistranske vlade, t. j. praktično nasprotovanje. Poslanec Orlandi (PSU) je napri-mer dejal, da socialistično vodstvo ni prineslo elementov za razčdšče-nje. ((Dokument, ki ga Je sprejelo vodstvo PSI«, je dejal Orlandi, «kaže določeno občutljivost, kar se besedila tiče, na vpliv političnega urada KPI. Ta je postavil veto do štiristranske vlade, ki naj bi predstavljala rešitev v nasprotju s težnjami družbe«. Z druge strani pa vztraja Orlandi v trditvi, da postavlja vodstvo PSI pre-judicialne zahteve do ((drugih sil, ki takih zahtev niso nikoli postavile«. Pri tem pa je Orlandi izključil, da bi imeli predsodke, razen tistih, ki zadevajo »osnove političnega in družbenega značaja« in jih s tem dejansko potrdil. Posl. Orlandi je bil mnenja, da so se v socialistični stranki uveljavile zadnje čase težnje, ki nasprotujejo levosredinski koaliciji in izrekel u-pamje, da bodo čimprej premošče-ne. Drugače pa misli Orsello, prav tako član vodstva PSU, za katerega je sporočilo vodstva socialistične stranke treba oceniti kot pozitivno. ((Prepričan šerp«, je dejal, «da bo jutrišnja seja vodstva naše stranke soglasno odobrila stališče posl. Ta-nassija, glede katerih je tajništvo stranke že našlo popolno enotnost. Gre namreč za stališče, da je treba levosredinsko sodelovanje med štirimi strankami. takoj obnoviti«. «Po sejah repuiblikanskera in socialističnega vedstva, «je dejal«, ni bistvenih zaprek za sestavo odprte vlade, ki naj bi slonela na programu demokratične varnosti«. Orsello je seveda podčrtali pomen nasprotovanja. «lcmtoard'jainskih fllo-komuniistov«. Lomibardijeva skupina je glede stališča vodstva PSI Izdala sporočilo, v katerem trdi da je večina v sooliafflistlčni stranki ((naredila prvi korak na nevarnem stopnjevanju, ki teži k spremembi političnih smernic PSI, kot so se de tega točnih pojasnil. «Rumoir», se nadaljuje komentar, «je brez posvetovanja dejansko zajel vladno krizo in skuša s tem prisiliti PSI, naj sodeluje z razkolniki.« Lcmibaindlljieva skupina je tudi izrekla vidno zaskrbljenost zaradi glasov, ki krožijo v prestolnici po katerih naj bi se tajnik PSI De Martino obvezal, da do deželnih in upravnih volitev v prihodnji pomladi ne bo novih kriz levosredinskih uprav, kakor tudi ne novih levičarskih koalicij. Na zasedanju vodstva je namreč bivši senator Bonadna zahteval glede tega točni pojasnil. Nasprotnega mnenja je Nemnljev pristaš Bettimo Craxi, po katerem je s sejo vodstva PSI končala doba ((fantazij o dvobarvni vladi«. Megleno je za enkrat stališče Nennija. Mnogo se govori o tri strani dolgem pismu, ki ga je poslal De Martinu. Vsekakor pa bi dejstvo, da v razpravo ni posegel, dokazovalo, da je njegovo stališče odprto do sedanje večine v stranki. M. D. no žarišče odpora proti tujemu tlačenju in potujčevanju, je po prvi svetovni vojni dalo vrsto naprednih intelektualcev, je v socialistični Jugoslaviji dobilo vse pogoje za vsestranski razvoj. Od sedem fakultet od leta 1945 je vseučilišče naraslo na 26 fakultet z visokimi šolami v Zagrebu, na Reki, v Splitu in Osijeku. Na zagrebškem vseučilišču je v zadnjih 24 letih diplomiralo 54.000 in doktoriralo o-krog 1.500 študentov. V nadaljevanju svojega govora je predsednik republike poudaril potrebo večje oslonitve na znanstvena raziskovanja v ustvarjanju zunanje politike in proučevanja položaja na svetu, posebno potrebe znanstvenega raziskovanja globokih sprememb v državah Azije, Afrike in Latinske Amerike, kjer so z likvidacijo kolonializma nastali novi odnosi, ter proučevanja politike neuvrščenosti. Predsednik republike je največji del svojega govora posvetil prav politiki neuvrščenosti, ki po njegovih besedah ni samo zanikanje blokovske razdeljenosti in zoper s ta v Ijenje mednarodnim zaostritvam, temveč dosledna antiimperialistič-na borba za enakopravne demokratične odnose na svetu. Politika neuvrščenosti je izraz življenjskih Interesov in skupnih potreb narodov, da žive v miru, svobodi in neodvisnosti in da bodo enakopravni udeleženci, ne pa opazovalci na mednarodnih sejmih. Politika neuvrščenosti ni bila nikdar politika nevtralnosti niti pasivnega gledanja na svetovna dogajanja, temveč je bila vedno aktivna v odkrivanju korenin mednarodnih spopadov in možnosti njihovih odstranitev. Popolnoma razumljivo je, da je bila politika neuvrščenosti od samega začetka tesno povezana z antikolonialnimi in narodnoosvobodilnimi gibanji. Vse novoosvobo-jene države so sprejele politiko neuvrščenosti, ker v r.jej vidijo pot za ohranitev in utrditev pridobljene svobode in neodvisnosti. Prav to dejstvo govori, kako ideja neuvrščenosti ustreza zahtevam današnje dobe, zato je obžalovati, je poudaril Tito, da danes v nekaterih naprednih sredinah niso dovolj doumeli demokratičnega značaja in napredne vloge politike neuvrščenosti in njenega kontraimperialističnega bistva. Predsednik republike je potem, ko je poudaril pomen beograjske konference, na kateri je bila sprejeta platforma politike neuvrščenosti, katere pravilnost in realnost je potrdil nadaljnji razvoj dogodkov,^ ter kairske konference, ki je položila osnove za nadaljnjo široko akcijo neuvrščenih držav, ugotovil, da so neuvrščene države zadnja leta odigrale pomembno vlogo v spodbujanju pozitivnih tendenc v svetu. V najbolj kritičnem trenutku hladne vojne so kazale na aktivno koeksistenco kot na realno in konstruktivno alternativo blokovskemu tekmovanju in istočasno z moč- nim odporom antikolonialnim gibanjem dokazale, da aktivna koeksistenca ne pomeni priznanje statusa quo, temveč nasprotno, da zahteva napredne spremembe na svetu. V današnjih pogojih politike neuvrščenosti ni nič izgubila od svoje vitalnosti. Ta politika lahko in mora v bodoče igrati še pomembnejšo vlogo, kajti še vedno so tendence dominacije nad drugimi državami, ogroženja suverenosci neodvisnih žav, vmešavanje v notranje zadev* drugih in še vedno se vzdržujejo preživele kolonialne oblike vladanja in brutalne oblite rasne diiakri-naicije. ,Da bi se vsi ti negativni pojavi odstranili, je potrebna odločna akcija neuvrščenih držav. Tito je opozoril na nesmisel, da se danes, ko je človeku uspelo prodreti v vesolje, ko je znanost dosegla neverjeten razmah, vedno bolj veča razlika med razvitimi in nerazvitimi področji na svetu, da nad polovico človeštva trpi glad, oziroma se slabo hrani. Najbolj učinkovita pot za rešitev teh vprašanj, je poudaril Tito, je prenehanje oboroževalne tekme in uporaba vsaj dela teh sredstev za pospešitev gospodarskega razvoja zaostalih področij na svetu. Politika neuvrščenosti se zavzema za vsestranske mednarodne ;:v:poder-ske odnose, ki naj temeljijo na enakopravnosti in spoštovanju interesov vseh držav, na sodelovanju brez diskriminacij in spoštovanju suverenih pravic vsake dežele, da se razvija tako, kot njej odgovarja. Tito je pozitivno ocenil usmeritev velikih sil, da s pogajanji urede svoje medsebojne odnose in poiščejo rešitev spornih vprašanj, opozoril pa je na nevarnost raznih političnih manevrov, zlorab in novih spopadov, če velike sile ne bi pri obravnavanju svetovnih vprašanj upoštevale interese malih in srednjih držav. Tito je ugotovil, da so kljub pozitivnim spremembam v odnosih med velikimi silami mnogi svetovna vprašanja ostala nerešena zaradi tega, ker jih velike sile same ne mere jo rešiti. Osnovipo vnašanje glede vloge politike neuvrščenosti v sedanjih pogojih je po mišljenju Tita v tem, kako čim uspešnejše sprožiti konkretne akcije, da bd v polni meri prišel do izraza ogromen potencial politike neuvrščenosti kot realne komponente sodobnega sveta, kajti danes obstaja še vedno neskladnost med potencialom politike neuvrščenosti in konkretnim in praktičnim delovanjem neuvrščenih držav Zato se vsiljuje potreba o stalnem in vse bolj vsebinskem skupnem delovanju neuvrščenih držav tn vseh sli, ki Se ne morejo pomiriti z današnjim stanj *m na svetu In ki na ta ali drugi način sodelujete v borbi za demokraAIeao''te v mednarodnih odnosih, za rešitev svetovnih vprašanj na novih, enakopravnih, demokratičnih osnovah. B. B. tiailiilliiiHiiiiliiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHMiiiiiimiiiiiiiiiiia Mešani odbor razpravljal o vprašanjih šolstva Zasedanje poteka v ugodnem vzdušju (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Mešani jugoslovansko - italijanski odbor za vprašanja etničnih skupin, ki se je v ponedeljek 15. t. m. sestal v Beogradu na 16. rednem zasedanju, je pričel danes obravnavati vprašanja področja šolstva. Rzprava se je pričela z uvodnim poročilom z ene in druge strani o stanju in problemih šolstva in šolnikov, med katerim se med drugim obravnava vprašanje v zvezi z odprtjem slo- venske strokovne srednje šole v ..................»...mm..................................... ZAKLJUČEN PROCES O VAJONTSKI KATASTROFI Tri obsodbe na 6 let in pet oprostitev L’AQUILA, 17. — Dolga sodna razprava v zvezi s tragičnim dogodkom 9. oktobra 1963, ko je pri takratni katastrofi v Vajontu izgubilo življenje nad 2.000 ljudi, je prišla do svojega epiloga. Danes zvečer ob 23. uri se je sodni svet pod predsedstvom dr. Marcella Del Forna, po peturnem posvetu, končno izrekel. Alberico Biadene, Cur-zio Batini in Almo Violin, trije glavni obtoženci na razpravi, so bili obsojeni na šest let zapora vsak, drugih pet obtožencev pa je sodišče oprostilo. Delo sodnikov na tej razpravi je bilo dolgo in naporno. Celih trinajst mesecev sp zbirali vse mogoče podatke ter jih nato na sodišču tehtali in primerjali. Treba je bilo dokazati krivdo posameznih obto- žencev ter proučiti stanje oškodovanih strank in to ni bilo lahko delo. Proces se je začel 25. novembra 1968. Na predvečer razprave si je eden od obtožencev, inž. Mario Pancini, vzel življenje v svojem Stanovanju v Benetkah in to je bila prva od toliko neprijetnih senzacij, ki jih je proces sprožil na svoji dolgi in naporni poti. Prvi del procesa je bil nato posvečen zasebnim strankam, ki jih je bilo 1.600. Med drugimi so se vključile kot zasebne stranke občine Longarone. Ca stellavazzo, Erto in Casso, vasi, ki jih je zemeljski usad izbrisal iz sveta s prebivalci vred. Dne 10. februarja letos se je začelo zašli sevanje obtožencev. Glavni obtože- nec Biadene je ob tej priliki vrgel vso krivdo na geologe, ki niso predvideli možnosti usada. Največjo senzacijo je prinesla razprava, ki je bila 14. aprila letos. Ugotovili so, da je bilo žrtev katastrofe več kot so prvotno misMli. Nekaj dni kasneje so namreč izjavili, da je bilo 2.018 mrtvih. Medtem se je razprava nadaljevala. Zaslišali so 202 priči, nato so bili poklicani razni strokovnjaki, da izrečejo svoje mnenje. Nekateri so zagovarjali tezo, da je bila katastrofa nepredvidljiva, drugi pa so zagovarjali nasprotno stališče. Med drugimi se je razprave udeležil tudi avstrijski znanstvenik prof. Leopold Muller, ki je dve leti pred katastrofo napovedal u- sad 200 milijonov kubičnih metrov zemlje, t. j. 50 milijonov manj, kot jih je v noči 9. oktobra 1963 zgrmelo v veliko umetno Jezero, ki je nato uničilo cele vasi. Za vse obtožence (prof Alberico Biadene, ravnatelj za hidravlična dela pri družbi SADE; inž. Ddno Tonini, vodja študijskega urada SADE; inž. Roberto Marin, glavni ravnatelj SADE ; prof. Augusto Ghetti, konsulent družbe ter ostali strokovnjaki družbe: Pietro Frosi-ni, Francesco Sensidoni, Curzio Batini in inž. Almo Violin) Je javni tožilec zahteval 21 let in 4 mesece zapora (razen za Violina, za katerega je zahtevaj 9 let). Sedišče pa Je bilo milejše ter obsodilo le Bia-deneja, Batinija in Violina, medtem ko je ostalih pet oprostilo. Trstu in italijanske gimnazije v Bujah ter razni predpisi, sprejeti zadnje čase o šolstvu. To je vse, kar se je moglo zvedeti od molčečih članov odbora, katerih dobro razpoloženje sicer kaže, da delo odbora poteka ne le v delovnem, ampak tudi v vzdušju medsebojnega razumevanja in dobre volje, kar daje upati, da bo 16. zasedanje mešanega odbora korak naprej v u-resničevanju pravic slovenske manjšine v Trstu. B. B Sestanek delegacij SKGZ in CK ZKS LJUBLJANA, 17 — Danes so se sestali predstavniki centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije s predstavniki izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze. Delegacijo SKGZ je vodil predsednik Gorazd Vesel, v njej pa sta bila še bivši predsednik in sedanji načelnik komisije za tisk Boris Race in tajnik Bogo Samsa. Delegacijo CK ZKS je vodil predsednik France Popit, ostali člani pa so bili še Vinko Trček, predsednik komisije za mednarodne odnose, dr. Janko Jeri, član komi. sije in Marko Kosin, sekretar komisije. V daljšem in poglobljenem razgovoru sta si delegaciji izmenjali informacije o političnem položaju v Sloveniji in o nekaterih aktualnih vprašanjih slovenske skupnosti v Italiji. Dogovorili so se tudi o prihodnjem sodelovanju. SPOR NA BLIŽNJEM VZHODU Prihodnjo soboto bo v Rabatu sestanek arabskih predstavnikov Aba Ebanovi razgovori z Rogersom - Stališče arabskih voditeljev glede pomiritve S predvčerajšnjega srečanja predstavnikov sindikatov ter Združenja docentov in raziskovalcev tržaškega vseučilišča iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiuiiiiuHUiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiinimmHiiiiiiiitiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiOiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii POLITIČNA KRIZA V ŠPANIJI Vdor desničarskih komandosov v madridsko baziliko San Miguel Verniki so v cerkvi priredili «noč molitve* v zrak solidarnosti z nekim aretiranim duhovnikom KRIZA V AMERIŠKI FILMSKI INDUSTRIJI Ali bo «nasmejana kobra» rešila leva M.G.M. iz zagate? Bodočo usodo Metro Goldwyn Mayer je prevzel v svoje roke James Aubrey, ki je NEW YORK, 17. — Velika ameri- KAIRO, 17. — Dva dogodiva sta značilna, poleg vsakdanjih obmejnih spopadov med arabskimi vojaškimi silami in Izraelom, za sedanji položaj na Bližnjem vzhodu. Na eni strani gre za vrhunski sestanek arabskih držav v Rabatu v Maroku, na drugi pa za posledice sestanka med izraelskim državnikom Aba Ebanom in ameriškim zunanjim ministrom Rogersom. Prav v teh dogodkih je strnjena drama Bližnjega vzhoda. Predstavniki arabskih dežel se bodo zbrali v Rabatu, da bi našli najbolj prikladne oblike vsestranskega sodelovanja arabskih dežel za dokončno rešitev dolgoletnega vprašanja prisotnosti Izraelcev na področju Bližnjega vzhoda. Egipčanska vlada je spet zavzela stlišče, ki bi ji omogočilo, da spet pride do vodilnega položaja v okviru tkoime-novane arabske nacije. Ali ta nacija res obstaja? Več zgodovinskih dogodkov priča, da je ta zamisel dobršno nestvarna, kar potrjujejo tudi nesoglasja med raznimi arabskimi državami. Po agencijskih vesteh je na primer že mogoče ugotoviti, da se iraški predsednik gen. Ahmed Hassan Al Bakr ne bo o-sebno udeležil sestanka. Uradno so opravičili njegovo odsotnost zaradi bolezni, čeprav je menda še danes opravljaj svoje državniške posle. Zdi pa se, da se gen. Al - Bakr noče udeležiti vrhunskega sestanka zaradi sporov s Sirijo, ali bolje povedano s poetičnimi predstavniki stranke Baath. Vrhunskega sestanka v Rabatu se bo na vsak način udeležil e-giptovski predsednik Naser, ki je zelo navezan na idejo združitve A-rabcev od Atlantskega oceana do Iraka. Kaj lahko svet pričakuje od tega sestanka? Arabci so prepričani, da Je pravica na njihovi strani in da morajo nadaljevati borbo proti Izraelu do kraja, dokler ne bodo izvojevani cilji za katere se bori palestinski arabski narod. Izraelci odgovarjajo: mi smo za mirovna pogajanja, Arabci pa ne. To je tudi bistvo govorov, ki jih Je imel izraelski predstavnik Aba Eban v ZDA. Zdi se, da je prav med bivanjem izraelskega zunanjega ministra v ZDA prišlo do določenih nasprotij med Izraelom in vlado ZDA. Aba Eban je sicer poudaril, da ZDA ugodno sprejemajo izraelske zahteve za pomoč Izraelu (to je pomoč v orožju in ma- terialu), toda na drugi strani so zelo gluhe glede raznih drugih zahtev. Iz washimgtonskih pogovorov Aba Ebana z ameriškimi voditelji bi se lahko sklepajo, da se Izraelci jezijo na Američane le s formalnega stališča, medtem ko praktično sprejemajo njihovo pomoč ter so prepričani, da jih bodo ZDA podpirale do kraja. Podobno stališče se lahko zasledi tudi pri arabskih državnih predstavnikih. V tem smislu je govoril tudi načelnik egiptovske misije, ki je pred kratkim obiskala SZ. Amwar el Saldat je izjavil, «da predstavniki SZ smatrajo Aralbce za enakopravne partnerje In da jim nudijo vso potrebno pomoč«. V teh pogojih je značilno dejstvo, da Izrael zahteva direktna pogajanja z nasprotno stranko. Ta zahteva izvira najbrž iz prepričanja, da bi Izrael v današnjih pogojih, brez vmešavanja drugih sil, utegni i doseči najboljše rezultate z direktnimi pogajanji z Arabci. Na področju Sueškega prekopa in drugje se nadaljujejo vsakodnevni spopadi med Izraelci in bližnjimi arabskimi državami. Egip. Canske oblasti so sporočile, da so danes njihove oborožene sile sestre, lile tri izraelska letala. Izraelske vojaške oblasti so zanikale to vest. Odločna gradnja mosta na Tennessee zaradi divjih račk WASHINGTON, 17. — Uprava za javna dela v Ameriki je odločila, da prekinejo vsaj do pomladi gradnjo mostu na reki Tennessee, ker bi s tem motili prezimovanje 65.000 divjih račk. Most, ki stane približno 20 milijonov dolarjev (to je 12 milijard lir), gradijo na avtocesti med Chicagom in Mobileom, in sicer v nekem narodnem parku, kjer običajno prebije zimo veliko število divjih rac in gosi iz Kanade in severnega dela ZDA. Za prekinitev dela je prašila notranja komisija za varstvo živali. Komi-sija za promet in gradbena podjetja sta pristali, da prekineta delo do konca marca. Račke ln goske, ki so se začele naseljevati v par- ku, bodo lahko tako mimo preživele zimo. John Volpe — minister za promet — je izjavil, da je to v skladu z načeli o varnosti naravnih lepot, ki se jih skušajo držati, pa čeprav jih bo to »drago« stalo. «Bitka na Ncretvi» za obnovo Banjaluki BANJALUKA, 17. — Ves dobiček, ki «o ga imeli pri premierah predvajanja jugoslovanskega filma »Bit-ka na Neretvi«, je namenjen posebnemu skladu, ki naj bi skrbel za obnovitev in ponovno zgraditev porušene Banjaluke. Na premieri Builajiičevega filma, ki je prikazal na platnu dogodke v Jugoslaviji med drugo svetovno vojno, so bili prisotni poteg režiserja, tudi mnogi igralci, ki so sodelovali pri filmu. Film žanje medtem zelo veliko uspeha bodisi v Jugoslaviji, bodisi v tujini. Naravnost rekordno le število gledalcev, ki obiskujejo kinodvorane v Beogradu. Sarajevu, Tuzli in drugih večjih jugoslovanskih mestih, kjer predvajajo ta film. Kdor ima brado v SZ, ne dobi polnega lista MOSKVA 17. — Kaikor poroča sovjetski list «Trud», kdor nosi brado v SZ ima sitnosti preden dobi na tr ariji polni list, ki naj bi odgovarjal nekako naši osebni izkasni-ci, to se pravi vedno potrebna listina. Miron Semionovie P. se je predstavil pristojnemu uradu, da bi mu listino obnovili, in vzel s sabo dve sliki. Uradnik, ga je takoj obvestil, dia bo verjetno imel težave s svojo brado, vsekakor je njegovo prošnjo sprejel. Ko se je Semionovie vrnil, da bi listino dvignil, mu je uradnik jasno povedal, da ne bo dobil prepustnice, dokler si ne do striči brade. Mladenič, ki mu je bila brada zelo draga, je začel neke vrste preiskavo, in ugotovil, da takega predpisa noben kodeks ne predvideva. Vztrajal je in končno res dobil listino. »Trud* obsoja birokratski ustroj, ki zaivra in zapleta tudi najenostavnejše zadeve. MADRID, 17. — Z vzklikom »živel Kristus kralj* je neki komandos skrajne desnice vdrl prejšnjo soboto v baziliko San Miguel v Madridu, ki jo upravlja znana organizacija Opus Del. člani komandosa so izgnali iz cerkve 400 oseb, ki so se zbrale v svetišču, z dova 1 jen jem predstojnika bazlike, da bi prebi j tam noč v molitvi v znak solidarnosti z župnikom okraja Montalaz R. P. Marianom Gamam. Omen jeni župnik deluje v nekem madridskem delavskem predmestju. Duhovnika so aretirali v letošnjem februarju, ker je v svoji župniji uvedel nov način duhovniškega delovanja, ki bi ga utegnili primerjali s pobudo do katere je prišlo v Isoloitu v Firencah. Župnika Gama bi moralo sodišče za javni red v Madridu soditi prejšnji četrtek. Javni tožilec je bil zahteval, da bi ga sodniki obsodili na devet let zapora. Glavno točko obtožnice je predstavljala neka njegova pridiga, ki jo je imel v župni ski cerkvi v nedeljo po proglasitvi izrednega stanja. Napadalci so v baziliki San Miguel povzročili precejšnjo gmotno škodo. Telesno so poškodovali nekega duhovnika in več vernikov, med katerimi tudi več deklet. Policijske sile so morale zaščititi vse osebe, ki so zapuščale baziliko, ta da niso aretirale nobenega krivca napada. Naslednji dan so v številnih madridskih cerkvah duhovniki izrazili svojo solidarnost z župnikom Gamom. Medtem se je zvedelo, da je va jaški svet v Burgosu obsodil šema niščnilka Antonia Abada Rodrigue-za na štiri leta zapora pod obtožbo »vojaškega upora*. Kot smo /.p poročali, je bil mladi semeniščnik obtožen, da je v svoji sobici v semenišču nudil članom baskovske revolucionarne organizacije ETA pomoč pri tiskanju letakov. Prav tako smo že poročali, da so Rodri-guez in številni drugi priporniki v Burgosu uprizorili gladovno stavko, ker so jim oblasti prepovedale, da bi občevali s svojimi sorodniki v baskovskem jeziku. Poročajo nadalje iz Bilbaa, da so oblasti aretirale sedem študentov ter jih prijavile vojaškemu sodniku, ker so na fakulteti gospa darskih ved trosili letake organizacije ETA. RIO DE JANEIRO, 17. - Oblasti so obtožile 21 ljudi, da so sodela vali z znanim komunističnim pa slancem Carlosom Mariigelo, kata rega je policija ubila 4. novembra in da so kršile državne zakone, ki zadevajo »prevratniško delovanje*. Obtožba je bila vložena na vojaško sodišče. Med obtoženci je devet duhovnikov dominikancev in dva starejša duhovnika. Vojaške oblasti so nadalje obtožile prejšnji petek škofa Calhgiro-sa, ki vodi škofijo Volta-Redonda (kovinarsko središče, ki je oddaljeno kakih 100 km od Rio de Janei-ra) in drugih 15 duhovnikov, da so prekršili zakon o državni varnosti in da so sodeloifali s tremi cerkva n/imi osebami, bi so baje širili pro-tidržavno propagando. Oblasti so uvedle preiskavo, ki utegne pripeljati do aretacije škofa in duhovnikov. Končno sporočajo, da so v mestu Porte Alegre aretirali 12 ljudi, ki so osumljeni prevratniškega delovanja. Med njimi sta tudi en španski in en holandski duhovnik. šba družba Metro Goldwyn Mayer preživlja hudo krizo. Novi predsednik James T. Aubrey jr. bo skušal popraviti nevzdržno stanje, ki je nastalo v zadnjih letih zaradi ogromnih stroškov m premajhnih dohodkov. Načrt sanacije finančnega in gospodarskega stanja družbe si Aubrey zamišlja tako: neizprosno varčevanje, skrčenje števila osebja, premestitev ravnateljstva iz New Yarka v Los Angeles, likvidacija kaliiifarnijskiih studiov v Culiver City, izdelava cenenih filmov za mlade, namesto preživelih »orjaških* filmov v preteklosti, ki so stali ogromne vsote. Družba Metro Goldwyin Mayer je pred dvema mesecema prešla po dolgih krizah, težavah in kolebanjih pod direktno nadzorstvo Kirka Kerkoriana, bi je lastnik številnih hotelov, igralnic in nočnih lokalov v Las Vegasu v Nevadi. Oba ta dva moža sta si v nečem podobna. Kerkorian je znan po svoji dale kov idr osti v finančnih zadevah, bi mu je zagotovila absolutno nadzorstvo nad dobršnim delom raznih ustanov v velikem a-meriškem mestu, ki je znano po svojih igralnicah in zabaviščih. Tu di Aubrey mu je zelo podoben. V filmskem svetu ga imenujejo »the smiling Cobra* (nasmejana kobra). Znan je zaradi svoje hladnokrvnosti dn odločnosti, ki sta mu vedno pomagali pri premagovanju vseh ovir. 50-leitnl Aubrey je vodil do leta 1965 televizijsko družbo «Ca lumba Broadcastiog System», katero je dvignil na zavidljivo raven z uvajanjem revolucionarnih programov in z jeklenimi posegi pri upravljanju. Aubrey je prevzel službo pri MGM 22. oktobra. Včeraj je po dolgem molku pojasnil tisku svoje načrte, ki bi morali rešiti družbo Metro Goldwyn Ma-yer iz hude stiske in krize, ki sta značilni za že večletno krizo v ameriški filmski industriji. V tem trenutku — je dejal Au-brey — posvečamo vse svoje napore popolni reviziji vseh operativnih sistemov. Predvsem pa upoštevamo dejstvo, da je treba takoj krčiti programe in najti prožnejše oblike dela, kadar se ugotovi, da je deficit dosegel tako raven, kot smo jo morah zabeležiti v napovedal politiko varčevanja bližnji preteklosti. Aubrey je zaf°' taviil, da bo skrčil do konca j3' nuarja deficit za najmanj deset au petnajst milijonov dolarjev, (v zadnjem letu je deficit znašal 35 n*' lijonov dolarjev). »Sklenili srno, da se bomo odrekli izdelovanju filmov v štiridesetih studiih s stotinami kvadratnih n'*' trov scen. Mladina, ki predstavlja danes najširše tržišče za kinematografsko industrijo, meni, da ta na-čin dola ustvarja »neresničen svei iz plastike*. Zato bo nova družba ohranila samo naprave, ki so potrebne montažo in sinhroniziranje ftlh10?: Otresla pa se bo vseh obratov, “ so nujno potrebni za izdelavo • zorstvo nad družbo, so ga n011" doma odslovili. Simpozij o Jamesu Joyceu Dežel«! odbornik za šolstvo prosveto je včeraj sprejel gn občinskega odbornika Lud®h Cesohio ln profesorico Mtny B°c _ Bergera, ki sta mu orisala h*®*" (era vprašanja v zvezi s tretjim mednarodnim simpozijem, posve# nem Jamesu Joyceu. Simpozij bo v Trstu junija ln bo pritegnil v naše mesto v _ llko število književnih zgodovlh®*’" jev iz vseh krajev sveta. I2®* Trsta za ta simpozij je vsekftk značilna in pomembna, saj j® satelj živel tu mnogo let. •lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIlunilllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIllllllllllll JZ TRŽAŠKE KRONIKE 1 V • V božic DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV Deželni odbor sprejel vrsto upravnih sklepov V četrti deželni komisiji so odobrili zakonski osnutek o pomoči obrtnikom DANES ZASEDANJE ODBORA CERN Pred durmi sklep v Ženevi o jedrskem pospešcvalniku Za orjaški stroj se poteguje pet držav - Doberdob daje ugodne geološke in druge pogoje Deželni odbor je na svoji zadnji seji sprejel vrsto sklepov. Na predlog odbornika Stopperja je odbor odobril program dejavnosti in proračun za leto 1970 ustanove za razvoj obrti (ESA). Ta program predvideva potrebo, da se nadaljujejo razne akcije, določene za več let skupno z novimi pobudami, ki so pastele nujne spričo novih potreb. Na predlog odbornika za kmetijstvo Comeliija je deželni odbor odobril sklep, ki dovoljuje 100 milijonov lir izdatka za svilorejo. Sk.ep so sprejeli na podlagi zakonov št 8 iz ieta 1966 ln št. 37 iz leta 1969. Na predlog odbornika za javna dela Masutta so sprejeli vrsto skle pov o uresničenju zakona št. 12 iz leta 1966, ki se tičejo raznih nujnih javnih del v zvezi z elementarnimi nesrečami. Med drugim se ta dela tičejo obnovitve ceste v Benas v občini Š peter Slove-nov ter raznih drugih cest v Kami ji. Včeraj je četrta deželna komisija za industrijo, trgovino in obrt na seji, ki ji je predsedoval sva tovalec Metus (KD) odobrila za konski osnutek deželnega odbora, ki vsebuje ukrepe v prid obrtniških podjetij. Seje se je udeležil tudi deželni predsednik Berzanti. Na neki prejšnji seji je orisal a snittok poročevalec Metus. Gre za ukrep, s katerim hoče deže ni od bor od pomoči pomanjkanju kapitala malih obrtniških podjetij. Zaradi tega pridejo ta podjetja tudi težiko do kreditov, kar onemogoča njihov razvoj. To krči tudi podjetnost obrtnikov. V razpravi o posameznih členih so spregovorili svetovalci Calabria (KPI), Dj Capariacco (MF), Di Gallo (KD), Pascolat (KPI), Pitta ni (PSI), de Rinaldini (KD), Trau ner (PLI) in Zorzenon (KPI), predsednik Berzanti in poročevalec Metus. Za zakonski osnutek so gla sovali vsi člani komisije razen komunistov in svetovalcev MF, ki so se vzdržali. Obvestilo stanovanjskim najemnikom Združenje stanovanjskih upravičencev sporoča v zvezi z zakonom, 2ENEVA, 17. — Danes se v 2e- pospeševalniika. Na vsak način je objavljenem v Uradnem listu 2. decembra, da ta zakon sicer ne uresničuje vseh zahtev enotnega borbenega gibanja, da pa je orodje, s katerim se bo preprečilo število sodnih stanovanjskih izgonov ter se bodo znižale stanarine, ki so jih neupravičeno zvišali, tako da jih bodo spra/vili nazaj na raven iz leta 1963 v skladu z odstotki, ki jih nakazuje zakon. Združenje poziva stanovalce naj se obrnejo na njegove urade v Ul. S. Lazzaro št. 16, tel. 31-545, kjer dobe vsa pojasnila ter tudi pravno pomoč, tako da bodo lahko zahtevali od hišnih lastnikov ves denar, plačan za previsoke stanarine. V soboto ob 16. uri bo v dvorani v Ul. Pondares št. 8 skupščina, na kateri bo dr. A’do Tozzctti iz vodstva UNIA v Rimu poročal o na vem zakonu. Kakor smo poročali, je tržaška uprava državnih železnic te dni u-stavila blagovni promet v dovozu na opensko postajo; uprava železnic je prevzela ta ukren zaradi prenatrpanosti postaje, kjer železničarji in zlasti cariniki že dali časa ne zmorejo povečanega dova za raznega blaga iz Jugoslavije in drugih zalednih držav pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Vodstvo železnic je v tej zvezi naslovilo na železniške uprave za lednih držav noto, s katero lim sporoča, da bo prekinila prevzemanje novih pošiltk, za katere je predvideno carinjenje na openski postaji, do 20. decembra letos. Omejitev pa ne velja za pošiljke živine in sploh živali, sadja in povrtnine (razen krompirja, jabolk in hrušk za izdelovanje sadjevca), gob in ustreznih kultur masla, jedilne masti, mleka, smetane, sira, nevi začne dvodnevno zasedanje glavnega sveta Evropskega odbora za Jedrsko energijo CERN, na katerem naj bi končno določili kraj, kjer naj se postavi orjaški jedrski pospeševalntk 300 GeV. Za stroj se poteguje še pet držav: Italija s kandidaturo Doberdob, Zahodna Nemčija s kandidaturo Drensteta-furt, Belgija s kandidaturo Focant, Avstrija s kandidaturo Gopfrltz in Franclja s kandidaturo Le Luc. Svet sestavljajo predstavniki dvanajstih evropskih dežel, ki bi morale v teh dneh sprejeti sklep o namestitvi orjaškega pospeševalnl-ka. Do sedaj so dale svoj načelni pristanek za njegovo zgraditev Italija, Francija, Avstrija, Švica, Zahodna Nemčija ln Belgija. Sodeč po dosedanjih ugotovitvah spada kandidatura Doberdoba med najustreznejše kraje za namestitev jajc, mesnih izdelkov, svežega ln zmrznjenega mesa, kunoev, zaklane živine, zaklane divjačine, svežih in zmrznjenih rib, mehkužcev, svežih školjk, kruha, peciva, kvasa ter mošta in sadjevca Omejitev nadalje ne velja za pa Slike blaga, namenjenega v katerega izmed italijanskih pristanišč za nadaljnjo odpremo v čezmorje, kakor tudi ne za pošiljke, namenjene v tujino m ki so torej le v tranzitu preko Italije, Na osnovi tega sporočila je u-prava jugoslovanskih železnic spa ročila svojim klientom, da bo do nadaljnjega sprejemala za odpremo čez Sežano le pošiljke, za katere bo Izrecno navedeno v spremnih listinah, da jih je treba cariniti v notranjosti Italije ln ne torej na openski postaji, ter pošiljke za odpremo čez Novo Gorico brez omejite. doberdobska kandidatura na drugem mestu, ker Jo morda zaradi malopamembnih okoliščin prekaša le francoska kandidatura v Le Lu-cu. Bistveni predpogoji za zgraditev pospeševalo ika v nekem določenem kraju so predvsem geološkega značaja in nato pa tisti, ki zadevajo visoko stopnjo razvitosti glede da bav električne energije, vode ln pa tem druge pogoje za naselitev več kot 5.000 uslužbencev ln njihovih družin. Doberdob v glavnem ustreza vsem tem pogojem. Nov odsek avtoceste Trst-Benetke Prihodnjo nedeljo bo družba «Au-tovie Venete* izročila prometu še nekaj kilometrov avto ceste v sme ri proti Benetkam, ter ponovno vzpostavila promet na cestah iz Ma ščenie proti Tržiču na eni strani in proti Gorici na drugi. Tudi dohodna postaja pri Vdllessah bo ta dan po vsej verjetnosti lahko začela pa slo vati. Tako bomo od nedelje dalje lahko potovali po avto cesti vse do Mester, razen 9 km dolgega obvoza pri reki Piave, kjer je glavni most čez reko še v gradnji. • Tržaški prefekt Cappellini le izdal odtok, s katerim odreja, da je konvencionalni ln legalni rok efektov, ki so zapadli 4. in 5. da cembra, t. J. v dneh staivke bančnih uslužbencev, ali tisti, ki so zapadli v naslednjih petih dneh, podaljšan za petnajst dni. Podaljšek se je začel z 9. decembrom, ko so banke začele ponovno redno pa slovati. KLAV1HSK1 KONCERT ALBERTA COLOMBA Danes, 18. t.m. ob 21. uri bo v dvorani Krožka za kulturo in umet nost (mala dvorana gledališča Ver-di) pod pokroviteljstvom kulturnega krožka «C. Tome« tržaške sekcije ita. lljanskega združenja slepih, koncert priznanega slepega pianista Alberta Colomba Izvajal bo skladbe Beethovna, Mendelssohna, Smetane ln v drugem delu Ravela, Prokofjeffa ln Chopina. Koncert je v okviru pobud krožka in sekcije U.I.C. za pro. slavitev 11. vsedržavnega dneva slepih. iimiiMiiiiiiimiiiuiii im iiiiiiiiiiiiMiiimiiimiiimiimi minil n m n mm iiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiniiiiimiiiiii PO NEDAVNEM SKLEPU ITALIJANSKIH ŽELEZNIC Katere pošiljke lahko prihajajo po železnici na opensko postajo Pošiljke lahko kvarljivega blaga, blago v tranzitu in blago, ki se carini v notranjosti države Reden promet med Novo in Staro Gorico Vsi vstopile v trgovino in kupile nov plašč Je lep, lopel in sodoben Zares se izplača V vseh Irgovinah drop | V* V • I v ^ vas božični plasc drop velika prodajna mreža na evropski ravni z nad sto trgovinam*' specializiranimi v konfekciji in oblečilstvu za MOŠKE, ŽENSKE IN OTRO^ Nepotrebno «vahtanje» Trinkovega groba Pohvaljeni karabinjerji, cenjeni miličniki - Trinkov duh je vstal iz zastraženega groba Posebna komisija ministrstva za obrambo pod vodstvom pomočnika načelnika generalnega štaba admirala Riighlnija je sklenila nagraditi karabinjersko poveljstvo v Čedadu, ker se je odlikovala v svojih vzornih vežbah in disciplini. Pod čedadsko karabinjersko področno poveljstvo spada obširno ozemlje, ki obsega razne občine čedadskega okraja, zlasti pa Na-diflke doline, Tersko kotlino in še občino predhribovskega sveta, to Je narodnostno mešane furlansko-Slovenske občane. Potemtakem spadajo pod čedad-sko odlikovano karabinjersko področno poveljstvo vse slovenske občine Nadaških dolin; slovenski občini terskega porečja in še narodnostno mešane občine Pojda, Ahten, Neme in Centa. Karabinjerji čedadskega področnega poveljstva res zaslužijo po svojem dostojanstvenem zadržanju ln strogi disciplini spoštovanje večine prebivalstva, ki govori slovensko narečje teh krajev. A tudi sami karabinjerski ma-rešali, brigadirji, appuntati in čisto navadni karabinjerji so zadovoljni s temi slovenskimi hribov-oi v čedadskem okraju, ki ne razgrajajo, ne kontestirajo, oelo ne stavkajo, ker nimajo proti komu stavkati, ker ni tod nobene industrije. Ob začetku vsakega sodnega leta nimajo državni sodni Predstojniki in pravdniki nič po-v&dati o razširjenosti kriminala Bo teh krajih. Tatvine so malenkostne, ni več niti tako imenova-nih folklornih tatvin kot na pr. kraje salam in klobas ali kokoši Po kumikih. Pretepi so navadne Wufe. Drame, porojene iz strasti, ni v teh ostarelih emigrantskih vaseh, pač pa med mladimi ^migranti v tujini, toda tam ni treba intervenirati čedadsld te-Benci. Ali so divji lovci sploh krimi-Bsl, ali pa je to navaden prekr-^k, ki z njim opravi v nekaj Biinutah čedadski pretor Balti? Celo tisto zgodovinsko tihotapstvo, lni je dajalo nekaj romantične slave za časa savojske in habsburške vladavine v teh ob-tbejnih krajih, ne poganja več, ker ni mladih nog, da bi se vzpenjale po stezah. Sicer pa se tihotapstvo, kolikor ga sploh je še, kaj hitro pomika proti Čedadu hi Vidmu na avtomobilskih kolesih ali pa mimo Bobiča v Koba-hid in Tolmin. In uganjajo ga ljudje, ki spadajo že pod širše Področje karabinjerskega legijskega poveljstva v Vidmu. Pač pa beležijo z vzdihom ln hkrati odpuščanjem sodne in policijske oblasti v Vidmu in Čedadu, da je nekaj alkoholizma v ^h krajih. Je to skoro patriotd-alkoholizem starih alpinov, ki Jhil dobra kapljica ugaja in ki ludi žganja ali grape ne zavračajo, saj grapa ali žganje pri Furlanih in «šklafih» predstavlja regionalno posebnost. Mora pa to h»ti res hudičeva pijača, ker ljudje toliko preklinjajo. Ko kolnejo hudiča po svoje, po slovensko, karabinjer ji kljub temu da so bili pohvaljeni, ne morejo interve-hltati, ker domačih besed ne razumejo in beštemija ni beštemi-K če ni vmes kak »porco« in Pa kaka nedotakljiva naj višja sve-ta osebnost. Morda bi se količinsko povečala kriminalnost po Nadiških do-“nah, ako bi Imeli karabinjerji priročnik slovenskih kletvic, toda ali je preklinjanje hudiča fMoh kletvina ali pa že antisa-Janška akcija malce nakresanih krščanskih aktivist,ov. Tistih nekaj nad sto tisoč mednih mejnih prehodov pri Stupici pozdravljajo na južni strani karabinjerji, na severni pa mUič-hlki iz Kobarida. Italijanski sto-"Jsoči mejnih prehodndkov se razdajo po Soški dolini im še na-Ptej globlje v Slovenijo. Prinašale s seboj južni živžav, kričijo, *h ko popijelo kako Šilce žganja &h močne briške rebule, s težavo hgotovimo v njih petju daljne odmeve zadnje canzonissime. Le staži alpini na Izletih po starih alp-skih bojiščih zaokrožijo po koba-zi^kih ln drugih oštarijah že bolj hhrano stare alpinske pesmi z "Uiazzolin dl fiori« ln podobnimi hemilitarlstičnimi rekviziti. Italijanski in furlanski izletniki že pogruntali, kakšne vrste '‘karabinjerjev« so ti jugoslovanski miličniki. Nekam debelušni, hiečellčni pobje in možje. Da se * njimi govoriti, iirežonirati« in hišo tako nedostopni kot karabinjerji v svojem disciplinskem o-klepu, ki ga ne sme civilist o-Praskati z ostrino svojega jezika in zato se furlanski in italijanski gost le počutijo pri mllič-hikih bol) doma kot pa doma v Čedadu, Vidmu ali Spetru. Pojma *°Pertavljan1a organom ti demokratični miličniki nasproti svojim •'ovenskim državljanom ali nasproti Italijanskim razposajenim Wl nakresanim Izletnikom ne postlalo, kot je to primer na področju karabinjerske legije v Vidmu ali drugod tam doli na Južni •trami Kolovrata. Ce sprašujejo Prometne ali navadne miličnike Italijanski avtomobilisti al'1 šoferji številnih avtobusov za razne kraje, za zakotne soške kotline, Jlrn radi pokažejo in pojasnijo Bot. po hribih odpirajo v Krnu italijanski CAI-evcd nove plezalne smeri v južni steni Krna, v Koritenski steni in drugod. O-groonno fotografskih filmov porabijo italijanski turisti in izletniki po soških dolinah, ker ni nikjer nobenih napisov, ki bi to prepovedovali. Pa še druge stvari počenjajo, ki ni da bi o njih pisali, ker že o tem poročajo dovolj I-taliJanški listi pod rubriko seksa in njegove eksplozije, kot se to bolj dinamično pove. Skratka v tej komunistični državi posebne sorte ni skoraj nobenih «verbo-ten» ln «proibito». Priznati pa Je treba, da tudi s strani Jugoslovanskih izletnikov po Nadiških dolinah in po občinah čedadskega okraja ni nobenih kritik nasproti karabinjerjem. T: slovenski izletniki iz Soške doline ne vedo, da so bili ti italijanski ((miličniki« nagrajeni, ker se dobro držijo in so vzorno disciplinirani. Ti Jugoslovani vedo le to, da jim gredo karabinjerji ali pa prometni stražniki na roko, če se jim kaj zgodi. Šoferji jugoslovanskih avtobusov pa se čudijo, ko jih tu pa tam karabinjerji čedadske karabinjerske komande ustavljajo in jih vprašujejo, kam vozijo svoje potnike in koliko časa se mislijo ustaviti po Nadiških dolinah. Preveč je oštarij ix) teh krajih, da se ne bi u-stavljali in praznili svoje «taju-te«-«glažke» In že jim doni iz var jenih grl glasnejša —, če je «ta-jutov« nekaj več — pesem, ki jo domači beneški Slovenci radi poslušajo, ker je tudi njihova. Vedo pa tudi šoferji, da se o-koli spomenika nekega duhovna visoko gori vrh nekega hriba zbirajo vsako leto tam ob kresu duhovni iz vseh malih far tam okoli. Čudijo se ljudje, zakaj zmerom, leto za letom, tudi letos, zmerom nadzoruje karabinjerski marešalo duhovne, ki se spominjalo svojega sobrata, ki je umrl že pred 15 leti, star ko zemlja in raven ko božično drevo. Najbolj se čudijo tej čudni karabinjerski «vah-ti» novi cavalieri Vittoria Veneta, tiste stare alpinske grče, ki so rešili svojo kožo «iz trinčej«, iz strelskih jarkov vseh alpskih bojišč prve svetovne vojne. Povsod po vaseh okoli groba starega duhovna živijo namreč učenci njegovi ali pa učenci duhovnikov, ki jih je stari duhoven iz Trčmu-na vzgajal v zvestobi do cerkve in Italije. Saj je Ivan- Trinko,. ki bi ga skoraj zaradi tega čudnega stražarjemja karabinjerjev skoraj ne smeli imenovati, bil vzoren patriot. Ni čakal ob Kobaridu avstrijskih vojakov, ampak je zbežal v notranjost Italije. In to se je takrat štelo za veliko italijansko vrli no, da si pustil vse in zbežal pred kletim habsburškim sovragom. Ali se je morda zavzemal za kakš ne separatistične stranke? Bog nas vari. Bil je ne samo pristaš popo-larov. predhodnikov sedanje kr-ščansko-demokratske stranke, ampak celo njihov kandidat na pokrajinskih volitvah, kjer je zmagal z velikansko večino glasov nad libe ralci. Pa morda so mu prav po vojni voditelji krščansko-demokratske stranke zamerili, da je bil Trinko pravzaprav resnični krščanski demokrat «di primissima ora», medtem ko so oni prišli iz drugih strank in prinesli v De Gasperijevo stranko nacionalistične usedline iz drugih strank?! Nerodno je najbrž v tej sofisticirani politični Italiji, da je imel Ivan Trinko, star profesor videmskega semenišča, prav pred italijanskimi laičnimi oblastmi in prav pred videmsko kurijo, ki se ni in se še zdaj le malo loči od nacionalizma določenih transmisij v državnem aparatu? Vse velike italijanske stranke, izven Vidma tudi demokrščanska stranka, komunistična in obe socialistični stranki, priznavajo in se aktivno zavzemajo, da bi vsi Slovenci v Italiji in tudi videmski pokrajini bili enakopravni glede svojega slovenskega materinega pogovornega jezika z italijanskimi državljani, ki jim je italijanščina materini jezik. Kar nerodno za Trinkov spomin so pa zmagale Trinkove ideje s svojo koncilsko formulacijo nad naravnost nekatoliškimi načeli videmske kurije. Razumljivo je, da eni in drugi tega ne morejo Trinku od pustiti, čeprav že petnajst let počiva na trčmunskem vrhu. Seveda niso karabinjerji iz Klo-diča krivi, da »vahtajo* grob, medtem ko je Trinkov duh razvalil grobno odejo, prodrl po Benečiji in dominira pri svojih sobratih in pri ljudstvu nad nasprotniki. To se je že zgodilo pri Trinkovem učeniku, ki je tega duhovnika slovenskih vernikov, Ivana Trinka, učil, naj svoje ljudi uči v njihovem jeziku. Zastopniki raznih političnih prepričanj, med katerimi so prevladovali domači slovenski duhovniki, so se zglasili letošnjo jesen pri de želnem predsedniku Berzantiju in mu med drugim potožili, da je še nekaj ostalo v policijskih varnostnih organih v slove skih krajih, kar spominja na neenakopravnost in zmedo povojnih let, kar je anahronistično, kar edino stonira v drugače harmoničnem urejevanju odprte prijateljske meje med Italijo in Jugoslavijo. Kadar gre za visoka mesta v ministrstvu obrambe, ju težko uga niti, kaj jim je prav ali ne, pa četudi gre za predstavnike vladne vodilne stranke. Naš list ni «E-spresso*. katerega pogumno pisanje dostikrat odobravamo. Toda v primeru božjega služabnika, pred krščansko-demokratsko usmerjenega politika in pokrajinskega svetovalca, koncilskega duhovnika že desetletja pred II. vatikanskim koncilom, velikega italijanskega patriota slovenske narodnosti pa bi morale že deželne politične sile, parlamentarci iz Furlanije v rimskem parlamentu odpraviti anahronizem «vahtanja» groba, ki v njem počiva njihov voditelj, ki je tudi njegova velika zasluga, da so beneški Slovenci zvesti državljani Italije. Dežela bi morala, če ne drugo, poslati na prihodnjo obletnico Trinkove smrti, vsaj deželnega odbornika za prosveto in kulturo, da se pokloni velikemu voditelju beneških Slovencev. ALBERT REJEC Mestne oblasti so ob sodelovanju trgovcev okrasile nekaj središčnih ulic za bližajoče se praznike. Zvečer so nekatere tržaške ulice res zelo lepo osvetljene. Zato pride bolj do izraza mračnost stranskih ulic. Iz sveta znanosti O Soncu vemo malo o Luni le nekaj več V Catanii se vrši mednarodno zborovanje o astrofiziki, kateremu prisostvuje 24 znanstvenikov, zastopajočih devet evropskih dežel. Smoter omenjenega zborovanja je določitev najprimernejšega kra ja, kjer bi postavili oziroma zgradili najmočnejši sončni observatorij v Evropi, ki bi obenem bil tudi največji na svetu. Potem ko so obiskali neki majhen otok na področju Pachina pri Siracusi, kjer so sončna opazovanja mogoča pretežni ded leta, so znanstveniki na čeli diskusijo o razlogih, zaradi katerih bi omenjeni sicilski kraj za to bil primernejši od ostalih, ki so prišli v poštev oziroma, s katerimi je že bil seznanjen JOSO (Joint Solar Observatory). Na o-menjenem otoku, kjer so se opazovanja začela že maja, so leta dala zadovoljive rezultate, tako da so se znanstveniki odločili, da bodo z njimi nadaljevali. Prihodnje leto bosta tu postavljena en nemški in en italijanski optični in strument. Profesor Kiepenheur (Nemčija) je ob tej priložnosti imel predavanje o trenutnih pogojih na pod- llllllll■lllllll•lllllllllllllll■lllll■ll■llllllllllllllllllll■lll|||||l■llll|||||||||||||H|||||||||||||||||||||||||llll■llll■ iiii iiii iiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! iiii |l|||||imiii muli imiiiiiii m || n n im m n iiiiiiiiiiiiiiiiii m m m mlin m minili PO PETIH LETIH «PREMIRJA» ALI »PREVERJANJA* Bo smrtna kazen na Angleškem ukinjena že z današnjim dnem ? Dosedanji krvnik upa, da mu ne bo treba več natikati zanke, saj je pomagal «na drugi svet» že 450 ljudem - Laburisti so v glavnem za ukinitev dobo«, ki se je začela v juliju 1965 in se bo končala 31. julija prihodnje leto. Oba doma sta se namreč, izrekla za to, da bi smrtno kazen na Angleškem ukinili, toda po petletni preizkušnji, ki naj preveri, kaj bo rekla praksa. Sedaj, ko je minilo že skoraj pet let, je odvisno od parlamenta. Gre za «zeio delikatno zadevo«, pravijo v Londonu. In ker gre za delikatno zadevo, so tudi v samih strankah prepustili slehernemu članu konservativne in laburistične stranke «proste roke«, da glasuje po lastni vesti. Od 343 članov spodnjega doma se jih je 185 izreklo za ukinitev smrtne kazni, ostali pa so proti. Razprava v gornjem domu, torej v domu lordov, pa se je začela danes in se bo končala jutri pozno zvečer. Rezultat tega zasedanja se pričakuje z Izrednim zanimanjem, kajti če je bilo v spodnjem domu tako rekoč vnaprej gotovo, da bo zakon o ukinitvi smrtne kazni sprejet, je v gornjem domu LONDON, 17. — Potem ko je bil z veliko večino sprejet v spodnjem domu zakon o ukinitvi smrtne kazni, se pričakuje, kako se bodio obnesla o tem glasovanja v gornjem domu, kjer bodo o dokončni rešitvi tega vprašanja odločali! jutri. Ce bodo v domu lordov enakega mnenja kot so buli v spodnjem domu, bo moral krvnik — v pokoj. In sedanji angleški krvnik si zares ne želi nič drugega, saj je nataknil zanko že okoli 450 vratov. In to vsekakor ni malo, pa čeprav sam ne nosi krivde za smrt 450 ljudi, ki jim je on pomagal ali jih celo najbolj konfcretno poslal «na drugi svet«. ■*— Na svojem domu v Southpor-tu je angleški «uradni krvnik« Albert Pderrepodnt izjavil, da upa, da bo Caliaghanu vendarle uspelo. Pri tem je seveda mislil na sedanjega britanskega ministra Jamesa Caltaghana, ki je dal pobudo za dokončno ukinitev smrtne kazni na Angleškem, in mu je, kot smo že ugotovili, uspelo načrt izpeljati v poslanski zbornici in upa, da bo enako uspel tudi v domu lordov. Pravzaprav je Caillaghan tisti iz zelo obsežne družbe pobornikov ukinitve smrtne kazni, Id nosi največjo funkcijo na tem področju, saj je vendar minister notranjih zadev. Uradni krvnik v Veliki Britaniji pa si ne želi drugega kot da bi bila smrtna kazen ukinjena. Pierrepodot je, kot smo povedali, pomagal na drugi svet 450 ljudem in to v času 25 let, odkar vrši to nič kaj zavidanja vredno funkcijo. Star je sedaj 63 let to je «goden» za upokojitev, kot je sam rekel. S tem poklicem se je začel ukvarjati 1946, vendar je do 1956 bil le ((pomočnik«, nato pa «ta prvi«. 450 usmrtitev pa ni majhna stvar, zato se človek vpraša, od kod tolliko smrtnih obsodb v 25 letnih. Precejšen del gre na račun prvih povojnih let, saj je v enem samem dnevu kmalu po vojnd Fierrepodnt nataknil žarnico kar 17 nemškim vojnim zločincem Sicer pa je Pierrepoint ves svoj nič kaj prijeten poklic začel z «vojajki». Prvi človek, kateremu je nataknili zanko, je bil W'iMiiam Joyce, ki je bil obsojen zaradi izdajstva. Kakor Je znano, je William Joyce pod psevdonimom lord Haw Haw preko nacističnih mikrofonov zavajal angleško to svetovno javnost. Čeprav se je Pierrepoint po sili razmer privadil na ta poklic, mu ni bil nikoli preveč pri srcu in je rekel zanj, da je to znak ((barbarstva«. V tem smislu se je tudi predstavil pred parlamentom, da bi od njega izposloval ukinitev smrtne kazni, da bi člane gornjega to spodnjega doma on, kd ta poklic vrši, prepričal, kako krivično je odvzeti človeku življenje. Pri tem pa velja dodati še nekaj. Velika Britanija preživlja sedaj tako imenovano ((poskusno iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiinniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiniMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Med številnimi mini krili in v zadnjih tednih mini plašči se opaža vedno več zelo dolgih plaščev v smislu maxi-mode. Na sliki kompromis: pod maxi-plaščem mini krilo. Ni kaj reči. problem povsem drugačen, kajti v domu lordov je veliko manj tistih, kd se navdušujejo za ukinitev smrtne kazni. In če dom lordov zakona ne potrdi, bo vsa zadeva morala ponovno pred parlament prihodnje poletje ali pa S“ bo našla rešitev v kompromisu, da bodo priznali smrtno kazen le za ožje število hujših kaznivih dejanj, v glavnem le za omejeno število umorov. Ko je v spodnji zbornici minister za notranje zadeve James Callaghan zagovarjal ukinitev smrtne kazni, je svojo tezo skušal podkrepiti s tem, da smrtna kazen ((znižuje moralno raven -skupnosti dežel njenega veličanstva«. Pravzaprav se Callaghan ne bori za ukinitev smrtne kazni šele sedaj, ko je notranji minister. S tem vprašanjem se je začel ukvarjati že mnogo prej in Je bdi vedno na strani tistih, ki so proti smrtni kazni. Glasnik konservativne stranke, Quinti Hogg, kd bi ga mogli imenovati kot notranjega ministra v tako imenovani »vladi v senci«, pa Ja opozoril parlament pred nevarnostjo «velikega vala nasilja«, ki da bi se mogel poroditi takoj potem, ko bi bila ukinjena smrtna kazen. Bivši minister v konservativni vladi Duncan Sandys pa je patetično poudaril, da ((pretežna večina britanskega prebivalstva hoče ponovno uvedbo smrtne kazni«. Ker vemo, da smrtna kazen še ni bite dokončno ukinjena, ima bivši konservativni minister v mislih sedanjo poskusno dobo petih let, ko so smrtne kazni odložene. Sinoči pa se konservativci niso več zadovoljili z dosedanjem stališčem ter z izjavami dveh svojih vidnejših predstavnikov, pač pa so Izkoristili tako imenovano ((cenzuro« to se pravi, da so zahtevali v parlamentu temeljitejšo razpravo o tej zadevi, češ da se sedanji laburistični vladi »preveč mudi«, kar da je dokazala tudi s sedanjo pobudo, ki da bi jo morate načeti šele prihodnjo pomlad, ne pa že letos jeseni. To se pravi, da so konservativci imeli namen izkoristiti vsaj demagoški moment, da se laburistična vlada ne drž) rokov. Res je sicer, da je bite ((cenzurna pripomba« konservativcev odklonjena s 303 glasovi proti 241, vendar ostane v javnosti vtis, da se laburistom resnično mudi, saj so se s konservativci dogovorili, da poskusna doba traja do kanca julija prihodnjega leta. Callaghan je laburiste rešil z dokaj konkretnimi podatki. Mogel je namreč predložiti parlamentu zgovorne podatke, ki dokazujejo, da se število kaznivih dejanj, posebno hujših, «ne veča preko mere«, pa čeprav smo prav v dobi, ko se v vsej družbi dogajajo mnoga ((presnavljanja«, ki so hkrati tudi v svoji zunanji obliki nasilna. Pri vsem tern, je rekel Calteghan, se je število umorov razmeroma malo dvignilo. Leta 1965 so imeli v Veliki Britaniji 135 umorov, naslednje leto 122, leta 1967 jih je bilo 32 več, zato pa teni spet 6 manj kot leto prej. Morda bo letošnje leto nekoliko hujše, bolj krvavo, toda tudi Velika Britanija, podobno kot ves zahodni svet, preživlja »krizo nasilja«, Pri tem je Callaghan dodal, da je od leta 1945 do danes izgubilo življenje pri vršenju službe 17 angleških policijskih agentov, v času sedanje preizkušnje jih je padlo 7. Toda to še ni nikakršen dokaz, da je nasilje danes večje in hujše, kot Je bilo. Drugod po svetu beležijo še večje naraščanje kriminala kot na Angleškem. Pri vsem tem je Callaghan še dodal, da sam osebno niti ne veruje tem številkam, da te številke ne predstavljajo neke resnične osnove, ki naj bi služite za potrjevanje zahteve po ukinitvi smrtne kazni, da pa veruje v družbo. Omenili smo ukinitev strankarske discipline glede tega delikatnega vprašanja. To pa je pri konservativcih privedlo do prave razcepitve med tiste, ki so za u-krnitev smrtne kazni to med tiste, ki hočejo smrtno kazen še ohraniti. Celo v sami «vladl v senci« niso istega mnenja. Kaj bo tekla razprava v domu lordov, bomo videli. Na Angleškem bo, po vsej verjetnosti, smrtna kazen ukinjena že sedaj, v nasprotnem primeru pa prihodnje poletje. Tako vsaj dokazujejo ankete, ki so jih napravili med javnostjo. ročju sončnih raziskovanj, ki jih je označil za izredno važna za boljše poznavanje samega Sonca. Na žalost — je dejal — vsrkava atmosfera mnoga elektromagnet-ska žarčenja, razen tistih, katerih valovna dolžina se nahaja med (1,3 in 1 mikronom in pa med 1 milimetrom ter nekaj desetinami metrov. Če pa hočemo opazovati tudi druge valovne dolžine — je dejal prof. Kiepenheur — se moramo odpraviti izven atmosfere. Pa tudi opazovanja s pomočjo umetnih satelitov niso popoina spričo neke vrste trepetanja, ki povzroča znatne motnje. S tega vidika so lahko opazovanja, opravljena v krajih našega planeta, kjer se v ozračju nahaja malo prahu, enako uspešna kot ona v vesolju, vsaj dotlej, ko bo mogoče na Luni postaviti bolj precizne in zapletene naprave. In prav zaradi tega — je poudaril prof. Kiepenheur — obstoji potreba po določitvi ustreznega kraja (kakršen je že omenjeni otok pri Siracusi), kjer bi ozračje oziroma atmosfera bila najbolj čista. Za njun je spregovoril profesor Godoli, ravnatelj univerzitetnega observatorija v Catauu, ki je skupaj s svojimi sodelavci Blancom. Patemojein, Nerbonejem, Righim-jem in Rodinojem opravil izredno popolna opazovanja termičnih mi-krofluktuacij prav na omenjenem otoku. Toliko kar zadeva znanstveno proučevanje Sonca. Kako je pa z Luno, ki že nekaj časa za nas ne predstavlja več tiste zagonetne skrivnosti, spričo katere je naša fantazija bila od pamtiveka pa vse do pred kratkim domala mrziicno dejavna? Zdaj, ko smo ji dokonc no sneli tančico, ki se je za njo skrivala, se zdi, da ni več tako zanimiva. Seveda mislimo v tem primeru le na poprečnega človeka, na tiste množioe preprostih ljudi, katerih zanimanje je v vseh primerih pretežno usmerjeno ne toliko na bistvo, marveč bolj za pojavne oblike problemov, dogodkov, stvari itd. Znanstveniki pa, ki gredo stvarem do konca, pa so šele na začetku tega, da si bodo odgovorili na vrsto vprašanj, ki jih v zvezi z Luno zanimajo. Tako je pred kratkim dr. Fred Singer, strokovnjak za geofiziko in visok funkcionar ameriškega no tranjega ministrstva, izjavil, da bi Luna utegnila predstavljati izvor življenja na Zemlji. Singer je to svojo teorijo obrazložil na nekem zborovanju ameriških geofizikov. Rekel je, da je na osnovi zadnjih izsledkov, tudi onih, do katerih so prišli s proučevanjem Luninega kamenja, moč predpostaviti, da je Luna nekoč bila nekakšen Zemljin »planet — dvojček*. V nekem določenem trenutku je Luna bila pritegnjena od Zemljine gravitacijske sile in se je posta vila na tir okrog nje. Po drugi plati pa je privlačna sila Lune (ki še vedno vpliva na plimo in oseko) zmanjšala hitrost vrtenja Zemlje okrog lastne osi in ji spremenila obliko. V Zemljini notranjosti se je obenem sprostila velikanska energija, ki je s.alila skalnate sklade in ostenje. Ustvarili so se plini, ki so si poiskali pot na površje skozi vulkanska žrela, in omogočili zatem nekakšno primitivno atmosfero, iz katere so kasneje nastala morja. Nato, pred kakimi tremi milijardami in pol let, se je začel »neogibni* razvoj, razvoj najprimitivne.šega življenja, ki je zatem otx>gatil atmo sfero s kisikom, v kateri so se začele razvijati višje oblike življenja. ZARADI TE NESREČNE GRIPE Miklavževanje pri Sv. Ivanu Že vrsto let prireja prosvetno društvo tSlavko Škamperle» miklav-zevanje za učence slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu. Taka prireditev, ki je zelo priljubljena med otroci, ki radi prihajajo ob tej priliki, v društvo, ker dobe darila, je postala že tradicionalna. Svetoivan-sko prosvetno društvo se niti letos ni hotelo izneveriti tradiciji. V dogovoru z ravnateljem in učiteljstvom slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu je za 5. december popoldne priredilo miklavževanje. Za to priložnost je drušivo iz las nih sredstev pripravilo mr 55 zavojčkov z darili in sicer 10 za ucence prvega razreda, 16 za učence drugega razreda, 6 zavojčkov za ucence tretjega razreda, 11 za cetrfi razred in 10 za ucence petega razred/ Vsebina zavojčkov ni bila zelo bogata, vendar je bilo v vsakem paketu nekaj sladkarij, dva zvezka in po ena ali dve lepi slovenski knjigi, primerni za učence Žal je prisrčno in priljubljeno prireditev v društvenih prostorih s prihodom Miklavža in z nastopom otrok, ki so še vsako leta pripravili kakšno recitacijo ali zapeli kakšno pesmico, preprečilo slabo vreme, predvsem pa dejstvo, da je bila skoraj polovica otrok bolna zaradi gripe. Nastalo je vprašanje, če bi bilo primerno prireditev prenesi za kakšen dan, vendar to ni bilo izvedljivo, ker tudi čez nekaj dni n$ bi mogli otroci zaradi Oolezm prisostvovati poaeljevanju daril in ne bi imeli istega užit ca, kot na Miklavževo. Sporazumno z učiteljstvom slovenske osnovne šoie pri S. Ivanu je zato odo or prosvetnega društva iSlavko Škamperle* sklenil že pripravljene zavojčke, na katerih so bila imena posameznih učencev, odpeljati na šolo. naslednjega dne pa je učiteljstvo samo porazdelilo zavojčke ucencem, ki so prišli o šolo in na svoje veliko veselje ugotovili, da jih čacajo darila. Objektivne težave so preprečile prisrčno druš~veno prireditev, katere namen je, nekoliko uuuaiti kulturno in prosvetno dejavnost pri Sv. Ivanu, Traaicionalna prireditev je letos odpadla. S tem pa ni rečeno, da je vec ne bo, .cer si bo svetoivansko društvo še naprej pnzaaevaio za veselje našiti malčkov m tudi prihodnje leto pnpravito miklavževanje v veselje slovenskih osnovnošolskih otrok in v zadoščenje njihovih staršev. L. A. HONGKONG, 17. — Že nekaj dni se je preoivalstva tega velikega mesta lotita nekakšna kolektivna obsedenost, ali če hočemo biii bolj mili — živahnost. V Hongkongu ie namreč v teku festival tako imenovane tradicionalne kitajske u-metnosti; festival, na kulerem sodelujejo umetniki, popevkarji, o-perni pevci in vsi, ki so se kdaj koli lotili kakršne koli «javne izrazne oblike» umetniškega značaja, kot temu pravijo. Vse to pa naj bi bila le nekakšna priprava za še v sp večjo prireditev — o pustu. Doslej ni prišlo pri vsem tem niti do najmanjšega incidenta, kajti Kitajci znajo biti do skrajnosti disciplinirani, posebno ko sedaj prav s temi prireditvami vsaj posredno dokazujejo svojo pripadnost veliki Kitajski. In tudi primer, ko bi bil nepredvideni incident mogel povzročiti huao nesrečo, se je končal brez vsa . in posledic. Večja skupina ljudi se je bila povzpela na zelo visoKu drevo, da bi «tz ptičje perspek iue* priso-stvovala neci prireditvi. Veja pa ni zdržala 17 mož, kolikor jih je nanjo sedlo, ln vse skupaj se je zrušilo na množico na trgu. ln pri vsem tem so se posamezniki le malo opraskali in hujšega ni bilo. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Delikaten trenutek, ki vas bo navedel na razmišljanje. Napeto vzdušje v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ugoden dan kar zadeva poslovna srečanja Krotite svojo radovednost. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.T Vaša delovna prizadevnost bo zelo cenjena. Dvomljiva čustvena odločitev. RAK (od 22.6. do 22.7.) Uspelo vam bo, navzlic nasprotovanju, uveljaviti neki svoj predlog. Novo pri jateljstvo. LEV (od 23.7. do 23.8.) Počakajte, da se bo stika položaja zjasnilo Zanimiv obisk. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Priložnost boste frncli izkoristiti svoja poznanstva. Uspeh v ljubezni. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaša pripravljenost, da se pobotate, vam bo pomagala premagati vse zapreke. Dan brez novosti na čustvenem pod ločju. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Naj vas ne prevzame neki prelahko doseženi uspeh. Ne podcenjujte nekega prijateljskega nasveta. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Uspešen dan za vse, ki delajo na področju umetnosti. Notranje boste vznemirjeni. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Popoldne bo izpolnjeno z obetajočimi obiski in razgovori. Pogovor, ki vas bo živčno izčrpal. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ni primerno, da bi se za neko delo dokončno obvezali. Prejeli boste dar, ki ga boste zelo veseli. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne prehajajte na področja, ki se na njih ne morete znajti. Skušajte biti v dobrih odnosih z vsemi. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.00 Slov. planin sko društvo v Gorici; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Orkester Časa-massima; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Umetniki in občinstvo; 19.00 Poje Mc. Guira; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Priljubljene melodije; 20.35 Skovvronski: «Rojena pod srečno zvezdo* (komedija); 22.20 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.35 R. Rosso: La dura spina; 14.00 Iz Wagner-jeve opere »Tristan in Izolda*. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Barok v glasbi; 9.00 Melodije in ritmi; 9.35 Pevci lahke glasbe; 10.30 Orkester Bernard; 10.45 Znani popevkarji; 11.00 Azna-vourjeve skladbe; 11.15 Nove plošče; 11.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 in 14.00 Glasba po željah; 13.50 Popotovanja; 15.30 Iz operet nega sveta; 16.00 Turistične beležke; 16.40 Disneyland; 17.00 Radijski oder; 17.30 Ritmi za mladino; 19.00 Ital. narodne; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.30 Jutranje popevke; 9.10 Verdi, Aida: 10.35 in 11.06 Ura glasbe; 11.30 Zvočni trak; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.45 in 15.10 Natečaj za nove pesmi; 16.30 Teden aktual ČETRTEK, 18. DECEMBRA 1969 nosti; 17.08 Program za mladino; 19.13 Radijska priredba; 20.15 0-peretna glasba; 21.00 Srednjeveška doba na Zahodu; 21.15 Tenorist Peter Schreier. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 9.05 Zakaj in kako?; 9.40 Telefonski pogovori; 13.00 Vaš prijatelj Cervi; 13.35 Plošče; 14.05 Juke box; 15.18 Srečanje z Verdijem; 15.35 Kolesa in motorji; 16.00 Popoldanski spo red; 17.35 Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Pevec med množico; 21.11 Glasbeno tekmovanje; 21.10 Gogolj; Spor med dvema Ivanoma; 22.10 Ljubezen in opera, lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Hindemith, Koncert štev. 6; 11.30 Dvorakov Simfonični poem; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Bala-kirev: simf. poem Rusija; Rim-ski-Korsakov: Koncert op. 30; Bo-rodin: Simf. št. 2; 14.00 Baritonista Maurel in Fischer; 14.30 Brahmsov Koncert štev. 2; 15.30 Nastopa ansambel I Musiči; 16.15 Sodobna ital. glasba; 18.30 B. Johnson; «Lisjak»: 20.45 Berisoso-va lirična tragedija »Les Tro-yens». FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Glasba in podoba: 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.10 Mozartova Simf. K. 22; 10.20 Klavirska glasba; 13.40 Beethovnova Kantata ob smrti cesarja Jožefa II. SLOVENIJA 6.00. 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.45 Inform. oddaja; 8.04 Glas- bena matineja; 9.05 Pristanišče brez morja; 9 35 Lahka glasna; 10.15 Pri vas doma; 12.10 F. Liszt: Tasso; 12.30 Kina.jski nasveti; 12.40 Čez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Zbor »Bodra smjana*; 14.25 Plesni orkester; 14.40 Lirika za otroke; 15.40 Komorni zbor; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti; 18.15 »Morda vam bo všeč*; 18.45 Kulturni globus; 19.15 Ansambel J. Privška, 20 00 Večer domačih pesmi; 21.00 Slov. pesnica Ada Škerl; 21,40 Glasbeni nokturno; 22.15 Naša povojna skladatelj ska generacija, 23.00 Pri tujih ra dijskih postajah; 23.30 Zabavna glasba. ITAL. TELEVIZ.JA 9.30 Šola; 12.30 Zgodovina tehnike; 13.00 O potrošnji v Italiji; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šo Ie; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Kmetijska oddaja; 19.15 Poljudna znanost; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 2100 Družina Benvenuti; 22.00 Politih na tribuna; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Nagradno tekmovanje »Pazi, kako govoriš*; 22.10 Znanost in tehnika. JUG TELEVIZIJA 20.00, 22.25 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10 45, 15.15 Angleščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 Veseli tobogan; 18.15 Po Sloveniji; 18.40 Reportaža o Titogradu; 19.10 Glasba V. Lisinskega; 20.35 Th. Mann: Buddenbrookovi; 21.20 Aktualni pogovori; 22.00 She-nandoah — film. Vreme včeraj: Naj višja temperatura 8,2, najužja 2,3, ob 19. url 6,6 stop., zračni tlak 1012 stanoviten, vlaga 45 odsit., veter 7 km/h vzhodnik, jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 9,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 18. decembra RADKO Sonce vzide ob 7.41 In zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.41 — LIJ" na vzide ob 12.55 in zatone ob 2.1* Jutri, PETEK, 19 decembra URBAN RAZGIBANA SINDIKALNA DEJAVNOST Uspele stavke uslužbencev mestnih prevozov železničarjev, zasebnih kovinarjev in poštarjev V mestu ni vozil noben avtobus, filobus in tramvaj Acegata - Popolno mrtvilo v železniškem prometu - Jutri stavka industrijskih delavcev Včerajšnji dan je bil stavkovno zelo razgiban. Stavkali so nameščenci mestne prevozne službe Acegata in openskega tramvaja, železničarji, poštarji, kovinarji zasebnih podjetij in državni uslužbenci sploh. Najbolj se je v mestu poznala stavka v mestnih prevozih, saj so stavkali prav vsi uslužbenci in ni vozil niti en tramvaj, avtobus m filobus. Na sedmih mestnih progah so sicer delno nadomestili Acegato-va vozila z vojaškimi in zasebnimi, vendar jih je bilo skupno le kakih SC. Vojaške tovornjake so spremljali karabinjerji in zlasti za starej-§e ljudi je bilo zelo težko vzpenjati se nanje, čeprav so namestili za zadnje stranice nekakšne stole in so ljudem pomagali na vozila in z vozil karabinjerji in vojaki. Na progi št. 9 pa ni vozil noben nadomestitve« zaseben avtobus, ker so uslužbenci podjetja, ki bi bilo m:v ralo skrbeti za to službo, odrekli sodelovanje v znak solidarnosti z uslužbenci Acegata. Tudi openski tramvaj ni vozil in so ga delno nadomestili z zasebnimi vozili. Zelo dobro je uspela tldi stavka železničarjev. Med delavci je znašala poprečna udeležba nad 90 odstotkov (osebje delavnic, postajno osebje, strojniki in sprevodniki). Kot običajno pa je bila udeležba le bolj šibka med uradništvom, zlasti vodilnim. Vsekakor pa je železniški promet skoraj popolnoma zamrl, saj je odpotoval samo zjutraj ob 10. uri en vlak proti Benetkam s samo štirimi vagoni, toda vse kaže, da ni niti dospel do Benetk. Včeraj je bila tudi ves dan enotna stavka kovinarjev v zasebnih podjetjih, ki so jo napovedali vsi trije sindikati: FIOM-CGIL, FI~ CISL in sindikat kovinarjev CCdL. S stavko so delavci podprli sindikate. ki se pogajajo s Confindustrio za sklenitev nove delovne pogodbe. Stavka je docela uspela, saj je počivalo delo v vseh prizadetih poa-jetjih. Tudi poštni uslužbenci so stavkali 90-odstoino. Delali so samo uradniki v notranjih upravnih uradih. Zato je bila poštna služba popolnoma ustavljena. Stavkali so namreč vsi pismonoše in uradniki vseh postnih podružnic, ki so bile tudi vse zaprte. Prav tako niso delovali razni oddelki, kot na primer oddelek za pošiljanje in dostavljanje paketov, oddelek za denarne pošiljke itd. Jutri bo po vsej državi in tudi pri nas štiriuma enotna stavka vseh industrijskih delavcev, ki bodo z njo podprli borbo kovinarjev zasebnih industrijskih podjetij, da bi prisilili delodajalce, da bi končno skie niii novo delovno pogodbo podobno kot je bila sklenjena za delavce državnih podjetij. Borba kovinarskih delavcev traja že dolgo časa ter so zato utrpeli veliko gmotno škodo, zakulisne organizatorje zločina. Občinski svet izraža priznanje delavskim množicam in organizacijam, ki so pokazale čut odgovornosti v tem kočljivem razdobju, obenem pa poziva oblasti, naj preprečijo nadaljnja izzivanja in žalitve s strani neofašističnih organizacij in skupin. Nato je občinski svet odobril občinski obračun za leto 1968, predujem občinskemu podjetju ACNA (5 mil. lir), prispevek nekaterim u-stanovam in organizacijam ter prispevek RK (1,2 mil. lir). Prihodnja seja občinskega sveta bo 7. januarja, ko bo na dnevnem redu razprava o občinskem proračunu za leto 1970. • Danes zvečer bo na sedežu tržaške sekcije Evropskega federalističnega gibanja okrogla miza na temo «Evropa po Haagu*. Uvodna govora bosta imela dr. Armando Zimolo in dr. Narciso Fumo, nakar bo debata, na kateri bodo nastopili Claudio Boniciolli, Giorgio Cesare, Rafko Dolhar, Ser-gio Trauner ter Michele Zanetti. Moderator bo inž. Gianni Bartoli. Vstop je prost. Vojaški kamioni so prevažali potnike med včerajšnjo stavko ...."m..'"O..............im...nun...........................umna VČERAJ V TRŽAŠKEM ARZENALU-SV. MARKU Slovesna izročitev nove ladje predstavnikom reške «Jugolinije» «Pazin» bo plula na relaciji Jadran-Srednji vzhod - Z njo se zaključi serija štirih enakih ladij S preprosto slovesnostjo so predstavniki «Italcainitaeni» včeraj dopoldne izročili zastopnikom «Jugo-slaivenske krijske pdovibe* z Reke 8.700-tonsko tovarno ladjo «Pazin». Ladjo so zgradili v tržaškem obratu «Italcamtieri», nato pa so jo v Tržaškem arzenalu — Sv. Marku, kjer so jo naročniki včeraj tudi prevzeli., dokončno izdelali in o-premili. >. ^«. «Pazta» je zadnja v seriji -štirih enakih ladij, ki jih je rešiko podjetje svoj čas naročilo pri «ItaJ-cantieri*. V zadnjih dveh letih je tržiški obrat izročil komitentu najprej «Kraljevico» (septemba 1968), nato « Kasta v » (februarja) in «Ba~ kar* (junija letos). Tehnični podatki ladij so naslednji: dolžina 151,60 m. širine 20 m, višine 8,70 m, .................. ugrez 7,73 m, bruto nosilnost 8.700 vraidar"ru~delodajaicem uspelo ohro- ton, prostornine skladišč 14.600 kub. miti njihove borbenosti. Zaradi dol gotrajne stavke primanjkuje na trgu že mnogo kovinskih izdelkov, kot na primer pralni stroji raznih znamk, okovje, drug gradbeni material itd. Delavci se bodo zbrali ob 10. uri na Goldonijevem trgu, kjer jim bo; do spregovorili krajevni sindikalni voditelji. Tajništva CGIL, CISL in UIL sporočajo, da so se včeraj zjutraj sestali v Ul. Silvio Pellico državni uslužbenci, včlanjeni v te sindikalne zveze, in sicer železničarji, poštarji, uslužbenci Anas in državnih monopolov ter razpravljali o razlogih včerajšnje stavke. Po poročilu vsedržavnega sindikalnega voditelja Renata Pompfllija so odobrili naslednjo resolucijo, ki so jo poslali predsedniku vlade in ministru za reformo državne uprave:^ Državni uslužbenci, včlanjeni v CGIL, CISL in UIL, ki stavkajo proti sklepom vlade v prid vodilnih funkcionarjev z nesprejemljivim členom 16, zahtevajo izbris tega člena ter popolno spoštovanje sporazuma z dne 25. junija letos in njegovo uresničenje. Obvezujejo se, da bodo odločno nadaljevali enotno borbo v skladu s sklepi treh sindikalnih organizacij. S seje občinskega sveta v Miljah Sinoči je bila v Miljah seja občinskega sveta, ki jo je zaradi bolezni župana vodil podžupan Tomi-nez. Ob začetku seje je podžupan prebral enotno resolucijo, ki so jo sestavili s predstavniki raznih svetovalskih skupin. Miljski občinski svet obsoja krivce atentatov v Milanu in v Rimu, izraža solidarnost s prizadetimi družinami ter zahte va, naj oblasti do kraja razčistijo vso zadevo in odkrijejo morebitne m., hiitrost 18,8 vozla pri polni obtežitvi. Kakor prejšnje tri enote, tako so tudi »Pazin* zgradili pod nadzorstvom Llcyd’s Register of Ship-ping, Registro Italiano Navale in Jugoslovanskega pomorskega registra. Usposobljena je tudi za plovbo po Panamskem in Sueškem prekopu. Na ladji je prostora za 53 članov posadke in 8 potnikov: vsi skupni prostori in kabine so opremljeni s klimatskimi napravami in z vsem, kar zagotavlja komfortno plovbo po najrazličnejših morjih. Na ladji delujejo dvigalne naprave, ki sestoje iz 3 žerjavov po 3 tone, 10 po pet ton, šest po 10 ton in enega po 25 ton. Posebno skrb so graditelja namenili ogre valnim in prezračevalnim napravam, varnostni tehniki itd. Ladja je opremljena z najsodobnejšimi navigacijskimi napravami; poganja jo stroj dvotaktni sedemvaijč-ni vrste CRDA FIAT B 757 S, ki bo posredoval propelerju moč 10.500 KM pri 135 obratih na minuto. Električno centralo sestavljajo štirje altematerji po 300 kW, ki jih poganjajo motorji vrste CRDA Sul-zer 5 BAH 29. Pred samo izročitvijo ladje jo je hotnica Marija Damjanih, uslužbenka podjetja «9. september* iz Pazina, krstila za »Paran* ter ji zaželela srečo na njeni življenjski poti. Ob splavitvi, ki je bila konec maja letos v Tržiču, je namreč niso krstili, kakor je bila navada vse doslej, tako da se je šampanjec razlil po boku ladje šele včeraj, na združeni slovesnosti krsta to izročitve. «Italcantieri» je v zadnjem času opustila v vseh svojih 'adjedelskih obratih navado, proslaviti splavitev novih gradenj z običajno slovesnostjo. Prvič jim to narekuje nova tehnika gradenj, po kateri se nove ladje sestavljajo Glavni ravnatelj «Italcantieri» ing. V. Fanfani govori med slovesnostjo izročitve nove ladje kos za kosom v doku, v katerega spustijo v danem trenutku vodo, da ladja svobodno zaplava. S tem je bila tradicionalna splavitev, za katero bodo prav gotovo žalovali romantiki, odpravljena, z njo pa tudi ustrezna slovesnost. Drugič pa želi rltalcantieri* rajši proslaviti trenutek, ko je ladja že povsem izdelana to si naročnik pred prevzemom lahko ogleda tudi njeno notranjo opremo to vsa druga . o-pravijena dela. Včerajšnja slovesnost je bila kot rečeno bolj intimne narave: poleg predstavnikov »Italcantiieri*, »Tržaškega arzenala — Sv. Marka* in »JugoMnije*. se je je udeležilo le manjše število predstavnikov oblasti in povabljencev, med temi generalni konzul SFRJ v Trstu ing. Marijan Tepina to nekatere druge osebnosti. Spregovorila sta glavni ravnatelj »Italcanlieri* ing. V. Fanfara to tehnični ravnatelj »Jugoli-niije* St. Barkidija, ki sta oba izrazila upanje, da se s predajo »Pazina* ne bo dokončno prekinilo sodelovanje med jugoslovan skim pomorstvom in tukajšnjim iadjedelstvom, temveč da se bo to sodelovanje v prihodnje lahko še razvilo to okrepilo. «Pazin», na kateri plapola od včeraj jugoslovanska zastava, bo odplula iz Trsta danes opoldne. Medtem ko plujejo njene tri »sestav* na progah s Severno Ameriko ,bo ta ubrala svojo pot, ki jo bo za sedaj vodila v •pristaniška ob-Srednjem vzhodu; -- Predavanja Kmečke zveze Danes, 18. t. m. ob 19.30 uri v Jutri, 19. t. m. ob 19.30 v Mač-kovljah ( srenjska dvorana) inž. Simčič o kletarstvu. V Repnu (občinska kopalnica) dr. Gantar o deželni ustanovi za razvoj kmetijstva. V Lonjerju (prosvetno društvo) arh. Jagodic o regulacijskih načrtih. I’azin je pripravljen na odhod: Trsta odplul danes opoldne Odnesli so za milijon lir blaga Splošna stavka slovenskih šolnikov Sindikat slovenske Sole v Trstu ta Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici sta včeraj izdala naslednje skupino sporočilo: »Sindikata slovenskih šolnikov iz Trsta in Gorice ugotavljata, da v nasprotju z določbami republiške ustave, londonske spomenice in človečanskih pravic, kljub obljubam najvišjih šolskih oblasti, še vedno po dvajsetih letih ni prišlo do rešitve krivičnega položaja slovenskih šolnikov. Zato v znak protesta oba šolska sindikata proglašata za petek, 19. decembra, stavko šolnikov, upravnega in pomožnega osebja na slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem*. Danes sindikalni sestanek učiteljev Osnovnošolski odsek Sindikata slovenske šole v Trstu sklicuje za danes ob 17. uri sestanek na sedežu sindikata. Na dnevnem redu bo med drugim izredni izpopolnjevalni tečaj za učitelje, ki ga razpisuje ministrstvo za tiste, ki se želijo vpisati v kakršnokoli fakulteto. Tečaj bo v poznih popoldanskih u-rah in bo trajal od 8. januarja do 20. juni.ja 1970. V ZASEDENIH FAKULTETAH Študenti in profesorji o perečih vprašanjih Na tržaški univerzi se še vedno nadaljuje zasedba medicinske fakultete to fakultete za ekonomijo in trgovske vede. Kot je znano, se_ je tema dvema zavodoma pridružila predvčerajšnjim, ko je bilo na univerzi v teku srečanje med delavci in študenti, tudi geološka fakulteta, študentje te fakultete so namreč zasedli mineraloški inštitut v znak solidarnosti s prvima dvema zavodoma. Zasedbe potekajo nemoteno to na miroljuben način, brez incidentov, razen redkih in osamljenih primerov izzivaških poskusov, ki so bili kmalu zadušeni. Na geološki fakulteti je prišlo včeraj tudi do prvih stikov med študenti in profesorji, ki so obravna; vali pereča vprašanja, s katerimi se danes srečuje italijanska univerza. Študentje omenjene fakultete so v posebni izjavi, ki so jo poslali •vgem - časopisom, sporočili, da se bodo ti sliki nadaljevali tudi v prihodnjih dneh. Tudi študentje fakultete za ekonomijo in trgovske vede so poslali izjavo, v kateri obsojajo zločinske atentate v Milanu in Rimu ter izražajo svojo solidarnost z varnostnimi organi, ki iščejo zločince. Obenem pa pozivajo, da ne bo akcija policije prešla mej spoštovanja do svoboščin in političnih idealov posameznikov. Avto se je prevrnil: štirje ranjeni Na Furlanski cesti se je včeraj zvečer prevrnil avto «'piriimaiJa», v katerem so se varile štiri osebe. 32-letoi Umberto Trombetta iz U-iice Mestri, ki je avto upravljal, je v bolnišnici povedal, da je izgubil nadzorstvo nad vozilom na ovinku blizu Rumene hiše In trčil v zidek ob cesti. Vse štiri ponesrečence so odpeljali v bolnišnico, kjer so Trombetto sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo 20 dni zaradi zloma desnega gležnja. Na istem oddelku s prognozo ledina dni so spreijedd njegovo ženo, 31-letno Marto Luiso Galici, kd se je udarila v desno ramo in se ranita po nogah, 31-letnega Sergia Favetta iz Ulice Petronio 9 ln njegovo 28-letno ženo Gdanno Mene-gun so sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Mož, ki bo okreval v 8 dneh, se je ranil po obrazu in kolenu. žena pa se je poškodovala po obrazu in glavi in bo morala ostati 10 do 20 dni ški oskrbi. e PRIREDI Krožek absolventov slovenske trgovske akademije V SOBOTO, 20. DECEMBRA OB 20.30, V KULTURNEM DOMU ULICA PETRONIO 4 GOSTOVANJE AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA PRIMORSKIH ŠTUDENTOV IZ LJUBLJANE VINKO VODOPIVEC Sodelujejo znani primorski pesniki, med katerimi Ivo Minatti, Ciril Zlobec, Ervin Fritz in Jože Šmit ter gledališki igralec Jurij Souček V nizu proslav 25-letnega delovanja slovenskih šol na Tržaškem prirejata ZNANSTVENI IN KLASIČNI LICEJ «FRANCE PREŠEREN« V TRSTU 21. decembra slovesno prireditev v Kulturnem domu Nastopil bo licejski mešani zbor Humberta Mamola, pod vodstvom prof. nato pa bodo dijaki pod vodstvom prof. Jožeta Peterlina odigrali Cankarjevo dramo v treh dejanjih KRALJ NA BETAJNOVI Vabljeni mvši dijaki liceja, vsi profesorji in šolniki sploh, starši in vsi prijatelji mladine. Začetek ob 17. uri. Važno opozorilo svojcem žrtev Rižarne Svojcem žrtev Rižarne, ki niso še vložili prošnje za izplačilo odškodnine, priporočamo, naj se čim-prej zglasijo v dopoldanskih urah na sedežu Združenja bivših deportirancev (ANED) v Ul. C. Battisti 8-L, kjer bodo dobili navodila za predložitev prošnje. Samo pismeno sporočilo ne zadostuje, ker mora prizadeti sam podpisati prošnjo in zbrati potrebne dokumente. Redni rok za predložitev prošenj je že zapadel, zdaj pa je skrajni čas za predložitev izrednih prošenj z utemeljitvijo o «višji sili*, zaradi katere ni bilo moč predložiti prošnje v reJnem roku. Prošnje je treba nasloviti na zakladno ministrstvo, kot prej redne prošnje. Združenje bivših političnih deportirancev se bo na pristojnem mestu zavzelo za u-godno rešitev zapoznelih prošenj svojcev žrtev Rižarne, ker so mnogi šele pred kratkim izvedeli, da so bili njihovi svojci umorjeni v Rižarni. Odnesli so za milijon lir škode Vlom v trgovino sredi mesta Včeraj zjutraj so tatovi obiskali skladišče s’ pleteninami in spodnjim perilom v Ulioi S. Anastasio 4. Lastnik trgovine, 32-letni Arso Giuseppe, je odkril, da so bili tatovi pri njem, ko je trgovino odprl. Agenti, ki so na kraju uvedli preiskavo, so ugotovili, da so tatovi raz,bili ključavnico in odnesli vsakovrstno blago, ki je biilo na raznih policah v trgovini. Lastnik trgovine trdi, da znaša vrednost u-kradenega blaga približno 1.000.000 lir. Agenti so zaslišali sosede, ki niso viideli ne slišali ničesar Preiskava je še v teku. Skoraj mesec dni se bo morala zdraviti 26-letna delavka Tullia Vi-sintin por. Levini iz Milj, ki se je ponesrečila, ko je stopala iz avto busa »D*. Spodrsnilo ji je na zadnji stopnici in je padla na tla. Zaradi udarcev v kolena in verjetnega zlo-v zdravnl- j ma leve piščali, so jo sprejeli na I ortopedskem oddelku. .......IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIII..........................................I.............................niHIHIIIIIIHIIIIIIIIiiiiimim.....................................MM..n........n.......milil venskimi in italijanskimi, nad 70 PISMA UREDNIŠTVU Neverjetno, a vendar resnično Skupina slovenskih profesorjev nam je poslala naslednje podpisano pismo: «Skupina slovenskih profesorjev Iz Trsta je že leta 1965, oziroma leta 1967, na osnovi zakona štev. 1523 z dne 30. decembra 1965, prešla iz posebnega prehodnega stale-ža v redni: postali so stalni profesorji. Obvestilo o tem so prejeli v aprilu 1967 in so morali takoj, v največji naglici, zbrati zahtevane dokumente, ki jih je nato Šolsko skrbništvo iz Trsta poslalo v Rim na Ministrstvo za javno šolstvo januarja 1968, S tem bi morala biti vsa stvar rešena, kot se je zgodilo v večini primerov. V nekaj mesecih bi morali dobiti dekret o imenovanju in s tem v zvezi plačo in vse ostalo, kar jim po zakonu pritiče. Za zadevo se je zanimal tudi Sindikat slovenske šole ta je na vlogo, ki jp je poslal na Ministrstvo za javno šolstvo, dobil pismeni odgovor Prot. n. 3797 Div. III/I z dne 18. aprila 1968, v katerem se zagotavlja, da so dekreti omenjenih profesorjev že pripravljeni, čakajo samo odobritve pristojnih nadzornih uradov. Se prej so prizadeti profesorji naprosili tudi nekatere politične o-sebnosti, da bi posredovale za čimprejšnjo ureditev zadeve. Ob kon- cu ieta 1968 so vsaj trije profesorji, v presledkih, poslali v Rim po hierarhični poti, (ravnateljstvo — šolsko skrbništvo — ministrstvo) na Ministrstvo za javno šolstvo prošnjo na kolkovanem papirju, da bi dobili kako pojasnilo, a doslej še niso dobili odgovora. Dne 20. maja letos se je, naveličan čakanja, eden izmed prizadetih profesorjev odpravil v Rim, na lastne Straške, da ugotovi, kako je z zadevo. Z veliko prijaznostjo so mu razložili, da je vse v redu: manjka samo en sam dokument, ki jim ga mora poslati Šolsko skrbništvo iz Trsta. Zagotovili so tudi, da bo stvar rešena še v tem letu. Ker ni bilo nobenega odgovora, Je ob koncu novembra odpotoval v Rim, vedno na lastne stroške, drug profesor, ki je, potem ko so ga z veliko prijaznostjo spremljali od urada do urada, končno le prišel do urada, kjer so "bili akti prizadetih profesorjev. Zelo vljudno so mu sporočili, da jih bodo v nekaj dneh poslali v odobritev na Računski dvor (Corte ded con-tl), v ostalem pa, da bo preteklo še nekaj časa, preden bo vsa stvar rešena, da pa je vse na dobri pa ti. V Trstu samem Je bilo, med slo- šolnikov, ki so bili leta 1965 v podobnem položaju, in vsi, kolikor nam je znano, uživajo že več let vse pravice, kd Jim po zakonu pri-tičejo, vsi imajo urejen svoj položaj. Samo štirje profesorji slovenskih višjih srednjih šol v Trstu ga še nimajo, še vedno so samo začetniki, čeprav imajo, oziroma bi jim morali šteti že petnajst let stalnosti, med posebnim In rednim staležem, ter okrog 25 let službe. S tem so seveda gmotno in moralno na škodi. Kdo je kriv za vse to? Je mar upravičeno sklicevati se na anonimnost birokra-oije, kd jo sestavljajo odgovorni državni uradniki in ne neke lutke? Zakaj je ista birokracija že zdavnaj uredila položaj drugih šolnikov, ki pripadajo isti kategoriji? To so vprašanja, na katera prizadeti profesorji čakajo odgovora.« Trst, dne 16. 12. 1969. (Sledijo podpisi) Zahteve študentov biologije v Trstu Prejeli smo in objavljamo: Seznanjamo javnost z nevzdržnim stanjem študentov biologije. Trenutno je treba rešiti naslednje probleme: prostori, obnovitev študijskega načrta, možnost izvrševati poklic, ustanovitev Reda biologov. Glede prostora — 400 študentov biologije, katerim se pridružujejo študentje naravoslovja in drugih fakultet, se vrsti v razredu, ki ima le osemdeset sedežnih prostorov. Sede- ži so navadne majajoče se lesene klopce. V tem razredu (edinem) so naslednja predavanja: zoologija II., botanika I„ botanika H., genetika, eksperimentalna embriologija, primerjalna anatomija in ustrezne vaje. Prav zaradi tako številnih predavanj in vaj v istem razredu, so študenti in predavatelji primorani slediti napornim urnikom. Za razna druga predavanja smo gostje drugih fakultet, kakor fizike, kemije, matematike, farmacije in medicine, ki pa so same v stiski zaradi pomanjkanja prostorov. Druga točka je vprašanje preosno-ve učnega načrta, ki je tesno povezana z možnostjo uveljavitve v delovnem svetu. Sedanji učni načrt nam ne nudi zadostne priprave, s katero naj bi od prvega začetka izvrševali pravi poklic biologa. Po osemnajstih izpitih (porazdeljenih v štiri letnike) si študent ni na jasnem glede svoje bodočnosti. Predmet je zelo obširen, nimamo pa možnosti usmeriti svoj študij in prav zaradi tega si ne moremo pridobiti strokovnega in posebnega znanja. Po končani univerzi težko dobimo službo (ali je sploh ne dobimo), zato se številni izmed nas prilagodijo poučevanju, za katero očitno nismo pripravljeni, ker še zdaleč ni bil naš smoter. Potrebna je torej preosnova v učnem načrtu: treba je usmeriti študij in dati možnost študentu, da poglobi študij v raznih vejah moderne biologije. Končno zahtevamo, da se ustanovi Red biologov. Le ta naj bi se kot legalni organizem boril in dosegel zakon, ki naj bi ščitil izvrševanje poklica. Študentje biologije SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Gostovanje beneških Slovencev V petek, 26. decembra 1969 ob 16. uri v Kulturnem domu PESEM IN BESEDA IZ NADIŠKIH DOLIN Sodelujejo: mešani pevski zbor «Rečan» pod vodstvom Rana Markiča; moški pevski zbor «Idarja» pod vodstvom Antona Btrtliča; ženski in moški duet; otroci z recitacijami in petjem. Prosvetno društvo SLAVKO ŠKAMPERLE Sv. Ivan — Trst vabi vse člane in prijatelje na zanimivo predavanje dr. prof. Franceta Habeja «Po švicarskih jamah in gorah» Predavanje, ki ga bo spremljalo 200 diapozitivov, bo danes, 18 decembra ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni vsi ljubitelji narave! Včeraj-danes HOJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. decembra 1969 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 30 oseb. UMRLI SO: 78-letnl Germano Da-prile, 72-letni Pietro Orlando, 57. letna Nives Pioat vd. Tončič, 76-letna Giovanna Hlabetic vd. Flego, 74-letm Carlo Bal bi, 71-letna Riccar-da Mauro por. Louvier, 93-letna Gem-ma Bassi vd. Daha Zonca, 74-letnl Umberto Gašperini, 68-letnl Alberto Padovan, 85-letna Antonia Kadi:a vd. Modrini, 74-letnl Giordano Tomasi. 74-letna Halla Luzzatto vd. Marrone, 69-letna Maria Borsich por. Dodlch. 60-letnl Nlcolb Laschizza, 64-letna VVanda Voltolina vd. Bardi, 65-letna Maria Zuch vd. Tomasini, 53-letna Mafalda Maiolo por. Rescigno, 85-letni A da mo Posanl, 70-letni Giuseppe Omari. 68-Ietna Ida Degrassl por. Danieli, 70-letna Estella Furlani, 82-letna Giusttaa Ličen vd. Eva, 60. letmi Giacomo Bisiani, 71-letaii Carlo Detla Vatle, 64-letnii Carlo Bohn, 74-letna Aliče dTtalia por. Delmonte, 74-letni Giovannl Meola, 85-letni NI-colč Deponte, 74-letni Giuseppe Me-ucci, 61-letni Alfredo Montes. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Alojza Puntarja daruje družina Milič s Proseka 2000 lir za Dijaško matico. Ob 12-letaic- smrti nepozabnega moža Bruna Ivančiča daruje žena Milka za Pjd. Slovenec i-n ne Slavec kakor pomotoma objavljeno včeraj. Namesto cvetja na grob pok, uči-teljiioe Amelije Sancin daruje Milica Sancin 1000 lir za P.d. Skedenj. V isti namen daruje Angel Žerjal 1000 lir tudi za P.d. Skedenj. Prosvetno društvo «IVAN CANKAR* priredi v petek, 19. t. m. ob 20.30 predavanje Marija Magajne o tržaški okolici. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi. Dvorana bo ogrevana. Vljudno vabljeni vsi! Gledališča POL1TEAMA ROSSETTI Današnja predstava Tollerjčve drame «Uomo Massa« se bo začela o 20.30. Predstave bodo do nedelje- VERD1 . Danes bodo pri gledališki blagajn (tel. 23-988) začeli s prodajo vstopnic za tretjo predstavo VVagnerjev opere «Tristan in Izolda«, ki o® jutri ob 20. uri za red B parterja in lož ter za red A za galerije I* balkon. AVDITORIJ ^ Herbert Paganl se bo v soboto 20.30 in v nedeljo ob 16.30 predst vil tržaškemu občinstvu s «showom». ki ga je imenoval «Pr jateljstvo*-Gre za »panoramo današnjega s ve ta ih ki jo bo prikazal v 25 popevkah. Vstopnice so na razpolago v Pas -ži Prottii (tel. 36-372, 38-547). Abonenti Stalnega gledališča in &*>■■ krožka Italsider ter skupine »La CaP-peila« Imajo popust. Eden 16.00 «Pa-roxismus». Maria Rhota ta Klaus Kiinskl. Techn color. Pr4‘ povedano mladini pod 18. le'®*"' Nazionale 15.30 «Africa segreta«. Pre‘ povedano mladina pod 14. letom. Fenice 15,30 »Sono Sartana il vosH« becchino«. John Garko in „ Wolff. Eastmancolor. Prepoved**' mladini pod 14 letom. Grattacielo 16.30, 19.10, 22.10 «Bi'K* na Neretvi«. S. Bondarčuk, Brynner. S. Koščlna, F. Nero. ° Welles. Eastmancolor. Excelsior 15.30 «Lovemaker, l'uo*h® per fare 1’amore«. Antonio Sabatih Doris Kunstmann. Eastmancolor. "" Prepovedano mladi n' pod 18. leta"1- Ritz 16.00 «Io, Emmanuelle«. ErlK. Blanc, Adolfo Celi, Paolo Ferra.r'j Technicolor. Prepovedano mlad' pod 18 letom. Filodrammatlco 16 30 «Le dlecl me!L vlglie delfamore«. B. Skay, R 'r Vries. Technicolor. — Prepovedan mladim pod 18 letom Alabarda 16 30 «Professionistit P4 im massacro«. G. Hilton, M. Ra ' dali. Technicolor. Aurora 16.30 «11 leone d’;nvernO» Peter 0’Toole. Katherine Hepbur Technicolor. Cristallo 16.00 «11 commlssarlo ™ pe» Ugo Tognazzl Technicolor Capitol 16.30 «Geometria dl un j* litto*. Lana Turner, George Ch kiris, Richard Egan, Impero 16.00 ((Indianapolis«. Ra , Nevvmann, J. Woodward. Tech« color. Vlttorio Veneto 16.00 «La P|sd"!l: Alain Delon, Romy Schneider. ”r povedano mladini pod 14. ,et0I^jj Ideale 16.00 «Un uomo per Ivy». s' ney Poitiier, Carol 0’Connor. 1 chnicolor. Abbazia 16.00 ((Šansone e tl tesf degli Incas«. Alan Steel, Tony s ler. Technicolor. Astra 16.30 «11 laureato«. Anne Ra croft, Justin Koffman. Tech ni colo ■ KINO «|RIS» PROM Danes ob 19.30 barvni avanturistični film: IL GIGANTE BUONO Igrajo: Dennis Weaver in Vera Miles. KINO Nfl OPČINAH Danes ob 18. uri barvni '>,eS' tem film: I D1SERTORI Dl FORT UTAH Igrajo: John Ireland . Virgito® Mayo. ------------------------v Naznanjamo žalostno vest, d® ”»j je nenadoma zapustil naš ar mož, oče. brat in stric Franc Križmančič (Lajtov) Pogreb dragega pokojnika bo ° nes ob 14.30 iz mrtvašnice ^ bolnišnice v cerkev v Bazovico to na domače pokopališče. Žalujoči žena, sin, sest'' in vsi sorodniki Bazovica, Gropada, Sežana. 18. decembra 1969 Sporočamo žalostno vest, a® je zapustil v 87. letu starost* dragi mož, oče in nono Kristjan Košuta (Si ničev) Pogreb bo danes 18. t. m-15. uri iz hiše žalosti na dota pokopališče. Žalujoči: žena, s*n hčeri z družinam* ,n drugo sorodstvo Sv. Križ, 18. decembra 17. t. m. nas je nepričakovano zapustil IVAN ČERNJAVA upokojenec pristaniške ustanove Pogreb bo danes, 18. t. m., ob 15.15 iz proseške cerkvice. Žalostno vest javljajo žena Štefanij®* hči Silvija z možem Živkom Daneuom, vnukinja Vesna, bratje, sestra in drug' sorodniki Prosek, 17. decembra 1969 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Zakrivil je smrtno nesrečo krivdo pa je prevzel prijatelj Prizivni sodniki so obema potrdili prvotno obsodbo TRGOVINA V OKTOBRU Bilo je nekaj minut po polnoči 9. februarja lelos, ko se je fiat 500, ' ju ga je upravljal 22-letni Nevio Giurgiovicb, iz Monte S. Michele, V- Istrski ulici nasproti otroške bolnišnice «B. Garofalos. v zadnjem trenutku izognil gmoti na tleh, Giur-Kiovich, ki je v zadnjem trenutku spoznaj da leži na tleh možakar, 5» je ustavil, da bi mu priskočil na Pomoč. V tistem trenutku je s precejšnjo hitrostjo privozil v isti smeji fiat 1100, katerega 22-letni Paolo Allisi iz Ul. Vasari ni pravočasno ; Ustavil. Avto je zadel ob moža na ueh, katerega je vrglo na nasprotno S-ran ceste, in nato treščil v ustav ; ‘Jeni fiat 500. Možu na tleh niso mogli več nuditi pomoči: zaradi prebitja lobanje le obležal mrtev ob robu pločnika. Nesreča je pretresla Allisija, ki ni ‘Tlel šoferskega dovoljenja, zaradi Cesar je zaprosil prijatelja, ki je ?edel poleg njega, 20-letnega Darka 12 Ul. Madonnina, da izjavi preiskovalnim organom, da je on šofiral *vto. Furlan se je spočetka branil, Jeda na prigovarjanje Allisija in dveh prijateljic, s katerima sta predela večer v plesni dvorani «Pa-radiso», Bailey Lou Anne in sestre “Uanide, je karabinjerjem, ki so prišli na kraj, izjavil, da je avto. *i je last Allisijevega brata Augu-*a, šofiral on. Toaa resnica je kmalu prišla na Can že med zasliševanjem. Allisi je P°d težo dokazov priznal krivdo, zaradi česar so ga obtožili nenamerna umora, ker je zaradi neprevidnosti in prehitre vožnje zakrivil smrt "“'letnega Carla Bozzaia iz Ul. Ve-*Pucci 6. Poleg tega pa so ga obto-‘di skupno s Furlanom sodelovanja Pri samoobtožbi, medtem ko so prijavili sodišču tudi Giurgiovicha, ki naj bi s svojimi izjavami skušal apraviti v zmoto preiskovalce, in “Uisijevega 27-letnega brata Augu-8ta, ki je kršil zakon, ker je prepustil, čeprav je vedel, da nima šoferskega dovoljenja, avto Paolu. Sodniki so ob zaključku sodne ob ravna ve 3. septembra obsodili Pao-‘a Allisija na 1 leto in 4 mesece za-Pcra, na 2 meseca pripora in na “ Ooo lir globe ter na povračilo ško-.Pe sorodnikom pokojnega Bozzaia J1 sicer ženi Giovanni Scorii 1.300.000 7r, sinovom Mariu, Brunu in Sto janu pa po 500.000 lir. Medtem ko 80 Furlana zaradi samoobtožbe ob- sodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 5 mesecev in 10 dni zapora, so Giurgiovicha oprostili obtožbe s formulo, da dejanje ne obstaja, Augusta Allisija pa zaradi pomanjkanja dokazov. Paolo Allisi in Darko Furlan sta proti razsodbi vložila pritožbo, ki pa je niso sprejeli. Prizivni sodniki so jima namreč včeraj v celoti potrdili prvotno obsodbo. Predsednik Zumin, tožilec Mayer, zapisnikar Mosca. Tudi pred pretorjem dr. Estijem so včeraj obravnavali prometno nesrečo, ki se je pripetila februarja letos v Ul. Forti, kjer je 29-letni Mario Martini iz Ul. Benussi s fiatom 500 podrl na tla 22-letnega Franca Di Žimma iz Ul. Buozzi in 18-letno LiJiano Biloslavo iz Ul. Ghir-landaio. Oba so morali po nesreči sprejeti na nevrokirurškem oddelku: prvega s pridržano prognozo, dekle pa s prognozo okrevanja v 30 dneh. Di Zimmo se je rešil, vendar bo nosil trajne posledice. Sodnik je Martinija obsodil pogojno na 270.000 lir globe in na povračilo škode obema ponesrečencema, katere višino bo določilo civilno sodišče, in na odvzem šoferskega dovoljenja za dobo devetih mesecev. Zanimivost razsodbe pa je v zaključnem delu, kjer je sodnik odločil, da pogojnost kazni velja le v primeru, da obsojeni izplača mesec dni po zapadlosti razsodbe na račun dokončne vsote, ki jo bo za moralno in materialno škodo določilo civilno sodišče, 500.000 lir Bilo slavovi in 1.000.000 lir Di Zimmu. Včeraj policijska preiskava na sedežih «ckstremistov» Včeraj zjutraj so funkcionarji političnega oddelka tržaške kvesture, ob sodelovanju agentov javne varnosti in orožnikov, opravili natančne preglede na sedežih vseh ekstremističnih gibanj in v stanovanjih raznih «filokitajcev», anarhistov in neofašistov. Preiskava, kakor je izjavil politični urad, ni privedla do nobenih odkritij. NA KROVU LADJE « JALTA» JUGOSLOVANSKI MORNAR SE JE RESNO PONESREČIL Na ladji «Jalta», ki je zasidrana v tržaškem Arzenalu, se je včeraj popoldne zgodila huda nesreča. 28-letni mornar Tonči Antonijevič iz Splita, Dioklecijanova ulica 8, je delal na ladijskem mostu in se pomotoma nevarno približal odprti ni v krovu. Omahnil je in padel z višine skoraj petnajstih metrov v podpalubje. Nemudoma je nekdo stekel na kopno in iz urada telefoniral Rdečemu križu. Antoni jevi-ča se nihče ni upal dotakniti. Osebje Rdečega križa je ponesrečenca odpeljalo z vso hitrostjo v splošno bolnišnico. Ponesrečenca je spremljal delovni tovariš Neppi Luigi iz Neaplja, ki je nesrečo tudi pretres- ljivo opisal. Dežurni zdravnik, ki je Antonijeviča pregledal, je ugotovil, da se je mladenič zelo hudo poškodoval. Udaril se je v hrbtenico, možno je celo, da bo ostal hrom, poleg tega ima verjetno precej poškodovane trebušne organe in dobil je tudi močan živčni pretres. Zdravniki nevrokirurškega oddelka so si pridržali prognozo. POKTOKOZ PORTOHOSK HOULKTTE CHKMIN l>E FKR RACCAHA V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ iMprlo vse leto vabi na praznovanje ob božičnih in novoletnih praznikih ROULETTE. BACCARA. " KflSINO V LJUBLJANI Kazino na evropski ravni v lugo slovanskem »Milanu« s sedežem v modernem izbranem in središčnem HOTELU SLON Dve restavraciji od katerih ena tipična, nočni klub. dva bara, dve kavarni, slaščičarna sladoledarna snack bar CHEMIN DE EEK. BLACK JACK AVT0PR0MET GORICA - NOVA GORICA vas vabi, da obiščete zimskošportno središče LOKVE. Dnevno obratujejo vlečnice, ugodna smučišča in tereni za druge zimskošportne dejavosti. Hotel POLDANOVEC s 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami — Ob sobotah in nedeljah tet praznikih pleš. lnformaci.je tel. 22-911, 21-443. 77-010 (Ssoi/^ur lXcžže>t^06Hh državljanov' dvignilo za 16,4 odstotka. Število hotelov se ni v tem triletju povečalo, zaradi tega pa so se povečale zmogljivosti, število sob je poskočilo od 4.050 na 4.450, postelj od 7.023 na 7.619, kopalnic pa od 1.924 na 2.641. To pomeni, da so hotelirji obnovili svoje obrate, jih razširili in jih modernizirali, kajti današnji turist zahteva tudi v počitniški dobi vse udobnosti. Pri tem so se hotelirji ooslužili raznih državnih in deželnih zakonov, ki da.ieio novim iniciativam precej denarne pomoči. Ponavljamo še enkrat. Leto« se je prome’ še povečal, prav tako se je povečalo število hotelov. Trenutno je v gradnii precej hotelov, v Gorici jih gradijo kar tri. v Tržiču bodo v teh dneh odprli enega zelo modernega, v Gradežu večajo zmogljivosti nekaterih že obstoječih obratov. Ateverjamu pogreti 74-lebnega Karla Gravnerja lz Sčednega. ki Je umni v torek zvečer ob 21. uri v splošni bolnišnici v Gorici. Z ženo sta imela pet otrok, ki so že odrasli ln med njimi je t.udl Mirko, lastnik znane goetilne v Orodni. Sosedje se spominjajo Kariota kof dobrega človeka in gospodarja ter ga bodo ohranili v lepem spominu. Družini Izrekajo znanci ln prijatelji sožalje, kateremu se pridružuj« tudi naše uredništvo. roku 30 dni odkar so na omenjeni oglasni skrbništva v izpostavljeni deski. Vratni red štirih učnih moči, ki so zmagale na tem natečaju 1« naslednji: Ivan Bolčina; Marij* Mermolja r. Lenardi, Adriana Dorini ln Silvana Berlot. Izpite sta dobro napravila tudi Virgillo Zottl ln Majda Zavadlav. V odobrenem seznamu sta nadalje še: Maria Radetu in Vanda Tommasl r. Tomšič. Sedaj bi bilo treba zmagovalcem čimprej najti učno mesto na slovenskih šolah in tečajih. Zdi se nam. da bi btlo potrebno enega izmed štirih namestiti v osnovni šoli v Ul. Randaccio, kjer imajo sedaj vpisanih 30 otrok pa samo dve učni moči za pet razredov. To je še toliko boli. ker se predvideva, da se bo števtlo učencev na tej šoli prihodnje leto še bolj dvignilo. Včerajšnje stavke v Gorici Za včerajšnjo stavko državnih u-službencev se je tudi v Gorici odzvalo precej državnih nameščen- cev. V nekaterih uradih je bila stavka skoro popolna. Tudi po šolah je mnogo učiteljev in profesorjev stavkalo. Na slovenskih o-smovmlh šolah Je bila stavka prepolna ln ni bilo piouka. Na srednjih šolah pa je manjkal le en det profesorjev in tako se je n. pr. pouk na nižji srednji šoti v Ul. Randacci lahko vršit skoro redno. Včeraj so stavkali v Gorici tudi mestni avtobusi ves dan. V prometu so jih delno nadomestili vojaški tovornjaki, sicer pa se je promet vršil v precej zmanjšanem obsegu. V nedeljo, 21. t.m., bodo v kino dvoranah Azzurro, ExceLsior in Principe v Tržiču razdelili 1.500 darilnih zavojev, ki sta jih pripravili vodstvo tržiške ladjedelnice in no tranja komisija za otroke uslužben- V Ščednem je umrl Karlo Gravner Danes popoldne ob 15. uri bo v llllllllllllimiltlllliniMMIIIIIIIIIMIMHIIIIIIMIMtIIIIIIHlItlllllllllliminilllUIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIU VESTI IZ ŠTEVERJANA Ukrepi podporne ustanove za obdarovanje revežev Franzot iz Gorice je poklonil 5000 lir v počastitev spomina Jožefa Koršiča z Jazbin Upravni odbor občinske podporne ustanove v Ste ver Janu. v katerem so Mario Maraž, Hermene-gild Podveršič Vn Franc Koren, je Imel preteklo nedeljo dopoldne sejo na kateri je obravnaval akcijo za socialno premoč revnim občanom ob priliki božičnih praznikov. Kot že druga leta bodo predstavniki ustanove obiskali bolnike 5teverJanške občine v hiralnici Fa-tebenefratelll v Gorici in bolnike v umobolnici ter jim prinesli skromen dar NadaHe so se pogovorili o pripravi božičnice za otroke: goriški prefekt je v ta namen prispeval te socialnega sklada 20 tisoč lir, k tej vsoti bo občinska ustanova prispevala pre svo-jd amogUJlvostl. da bo obdarovan vsak otrok ln najpotrebnejši naj bi dobil tudi čevlje ali neka’ perila. Odredili so nadalje zimsko pomoč nekaterim družinam, ki so zanlo zaprosile, ker so res potrebne. Dalje so odobrili sklep, da bodo v«! tis«, ki prejemajo občinsko podporo, dobili ta mesec Isto podporo v dvojni meri. Ob tej priliki so sprejeli na znanje, da je Anton Franzot lz Gorice Ul. Roma 26. dal ustanovi 5000 lir v počastitev spomina pokojnega Antona Koršiča z Jazbin; to vsoto so razdelili med dve potrebni družini, vsaki po 2500 Ur, ki se zahvaljujeta dobrotniku. Sprememba v komisiji za šolske gradnje na Goriškem Deželni urad za šolstvo v Trstu je izdal odlok, s katerim se v pokrajinsko komisijo za šolske gradnje na Goriškem vnese naslednjo spremembo: Malteo Versace, sedanji župan v Tržiču bo nadomestil bivšega župana Nazaria Roma nija. Včeraj nekaj pred poldne so po klicali goriške gasi'ce v Mariano, kjer so se v stanovanju Renza Beegomasa v Utici Dante 60 vnele saje v dimniku. Ogenj se je razširil na podstrešje im streho ter jo uničil v obsegu okrog 50 kv. m. Gasilci so delali do 16. ure preden so pogasili požar, škodo cenijo na dva milijona lir. V soboto, 20. t.m., bodo v Tržiču odprli nov hotel SAM, ki je last tržiške hotelske družbe. Novi hotel je II. kategorije ter Ima 115 ležišč. Z njim imajo sedaj v Tržiču na razpolago za turizem 655 ležišč, od tega je SAM H. kategorije, pet ho telov III. kategorije, pet IV. in osem gostišč s prenočiščem. Iz goriškega matičnega urada Dne 15. ln 16. decembra se je v goriški občini rodilo 7 otrok Ln umrlo Je 7 ljudi. Rojstva: Olaf Fanin, Francesca Ferestn, Roberta Graifcton. Sonia Acella, Barbara Acella, Masslmo Bevllacqua in Fabtano Guanin. Smrti: gospodinja 68-letna Giu-seppina Valič vd. Semoll; upokojenec 75-letai Antonio Fasan; delavec 63-letm! Antonio Gorjup; u-pokojenec 74-letni Leopoldo Vtstn-tln: upokojenec 84-letni Comelio Venturini; prodajalec časopisov 67-lebni Camlllo Pacella In en dan stara Sonia Acella. In a Jerry: cena«. »Satanik«, M. Ko. CORSO. 17.15-22.00: Tom »Met ti un formaggino barvna slikanica. \ BRDI. 17.30-22.00: «La battaglia di Inghilterra«, V. Jooson in F. Stafford. Angleški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 16.30-22.00: »Bour-ges, missione gestapo«, B. Dussa-ne in A. Krugher. VITTORIA. 17.15: «Amarsi male«, S. Scott lin G. Macchia. Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15: «Uno sporco lm-broglio«, G. Kemp ln M. York. Ameriški barvni film ; mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO. 17.30: nopka. EXCELS!OR. 16.00; «Cuore di mam-ma», Carla Gravina, barvni film. PRINCIPE. 17.30: «L’isola del te-soro«, Disneyev barvni film. Aovu Goriru SOČA (Nova Gorica): »Thomas Mo-re, človek za vse čase«, ameriški barvni^ film - ob 18. in 20. DESKLE: »Klub morilcev iz Brook-hna«, angleško zapadnonemški film - ob 19.30. RENČE: »Dan na dirkah«, ameriški film - ob 19.30 SKMPAS: »Napredovanje v zaledju«, ameriški film - ob 19.30. KANAL: «Vmitev Ringa«, ameriški barvni film — ob 19.30 SVOBODA ( Šempeter): «2ena z dvema možema«, francoski film - ob 18. in 20 PRVACINA: Prosto. POTUJOČI KINO _ KAL NAD KANALOM: «Deset božjih zapovedi«, II. del - ob 1930. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan tn ponoči Je odprta lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija 244, tel. 35-38. TRŽIČ Danes Je dežurna lekarna v Tržiču «A1 Redentore«, dr. Emrneri Sc De Nordis, Ul. Rosselli 23, tel 72-340. - 6 18. decembra TEDENSKI KOMENTAR 2. IN 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE Breg nastavil novega trenerja V 3. ligi nobenega presenečenja Juventitia izgubila tekmo z Rosandro brez borbe, ker ni začrtala igrišča Nedeljsko kolo 2. amaterske lige Je bilo za naša društva pozitivno. Brežani so v derbiju s Rosandro izenačili pet minut pred koncem a enajstmetrovko in osvojili dragoceno točko. Tekma pa je bila tehnično precej šibka. «Plavi» so zopet pokazali, da bolehajo zlasti v napadu, kjer jim manjkajo strelci. Z nastavitvijo novega trenerja. ki je v nedeljo prvič sledil ek‘pl, pa se bo morda stanje e-kipe na lestvici izboljšalo. Vesna je tudi v tem kolu prišla do pomembne zmage. Gostila je trdoživo ekipo CRDA, ki se je Križanom enakovredno upirala Domačin1 so prišli do odločilnega zadetka šest minut pred koncem prvega polčasa. V drugem delu t"k-m,- so gostje ostro pritisnili In so nevarno oblegali vrata domačinov. Tl pa so vzdržali vse naoade. čeprav so proti koncu navijači nekajkrat že skoraj videli žogo v mreži... Juventlna Je po treh zaporednih porazih končno prišla do točke. pa čeprav na domačih tfeh. Navijači so seveda pričakovali zmago. Juventlna Je imela za n|o vse pogoje in možnosti. Toda napake so Točile za moštvo usodne in Standrežci so se morali zado-volUtd le z eno samo točko Za kroniko še povirno, da 1e Juventino doletel Se en udarec: nogometna zveza je namreč registrirala njeno tekmo z Rosandro (7. t. m.) v korist Tržačanov z 2:0. ker igrišče v Standrežu ni bilo začrtano Te tekme tedaj namreč niso odigrali. Tako dragocenih točk ne zapravlja le ekipa, amoak Jih zgublja društvo tudi za zeleno mizo. Izlili Vesna — CRDA 1:0 Luclnico — S Canztemo 0:0 Rosand ra — Breg 1:1 PogMano — Isonzo Turjak neod. Pro Farra — Libertas 3:2 #*onzo SPI — A uri sina 2:5 Juventlna — It&la 2:2 Prihodnje kolo (1?. 12. 1969) Isonzo Turjak — Luclnico Vesna — Pogliano Ttala — Isonzo SPI CRDA — Rosand ra Aurlslna — Libertas Breg — Juventlna S. Canaiano — Pro Farra Luclnico Lestvica 10 5 4 1 13:1 14 Libertas 10 6 2 2 15:9 14 Pro Farra 10 4 6 0 16:12 14 Aurteima 10 5 2 3 14:8 12 Vesna 10 5 2 3 11:9 12 S. Camziamo 9 3 5 1 10:8 11 Rosandra 10 3 5 2 10:8 11 CRDA 9 3 4 2 9:10 10 Ttada 10 2 5 3 13:13 9 Isonzo Turjak 8 3 1 4 12:10 7 Foglianio 9 2 3 4 8:11 7 Juventlna 10 1 3 6 9:16 5 Isonzo SPI 9 2 1 6 10:18 5 Breg 10 0 3 7 3:18 3 • * * Nedeljsko kolo tudi v 3. amater- ekl ligi ni prineslo večjih presenečenj. Zarja je z lahkoto odpravila Roianese. ki Bazovcem ni povzročalo večjih preglavic. Zarja se je znašla v vodstvu že v drugi minuti In Je nato s Komarjem in Grgičem svoj naskok povišala na 3:0. V nadaljevanju srečanja so Bazovci nasprotnike le nadzorovali. kajti blatno igrišče je močno oviralo Igro ln ni dopuščalo pomembnejših akcij. Vesna se Je zaradi gripe predstavila na igrišču le z desetimi igralci. Openskemu Libeirtasu Je morala kloniti s 3:0. Križani so le v prvem polčasu odbijali nasprotnikove napade, kot so vedeli ln znali. V nadaljevanju srečanja pa Je postala utrujenost zanje usod- na in morali so se sprijazniti s sporazumom. Primorje Je vlsoiko premagalo Devinčane. Domačini so nudili nekaj odpora le v prvem polčasu, toda kasneje so se izkazali kot zelo šibko moštvo. Potem ko so v prvem polčasu prejeli le en gol, so v dirugem delu tekme pobrali te mreže še sedem žog, Devtnčani pa so dosegli častni zadetek. Derbi med Unionom in Primorcem se je zaključil brez poraženca Delitev točk najbolje odraža petek dogodkov na igrišču. Podllo-njerd so bili sicer favoriti, toda zopet so Igrali zelo slabo. Treben-oi nasprotno niso upali na osvojitev točke, a so jo povsem zaslužili. Delitev točk je torej pravično plačilo’ za obe enajsterici. Izidi Zarja — Roianese 3:0 Libertas Opčine — Vesna B 3:0 Devin — Primorje 1:8 Teonoferram. — Stock b. b. 0:2 Union — Primorec 1:1 Libertas Prosek — Portuaie 1:1 Prihodnje kolo (21. 12. 1969) CG Opčine — Devin Vesna B — Libertas Prosek Primorje — Libertas Opčine Portuale — Stock Union — Tecnoferramemta Zarja — Coop lestvica SMUČANJE Primorje 7 6 0 1 27:7 12 Stook 7 5 2 0 21:8 12 Zarja 6 5 0 1 18:3 10 Portuale 6 4 2 0 21:7 10 Union 7 3 3 1 13:10 9 Libertas O. 7 3 1 3 10:9 7 Tecnoferram. 6 2 2 2 8:8 6 Libertas P. 8 2 2 4 14:20 6 Roianese 6 2 1 3 6:10 5 Primorec 5 1 2 2 4:5 4 Vesna B 6 I 1 4 5:14 3 COOP 6 1 0 5 9:21 2 CG Opčine 6 0 1 5 3:19 1 Devin 6 0 1 5 3:21 1 Bruno Rupel Za svetovno smučarsko prvenstvo v klasičnih diiscdplinaih v Visokih Tatrah se je doslej prijavilo že 25 držav. Nastopile bodo s skupno nad 400 tekmovalci. Prvenstvo bo trajalo od 14. do 22. februarja. Za to prireditev vlada veliko zanimanje, saj bodo tekmovanje prenašali po televiziji v 30 državah. Prenašali ga bodo praktično v vsej Evropi, pa tudi v ZDA, Kanadi in na Japonskem. Prvič bodo lalhko to prireditev gledalci videli tudi v barvnem televizijskem prenosu. Ameriškim smučarjem «cvek» iz zemljepisa LIENZ, 17. — Edinstveno dogodiv ščino so doživeli ameriški alpski smučarji. Tekmovati bi morali v Lienzu, zimskem centru vzhodne Tirolske, v okviru mednarodnih tekmovanj veljavnih za svetovni pokal alpskega smučanja. Američani pa so zamenjali Lienz severnim avstrijskim mestom Linz, ki leži v dolini Donave. Veliko je bilo začude nje, ko so predstavniki ZDA dospeli v mesto. Namesto visokih alpskih vrhov so videli le veliko ravnino posejano z visokimi dimniki jeklarn. COLUMBIA, 17. — Amerlkan-cl so sporočili, da bodo nastopili na svetovnem košarkarskem prvenstvu v Ljubljani, ki bo maja 1970, s klubskim moštvom, ki se bo letos najbolje uvrstilo na ameriškem amaterskem prvenstvu. Ime te ekipe bo znano 1. aprila 1970. ATUT/KA Serjjio Ottolina morda spet na atletski stezi MILAN, 17. —^šangio OttoMna, znani bivši evropski rekorder v teku na 200 m in italijanski rekorder Iste razdalje ter teka na 400 metrov, je izjavil, da misli po enem letu premora spet tekmovati. Trenirati pa bo začel v primeru če mu dosedanje društvo Pro Pa-tria S. Pellegrino izda izpisnico za prestop k atletskemu klufbu Riccar-di. V tem društvu ima OttoMna več prijateljev in znancev, s katerimi, kot je to izjavil, se bi bolje počutil in njegova pot vrnitve v atletske arene bi bila manj težavna. Vodstvo Pro Paltirie S. Pellegrino je prvo prošnjo za Izpisnico zavrnilo, tako da se je atlet moral otomiitoi na italijansko federacijo. Izjavil je še, da ga čudi ravnanje njegovega «starega» kluba, ker so voditelji tega večkrat izja/vili, da so njihovi atleti prosti za kakršen koli prestop k drugemu društvu, če pa bi Pro Patria S. Peilegnino vztrajala piri svojem, bo OttoMna dokončno zapustil a-tletsko stezo. ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR Z nekoliko več športne sreče Bor kandidat za vstop v A ligo? Presenetljiva zmaga tržaških gasilcev - Zaradi gripe okrnjena mladinska prvenstva Pagnin, Mineilli to Bor so tri imena, ki v A skupini B lige vodijo borbo za prva mesta. Vsa o-stala moštva so bolj ali manj o magala in tako so ostala ta, med katerimi z veseljem zasledimo tudi slovensko šesterico. Fantje so začeli prvenstvo brez velikih ambicij in tudi njihov trener nam je tedaj izjavil, morda nekoliko preveč pesimistično, da bo njihova prva skrb obstanek v ligi. Ta pa že sedaj sploh ne predstavlja več problema in Bor bi lahko posegel z nekoliko sreče tudi v borbo za prvo mesto. Neposredni spopad med Minellijem in Pagninom ter srečanji «piavih» z obema, bodo dali končno razvrstitev. Bor je v soboto gostoval v Par- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ODBOJKARSKEM PRVENSTVU MLADINCEV V zelo lepem srečanju CRDA premagala Breg Brežani so zaigrali preveč živčno BREG — CRDA 1:2 (16:14, 5:15, 12:15) BREG: Lovrtha P. in V., Žerjal V. in W., Svetina, Ota, Sancin in Pangerc. CRDA: Cocevari, Muelner, Spd-nelll, Rovari, Polil, Antonione, Pangos, Avanzo. SODNIK: Milkovič; zapisnikar: Trancjuillini, V povratni tekmi mladinskega iiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHmiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii HOKEJ NA LEDU ZAPLETLJAJI PRED SP Kanada grozi z odstopom Tudi Sovjeti se pritožujejo zaradi koledarja tekem MONTREAL, 17. — Vodstvo kanadske hokejske zveze je zagrozilo, da se ne bo udeležilo svetovnega hokejskega prvenstva v skupini A, ki bo na sporedu marca 1970 v Montrealu in VVinmipegu. Do spora je namreč prišlo zaradi uporabe profesionalcev v kanadski državni reprezentanci. Mednarodna hokejska zveza Je letos na svojem kongresu v Crans sur Slerre v Švici sklenila, da bodo v reprezentanci v poskusnem obdobju enega leta sicer lahko u-pcrabili v svojih nastopih do največ devet profesionalcev, vendar pa ti Igralci ne bi smeli nastopiti v tem času v nobenem od prvih dvanajstih moštev, Id nastopajo v državnem prvenstvu. S takim sklepom se voditelji kanadskega hokeja seveda ne strinjajo in so zdaj zagrozili, da se njihova reprezentanca ne bo udeležila svetovnega prvenstva, če jd ne bodo dovolili u-porabiti tudi nekaterih profesionalcev. To pa še ni edini temni oblak, ki se zbira nad tem prvenstvom. Mednarodni olimpijski odbor je namreč že pred časom odločil, da ne bo smela nastopiti na olimpijskih Igrah v Saporu nobena reprezentanca, M bi na svetovnem prvenstvu v Kanadi igrala proti profesionalnim ekipam. Vsa stvar Je precej zapletena in bo povzročila voditeljem posameznih reprezentanc precej preglavic. Dokaj ostro stališče do prvenstva v Kanadi so zavzeli tudi Sovjeti. Koledar srečanj je zanje zelo neugoden. Prireditelji prvenstva so namreč sestavili umik tekmovanja tako, da bd morali Sovjeti v zaporednih dneh odigrati nekaj težkih tekem, nasprotno pa bi imeli Kanadčani pred težkimi nastopi dan ali pa še več počitka. Sovjeti so zato izjavili, da na prvenstvu ne bodo nastopili, če ne bodo menjali tekmovalnega koledarja. Po njihovem protestu pa je vrsta udeleženk tega tekmovanja potrdila svoj nastop z Izjavo, da se z določenimi umiki povsem strinja... N060MCT Potrjena kazen vratarju Estudiantesa BUENOS AIRES, 17. — Izredni komisar argentinske nogometne federacije dr. Oneto Gaona, je danes potrdil disciplinski ukrep, ki so ga bili Izrekli proti vratarju Estudiamtesa Josetu Polettiju. Dokončno je torej potrjena doživi jen j-ska prepoved Igranja skrajno nešportnemu nogometašu, ki se Je posebno ((odlikoval« v finalni tekmi za medcelinski pokal prvakov, ko se je njegov klub pomeril z Milanom. Poletti je pred časom vložil priziv, s katerim je zaprosil za znižanje kazni. STOCKHOLM, 17. — Ove Kid-vall, ki nastopa za barve Feijenoor-da iz Rotterdama, Je bil proglašen za najboljšega švedskega nogometaša. To čast so mu Izrekli švedski športni časnikarji. K temu pa je odločilno pripomogla zmaga njegovega kluba nad Milanom, ki Je izpadel te nadaljnjega tekmovanja za pokal evropskih prvakov. * • * LIMA, 17. — Tehnična vodstva držav, ki so se uvrstile v finalno kolo svetovnega prvenstva v Mehiki že kujejo načrte, da bodo čimbolj e pripravila svoja moštva. V tem smislu sta se domenili reprezentanci Mehike in Peruja za štiri medsebojna srečanja, ki bodo dve v Mehiki in dve v Peruju. odbojkarskega prvenstva je v ponedeljek ekipa Brega klonila po več kot enourni borbi živahni šesterici CRDA. Srečanje je bilo — razen v drugem delu — zelo razgibano in dinamično, od časa do časa pa celo navdušujoče. Tehnično šesterici sicer nista pokazali višje ravni, zato pa so se igralo! obeh ekip res izkazali z borbenostjo in zagrizenostjo. Brežani so pri tem potegnili slabši konec. Bili so preveč živčni in so se v odločilnih trenutkih zmedli. Krivde za ts poraz pa ne moremo naprtiti nobenemu posameznemu igralcu, saj so vsi dalli res vse od sebe, nasprotniku pa so klonili enostavno zato, ker Je bi) močnejši. «Plavi» so Igrali v napadu ln obrambi zelo živahno In so se dobro premikali po igrišču, škoda je le, da so precej grešili pri prestrezanju prvih žog, pa budi pri servisu. Prav to pa je bilo odločilno. Kronika: V prvem setu je bila igra obeh šesterk enakovredna in obe moštvi sta se stalno menjavali v vodstvu. Ritem je bil oster, zagrizenost ni manjkala na nabenii strani meje. Proti koncu je CRDA povedla s 14:11, Brežani, so klicali »minuto«, se pomirili in po nekaj naslednjih razburi Hvih minutah igre so niz odločili v svojo korist. Drugi del srečanja je bil slab. Brežani so popustili na vsej črti. Le z največjo težavo so zbrali pet točk. Zadnji niz pa je bil podoben prvemu. Sreča se je nasmehnila zdaj enemu, zdaj drugemu. Breg je že izsilil vodstvo 8:5, ko je CRDA umirila svojo igro, začela močno napadati ln je prevzela valeti tekme v svoje roke. Počasi, toda zanesljivo je nizala točko za točko. B-ežanl so se skušali upirati in res je kazalo, da se bo vse dobro izteklo, ko je CRDA povečala svoj pritisk, zbrala še nekaj točk in je tako prva prišla do «petnajstlce», Brežani pa so zapustili igrišče poraženi. Boris Pangerc mi, kjer ni imel težkega dela s šesterico COOP. «Plavi» so v treh zmagovitih setih prepustili nasprotniku 1© nekaj točk v vsakem nizu. Povsem drugače pa je bilo v tretjem delu ko so morali borovci, čeprav z minimalno razliko, prepustiti zmago domačinom. V tem nizu je nastopil Starc, ki je svojo nalogo zadovoljivo opravil, pozna pa se mu, da ni uigran z ostalo šesterico. Ne glede na izgubljeni set, kil bi lahko prav prišel ob zaključku prvenstva, moramo odobravata vključitev rezervnih igralcev v manj pomembnih tekmah. Sobotna zmaga je bila že peta zaporedna in v soboto bi morali borovci dodati še eno, v tekmi z nevarno Celano. Libertas je na domačih tleh po petih zeilo napetih setih odpravila žilave Fiemomteze. CUS Turin je namreč s svojo mlado garnituro lepo zaigral in domačini so morali povleči na dan vso svojo izkušenost, da so strli nasprotnikov odpor. Izidi sedmega kola: Minelli — ‘Scaiola 3:0 Pagnin — Olimpia 3:1 •Libertas — CU® Turin 9:2 •Čelana — Alessandria 3:1 Bor — ‘COOP Parma 3:1 LESTVICA Pagnin 7 7 0 21 5 14 MtaeUl 7 6 1 20 7 12 Bor 7 5 2 18 9 10 Olimpia 7 4 3 15 13 8 Čelana 7 4 3 14 12 8 Libertas TS 7 3 4 14 17 6 CUS Turin 7 2 5 11 17 4 Scaiola 7 2 5 8 18 4 COOP Parma 7 1 6 7 18 2 Alessandria 7 1 6 8 20 2 Prihodnje kolo: CUS Turin — Scaiola Minelli — COOP Parma Bor — Čelana Pagnin — Alessandria Olimpia — Libertas « * * V moški A ligi so tržaški gasilca pripravili veliko presenečenje z gladko zmago nad ekipo Baby Brummel, ki je do tega kola zasedala četrto mesto na lestvici. Z dinamično igro ter močnim napadom, v katerem se je posebno odlikoval Grilanc, so onemogočili nasprotnika ter mu zadali poraz. V nedeljo pa je bila na sporedu prvenstvena tekma med P amini jem in Bumorjem, katero so v neposrednem prenosu oddajali po televiziji. Tekmo sta sodila tržaška mednarodna sodnika Facchettin in Caputo. Panlni je nadkrilil nasprotno šesterico in je v svojem nastopu pokazal ves napredek italijanske moške odbojke, ki pod vodstvom Ceha Kozaka zelo hitro prodira v sam evropski vrh. Izidi sedmega kola: •Panini — Bumor 3:0 •Casadlo — BovoJd 3:2 •Gasilci TS — B. Brummel 3:0 ♦Termoshell — Esercito 3:1 Ruini — *Pall. Milano 3:0 •Renana — Portuall 3:0 LESTVICA Ruini FI e 6 0 18 5 12 Bumor PR 7 6 1 18 9 12 Panini MO 6 5 1 Hi 3 10 Renana BO 6 4 2 15 7 8 Baby Brum. 7 4 3 15 12 8 Bovold BO 7 4 3 17 14 8 Gasilci TS 6 3 3 12 n 6 Termoshell RE 7 3 4 12 14 6 Casadlo RA 7 3 4 9 17 6 Esercito NA 7 1 6 9 18 2 Pall, Milano 7 1 6 8 20 2 Portuall RA 7 * 0 • * 7 2 21 0 Ekipa FINI iz Modeme Je v žen- ga tekmeca CUS iz Parme. Mlade Parmčanke so se upirale močnejšim nasprotnicam le oh mreži in še to samo s Forestailijevo, ki se edina lahko meri z igralkami šesterice FINI. Na dnu lestvice je Confit prišel do prvih dveh točk. Premagal je Presolano in tako je kar šest ekip, ki se bodo od prihodnjega kola dalje borile za obstoj. IZIDI: FINI — CUS Parma 3:0 La Torre — FARI Simet 3:2 Confit — Presolana 3:0 CUS Milan — Caibassi 3:2 La Torre — Mediterraneo 3:2 LESTVICA Fini Mo 6 6 0 18 0 12 Cus Parma 7 6 1 18 » 12 La Torre Re 6 5 1 17 8 1(1 Cogne Ao 5 3 2 10 7 6 Mediterraneo 6 2 4 10 14 4 Presolana Bg 6 2 4 8 14 4 Cabassl Mo 6 2 4 9 16 4 Slonet Pa 6 2 4 11 14 4 Cus Milan 6 2 4 8 15 4 Confit Re 8 • * 1 * 7 6 21 2 skl A ligi odpravila najnevamejše- V pokrajinskem mladinskem prvenstvu so ta teden odigrali le nekaj tekem. Večina srečanj je odpadla zaradi obolelih igralk. IZIDI: Zenske — A skupina: Sokol — Primorec 2:0 Bor — Polet 2:0 LESTVICA Sokol 4 4 0 8 1 8 Bor 5 4 1 9 2 8 Primorec 5 1 4 2 8 2 Polet 4 0 4 0 8 0 Moški — skupina: Kras — Polet 2:0 LESTVICA 3 3 0 Bor Kras Gaja Polet A skupina CRDA — Breg 0 2 4 6 2:1 f. v. TENIS ANCONA, 17. — V finalu mednarodnega teniškega turnirja «*n' door» je Romun Nataše premaga* Jugoslovana Franuloviča z 9:7, 6:4. 6:2. 0UMPIADA TOKIO, 17. — Japonski olimpij^M odbor bo tudi letos razdelil razni® svetovnim federacijam kar 2500 koledarjev za leto 1970. S to potez® bodo Japonci še bolj reklamizira11 zimsko olimpiado, ki bo leta 1972 v Sapporu. Na koledarju je več artističnih barvnih fotografij športnik dogodkov in novih naprav v jap®n' skem zimskem olimpijskem mestu. DŽAKARTA, 17. - Predsednik indonezijske boksarske federacije J* povabil Cassiusa Claya na več ekshibicijskih nastopov po Indoneziji. Na take turneje so bili tudi P°va^’ ljeni razni evropski in azijski boksarji. * * * REGGIO CALABRIA, 17. - V dvoboju veljavnem za naslov evroP skega prvaka petelinje teže je B®’ lijan Franco Zurio osvojil našlo« ko je premagal Španca Ben Alij* po točkah v 15 krogih. KRIKET KALKUTA, 17. - Vse kaže, da Je kriket v Indiji izredno priljubljen. Pred mednarodno tekmo Indija j' Avstralija v Kalkuti je zavladal® zaradi navala na blagajne, kjer •* prodajali vstopnice, taka gneča, u® je prišlo do izgredov in prelepo'.': Posredovati je morala policija, se je poslužila solzilnega plina in kovinskih palic, da je razpršila množico. Toda rezultat tega posega Je bil tragičen: 6 oseb je bilo mrtvi®, 50 pa ranjenih. Atletski odsek ŠZ Bor vabi vsa dekleta in fante, ki bi se radi udejstvovali v atletiki, da se udeležijo treningov, ki bodo vsako sredo od 19. do 21. in vsako soboto od 15. do 17. ure ter od 17. do 20. ure v dvorani stadiona «1. maj», pri Sv. Ivanu v Trstu. NA VABILO AFRIŠKItf ŠPORTNIH VODITELJCV Predsednik CONI Onesti bo letos obiskal Afriko RIM, 17. — Predsednik CONI, odv. Gluho Onesti, bo kot predsednik stalne glavne skupščine nacionalnih olimpijskih odlborov, letos obiskal Afriko. Afriški športni voditelji so mu namreč že večkrat poslali vabilo za obisk afriških športnikov in tako bo dopotoval na to celino 20, decembra, v Italijo pa se bo vrnil 6. januarja. Odv. Onesti bo prišel na svojem gostovanju v stik z mnogimi afriškimi športnimi voditelji, da bi skupno z njimi poglobljeno preučil razna olimpijska vprašanja. Govorili bodo tudi o tehničnem sodelovanju na področju športnih gradenj. Namen razgovorov je tudi, da bi čim bolj utrdili vezi med stalno glavno skupščino In nacionalnimi olimpijskimi odbori, ki so člani te organizacije. S tem naj bi dosegli tudi, da bi dobilo športno gibanje v mladih afriških državah večje priznanje, kot doslej. Zaradi kratkega časa, ki Je določen za to potovanje, se bo odv. Onesti ustavil le v nekaterih državah in sicer v prestolnicah Kenije, Nigerije, Gane in Slonokoščene bale. Predsednik CONI bo stopil v stiK tudi z najvidnejšimi političnimi ditelji posameznih držav, kater“« bo prikazal pomembnost in nal°8 nacionalnih olimpijskih odborov- NOGOMET BERGAMO, 17. — V zvezi Z veSt' mi, ki krožijo v Bergamu, bi nj®" ral Renato Gei, sprejeti tebnJ®fjj vodstvo Abalante. Gei, kii je 0 že trener Brescie, Genoe in .. gih večjih italijanskih enajste^ ’ bi moral danes podpisati pog0“DW' ATLETIKA NEW YORK, 17. — Za organi®*' cijo tretjega srečanja med rePr zentancama Evrope In Amerik® poslale kandidaturo naslednje sta: Ciudad Mexico, Kingston ■ majka), Los Angeles in San Fr®0^, se e- in Stuttg®1'*11 sco. Pretekli Izvedbi sta se odvijaj v Montrealu (1967) letos. VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA 10. Črna vojska Hurk je vstal ln ne da bd odprl oči, kd so bile skoraj vedno pokrite z nenavadno velikimi ln težkimi obrvmi, je odgovoril: «Zakaj bi Vsemogočni ne bil na naši strani?)) Hergott ni takoj izgubil potrpežljivosti. «Namreč, če bi Vsemogočni le bil na strani antante?« «Zakaj bi bil Vsemogočni na strani antante?« je odgovoril Hurk s prejšnjim mirom. Vojaki, ki so razgovor med lajtantom in Hurkom razumeli, so se že komaj zadrževali smeha, pa tudi tista, ki besedila niso razumeli, so se muzali, videč Hurkovo figuro. Hergott je sprevidel, da na ta način nikamor ne pride, zato je stvar obrnil in napel strožje strune. «Infanterist Hurk, zakaj ne gledate v predstojnika, kadar govorite z njim? Tudi za take, kot ste vi, je zdravilo.« «Zakaj bi za take, kot sem jaz, ne bilo zdravila?« je odgovoril rabin neusmiljeno ravnodušno in vdano. «Opozarjam vas, da se delate norca!« ga je nahrulil Hergott. «Zakaj bi se norca delal?« je mimo nadaljeval rabin. Hote) je seveda reči: «Gospod lajtnant, saj se ne delam norca, pri moji veri, da ne!« Lajtnanta Hergotta je vrglo kvišku, ko da bi mu bil Rainer, ki je sedel tik za njim, s šilom pomagal na noge. «Cetovodja Erdkonig!« je zavpil ves iz sebe, «četovodja Erdkonig, pol ure privezati!« Erdkonig je ves čas pouka sedel sam zase na pogradu, molče prisluškoval in kadil pipo za pipo. Takih koncev spraševanja je bil vajen, ker je le redkokdaj minila šola, ne da bi eden ali drug ne visel. «Na povelje!« je dejal in hotel takoj izvršiti ukaz. Toda lajtnant Hergott je poznal njegovo slabost in hitro dodal: ((Eksemplarično!« Eksemplarično je pomenilo: 'Privezati tako, da se mu bo smrkavec pocedil’. Na obrazih nekaterih vojakov se je zabliskalo vidno zadovoljstvo, večini pa se je poznalo, kako zoprna jim je ta kazen. Hurk se je s stegnjenimi rokami okrenil k četovodji, kakor da bi hotel pokazati vso svojo pripravljenost. Pri tem seveda niti za hip ni odprl svojih oči. Toda hkrati so prilezli izpod pograda še trije njegovi rojaki, ortodoksni Židje iz Galicije. Stegnjenih rok kakor Hurk so stopali za njim in v zboru prosili četovodjo: «Nas privežite, gospod četovodja, nas privežite namesto Hurka. Tu smo...« Erdkonig je bdi v vidni zadregi. Toda zadevo je rešil Hergott. «To je punt, vojaški punt! — Privežite vse štiri — takoj!« Četovodja je takoj pričel z delom. Sicer ni imel veliko opravka, ker so se kaznovanci kar sami postavljali ritenski k pogradnim stebrom in nastavljali roke. Kmalu so viseli vsi štirje vzdolž pogradov. Naposled so imeli srečo, da je privezoval četovodja in ne morebitni frajtar Kopajndk. Medtem ko je lajtnant Hergott zamišljeno zapisoval nekaj v notes, je četovodja Žide čisto rahlo privezal. Hurk tudi v novi stoji ni spremenil obraza in ni odprl oči; na njegovem kakor na obrazih njegovih treh rojakov se je pojavil izraz neke svete samozadovoljnosti, ki ni izginil vse dotlej, dokler jih niso odvezali. Tedaj se je lajtnant nenadoma ustavil pred imfanteristom Adamom. ((Infanterist Adam,« je rekel s prijaznim, mehkim glasom, «povejte mi, kaj bi storili, če bi vas na fronti nenadoma obkolila sovražna patrulja?« Adam je bil danes že drugič na vrsta, kar je pomenilo, da je lajtnant posebno nerazpoložen. Razen tega je takšno vprašanje pomenilo zanj približno toliko, kakor bi mu bil kdo nastavil nož na grlo. Kajti Adam je bil nazarenec. Pri bataljonu še ni bil dolgo ter mu je bil dodeljen kot 'spreobrnjeni nazarenec’. Ril je človek kakih štiridesetih let, košatih brk, a bledega, zamišljenega obraza. V oivilu je bil krčmar in doma nekje iz Gornjega Banata. V mirnem času je služil pri pešpolku št. 34 v Temešveru, kjer je avanziral za četovodjo. Ko je slekel vojaško suknjo, se je posvetil krčmarstvu. Stvar mu je tako dobro uspevala, da je sčasoma imel že dve natakarici, ki sta bila na policaji vpisani tudi kot hišni prostitutki. Potem mu je nenadoma pobegnila žena z nekim mešetarjem. Od ta krat je pri hiši začelo iti navzdol. Mogoče je to tako vplivalo nanj, da je začel razmišljata o usodi tega sveta ter kmalu pristopil k sekti nazarencev. Obenem je postal tudi zagrizen vegetarijanec, dasi je prej pojedel na leto vsaj sedemsto perutninskih beder in krakov. Ob mobilizaciji so ga pri njegovem domačem, to je pri 34. pešpolku, najprej degradirali, ker ni hotel vzeti puške v roke. Tedaj se je zanj začela prava kalvarija. Od polka št. 34 je bil premeščen k pešpolku št. 33, od polka št. 33 k honvedskem polku št. 6, od honvedskega polka št. 6 k huzarskemu polku št. 5 in šele od tam je kot spreobrnjenec prišel k bataljonu št. 100. To je trajalo vsega kakih pet mesecev, vendar je od teh petih mesecev prebil štiri v garnizijskih zaporih. USP£ tega je bil, da je nosil puško kakor vsak drug vojak. Metodo za spreobračanje najbolj zakrknjenih nazaren# — in Adam je bil gotovo izmed teh — je iznašel neki nared«1 pri huzarskem polku št. 5. Zvedel je, da Adam posebno obo® je mačke, česar se je menda naučil od svojih bivših natakar* Naročil je nekemu Ciganu, naj mu nemudoma prinese nek' mačk, pa naj jih dobi, kjer hoče. še istega večera se je v f sarni eskadrona, kateremu je bil Adam dodeljen, znašla P°lr vreča mačk. Narednik je takoj odšel na delo. Bil je nai«rf ravno v pravem razpoloženju, ker je že tri dni neprestano P banaško črnino. V zaporu je Adama privezal k zidu, pred «•>“ pa je na bajonet nataknil živo mačko. Rekel je Adamu, da J takoj sname, ko vzame puško v roko. Adam je kljub svoji Sl bosti do mačk bil nenavadno trmast; morale so poginiti ki štiri mačke, šele pri peti se je Adamov odpor zlomil- N®rel nik je pravkar nataknil na konico bajoneta lepo, cikasto «** ko z rdečo pentljo okrog vratu, ne vedoč, da jo je Cigan na vrtu vile velikega župana temešvarskega komitata ter ® je bila oikasta žival ljubljenka same gospe velike županje-pogledu na peto mačko je Adam nenadoma izjavil, da se P ški ne bo več upiral. Toda kljub temu ni mogel mački v rešiti življenja, kajti žival je prav v trenutku njegove spr®° nitve napravila obupen poskus, da bi se rešila. Pri tem se.. je konica bajoneta zarila v nežni trebuh, nakar je P°veS1 glavo in počasi zdrknila po rezilu do ročaja. Posihmal je Adam pokorno nosil puško in na vprašanj* ’Kaj je puška?’ je prav tako pokorno odgovarjal: 'Puška vojaški bog!’ Adam je bil premeščen k bataljonu št. 10°> rednik pa je moral že čez nekaj dni izginiti iz garnazije> je stvar prišla na dan in je veliki župan napravil vojaški mandi škandal. (Nadaljevanje sredi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTEOOHI 6, H„ TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA- mesečno 950 lir - vnaprej, letna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 Ur, letna naročnina za inozemstvo 15,500 lir, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev) letno 100 din (10 000 starih dinarlev) ‘ - Poštni tekoči račun- Založni tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/I„ telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 finančno-upravnl 250 osmrtnice 150 lir - M»U o«1*' ________________sl 50 lir beseda - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societa PubbUcitš Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in’ tiska Založništvo t-žaškega tiska Trst