LtredoiSlvo • nprnvai Ljnl>l]nnn, kopilurj«« b. ieicfon «001-4004 Mesečna naročnina 18 lir, ta inoteulttvo 51.50 lir. Cele. "č Uubljnna 10.650 »a naročoino ia 10.394 ta inserate Zastopstvo za ont»>e It Italije ia lunzenistvn ima: Ul'l S. A. liilaao BVENEC Die grosse Abwehrschlacht im Osten BoIschewistische Angriffe westlich Smolensk abermals blutig abgewiesen - Heftige Kampfe an der siiditalienischen Front Terrorangriff auf Leipzig - 28 Feindbomber abgeschossen Aus tlom Fiihrerhnuptqiiartler, 4. XII. DNB. Das Oherknmmando clcr Wehr-inaclit gibt bckannt: Im Sildabsclinitt der Oslini n I kam os nur sildwcstlicli Kroni o n t s r h 11 g 11 n il be i T s e h o r k a s -sy zu »riisse.ren Kanipfliandliingcn. Alle feindlichcn Angrllle wnrden bis aul ge-ringo Srtllcho Einbriiche abgewieson. An einer Stelle sind KiiinpTe mit einer durcligebrochenen fcindliclicn Abteilung iui Gange. Zwiscben P r i p j e t tinti B e r e s i n a drangen dic Sovvjots versehiedentlich in terstiitzten teindlichon Vorbiinden im sofortigen Gegenangriff vvicder gcvvor-fen. Westlich K r 11 s c h e w sind heftige Kiinipfo mit stiirkeren, von Panzern tin-terstiitzen foindlichen Verbiinden im Gange. Im Kampfraum westlich Smolensk linteriia limon die Sowjjets am vierten Tago der grossen Abwohrschlacht bei dichten Selincetreiben ernente lieltige Angriffe. die sie trotz steigender Verluste bi s ztim Eiiibrurli der Dunkelhcit inimer wiederhnlten. Alle Angriffe wur-den blutig aligcwiesen; eino niirillieli der Bollbahn eingebroeheno feindliche Abteilung Ternichtet. TVestlieh Novel bracliten die eige-nen Angriffe iirtliflien Geliindegevvinii. Starke feindliche Gegenangiiffo srhniter-ten. Dabei vvurden 21 Sowjctpanzer vernichtet und vier wcitere bevvegungsuu-fiihig geschossen. >•" westlichen Absehnitt der s ii d i t a 1 i e n i s c h e n Front sind nn zahlreiclien Stellen heftige Kiimple im Gange. Deutsche Einereif-Reserven bo-reinigten cinike Einbriirhe und brncliten dabe! Gefangene ein. Am iiussersten lin-ken Fliigel unserer Front vvurden die starken Angrifle der aeliten englischen Artticc in einem Stellunesnhselinitt auf-gefnngen, der cinige Kilometer vveiter riickvviirts lie/jt. Britische Bombcrverliiiiiile nisternah-nien in den Iriihen Morgenstunden des bentigen Tages einen Terrorangriff auf Leipzig. Im Stadtgebiet wnrden Wohnviertcl, bffentliehe Gebiiude, Kunst-und Kulturstiitten schvvcr getrnffcn. Andore feindliche 'Flugzeuge iibcrflogen tlie Keielishauptstadt. ohne Scliudeit inzuricli-ten. Bisher wtirde der Abschuss von 28 feindlichen Rotnbern festgestellt. Ferukampfbatterlen erwiderten gestern das Feuer engllscher Batterien iiber den Kanal und beselvossen mit gtiter Wirkung vichtige Ziele in Dover, D c a 1 und F o 1 k e s t o n c. Vsaj 53 bombnikov s 350 možmi sestreljenih Velika obrambna bitka na vzhodu Boljševiški napadi zahodno od Smolenska ponovno krvavo odbiti - Srditi napadi na. južnoitalijanskem bojišču - Terorističen napad na Leipzig - 28 sovr. bombnikov sestreljenih Fiihrer.jcv glavni stan. 4. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na južnem odseku vzhodnega bojišča je prišlo samo jugozahodno od K r e m e n f u g n in pri c e r k a s i h do večjih nastopov. Vsi sovražnikovi napadi so bili razen malenkostnih krajevnih vdorov odbiti. Na enem krnili potekajo boji s prodrlim sovražnikovim oddelkom. izjalovili. Pri tem je bilo uničenih 21 sovjetskih oklepnikov, štirje nadaljnji-pa zadeti ter so obležali negibni. Na z n li n d n e ni odseku južno-italijanskega bojišča potekajo na številnih krajih srditi boji. Nemške vskočne rezervo so očistile nekaj vdorov in privedle pri tem ujetnike. Na skrajnem levem krilu našega bojišča su bili močni napadi n«ine angleške nrina- Med Pri p jo lom in Berezino de prestreženi na nekem polnžajnein od-sn vdrli Sovjeti po raznih poteh v naše sekti, ki leži nekaj kilometrov dalje položaje, bili pa sn s takojšnjim proti- (zadaj. napadom vrženi nazaj. Skupine angleških bombnikov so iz Zapadno od Kričeva potekajo sr-' vedle v zgodnjih jutranjih urah dnnaš-diti boji z močnejšimi sovražnikovimi njega dne terorističen napad na Leip-skupinaml. ki jih podpirajo oklepniki. ! z i g. Na mestnem ozemlju so bile sta-Na bojnem prostoru zahodno od novanjsko četrti, javna poslopja ter Smolenska so podvzeli Sovjeti fetrti umetnostne in kulturne zgradbo ležko dan veliko obrambne bitke ob gostem zadete. Druga sovražim lelala so prele-snežneni inetežu ponovne močne napa- ' tela državno glavno m e s t o. ne da de, ki s« jih navzlic naraščajočim izgu- , bi povzročila škodo. Doslej je bila uuo-bam vedno znova ponavljali dn nastopa tnvljena sestrelitev 28 sovražnih bonib-teme. Vsi napadi so bili krvavo zavr- nikov. njeni, nek severno od avtomobilske ceste vdrli sovražnikov oddelek uničen. Zahodno od Ne vela sn prinesli lastili napadi krajevno pridobitev ozem- Dal.innstrelni topovi sn odgovorili včeraj na ogenj angleških topov čez Ko-kavskl preliv ter obstreljevali z dobrim uspehom važne ciljc v D o v r u. I) e a I u Ijn. Močni sovražni protinapadi so sc iu F o I k e s t o n u. Velik napad nemških letal na Bari Berlin, 4. dec. DNB. Nov teroristični napad, ki so ga izvršili v noči na 3. december na nemško prestolnico, je sprožil, kakor je vojno poročilo z dne 3. dec. že objavilo, bliskovito obrambo nemških sil za protiletalsko obrambo. Ko so sovražna letala priletela pred 20. uro nad mesto, so jih sprejeli v svoj ogenj topovi protiletalske obrambe vseh velikosti ter so jih napadle sile nočnih lovccv z največjo srditostjo. Posebno nad nemškim glavnim mestom je sprejela angleške bombnika, ki so iih že pri doletu stalno napadali, izredno silovita obramba. Neprestano so streljali protiletalski topovi, iate nočnih lovcev pa so jih napadle z brezobzirnim nastopom Skoraj v vsaki minuti je bilo mogoče opaziti sestrelitev kakega bombni ka. Bližnja in daljnja oka'ica Berlina sta posejani z razbitimi in sežganimi ostanki sestreljenih sovražnih le*al Pri povratku so pretrpele skupine bombnikov zaradi stainih napadov naših ob.-tnibiiili vil ponovne izgube. Po do sedaj prispelih poročilih znašajo angleške izgube v tej noči najmanj 53 večinoma štrimotornih bombnikov z okoli 350 mož posadke. Z veliko verjetnostjo pa je treba smatrati za izgubljeno še nadaljnje številoa angleških letal, kajti številni bombniki so bili težko poškodovani ter so morali poskusiti prisilno pristati na Severnem morju ali pn so se zdrobili ob pristanku v Angliji. Dr'.avna prestolnica ie morala v tej njči pretrpeti novo škodo in sprejeti nove osebne žrtve zaradi angleških terorističnih bombnikov, toda sile nemške protiletalske obrambe so s svojim odločnim nastopom pripomogle, da je bila postavljena meja divjanju sovražnih zračnih piratov. Berlin, 4. dec. DNB: Skupine težkih nemških bojnih letal so izvedle, kakor poroča vojno poročilo z dne 3. dcc. v noči na petek velik napad na južno-talijansko luko Bari ter na v pristanišču zasidrane oskrbovalne ladje. To za oskrbo sovražnika važno oporišče ob jadranski obali je bilo za časa napada zelo zasedeno. Nemškim bojnim jatam se je posrečilo popolnoma presenetiti sovražnika. Močna topniška obramba jih ni mogla prepoditi. Nemška letala so predrla zaporni pas ter potopila z zadetki v polno Voda v vinu navdušenja po Kairu Stockholm, 4. dec. DNB. Zastopnik ameriške radijske družbe National Broad-casting Corporation« v Kairu že naliva vodo v vino navdušenja o načrtih, izdelanih v Kairu. Tako pravi v svojem poročilu iz Kaira, da navzlic važnosti izdelave daljnosežnih vojnih ciljev za Tiho morje in »osvoboditve« Vzhodne Azije izpod jarma Japonske, vendar ni mogoče prezreti na drugi strani velikih vojaških ovir, ki stoje zaveznikom na njihovi junaški poti, ki so ga določili Cang-kajšek, Roosevelt in Churchill. Dopisnik pravi nekam ironično: »Preden sploh lahko začnemo veliko ofenzivo proti Japonski, stojimo še pred malo toda zelo drago vojno v džungli, da tako osvobodimo vsaj burmansko cesto«. Končno da zastopnik omenjene radijske družbe vedeti, da ni bil dosežep v Kairu med Anglijo, Ameriko in Cangkajškom v vseh točkah zadovoljiv sporazum Iz več znakov se da sklepati, da predvsem Čungking ni zadovoljen. Čim več časa bo poteklo po konferencah v Kairu in Teheranu, tem bolj bo jasno, da je šlo v glavnem za živčno ofenzivo proti Nemčiji in Japonski ter njunim zaveznikom. Sovražnik namreč sam prav sedaj, ko je živčna ofenziva na višku, mora priznati, da je njegov položaj vse drugo kot razveseljiv. Pa tudi tokrat ne bodo odločale besede, marveč samo dejanja. Kako naj bi namreč zgolj besede in grožnje prisilile Nemčijo, Japonsko ter njune zaveznice, naj polože orožje, ko pa tega ni mogel doseči dveinpolletni naval vzhodnih hord, na tisoče judovskih terorističnih bombnikov v Evropi ter množica vojnih ladij na Tihem morju! Sicer pa, čc so se že zunanji ministri v Moskvi dogovorili za »zgradnjo novega sveta«, čemu vedno nove konference kar na tekočem traku? Konference so vendar potrebne samo takrat, kadar je treba odpravljati nesoglasja in nasprotstva. Sedanji čas, ko je Japonska na višku moči, je zelo neprimeren za objavo sklepa o za htevi popolne japonske kapitulacije, ne primeren pa tudi za grožnje Nemčiji, ki je dosegla pomembne uspehe .v Egeiskem morju in j^ s protiofenzivami ustavila sovjetski naval na vzhodu. Zato pa Nemčija mirno gleda v bodočnost in se ravna le po Fiihrerjevih besedah, da bo z jeklenimi srci in vedrimi očmi nadaljevala vojno, v kateri bo ona zadnja, ki bo odložila orožjel Beneševa naloga Ženeva, 4. dec. DNB Od Beneša večkrat izrečena namera, da v primeru predpostavljene zavezniške zmage ustvari iz obnovljene Češkoslovaške most za Sovjet-ko zvezo v Evropo, se izraža v njegovi pripravljenosti, da nastopi kot posredovalec med Sovjeti in evropskimi obrobnimi državami v smislu pridobitve teh za Moskvo. Na osnovi nekega vvashington-skega poročila »Associated Pressa« naj bi Beneš bil že začel izvrševati to svojo vlogo napram poljskim emigrantom. Medtem ko se poljska emigrantska vladi navzlic vsemu pritisku še vedno brani proti politični koncepciji odstooa poljskega ozemlja Sovjetom, naj bi Ben^§ sedaj poskusil nagovoriti poljske emigrante, da sklenejo pakt z Moskvo, kar bi pomenilo vključitev domnevne povojne Poljske v sovjetski sistem. Poljska naj se po Beneševi zamisli razvije skupno s Češkoslovaško kot steber moskovskega obrambnega sistema. Vloga Judov na Estonskem Revni, 3. decembra. DNB. Časopis >Esti Soena« prikazuje v uvodnem članku izdajalsko vlogo, ki so jo igrali Judje že za časa, ko je bila Fstonska še svobodna država. Judje si niso snmo prisvojili vseh najdonosnejših gospo- | ski, marveč so nastopili že za časa prvega napada boljševizma na Estonsko kot izdajalci in boljševiški plačanci. Judje so bili vodilne osebe pri vseh komunističnih volumskih organizacijah, ki so bile odkrite za časa estonske neodvisnosti. Ko je napočila boljševiška oblast na Estonskem, so Judje p'ostali takoj največji mogotci »Mi vemo,« tako piše list na koncu »da stoji za hrbtom Stalina, ki napada evropsko enotnost, njegov svak Lazar Kaganovič, eden izmed najvplivnejših Judov nn svetu. Za hrbtom rdeče armade pa čakajo iz Estonske pobegli Judje, da se vrnejo nazaj, da bi nadaljevali skupno z boljševizmom svoje umore nad estonskim narodom. Tem je nemška vojska zaprla zapah. Mi poznamo sovraštvo Judov in vemo, da je sedanja vojna proti boljševizmu tudi za eston ski narod vojna za življenje in smrt. Čangten zaseden Tokio, 4. dec. Vzhodnoazijska služba DNB: Cesarski glavni stan sporoča, da so enote japonske armade, ki izvaja od 2. novembra ofenzivo proti čungkingški armadi v šesti vojni coni, zadale sovražniku uničujoč udarec ter 3. decembra popolnoma zasedle utrjeno mesto Čangten Sovražnikove izgube znašajo do 1. de cembra 18.497 mrtvih in 3361 ujetih. Ja da rs k i h in trgovskih podjetij v Eston- ponske izgube znašajo 556 mrtvih. dve tovorni ladji srednje velikosti. Dve nadaljnji s strelivom ali petrolejem naloženi ladji sta eksplodirali z daleč vidno eksplozijo. Večje število ladij je bilo zarodi zadetkov poškodovanih F.ksplozije bomb na pomolih in pristaniških napravah so povzročile velika razdeianja ter je nastalo več požarov. Računati je treba z uničenjem velikih množin gradiva za oskrbo in orožja. S tega zelo uspešnega paleta se samo dve nemški letali nista vrnili. Konec konference v Iranu iličnoI vojno. Takozvani zavezniki Stali- I k a jo ločeno, da bi udarjali m /a- marveč oni kornkajo ločct Berlin, 3. dcc. DNB. Zdi se prilično gotovo, da je konferaiKu nied S liom, Boosevcltom in Churchillom ključena iu da se udeleženci že nahajajo na povratku. O kraju zasedanja kroži več verzij: imenuje se Tclie-an kot tudi Tcbris. Na vsak način pa jc gotovo, da so se državniki sestali, o že nc na ruski zemlji, pa vsaj v kraju v sovjetski okupacijski coni v Iranu. Že to dejstvo samo je sinibo-ično za politični značaj konference. Prerok Stalin tudi sedaj ni prijel h gori in tnko je morala gora Roosevclt-Churrhill nastopiti dolgo potovanje k preroku. Bolj značilno se odvisnost obeh anglosaških sil do njihovega boljševiškega zaveznika ne, bi mogla pokazati. Gotovo jo tudi, da se konference s Stalinom maršal Ča^igkajšck ni udeležil. Po nekem Reuterjevem poročilu se je ta podal iz Kaira naravnost v Čungking. Torej ni bila to konferenca štirih, kakor se je prvotno avilo, ampak sta bili samo dve konferenci treh. Pri prvi je manjkal Sta-in. pri drugi pa Čangkajšek. To dejstvo razodeva pomembno slabost v zavezništvu in strategiji tnko zvanih zaveznikov. Zaradi stališča Sovjetske Zveze ni ta vojna zanjo, kakor tudi zn osne sile, nedeljiva celota. Deli se v evropsko vojno in v vzhodnoazijsko I feicncc. Takozvani zavezniki ne kora-zdeuženo, jo ločeno in mo rajo ločeno udarjali. Uradnega o sestanku v severozahodni Perziji ali v južni Rusiji do te ure še ni. Informacijska ministra Združenih držav in Velike Britunije, Flmer Daviš in Brandon Bracken se med selioj prepirata, kako to, da^ je sestanek njihovih vladnih šefov s Stalinom in Čnngkajškom sploh bil objavljen. Drug drugemu očita, da jc bil indiskreten. Lizhonn, decembra. DNB. Knt izhaja iz krogov Rcuterjeve podružnice v Lizboni, sc je danes zaključila v ruski okupacijski roni Irana konferenca med Stalinom, Churchillom in Rooseveltom. Konferenca, ki se je vršila ob ogromnih varnostnih pripravah za bodečo žico in minskimi polji, sc je začela 2S. novembra. Zaključno poročilo šc sestavljajo. Knkor ravnokar javljajo, bo njegova osrednja točka poziv nn nemški narod in njegove zaveznike, da sc ločijo od svojih vlad in se prepuste samovolji Stalina, Roosevelta in Churchilla. Tc/koče pri sestavljanju uradnega poročila so se pojavile zaradi kri-žajočih sc interesov udeležencev kon- Pohlep je gnal USA v vojno Tokio, 4. dec. Vzhodnoazijska služba DNB-ja. Prejšnji japonski posebni poslanik v Združenih državah, veleposlanik Saburo Kurusu je izkoristil priliko druge obletnice začetka vojne v Veliki Vzhodni Aziji, da ožigosa zavijanja, izgovore in potvorbe, ki jih vsebujejo zadnje objave ameriškega državnega urada o vzrokih sedanje vojne. Kurusu se je dotaknil podrobnosti glede zadnjih ameriška-japenskih pogajanj, katerih posamezne faze se z ameriške strani predstavljajo popolnoma zavito. Zadostuje, je dejal Korusu, če povemo, da je sovražnik prisiljen zateči se k takemu zavajanju celo v uradnih dokumentih, da tako še naprej slepi svoj narod in vpliva na slabo informirane ne-vtralce, samo zato, ker nima jasnih vojnih ciljev, ki bi jih lahko javno priznal. Združene države in Anglija živita danes v strahu, da postane japonska mornarica z izkoriščanjem vseh pomožnih virov širokih pokrajin Velike Vzhodne Azije nepremagljiva ter sta zato začele obupno protiofenzivo na Tihem morju z vodilnim geslom: »Ne dajte Japonski časa«. Washingtonska vlada vodi Ameriko, je naglasil Kurusu, v vojno, ki se ne ozira na željo Indije po svobodi. Na ta način se odpoveduje Amerika svoji nacionalni zgodovini, kajti nekoč se je vendar sama borila za svojo neodvisnost proti angleškim zatiralccm. Ta do neba vpijoča nedoslednost odkriva boli jasno kot vse drugo prave vojne ciljc Združe- izdelana strategija in junaški vojaški uspehi hrabrih cesarskih vojnih sil so rodili od začetka vojne mnoge velike zmage. Te nam dajejo novo neomajno hrabrost. Mi v domovini moramo nastop naših vojakov podpreti na ta način, da pokažemo nezrušljiv vojni duh in uporabimo vse energije zato, da zvišamo izdelavo letal in ostalega za vojno važnega gradiva, dokler ne bo končna -zmaga v naših rokah. Odlikovanja s hrastovim listom Fiihrcrjev glavni slan, 4. dec. DNB. Fiihrer je. podaril dne "'0. novembra 194» hrastov list k viteškemu križcu Železneca križa generalnemu poročniku \Vultcrju ilartmnnnu, poveljniku neke pehotne divizije, kot "^40. vojaku, majorju Frnstu Augustu Frickeju, bataljonskemu poveljniku v nekem oklepnem grcnadirskem polku, kot 341. vojaku, podjiolkovnikti Ernstu \Velltnuiinu, poveljniku nekega oklepnega grenadirskega polka kot "42. vojaku in iKilkovniku Alferdu Druffner-ju. poveljniku nekega grenadirskega polka, kot 343. vojaku nemške vojske. Fiihrer čestital Francu Fiihrerjev glavni stan, 4. dcc. DNB Fiihrer jc poslal španskemu državnemu vodji gcneralisimu Francu k njegovemu rojstnemu dnevu 4 deccmbra brzojavko z v prisrčnih besedah izraženimi čestitkami. Drugo zasedanje vodij propagande za Nemce v inozemstvu Berlin, 3 dcc DNB Tc dni jc bilo v glavnem mestu Reicha in v Mflnchcnu drugo vojno zasedanje vodij propagande inozemskih organizacij NSDAP. Na njem so bile zastopane vse skupine inozemske organizacije NSDAP v evropskih deželah in okrožna vodstva rečne plovbe Laba in Wcscr—Ems. O nalogah inozemske propagande so govorili poleg okrožnega vodje Bohleja med drugimi tudi državni' tajnik Guttercr, ministrski ravnatelj Hans Fritsche, vodja glavnega kulturnega urada, brigadni vodja Cerlfl, kakor tudi okrožni propagandni vodja inozemske organizacije Schmidt Dcckcr, Državni minister Gobbels ic sprejel udcicžence zasedanja. Ti so tudi imeli priliko občudovati vzorno zadržanje berlinskega prebivalstva napram britanskim zračnim gangsterjem. Castelrosso bombardiran Berlin. 4. dec. DNB. V včerajšnjih' poznih večernih urah so te/ku nemška iMijna letala naperila svoje napade proli vojnim napravam mesta in luko Castelrosso, najvzhodnejšegn dodeka-neškega otoka tik ob turški meji. Ker so med vsem napadom letala metala svetilne bombe, no bile vidne razmere dobre ter so nemški letalci lahko točno ugotovili cilje. Zadetki v polno so povzročili v mestu in v Inki več požarov. Nadaljnja razdejanja na tem od nemške letalske sile napadenega oporišča so biln posledica tega težkega napadu. Vsa nemška letala so sc vrnila. London moral priznati bombardiranje Lunda Stockholm, 4. dcc. DNB. Angleška vlada je odgovorila nn švedski protest ob priliki bombardiranja švedskega vseučiliškega mesta I,und zvečer IS. novembra jxid vtisom jasnega dokaznega materiala. ki dokazuje krivdo angleških zračnih gangsterjev, z izredno zavito izjavo. V odgovoru, ki je bil izročen švedskemu poslaništvu v Londonu, angleška vlada med drugim pravi, da je izvedena preiskava dognala, d.i ni nobeno angleških letal, ki so sc omenjene noči vrnila z napada na Nemčijo, krivo zaradi metanja bomb. Ni pa »izključena možnost«, da je kako letalo, ki se ni vrnilo s poleta, odgovorno za dogodek. Ker so bombe po švedskih podatkih bile angleškega izvora, jc angleška vlada pripravljeno poravnati nastalo škodo, »ki jo globo ko obžaluje«. Obžalovanje v Londonu «e verjetno nanaša samo nn dejstvo, da angleški letalsKi gaugstcrji v tem primeru niso bili v stanju s pobožnim zavijanjem oči in predrznim čelom enostavno utajiti svojega sramotnega dejanja. 16 sovražnih letal sestreljenih nad južno Italijo Berlin, 4. dec. DNB. Z južnoitalijan-skega bojišča poročajo nemške sile za zračno obrambo o sestrelitvi najmanj 16 angleškoamertških letal v toku 2. decembra. Med uničenimi letali se nahaja več dvo- in štirimotornih bombnikov. Te sestrelitve so bile dosežene pri obrambi proti sovražnim letalskim napadom v bližini bojišča kakor tudi v ozadju z napadi nemških lovskih letal ter topništva. Moskva prehitro objavila sestanek v Perziji Amsterdam, 4. dec. DNB, Zgodnja rajširitev vesti moskovskega radija o sestanku med Rooseveltom, Churchillom in Stalinom je učinkovala za ameriške informacijske urade kot strela z jasnega nih držav. Ne "pravičnost, ne človeška neba, poroča angleška obveščevalna služ-čustva in ne ljubezen do svobode, tem- ba. V teh krogih je povzročilo največje več goli pohlep po oblasti žene|o Zdru- začudenje, da poročilo o sestanku ni bt-žene države na pot zavojevanj. | lo istočasno na razpolago tudi v ostalih Kurusu je naglasil na koncu: Dobro glavnih mestih. Izguba angleškega rušilca Stockholm, 4. dcc DNB Angleška admiraliteta sc je čutila zopet enkrat prisiljena k delnemu priznanju s tem, da je objavila sedaj izgubo rušilca »Hcr-wood«, ki je spadal k razredu »Huntcr*. Kratka poročila Zagreb, 4. dec. DNB. V čelrlek se j'1 vršila v Zagrebu seja vlade. Na seji, ki je trajala štiri in pol ure, so razpravljali v prvi vrsti o preskrbi. Bukarešta, 4. dec. DNB. Romunska vlada je dala za Berlinčanc, ki so pretrpeli škodo zaradi bombardiranja, na razpolago en vagon cigaret. Sofija, 4. dcc. DNB. Trgovinski minister Vaz.ov je kaznoval 41 bolgarskih tvrdk s kaznimi od 20.000 do 300.000 levov, ker so kupovale grozdje po pretiranih cenah ter ,so delale navzlic prepovedi iz lega grozdja vino. Nnnking, 4. dec. DNB. Dvodnevna konferenca vseh višjih japonskih diplomatskih uradnikov na Kitajskem se jo vršila na sedežu japonskega veleposlaništva v Nankingu pod predseefništvom veleposlanika Tanija. Konferenca se jo včeraj končala. Sofija, 4. dec. DNB. Poglavnik je odlikoval skupino bolgarskih častnikov. Odlikovanje sla jim izročila nn hrvaškem poslaništvu v Sofiji odpravnik poslov in vojaški odposlanec NDII. Strašni zločini na gorjanskem pokopališču Ljubljana, 4. decembra. Komunisti so v svojem 'sadizmu in sovraštvu prave zveri. Tisoči zločinov, ki so jih izvršili slovenski, v tujini šolani komunisti zadnje dve leti, zlasti pa po 8. septembru, to dovolj jasno potrjujejo. Kdor sledi poročilom o njihovih zločinih v zadnjih mesecih, ga jo groza, tako žalostno je vse to. • Najbolj žalostno pa je, da je danes mnogo, mnogo žrtev komunističnih zločincev Se neznanih, ker jih skrivajo temni gozdovi in neznani kraji, kjor čaka vstajenja še toliko pogrešanih poštenih Slovencev, o katerih vemo danes le, da so izginili. Pred nas stopa danes prisilni mobili-ziranec železničar, ki je na svojem tavanju s komunističnimi tolpami doživel in preživel toliko komunističnih grozot. Takole pripoveduje: >V noči dne 22. In 23. oktobra Je prispela naša skupina "k cerkvi sv. Jere na Gorjancih. Še danes mo jo groza pretresljivih prizorov blizu pokopališča, kjer sem doživel zame v življenju najgroz-nejšo noč. Sedeli smo ob ognju blizu pokopališča. Žo prej sem slišal neko tarnanje, toda bil sem tako utrujen, da nisem tn- I koj polagal na to pozornosti. Šele ko ' sem slišni vzdihovanje in videl v svitu luči na desni strani pokopališča neko Človeško postavo, prekrito z ogrinjalom, kl je segalo žrtvi do tal, sem postal pozoren. Takoj sem domneval, da mora biti tam kaka komunistična žrtev. Izpod zagrinjala sem zaslišal glasnejše vzdihovanje. Medtem sem opazil tri metre od te postave na desnt strani pokopališča še drugo postavo Na nizkem kamenitem podstavku je sedela gola ženska. -Nudil se mi je grozen prizor. Obraz žrtve je bil popolnoma podplut od udarcev, prsa so bila razcefrana, prav tako tudi trebuh. Ženska je grozno vzdihovala. Kar zazeblo pa me je, ko sem no daleč od te žrtve zagledal tretji, še hujši prizor. Na tleh je ležala ženska z raz-pnranim trebuhom, iz, katerega je sililo črevesio. Nasproti vseh Ireh je stal ko-munist-krvnik, star okoli 18 let. V rokah je držal hodalo in se z. njim poigraval. Na obeli straneh žrtev so bile komunistične straže in moral sem biti zelo previden, da niso opazili, kaj je bilo v teh. v življenju najgroznejših trenutkih v moji duši. Tako me |e bilo groza, da se v začetku nisem niti zavedel, kaj so godi pred nami. Ozrl sem se na svoje tovariše, videl na njihovih licih strah, nihče izmed nas pa so ni upal vprašati, kdo so žrtve, ki jih je zadelo vse to. To se je zgodilo mod 22. in 23. oktobrom ob eni ponoči.« »Koliko kdo more dati, ne koliko kdo da!« Kdo so morilci profesorja Franca Keka? Novo mesto, 2. decembra. Vest o umoru priljubljenega profesorja Keka Franca je naše mesto, ki je pokojnega gospoda tako visoko spoštovalo, silno prizadela. Mnogi še dolgo časa niso mogli verjeti, da so komunisti mogli ubiti tako dobrega človeka. Šele ko jo prišel očividec, priča njegove usmrtitve, so Novomeščani verjeli. Domobranci so pred nedavnim ujeli 28letnega krojaškega pomočnika Finka Ivana iz Irče vasi št. 14. Že prej so bili obveščeni, da jo fant bil med prvimi, ki so sodelovali pri umorih v novomeški okolici meseca oktobra. Iz Srbijo Srbija v hnju proti komunizmu. Pod tem naslovom objavlja »Volkischer Beo-bachter« sestavek, v katerem pravi: Srbski prostovoljci so že dosedaj v boju proti komunizmu igrali važno vlogo. Danes pa, ko je ministrski predsednik, ar-madni general Nedič napovedal komunizmu v Srbiji borbo do njegovega končnega uničenja, stopa naloga in udejstvovanje srbskega prostovoljskega zbora v okviru konsolidacije razmer v srbskem prostoru v novo razdobje. Da bi so vsak poskus ustvarjenja nemirov in zmed že v kali zatrl, je bilo po predhodno dobljenem pristanku sklenjeno, da se srbski prostovoljski zbor v potrebnem obsegu poveča. Tako bodo sedaj že preizkušeni prostovoljci sprejeli v svoje vrsto nove tovariše ter z njimi obračunali s toiovaj-stvom in komunizmom v lastni deželi. Pod neposrednim poveljstvom generala Nediča bo pomnoženi prostovoljski zbor izpolnil svojo narodno nalogo ter v Srbiji zavaroval red in mir. ESHBKBMnaBBBaHBBHBBBBBBB« Starši! Krstni botri in botrice! No premišljujte, kaj bi dali ia darilo otroka. Dajte mu krasno spominsko knjigo »MOJA MLADI LETI« Uredita Krista Hafner. Opremil arh. V. GajSek. Cena kart. L 55.—, v polplatno L 60.—. Vezave v celo platno po izbiri. Knjiga mu bo nežen spomin na vas in na leta blaženega otroštva. »LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI« Pred škofijo 5 * Miklošičeva cesta S Fink je pri zasliševanju, ki ga spodaj objavljamo, dovolj jasno pokazal na morilce pokojnega profesorja Keka. Tako je somorilec pokazal morilce In s svojim podpisom dokazal, da so Ke-kove smrti krivi prav novomeški domačini, kalerim je bil pokojni profesor v vsem svojem življenju le dobrotnik in prijatelj. Zapisnik, sestavljen v pisarni doinobrnncev 5. čete 3. Domobr. bataljona s Finko m Ivanom rojenim 23. V. 1915 v Gotni vasi, krojaškim pomočnikom, stanujočim v Irči vasi št. 14, ki izpove glede ugrab-ljenja in smrti profesorja Keka Franca sledeče: Konfinirnn sem bil od 8. IV. 1942 do 10. IX. 1943 v Piacenzl (Prov.) v mestu Ferrieri. Po razpadu Italije sem se vrnil v Irčo vas okrog 14. IX. 1943. Doma sem prejel takoj orožje in bil prideljen hišni zaščiti v Novem mestu. Stražarsko sIužIk) sem vršil na Seidlovi žagi in pred glavarstvom. Dne 7. X. 1943 nam je dal komandir Kastelic Slavko, doma iz M u h a b e r j a , nalog, da gremo v Mirno p e Č in privedemo profesorja Keka v Novo mesto. Najprej 6mo šli v Mirno peč, kjer smo se javili na komandi, od tam smo pa odšli čez Hrast jc na hrib llmelčec, kjer le bival profesor Kck v goricah svojega brata ali sestre v zidanici. Patrolo je vodil neki Ažman baje iz Novega mesta, stražarji smo bili: Jaz in šc štirje drugi, katerim ne vem imena. Pozna pa jih dobro Tinta Oskar iz Novega mesta, kl je hil Intendant na Seidlovi žagi za naš vod. Profesorja Keka smo našli v zidanici, ko je ravno prešal grozdje. Ko smo ga aretirali, nas je prosil, če sme še domov k sestri na Mali vrh, da izroči ključ od zidanice in da se pre-obleče. Stražarji so ga spremili na dom njegove sestre, Jaz pa sem ostal na llmelšcu na kosilu pri patru Benediktu, cistercianu iz Stične. Popoldne smo odpeljali profesorja Keka z avtomobilom nekega Bulca iz Mirne v Novo me«to do Polajnarja, odkoder smo odšli peš na Seidlovo žago, kjer smo ga izročili komandirju Kastelicu. O nadaljnji usodi profesorja Keka mi ni znano. Kot sem kasneje zvedel, je bil ustreljen v Birčni vasi dan pred prihodom Nemcev. Fink Ivan. V Novem mestu, 15. XI. 1913. Živimo v izrednih razmerah in časih. Pečut teh časov nosijo razmere v našem gospodarskem in socialnem življenju bolj kot marsikje drugod, če izvzamemo seveda kraje, čez katere je šla neposredno vojna vihra. Posebno je prizadeto naše podeželje, katerega domovi so izropani in po/gani. Tudi Ljubljani ni bilo pri-znnešeno. Čutila je posledice nesreče našega podeželja en samo posredno, čuti jih tudi naravnost, ko se v njeno varno zavetje, stekajo begunci z bornimi preostanki svoje imovine. Že prej so vojne razmere povzročile, da je bila potrebna velikn pomožna akcija, še bolj pa to občutimo sedaj. Vsepovsod vidimo bedo, ki nas obdaja. trka na naša vrata, vidimo pomanjkanje vidimo trpljenje, za katerega mormo reči da ga trpeči sami niso povzročili in tudi ne zaslužili. Kes je velika stiska današnjega časa in nc smerno si zapirati oči pred dejstvi, ki jih lahko vidimo, ne smemo si zapirati oči pred dejstvom, da je treba na vseh koncih in krajih pomagati, pa ne samo z dobro besedo, temveč z delom in žrtvovanjem. Ni mi 'treba slikati razmer in potreb naših ljudi in naših družin, vsi to dobro poznamo. Zato pozivov ni treba podkrcpljati z besedami. Ko se zučenja velikopotezna akcija Vemo, da bodo ostali zvesti svoji človekoljubni tradiciji, vemo, da bodo imeli odprte roke in odprto srce še naprej. Do skrajnih meja svojih dolžnosti. Kajti že sami se zavedajo, da so potrebne sedaj veliko večje žrtve, kot so bile potrebne nekdaj. V tako usodnih zgodovinskih časih, ko gre našemu narod ii za biti ali ne biti, se tudi oni zavedajo, da so del narodne skupnosti, kateremu delu je sicer bilo dano več kot mnogim drugim toda vedo tudi, da je njihova dolžnost dajati zopet nazaj narodu, da bo lahko premostil čase svoje največje stiske. Ne trdimo, da med našimi gospodarskimi ljudmi ni bilo do Sedaj glede tega izjem: so ljudje, ki so mislili Vsa njihova sredstva bi jim ne pomagala, ker bi jih beda vsega naroda potegnila s seboj in tudi njih prizadevanje bi bilo brez haska. Dejstvo je, da bo mogoče posameznikom živeti človeka dostojno življenje le tedaj, če bo tegn deležna vsa narodna skupnost. Ce bo naša narodna skupnost shirala, potem tudi posameznikom ne bo mogoče več udeleževati se njenega življenja in brez opore svojega naroda, bodo obsojeni na smrt izkoreninjcnca. Zato naj ne bo danes nikogar, ki se ne bi zavedal resnosti in zahtev časa, kajti le tako mu bo mogoče obenem s svojim narodom ohraniti se in pričakati boljše čase. Trdno smo prepričani, da se bodo naši gospodarski ljudje odzvali klicu, nnj prispevajo za zimsko pomoč. Polagamo pa jim na srce santo eno: ne gre snmo zn to. koliko kdo da, temveč koliko bi mogel dati. Naj se za- p red v se m nase. Tem nnj velja naš vedajo, da je njim lažje dati nekaj poziv, kajti naj ne mislijo, da bi jih | od onega, kar imajo, kakor onih. ki rešila njih sebičnost in nakupičevanje. imajo manj ali malo ali pa celo nič. Kaznovani prodajalci in kupci Zaradi draginjskih prekrikov to biti kaznovani: Prodaja livll tn drugega blaga po pretirani ceni: Rebernik Terezija, branjevkn, PovSetova <1, uvi It«, tl.in.i. .Intnfn lnntnii>fl mle. I Ivana, gostilničarka, Cesta na Loko 28, 200 lir; IiobiS Franc, gostilničar, Bleiweisova cesta 8, 3.000 lir; Zupančič Franja, traflkantl-nja, Dolenjska c. 14, 5.000 lir; Rosenw!rth Karel, gostilničar, Bleiweiwva 12, 5000 lir; Velkavrh Terezija, gostilnlčorka, Židovska sme nihče izogniti. Nikdo, pa naj bo to srednji človek oli bogatejši — nismo namreč narod milijonarjev in narod z velikim bogastvom, ki bi lahko dalo veliko več, kot moremo nabrati v naših že prej skromnih razmerah, ki doslej tudi niso bile izboljšane, kar je popolnoma naravno. Ce je bilo nekdaj v Ljubljani in pokrajini potrebnih na tisoče, gre sedaj njih število v desettisoče. Če jc bilo n. pr. lani potrebnih nekaj sto-tisočakov, je danes treba mnogo milijonov. Zato je treba zbrati tudi veliko večja sredstva, kot smo jih zbirali še lani nli prejšnja leta. Naši trgovci, industrijci in obrtniki, posestniki, denarni in zavarovalni zavodi in tudi bogatejši zasebniki so že do sedaj v izdatni meri podpirali slične akcije. Sn j so bili vedno med prvimi, na katere so sc obračale najrazličnejše podporne akcije in še številnejši posamezniki. Nabiralci ali prosilci nikdar niso šli prnznih rok iz pisarn, trgovin in delavnic, vedno so gospodarski ljudje prispevali velike vsote v denarju in nlagu za najrazličnejše socialne svrhe. če bi napravili pregledno statistiko o žrtvah in prispevkih našega gospodarstva za vse akcije socialnega značaja in za podpiranje posameznikov, hi vedeli, da so ravno naši gospodarski ljudje največ prispevali zn vse to. V tisoče, desettisoče in milijone bi prišle te številke. Tudi danes, ko se naše gospodarstvo bori z najrazličnejšimi težavami, ko naši gospodarji mislijo na svoja podjetja in svoje uslužbence v bližnji in dnljnji bodočnosti, se naši gospodarski ljudje nočejo odtegniti svojim dolžnostim, zavedajoč se svojih nalog, ki jih imajo v našem narodnem gospodarstvu. 200 lir; Bačar Ana, kroSnjarka, Sodarska ulica 2, (posvarjena); »ernik Valentin, trgovec, Flortjanska ul. 1, 200 lir; Siinene Stanko, vrtnar, TomačevBka 5, 8.000 lir; Kunovar Valentin, lastnik cvetličarne, Sv. Križka ulica 8, >.000 lir; Arko Ivnn, trgovec, Jernejova 11, 500 lir; Trotoviok Ana, lastnica vlnotoča, Bohoričeva 14, 300 lir; Biažift Mnrioa, gostiinl-čarka. Kolodvorska 6, 2.000 lir; Meklne Angola, trgovka. Pred Škofijo 16, 200 lir; Kvas Tomaž, trgoveo, Ravuikarjeva 5, 300 lir; Bro-zovšek Neža, trgovka. Stari trg 19. 300 lir; Derfelj Marija, blvSa trgovka, Skrubčova 35, 50 lir; Fabjan Alojzij, gostilničar, Tavčarjo-va 4, 4.000 lir; Vestifi Marjan, gostilničar, Miklošičeva 4, 3.000 lir; Rohrmnn Milena, poslovodklnja, Sr Petra 28, 5.000 lir; Dimnik Janoz, gostilničar, Studcuce St. 5, (spi« odstopljen okraj, glavarstvu Lj.); Skrhee Silvester, brivski pom., Jarfka 80, 20« lir; Ro-deS Štefan, mesar, mojster. TržaSka 68, 4.000 lir; Kuhar Avgust, gostilničar, Vevče it. 49, (spis odstopljen okraj, glavarstvu LJ); Pe-čak Norbert. poslov.. Mestni trg 2, 200 lir; Lozlft Mitjenko, gostilničar, Gledališka 2, 1 000 lir; Soukal Jeronim, sin trafikantinje, Pred Škofijo 12, 200 Ur; Brat Vojko, trgoveo, Puliarjeva nI. S, 2000 Ur; Šuštar Franc, trgovce, Gosposvetska o. M, 800 lir; Glnvnik Marjan, trgoveo, Gosposvetska cesta, 5(10 lir; Mavrič Zorka, uradnica. Kapiteljska S, 50 lir; Erzin Metka, trgovka. KarlovSka 14. 500 lir; Aecet-to Joltcn, služkinja, Lampretova 9, 1 000 lir; Grablovec Doroteja, branjovka, Kladezna 11, 1.000 tir; Klopčič Antonija, hrnnjevka, Ko-lezljska 28, 1.000 lir; Pavlin Morija, branjevka. Jeranova 4; 1.000 lir; Mohar Marija, »lul-klnja. Krakovska 27, 1000 lir; Jurečič Amalija, starinarka, Galtisovo nabr., 800 lir; Le-mei Viktorija, starinarka, Gaiusovo nabr. 7, 300 lir; Jamnik Uršula, starinarka. Stari trg 10, 300 lir; Drame Alojzija, starinarka, Gaiusovo nabr. 29. 800 lir; Koiar Tavla, trgovka, Stari trg 16, 300 lir; Miier Ivanka, za-sohnlca, Breg 5t. 2. 1000 lir; ITočevar Alojz, trgovce. Ulica 3. majn, S.IKIO lir; Breskvar Ali veste, da ima ,SVET' že veliko število rednih naročnikov? Ali ste tudi vi naročeni na »SVET«? če še niste, se takoj naročite, saj dobite za majhen denar krasno vezane knjige, ki vam nudijo pestro in poučno branje iz vseh področij človekovega udejstvovanja! * Dozdaj je izšlo pet knjig, ki so vse naletele na splošno na zelo ugodno sodbo pri Velikem krogu naročnikov, pa tudi pri nenaročmkiht * Dajte, postanite tudi vi »SVETOV« naročnik, saj se tega gotovo ne boste kesali. Dozdaj izišle knjige so porok, da bodo tudi naslednje knjige dobre m zanimive ter bogato ilustrirane! * Na vsako knjižno polico — >SVET«! Naročite se takoj na »SVET«! SBBBS9BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Formiranje srbskih oboroženih edinic sega nazaj v jesen leta 1941, ko so eksponenti Moskve poskušali povzročiti v Srbiji nemire. General Nedič, ki je tedaj prevzel vodstvo dežele v svoje roke, se jo tiste dni obrnil na nacionalno zavedno mladino ter je dosegel, da se mu jo ista pridružila, kakor tudi kmetski stan ter častniki in podčastniki ter so proti komunističnim tolpam nastopili z orožjem v roki. Tako je bila ustanovljena prva srbska prostovoljska edinica, ki jo ostala odločilna moralna opora za razvoj nadaljnjih razmer v Srbiji. Prvi edinici so sledile nove ter so se na ta način zbirale moči za borbo proti slehernemu poskusu komunistov, da bi državo spravili v kaos. Barki Srbi in komunisti. Delegacija bačkili Srbov jo obiskala velikega župana v Novem Sadu ler mu je sporočila sklepe, sprejete na nedavnem zborovanju bačkih Srbov. Toga sestanka sta se udeležila tudi narodna poslanca v bti-dimpeštanski poslanski zbornici Milan P o p o v i č in Bogdan D u n d j e r s k i. Resolucija, ki je bila sprejeta na zborovanju bačkih Srbov, se pa glasi: »Bačko srbstvo se zaveda, da dela tudi v svojo korist, ko si s svoje strani s pomočjo oblasti ž.eli zavarovati vzdrževanje miru in pravnega reda z zasigurnnjem premoženja, reda in javne vnrnosti na vseh črtah in pod vsemi okolnostmi. Ravno zalo se pa tudi bačko srbstvo ne identificira z dejanji, ki so sn v zadnjem času izvršila proli javnemu in privatnemu premoženju ter imetju in proli življenju organov javne varnosti. Bački Srbi bodo z vsetni silami delali na to, da bodo načela srbskega javnega mnenja vplivala v tem praven, da krivcev, komunistov, nihčo ne bo prikrival, temveč jih mora vsakdo izročiti oblastem Bačko srbstvo pn pri loj priliki naproša vlado, da še nadalje zavaruje Srbom polno državno ravnopravnost, da bi prednje stališče bačkih Srbov bilo tudi na ta način opravičeno.* tki ni Balkanu Takih primerov navaja dr. Vrar.Sič vse polno. Vsi dokazujejo, da so komunisti uživali vsestransko zaščito savojske vojske. Posebno značilen je primer s Su-petra na Braču. Pri povratku nekaterih hrvatskih državnih organov iz Supetra v Omiš so komunisti v Postirah iste izkrcali z ladje, jih nato mučili in končno ubili. Na ladji so bili istočasno tudi neki hrvatski vojak in orožniški častnik ter dva •savojsna vojaka. Hrvatskega vojaka in orožniškega častnika so komunisti na ladji prav tako razorožili, pripadnikoma savojske vojske so pa dali zagotovilo: »Tovariša, vidva se pa nič ne bojta, ker se vama ne bo prav nič zgodilo.« Komunisti so potem zapustili ladjo ter nanjo iztrelili več strelov. V neposredni bližini te ladje je bila savojska vojna ladja, prepolna vojaštva. Poveljnik te ladje je bil od napadene ladje naprošen za pomoč. Kljub temu se je posadka savojske vojne ladie zadržala čisto pasivno, poveljnik ladje je pa takoj zatem za-povedal, da je ladja odplula v smeri proti Makarskl. Značilen je tudi dogodek, ki se je meseca marca 1942. leta odigral v Jelši na Hvaru, ko so komunisti sredi belega dneva izropali tamošnjl poštni urad, čeprav je bilo v neposredni bližini savojsko vojaško poveljstvo. V Starem Gradu na istom ololui so komunisti na enak način izropali davčni urad. Iz Sinja so poročali v Zagreb, da bi bili lahko komunisti pri vojaškem nastopu v spomladanskih mesecih 1. 1942 popolnoma uničeni, ker so jih dorela obkolilo hrvatske in savoisko edinice v neki kotlini na gori Vještioi. Tedaj je savojski povelinik brez vsakega razloaa nenadoma prekinil vojaški nastop ter izdal povelje za umik. Isto se je pozneje ponovilo pri Aržanih. Zahrbtno igro poveljnikov II. savoj-' skega zbora karakterizira tudi sledeči j dogodek: Hrvatske oblasti so dobivale ! pogosto sporočila, da bi so večje komu-i nistično skupine v obalnem pasu rade i predale hrvatskim oblastem, toda eamo ' pod pogojem, da pozneje ne bi bile iz-j ročene savojccm. Ti so namreč povsod odvzemali odmetnike Hrvatom ter so to svojo postopanje utemeljevali s trditvijo, da so to uporniki proti savojski vojaški oblasti. Tako sporočilo ie dobila hrvatska vlada od večje odmetniško skupine iz Sinja meseca marca t. L Zaradi pogajanj za predajo teh upornikov je poslala hrvatska vlada h generalu Robot-tiju, novemu poveljniku II. savojskega armadnega zbora, svojega poverjenika dr. Vrančiča. Pogajanja so bila v sredini marca v Splitu. Po dolgem obotavljanju je general Robotti lo pristal, da se omenjeni odmetniki lahko prijavijo hrvatskim oblastem, ki jih bodo lahko zadržale tudi na svojem področju ter jih ne bo treba izročiti savojskim vojaškim poveljstvom. Sporazum'za predajo odmetnikov hrvatskim vojaškim posadkam jo veljal samo za tiste upornike, ki so pristojni v kraje pod upravo hrvatskih državnih oblasti, nikakor pa ne iz krajev od savojcev zasedene Dalmacije. Robotti se je izgovarjal, da bi zato moral imeti dovoljenje vrh vnega poveljstva savojskega vojaškega poveljstva v Rimu. Dr. Vrančič ga je naprosil v imenu svojo vlade, nnj tako dovoljenje izposlujo pri svoiem vrhovnem poveljstvu. Dr. Vrančič je iz Splita odšel v Sinj, kjer je s povelinikom savojske divizije »P.ergamo« generalom Bccuzzijem in polko-nikom Bisnolom sestavljal besedilo za sporazum o predaji odmetnikov. In ravno v trenutku, ko so dr. Vrančič, general Becuzzi in Bignolo sestavljali to besedilo, jo pozval polkovnika Bignolo na telefon poveljnik XIII.* savojskega zbornega področja general Spigo ter mu naročil, da mora v besedilo sporazuma vnesti določilo, da sc domenjena prodaja odmetnikov mora izvršiti v petih dneh, čeprav pri pogajanjih v Splitu o kakem roku za prodajo odmetnikov sploh ni bilo govora. Zaradi takega postopanja savojskih poveljnikov dr. Vrančič ni hotel podpisati takega sporazuma z rokom petih dni. Sopogodbenikoma je pri tej priliki tudi očital, da se kompletni II. savojski armadni zbor v poldrugem lelu ni mogel iznebiti komunistov, od njega pa isli armadni zbor zahteva likvidacijo komunizma v petih dneh. Zaradi odločnega Vrančičevcga protesta, so savojci končno le pristali, da je bil podpisan sporazum o predaji odmetnikov brez roka. V zvezi s tem je bilo sporazumno med poverjenikom hrvatsko vlade Sinčičem in poveljstvom 11. savojskega armadnega zbora sestavljeno besedilo za letak, ki so ga potem z letali razširili po dalmatinskih pokrajinah. Da hi so pa doseženi sporazum izigral, so poleg dogovorjenega letaka savojci natisnili še svojo letake, v katerih je bil vendar določen rok za predajo odmetnikov samo za nekaj dni. Po sporazumu bi morale hrvatske oblasti vse odmetnike. ki se ji predajo, od. poslati v kraje zgornje Hrvatske. Hrvat ske vojaške oblasti so pa nekaj ljudi, ki so v gozdove zbežali samo iz strahu pred savojsko vojsko in drugače niso zagrešili nobenega protipostavnoga dejanja. pustilo domov. To Je takoj pohabil general Robo"! ter je vs >m svojim podrejenim vojaškim posadkam izdal navodila, da Je sporazum o predaji odmetnikov hrvatskim oblastem, sklenjen med II. savojskim nrmndnim zborom in za slopniki hrvatske vlade, razveljavljen. (Dalje.) Pieško Hubert, poslovodja. Dreni kova 12, 5.000 lir; Zupan Julij, veletrgovec, Franko-panskn 5, 5.000 lir. Nabava vetje količini mesa brez dovoljenja Prevoda: Makoveo Ela, priv. uradnica. Pokopališka 2, 300 lir (in zaplemba blaga); Pavtčevlfi Vera, pletilja, Rož. dolina. Cesta XIX-4, 800 lir (in zaplemba blaga); Schmldt Franc, me>. pomočnik. Za Rakovnikom, 500 lir (ln zapleni, ta blaga); AndotSek Ana, goatiiničarka, Blel. ivelsova c. 13, 500 lir (ln zaplemba blaga); Gerbeo Maks, me. mojster. Zeljarska ul. B, 1.000 lir (in zaplemba blaga); Godce Jože, mesarski pomočnik, Litijska cesta štev. 5.1, 1.000 lir); Rozman Martin, mesar. Ilirska ulica Stev. 20, 4.000 lir (lu zaplemba blaga): 7ajeo Franc, mesar, Potočnikova ul. 8, 1.000 lir (In zaplemba blaga); Avbelj Jože, mesar, Trnovski pristan 24 (in zaplemba blaga); Znlar Jakob, mesar, Rožna dolina, Cesta VII1-23 (spis odstopljen drž. tožilstvu). Nakup preSiča brez dovoljenja Prevoda: Tavčar Franc, sejmar, Florjanska IS, 500 lir (ln zaplemba blaga); Jere Jožefa, zaseti-niea. Dolenjska 28, 500 lir; Ilcrfort Frano, železničar, Zalojka c. 161, 200 lir. Neopravičen prejem živilskih nakaznic: KanduSič Vinko, gostilničar. Trnovski pristnn 4, 1.000 lir (in zaplemba blaga); Kreft Karol, železničar, Vodmutska 15, 100 lir (ln zaplemba blaga). Prodaja blaga po neodohreni eeni: Knrlovšek Stanislav, zakupnik, Knaflje-va 8, 300 lir; Zclinkn Emerlk, poslovodja. Celovška 34, 500 lir; Dovft Ivan, gostilničar, Vllharjeva 43, 5000 lir (30 dni zatvorltcv lokala); Itadilovlft Ivan, gostilničar. Sv. Petra 25, 5.000 lir (30 dni zntvoritev lokala); Medica Frano, trgovec, Canknrjevo nabr. 5, 5.000 lir, (10 dni zatvorltev lokala). Nabava življenjskih /io!'cičin na črni bor ti Mikek Antonija, gosp. pomočnica, Cesta v Rožno dolino 18, 300 lir (lu zaplembo blaga). Ker so odklanjali prodajo cigaret tn ku-piienje istih: Cem Antonija, trafikantinja, Zaloška cesta, (odstopljeno Tobačni tovarni); Zajeo Marjana, trafikantinja. Poljanska 11 (od-stopljenn Tobačni tovarni); Praiinlkar Metka, trafikantinja, Ulelnoisova o. 20 (odstopljeno Tobačni tovarni); Kušar Marija, trafikantinja, Sv. Petra o. 50 (odstopljeno Tobačni tovarni); Valenta Frančiška, trafikantinja, Kolodvorska 41 (odstopljeno Tobačni tovarni;; Mrzlikar Avgust, trafikant, Tavčarjeva (odstopljeno Tobačni tovarni v kaznovani); Hiti Frono, trafikant, Flortjanska 10 (odstopljeno Tobačni tovarni v kaznovanje); Juvan Ivana, trafikantinja, Zaloška 6 (odstopljeno Tobačni tovarni v kaznovanje)! Golli FranftiSka, trafikantinja. Cerkvena ul. št. 1 (odstopljeno Tobačni tovarni v kaznovanje); Kranjo Ana, trafikantinja, Opekarska 10 (odstopljeno Tobačni tovarni v kaznovanje); Suhlc Paiiaga, trafikantinja, I.ev-stikova 15 (odstopljeno Tobačni tovarni v kaznovanje). Oddaja kruha na podeželske liv. karte Novak Ivan, pek. mojster. Sv. Petra o. 76, 1.000 lir. Pomanjkljiva sestava faktur: Jeglift Franc, ravnatelj, Smartinska 28, 200 lir. Izdelava ponarejene eikorije in kavlnega surogala: Sedlar Ivan, tovarnar, Beethovnova 14, 500 lir (spis odstopljen dr4. tottlstvu). Prodaja v svojstvu grosista brez dovoljenja: Mizerlt Doztdorlj, poslovodja, Baragova ul. 9, 2000 lir. llret predpisanega maksimalnega cenika in zaračunanja po pretiranih cenah: Trtnlk Mirko, briveo. Poljanska M, 200 lir; Strgar Jožo, brivski mojster, Miklošič čeva 17, 200 lir; Prostor Metod, brivski pom.. Cesta Arlcle Rea 10, 200 lir; Pllverič Mate, brivski mojster, Prešernova 5), 200 Ur, Na-vlnšck Einil, brivski mojster, Setenburgova ut., 200 lir; KI i § Franc, brivski mojster, Rudnik 48. 200 lir; Kastelic Jože, brivski mojster, Bleiwei*ovn 6, 200 lir; Bizovlčar Fr., brivski mojster, Pokijukarjeva 44, 200 lir; Bevčič Jože, brivski mojster, Smartinska 18, 200 lir; Kralj Štefan, brivski mojster, Ciril Metodova 55, 200 lir. Postrežba gostom s pečenko ob prepovedanih dncli: TomSIč Slava, gostllnlčarka. Rimska cesta 4, 8 000 lir. Ker nI oddal Prevodu predpiasne količine krompirja: Cerne Ivnn, posostnik, Vodnikova 133a 2.000 Ur. Danilo Capuder slavno padel v borbi Dne 3. decembra ob štirih zjutraj je v boju padel domobranski poročnik Danilo Capuder, ponos mlade slovenske generacije in domobranskih vrst »Sladko in častno je umreli za domovino.« ' (Horac) Bil je najboljši med najboljšimi, hrepenenje, svojih fantov, ponos domobranskih vrst, simbol mlade slovenske generacije. Umrl je na enak način, kakor je živel: borbeno, junaško, neupogljivo in častno. Prvi v boju in zadnji v udobju; ljubezen svojih tovarišev in ponos svojih predpostavljenih. strah komunistov in radost naših fantov; pokrit s plazom najhujšega obrekovanja, svetal in čist kot jutranjo sonce. Tak je umrl Danilo dne 3. decemhra ob štirih in deset minut zjutraj. V napadu, ki so ga priredile tedaj komunistične tolpe na Velike Lašče, jo bil zjutraj ob treh od krogle sredi najhujšega boja zadet. Rana je hila smrtna in Čez dobro uro je Danilo, obdan in objokovan od svojih tovarišev, izdihnil svojo plemenito dušo. Po vseh Velikih Laščah je šel samo en glas: »Naš Danilo je padel It Ljudje so se zgrozili ob te j novici, kakor da jim je padel lasten brat. Danilo Capuder je doma iz znane in odlične ljubljanske družine Capudrovih. ki je za sveto in narodno stvar žrtvovala jK)lcg sina Gabriela še vrsto drugih ožjih sorodnikov. Protikomunistično se je začel udejstvovati že v poletju 1941 in od takrat naprej njegovo delovanje ni poznalo prestanka. Bil je zaradi svoje anti-komunistične vneme od hadoljevskih oblasti v lotu 1941 in 1942 večkrat zaprt. Denuncirali so ga komunisti in ga očrnili 1» r i italijanskih kraljevskih organih. Brž ko se je začela domača samoobramba, je bil Danilo eden prvih, ki je zgrabil za orožje. Kmalu je prišel v tej borbi zaradi svoje sposobnosti in zaradi svojega borbenega duha ter brezkompromisne načelnosti na vodilnejša mesta. Ko so imeli komunisti šo zaseden kot od Rudnika pa do Višnje goro in Stične, se je sam podal sredi njihovega ozemlja na Polico in tam v nekaj dneh zbral poliške fante, jih usposobil za borbo in že nekaj dni nato vodil pohode proli komunistom. To je bilo v jeseni I. 1942. Spomladi 1943 je dobil nalogo, da ustanovi posadko v Šmarju, nato pa v št. Jurju. Oboje jo izvršil naglo in učinkovito. Ostal je pri šentjurski posadki kot njen poveljnik vse do zloma italijanske kraljeve vojske, nakar pa je bila njegova edinica raz-puščena. On sam je šel zbirat nato mla-čevske fante v grad Boštanj, kjer so presenetili njega in peščico Mlačevcev velike komunistične sile. Junaško jih je odbijal, in ko so bili komunisti lako številni, zlasti zaradi topništva, da obramba ni bila več mogoča, je naredil izpad in se rešil s svojimi fanti. Po več dneh borbe po raznih krajih so je prebil nato v Ljubljano in se takoj začel udejstvovati v domobranskih vrstah. Njegovo ime je bilo med domobranci splošno znano in priljubljeno, kajti slovel je kot neustrašen, sposoben in načelen borec, ki ve natančno za kaj se bori in za kaj se borili ne sme idealist, ki mu njegovega poleta ni mogla preprečiti še tako ogabna gonja in hudo komunistično obrekovanje. Zrastel je iz. vrst tovarišev, ki so že v velikem delu pretili svojo kri na oltarju domovine. Padli so njegovi prijatelji Emer. Kikolj, Kremžar in toliko drugih iz njegovega najožjega znan-stva. Storili so svojo dolžnost. Sedaj je storil svojo dolžnost tudi Danilo Capuder. Premalo imamo besed, da bi opisali vso veličino njegovega delovanja in njegove borbe. Dovolj ga opišemo, če povemo, da jo bil res ponos slovenskih domobrancev, ki so hrepeneli po njegovi komandi in se trgali za to, kdo bo šel v njegov oddelek. Slovensko domobranstvo izgublja z Danilom Capudrom svojega odličnega borca. Na obraze njegovih tovarišev je le dni legla težka žalost. Morda pa je bila ta žrtev potrebna. Sam jo je slutil, tako-rekoč vedel zanjo in jo celo napovedal; potrebna v toliko, da napolni z Danilovim idealizmom in z njegovo brezkompromisno načelnostjo naša srca in jih pripravi za odločilen boj s sovražnikom. Težko preizkušeni družini, ki je žrtvovala že šest svojih najožjih sorodnikov v borbi proli komunistom, pa izreka slovenska jiošlena javnost vse svoje priznanje in spoštovanje. Bog nam daj več takih družin, potem bo naša bodočnost srečno zagotovljena. Zakaj ne s komunizmom, zakaj proti... Po zlomu tolovajskih tolp v Beli Krajini Metlika, decembra. Polnih 40 dni je vladala komunistična 6odrga nad Belo Krajino, pa čo hi šo 40 dni, bi ljudje zblazneli. Toliko strahu, žalosti in groze so povzročili. Zadnji čas pa si zločinski 'Komunisti ne upajo več ustanavljati postojank po vaseh, ker eo sc zmeraj bali novega oboroženega sunka. Podnevi še rogovilijo po vaseh, ponoči pa se skrijejo v lože ali domačini po domovih. To dni so znova oklicali »splošno mobilizacijo« na Gradniku (sredi trikota: Metlika - Suhor -Semič). Toda nihče se ji ni odzval. Strašno je zavrelo med ljudmi. Pred očmi jim je lebdelo, kar so doživeli onih 40 dni, ko so bili mobilizirani v komunističnih tol| ah. Nikakor niso umeli, čemu bi se morali boriti na Hrvaškem? Vlekli so jih tja nekam proti Zagrebu. In če vprašaš, kaj so delali, ti vsakdo odgovori: »Vavek smo bežali: Kako naj gremo z nožem in puško nad tanke in aeroplane!« Najbolj pa boli ljudi to, da so ko-mandantjo, komandirji in stoprocenlni komunisti dobro jedli, navadni vojaki pa stradali. »Ali greš še h komunistom?« Tako sem vprašal možaka, ki je bil na Hrvaškem. »Nikoli več. Bil sem, pa sem videl, kaj se tam dela. Videl sem umore, rope in bogokletne stvari, ki so jih komunisti započeli. Videl sem, kako so zaklali mnogo prašičev in vse požrli sami ko-mandantje, nam stradajočim pa pridigali, . novembra je vež voznikov, ki so jih bili prisilili, skupaj moralo voziti komunistične bolnike, municijo in podobno iz Kočevskih Črmošnjic v vlaške vasi pod Gorjanci (Drage). To noč so ludi začeli nasilno mobilizirati, kogar so pač našli. Tako so pobrali nekaj Črnomaljcev (med njimi sodnik, advokat itd.) in jih gnali proti Suhorju. Vasi tam pod Gorjanci (Drage, Suhor, Bušinja vas) so pod peto hrvatske brigade. Nujno potrebno in zelo hvaležno hi hilo ustanoviti v Beli Krajini domobransko postojanko, ki bi jo ljudje podprli in vzljubili kot lastno srce, samo da bi mogli z združenimi močmi ugonobiti komunističnega vraga, kolikor ga je še. Konec treh komunističnih kurirjev Tz Zagradra pri Lailišču poročajo, da je bila postreljena 'komunistična j>atru-Ija treh mož. Naknadno jo bilo dognano, da so bili ti trije kurirji med Ljubljano in tolovajskim štabom. Med njimi sta j bila živinozdravnik Ouiok Franc, rojen j IT. maja 1917 v Ptuju, stanujoč v I.jub-[ ljani, Gosposvetska cesta 34, poročen, in i Pclcrnel Ivan, Gosposvetska cesta 141, Ljubljana. Tretji komunistični zločinec pa je še neznan. Pri njih so našli zelo mnogo komunistične pošte, ki so jo nosili venkaj iz Ljubljane. Hišni gospodarji, uredite zaklonišča! Hišni starešine, prepričajte se, če je zaklonišče urejeno. Stanovalci hiš, pomagajte pri tem po svojih močeh, delom in nasveti! Danilo Capuder na patrolnem pohodu. Tako se vprašuje Metod Mikuš, tuko se boječe sprašujejo za njim še drugi, /.tikaj ne s komunizmom':1 Nekateri ne vidijo razlogov, zakaj ne bi šli z njim, drugi vitlijo polno razlogov, da bi šli z njim. Nekateri se tako sprašujejo iz boječnosti, drugi i/ preračununosti; nekateri iz želje po pustolovstvu, drugi j/, osebne u/nljenosti; nekateri iz skritega napuhu, drugi i/, kričave ponižnosti; nekateri i/, sovraštvu tlo »belili«; drugi iz ljubezni do »rdečilu. Vsi pa navajajo tehtne razloge, ali pa dokazujejo, da tehtnih razlogov za nasprotno mnenje ni. Skratka, občestvo nergačev, strahopetcev, sredincev in /govornih puliložev. 'Ielitne razloge... Nabrali smo te »tehtne razloge« in jih nunizali drugega za drugim. Razodevajo in ruzguljujo pa istočasno vse bistvo tnko imenovanega sredinstva iti še več kot sredinstva. lz njih odseva njih duša, njih miselna tn duhovna praznota. iz njih veje sapa starostne one- j moglosti in orguničnega rozkroju. še čudno, da se / njimi uKvnrjanio, ko l)i jili morali zakriti in potlačiti, kakor se zakrije in stlači v prvo smetišče kup smeti, odkrit na dragoceni preprogi! Toda, ker se nam vedno iu vedno po-vracajo, si jih moramo ponovno og.e-dati. Takole zvene ti ugovori: t. »Saj se proti komunizmu ne splača boriti!« Velikanski ugovor! Ne splu-ču se: kdor hoče krepostno živeti, naleti na težko ovire in na sovraštvo ljudi. Zakljbček bi bil: ne splača se krepostno živeti. A vendarle se mora. Proli komunizmu se je treba boriti: a vendurle se mora. To je osnovna dolžnost vsakega zdravega naroda, zlasli krščanskega narodu, ne glede na to, ali se mu »splača« ali se mu »ne splača«. 2. »Borba proti komunizmu komuniste le draži!« Kakor da bi jim morala prijati! Miselni tepci, ki se poslužujejo takih izhodov in takih zagovorov svoje idejne slnbotnosti, pač ne zaslužijo posebnega odgovora. 3. »Bodimo s komunizmom, da rešimo, knr se rešiti da; poglejte Mikuža, nekaterim duhovnikom je pa vendarle rešil življenje!« Tu se pozablja, dn ne gre zn kakšno priložnostno nasprotje med komunističnim in protikomuni-stičnim taborom, da bi se dalo rešiti to, kar imamo bistvenega in glavnega. Rešiti bi se dale le drobtinice, celota bi bila pa izgubljena, kajti komunizem je borba proti krščanski celoti. Slep je tisti, kdor misli, da bo mogel s sodelovanjem s komunizmom rešili bistvene vrednote. Ta ne pozna narave komunizma, ki zahteva radikalno uničenje krščanstva in krščanske kulture. 4. »Prilagodimo se komunizmu, res da ni najboljši sistem, toda kaj hočemo!« Tuko govori tisti, ki je krščanstvo že izdal. Ni torej to glas kristjana, temveč glas odpadnika. Ce ga slišimo, ga moramo upoštevati, toda ne kot glas iz lastnih vrst, temveč kot zvijačo na-sprotnika. 5. »Komunizem se bo izdlvjnl in se unesel.« Nad kom se bo izdivjal? Ku-kor se je izdivjal v ruski revoluciji? Ali se je pa tudi v resnici izdivjal? Dejstva kažejo, da se še ni. Toda ali ni že dosti, če se sumo »izdivja«? Izdivjal se bo namreč v vsej krutosti nad sedanjo generacijo, in to je že vendar zadosten razlog, tla se mu narod mora postaviti v obrambo. f>. »Čim več pametnih in umerjenih ljudi bo v komunizmu, tem prej se bo komunizem spremenil.« Ljudje, ki se izgovarjajo na ta način, ne poznajo komunizma in njegovega organizacijskega ustroja. Ne vedo, da more na odločilna mesta v komunizmu prodreti samo prekaljen komunist, da tam ni mesta za »pametne in umerjene ljudi«. 7. »Nikar osebnih obračunavanj in izgredov sadističnih posameznikov ne identificirajmo s komunizmom; povsod se dobe prenapeteži.« Neverjetno! Vsi pokolji so delo posameznikovi Kakor da ne bi imeli toliko in toliko dokumentov lokalnih in glavnih komunističnih komand, ki odrejajo masovna klanja, kakor da ne bi imeli izvirnega Kardeljevega pisma, ki odreja pobijanje kmetov in duhovščine in inteligence, kakor da ne bi komunistični nauk sam oznanjal trebi jen je širokih narodnih slojev! 8. »Duhovniki so se z večine odmaknili od komunizma, zato je komunizem tnko divji. Ce tega ne bi bili storili, bi bila stvnr drugačna. Kje je torej krivda! Custos, quid de noete?« To jc res- nica: duhovniki so načelni nasprotniki komunizma, ker to morajo biti. Ce se ne bi izjavili proti komunizmu, bi bila stvar res drugačna, toda samo v sredstvih, učinek komunizma bi bil pa isti, a mnogo hitrejši in bolj preprost. Co ne bi duhovščina svojih vernikov svarila pred komunizmom, bi komunisti na najhitrejši in la/ji način dosegli svoje cilje, ki so vedno isti. Le v tem je edina razlika. Da In pu kljub temu tekla tudi duhovniška kri, o tem no more dvomiti nihče, kdor pozna nauk komunizma. '). »O/.niinjtijmo ljubezen, ne kri, odpuščanje, ne pravico...« Ljubezen in ljubeznivost nista eno in isto. Ljubezen ima tisti, ki oznanja boj zlu. Odpuščanje se more graditi samo nu pru-vičnosti. Sprevrača najosnovnejše pojme tisti, ki drugače govori. Ljubezen pozna tudi ostrost in odločnost. Zato, da se ta ljubezen ohrani, mora včasih teči tudi kri, kakor je tekla že tolikokrat v zgodovini. Ni kriv prelite krvi listi, ki ljubezen brani, temveč tisti, ki ljubezen napada, kaj je namreč ljubezen? I o je Bog in to so njegove zapovedi. K). ^Bodočnost bo potrebovala neprizadetih ljudi iz zlate sredine.« Tu tiči zajec! Večina ugovorov ima to ozadje: »Zlatu sredina bo kot neprizadeta zavzela v bodočnosti vodilna mesta! Zato se ne izpostnvljajino ne na levo, ne na desno, tudi če ves narod propade.« To je seveda brezvestnost brez primera. Toda ti računi se ne bodo pravilno zaključili. Zlata »retlinu bo zdrobljena ob pritisku obeli taborov. 11. »Domovini se služi tudi z uma svetlim mečem, ne samo z orožjem.« To je izgovor nekaterih izkoreninjenih znanstvenikov in larpurlartističnih književnikov. Toda, kadar zahteva obramba naroda določena sredstva, takrat je zločinec tisti, kdor se ne poslužuje prav teb sredstev. Eno je trelm storiti, a drugega ne opustiti. 12. »Komunizem je tudi politika, borba proti njemu je torej tudi politika; počakajmo, kdo zmaga.« l'govo,r, ki segu njegova zgodovina daleč nozujl Kes, du je komunizem tudi jx > 1 i t i k a. in še celo mnogo več kot politika. Toda jMilitika je lahko dobra ali /la. Ce jo zla, se je treba jiriiti njej boriti. In ker posega zla politika komunistov v tiaj-osnovueje človečanske in verske vrednote. se ji mora upreti ve« narod z vsemi silami in ustanovami, in tudi Cerkev z vsemi sredstvi in pripomočki. Stati ob strani te borbe bi se reklo, pospeševati zmago komunističnega proti« narodnega in brezbožnega programa. I>. »Zakaj ne zapro glavnih komu. nistov, Kidriča, Baeblerja, Kardelja, Stalina itd., pn bi bilo vsega konec, zakaj zapirajo brezpomembne komuniste?« Ugovor, ki je res proizvod visoko miselne sposobnosti! To je dolga vrsta vseh izgovorov in ugovorov, ki jih neresni, slabotni in strahopetni ljudje navajajo dan na dan. Skoraj žal nnm je, da smo jih navedli, saj se ob njih človek, ki je res še človek, mora le smejati. Toln/i nas to, da je tudi smeh tolikokrat zdravilen. Da bi le tn smeh jmgnal preneka-teremu tudi rdečico v obraz, rdečico srniuu in prizuanja lustne naivnosti! Opozorilo Opo/arjnmo p. n. konzumenle, da je Sedlar Ivnn, lastnik tovarne hranil »Slada«, Ljubljana — Moste, stavil v promet škatle i napisom »Pravi I-ran-ckov dodatek knvu po pol kilograma, katere pa ne vsebujejo našega izdelka, le škatle «e razlikujejo od naših originalnih škatel satno po barvi mlinčka na prednji strani škatle. Na naši originalni škatli je namreč mlinček temno inodre barve, torej iste temno modre barve kot «ta dva trakova in površina, na kateri ?e nahaja ime »!' runck« na sprednji 6trani škatle, dočim je na škatlah, ki jih je stavit v promet Ivon Sedlar, barva mlinčka črna, a trakova in površina pa temno modre barve. Škatle Sedlarja Ivana sploh ne vsebujejo niti najmanjšega odstotka ci-korije, temveč so napolnjene z neko drugo mešanico. Proti Sedlarju Ivanu smo zaradi gornjega uvedli sodni postopek. FRANCK INDUSTRIJA KAVOVINA D. D, prej Hinka Francka Sinovi d. d. Zagreb j KULTURNI OBZORNIK Edvard Gregorin - 25 let na odru Na praznik, v sredo 8. decembra jioteče 25 let odkar jc stopil mladi igralec E. Gregorin, kol dr. Vencelj v h »Desetem bratu« prvič na oder. j^okazal je lako darovitost, da ga je tedanji gledališki upravnik g. Fran Gove-kar takoj angažiral. To je bilo leta 1918. V sezoni 1919-20 jo bil Gregorin, angažiran po Hinku Nu-čiču, ravnatelju mariborskega gledališča, član tamošnjega gledališča in ravnateljev tajnik; od sezone 1920-21 dalje pa je član ljubljanske Drame. * Srednje velika, moška poslava, a kot /tasprotje njej mehnk svetlo-sinji pogled in plavi lasje, in v to mehko zarisan markanten nos in usta, označujejo profil junaških likov, ki »e prav lako lahko izpremeni v karakterno maske. Mnogo tega, kar smo bili vajeni pred leti na tem obrazu, ki je razodeval mehkobo, je življenje prekovalo in so vlogo izklesale v moško markantnost in voljo, ki je najznačilnejša individualna poteza tega igralca, prav kakor izdaja oris usten energijo in notranjo discipliniranost. Kdor pozna Gregorina ne zgolj z odra, temveč tudi izza kulis in iz zasebnega življenja, spozna, da ima njegov značaj korenine globoko zadrte v zemlji njegovega rojstnega kraja; kakor rastline te zemlje ima vztrajnost, trdoživost in borbenost. V duhovnem pogledu pa tisto tenko mehkobo, ki lebdi kdajpakdaj v ozračju nad Notranjsko in se izraža na človeku kot teukoslušnost in fina občutljivost. Po svojem človeškem in igralskem bistvu združuje Gregorin kol poustvarjalec likov in ustvarjalec vlog to dvojnost: odločno jasnost in mehkost. Ničesar ne jemlje površno. Zanj tudi najmanjša vloga ni nevažen nič; prav vsaka jo problem, ki ga mora 7. vso močjo svojega talenta in hotenja obvladali in nad vladati. In lo borbo bije vztraino, vestno in pošteno, kakor človek, ki živi za evojo ideologijo, bodisi kot mistični srednjeveški junak, ali pa sodoben znanstvenik v laboratoriju, ki išče formule, da sestavi s skrbnim delom pravo snov in izoblikuje iz nje, kar živi v njegovi domišljiji. Gregorin je kot igralec analitik. Zanos in ustvarjalno občutje nista nikoli brez analitične kontrole. Za sleherno podobo svoje vloge ima pretehtano utemeljitev. Gregorin ni igralec, ki bi so zadovoljil z nekim ustaljenim, preizkušenim načinom igranja, nečem takim, kar imenujemo: maniro ali šablono. Kdor ga opazuje pri delu ima pri njem vtis ia-tentno delujoče energije, ki valovi v vse smeri in išče vedno znova: svežega dognanja, novega igralskega izraza. Nikakor ne želi biti virtuoz, ki obvlada vse prijeme in jih potem mehanično izvaja. Želja, čut, da mora vedno znova ustvarjati, vedno znova iskati, se boriti in nikdar ne obstati na mestu, je njegova odlika. On je v svojem delu nekak can-karjanski, večni popotnik, ki hodi za vizijo resnične umetnosti, kakor hodijo vsi tisti, ki slutijo večni mistorij, večno ne-doumljivost Lepole. * Gregorin ima kot igralec izredno široko polje stvaritev za seboj. Čeprav včasih gledališče lesni igralca, ker ima v gotovi stroki posebno uspehe in ga rado zaposluje polom pretežno v njej — — na škodo igralca — jo postal Gregorin v naši Drami odličen sestavni del bodisi na polju junaških, karakternih, resnih ali karakterno komičnih vlog. Izmed njegovih številnih vlog omenjamo le nekatere: dr. Ivan Križovec (V agoniji), grof Guiche (Cyrano de Bergerac), učitelj Genzo (Praznik cvetočih češenj), obmejni orožnik (Vražja ženska), sfotnik don Alvaro (Sodnik Zalamejski), študent Poljanec (Lepa Vida), vitez Nils Lykke (Gospa na Oestrotu), Arnolphe (šola za žene), dr. Hirn, dr. Velnar. Poleg teh njegovih individualnih podob pa jo najpopularnejša njegova vloga — Kristus, ki ga je igral 112 krat. * Jubilant je napisal skupaj s sošolcem dr. Romanom Tomincein pasijon »INKI«, sam jc napisal božično igro 2 Kralj z neba*, pasijonsko dramo: »V času obiska-nja« in sedem podob iz življenja: »Oče naš«. Vsa la dela so bila igrana v naši Drami in na vseh večjih podeželskih odrih, katerih statistika izpričuje največje število predstav. * Naš dramski igralec Gregorin je hodil na študijska potovanja v Prago, na Dunaj, v Mllnchen in je bil eno leto na študiju v Berlinu, kjer jo obiskoval »Das Theatervvissenschaftiiche InsliluU na tamkajšnji univerzi in Reinhardlovo igralsko šolo. Oris umetnika v besedah nikoli ne more podati njegovega živega bistva, vedno le ostane poizkus analitičnega prikazovanja. Oselio je treba doživeti v osebnem stiku, igralca pa na odru. Po petindvajsetih letih resnično vestnega in požrtvovalnega dela, je dosegel Gregorin tisto dobo igralske zrelosti, ki obeta, da nam bo dala najžlahtnejša umetniška dognanja. Maša SI. Nove skladbe Tome Matija: Šopek božičnih pestili po starih slovenskih napevih. Za klavir štiriročno priredil. Ljubljana 1943. Samozaložba. Cena 10 lir. Trije napevi, porabljeni v tej zbirki, so vzeti iz Mrku-nove knjižice »Dobrepolje in okolica«, čelrli je starOslovenski, v molu gibajoči se in na koral spominjajoči *En6 jo Dele rojeno- . Melodično sta posebno značilni obo pastirski pesmi, uvodna iu zaključna. Zbirka je izjemoma prirejena za šlifiročno igranje. Dva igralca klavirja v. družini (pa tudi v družbi) nista dane^nobena redkost, bodisi da se dva otroka učita klavirja, pa ludi eden ali drugi od staršev je vešč klavirja. Pri pouku pa učitelj prevzame spremljanje učenca. Tehnično zmore lo zbirko posebno kol prvi igralec vsnk. ki se je nekoliko dvignil nad začetne pojme klavirske igre. Tisk je zelo ličert. Zbirko zn božične praznike pa tudi za drugo priliko loplo priporočamo. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Zvišanje trošarine na vino V poročilu o osnutkih proračuna mosta Ljubljane za leto 1944 je bilo tudi omenjeno, da bo povišana trošarina na vino od 1.50 na 2.50 lire pri litru. Tako je predlagano v osnutku tarifo o mestni trošarini. Trošarinski oddelek nas jo sedaj opozoril, da je v resnici predvideno povišanje trošarine na vino v sodih in steklenicah od sedanjih 1.50 lire na 3 lire in ne, kakor je bilo po pomoti navedeno v razgrnjenem osnutku tarife. Na trga uvožena repa, čebula in korenje Ob sfvkastomeglenem vremenu se je v soboto začelo tržno vrvenje oa Vodnikovem trgu. V tržni lopi ob nekdanji Mahrovi hiši ao prodajali uvoženo repo. Bilo jo je 1 vagon. Prodaja je šla hitro od rok. Gospodinje so repo kupovale lahko v poljuhni množini Bila ie po 2 liri kg. Pričakovati je. da bo prispela na trg prihodnji teden še druga pošiljka in jo bodo lahko ljudje dobivali vsak dan ob tržnih dopoldanskih urah. Trgovci s sadjem in zelenjavo na debelo so sedaj uvozili precejšnje množine zimske čebule, ki je lepa in zdrava, kakor tudi rdečega korenja. Bliža se zima in bilo bi priporočljivo, da se gospodinje s tem blagom primerno založe, dokler trajajo zaloge, ker se to blago zaradi mraza pozneje verjetno ne bo moglo uvažati in se lahko primeri, da ne bo mogoče čebule zn nekaj Časa dohiti, ko ni v zadostni množini domače čebule na razpolago. Rdeče korenje (e zaradi razmeroma nizke«cene priporočljivo tudi za rejo prašičev in sploh malih živali, zlasti domačih zajcev. Na živilskem trtru Je bilo gotove dneve v tednu na proda j mnogo več perutnine kot navadno. Tudi v soboto je bilo precej kokoši in zajcev na izbiro. Cene primerno visoke. Tu ln tam so gobarice prinesle naprodaj sivke ali mraznice. Drugih gob ni bilo. Dosti je bilo v soboto kislega zelja in kisle repe. Okoli prodajalk so bile večje skupine kupovalk. Ker ni snega, je nabiranje motovrlca po gredah olajšano. V soboto je bilo veliko motovilra po 8 lir kg, nekaj rdečega ra-diča, špinače in drugo zelenjave. V mesarskih tržnicah so v soboto mesarji prodajali goveje meso po 15 dkg na osebo. Razne nesreče in poškodbe Pri stavbni tvrdki Battelino zaposleni zidarski delavec. 20 letni Milan Adamič je padel v Rožni dolini, cesta XV, s stavbne tra odra. Dobil je poškodbe na glavi. — Delavčev sin, 12 letni Hugo Oblak je padel na kolodvoru z vagona in si izvinil desno nogo. — Posestnikovega sina. 11 letnega Alojzija ftkrabo na Ižanski cesti jo ugriznil domači pes v levo nogo in levo roko. — Pri padcu si je zlomila levo nogo "C. letna zasebnica Berta Golorajeva. — Lastnica mlekarne, 50 letna Josipina Rajnerjeva ie padla s stola in si zlomila desno roko. — Pri padcu si je zlomila levo roko 52 letna delavčeva žena Ana Slamičeva. Vreme na dan sv. Barbare Sivkasto bele megle se pode čez barjansko ravan. Jug je popolnoma odpihal zadnjo ostanke snega o poljih, ln stari vremenski rek pravi kratko: »Če se na Barbare dnn slrnišče na njivah vidi, se potem vidi vsak zimski mesec.< To stari vremenarji tako tolmačijo, da ne bo pozimi mnojro snega, da bo zima mila in da 1m> vsak mesec iz nizke snežne odeje štrlelo stranišče. Sv. Barbara je zašeitnica rudnriev in rudarji to svetnico lepo časte. Na ta dan so po vseh rudarskih revirjih lepo cerkvene slovesnosti. Novi grobovi Smrt idealnega mladca V splošni bolnišnici je umrl v petek popoldne šestošolec škofovega zavoda v Ljubljani Jože Drobnič z Gore pri Sodražiri. Bil je odločen katoliški dijak in navdušen domobranec. Pokop bo danes ob treh oopoMne iz kapelice sv. Marije na Žalah. Zgodovinski paberki 5. grudna: 1701. leta je umrl Mozart, eden najpomembnejših glasbenikov 18. stoletja. Dočim sta bili središči opere in glasbe v prvi polovici 18. stoletja 1'aris in Benetke, se jima v drugi olovici pridruž.i še Dunaj, kjer so poleg Mozarta delovali še Gluck, Wagner in na kraju življenja še Beethoven. t, 1848. lela je pruski kralj Friderik Viljem IV. razpustil skupščino, ki je proti volji vojske in plemstva „.lj.oJeU dati državi demokratično ustavo. Poslanci, ki so že preje spoznali svoj nesi-gurni položaj, so se obrnili na vladarja in mu razložili svoje zahteve. Kralj je sicer njihovo adreso sprejel, deputacije pa, ki mu jo je izročila, ni maral poslušati, nakar mu je poslanec Jaeobv zakli-ral velikokrat navajane besede: »Nesreča kraljev je, da nočejo slišati resnice!« Po razpustu parlamenta je izdal kralj oktroirano ustavo, ki se je v glavnem ujemala s skupščinskim načrtom, le da je poseben paratrnf omogočal vladi izdajati uredbe tudi brez parlamenta. C. grudna: 1161. leta je cesar Friderik III. ustanovil ljubljansko škofijo. Vse slovensko ozemlje do Drave na- severu je še od časov Karla Velikega 6padalo pod oglejskega patriarha. Nove razmere, nastale tekom stoletij, so zahtevale tudi drugo cerkveno ureditev. Tedanjemu papežu Piju II. — bivšemu tajniku cesarja Friderika — so bile naše razmere dobro znane, saj je naše dežele ponovno prepotoval, zato je rad privolil v Friderikov načrt in na praznik sv. Nikolaja, patrona nove škofijske cerkve, je bila izdana v Gradcu ustanovna listina nove škofi ie. Prvi škof ljubljanske škofije je bil Sigmund pl. Lamberg, Komunisti so ubili pričo osolniškega pokolj? Ribnica, 3. dec. Pred dnevi 28. novembra so pri Sv. Gregorju pokopali abiturijenta Stanka Oblaka, doma iz Grabna. Komunisti so ga ujeli po 8. septembru v Zapotoku pri Sodražiri in ga na Osojniku obsodili na 6mrt. Obsodil ga je zločinec Daki. Ko je na Osojniku čakal, da ga ustrele. gledal, kako so padali drugi na smrt obsojeni pred njegovimi očmi, je padel v nezavest. Komunisti so ga nato pustili pri življenju in ga sprejeli celo v brigado, seveda je politkomisar že takoj sklenil, da ga ho spravil s poli. To se je zgodilo na Radljeku, kjer so ga nekaj dni potem obsodili na stnrl, zaklali in pokopali pri nekem križu na Radljeku. Oblak, ki je bil tako zelo navezan na svoj dragi dom in mamico, je zločince prosil, da mu pred smrtjo dovolijo, da bi ju še vsaj enkrat videl. Krvoloki 60 bili seveda gluhi za poslednjo željo svoje žrtve. Ubili so ga, prej pa še mučili. Sedaj so truplo pokojnega pripeljali k Sv. Gregorju in položili v blagoslovljeno zemljo. Pogrebne molitve je nad njim opravil duhovnik Tone Ronko, ki se že od srede oktobra mudi pri Sv. Gregorju. Pokojni Stanko Oblak je bil vzor slovenskega dijaka in je bil med mladino zaradi načelnosti in značajnosli izredno priljubljen. Za njim ne žalujejo samo starši. temveč tudi številni Stankovi prijatelji in znanci. Stanko, moli za nas vse da bomo vztrajali v našem svetem boju do končal OBVESTILA PREVODA Obvestilo strankam, ki mleko dobivajo neposredno pri proizvajalcih Vsi, "ki imajo dovoljenja za nakup mleka na proizvajalčevem domu in spadajo pod občino Ljubljana, ee ntorajo javili pri Odseku za mleko, Maistrova ulica 10, po naslednjem redu: 6. t. m. vsi iz Most (Zaloška oesta, Poljska^ pot, Pot na Fužine). — 7. t. m. vsi iz Štepanje vasi (predel med prekopom in blokom). — 0. f. in. vsi, ki bivajo med Ljubljanico in Dolenjsko cesto, ne glede na to, ali so toslran ali onstran bloka. — 10. t. m. vsi ostali. S seboj je treba prinesti poleg potrdila o bivanju (zadostuje osebna izkaznica družinskega glavarja) tudi družinsko knjižico ali krstne liste za liste člane družine, ki so upravičeni za mleko, in glave živilskih nakaznic za december. Po 10. t. m. izgube veljavo vsa do lega dne izdana dovoljenja, na kar opozarjamo tako polrošnike kakor tudi proizvajalce. Kdor ne more čez blok, naj odda dokumente »Prevodovemu« zbiralcu mleka. Zvišanje obrokov moke V četrti vrsti od zadaj našepa včerajšnjega članka o zvišanju obrokov moke, mora biti pravilno 9.610 kg enotne moke, namesto 8,327 kg enotne moke, kot ceJomesečni obrok za najtežjo delavce. „ Dravska ro2a" prelepa hajka JOŽETA TOMAZICA 125 slik. Vez. L 38.—, broš. L 20.— Dobi «» v vseh knjigarnah Nallapia Mlklatževo In Botitkovo darilo > Za današnji dan Koledar Nedelja, 5. grudna: 2. adventna; Sabas, opat; Krispina, mučenica; Pelin, škof in mučenec. Ponedeljek, 6. grudna: Nikolaj, škof; Leoncija, mučenica; Pashazij, mučenec; Azela, devica. Torek, 7. grudna: Ambrozij, škot in cerkv. učenik; Urban, škof; Fara, devica; Martin, opat. Dramsko gledališče »Sneguljčica«. Nastop sv. Miklavža. — Izven. Ob 10, 14 iu 17. Operno gledališče »Sneguročka«, — Izven. Ob 15.30. Kino »Matica« »Tovarišiea v poletju«. — Predstave ob 10, 15.50, 15.30 in 17.30. Kino »Union« »Soproga«. — Predstave ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30. Kino »Sloga« »Petrček«. — Predstave ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30. Kino »Kodcljcvo« »Moser kot detektiv«. — Predstave ob 10.30, 14.30 in 17. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Iiamor, Miklošičeva c. 20, in ntr. Murmaver, Sv. Petra c. 78; — v ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Deu-Klnnjšček, Go-s|)osvetska c. 4, in mr. Bohinc deti., Cesta 29. okt. 31. Nedeljsko zdravn. dežurno službo bo vršil od sobote od 20 do ponedeljka tlo 8 mestni višji zdravnik dr. Fran Ciber, Ljubljana, Štefanova ulica 7, tel. 36-41. Rnevito novice Pojasnilo g. Kremžarja. Naš uredniški tovariš g. Krcnižur nus prosi za sledeče pojasnilo: »Zo moičsnsko faro in cerkev sem se res potegoval, toda vsekdar v družbi z rajnima gg. Francetom Jakličem in Jožofom Oražmom, ki imaln glnvno zasluge, da Imajo Moste danes svojo faro. Nikakor pa nimam nobenih zaslug pri gYadbi malih hišic, ki jih je bil rajni moščanski župan g. Jože Oražom kot podjetnik zgradil za male ljudi v Mostah. To je bilo docela zasebno Oražmovo podjetje, pri katerem nisem Imel nobenega drugega deleža kokor zgolj tega, da sem g. Oražma naprosil, da je tudi meni zgradil hišo. Druge znslugo pr[ tem Orožmovem delu, ki je bilo, dasi zasebno podjotje, vendarle socialno važno. Pa Jaz nimam. Se eno prošnjo linam: Vso prijatelje, ki b|.ini te dni želeli kakor koli kaj voščiti, od srca prosim, naj namesto kakih voščil moji osebi rajši kaj darujejo za nesrečno irtva, ki jih je danes v našem narodu toliko, ali pa nnj zmotijo vsaj en očenoA za zaslepljene slovenske rojnke in reflitev slovenskega naroda. Co pa že meni hočejo kaj dobrega nakloniti, naj zmolijo Se kak očonnš za mene in za moje drago — žive ln mrtve. Zo to bom pn res hvaležen Franco Krcmžur.« t Radio Ljubljana dnevni spored za 5. december: 8.30 Kadar kliče planinski rog — 9 Mala zakladnica, nemški reki in napevl — lo Poročila v nemščini in slovenSčini — 10.15 Orgelska glasba in versko predavonjo — 11.30 Slovenska ljudska oddaja — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenSčini — 12.45 Koncert za razvedrilo — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Pozdrave iz domovine izvn.ia radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanoc, sodeluje Komorni zbor — 17 Poročila v nemščini in elovenSčini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Kmetijsko predavanje — 19 Mojster pesmi Franz Sohubert — 19.30 Poročila v slovenščini, na-povod sporeda za naslednji dan — 19.45 Mata modigra — 20 Poročila v nemščini — 20.11) Veselite se življenja — 21.40 Prenos iz Beograda — 22 Poročila v nemSčinl — 22.10 Glasba za lahko noč. Dnevni spored za 6. december: 8.30 Jutranji koncert — 9 Poročila v nemščini in slovenščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Koncert za razvedrilo — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Koncert Malega orkestra vodi Stenovič — 17 Poročila v nemščini ln slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Zdravniška ura — 19 Drobne pesmi — 19.30 Poročila v slovenščini, nopo-ved sporeda za naslednji dnn — 19.45 Mala medigra — 20 Poročila v nemSčinl — 20.10 Glasbo velikih mojstrov izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanoc — 21 Tisoč vedrih zvokov — 21.40 Prenos iz Beograda — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lahko noč. R. WILLMANN Strojno podjetje Ljubljana. Slomškova 3 Privzema mlinske valje v bruJenje In nazobianje (rlflanje) : Ne zamudite priložnosti, ki se Vam nudi z nakupom Družinske prallke, da i njo obdarujete svoje družine. Dobite jo povsod I Poizvedovanja Nalivno pero znamke »Osmla« eem zgubil v petek zvečer. Poštenega najditelja prosim, da ga odda proti nagradi v upravi »Slovenca«. Odbor Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva najvljudneje vabi svoje člane, da se udeleže na praznik Brezmadežne v sredo, 8. decembra t. 1., ob 7.30 skupno z dijaškimi kongregacijaini sv. obhajila in sv. maše, kl Jo bo daroval prevzvišeni g. škof dr. GregoriJ Kožinon v stolnici. Družba sv. Mohorja prosi vse podeželske poverjenike, naj sami sporoče, kako naj jim dostavimo letošnje Mohorjevke. Najbolje jo, če se $osodna poverjeništva domenijo in pošljejo svojega človeka s potrebnimi pooblastili v našo trgovino v Ljubljano, Miklošičeva 19. Zamudnike opozarjamo, i da se še dobi celotna kolekcija štirih lo-' tošnjih knjig za 30 lir. Pohitite, dokler jih j je še kaj. Vsa naročila sprejema Mohorjeva knjigarna v Ljubljani na Miklošičevi 19. Danes jc zadnji dnn razstave slik akademskega slikarja Marlann Pllberška v Galeriji Obcrsnel, Gosposvetska 3. Obrtniki, rokodelci, pomočniki In vajenci Imnuio sv. mašo 4n skupno sv. obhajilo v krlžsnskl cerkvi na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja v sredo, 8. decembra, oh 7. Sv. Miklavž bo obiskal ŠlSko danes ob 17 v samostanski dvorani. Razveselite otroke in svojce s tem, da bodo prejeli dariln iz rok sv. Miklavža. Vstopnino nI. Sodeluje tamburaškl zbor. Darila so sprojemajo danes od 10—12 in od 15—16 v dvoruni. Prošnja. Kdo bl bil tako dober, da bl priskočil na pomoč 8 članski družini, ki zdaj v Ljubljani žo več časa živi v begunstvu ter Je brez hrane in kurjave. Doslej je družino pošleno hranil oče, ki je rokodelec. Zdaj pa je že 5. teden hudo bolan ter ne more zaslužiti. Druge podpore tudi no dobiva, zato jo vsa družina v veliki stiski. Zaradi tega je primoran potrkati na usmiljena srca. Kdor bl mogol kaj pogrešati, da bl oddal tej družini, nnj odda uredništvu »Slovenca«, kl prevzema Jamstvo, da jo proslleo poSton krSčanskt mož in njegova družina podporo vredna. Inštrukclje — Novi (Turjaški) trg 5. Nižješolei in višješolci, ki nlmnjo Šolskega pouka, dobe znsebon pouk in se zasebno lahko pripravijo za privatni izpit čez dva razreda srednje šole. Začetek v ponedeljek. Ljudskošolskl otroci dobe nadzorstvo: do- poldne ln popoldne. Honorar zmeren. Vpisovanje dnevno. Vabimo: diplomirani filozofi. Najlepše Miklavževo In bollčDo darilce za dijake: ROČNI OBZORNIK. Vsebina: Slovensko slovstvo, Pregled zgodovine v letnicah, Svet v Številkah, Pravopisnu pravilu, Navodila o vodenju, o izbiri poklica, Tujke, Zanimivosti. Knjigo dobite v knjl-gurnuh iu zuložbi; Novi trg 5. Cena kurt. 20 lir. Namesto venca na grob blagopokojncga g. Karla Corneta je darovala Rdečemu križu družba ln znanci kcgljaškega kluba pod vodstvom dent. Bevca Joškota 300 Ur. Učite it strojepisja! Novi eno- dvo- In trimesečni tečaji - dnevni Id večerni — prično dne fi. decembra. — Največja modor-na strojepisnica: raznovrstni pisalni »troji. Desetprstna učna metoda. Pouk Je dopoldne, popoldne ali zvečer, u&ne nr« po teljl obiskovalcev. Praktično enaDje. vsakomur koristno! — Učnina tmerna- Vpisovanje se vrši dnevno. Na razpolago brezplačni novi prospekt. — Posebni tečaji tudi sa stenografijo, knjigovodstvo, korespondenco, jezike Itd. Izbira predmetov po teljl. Priporočljivo tudi dljttkom-lnjam vseh Sol tei vlsokošotcom-kam. Informacije: Trgovsko nčillšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska IS. Miselno bogastvo Jaslic vam odkriva knjiga o jaslicah. Priznan strokovnjak daje v njej tudi podrobna navodila, kako jih čim lepše postavite. Obsega 100 strani, 40 slik. Cena 8 lir. + Ivanka Lekan. Umrla je gdč. Ivanka Lckun, zasebnica. Pogreb rajne bo v ne-doljo ob 4 z Zal, kapelo sv. Jakoba, k Sv. Križu. Naj v miru počivul Žalujočim naše sožaljel Vse knjige Mlndinske založbo v Ljubljani prodaja na Vrhniki trgovina I. Hnbič. V Ljubljani umrli od 21. novembra do 2. decembra 1J13: Koban Viktorija, rojena Dolenc, 70 let, zasebnica, Prešernova ul. 34: Vcrhovšek Josip, 88 let, zasebnik, Bohoričeva ul. 16: liudman Jožefa, 85 let, hišna posestnica, Predovlčova ul. 44; Jalovec Barbara, rojoau Končar, 75 let, žena delavca, Zaloška o. 15; Modič Jngu, roj. Jurašlč, 02 let. poljska dninarica, Vidovdanska c. 9: Froncelj Juncz, 85 lot, bivši trgovec in gostilničar, Vidovdanska c. 9; Hafner sestra Erziliju, 61 let, usmiljena sestra sv, Viuc. Pavel.. Zaloška o. 11; Cerne Karol, 65 let, mesar, Ambrožev trg 3; Gruden Marija, 46 lot, uradnica OUZD v p., Vldovdunska o. 9; Petek Danica, roj. Sabotič, 34 let, žena dimnik, pomočnika, Slomškovo ul. 23; Križ-man Ivana, roj. Osolnik, 90 let, zasehnico, Miklošičeva e. 22 a; Babič Alojzij, 35 let, posestnik. Bruhanja vas, obč. Videra-Dobro-polje; Novak Julljana, sestra Justa, 53 lot, usmiljcoa sestra sv. Vine. Pavel., Slomškova ul. 20; Koprivce Marija, 55 let, žena posestniku, Vidovdanska o. 9. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Struna Frane, 42 let, strojni ključavničar, Guljevica 102; Apih Mojca, hčerka učitelja, 10 mesecev. Celovška o. 26: Pavlin Marija, 56 let, vojna vdova. Dol. Lazi 54; Fujdiga Julka, 24 let, žena gostilničarja in posestnika, Nova Štifta 2: inž. Zelenko Franc, 55 let, vseučlllški profesor, Tvrševa e. 31; Cizelj Allesch Dora, rojena Debelak, 55 lot, učiteljica, Itesljeva o. 3; Kostič Branko, 36 let, zasebni uradnik, Erjavčeva 3: Korče Ivan, 58 let, strojevodja v p.. Vodnikova 10; Permoser Ferdo, 84 let, železn. strojevodja v p., Miklošičeva 9; Sa-dibašlč Alojzija, roj. Vottoraz, 64 let, dni-nnricn, Napoleonov trg 7; Stefe Anton, 51 let, tovarnar, Kranj-SejmiSče 2; Strniša Peter, 34 lot, tov. delavec. Pokopališka 5; Strubelj Marija, 72 let, žena kurjača drž. žel.. Stična 16; Mallner Karol, 51 let, stavbni delavec. Poljanski nasip 40; Pirnal Franc, 40 let, mestni delnvec, Savlje 91; Novohrodskjr Ludvik, 65 let, strojevodja v p., Poljanska c. 15; Salehar Angela, 50 let, žena posestnika, Prelesje 28; Korošec Marija, 40 let, Rakitna 37; Gornik Terezija, 62 let, Oora 83, obč. Sodražica, okr. Kočevje; Hočevar Torezija, roj. Zaje, 75 let, zasebnica, Groharjeva 27; Janežič Frančiška, roj. Skopec, 33 let, žena mizar, pom., Dolnice 28. Akadcmlčarke-kl, uporabite ivoj prosti čas za vsestransko praktično trgovsko-gospo-darsko Izobrazbo. Predmeti: strojepisje, stenografija, knjigovodstvo, korespondenca. Jeziki Itd. vsakomur koristno služijo v zasebnem ell Javnem poklicu. — Nov| tečaji prično 6. decembra. Podrobne Informacije in prospekte daje: Trgovsko učlllščo »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. Pomoč pri učenju — Instrukclje — pod vodstvom profesorjev nudimo dnevno ali trikrat tedensko po dve uri dijakom-injam srodnjih šol. Redna vsakodnevna priprava iz vseh predmetov. Instrukcije iz posameznih predmetov v posebnih tečajih, predvsem zn matematiko, jezike itd. Posebni tečaji za prlvatlste. Odlični uspehi, stroga disciplina. Učnina nizka. Informacije in vpis dnevno oil 9—12 in od 14—17. Vodstvo učnih tečajev Miklošičeva cesto 22, I. nadstr (nnd knjižnico), Delavska zbornica. Dljakl-lnje srednjih In vlSJlh Bol, M nI majo predavanj, najuspešneje izkoristijo prosti čas s posečanjem tečajev strokovnih predmetov. — Knjigovodstvo, stenografija strojeplsjo, trgovska matematika, trgovln-stvo, trgovska korespondenco ln tuji Jeziki. Izbiro predmetov po želji. Praktično Izobrazba za bodočnost za vsakega. Vpisovanje j dnovno, prospekti na razpolngo. — Trgovski učnj zavod, Kongresni trg 2-II. Središče mestn. Dekliška Marijino družbo pri sv. Jakobu Ima k prazniku Brezmadežne duhovno obnovo v nedeljo, 5. decembrn, s popoldansko pobožnostjo ob 15 in govorom ob 16; v ponedeljek, 6., in torek 7. decembra, z večerno pobožnostjo ob 18 in govorom ob 18.45. Za članice je udeležba obvezna, druga do-kleta lepo vabljena. Duhovna obnova bo v župni corkvi. — Na praznik, 8. decembra, bo skupno sv. obhajilo ob 6.15, kongrega-cijska maša pa ob 6.30. Oh 15 bo v župni ccrkvi sprejem novih članio in obnovitev posvočenja za ostala. Naknadno vpisovanje v trgovsko učlllSče »Chrlstofov učni zavod«, LJubljana, Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečnj s pravico Javnosti In zo VISJ1 trgvskl tečaj se vrši naknadno Se vsnk dan za one dljako-injo, kl zaradi Izrednih prilik doslej Se niso inngli obiskovati Sole — Na razpolago brezplačen prospekt, — Ravnateljstvo. Od dne 6. decembra t. 1. veljajo ure zatemnitve od 17 do 6.30 ure. ^ Važno ia vsakogar sedaj In v bodoče je znanje strojepisja, stenografijo, knjigovodstvi, korespondence, jezikov Itd. Temeljit pouk za praktično trgovsko-gospodar-sko ndejstvo.vanje v zasebnih ali javnih uradlh-plsarnah. — Novi tečaji — dnevni In večerni — prično 6. decembra. — Izbira predmetov po želji. — Učnina zmerno. Vpisovanje dnevno. Informaoije la prospokte daje: Trgovsko učlllSče »Chrlstofov učni zavod.« Domobranska 15. Podpornemu društvu za gluhonemo mladino so darovule v počastitev spomina bla-gopokojne ge. Cizelj-Alloseheve soSolke njene hčerke Nuno znosek 120 lir. Mladim do-brotnicam gluhonemih sirot prisrčna hvnlal Miklavžev večer v frančiškanski dvorani ho danes ob 16. Darila se sprojemajo do 10. — Vstopnice za ponedeljkov Miklavžev večer so Se na razpolago. Vse informacije dobite v Skrabčevi sobi nn koncu frančiškanske pasažo v I. nadstropju. Peso ln korenje razdeljuje zopot »Zcgo-zo«, zadruga malih gospodarjev, samo v ponedeljek, 6. decembra, od 8—12 in od 14—17 v skladišču na Medvedovi cesti 4, zudnj za ABC pri gorenj.-kem kolodvoru. Vsnk član nnj prinese s soboj člansko legitimacijo, naročilnico in denar. Miklavžev večer V FRANČIŠKANSKI DVORANI 5. in 6. decembra ob 4. uri popoldne Avtopodjetjc Magister obvešča cenjeno občinstvo, du bo s 6. dec. obratoval do na-duljnjoga le en avtobus. Miklavževim je SK Vič bo danes ob 15.30 za mladino v meščanski šoli na Viču (vhod iz dvorišču); za odrasle pri Mahniču ob 18. Darilo se sprejoinujo od 11 dalje. Duhovni koledarček za 1944 Izide 15. do-cembra. V knjižici bo poleg kolodnrja « kontrolnimi kvadrati 31 kratkih življenjepisov in slik nnšlh mučeneov. Cona knjižico 1 lira. — Uprava. Kongrcgncl jn gospodlčen ln kongrcgncljo učiteljic pri sV. Jožefu imata v ponedeljek, t. m., svoj reden shod, na praznik Brezmadežne, 8. deccmbro, zjutraj pa skupno sv. obhajilo s slovesno obnovitvijo obljubo. Pridite vse! Itnkodclskl oder. Starše opozarjamo na Miklavžev večer, ki bo danes ob 15 nu Rokodelskem odru. Ljubka igrico »Nebeška storija«, v kateri nastopajo stari ln mlndi, seveda tudi sv. Miklavž kot šolski nadzornik v nebeški Soli, bo navdušila mlade glodalce. Vstopnice so šo na razpolago v društveni pisarni. Potrarkova. 12-1. Darila se sprejemajo danes od 9—15. Nalivna peresa, boljša, dobro ohranjena kupuje po najvišji dnevni eenl tvrdka EVE-REST. Prešernov« «4. Zahtevajte AM1DON tablete proti glavobolu, nevralgiji, gripi, influenci, dismenoreji in revmatizmu. Dobite jih v vsaki lekarni. Vsa radio popravila vam točno, liro-kovno Id * Jamstvom ter t predhodnim pregledom la proračunom IzvrSl tvrdka Philips-Radio, Ulica S- maja 6. Gramofonske ploSče, tudi rabljene, ■ slovenskimi narodnimi in božičnimi pesmimi kupuje po nnjvlSjl dnevni ceni tvrdka EVE-REST, Prešornova 44. Advokata Dr. Egon Slaič ml. in Dr. Leo Stare sta odprla svoio advokatsko pisarno V Liubljani, Pucc nlieva ul. 10/1. Opozorilo! StorSem onlb dljakov-lnj srednjih, strokovnih In meščanskih Sol, ki letos nimajo rednega pouka, nujno svetujemo, da ne puščajo svojih otrok brez delo. Vpišite Jih t tnkaj«njl korepetitorlj »Napredek«, kl redno In nemoteno pripravlja dljake inje za vse Sole ln razrede, za vse ali posamezne predmete In tudi jezike. Posebni tečaji matematike. Najlepša prilika za uspešno redno Šolanje dljakov-lnj. Poseben oddelek tudi za privatne lzptte. Pouk Je priznano najboljši zaradi odlične organizacije ln se vrši v ločenih skupinah za vse razrede In to v središču mesto no Kongresnem trgu. Znhto-vajte prospekt. Vodstvo specialnih lnstruk-elj, Kongresni trg 2-11. Dramsko gledališče Nedeljo, 5. decembra, ob 10, 14 ln 17: »Sneguljčica«. Nastop sv. Miklavža. Izven. Ccne od 22 Ur navzdol. Ponedeljek, I. decembra, ob 16: »Sneguljčica«. Nastop sv. Miklavža. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Torek, 7. decembra, ob 16.30: »Cvetjo v Jeseni«. Rod Torek. Sreda, 8. dcceinhra, ob 10: »Sneguljčica«. Prihod sv. Miklavža. Izven. Ceno od 22 lir navzdol. — Ob 16.30: »Potopljeni svet«. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Operno gledališče Nedeljo, 5. decembra: ob 16: »Rohcmo«. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Ponedeljek, t. decembra: Zaprto. Torek, 7. decemhra, ob 15.30; »Sncgnročka«. Izven. Cene od ,12 lir nnvzdol. Sreda, 8. decembra, ob 16: »Trovlata«. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Četrtek, S. decembra, ob 15.30: »Sneguročka«. Red Prvi. Z Gorenj sitega Stanje prebivalstva v Kranju. Meseca novembra je državni stanovski urad zabeležil 30 rojstev. Smrtnih primerov jo bilo v tem času samo 6. Smrt bivšega župana. V Radovljici je te dni umrl v 77. letu starosti posestnik Anton M r a k. Pokojnik je bil znan kot svoiečasni župan v Predtrgu. V Cerkljah na Gorenjskem je bilo v novembru rojenih šest otrok. V istein času so pokopali samo dva mrliča. Poleti v deveta nebesa Do kakšne TUine M Veda deli ozračje, ki obdaja naio zemljo, na troposfero ia stratosfero. Troposfera, to je meja, do katere so ie oblaki in vlaga, sega v naiih krajih do viiine 10 km, ki ostane onkraj nje temperatura — 54 do —55 stop, C precej stalna, ali se vsaj dozdeva, da je stalna. Iz več stvari je moči sklepati, da dosega temperatura v velikih višinah absolutno le-diiče, to je — 273 stop C, ki zabrani gibanje molekulov. Troposfera iK| čutijo. I V hudih časih se pnJaTl Junak. 89. Nekega večera, čez mesec dni so po grajskih kaminih čebljali plameni in gizdave cvetlice po vazah so se šopirile s cveti brez vonja. Svila na gospeh je šepetala čipkam razne skrivnosti. Na telovnikih so ječalt gumbi v gospode: »Ne bomo zmogli takšnega napora nazaj. Preveč je za nas, preveč!« Čuden svet Brezplačna toplota iz zemlje Že davno je znnno, da je zemlja tem toplejša, čim bolj se bližamo njeni sredini. Ko so v USA vrtali v zemljo 2l34m globoko, so ondi dognali 78 stopinj toplote. Nič ni nova misel, kako bi se dala ta naravna toplota izkoristiti. Že leta 1680 jc izšla knjiga s tozadevno vsebino in ondi pisatelj nasvetuje, nnj bi v zemljo izkopali rov in l>i skozi rov vtaknili palico v »podzemski ogenj< in bi tako napeljali toploto iz zemlje. Z nadatjnimi železnimi policami bi to toploto odvajali v lii^e. ludi iznajditelj parne turbine, sir Charles Purson, pravi, da v bodočnosti nc bomo |>otrcbovali nc vo- de no kuriva, ker bo zemlja dajala svojo notranjo energijo in segrevala površino. Vendar pa ic danes na svetu ena sama naprava, ki se segreva iz notranjosti zemlje. V Larderellu, v severni Toskani, je pokrajina, ki jc — poleg mnogih drugili v Italiji — ognjc-niške vrste. Paro, ki tu vstaja iz zemlje, je grof Larderel ii|)orabljal za proizvajanje borove kisline, /aradi pomanjkanja premoga v prejšnji svetovni vojni je vzklila misel, da bi so mogla ta para nemara uporabljati tudi /a take namene, kjer se proizvajajo energije. Tozadevni poskusi so uspeli in zdaj se je iz prve turbino 40 Ks razvila elektrarna, ki vsebuje energijo za 10.000 Ks. Križanka it. 116 Vodoravno: I. slovenski pesnik in pisatelj, IV staroslovansko božanstvo, 16. vrba, 17. staja, ograd, 18. pripadnik izumrlega naroda, 19. reka na Madžarskem, 20. mesto v i'ranči ji, 21. del soda, 22. poljedelec, 23. značaj, kovanje, 24. razdobje (tujka), 2*5. zvezda, 26. slovenski pe«nik, 27. turška stavba. 28. ločilo, 30. del soda, 32. tehtnica, 34. žensko ime, 36. del obraza, 38. kraj pri Trbovljah, 40. posoda za rože. +2. antični bogatin. 44. padavin«, 4?. Meškova drama, 46. divja žival, 47. oseba iz Gotovčcve opere, 48. poglavar družine, 49. načelo, 50. češki vladar. 51. katoliška akcija, 52. najnovejše delo pisatelja pod 1. vodoravno. Navpično: t. ima krava, 2. trske, drobci, 3. žensko ime, 4. moško ime, 5. glasbilo, 6. Julcnova knjiga, 7. starogrško božanstvo, 8. prevozno sredstvo, 9. žensko ime, 10. kučma. 11. prebivalec Irske, 12. polezica, 13. mrsto oh Kaspiškcm morju, 14. mesto v južni Italiji, f5. reka v Sloveniji, 28. jamec, 29. predeno, sprimek, 30. del prista- nišča, 31. vrsta tiskarskih črk, 32. bolgarski književnik, 33. mesto v južni Italiji, 34. čez, 35. otočje v Atlantskem oceanu. 37. Icr-cna hiša, 38. moško ime, 39. turški sodnik, 40 kmečko orodje, 41. glasbilo, 42. geometrijski izraz, 43. državua blagajna (tujka). Rešitev križanke št. 115 Vodoravno: 1. Jože Tomaiič, t2. Driin, 16. Ema, 17. teta 18. vUel, 19. Una, 20. nega, 21. Lena 22 Mal, 23. eter, 24. Ala. 25 pola, 26. lakot. 27 Ana, 28. kopa, 30 nota, 32. Pag. 34. okis, 37 Abo, 39. vata, 41. Košar, 44 ral, 46 Mati, 47. peta, 48. sel, 49. Oeta, 50. Ero, 51. nuja, 52. Veles, 53. lep, 54. nI, 55. Pohorske bajk«. Navpično! t. Jena, 2 omelo, 3. žaga, 4. etapa, 5. telo, 6. Otelo, 7. mana, 8. Avala, 9 žima, 10. Itaka. 11. čelo, 12. dleto, 13. ruta. 14. Ineni, 15. Mara, 28. kamen. 29. potop. 30 napuh, 31 Tatar, 32. posek, 33 galeb, 35 Krelj, 36 Slape, 38. Bari, 39. vino, 40. Tejo, 41. kavs, 42.Selo, 43. rosa, 45. atek. Stari Čuden, SItefka in 31Ziklat>ž Starega Čudna so splošno imeli za zelo skopuškega in neprijaznega človeka. Pravili so o njem, da je bil nekoč prav ljubezniv in dobrih rok; to je bilo tedaj, ko je živela še njegova žena. Imela sta tudi dva otroka, deklico in dečka. Ko pa se je rodil deček, je gospa Čudnova, dasi še mlada, umrla in ob njeni smrti se je Čuden že zeto zaprl sam vase. Odslej je živel samo še za svoja otroka. Neke spomladi pa je začela razsajati nevarna in neusmiljena morilka otrok — da-vica. Tudi Čudnova otroka sta zbolela in kljub vsej očetovi skrbi sta v enem tednu zapustila drug za drugim zemljo. Ob tem dvojnem udarcu je stari Čuden najprej popolnoma otopel. Ni se brigal ne za svojo okolico ne za svojo trgovino, in če bi ne imel vestnega poslovodje, bi vse njegovo imetje prišlo v nič. Z leti pa je mož počasi le nekoliko pozabil in še zopet začel brigati za svoje posle. Vendar to ni bil več nekdanji čuden; to je postal odljuden, zadirčen starec, ki mu ni bilo za nikogar, ki ni maral žive duše in so mu cclo otroški klici in vriski bili zelo neljubi. Ko so v hiši št. 15 na Oglarski cesti zvedeli, da jo je kupil prav stari Čuden, niso zato bili te novice nič kaj veseli; posebno gospodinje s številnim otroškim drobižem so sc iz.praševale, nli jim sitni novi gosnodar ne- bo delal neprijetnosti zaradi razumljivo nemirnih in kričavih njihovih malih, pa nli ne lx> hotel morda višje najemnine in Bog sam vedi, kaj vse si utegne še izmisliti. No, ko jc prišel novi gospodar, vendar ni bilo kakšnih posebno občutnih sprememb — nekoliko več reda je bilo odslej v pralnici, na dvorišču, v kleteh in drugje, kar pa ni nič škodilo; pač pa otrokom ni bilo povšeči, da se niso smeli več poditi, po hodnikih in stopnicah, temveč so se smeli igrati, sk akati in prekopicavati snmo po dvorišču. Res pa je, da ga nihče ni rad srečnval, starega moža s sršcčiini brki, ki je temno gledal in vedno zopet nad čem godrnjal; zlasti pa so se mu izogibali vsi otroci. Ko je nekoč o mraku prišel čuden domov in je hotel zaviti po stopnicah, ie zaslišal več otroških glasov. Žc je liotel zarolmcti, tla ni na hodniku nobeno igrišče, ko jc začni svoje ime in ker ga otroci niso videli, njega pa je le nekoliko zanimalo, kaj o njem govore. se je ustavil in prisluhnil. »Res, Milkn je rev«, da mora biti pri takem stricu, nmpnk saj on ni vedno tnko hud, samo kadar ga pomočnik ali pa vajcnec kaj razjezi, ali pn kdo, ki kaj prnv sitnega hoče; saj drugače pa ni tnko slab. Kar predstavljajte si, kakšna reva bi bila Milka, če bi imela takšnego strica, kot jo tale Čuden, naš gospodaric »Oh, res, to pa ne bi bilo prav nič prijetno.c »Tako neprijazen, zadirčen človek, da ne more biti bolj e ln tako dalje. Tedaj pa se je vmešal droben, nežen glasek: »Meni se pa ne zdi tako hudoben. Take lepe bele brke ima in obrvi pa lase: gleda pa nc grdo, ampnk samo žalostno. Jaz pa vem, da je dober, samo žalosten je, ker nima nič mamice ne očka ne nikogar!« »Pojdi, pojdi, prismodica Mctkiea! Ti se kar igraj s svojimi punčkami; na drugo se pa ne spoznaš.c Gospodar je pozabil zarohneti nn otročad in je tiho odšel gor v svoje stanovanje. Katera Metka pa je to, I o ne bo druga kot hčerka onega krojača pod streho. Kakih pet let je stara in plavili kodrov in ker se je vedno tako iepo tiho igrnla tam pod kostanjem s opazil 'jo jc že zaradi njenih lepili, lavi..... 5 pO svojimi punčkami, Ko je stari Čuden šel naslednjega dne čez dvorišče, je naglo, skoraj kra-tloma stopil tja pod kostanj in vtnknil deklici v roko zavitek sladkorčkov. Otrok se ni kar nič posebno začudil; lepo se mu je nasmehljal in se zahvalil. Odslej je Čuden večkrat stopil k mali Metki in ji stisnil kaj v roko: jabolko nli pomarančo ali neknj sladkorčkov ali košček čokolade nli knj podobnega in stnri mož in petletno dekletce sta si postala zelo dobra prijatelja, kar pa nikakor ni spremenilo njegovega razmerja do drugih hišnih otrok in stanovalcev. Proti koncu novembra istega leta pa je stari Čuden opazil, da sc ga Met- ka neknko izogiba, kadar pa vseeno prideta skupaj, ima očividno nekaj na srcu, česar pa mu noče povedati. Bilo mu je kar nekam težko, čeprav si tega ni hotel pri/nnli. A nekegn dne, ko ji je prinesel venček fig, sc ga jc dekletce oklenilo zn roke in mu reklo: »Gospod Čuden, kn j ne, dn bo k vam tudi prišel sveti Miklavž!« »Kako, knj pa misliš?« »Lansko leto in prej tudi je vedno prišel h gospodarju Miklavž in potem smo bili vsi otroci iz hiše v gos|>odar-jevi veliki sobi in sveti Miklavž nns jc izpraševal in nnm vse mogoče dal. /.daj je pa gospa Zoretova rekla, da letos ne no Miklavža pri vas. Ko sem vprašala, zakaj ga ne bi bilo, je pa rekla, da ste vi preveč neprijazni in vas Miklavž ne mara, pa zato ne bo hotel priti k vam. Jaz sem pa rekia, tla to ni res, da ima Miklavž vas ravno tako rad, kot prejšnjega gospodarja, ker ste vi rnvno tako ali pn še bolj dobri kot oni prejšnji gospodar. Kajne, dn bo k vam tudi prišel!« »Ilm, no-ja, knj ti misliš, da bo. Ilm, no, bomo videli.« »Oja, saj jaz vem — vas ima sveti Miklavž zelo rad ker ste dobri, zares!« Neomajno Metkino zaupanje jc dokončno predrlo ledeni oklep Čudno-vegn zapuščenega srca. Tri dni pred godom otroškega svetnika sc je zopet ustavil pri Metki, to-krnt z vn/mm sporočilom: »Metkn, včeraj zvečer se je mimogrede oglasil pri meni sveti Miklavž. Rekel mi je, da bi v soboto rad prišel k meni, da bi malo izprašnl. poli valil in pograjal otroke iz te hiše. In če imajo knkšne posebno velike in re=ne želje, nnj mu vsak nnpiše in odda listek nn prvem oknu pri dvoriščnih vratih. Jutri bo poslal enegn od svojih angelčkov pr>nje in potem bo videl, kaj bo mogel na- rediti. Sednj pa, Metka, ti to vsem sporoči, in sveti Miklavž ti bo za to gotovo zelo hvaležen!« To je bilo razburjenja po vsej hiši! Otroci so pisali, pisali, pn rndirnli in začeli spet znova, na večer prihodnjega dne pa sc je nabralo na kletnem oknu kar precej listkov, skrbno popisanih z mnogimi obljubami in mnogimi prošnjami. In v soboto zvečer so bili v topjo znkurjeni sobi pri gospodu Čudmi; posebno glasni ni«o bili; kdo ve, kn-tere frehe vse ima Miklavž, oziroma, kar je šc nevarnejše, parkelj, zapisane. Kmalu i so prizori, ko drse po snežnih poljanah, izurjeni na smučeh in v streljanju. Na smučeh napeljujejo telefonsko vodo, na smučeh streljajo na sovražnika. Posnetki iz zimske gorsko pokrajine so lepi in kdor je snm smučar, laliko spozna, kuko izurjeni so ti vojaki. Iz flrvaške Darilo hrvatske rinilo Hrvatskemu Rdečemu križu. Hrvatska vlada je na eni svojih zadnjih sej sklenila podariti Hrvatskemu Hdečemu križu veliko podržavljeno poslopje v Boškovičevi ulici. Novo gledališče v Zagrebu. Absolvi-rani gojenci Gledališke šole v Zagrebu so v Zagrebu nedavno ustanovili svoje lastno gledallSče, ki bo delovalo in dajalo predstave pod imenom »Kazalištne novele?. Člani novega gledališča napovedujejo izvedbo dramatizirani!) novel, humoresk ln aktovk najbolj znanih hrv. in tujih pisateljev. Imenovanje glavnega ravnatelja za poljedelstvo. S Poglavnikovo odredbo je imenovan dosedanji veliki župan velike župc Livac i Zapolje dr. Pero Grozdič za glavnega ravnatelja v glavnem ravnateljstvu za poljedelstvo. Ta položaj je dr. Gvozdič prevzel v svojstvu državnega tajnika. MALI OGLASI | Prodamo | 1 Službe I dobe B čevljar. pomočnik se tukoj sprejme. — Kopitarjev« ul. 1. b (JOSP. POMOČNICO zdravo in zelo sposobno sprejmem takoi v dobro dvočlansko <1 nižino. Naslov v upravi >Slov.« pod št. 8299. _(b POSTREŽNICO za od 7 do 11 iščem Krekova 15 (Vodinal). PRIDNO DEKLE polteno, zn vso hišnn delu, iu VAJENCA zn Špecerijsko trgovino -sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca« poti št. 8358. (b POSTREŽNICO zn enkratno tedensko ribanje, enkratno mc-sečno pranje in dve-urno dnevno pomoč pri gospodinjstvu — sprejmem. Ciglurjeva št. 20. (b KUHARICA ki bi opruvljala vsn hišna dela, dobi stalno slu/bo pri trgovču (2 osebi). Naslov pri tipruvi »Slovenca« poti št. 8343. (b ČEVLJARJA za zbita dela sprejmemo tukoj. »Triurni-«. Miklošičeva v. 12. b OSEBO spretno, zaposlena v izrezovanju konfekcijskega blaga, sprejmemo takoj. - Naslov v upravi Slov. št. 837«). I Službe I j iiželo | MLADA GOSPA « sodno pisarniško prakso išče zo čimprej primerno mesto v pisarni ali ka| stičnega. Naslov i npravi »Slov.« pod it 7517. TRGOV. SOTRUDNIK samski, podjeten in zmožen, želi pristopiti k sodelovanju (tudi izven I.jubljane) galanterije ali mešane stroke. Prevzame i$to mesto poslovodje. Dopise upravi »Slovcnca« pod »Gotovino in garancija« št. 8332. (a TRG. POMOČNICA špecerijske in galan terijske stroke, zmožna samostojnega vodstva prosi namestitve takoj ali pozneje. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštena« 8263. (a |_Va|encl | VAJENCA m\ iz poštene hiše z vso oskrbo pri storših — sprejmem. Pavel Vr-tačnik. krojaški mojster, Tyršcva 47. , (v ČRKOSLIKARSKEGA učenca sprejmem. črko^Iikor-stvo Kruljc Kurol Breg 6. (v ........................ KLOBUČARNA TCTftj? "p A J Rtt , • r O l^r Vam strokovno osnoH, preobllka ln prebarva . VaS klobuk, da Izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF PAJK. LJUBLJANA, SV. PETRA CF.STA ST. 88 MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union) liieio SOBO "in KUHINJO ščemo. Naslov v upr. .Slov.« J»od šl. 8376. Stanovanja oddalo I DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom, 10 minut rid tramvajske Proge od dam. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Znotraj bloka« 8303. Kurivo JAVNA DRAŽBA najdenih predmetov bo 9. deccmbra ob 'J dojioldue na železniški postaji v Ljubljuni. r NOV OFICIR. SINJEL predvojne |ioljske čoje, la In volneni, ves podložen; - ŠKORNJE 4J, v /.rjo dobrem stanju, tnalo nošene in oficir, nit no TORBO, omiilclno — ugodno roilam. Naslov v it|ir. Slov.« |iod št. 8334. (I MANJŠI VOZ močan, za enovpTež-nega konja. U|iorob-ijiv ludi za sumotež voziti, takoj noprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 6181. ČRNO OBLEKO prodam. Domobranska usta 23, pritiišje. OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro blago, prodam. - Prešernova lica 3, čarinau. I CEMENTNE CEVI IN CEMENT stalno na zalogi. Jos. Cililar, cementni izdelki, Dunajska 69. Miši. PODGANE in Murke zanesljivo oknnčate ■ strupom, i ga dobite v droge riji K.ANC, Židovska ulica 1. Il SIVAl.NI STROJ »Singer« in 2 kolesa (žensko in moško) dober material, in štedilnik zn vzidati pro-rlont. riorijunska ulico št. 10-11. (1 Tel. 40 88 DRVA PREMOG GCMBAČ GLEDALIŠKA 14 MOŠKO SUKNJO škornje il. 42. 43, sa. Ionsko obleko, boo-skunks, velik usnjen kiivčcg, lestener, uro, knjige, radio z gramofonom in drugo — prodam najboljšemu ponudniku. Ogled od 11—14. Naslov v upravi »Slov.« pod 8304. • GOJZERJE nizko čevlje, športni ženski jilašč in kostim vse dobro ohranjeno, prodam. Hribar, Po-Ijanska cesta 1-11. (1 KI.AVIR. HARMONIKO 120 basov (italijanska) malo rabljeno, prodam Pred škofijo 11-11. (g KOZOLEC s štirimi okni poceni prodam. Prclcsnik — Janševa 2. (1 MOŠKI PLAŠČ dobro ohranjen, gleško blago, za manj šo postavo, prodam — pri krojaču Pclrovčičtl na Taboru 4. (I xPrioi! I. POGAČNIK LJUBLJANA Bohoričeva ulica St.! Telefon št. 2«.-69 BREZOVE METLE držaje zn lopate, nmr la itd. dobile pri Go sjiodarski zvezi, Biei. wcisova 29. (1 POLITIRANO MIZO raztegljivo, za 22 oseb ugodno prodam. To ntažin, Ctglarjeva 27 POSODO kisanjc repe dobite uri Gosjiodursk Blcivveisova 29. PISALNI STROJ dobro ohranjen, pro. dam. Hrenova ul. 8. »Moser kot detektiv« Predstave: matineja ob pol 11, popoldne ob 14.30 in 17. Odšel je 15. oktobra k Bogu po zasluženo plačilo v 29. letu življenja naš ljubljeni brat, svak, striček in nečak inž. Vojska Jože Maša zadušnica bo darovana v petek dne 10. decembra ob 7.30 v cerkvi Božjega groba v Štepanji vasi. Ljubljana, Newyork, Domžale, Šmarje pri Jelšah dne 5. decembra 1943. Žalujoče družine: Dr. Vojska, Kobal, Matko, Habjan — in ostalo sorodstvo. KROJ. L1KALNIKA (dva) prodam. Prime, Lamj>etova 13. (1 GG. DUHOVNIKI; Najfinejše predvojn črno blago (3 m) za obleko s kompl. pod jogo. ugodno prodam Ogled dnevno od 10 do 14: Židovska ulica št. 3-11. levo. (I tn Frančiškanska 10 Telefon J9-61 Denar O POSOJILIH Itišc in posestva dobite informacije v ljubljuni, Beethovnova ulica 15. II. nad. pri »JUGO-KREDIT«. PEC NA ŽAGANJE velika, železna, in dva k o 1, e 1 u i k a (llobel-ank) prodamo. Ogle-ali od 3 do 5 nu Mestnem trgu 17, dvorišče, levo. I VELIKO STELAZO za pisarno nli trgovi- 0, omaro in nova rata, proda/n. - Se-ellburgovu ulica 1, v trgovini. 1 MOČNE ŠKORNJE štra|)ac, skoraj nove, 1. 44. prodam zn 1200 lir, in gojzerje št. 4» za "00 lir, vse dobro. Ponudbe nn upravo Slov.« jiod »Gotovina« šl. 8367. 1 BII.JARD IN AVTO osebni, kujiim. Peč-nik Avgust. Stožiee 47 jezica pri Ljubljani. MOŠKE OBLEKE stare čevlje, perilo. Iiohištvo itd. stalno kupuje: Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. (k DVE SREBRNI LISICI lepi. po možnosti novi, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8346. (k OTROŠKI VOZIČEK rabljen, globok ali šimrlni. kupim. - Poljanska cesta 12 (pleskar, dvorišče). k | Pohištvo | TRGOVSKA OPRAVA orehovo korenino, velika, krasna, vitrina pult, blagajna, mizica, dobro ohranjeno, pro dom. - Ponudbe pod: »Orehova korenina« v upravo »Slov.« BI82. KRASNE SPALNICE polifirane, orebove, je senove le na zalogi. Medvedova 28 Odprto ? torek četrtek, sobota od 15—18. Pobi-itvn Molen&ek. VELEPODJETJE zelo zaposleno, zarodi selitve pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Potrebni kapital 500 do (»00 tisoč. Šifro: »Sigurna eksistenca« na upravo pod št. 8386. | Poizvedbe | ZIMSKE ČEVLJE štev. ?4, nove, zamenjam za dobro ohranjene gojzeriec Št. 33. Poizve se pri vratu r-u tiskarne, Poljanski nasip. | Kupimo | STARE URE zapestne in žepne — «nmo » dobrem stanju kupim, lanko lazbec. ururskl mojster, Mi klošičevt e. 12. STEKLENICE razne vrste, kupujemo Plačamo dobro. Na vašo željo jih prevzamemo na doijiu. - B. Guštia, Vodnikov trg it. 2. OD .MAMA« MLEKA prazne škallje zopet kupujemo. B. Gušlin, Vodnikov trg 2. BOB lisičje /In dihurje-ve, novo In stare, stare ln nove us-njate kovčege In aktovke, ter dobro ohranjene polhove 'čepice, dalje čebel-ni vosek, domačo Settno. zajčje kože. tudi letne polhove kože. surove ln te strojene ter vse kožs od divjačine In nogometne žoge In duše kupujo trgovina ZDRAVIC, Ljubljana, Stari trg St. SO. (k PISALNI STB O J dobro ohranjeo, knpi mo. Pellegrino. Kolo-dvorska 8. k OMARO .._ trgovino ku|)imo. - I Ponudbe |>od »Materi- | al« na upravo Slov. pod štev. 8384. k j V najem i I _I V najem vzamem novim letoin 1944 GOSTILNO z ugodnimi prostori in shrambami v mestu Ljubljana. Najemnina po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gostilna« št. 8192. VZAMEM V NAJEM gostilno ali vinotoč v mestu takoj ali 1. jnn Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dober promet« št. 8289. V najem vzamem GOSTILNO tudi od litra, znotraj bloka. Naslov v upra- | vi »Slov.« pod 8314. VRT primeren za vrtnarstvo v Ljubljani, vzamem za daljšo dobo v jem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8308. I 'jar I POSESTVO v Škofljici oddam najem. Podrobnosti se izve pri Scljak Franc, Planina pri Rukcku. VELIKO SKLADIŠČE ugodno oddam, naj-prometnejša ulica v Ljubljani, pripravno zn kar koli. - Naslov v upravi »Slov.« št. 8373. 1 Pridelki 1 JEDILNE BUČE dobite v Maistrovi ulici št. 10. (I GORIŠKI OllROVT dobite ves dan nn stojnici Marjan Glavnik. i'ognčarjev trg. KORENJE, REPO, SENO kupuje ŽEGOZA, Gallusih o nabrežje 33. (k | KORENJE. KROMPIR za rejo prašičev nt n roda i. Vprašati: B« kovnik, zuvod, pri vratarju. (I patentne posteljne mreže, otomune, mo derne kauče in fotelje uudi solidno ln po nizki ceni RUDOLF RAD0VAN tapetnik LJUBLJANA Mestni trg šlev. 18 LEPO SPALNICO temno, in boljšo kuhinjsko opravo proda K R ze, mizarstvo, Vrhnika. Ogleda se v skladišču: Ljubljana, Hleiiveisovo 47, poleg kavarne Majcen. LEPE OREHOVE spalnice, jedilnice in kuhinje produ mizarstvo Josip GOLJ AR, Gerbičcva ul. 51. (š PLESKANE SPALNICE in orehove ler Jedilnice stalno v zalogi pri mizarstvu štigl. — Ogled vsnk torek, četrtek ln nedeljo od 3 do 5 v gostilni: Celovška cesta 72. (š POHIŠTVO Velika izbiro kuhinjskih oprav in |>lcskn-nih sjinlnic ter |iosa-mezne kituiadc ugod-jtroda: Mizarstvo »SAVA«, Miklošičeva cesta. (š VEč KUHINJ. OPREM poceni naprodaj, in otroška postelja. Mizarstvo Potočnik, Gni-dovčeva ulica 5 - pri šoli nu ftmarlinski cesti — Sv. Križ. š |Avto-motor| MOTORNO KOI.O 250 ceni prodam ali zamenjam za les ali drngo. Naslov v ujirn-vi »Slov.« Jiod 8307. (f MERCEDES In TOPOI.INO . odličnem stanju, zelo ugodno naprodaj. -Naslov: »Slovenec« št 8385. DVE MOTOR. KOLESI najnovejši model, odličnem planin, zelo ugodno napronai. Na slov: »Slovence« 83S7. (1 GUMIJASTO CEV za vinsko scsnlko 15 dolgo, šc jiopolnoma novo, prodam. Gero vac, Kolodvorska 8. LAK-šKORNJE 41'/. nove in drsalke za čevlje št. 3S prodnm. Tržaška 11-1, desno. PISALNI STROJ prenosljiv v kovčegu, nov tip, prodam. — Poljak, Prisojna ul. 3. Kupim en voz dobrega mastnega gnoja KADIVC ANTON, Sv. Petra nasip 1 KUPIMO opremo za pisarniške sobe, klavir ali pioni-no, pisalni stroj in klubsko garnituro Ponudbe upravi »slov.« pod »Dobro ohranjeno« št. 8321. (k ŽELEZNE POSTELJE nezložljivc, z mrežami dobro ohranjene tukoj kupimo. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Solidne postelje« št. 8336. (k KUHINJ. TEHTNICO na uteži kupim in plačam po želji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točna« št. 8282. STARE SREBRNE predmete in različne srebrne kovance ku- Rim. Plačam dobro, oslov v upravi »Slovenca« pod št. 8333. JEDILNE BUČE dobite v Maistrovi 10. RIBEZ kosmulje, bršljin, jasmin. španski bezeg, božja drevesca, japonske kutine, brezo in smreke prodam. Glin-ce, čompova ulica 6-1, zvonec, (1 I Glasba 1 LASTNIKI GLASOVIRJEVI Poslužujte k moje telefonske Stev. 39-23, ki je v novem ravno-kar izišlem imeniku Oglaševalec glnsovirjcv JURASEK. Zrinjskegn cesta 7/11. Ljubljana. IZEtiliZI Najprimernejše darilo ZA MIKLAVŽA io knjižica: »Misii ljubezni«. Dobi sc vseli knjigarnah. (I KNJIGE znanstvene, tehnične, medicinske in leposlovne, sloVenske in nemške, novejše, kupuje knjigarna Klcin-ninvr & Bamberg, — Miklošičeva 16. j Radio l VSA RADIO POPRAVILA vam ločno, ilrokovno in t Jamstvom tel > predhodnim pregledom in proračunom izvrši tvrdka »Philip,-Radio« Ulica 3. maja it. 6. MALI TOVOR. AVTO nosilnost do sno kg. odličnem stanju zelo poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov. pod štev. 83S8. I Obrt | PLESKAM staro poliiitvo in olro-ike vozičke. Izgleda kol novo! Delani po ugodnih cenah. - Ant-bro/ič, Poljanska 12. ?ozor stavbeniki ln tilSnl posestniki! Dobavljam, polagam ln slružim stare PA H K ET11 JOSIP BRLEČ I, J n b 1J a n a KOLODVORSKA 2» 1 šiv, stroji | ŠIVALNI STROJ »Singer«, nov, pogrezljiv, šiva naprej in nazaj, prodani. Oblak, Verdijeva 3, dvorišče. ŠIVALNA STROJA nov ženski in krojaški prodam. Gasilska 10 -sišku. ŠIVALNI STROJI pogrczljivi, šivajo naprej in nazaj, vezejo in krpajo, stalno na zalogi pri »Triglav«, Hcsljcva ccstu 16. KUPIMO elektro motorje, vrtalne stroje, orodje zu mehaniko, ključavničarstvo ter pisal, stroj. Merkur: Puharjeva 6. CIRKULARKO zelo masivni in odlični izdelek, še v novem stanju, zelo ugodno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 8391. VODNA SESALKA (brizgalno) pripravna za stavbenike, gasilce itd., še kot v novem stanju, zelo ugodno naprodaj. - Naslov v upr. »Slov.« št. 8399. KUPIMO STARE bicikclj - gume, gume za motorna kolesa in avtomobile. - Merkur, Puharjeva 6. IHPouk | VESTEN UČITELJ pride za 8—10 lir poučevat nn dom: violino, za mojstrski izpit, nemščino, italijanščino ter predmete ljudskih in nižjih srednjih šol. Naslov blagovolite oddati v trgovini K. Pučnik v Frančiškanski ul. 3. GOSPA POUČUJE nemščino in italijanščino po posebno hitri metodi. Ugodne vene. Rimska cesta 10-1, desno. (u POUČUJEM nemščino in druge jezike. posamezno ali skupinsko. Prav tako pripravljam zn srednješolske izpite iz vseli predmetov, zlasti iz matematike. - Vrhov-čevn 12. visokopritl., levo (pri kavarni Tabo r).___ u | ženitbe I BOLJšI GOSPOD 7, nekaj premoženja želi resnega znanju zaradi ženit ve z isto-tuko damo, staro 33 do 45 let. Ponudbe v upruvo »Slov.« pod št. 8298. (ž ELEKTRO MOTOR in mali stabilni bencinski motor j<* /«;l<» ugodno naprodaj. Nn-slov : »Slovenec* 83'H). | Kolesa B MOŠKI BIC1KEI.J okvir Waffen rad prodam ali zamenjam za ženskega. Nunska 17. hišnik. (oo NOVA KNJIŽNA ZBIRKA »SVET« I Posestva | NEPREMIČNINE: lllšn, nova, dvonad-stropna, s 7 stanovanji. - llišn, enouad-stropna, trgovsko, na nuj|>romctiicjši točki.. -Parcelc v \ seli delili mesta. - Zemljišče 12 tisoč kvadr. metrov v Iložni dolini. 10.000 kv. nielrov in 5000 kv. metrov v šiški, prodam. - Realilctna (lisama Zajec Andrej, Tuvčarjevu ulica 10. | Filateiija | FILATELISTI! Ugoden nakup raznih fiiatelističnih novosti: znamk, lilatclističnc literature, katalogov in »JOL« - albumov itd., dobite pri f Hoteli ji MLADINSKE ZALOžBE v Ljubljaui, Sturi trg št. 30._ | Zaslužgk 1 DOBER ZASLUŽEK nudim moškim in ženskam s prodajo sezonskega artikla. Primerno zn penzioniste, revne študente, brezposelne itd. Naslov sc izve v upravi »Slov.« pod št. 8320. (Z Mlajšemu, sposobnemu AKVIZITERJU ki dobro pozna ljubljanski trg, sc nudi dober zaslužek s sezonskim predmetom. -Ponudbe upravi »Slovcnca« pod »Sposoben nkviziter« št. 8343. (b |_Živali_| KRAVO za meso zamenjam za pleme in nekaj do-dnm. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8382. j PRAšIr A ZA REJO ecn 50 kg, prodam. Ctglarjeva 20. (j PO VASI ŽELJI VAM IZDELA v svoji ortalnioi raz-ne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Istotako izvrši tudi ZAHVALA. Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nns tolažili ob bridki izgubi nušega dobrega očeta, staregu očeta, brata, strica in tasta, gospoda KAROLACERNETA mesarskega mojstra se tem polom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, čč. sestram usmiljenkain Leonišča, g. dr. (5tonu Bajcu za skrb in požrtvovalnost ob času bolezni, vsem stanovskim tovarišem, vsem darovalcem venccv in cvetju ter vsem, ki ste blagopokojnega v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Sv. maša zadušnica bo darovana v torek dne 7. decembra ob ?• uri v župni cerkvi Sv. Petra. Ljubljana, dne 4. decembra 1943. Žalujoči ostali. HuamzNiu LJUDSKE TISKARNE V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/II v sa draga knjigo-veSka dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in sličnih, pasov, denarnic, kovčkov in dragega . — " galanteri j blaga Vam nad) te predmete vedno v lepih, okasnih in modernih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLDŽITE SE JIHl Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali in lajšali neizmerno trpljenje naše nad vse ljubljene soproge, mamice, hčerke in sestre Dore Cizelj-Aliesch roi, Debelak učiteljice v pokoju izrekamo najprisrčnejšo zalivalo. Posebna zahvala gg. zdravnikom in čč. sestruni 'Cholewovega zavoda, gg. pevcem za v srce segajoče žalo-stinke, prijateljici za tople poslovilne besede, šolskemu vodstvu I. dekl. osnovne šole, vsem, ki ste zusuli njen pro-' rani grob s cvetjem in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči ostali.