PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 194a do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 72 (13.303) Trst, nedelja, 26. marca 1989 Danes prve»demokratične«parlamentarne volitve Perestrojka na voliščih Sovjetske zveze MOSKVA - Na obsežni ploščadi pred moskovskim štadionom se je včeraj zbralo 15 tisoč ljudi, ki so z dviganjem roke sprejeli »resolucijo«, s katero zahtevajo odstop odgovornega urednika Moskovskaje pravde. Uradno glasilo moskovskega komiteja KPSZ naj bi objavljalo pristranska poročila o potekanju javnega soočanja med »kamikazom perestrojke« Borisom Jelcinom in prototipom tehnokrata Jevgenijem Brakovom. Množična manifestacija je tako vsaj simbolično sklenila predvolilno kampanjo. Danes bodo sovjetski državljani šli na volišča in prvič izbirali med številnimi kandidati svojega zastopnika v novi parlament. V sovjetskih republikah na skrajnem vzhodu države so volišča odprli že včeraj zaradi 9-urne časovne razlike z Moskvo, kjer bodo volišča odprli šele danes zjutraj. Na voliščih so do zadnjega pripravljali kabine, ki jih do danes niso nikoli rabili, saj so volilci morali na že pripravljenih volilnicah prekrižati da ali ne. Novi volilni zakon pa zahteva, da so volilci v kabinah, kjer bodo lahko primerno izbrali in skušali primerno izraziti svojo preferenco. Na glasovnicah so namreč natisnjena vsa imena kandidatov določenega okraja. Volilec lahko izrazi toliko preferenc, kolikor je imen, manj enega, sicer razveljavijo glasovnico. V 385 okrajih pa je KPSZ izbrala le enega kandidata. Če bodo volilci prečrtali njegovo ime, bo to pomenilo, da so glasovali proti njemu. Kljub novemu političnemu valu, pa beležijo današnje volitve krepitev KPSZ, saj je 85 odstotkov kandidatov vpisanih v partijo, v sedanjih vodilnih organih pa je odstotek bistveno nižji. Kljub temu bo treba počakati na rezultate volitev, da bodo lahko ugotovili, ali je volilna perestrojka odprla pot v parlament tudi zastopnikom ljudskih gibanj v baltskih republikah ter v Armeniji in Gruziji, ali je pomenila le zmago KPSZ. S *** > 1 tM .Wt 4 Vsem bralcem želimo veselo veliko noč! t ■ *mt<4 s® t - s-i > :: Hi n.ii : r, : ti uta f i kV\ .. (foto Zdenko Vogrič) V Valdeškem zalivu ameriški tanker poln surove nafte trčil v čeri Velika noč Več kot 40 tisoč ton nafte v morju Na Aljaski prava ekološka katastrofa ■ mn,*, - MM.. VALDEZ (ALJASKA) — V Valdeškem zalivu na Aljaski je iz ure v uro bolj jasno, da smo zaradi ogromnega naftnega madeža priča najhujši ekološki katastrofi v zgodovini ZDA. Predvčerajšnjim je tanker Exxon Val-dez kakih štirideset kilometrov od terminala naftovoda Trans Alaska trčil v podvodne čeri, ker se je hotel izogniti večjemu skladu plavajočega ledu. Tanker je le nekaj ur prej vkrcal kar 200 tisoč ton surove nafte. Čeri so predrle bok ob vodni črti, tako da se je v morje začela izlivati nafta. Po zadnjih agencijskih vesteh se je v morje izlilo že 42 tisoč ton surove nafte, tako da je naftni madež že prekril 130 kvadratnih kilometrov morske površine. Na kraj nesreče je že prispel drugi tanker, v katerega bodo poskusili pretočiti preostalo surovo nafto. Naftovod Trans Alaska so začasno zaprli, prav tako luko Valdez, saj skušajo sedaj oblasti omejiti škodo. Valdeški zaliv je med najpomembnejšimi ameriškimi ribjimi revirji, tu se drstijo slaniki in lososi, na dnu kar mrgoli najrazličnejših rakov, zaliv pa je tudi pri- bežališče za kite, tjulenje in morske leve. Guverner Aljaske Steve Cowper je v Valdezu izjavil, da strokovnjaki proučujejo možnost, da bi se naftnega madeža lotili s kemikalijami. Prej pa bi radi ugotovili, kam bodo morski tokovi zanesli madež, saj upajo, da se bo ta mimo otokov prebil na odprto morje. V takih visokih zemljepisnih širinah s3 nafta zaradi nizkih temperatur v morju le počasi razgradi. Glede uporabe kemikalij pa so mnenja deljena, saj se nekateri bojijo, da bi z njihovo uporabo še huje prizadeli ekosistem Valdeškega zaliva. Pod vplivom kemikalij bi se namreč nafta sesedla na dno in tu pomorila vse. Ekologi in odgovorni za varstvo narave obtožujejo naftno družbo Exxon, da ni ukrepala pravočasno. Nafta se je namreč izlivala v morje skrajno počasi, nihče pa ni poskrbel, da bi jo zajezili. Resnici na ljubo, v Valdezu sploh niso opremljeni za take primere, tako da niso imeli s čim zajeziti nafte. Teksaška družba Exxon je že napovedala, da bo krila vse morebitne stroške za odpravo posledic sedanje katastrofe. v znamenju turizma in potrošništva RIM — Velikonočni prazniki tudi letos potekajo predvsem v znamenju bolj ali manj pestre turistične ponudbe. Turistični delavci že nekaj dni z veseljem ugotavljajo, da se italijanskemu turizmu ne piše tako slabo, kot so se še pred nekaj meseci bali. Celo v zimskih središčih so zadovoljni, saj bo spomladanska smuka nadomestila sicer suho in razmeroma toplo zimo. Osrednji verski del velike noči je potekal v Rimu in privabil na tisoče vernikov z vsek krajev sveta. Tradicionalni verski obredi pa so bili tudi drugod po svetu, kot na primer v mehiškem mestecu Iztapalapa, kjer se križevega pota udeleži 4.500 igralcev. Ta obred se ponavlja že 146. in vselej privabi na stotisoče gledalcev. Prvi daljši spomladanski praznični most pa so kot običajno izkoristili izseljenci, ki so se večinoma s posebnimi vlaki vrnili domov. Avtomobilski promet je bil na vseh cestah izredno gost, a tekoč, prišlo pa je tudi do nekaj hudih prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami. NA 2. STRANI ameriške obalne straže z račko, ki jo je lepljiva nafta zadušila (AP) Streli na Kosovu LJUBLJANA — Na Kosovu tudi sobota ni minila mirno. Že okoli poldneva je v Uroševcu demonstriralo več sto Albancev. Posebne enote milice so jih izgnale iz mestnega središča. V okoliških ulicah pa se je nato prvi skupini pridružilo več tisoč ljudi. Med tretjo in četrto popoldansko uro so okrepljene miličniške enote ponovno udarile in po spopadih, v katerih je bilo po poročilu uradne tiskovne agencije Tanjug uporabljeno tudi strelno orožje, so se demonstranti morali umakniti iz Uroševca v bližnjo vas Štimlje, kjer so nadaljevali s protesti. Število ranjenih in zaprtih ni znano. Pozno popoldan so enote reda uspele vzdrževati red nad celotno pokrajino. Kot poroča ljubljanski radio, slovenski miličniki, ki so na Kosovu v posebnih enotah "Združenega odreda milice", v dosedanjih spopadih z demonstranti niso sodelovali. Kot je uspel izvedeti poročevalec ljubljanskega radia iz Prištine, kljub nasprotnim informacijam Tanjuga, so se tudi včeraj nadaljevale stavke v mnogih tovarnah in rudnikih. V Starem trgu je šlo v jamo nambsto 300 le 100 rudarjev. Včeraj v Planici zmagal Jens Weissflog (NDR) Danes na veliki skakalnici □ □ □ V prijateljski nogometni tekmi proti Avstriji Italija sicer zmagala vendar ni navdušila □ □ □ V italijanski nogometni C-l ligi (skupina A) Zaslužen poraz Triestine □ Danes pričetek nove sezone v formuli ena Brazilec Senna takoj potrdil moč mclarna NA 21. IN 23. STRANI Sredi aprila bo spet zasedal CK partije in politični spopad se bo nadaljeval Za obvladovanje hudega položaja na Kosovu gre vsak dan več kot dva milijona dolarjev PRIŠTINA — Na Kosovu je bilo skoraj ves dan mirno. Normalno obratujejo oni kolektivi, v katerih se proizvodnja tudi v soboto ne ustavi. Še vedno pa ni povsem normaliziran položaj v rudnikih. Zato je na primer v rudniku Goleš prejelo 25 rudarjev sporočilo, da so bili obsojeni na 60 dni zapora, ker se niso odzvali na obvezno delo. Včerajšnja 'Politika" objavlja zmagoslaven uvodnik, kako je postala Srbija država na svojem celotnem teritoriju, istočasno pa že tudi zastavlja vprašanje obvez do Kosova, ki seveda niso predvsem srbske, saj gre za problem, ki ga mora reševati celotna Jugoslavija. Po neuradnih vesteh gre trenutno vsak dan na Kosovu milijon tristo tisoč dolarjev za normalno življenje, koliko pa stanejo izredni ukrepi vojsko, policijo, notranje zadeve, politične organizacije, koliko velja ustavljena proizvodnja, paraliza gospodarskega in družbenega življenja točno najbrže ne ve nihče. Čula pa se je ocena, da prav toliko, kot znaša dnevna pomoč. Skupno gre torej za najmanj dva milijona in pol dolarjev dnevno, kar je za že tako zadolženo in ugonobljeno jugoslovansko gospodarstvo izredno veliko breme. Sedaj ga bo uradno nosila Srbija, ki bo zbirala sredstva in jih delila za pomoč svoji nerazviti pokrajini. Toda Srbija je sama na robu preži- vetja in je zato njena skupščina pred kratkim samovoljno za četrtino znižala pomoč nerazvitim. Včerajšnja "Politika" objavlja tudi drugi zmagoviti naslov "Samo v Srbiji se je povečala industrijska proizvodnja", kot da bi srbsko gospodarstvo cvetelo, v drugih republikah pa bi šlo slabo. Res je, da je tudi drugod kriza, tako resna, kot v Srbiji, jra je samo še na bolj globokem Jugu. Srbija je zadolžena, slabo investirana, večina proizvodnje je nekonkurenčna in okrog vratu si je obesila mlinski kamen kombinata Smederevo. Po nekih ocenah znaša samo smederevski dolarski dolg 1.600 milijonov dolarjev, takoj bi morali v valuti zbrati 200 milijonov dolarjev, povrh pa še ogromna dinarska sredstva. Za Smederevo ni krivo sedanje vodstvo, toda prav Miloševiče-va vladavina je sklenila, da se z investicijo, ki traja že dvajset let, in ki ni bila nikoli produktivna, nadaljuje in da se osredotočijo sredstva v ta namen. Če bodo ta denar zbrali, bo rezultat slabo železo po visokih cenah, višjih od svetovnih. V takih pogojih se seveda ne more govoriti o tržnem gospodarstvu, še manj pa o političnem in drugačnem pluralizmu. Nujna je trdna roka, močna partija, ki bo urejala zadeve in izenačila Srbijo z Jugoslavijo. Močna Srbija pomeni Jugoslavijo, ki bo poravnavala dolgove in ki bo uravnovesila razvoj med republikami po vzorcu one, v kateri je naj slab- še. To pa je druga že čisto politična tema, ki se odvija v zadnjih dneh predvsem v partijskih forumih. 10. in 11. aprila bo v Beogradu ponovno zasedal centralni komite ZKJ na tri teme: mednacionalni odnosi, politični pluralizem in kongres ZKJ. Na zadnji seji predsedstva ZKJ ni prevladal Miloševičev odkrit napad na Slovenijo in Hrvaško zaradi njunih heretičnih tez o pluralizmu in gospodarskem liberalizmu. Toda napad se bo ponovil in se stalno ponavlja. O tem bo v ponedeljek govorilo predsedstvo slovenske ZK, ki bo pripravilo centralni komite ZK Slovenije, ko bodo na dnevnem redu vsa ta sporna vprašanja. Spopad se torej ponovno prenaša na politično raven in dobiva vedno ostrejše razsežnosti in je tudi vedno bolj nevaren. V ospredju je predvsem sklicanje partijskega kongresa, ki naj odgovori na vsa ta vprašanja v pogojih, ko neka enotna linija ni možna. Zato toliko sporov o rednem in izrednem kongresu in predvsem spor, kako bodo izbirali delegate. Prevlada Miloševiceve linije na kongresu bi namreč pomenila odločilen korak v smeri ponovne centralizirane oblasti, opustitve tržnega gospodarstva, ponovne prevlade partije in s tem tudi ukinitev vseh znakov demokratične pomladi, ki ni značilna samo za Slovenijo, temveč prodira v zavest ljudi tudi v drugih republikah in tudi v SR Srbiji. M BOGO SAMSA Velikonočni most zvabil domače in tuje turiste na sončne otoke in poslednji spomladanski sneg RIM — Naval tujih in domačih turistov na Benetke in Sardinijo, gneča na železniških postajah, gost promet na avtocestah in temu primerno dolge čakalne dobe pred cestninskimi postajami in na mejnih prehodih; tradicionalna velikonočna kronika se tako ponavlja iz leta v leto in nič ne kaže, da se bo spremenila. Velika noč je prvi daljši spomladanski praznični most, ki zvabi ljudi na potovanja, obiske pri sorodnikih, na nekajdnevni oddih. Največkrat je v tem času tudi vreme ugodno, tako da je »eksodus« skoraj neizbežen. Letošnje napovedi turističnih delavcev so se povsem uresničile. Samo na Sardinijo je med petkom in soboto pripotovalo skoraj 6 milijonov tujcev in spravilo v resne škripce plovne družbe, ki upravljajo trajekte. Nič manj živahno ni v Benetkah in na peščenih obalah Versilije. Vse bolj pa se uveljavljajo razne oblike kmečkega turizma, zlasti v srednji Italiji. Temperatura je bila včeraj povsod izredno mila, na Sardiniji so zabeležili do 20 stopinj Celzija, tako da ni manjkalo takih, ki bi poletje radi dočakali že prijetno zagoreli. Svoj delež pa so tokrat odnesla tudi zimska turistična središča. Nekaj snega je ostalo še od prejšnjih, sicer kar precej skopih padavin, nekaj novega je na-metlo v teh dneh, smučarji pa se zadovoljijo tudi z umetno zasneženimi progami; najbolj priljubljena velikonočna smučarska točka je Dolina Aoste, kjer je temperatura zraka že krepko spomladanska, saj je tudi na višini preko 2 tisoč metrov dosegla 18 stopinj. Zlasti nemški in japonski turisti pa so se kot običajno odločili za ogled italijanskih zgodovinskih mest, saj je sprehod med arheološkimi izkopaninami v Rimu vselej svojevrstno doživetje (na sliki). Kljub temu da je bil na avtocestah promet izredno gost, ni prišlo do večjih zastojev. Žal pa je treba zabeležiti nekaj hudih prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami in ranjenci. Do smrtne prometne nesreče je prišlo tudi v naši deželi, in sicer na avtocesti Alpe-Adria. Ob življenje je bil izseljenec iz Astija, njegov 19-letni sin pa je utrpel hude poškodbe. Fanta so prepeljali na oddelek za intenzivno nego v videmski bolnišnici. Kot običajno pa so se tudi ob letošnji veliki noči pomerili razni slaščičarji v upanju, da pridejo na ugledne strani Guinnessove knjige rekordov. V Marseillu v Franciji so gojenci neke kuharske šole izdelali 5,87 metra visok čokoladni pirh, za katerega so porabili kar 1.510 kilogramov čokolade. Delali so ga »pičlih« 1.241 ur. Mladim kuharjem se je posrečilo izboljšati prejšnji rekord za dobrih 46 centimetrov. Neki drugi marsejski slaščičar pa je letošnji čokoladni pirh posvetil obletnici francoske revolucije in ga pokril s frigijsko čepico. Pirh, v katerem je 4 kg čokolade je na loteriji dobila priletna gospa, ki je že napovedala, da bo na velikonočno sladkanje povabila kar največ prostovoljcev. Srečanje Arafat, Mubarak, Husein ISMAILIJA (EGIPT) — Vodja PLO Jaser Arafat, egiptovski predsednik Hosni Mubarak in jordanski kralj Husein so sinoči v Ismailiji ob Sueškem prekopu zaključili »mini vrh«, na katerem so zavzeli skupno stališče za sklicanje mednarodne konference o Bližnjem vzhodu. Ob koncu enodnevnih pogovorov je predsednik Mubarak navedel, da niso poiskali novih rešitev. »Naš cilj je zelo jasen, doseči moramo sklicanje mednarodne konference.« Tako Mubarak kot Husein in Arafat niso skrivali namena o takojšnjem sklicanju arabskega vrha, na katerem bi Egipt ponovno postal polnopravni član Arabske lige. Egipt so izključili iz te organizacije, ker je tedanji egiptovski predsednik Anvar el Sadat prav na današnji dan pred desetimi leti podpisal campdavidski sporazum, ločeno mirovno pogodbo z Izraelom. Hašemitski suveren je sinoči novinarjem poudaril, da se ne bodo tri države (Jordanija, Irak in Severni Jemen), ki so skupaj z Egiptom ustanovile Svet za arabsko sodelovanj6' udeležile arabskega vrha, če ne bodo povabili tudi Egipta_ Od držav, ki so leta 1979 prekinile diplomatske odnose * Egiptom, vztrajajo pri tem le še Libija, Sirija in Libanon, tako da bi se lahko Egipt uradno vrnil v arabske vrste. Glede bližnjevzhodnega vprašanja pa je predsednik Mubarak navedel, da se ves svet vključno z ZDA aktivno zavzema, da bi dosegli trajen mir. Po Mubarakovem mn6' nju so vse države sveta osvojile načelo, da mora v zamen za mir Izrael vrniti zasedena ozemlja. Izrael, ali bolje reč6' no premier Šamir, pa se odločno upira zamisli o mednaroo' ni konferenci, saj je lahko vsakomur jasno, da bi taka kon ferenca obsodila izraelsko zadržanje na zasedenih ožemi)m; Mubarak in Husein sta okrepila svoje napore, da D ZDA prisilile Izrael, naj spremeni svoje stališče. Mubara^ bo to zahteval že 3. aprila med obiskom v ZDA, Husein P 2. maja. Slovenija na zatožni klopi LJUBLJANA — Konec prejšnjega tedna je zvezni jugoslovanski parlament dobil v obravnavo poročilo zvezne vlade z naslovom "Bistvo, vzroki in ocene napadov na koncept splošne ljudske obrambe in še posebej na Jugoslovansko ljudsko armado". V njej piše, da je bilo največ tovrstnih napadov v Sloveniji, ki se je tako še enkrat znašla na zatožni klopi kot politično problematična republika. Še posebej, ker naj bi bile jugoslovanske oborožene sile ogrožene »s separatis-tično-koniederalističnih stališč«. Sledila je izjava predsedstva Slovenije, da je za to vladno poročilo izvedelo šele iz časopisov, pa čeprav »obravnava predvsem dogajanja in stanje v SR Sloveniji in se pri tem ne omejuje na poročanje o dejstvih, ampak vsebuje tudi ocene«. Zato se je slovensko predsedstvo odločilo, da bo o poročilu zvezne vlade razpravljalo na eni svojih prihodnjih sej in o svojih sklepih obvestilo slovenski parlament in zvezno državno predsedstvo. Kar bode v oči je, da je na dnevnem redu še ena politična afera, ki naj bi zaostrila odnose med zvezno oblastjo in Slovenijo, ker naj bi liberalizacija v slednji prešla dovoljene meje. Gre namreč za kukavičje jajce, ki ga je prejšnja vlada premiera Mikuli-ča, ki je morala odstopiti, podtaknila novemu premieru Markoviču. Poročilo se namreč nanaša predvsem na leto 1987 in vprašanje je, zakaj ga je prejšnja vlada predala parlamentu šele ob odhodu. Zapleti, ki bodo sledili, bodo šli na račun nove vlade. Še posebej pa je zanimivo brati, kaj vse so ‘ napadi" na Jugoslovansko ljudsko armado: zahteve po zmanjšanju zveznega proračuna in vojaških izdatkov države, po preverjanju koncepta razvoja vojaške industrije, po odpravi izvoza orožja, po enakomerni zastopanosti pripadnikov vseh narodov in narodnosti v starešinskem kadru, po spremembi jezikovne politike v vojski (kjer je samo en uradni poveljevalni jezik - srbohrvaščina), po depolitizaciji armade (praktično vsi oficirji so člani Zveze komunistov), pa tudi zahteve po možnosti služenja vojaškega roka brez orožja. Da je absurd popoln, pa je poskrbelo zvezno državno predsedstvo. Isti dan, ko je v zvezni parlament prišla lista zgornjih obtožb, je istemu parlamentu dalo predlog, naj se tistim, ki jim versko prepričanje onemogoča nošenje orožja, omogoči služenje vojaškega roka brez tega. Tako se je po klasifikaciji prejšnje vlade tudi predsedstvo SFRJ uvrstilo na seznam "napadalcev" na jugoslovansko armado, pa čeprav je predsedstvo SFRJ po ustavi "vrhovni poveljnik oboroženih sil« tiste Jugoslavije. DEJAN VERČIČ Kljub protiofenzivi je Kabul še izoliran ISLAMABAD — Kabulska vojska ne popušča in skuša razbiti enotnost mudžahedinske fronte, ki ogroža Džalala-bad. V prejšnjih dneh so vojaki sprožili ofenzivo, s katero so hoteli pridobiti oporišče v Surhakanu in si tako utreti pot do Kabula, ki je že nekaj dni nedosegljiv. Mudžahedi-ni, ki so tudi sporočili vest o vojni akciji, so vsekakor izjavili, da je akcija propadla. Kabul ostaja tako izolirano mesto, mudžahedini pa bi radi čim prej zasedli Džalalabad, ki bi ga hoteli proglasiti za svoje začasno glavno mestu. Vlada mudžahedinov vodi namreč živahno diplomatsko dejavnost. Premier začasne vlade upornikov Rab Rasool Sajaf je v Pešavarju izjavil, da bodo odslej vse pomembne vladne sestanke vodili kar v Afganistanu. Za sedaj je Pešavar še vedno središče pogajanj. Včeraj sta se sestala predsednik mudžahedinske vlade Modžadidi in ameriški veleposlanik v Pakistanu Oakley. Pošiljka konj in oslov hira v luki v Cagliariju CAGLIARI — 34 konj, pet oslov in tri mule so na tem, da poginejo, ker jih nihče ne krmi in napaja. Živali so zaprte v tovornjakih, ki so parkirani na operativni obali luke v Cagliariju, birokratski zapleti pa so privedli do tega, da je ena žival že poginila zaradi neznosnih pogojev, v katerih že nekaj dni čakajo na dovoljenje, da jih živinoz-dravnik pregleda in izda dovoljenje za »vstop« v mesto. Živali ne bodo imele bistveno boljše usode, saj ne gre za kasače in bodo morale v klavnico in nato v mesnico, vrsta odlašanj, zavračanj odgovornosti in pikolovskega izvajanje nejasnih in zapletenih predpisov pa so že tako žalostno pot sprevrgle v brezvezno trpinčenje živalskega tovora. Luški živinozdravnik trdi, da v Cagliariju ni struktur, ki bi omogočale izvajanje nekaterih pregledov, zato hoče, da konje raztovorijo v Palermu ali v Tunisu, kjer jih je bil neki sardinski trgovec tudi kupil. Valentino Bratina draguljar TRŽIČ Ul. IX. junij 74 - Tel. 0481/790051 I Vprašanje rimski vladi Renzulli (PSI) o jedrski elektrarni v Krškem Furlanski parlamentarec Aldo Gabriele Renzulli, ki zavzema tajniško mesto v vsedržavnem vodstvu Socialistične stranke Italije, je naslovil na predsednika ministrskega sveta Ciriaca De Mito in na ministra za zunanje zadeve Gi-ulia Andreottija vprašanje v zvezi z "nevarnostjo jugoslovanske jedrske elektrarne v Krškem, ki je oddaljena 130 kilometrov od Trsta'". Parlamentarec Renzulli ugotavlja, da je sama jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug "razširila pomenljiv in vznemirjujoč seznam neprilik, ki so se pripetile v centrali Krško v osmih letih, kolikor časa deluje, in ki gredo od sicer lahnega uhajanja radioaktivnih snovi in težav z nadomestnimi deli do termičnega onesnaževanja reke Save, problemov v zvezi z odstranjevanjem radioaktivnih odpadkov in tako naprej". Po poročanju agencije Tanjug nadaljuje Renzulli bi utegnila elektrarna v Krškem povzročiti nevšečnosti, ki bi bile podobne tistemu, kar se je zgodilo v černobilski jedrski centrali. Socialistični parlamentarec pripominja, da se zdi, da je avstrijska vlada pripravljena prispevati h kritju stroškov za dezaktiviranje tega jugoslovanskega objekta in da se je za popolno nadomestitev parnih generatorjev ponudila sama družba, ki je elektrarno v Krškem zgradila; to je Westinghouse, ki je tudi opustila načrt o gradnji enake centrale v Portoriku. Renzulli sprašuje, kaj meni italijanska vlada o nevarnosti JTE Krško, kaj je v tej zvezi ukrenila oziroma kolikšna je njena domnevna obveznost, da se zavzame za dezaktiviranje elektrarne. Začela se bo v petek v Novi Gorici Revija Primorska poje slavi že 20. jubilej V petek zvečer, 31. marca, bo stekla jubilejna, se pravi dvajseta zborovska revija Primorska poje, ki jo že po tradiciji skupaj organizirata Združenje pevskih zborov Primorske in Zveza slovenskih kulturnih društev in na kateri bo sodelovalo okoli 130 zborov z obeh strani meje. Pomena prireditve tu ne bomo posebej poudarjali, tudi zato ne, ker je nekaj o tem zapisanega še na naši deveti, goriški strani, saj bo uvod vanjo slavnostni koncert v Novi Gorici. Pač pa navajamo spored manifestacije do vključno nedelje, 2. aprila. V petek, 31. marca, ob 20.30 bodo v Kulturnem domu v Novi Gorici nastopili: Komorni mešani zbor iz Postojne, Oktet "Vrtnica" iz Nove Gorice, Zgornjevipavski mešani pevski zbor Podnanos, Komorni mešani zbor iz Nove Gorice in Mešani pevski zbor "Milan Pertot" iz Barkovelj. V soboto, 1. aprila, ob 20.30 bodo v Kulturnem domu v Izoli nastopili: Mešani pevski zbor KUD "Božidar Kolarič" od Hrvatinov, Moški pevski zbor "Ciril Kosmač" iz Kopra, Ženski pevski zbor "Tabor" z Opčin, Mešani pevski zbor "Oton Župančič" iz Štandreža, Tržaški mešani zbor in Moški pevski zbor "Provox" iz Nove Gorice. Prav tako v soboto, 1. aprila, ob 20.30 bodo v dvorani glasbenega zavoda "A. Vivaldi" v Tržiču nastopili: Dekliški pevski zbor PD "Soča" iz Kanala, Mešani pevski zbor "Pod lipo" iz Barnasa, Moški pevski zbor "ZŠAM" iz Idrije, Ženski pevski zbor "Jože Pahor" iz Sežane, Moški pevski zbor "Ermes Grion" iz Tržiča in Moški pevski zbor "Valentin Vodnik" iz Doline. V nedeljo, 2. aprila, ob 17. uri bodo v Zadružnem domu v Šmarjah nastopili: Mešani pevski zbor Zveze društev upokojencev Koper, Oktet "Javor" iz Pivke, Mešani pevski zbor "Skala" iz Gropa-de, Dekliški zbor iz Devina in Mešani pevski zbor "Vasilij Mirk" s Proseka-Kontovela. Ravno tako v nedeljo, 2. aprila, ob 17. uri bodo v občinski telovadnici v Nabrežini nastopili: Ženski zbor KUD "Janko Premrl-Vojko" iz Spodnje Idrije, Moški zbor "Kras" z Opatjega sela, Mešani pevski zbor "Rdeča zvezda« iz Saleža, Dekliški pevski zbor iz Volč, Moški pevski zbor "Sv. Anton" iz Trsta in Tržaški partizanski pevski zbor. Razgovor z inšpektorjem za promet pri UNZ Koper Kljub slabim razmeram na cestah se varnost v prometu izboljšuje Število nesreč se je zmanjšalo, treba pa je urediti signalizacijo KOPER — »Niti eden od desetih prehodov za pešce na magistralni cesti od Sečovelj do Senožeč ni ustrezno označen s svetlobnimi signali. Cestno podjetje smo na to že večkrat opozorili, pa sploh ne reagirajo,« pravi Miljutin Radakovič, inšpektor za promet pri UNZ Koper. Tudi povsem na novo urejeno križišče v Divači še nima urejene razsvetljave, kar nedvomno spet vpliva na varnost v prometu. In še bi lahko naštevali primere, ki kažejo na to, da odgovorni za urejanje cest radi pozabljajo na tako zelo pomembne malenkosti. »Kljub temu da so razmere na naših cestah relativno slabe, se je varnost - če vzamemo za merilo število prometnih nesreč - na območju naše UNZ lani izboljšala. Število nesreč se je v primerjavi z letom poprej s 496 zmanjšalo na 420, kar je 15-odstotno izboljšanje. Žal je naključje hotelo, da je bilo v nekaj nesrečah po več smrtnih žrtev hkrati, pa je bilo lansko leto zaradi tega na naših cestah 34 mrtvih, leto prej pa 26. Ranjenih pa je bilo tudi občutno manj,« pravi Radakovič. Zanimivo je, da na območju UNZ Koper praktično ne poznajo več črnih točk, podobno kot drugod v Sloveniji pa kar 40 odstotkom nesreč botruje prevelika hitrost. Tako je tudi letos, ko se je število hujših nesreč znova zmanjšalo za 15 odstotkov, v prvih dveh mesecih in pol pa so prometne nesreče zahtevale sedem smrtnih žrtev, lani pa v enakem obdobju devet. Na izboljšanje prometne varnosti, po mnenju inšpektorja Radakoviča, vpliva vsaj dvoje: lani sprejeti zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu in poostreno nadzorstvo na cestah. »Opažamo sicer, da denarne sankcije iz zakona krepko načenja inflacija, saj je najvišja mandatna kazen, ki jo izreče miličnik - 20 tisoč dinarjev - za mnoge voznike že majhna kazen. Glede poostrenega nadzora pa tole: lansko leto smo sodniku za prekrške prijavili 7700 prekr-škarjev, leto poprej 7171, mandatnih kazni pa je bilo izrečenih 38.918, leto prej pa 34.255. Od tega je k sodniku moralo samo 387 tujcev, kar kaže na njihovo večjo discipliniranost pri resnejših zadevah, manj pa so disciplinirani pri hitrosti in še nekaterih prekrških, saj smo lani mandatno kaznovali kar 11.637 tujcev,« pripoveduje Radakovič, komandir postaje prometne milice v Kopru Anton Grosek pa dodaja: »Letos nadaljujemo s poostrenim nadzorom in smo do minulega tedna opravili kontrolo 15 tisoč vozil. Od tega smo 823 voznikov samo opozorili na drobne prekrške, de- narno smo kaznovali 4.528 voznikov, začasno izločili iz prometa 861 vozil, odvzeli smo 208 vozniških dovoljenj - kar 147 zaradi vožnje pod vplivom alkohola - sodniku za prekrške pa prijavili 710 voznikov, od tega 122 zaradi nepravilnega prehitevanja (grobih prekrškov), kateremu sledi odvzem vozniškega dovoljenja.« V Kopru so pred kratkim opravili dve hitri akciji in tako pri Indeju v eni uri zalotili 18 voznikov, ki so jih zaradi grobih kršitev predpisov (vožnja v križišče ob rdeči luči in podobno) prijavili sodniku za prekrške, kar 20 takih pa je bilo, ko so postavili »zasedo« na Semedelski vpadnici. Zime je konec, prihaja poletje. Kako se na prometno gnečo pripravljajo na UNZ Koper? »Ceste bodo v kratkem oživele, saj bodo na plan prišli tudi številni motoristi, prvi malo gostejši promet pa smo imeli že te dni. Težav zaenkrat ni bilo, bojimo pa se, kako bo poleti, če bodo tudi v turistični sezoni po obalni cesti vozili tovornjaki z materialom za nasipa vanj e nove ceste. Sicer pa v nadzoru pripravljamo novosti od tega, da bomo imeli kombinirane patrole miličnikov s splošnih oddelkov in prometnikov, več bo preventivnih akcij in akcij po načelu presenečenja. Zlasti za zmanjševanje števila prekrškov zaradi hitrosti. Letos so naši prometniki, denimo, izvedli akcijo z dvema radarjema in od 260 ustavljenih voznikov je bila polovica takih, ki so po prvem prekršku spet premočno pritisnili na plin in »ujel« jih je drugi radar, le kilometer naprej od prvega. Torej opozorila, kazni pogosto ne zaležejo. Tako v zadnjem času ugotavljamo, da se vse več voznikov sploh ne zmeni za prometne znake, talne označbe, obračajo kjer koli na cesti, v križiščih parkirajo vsepovsod. Parkiranje je v Kopru še poseben problem, saj ni pravega, urejenega parkirišča za tovornjake, premalo pa jih je tudi za osebne avtomobile. Izjemno pereč problem je zadnje čase posebno Ljubljanska cesta, kjer so pod stadionom odprli vrsto novih lokalov, nasproti prodajni center Lesnine, parkirišča za avtomobile (razen 60 za lesnino, kar pa je dovolj le za zaposlene) pa niso uredili. V poletnih mesecih bo to hud problem; problemi pa bodo tudi na obvoznicah, ki so slabo vzdrževane, zdaj pa so jih ob gradnji vodovoda tudi poškodovali. To je treba urediti pred turistično sezono, sicer bomo doživeli prometni infarkt,« opozarja inšpektor Radakovič. DUŠAN GRČA :::: akcija za obnovo .frank na primorskem - akcija za obnovo franje na primorskem Nabirka za bolnico Franjo dosegla že dvajset milijonov lir TRST — Nabirka za sanacijo bolnice Franje se uspešno nadaljuje. Do vključno četrtka, 23. t. m. (za TKB do 24. t. m.), je bilo na tekoče račune pri slovenskih denarnih zavodih položenih 19.398.615 lir, kar je za dobrih 6 milijonov več kot do četrtka prejšnjega tedna. Stanje pologov pri posameznih denarnih zavodih je (prav tako do četrtka oz. petka) bilo naslednje: pri TKB v Trstu 11.758.215 lir, pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah 3.185.000 lir, pri Hranilnici in posojilnici v Nabrežini 2.685.400 lir, pri Kmečki banki v Gorici 1.510.000 lir, pri Hranilnici in Posojilnici v Doberdobu 160.000 lir, pri Hranilnici in posojilnici v Sovod-njah 100.000 lir. K povečanju pologov na tekoče račune je tokrat največ prispevala nabirka, ki jo je izvedla sekcija VZPI-ANPI za Dolino, Prebeneg in Mačkolje, saj je samo ta nabirka, ki pa še ni povsem zaključena, dala kar 3.075.000 lir, in sicer v Dolini in zaselkih, ki sodijo k njej, 2.306.000 lir, v Prebenegu 545.000 lir in v Mačkoljah 224.000 lir. Pridni izvajalci akcije (naj jih kar navedemo: Ivan-Nino Slavec, Dorka ?ancin in Nino Šavron za Dolino, Ivan Kuzmič za Prebeneg in Svetko Smot-jUk, Danica Smotlak in Ema Tul. za /jačkolje) so vstopili skoraj v vsako !so in povsod, brez izjeme, naleteli ,a takojšnjo pripravljenost prispevati, na bo ta edinstveni spomenik našega J^udnoc^vobodilnega boja lahko ob-vljen in še naprej nam samim in jYetu pričal o njegovi humani veličini. . 1 povemo še, da so v nabirki v Doli-p* Prispevali tudi nekateri prebivalci . ebenega in iz drugih vasi in zasel-v, kakor so tudi nekateri Dolinčani m 1 svoj prispevek kje drugje. Poi-nji^Uski seznam darovalcev je nasled- (Col št.10) 10.000, Dario Lovriha 100.000, Marija Marc 10.000, Dorka Sancin 20.000, Meri Stranj 20.000, Cvetka Vodopivec 6.000, Josip Vodopivec 20.000, Oskar Slavec 15.000, Zofija Slavec 15.000, Alma Foraus 20.000, Alojz Krmec 30.000, Gilda Ogrin 5.000, Nerina Fontanot 10.000, Danica Bandi 10.000, Nino Šavron 20.000, Štefka Sancin 10.000, Vito Jercog 15.000, Štefanija Strain 15.000, Francka Kocjan 10.000, Sergio Kocjan 10.000, Danilo Vodopivec 10.000, Vilma Pangerc 30.000, Miro Teaesco 20.000, Anica Slavec 10.000, Danilo Sancin (426) 10.000, Angela Strain 10.000, Ernesta Canziani 10.000, Notburga Sancin 10.000, Dušan Lovriha 20.000, Marija Sancin 10.000, Vesna Purger 5.000, Franc Bandi 10.000, Anton Ražem 20.000, Rikardo Krmec 10.000, Marjan Gropazzi 30.000, Josip Stanič 5.000, Josip Pancrazi 20.000, Just Klun 10.000, Josip Vodopivec (Prebeneg) 10.000, N.N. (Mačkolje) 50.000. Danilo Kocjančič 10.000, Milka Grahonja 10.000, Vladimir Kocjančič 30.000, Albin Pečar 10.000, Josip Žerjal (Žavlje) 30.000, Ivan Čič 10.000, Čveto Marc 30.000, Josip Lovriha 30.000, Bogdan Smotlak 10.000, Danilo Sancin (441) 10.000, Lucijan Žerjal 20.000, Zori Pancrazi 20.000, Ignacij Bandi 10.000, Ljubi Purger 10.000, Josip Karmasin 10.000, Sergio Gombač 10.000, Franc Žerjal 5.000, Nerina Strain 30.000, Ignacij Ota 30.000, Rudi Strain 5.000, Angel Kosmač 10.000, Darko Jercog 10.000, Anton Glavina (Boljunec) 20.000, Evgen Kocjan 50.000, Enzo Foraus 10.000, Lucijan Svetina in družina Plettersech 50.000, Milan Bevk 20.000, Dušan Žerjal 13.000, Miro Kocjančič 20.000, Lidija Stržaj 10.000, Olivo Marchesi (Dom-jo) 20.000, Miro Ota 20.000, Ivan Šlavec 32.000, PREBENEG: Ivan Kuzmič 20.000, Jordan Kuzmič 20.000, Darjo Kraljič 25.000, Valter Bandi 10.000, Boris Bandi 15.000, Marija Krmec 20.000, Marjan Žerjul 20.000, Marija Bandi 15.000, Vilko Bandi 10.000, Zora Fabjan 10.000, Sonja Bandi 10.000, Silvano Bandi ŠPELINA: Elvira in Bruno Prašelj p ■ 00 iifi Mario Koradin 20.000, Boris L^gerc 20.000, Drago Slavec 50.000, g, Ura in Oskar Pangerc 20.000, Edvina LQarna 20.000, Angelo Saccon 30.000, lOn^nu Štrajn 50.000, Slavko Ota Darinka in Žilko Cunja 15.000, ^o^al 30000, Rihard Vodopivec i San^iL V?*° Lovriha 10.000, Josip Egidij Pečar 50.000, Karlina Lelikon mario lo.ooo, ^IjkoV?-000, Mira Klabjan 10.000, l°'00o, Š5S%... ................ D, ,.u' Savica in Boris Sancin 20.000, 1aik° Čuk 10.000, Just Žerjal 20.00o! Onim klavec 10.000, Josip Lovriha J ^ iJU » 11UU X Ve VVZ V f O Cilji iniCln (112) 10.000, Rado Sancin vec*orr* bovriha 10.000, Bernard Sla-ian t1000: Stojan Prašelj 50.000, Sto-25.0on\n<:'n 25.000, Josip Bogateč šan p' Mirando Giacomini 10.000, Du-Ser0, av9erc 2000°' Milko Ota 30.000, š6cu i Kocijančič 30.000, Rudolf Koro-VQdn '°00, Aldo Bandi 30.000, Oskar 2b.00n*3xVec 50.000, Milan Pangerc hiec u' Marino Bandi 10.000, Josip Sa-Haci‘uc0°°, Edvin Švab 50.000, Elvis GiZe, 50.000, Alojzija Pangerc 20.000, Žafran 30.000, Zdravko Bizjak Tako je bilo takoj po nesreči 10.000, Jožef Rapotec 20.000, Paolo Bandi 20.000, Sergij Bandi 30.000, Angela Bandi 5.000, Milan Kraljič 10.000, Bruna Bandi 20.000, Klavdij Bandi 10.000, Boris Kocjančič 20.000, Stojan Kocjančič 20.000, Edvin Žerjul 10.000, Nevio Bandi 10.000, Mario Olenik 10.000, Franc Bandi 10.000, Oskar Kraljič 20.000, Edvin Križmančič 10.000, Evgen Bandi 20B00, Bruno Locatelli 20.000, Stanko Žerjul 10.000, Mirko Kraljič 20.000, Vilma Bandi 5.000, Mirko Bandi 20.000, Bruno Prašel 15.000, Anton Slavec 15.000, Ludvik Križmančič 10.000. MAČKOLJE: Cvetko Smotlak 10.000, Miran Klun 10.000, Rafael Tul 10.000, Nadja Tul 10.000, Bazilija Vodopivec 10.000, Bernarda 20.000, Gize-la Smotlak 8.000, Aleksander Smotlak 10.000, David Stepančič 6.000, Slava Šik 10.000, Gina in Mirko Tul 30.000, Josip Slavec 10.000, Luciano Zobin 20.000, Zofija Tul 20.000, Boris Šik 20.000, Frančeška Tul 10.000, Luciano 10.000. Dolgujemo tudi še poimenski seznam darovalcev iz že prejšnji teden objavljenega skupnega prispevka akcije VZPI-ANPI za Nabrežino. Poleg zneska, ki ga je prispevala sekcija kot taka iz svojega sklada, so prispevali še: Albin Škerk 50.000, Srečko Colja 50.000, Milko Gabrovec 50.000, Agosti-no Zerilli (eden od mnogih težkih ranjencev v bolnici Franji) 50.000, Alojz Rogelja 50.000, Josip-Radi Kravanja 50.000, Ludvik Mokole 40.000, Aldo Šušteršič 30.000, Edvard Vogrič 30.000, Alojz Markovič 25.000, Franc Trampuš 20.000, Veno Legiša 30.000 in Alfredo Burger 10.000. Na tek. rač. pri Hranilnici in posojilnici v Nabrežini so ločeno položili še Alojz Markovič 25.000 in Neva Godnič 100.000 lir. Založništvo tržaškega tiska je medtem 20. t. m. izvršilo še tretji polog prispevkov tek. rač. pri TKB v višini 1.080.000 lir. Imena darovalcev so bila objavljena sproti v rubriki »Prispevki«. Na tek. rač. pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah so položili do 20. t. m.: Josip Guštin 20.000, Obid-Lakatos Zlata 100.000, Taborniki »Modrega vala« 250.000, Franc Škerlavaj 100.000, Drago Gorup 50.000, Olga Šonc 50.000, Zvonimir Kalin 50.000, Mario Budin 50.000 (v spomin na Jožeta Perčiča). Ob teh pologih naj posebej poudarimo prispevek mladih tabornikov kot lep primer vključitve najmlajših v to plemenito akcijo. Reševanje inventarja Na tek. rač. pri TKB so od 14. t. m. do četrtka, 23. t. m. položili še: Mara in Evgen Dobrila 30.000, Valter Knez 40.000, nekaj članov Kmečke zveze 112.900, Zorko Tavčar 50.000, Branko Pahor 100.000, Bruno Breschi 200.000, Emil Maver 10.000, Polda Gruden 100.000. Popraviti moramo tudi prejšnji teden objavljeni skupni podatek iz nabirke sekcije VZPI-ANPI Sv.Križ, ki znaša 1.295.400 lir (3.400 lir več, kot je bilo takrat objavljeno). Tik pred zaključkom tedenskega pregleda stanja pologov smo od H. in P. na Opčinah dobili še sporočilo, da so sekcija VZPI-ANPI za Repentabor, KD Kraški dom (Repentabor) in Občina Repentabor položili na tek. rač. za bolnico Franjo 1.125.000 lir. Ta znesek zato še ni vključen v na začetku navedeni globalni številki, tako da je skupen saldo pologov dejansko že 20 in pol milijona lir. Poimenski seznam darovalcev bodo objavili prihodnjič. Na goriški strani Primorskega dnevnika v petek, 24. t. m., smo lahko tudi prebrali, da so sekcije VZPI-ANPI na Goriškem izven pologov na skupne tekoče račune zbrale za obnovo bolnice Franje 4.105.000 lir. Skupni prispevek zamejstva v Italiji znaša tako že blizu 25 milijonov lir. Pripravil JOŽE KOREN Sončna sobota te včeraj ustvarila praznično razpoloženje Trst se je dokaj izpraznil in pustil prostor precej številnim, zlasti tujim obiskovalcem Uresničil se je stari pregovor, po katerem mokra cvetna nedelja napoveduje sončno veliko noč. Po muhastem predprazničnem vremenu se je včeraj prebudil prekrasen sočni dan, ki je še zadnje neodločneže prepričal, da so se odpravili iz mesta. Večina pa se jih je podala na pot že v petek, ko je tudi promet v pokrajini in v mestu dosegel konico. Včerajšnja sobota je bila tako bolj mirna kot ponavadi, večino nakupov so Tržačani že opravili in mesto je kar precejšnjemu številu tujih obiskovalcev pokazalo prijaznejši obraz. Turistični delavci pravijo, da so izletniki oziroma dopustniki za letošnje velikonočne praznike uravnovešeno izbrali med snegom in morjem. Prvega je namreč kaj malo, saj ga je dež zadnjih dni močno spral, kjer pa se še drži, je smuka mogoča le zjutraj in dopoldne. Po poldnevu pa ga že dokaj toplo spomladansko sonce spremeni v brozgo in namesto smučanja bolj vabi k sončenju. Vendar se je večina tistih, ki si želijo sonca, raje odpravila k morju, čeprav je za kopanje še prezgodaj. Iz vseh smučarskih središč in obmorskih letovišč v deželi poročajo o povsem zasednih zmogljivostih', veliko Tržačanov pa bo praznike po tradiciji preživelo v Istri in Dalmaciji. Velika noč pa seveda ne pomeni le počitnic, ampak zlasti za vernike tudi trenutek duhovne zbranosti. Po petkovem križevem potu na Sv. Justu je bila sinoči v stolnici velikonočna vi-gilja, natančno ob polnoči pa je veliki zvon na Sv. Justu oznanil Kristu- sovo vstajenje in takoj za njim so zazveneli še zvonovi vseh tržaških župnij. Tudi današnje dopoldne bo poteklo v znamenju verskih obredov, ki jih v tržaški stolnici vodi škof Bello-mi, nato pa se bodo ljudje po tradiciji spravili k velikonočnemu obedu, ki se vse bolj zateka k starim izvirnim jedilnikom. Če je bil Trst včeraj s prometnega vidika precej miren in so domačini prepustili parkirišča številnim tujim avtomobilom in avtobusom, pa je bil promet po glavnih cestah v pokrajini precej živahen. Največ gneče je bilo na mejnem prehodu pri Pesku, kjer so bile dopoldne za več ur kar tri po kilometer dolge kolone avtomobilov, namenjenih proti Reki in Dalmaciji. Na mejnih prehodih pri Fernetičih in pri Rabujezu pa sta bili - prav tako za izhod iz Italije - dvojni koloni, dolgi okrog pol kilometra. Med potniki je bilo mnogo jugoslovanskih in turških delavcev, ki so se vračali proti domu, da bi praznike preživeli med svojci, številni pa so bili tudi avtobusi iz različnih italijanskih pokrajin, namenjeni na izlete v sosednjo Jugoslavijo, še zlasti v Medjugor-je. Tržačani pa so se - kot rečeno - v veliki večini odpravili v Istro, kjer ima marsikdo spravljeno stanovanj- sko prikolico ali barko. Prvi daljši spomladanski veekend je tako marsikdo izmed njih izkoristil za očiščenje ali popravilo rulotke oziroma čolna ali jadrnice, da bo pripravljena pričakala poletje. Že v prejšnjih dneh smo poročali, da so s prazničnim povpraševanjem zadovoljne tudi mestne turistične agencije. Del Tržačanov je tačas namreč že na potovanjih po Evropi ali pod žgočimi tropskimi sončnimi žarki. Verjetno je sicer letos povpraševanje za najbolj popularne tropske kraje (npr. Santo Domingo, Kuba, Maldive, zahodna obala Afrike ali Azija) nekoliko v osipu zaradi blage in sončne zime, vendar se je glede na zelo ugodne ponudbe agencij marsikdo vendarle zadnji hip odločil, da veliko noč kljub vsemu preživi na toplem. Za danes in jutri nam meteorologi zagotavljajo, da bo lepo vreme držalo. Tisti, ki bomo ostali doma (med njimi smo tudi novinarji, ki tako kot gasilci, bolničarji in še nekateri drugi veliko praznikov preživimo na delovnih mestih), ga bomo pač izkoristili za krajše izlete v naravo in za kosilo ali večerjo med prijatelji. Če bomo seveda našli prostor v gostilnah in restavracijah, ki so že pred časom oznanile, da so njihove razpoložljivosti za veliko noč povsem zasedene. Na sliki (foto Magajna) vrste avtomobilov, namenjenih v Jugoslavijo, ki so se včeraj dopoldne ustvarile na mejnem prehodu pri Rabujezu. Čez teden dni komemoracija na openskem strelišču V nedeljo, 2. aprila, bo na strelišču pri Opčinah slovesna počastitev 45. obletnice junaške smrti 71 talcev, ki so jih na tem kraju ustrelili nacisti. Na svečanosti, ki se bo začela ob 15. uri in ki ji bo predsedovala pokrajinska svetovalka Nives Košuta, bosta govorila pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Arturo Calabria in pokrajinski predsednik ANPPIA Srečko Colja, sodelovala pa bosta moški in ženski zbor Tabor z Opčin. Prireditelji (Vsedržavno združenje partizanov Italije, Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih političnih preganjancev in Vsedržavno združenje bivših deportirancev v nacistična taborišča) v letaku, ki so ga izdali ob tej priložnosti, poudarjajo, da je namen proslave ne samo glasno izraziti voljo, da takratne strahote ne gredo v pozabo, ampak tudi ponoviti zahtevo, da se opensko strelišče končno spremeni v park miru. Oster protest občinske uprave Milje: čez noč ukinili službo prve pomoči RK V Miljah so kar čez noč ukinili službo prve pomoči Rdečega križa. Sklep je presenetil tamkajšnjo občinsko upravo, še posebno, ker je kazalo, da sta tako tržaška KZE kot RK sprejeli predlog Miljske občine, da naj bi - spričo znanih organizacijskih težav RK - ustvarili novo središče za prvo pomoč na območju bivše rafinerije Aguila, ki naj bi služilo celotnemu vzhodnemu delu tržaške pokrajine, vštevši seveda miljsko občino. Tudi družba Montes-hell kot novi lastnik območja je svoj čas pristala na ta predlog, ki je bil med drugim tudi v skladu z načrtom o restrukturaciji službe za prvo pomoč, ki ga je KZE nameravala izvesti na celotnem teritoriju pokrajine. Prav zato je bila miljska občinska uprava nemalo presenečena, ko sta KZE in RK - dva meseca po omenjenem dogovoru - enostransko sklenili kar čez noč ukiniti službo prve pomoči v Miljah, ne da bi istočasno poskrbeli za takšno ali drugačno alternativno rešitev. Zato je miljska občinska uprava napovedala, da bo sprožila vse pobude, da bodo Miljčani še naprej lahko razpolagali s službo prve pomoči. Srečanje PSI-SKGZ o odprtih vprašanjih slovenske manjšine V okviru rednih srečanj s političnimi in družbenimi organizacijami na Tržaškem se je pred nekaj dnevi delegacija pokrajinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki jo je vodil Suadam Kapic, sestala s predstavništvom tržaške PSI pod vodstvom novega pokrajinskega tajnika Alessandra Perellija. Na sestanku - kot je rečeno v poročilu za tisk - so posebej obravnavali potrebo po aktivnejši vlogi demokratičnih in naprednih sil za graditev sožitja in za sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino. To je še toliko bolj nujno danes, ko je v teku nova protislovenska gonja, ki jo na osnovi laži in potvorb vodita predvsem LpT in MSI. Predstavniki obeh organizacij so med srečanjem, med katerim so prišla do izraza tudi nekatera različna gledanja, razpravljali o zadnjih dogodkih omejevanja uporabe slovenskega jezika v javnosti, o problematiki lokacije sinhrot-rona, o premajhni pozornosti javnih ustanov glede uradnega priznanja in potreb slovenskih organizacij ter o drugih vprašanjih krajevnega družbeno gospodarskega razvoja. Ob koncu - je še rečeno v tiskovnem poročilu s srečanja - sta obe strani potrdili potrebo po nadaljnji izmenjavi mnenj, da bi skupno prispevali k reševanju odprtih vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. CVETJE - SOBNE RASTLINE VENCI - ARANŽMAJI SAVINA TRST - Ul. dellTstria 10 Tel. 755590 GOSTILNA >IVI« Trst — Ul. della Guardia 14 vošči vsem vesele velikonočne praznike in se priporoča za nadaljnji obisk I BOMBONIERE — BACCARA DOLORES GHIRARDI artikli za darila - bižuterija Ul. Soncini 138 — Tel. 814254 — TRST POMLADNE NOVOSTI izrednih cenah tmfiolio 7]DH:nm TRST — Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) — Tel. 775741 Po nedavnem zasedanju pristojne deželne komisije Budin: Lokacija sinhrotrona izrazito politično vprašanje Tudi deželni svetovalec KPI Miloš Budin je komentiral potek nedavnega zasedanja deželne komisije za okolje, ki je zaslišala vrsto univerzitetnih profesorjev in strokovnjakov glede vprašanja lokacije sinhrotrona. Iz izvajanj upraviteljev in tehnikov Konzorcija za znanstvene raziskave in Družbe sinhrotron ter profesorjev Mosettija, Zadrove in Marvina na avdiciji pri pristojni deželni komisiji - je rečeno v izjavi Miloša Budina - jasno izhaja, da so razlogi, ki naj bi narekovali izbiro lokacije pri Bazovici namesto tiste znotraj območja Centra pri Padričah sledeči: T8 nudi možnosti za razširitev struktur v prihodnosti, zagotavlja prijetnejše in lepše delovno okolje, ne potrebuje izravnavanj oziroma večjih izkopavanj in prevažanja materiala ter ne zahteva zato takih finančnih stroškov, kakršne bi zahtevala lokacija ARI. Lokacija ARI, - nadaljuje Budin - ki bi po našem mnenju prizadejala vsekakor manjšo škodo tako ravnovesju slovenske narodnostne skupnosti kot naravnemu okolju, je torej uporabljiva, čeprav naj bi bila po mnenju Konzorcija ARST in Družbe za sinhrotron »najslabša«. Tudi komunistični deželni svetovalec na osnovi navedenih ugotovitev zaključuje, da vprašanje lokacije sinhrotrona ni tehnične, ampak povsem politične narave. Nadaljnja razprava, ki bo sedaj tekla na Deželi, poudarja Budin, mora dati odgovor, koliko nam v resnici v Trstu pomenijo položaj slovenske narodnostne skupnosti, naravno okolje in smotrna uporaba teritorija. ___________pismo uredništvu________ Poiskati način za učinkovito obveščanje naših someščanov Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika, samo pomanjkanje časa je krivo, da nisem napisala pisma podobnega onemu, ki ga je napisal gospod Andrea Mauro. Vsakič, ko grem mimo stojnic listarjev in misovcev in vidim vrste Tržačanov - in to ne samo starejših -ki podpisujejo njihove peticije, pomislim, da bi morali vsi čimprej poiskati način za pravilno obveščanje someščanov. Izbrati bi pač morali tako rešitev, ki odgovarja tržaškemu vzdušju, saj tr- žaške razmere vsi prav dobro poznamo. Da ne bom dolgovezna: skrajni čas je, da se pojavimo na pravem mestu z najboljšim nastopom. To vemo posebno tisti Slovenci, ki smo zaposleni v italijanskem okolju. Če hočemo, da se bo Trst spremenil, bomo morali tudi mi v to vložiti kar se da največ truda, morda tudi z »načinom nizkega nivoja«, če je to potrebno. S spoštovanjem ODINEA CUPIN Jubilej predsednika Kmečke zveze Alfonz Guštin praznuje danes šestdesetletnico V petek je bil lep sončni pomladni dan. Našel sem ga, kje drugje kot na njivi, ko je zasajal zeljnate sadike. Pri kakšni deseterici glav molznic in junic je opravil že zarana. Med domačimi opravili kmeta, živinorejca in še nekaj malega vinogradnika in družbenimi obveznostmi mu minevajo dnevi že leta od tistega dne 1947, ko je po opravljeni dveletni kmetijski šoli v Škocjanu pri Kopru prevzel domače posestvo na Colu 12, pri Vlkovih po domače. Alfonz Guštin, Fonze za prijatelje, znance in domačine. Danes dopolnjuje šestdeset let življenja, zraščen s skopo, pa vendar tako ljubeče negovano kraško zemljo, ki mu pomeni alfo in omego življenja, dela in boja. Praktično od ustanovitve član, potem podpredsednik in zdaj že dobrih 21 let predsednik Kmečke zveze, strokovne organizacije slovenskih kmetov na Tržaškem, in povrhu še mnogih drugih: prvi predsednik Mlekarske zadruge polnih deset let do zgraditve njenih struktur na Colu, od ustanovitve član, v prvi mandatni dobi podpredsednik in še vedno odbornik Združenja rejcev goveje živine, nekaj let odbornik zadružnega konzorcija Grmada, nekaj mandatnih dob svetovalec repentabr-ske občine, izvoljen na Enotni listi, in še kaj bi se našlo. Kako vse to zmore, saj Fonze ni človek, ki bi ga mikale funkcije zaradi funkcij. Na vsakem mestu, ki ga prevzame ali mu ga naložijo, opravlja svojo delo vestno, zavzeto in prizadeto, saj gre vedno za našo zemljo in našega slovenskega človeka na njej. Opravlja ga z gorečnostjo, a tudi s treznostjo in razsodnostjo trdnega Kraševca, ki mu je značaj koval kraški krš, ki se ne uklanja govoričenju, pač pa trdnemu garanju. Dokler bomo imeli zemljo, bomo živeli, pravi, in bodo živeli naši sinovi in njihovi sinovi. Zato smo usojeni na boj zanjo, za vsako ped te rdeče prsti, rdeče, kot da bi jo gnojila naša kri. Boj za to zemljo, prizadevanje za dostojno življenje na njej je zato osnovna postavka organizacije, ki ji tako častno in ob spoštova-■ nju vseh predseduje, in v vsakem njenem dejanju, vsakem njenem stališču je nekaj tiste značajnosti in doslednosti, ki krasi njegov značaj. Na marsikatero etapo v boju Kmečke zveze je Fonze upravičeno ponosen, začenši od združitve dotlej ločenih strokovnih kmečkih organizacij Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov I. 1972, od postavitve spomenika slovenskim kmečkim puntarjem pred devinskim gradom 1. 1973, do dosežene Enotne liste za volitve v poklicni seznam kmetijskih podjetnikov, do vzpostavitve odličnih delovnih odnosov s sorodnimi organizacijami v Sloveniji in Jugoslaviji in do priznanja in upoštevanja, ki ga je Kmečka zveza deležna v vsedržavni zvezi kmetov Confcoltivatori. O seveda, mnogo je še nalog in veliki so še cilji tako stanovske kot vse naše narodnostne skupnosti. Če o* nam bile politične sile v državi naklonjene, pravi Fonze, bi še kako bilo, a glede na protikmetijsko politiko vseli povojnih let in tudi danes, ko so nam zemljo, naše bogastvo, samo jemali, se Fonze dobro zaveda, da ne preostan drugega kot vztrajni boj! Zdaj je _ naša naloga in kmalu bo naloga mladih, in Fonze si želi njihove čimpieL šnje vključitve v vodilne organe tu Kmečke zveze in čimvečje enotnos vseh v njej. V skupnosti je moč. Za zasluge na kmetijskem področj je Fonze Guštin prejel pred leti visok državno priznanje "viteza republik® in kolajno jugoslovanske SZDL "zasl ge za narod". Za današnjo 60-letm mu je poslal brzojavne čestitke sa predsednik Confcoltivatori Giusepm Avolio, na svoji seji te dni ga je poča til glavni svet organizacije, ki ji Pr® A kdor Alfonza Guština-Fonzeta p®, zna, in kdo ga ne pozna, ve, da so z^ge naj večje priznanje uspehi KZ in . naše skupnosti toliko bolj dragoc ker so rezultat težkega boja. . u Ob življenjskem jubileju na] -a gredo zato iskrene čestitke in vos da bi še dolgo let zdrav, krepa pokončen vodil Kmečko zvezo m jo domačijo na Colu. JOŽE KOREN Prirejajo ga KZVK, KZ in SKGZ V petek v Bazovici protestno zborovanje proti sinhrotronu Koordinacijsko združenje vzhodnok-raških vasi, Kmečka zveza in Slovenska kulturno-gospodarska zveza prirejajo v petek zvečer v Bazovici javno protestno zborovanje proti lokaciji sinhrotrona na tako imenovanem območju T8, na katero vabijo politične predstavnike in predstavnike slovenskih organizacij in društev ter naravovarstvenih organizacij. Na zborovanju bodo prireditelji orisali sedanje stanje dolgega in zapletenega birokratskega iterja za postavitev sinhrotrona (ki ga premnogi želijo poenostaviti in skrajšati) ter stališča posameznih organizacij in strank. To pa bo tudi pravi trenutek za določitev novih strategij, s katerimi naj bi se zoperstavili gradnji svetlobnega generatorja, ki ne bi pomenil samo veliko škodo za naravno okolje, v katerem živimo, pač pa predvsem veliko kulturno in gospodarsko škodo za vso slovensko narodnostno skupnost. Prav ta teden sta dva pomembna dogodka ponovno postavila v ospredje vprašanje lokacije sinhrotrona. Prvi pomemben dogodek, ki gotovo ni razveseljiv, je, da je rajonski svet za vzhodni Kras odobril konvenciji med Občino Trst in Konzorcijem Centra za znanstvene raziskave za izgraditev Centra za raziskave pri Pad-ričah in svetlobnega generatorja pri Bazovici. Mnenje rajonskega sveta, kot je znano, ni obvezujoče, vendar je pričakovati, da se bo Občina Trst, ki vztrajno sili v "bazovsko rešitev", v tem primeru - kot v vseh ostalih primerih, ko je lahko razlaš-čala slovensko zemljo - lahko ponašala s pozitivnim mnenjem tega "decentralizira- nega" in "ljudskega" upravnega organa. Po konvenciji za gradnjo sinhrotrona bi lastniki bodoče zgradbe morali zaščititi interese prebivalstva, realna zaščita pa bi bila prav v tem, da bi se upravitelji vsaj delno potrudili, da bi preverili, ali ne bi "padriška rešitev" prizadejala manj škode, tako z gospodarskega kot z naravnega ter z narodnostnega vidika. O tem je v resnici tekla beseda na četrtkovih avdicijah deželne svetovalske komisije za javna dela, ko so pred komisijo nastopili zagovorniki "bazovske" in "pad-riške rešitve" - kar predstavlja drugi pomemben dogodek minulega tedna. Iz avdicij je izšla nezanemarljiva ugotovitev, da so izbiri območja T8 botrovali po eni strani politični dejavniki, po drugi strani pa gospodarski dejavniki (drugo ugotovitev so potrdili tudi zagovorniki bazovske rešitve). O tem, ali je pomembneje zaščititi okolje in narodnostno bogastvo kot prihraniti zanemarljivo vsoto denarja (glede na celotno vsoto bo gotovo zanemarljiva), bodo torej odločali politiki. O zadevi se bo naposled moral namreč izreči sam deželni svet. Očitno je torej, da nasprotniki namestitve sinhrotrona v Bazovici lahko izkoristijo še nekatere argumente. Zato prireditelji petkovega zborovanja pričakujejo polnoštevilno udeležbo, saj je samo z enotnostjo mogoče doseči učinkovite rezultate in preprečiti, da bi še v prihodnjič slovenski predstavniki (kot se je zgodilo na seji rajonskega sveta) glasovali v škodo slovenske narodnostne skupnosti. Ob letošnji veliki noči Spremeniti je treba odnos do manjšin in šibkejših Velikonočni prazniki nudijo vernikom priložnost za duhovno obnovo, lahko pa marsikaj povedo tudi tistim, ki ne verujejo. Letošnje praznovanje Kristusovega vstanjenja pa je posvečeno priznavanju pravic vsem manjšinam. Pri tem ne gre le za narodnostne manjšine, ampak za vse družbeno in drugače šibkejše skupine. Torej tiste, ki so zaradi tega ali onega negativnega predznaka potisnjene na rob družbe. »Kdor si prizadeva za mir, spoštuje manjšine,« je rekel papež Janez Pavel II. ob dnevu miru. Vodilna misel slovesnega petkovega križevega pota, ki je potekal pri Sv. Justu, je bilo prav vprašanje manjšin. Mladi člani Katoliške akcije so za to priložnost sestavili posebno knjižico in jo razdeleli udeležencem. Vsaki od štirinajstih postaj Kristusove poti na Golgoto so dodali svoj komentar. V tekstu je bila cela vrsta častivrednih izjav in ugotovitev, ki pa so bile precej splošne. V glavnem je šlo za razmišljanje o krivicah v svetu, o trpečih, izrinjenih in nasploh o tistih, ki so žrtev diskriminacij. Mladi Katoliške akcije so navedli nekaj konkretnih primerov o tem, kar se dogaja v našem mestu, o slovenski prisotnosti v Trstu pa ni bilo slišati niččesar. Tisti, ki so sestavili tekst, so hoteli nuditi vernikom v razmislek predvsem nekaj splošnih trditev, kot na primer: emarginacija je znak neobčutljivosti do človeškega dostojanstva in predpostavlja prepričanje, da nekateri člani družbe nimajo pravice do eksistence. Danes je emarginacija prisotna povsod, večina pojmuje razlike med ljudmi kot nevarnost, ne pa kot potreben element za obojestransko kulturno obogatitev. Ni treba, da pri tem pomislimo na izredno oddaljene situacije, ko pa so diskriminacije doma tudi v našem mestu, čeprav si skušamo pred tem zamašiti ušesa in zatisniti oči... Ali, Apartheid ni le pojav, na katerega lahko naletimo le v Afriki. Ta oblika diskriminacije se pojavlja tudi v tako imenovanih civilnih državah in tudi naše mesto ni izvzeto. Dovolj je, če pomislimo, da sta prav v srcu Trstu umrli dve starejši osebi in da so njuni trupli odkrili po več kot letu dni. Diskriminacija ima številne oblike, ki so včasih tako nezaznavne, da jih izredno težko opazimo. Dogaja se, da ko z upanjem gledamo na mednarodno sodelovanje, ki naj bi zagotovilo trajnejši mir, spregledamo, da se v naši bližini dogajajo nerazumljivi spopadi med večinami in manjšinami, med različnimi skupinami in seveda posamezniki, ki se izgubljajo v spirali nasilja. S prihodnjim akademskim letom Na tržaški univerzi nova 'W Sola za socialne delavce S prihodnjim akademskim letom bodo na Tržaški univerzi aktivirali nov visoko specializirani poklicni tečaj, oziroma Usmerjevalno šolo za socialne delavce. Da je do tega prišlo -Piše v tiskovnem sporočilu Univerze Trst - se je treba zahvaliti predvsem Združenju za upravljanje Visoke šole za socialne storitve, ki je doslej upravljalo in prirejalo v Trstu tečaje za socialne delavce in ki je nudilo vso svojo strokovno pomoč pri načrtovanju nove š°le in posameznih tečajev. Od univerzitetnih fakultet pa so pri načrtovanju nove šole sodelovale fakultete za medicino in kirurgijo, za ekonomske vede, za politične vede, pedagoška fakulteta in pravna fakulteta. Študij na novi šoli bo trajal tri leta, Predmetnik pa bo zelo pester in raznolik, saj bodo študentje spoznali vse najrazličnejše predmete in vede, ki so nujni za poklic socialnega delavca: metodike in tehnike socialnih storitev, pravne in gospodarske vede ter nazadnje sociologija in psihologija. Prisotnost na predavanjih bo obvezna, na koncu tečajev pa bodo študentje, ki bodo uspešno opravili vse izpite in redno obiskovali tečaje, prejeli diplomo socialnega delavca. V prvem akademskem letu bodo mesta silno omejena, saj bodo sprejeli samo trideset študentov. Zaradi tega bodo študentje, ki bi radi obiskovali šolo, morali prestati sprejemni izpit. Tega bodo priredili 11. aprila ob 9. uri na didaktičnem sedežu v Ul. Vasari 22. Vpisovanja se bodo zaključila teden dni pred sprejemnim izpitom, in sicer 4. aprila. Prošnje je treba vložiti na tajništvo nove specializirane šole v osrednji stavbi univerze na Trgu Eu-ropa 1, kjer je mogoče dobiti tudi vse potrebne informacije (tudi po telefonu, štev. 5603182/3). Trgovine med prazniki Danes odprte cvetličarne Od jutri poletni urnik Danes smo torej spali eno uro manj, v zameno pa imamo več sonca, ali vsaj svetlobe. Zaradi uvedbe legalne ure se bodo z jutrišnjim dnem spremenili tudi urniki odprtja trgovin, ki bodo prešli na poletni režim. Trgovine z živili, drogerije in cvetličarne bodo dopoldne odprte po dosedanjem urniku, od 8. do 13. ure, popoldne pa bodo namesto ob 16.30 odpirale šele ob 17. uri, zapirale pa bodo ob 19.30 namesto ob 19. uri. Dnevi počitka ostanejo nespremenjeni: ob ponedeljkih ostajajo zaprte vse trgovine, razen tistih, ki prodajajo živila, drogerij in cvetličarn, lete pa so zaprte ob ponedeljkih in sredah popoldne. Za tiste, ki bi hoteli še danes kupiti cvetoče darilo, bodo med 8. in 13. uro odprte cvetličarne. Jutri pa peki obljubljajo svež kruh, saj bodo odprte pekarne, slaščičarne in mlekarne. Z vespo povozil upokojenca .. Včeraj se je nekaj metrov pred svo-llrn domov ponesrečil 83-letni Franico Zubancic iz Ulice F. Severo 6, ki J® bil žrtev prometne nesreče. V katinski bolnišnici so mu zdravniki sicer spovedali tri tedne zdravljenja, zara-1 visoke starosti pacienta pa so ga ^Prejeli na oddelek za začasno opazo-anje, kjer ga bodo v teh dneh ponov-0 pregledali. Upokojenec je dobil ai°ian udarec v obraz in si je zlomil °s, poleg tega pa se je potolkel po Sem telesu. Nesreča se je pripetila okrog 17. ti ®' ko je Zubancic prečkal cesto. V tem trenutku se je namreč z vespo t.vozil 20-letni Daniele Auber, ki sta-v Ulici Buie dlstria. Fant je opa-g‘ Pešča, ko se mu ni več mogel izo- Bivši karabinjer v Sofiji zaprosil za azil Vohunstvo med Trstom in Bolgarijo Vohunsko zgodbo, ki se je v Trstu pričela z aretacijo 42-letnega Giorgia Stančiča, v La Spezii pa z zapornimi nalogi proti petim domnevnim vohunom sovjetske KGB, je včeraj razgibala še ena vest. Bivši italijanski karabinjer Paolo Di Nucci, ki je bil že nekaj let zaposlen v Sofiji na italijanskem veleposlaništvu, je v Bolgariji zaprosil za politični azil. Tudi Di Nucci se je namreč ujel v mrežo protiobveščevalne službe. Osumili so ga, da je tajni agent KGB. Bivši karabinjer naj bi posredoval sovjetski vohunski službi tajne vojaške dokumente, ki jih jemenda dobival prav iz Trsta (pri Stančiču) in iz La Spezie. Življenjska zgodba Paola Di Nucci-ja je zelo razgibana in tudi čustveno obarvana, kot se pač za vohuna spodobi. Pred petimi leti, ko je bil kot karabinjer še v službi v vojašnici v Chietiju, je odšel na krajši dopust v Bolgarijo in se od takrat ni več vrnil. Svojemu poveljniku je sporočil, da bo s svojo ženo ostal v tujini. Di Nucci je ženo spoznal leto prej, ko si je hotel kot turist ogledati glavno mesto Sofijo. Seveda so ga v Italiji takoj izključili iz karabinjerskih vrst, poleg tega pa so ga kot dezerterja prijavili vojaškemu sodišču, ki je proti njemu izdalo zaporni nalog. Nucci se od takrat seveda ni več vrnil v Italijo, čep- rav se je v Sofiji zaposlil prav na italijanskem veleposlaništvu. Lanskega februarja, ko je protiobveščevalna služba Sismi stopila na prste Stančiču in njegovim domnevnim pajdašem iz La Spezie, se je kmalu v mrežo preiskovalcev ujel tudi Di Nucci. Ta se je proglasil za nedolžnega. Priznal je sicer, da je imel kot uslužbenec italijanske ambasade, večkrat opravka z zelo "delikatnimi zadevami", z vohunstvom pa se ni nikoli ukvarjal, kaj šele, da bi iz Trsta in La Spezie dobival tajne vojaške dokumente in jih potem posredoval drugim sovjetskim agentom KGB. Kakorkoli že, Di Nucci novinarjem ni jasno razložil, zakaj je nenadoma zaprosil za politični azil v Bolgariji. predlogu prve komisije Višjega sodnega sveta Staffa naj bi zapustil Trst ža° Vsej verjetnosti bo namestnik dr-rai ,9a pravdnika Roberto Staffa mo-ka^ aPUstiti Trst in nastopiti službo v Prv®® drugem italijanskem mestu, ki ji k°misija Višjega sodnega sveta, je ril Pr*?toina za notranje preiskave, prg^/^oč sprejela zahtevo po Staffovi Višjpestitvi in jo posredovala plenumu socjL?a sodnega sveta. Vloga, ki jo je (bi) ie oc^gral v znani aferi Moncini S6hiv ?ec* Podpisniki "ameriških" pipo jMoncinijevo korist), naj bi bila gov0 f6niu komisije neskladna z nje-je tre, Unkcijo sodnika. Pripomniti pa Šneafl a' ta zahteva nima nikakr-opravka s kaznijo, ki bi lahko- doletela Staffo, ko bi posebna komisija Višjega sodnega sveta, kjer je v teku disciplinski postopek proti njemu, ugotovila, da je kršil disciplino sodstva. Ukrepi, kot je premestitev,naj bi jamčili neodvisnost, verodostojnost in ugled sodstva, kateremu naj bi Staffa škodoval s svojim dvomljivim posegom v prid Monciniju. O Staffovi premestitvi se je komisija izrekla z glasovanjem. Pet članov (en demokristjan, en komunist, dva središčno opredeljena sodnika in levičarski sodnik) se je izreklo za premestitev, šesti član komisije (sodnik konservativne smeri) pa je glasoval proti. Ob smrti Kazimira Majorskega Praznina v vrstah bivših partizanov S smrtjo Kazimira Majowskega se je v vrstah bivših partizanov spet odprla praznina. Kazimir Majovvski, sin pokojnega Alojzija, rojen 1. 11. 1924 v Trstu, stanujoč na Proseku 138, je vstopil v NOV in Partizanske odrede Slovenije septembra 1943 v Velikem Dolu v južnoprimorski odred. Kasneje je bil premeščen v partizansko orožarno 9. korpusa kot mehanik, kjer je popravljal in izdeloval skupno z drugimi partizani orožje za partizanske enote. Novembra 1944 je bil od Nemcev ujet in poslan v nemško taborišče, od koder je bil osvobojen maja 1945. Bil je član Zveze partizanov Svobodnega tržaškega ozemlja, nato Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI do zadnjega. Priznan je bil od Jugoslovanske ljudske armade in italijanske vlade kot borec partizan. Kazimir Majowski je bil mirnega in tovariškega značaja, pripravljen nuditi sodelovanje bližnjemu, zvest idealom, za katere se je boril in delal, skromen v besedah, a toliko bolj pošten in delaven do zadnjega dne. Ni mu uspelo uživati vsaj nekoliko zasluženega počitka kot upokojenec. Sekcija VZPI-ANPI s Prose-ka-Kontovela ob težki in nepričakovani izgubi izreka svoje najgloblje sožalje ženi in sorodnikom. V pripravi letošnji »Projekt Arhimed« namenjen bodočim mladim podjetnikom V pripravi je šesta izdaja tako imenovanega »Projekta Arhimed« (»Pro-getto Archimede«), ki ima namen spodbujati mlade k samostojnemu delu, k ustanavljanju podjetij, ki bi si jih sami zamislili in oblikovati v teku enega leta poklicnega in menedžerskega usposabljanja. Gre torej za "izziv" mladim do 25. leta starosti, katerim pa sploh ni nujno razpolagati s posebnimi finančnimi sredstvi. Dovolj je že njihovo prepričanje in volja, da si "izmislijo" neko podjetniško dejavnost in potem izdelajo zanjo tudi izvedbeni načrt. Ta zanimiva pobuda je v preteklih letih doživela pri mladih lep odziv. Udeležilo se je je skupno že okrog 150 mladih, od katerih jih je bilo kakih štirideset iz Furlanije-Julijske krajine. Posledica takega zanimanja pa je bilo rojstvo številnih malih in srednje velikih podjetij. »Projekt Arhimed« bodo v prihodnjih dneh predstavili tudi na sedežu Združenja tržaških industrijcev. Sicer pa poteka tečaj pri ustanovi Meet Cultura e Tecnologia v Perugii, pokrovitelja pa sta tamkajšnja Dežela Umbria in njena odborništva za delo in za poklicno usposabljanje. Letošnja izdaja predvideva 1.200 ur lekcij, porazdeljenih na osem tednov. Poleg tega vključuje tečaj nadaljnjih 22 tednov, namenjenih ocenjevanju možnosti, ki jih ponuja krajevni gospodarski sistem za razvoj novih podjetniških dejavnosti. Na koncu pa bodo morali mladi tečajniki opraviti še selekcijski test in kolokvije za oceno osebnostnih značilnostih in podjetniške nagnjenosti. Vsi mladi, ki jih »Projekt Arhimed« zanima, lahko dobijo natančnejše informacije pri Združenju tržaških industrijcev na Trgu Škorklja 1, telefon štev. 363868. Hujša nesreča v Devinu Včeraj se je v poznih večernih urah pripetila v Devinu hujša prometna nesreča. Na križišču med državno cesto in klancem pri postaji gozdnih čuvajev je avtomobil ritmo z goriško registrsko tablico trčil v avto A 112. Ni nam točno znana dinamika nesreče, kot ne vemo za imena ponesrečencev, ki so jih prepeljali v bolnico v Tržiču. Zgleda, da so bili najhuje ranjeni potniki v ritmu. Njim so morali iz avtomobila, ki je silovito trčil v varnostno ograjo, pomagati gasilci. ZAHVALA Ob boleči izgubi najine ljubljene hčerkice Mare Facco se toplo zahvaljujeva vsem, ki so se udeležili njenega pogreba in ki so nama blizu v teh težkih trenutkih. Mama in papa Milje, 26. marca 1989 28. 3. 1988 28. 3. 1989 Ob prvi obletnici smrti našega dragega Josipa Straina se ga z ljubeznijo spominjata žena Draga ter hči Neva z družino Boljunec, 26. marca 1989 Ob prvi obletnici smrti Pepija Miliča se ga z ljubeznijo spominjajo žena Marija ter Suzana in Irene z družinama Repen, 26. marca 1989 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Hugo von Hofmannsthal SLEHERNIK Režija Mario Uršič Igrajo: Boris Kralj, Boris Cavazza, Anton Petje, Bogdana Bratuž, Miranda Caharija, Lidija Kozlovič, Vladimir Jurc, Mira Sardoč, Livij Bogateč, Jožko Lukeš, Adrijan Rustja, Silvij Kobal, Alojz Milič, Maja Blagovič, Stanislava Bonisegna, Tone Gogala, Stojan Colja, Tanja Pečar, Irena Zubalič, Alda Sosič, Drago Gorup, Claudio Misculin, Igor Starc, Martina Ozbič Premiera v petek, 31. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu - ABONMA RED A Ponovitvi v soboto, 1. aprila, ob 20.30 - ABONMA RED B - prva sobota v nedeljo, 2. aprila, ob 20.30 - ABONMA RED C - prva nedelja Komisija za usmerjanje in izobraževanje SKGZ in SLORI prirejata DVODNEVNI SEMINAR ZA UNIVERZITETNE ŠTUDENTE na katerem bodo sodelovali priznani italijanski in slovenski strokovnjaki. Program obravnavanih tem: 1) možnosti in perspektive za strokovno uveljavljanje mladih slovenskih izobražencev 2) družba in kultura v trendih javnega mnenja 3) stanje gospodarstva in razvojni potencial v FJK in SRS 4) inovativno vedenje ter pristopi za sodoben gospodarski razvoj. Seminar bo potekal v Izobraževalnem centru Iskra Delta v Novi Gorici. Prijave sprejema tajništvo komisije v Trstu (tel. 577941) in pisarna SKGZ v Gorici (tel. 531644). I\f M Alpinistični odsek /SPOTI SPDT prireja ,ffijgS&ga meseca aprila ALPINISTIČNI TEČAJ Interesenti se lahko vpišejo in dobijo vse informacije v sredo, 29. t. m., ob 20.30 na sedežu odseka v Ul. Carducci 8. Prvo predavanje bo v petek, 31. t. m., praktična vaja bo v Glinščici v nedeljo, 2. aprila. Vabljeni! Obvestilo uprave Občine Dolina Uprava Občine Dolina, sporoča, da bo tudi letos priredila občinsko razstavo domačih vin, in sicer v sklopu tradicionalne Majence v Dolini, od 6. do 9. maja letos. V ta namen občinska uprava vabi vinogradnike iz dolinske občine, naj se prijavijo na razstavo v tajništvu občine, lahko pa tudi po telefonu na številke: 228110, 228127 in 228392. Prijave sprejemajo do 31. marca, vsak dan med 9. in 12. uro. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 3. aprila, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil violončelist R. FILIPPINI. razna obvestila Enotna komisija za vprašanja borcev, aktivistov in vojaških Invalidov NOV v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost obvešča, da sprejema do 7. aprila t. 1. prijave za 10-dnevne oddihe v Sloveniji. Prijave in informacije na sedežu Zadružnega centra v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324 vsak dan, razen sobot od 9. do 12. ure. Naročene fotografije, ki so bile posnete na proslavi 100-letnice Ciril-Meto-dove šole v Kulturnem domu, so na razpolago v Tržaški knjigarni. izleti SPDT vabi člane na pohod po Vertikali od Briščkov, mimo Volnika do Zagradca. Pohod bo v nedeljo, 2. aprila, in bo združen z markacijsko akcijo. Zbirališče je v Briščkih ob 9. uri pri trgovini PAPI ŠPORT. Izlet vodi Peter Suhadolc. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 5. aprila izlet v Vitovlje (na kmetiji) in okolico. Vpisovanje v sredo, 29. t. m., od 10. do 11. ure v naših prostorih v Ul. Cicerone 8. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 26. marca 1989 VELIKA NOČ Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 18.25 - Dolžina dneva 12.29 - Luna vzide ob 23.04 in zatone ob 7.07. Jutri, PONEDELJEK, 27. marca 1989 VELIKONOČNI PONEDELJEK PLIMOVANJE DANES: ob 06.13 najnižje -44 cm, ob 12.16 najvišje 18 cm, ob 17.30 najnižje -21 cm, ob 23.50 najvišje 44 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 06.47 najnižje -39 cm, ob 12.56 najvišje 10 cm, ob 17.45 najnižje -13 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 12.4 stopinje, zračni tlak 1016,6 mb. narašča, brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Andrea Rossetti, Giuseppe Somma, Alessandro Pandolfini, Michele Agostini. UMRLI SO: 76-Ietna Vascotto por. Bressan, 88-letni Bernardo Vallon, 85-let-na Grazia Vidotto vd. Cossutti, 53-letna Lidia Solinas por. Bondi, 58-letna Angela Maria Galeppi por. Severini, 49-letna Anna Vascotto por. Rocco, 81-letna Maria Quaio, 65-Ietni Casimiro Mayowsky. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 26. marca 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (ALTURA), Ul. S. Cilino 36 (Sv.Ivan), Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6, Ul.Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (ALTURA), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Ul. deli' Istria 18. OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Ponedeljek, 27. marca 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). ZGONIK (tel. 229373) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. pod pokroviteljstvom občine ZGONIK vabi na L TROFEJO SMEHA HUMORISTI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! Nastopajo: KARST BROTHERS, VERČ - KOBAL, MOPED SHOW, JAKA ŠRAUFCIGER, TONI KARJOLA V nedeljo, 2. aprila, ob 17.32 v športno - kulturnem centru v Zgoniku. Vstopnina: Delavci, dijaki, invalidi, upokojenci. 350.000 lir Krema....zastonj! novo Qk36beno aadrujo čestitke iz srca čestitajo Loris, Erik in Fulvia Novi doktorici KSENIJI SLAVEC Na fakulteti za telesno kulturo univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani je 23. t. m. z odliko doktorirala KSENIJA SLAVEC Čestitajo ji in želijo še nadaljnjih uspehov vsi domači V torek, 21. t. m., je na medicinski fakulteti v Veroni doktorirala NADJA. Prisrčno ji čestitajo prijatelji Tanja, Rudi, Mara in Bobo. [ak>i‘(ja UL. SV. FRANČIŠKA 20 Vas vabi v četrtek, 30. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave slikarja BOJANA GORENCA _________gledališča______________ KULTURNI DOM Slovensko stalno gledališče bo predstavilo v petek, 31. t. m. , ob 20.30 premiero, delo Huga von Hofmannstahla SLEHERNIK v režiji Maria Uršiča. ABONMA RED A. Ponovitve od 1. do 9. aprila. VERDI V torek ob 19. uri (red C) ponovitev opere PARSIFAL Richarda VVagnerja. Dirigent Spiros Argiris, režija Giancarlo Menotti. V vlogi Amfortasa bo nastopil bariton Knut Skram. ROSSETTI Od 28. marca do 2. aprila bo Teatro Stabile iz Bočna predstavilo delo Marga-rethe von Trotta SVINČENA LETA. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 9. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. šolske vesti Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča državno neučno osebje, ki ni še v staležu, da bo do 15. 4. 1989 ODPRT ROK ZA VKLJUČITEV NOVIH PROSILCEV V POKRAJINSKE LESTVICE OSEBJA A.T.A. Kdor je bil že vključen v lestvice v šolskem letu 1987/88 in 1988/89, bo vključen tudi v novo lestvico, mora pa predložiti vse dopolnilne diplome in službene liste ter poseben formular. Informacije in formularje dobijo interesenti na sedežu sindikata v Ul. Carducci 8 ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Prisrčno se zahvaljujemo vsem za izkazano nam solidarnost v nesreči, ki nas je doletela Silvana, Rossana in otroci Od torka, 28. marca do sobote, 1. aprila 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L.Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul.Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 17 58 54 62 25 CAGLIARI 23 83 31 50 46 FIRENCE 15 23 73 62 88 GENOVA 77 71 47 28 2 MILAN 75 22 57 76 18 NEAPELJ 19 6 53 34 40 PALERMO 4 86 79 12 11 RIM 33 7 61 75 19 TURIN 24 43 53 55 74 BENETKE 6 65 32 64 36 ENALOTTO 111 2 2 1 1 X 1 1 1 1 KVOTE: 12 43.244.000.— 11 1.700.000.— 10 141.000.— kino ARISTON - 16.00, 22.15 Una donna in carriera, ZDA 1989, r. Mike Nichols, i. Melanie Griffith, Sigourney VVeaver. ENCELSIOR - 17.45, 22.15 I gemelli, ko-mič., i. Schwarzenegger, De Vito. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 21.45 La bella addormentata nel bosco, ris., prod. Walt Disney. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 La chiesa, srh., r. M. Soavi, i. H. Ouarshie, B. Cu-pisti, OD NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Le finte bionde, kom., r. C. Vanzina, i. C. Leone, F. Reggiani. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 La parte piu appetitosa... della femmina, pom., DO NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Matador, kom., r. P. Almodovar, i. A. Serra, A. Banderas, OD. GRATTACIELO - 15.15, 22.00 Rain Man - L'uomo della pioggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman. MIGNON - 16.30, 22.15 Sotto accusa, dram., r. J. Kaplan, i. J. Poster, K. McGillis, OD EDEN - 15.30, 22.10 Giochl erotici per ragazze smaliziate, porn., OD. Jutri ob 15.30 Unioni »essuali americane. 23. t. m. je praznovala rojstni dan NADJA STOCCA . Vse naj, naj, naj ji želijo prijatelji. Jutri, 27. t. m., slavi svoj 80. rojstni dan KRISTINA PERHAVEC. Še na mnoga in zdrava leta ji kličejo hči Dora, Pepi, Mitja in Jasna. Draga JUSTINA! Danes se s tabo tvojega rojstnega dne veselimo, v krogu radostimo in vso srečo ti zaželimo, tvoji najdražji. Ljuba nona JUSTINA! Prejmi zvrhan koš naših želja: da bi vedno le vesela bila, tvoje male Eliza, Sonja in Erika. Mami, noni in pranoni MARIJI MER-VIC-LEGIŠA iz Devina želijo vse najboljše za njen 90. rojstni dan vsi njeni. razne prireditve SKD Tabor - Opčine Prosvetni dom OB 45-LETNICI USTRELITVE 71 TALCEV bo v nedeljo, 2. aprila, ob 16.30 ponovitev spleta besede, pesmi in glasbe TO PEVČEVO SRCE JE. Spored oblikujejo MPZ in ŽPZ Tabor, recitatorji, koledniki in glasbeniki. Zamisel Olga Lupine. mali oglasi VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 S.O.S. Fantasmi, kom., r. R. Donner, i. B. Murray, K. Allen. CAPITOL - 16.00, 22.00 Chi ha incastra-to Roger Rabbit, kom., r. R. Zemeckis, i. B. Hoskins, C. Lloyd. LUMIERE FICE - 16.00, 21.30 VVillovv, pust., ZDA 1988, r. R. Howard, i. V. Kil-mer, J. Whalley. ALCIONE - 16.00, 22.10 II principe cer-ca moglie, kom., ZDA 1988, r. J. Lan-dis, i. E. Murphy, A. Hall. RADIO - 15.30, 21.30 Carezze super ero-tiche, porn., O D Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom D O ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 OSMICO je odprl Aljoz Milič v Repnu št. 49. Toči belo vino in teran. OSMICA je odprta pri Frandoli, Slivno 25. OSMICO ima odprto Sergio Ferfolja pri Piščancih. PRODAM golf G TI, letnik 1981. Tel. 228140. PRODAM fiat 127, letnik 1979 za 1.300.000 lir. Tel. 200834. PRODAM diatonično harmoniko. Tel. 0481/391209. PRODAM psičke pasme dobermann. Tel. ob večernih urah na št. 214475. NUDIM pomoč pri gospodinjstvu. Tel. 578323. IŠČEM zaposlitev kot hišna pomočnica. Tel. 003866/25934 od 18. do 20. ure. FIATOV USLUŽBENEC proda fiat tipo 1400 po ugodni ceni. Tel. 229224. FANT s slabim znanjem italijanskega jezika išče zaposlitev v Trstu ali okolici. Tel. 003866/58618. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije angleščine in nemščine. Tel. 229234. DIPLOMIRANA PRAVNICA z aktivnim znanjem slovenščine, srbohrvaščine, angleščine in poljščine išče zapostli-tev, tudi honorarno. Tel. 380603. STARINARNICA BIZJAK IN KERŠE-VAN, Erjavčeva 43, Nova Gorica, tel. 003865/22326, blizu mejnega prehoda pri Škobrijelovi ulici, nudi vse vrste starin po ugodnih cenah. Kje lahko kupite knjige in plošče po polovični ceni? Samo na RAZPRODAJI TRŽAŠKI KNJIGARNI DO 31. MARCA. TIC»lertia Ul. sv. Frančiška 20 Vas vabi na ogled razstave slovenskih in italijanskih mojstrov Slike ponujamo do konca meseca marca S POSEBNIM POPUSTOM menjalnica 24. 3. 1989 TUJE VALUTE FDCING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar...... 1377,550 1368.— Nemška marka........ 734,290 732,50 Francoski frank..... 217,240 215.— Holandski florint ... 651,500 648,50 Belgijski frank..... 35,116 34,600 Funt šterling....... 2363.— 2345.— Irski šterling...... 1964,200 1945.— Danska krona........ 188,450 186.— Grška drahma........ 8,750 8,200 Kanadski dolar...... 1153,400 1130.— TUJE VALUTE FDCING MILAN Japonski jen ......... 10,480 Švicarski frank..... 845,550 Avstrijski šiling... 104,360 Norveška krona...... 202,450 Švedska krona....... 215,330 Portugalski eskudo . 8,914 Španska peseta ...... 11,807 Avstralski dolar.... 1137,600 Jugoslov. dinar .... — ECU................. 1529,800 BANKOVCI TRST 10,200 844.— 104.— 200.— 213.— 8,40° 11,30« 1080.— 0,15 | BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Tele!.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-1 Agencija Rojan 411-6 liili iipiliipi Mii iiiiii iiiii I :p; r nedeljski televizijski in radijski sporedi n rai 1_______________________ 6.55 Motociklizem: VN Japonske, 500 ccm (iz Suzuke) 8.05 Dok. oddaja: Kvarkov svet 8.30 Rubrika: Canigatti & C. 9.25 Glasbena oddaja: Spomladanski koncert zbora Pic-colo Coro delVAntoniano (dir. Mariele Ventre) 10.25 Papežev blagoslov 12.35 Risanka: Čudežni fižol 13.00 Dnevnik - ob enih 13.30 Dnevnik - vesti 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocor-riere 14.00 Variete: Domenica in... 18.10 Športne vesti 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Variete: Gran Gala per Hanna & Barbera (vodita Maria Teresa Ruta in Sydne Rome) 22.05 Film: Marcellino pane e vino (dram., Šp. 1955, r. Ladislao Vajda, i. Pablito Calvo, Rafael Rivelles, Antonio Vico) 23.35 Motociklizem: VN Japonske, 125 in 250 ccm (prenos iz Suzuke) 0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica f RAI 2___________________ 8.00 Aktualno: Week end 8.30 Variete: Patatrac, vmes risanka Tom & Jerry in nanizanka Alf 10.20 Film: Torbidi amori (dram., ZDA 1947, r. Willis Goldbeck, i. Lionel Barry-more, James Craig) 11.50 Rubrika: Video week end 12.25 Inf. oddaja: Automia 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dnevnik - športne vesti 13.30 Variete: Piccoli e grandi fans 16.00 Film: I Lancieri del Ben-gala (pust., ZDA 1935, r. Henry Hathaway,. i. Gary Cooper) 17.45 Avtomobilizem Fl: VN Brazilije (Rio de Janeiro) 19.55 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Gledališče Eduarda De Filippa: Filumena Martu-rano 22.20 Dnevnik - nocoj 22.35 Dok. oddaja: Mixer 23.45 Rubrika: Šorgente di vita 0.15 Inf. oddaja: Leteči zmaj 1.15 Glas. oddaja: Bluesin 88 - Louisiana Red, Zoot Mo-ney Dennis & Jets | RAI 3 | 9.00 Smučanje: moški veleslalom (iz Cimoneja) 9.50 Film: Evviva il nostro eroe (kom., ZDA 1944, r. Preston Sturges, i. Eddie Braken) 11.30 Variete: Mai dire mai, vmes moški veleslalom 14.00 Deželne vesti 14.10 Variete: La tv delle ragaz-ze 15.30 Risanka 16.20 Film: Saranno famosi (glas., ZDA 1980, r. Alan Parker, i. Irene Čara, Lee Currei, Eddie Barth) 18.35 Nogometna rubrika 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 20.00 Dok. oddaja: Drobci 20.30 Film: II circo e la sua grande avventura (pust., ZDA 1964, r. Henry Hat-haway, i. John Wayne, Rita Hayworth) 22.45 Dok. oddaja: Drobci 23.00 Rubrika: Filmske novosti 23.05 Dnevnik - zadnje vesti 23.20 Aktualno: Očetje psihana-lize v Italiji - Česare Mu-satti 24.25 Dok. oddaja: Drobci | ff RTV ljubUana 1 8.40 Video strani 8.50 Otroška matineja: Živ Žav 9.30 Nadaljevanka: Safari (S.del) 10.05 Nadaljevanka: Kri in orhideje (N. Katkov, pon.) 10.50 SP v smučarskih skokih -120 m (finale, prenos iz Planice) 13.45 Video strani 14.00 Film: Zbogom orožje (vojni, ZDA 1932, r. Frank Borzage, i. Gary Cooper, Helen Hayes) 16.30 Dnevnik 16.45 Film: iz cikusa Johna Hustona - Annie (glas., ZDA 1981, r. John Huston, i. Albert Finney, Aileen Ouinn, Carol Burnett, Bernadette Peters) 18.50 Risanka 18.55 Video strani 19.00 TV Mernik, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Zabavna oddaja: Super 3 x 3 21.55 Smučajmo vsi (s posnetki iz Planice) 22.40 Dnevnik 22.50 Video strani TV Koper 4.00 Boks: Kalambay-Nunn (neposredni prenos iz Las Vegasa) 10.55 Smučarski skoki na 120 m (finale, iz Planice) 13.45 TVD Novice 14.00 Nedeljska rubrika: Noi la domenica - šport in spektakel 17.50 Avtomobilizem: Formula 1 - VN Brazilije (prenos) 20.20 Športna rubrika: A tutto campo 22.00 TVD Novice 22.15 Motociklizem VN Japonske in avtomobilizem VN Brazilije (povzetki) ff RTV Ljubljana 2 15.30 Danes za jutri 16.30 Smučajmo vsi (iz Planice) 17.15 SP v motodirkah 17.45 Avtomobilizem: Formula 1 - VN Brazilije (prenos) 20.00 Dokumentarec: Čousteau-jevo ponovno odkrivanje sveta 20.50 Poročila 22.05 Reportaža z nogometne tekme 22.35 Športni pregled CANALE S_______________ 8.45 Nabožna oddaja 9.30 Aktualno: Block notes 10.30 Dokumentarna oddaja: Sophia e altri amori 11.00 Aktualno: II girasole 11.30 Nanizanka: I Jefferson 12.00 Variete: Rivediamoli 13.00 Superclassifica Shovv 14.00 Variete: 22. svetovni festival cirkusa 16.00 Športna velika noč: nogometna in košarkarska tekma za UNICEF, Milan-Phi-lips 17.00 Nanizanki: Fox - Caccia al cane, 18.00 Love Boat - La moglie del direttore 19.00 Kviza: La ruota della fortu-na, 19.45 Tra moglie e ma-rito album 20.30 TV film: Ciskje - Storia di un bambino (dram., Niz. 1986, r. Guido Pieters, i. Danny De Munk) 23.20 Aktualna oddaja: Italija sprašuje 24.00 Šport: golf 1.00 Nanizanke: Baretta - Dop-pia immagine, 1.55 Mannix - Ricerche per un uomo morto RETE 4 _________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec 10.45 Nan.: Mississippi 11.45 Rubrika iz parlamenta 12.30 Dok. oddaja: Big bang 13.15 Nan.: Arabesgue 14.15 Filmske novosti: Ciak 15.00 Nan.: Katie & Allie 15.30 Film: Pranzo di Pasgua (kom., ZDA 1962, r. Melvil-le Shavelson, i. Charlton Heston) 17.30 Nanizanka: L'ora di Hit-chcoock 18.30 Film: Te per due (kom., ZDA 1950, r. David Butler, i. Doris Day) 20.30 Film: L'indomabile Angelica (pust., Fr. 1967, r. B. Borderie, i. Michele Mer-cier) . 22.10 Nanizanka: Spenser 23.10 Koncert: Filharmonija milanske Scala (dir. Riccardo Muti; Petrassi, Mozart) 0.40 Nanizanka: Missione im-possibile 1.40 Film: Tam tam Mayumbe (pust., It. 1955, r. G. G. Na-politano, i. Marcello Ma-stroianni) ITALIA 1________________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanki: Boomer cane intelligente 11.00 Dok.: Jonathan 12.00 Aktualnosti: Nessundorma 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Film: La rivincita di Ivan-hoe (pust., It. 1965, r. Tanio Boccia, i. Clyde Rogers) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Risanke: Bugs Bunny, 19.00 Siamo fatti cosi, 19.30 Gli amici cercafamiglia, 19.45 Benjamin, 20.001 Puffi 20.30 Boks: Michael Nunn-Patri-zio Sumbu Kalambay (iz Las Vegasa) 21.30 Film: Agenzia Riccardo Finzi... praticamente de-tective (kom., It. 1979, r. Bruno Corbucci, i. Renato Pozzetto, Simona Mariani, Enzo Cannavale) 23.20 Film: Io modestamente Moše (kom., ZDA 1980, r. Gary Weis, i. D.Moore) 1.20 Nanizanka: Star Trek ODEON___________________ 8.30 Nanizanka: Una famiglia si fa per dire 9.00 Filmske novosti 9.15 Nanizanka: The C.A.T. 9.45 Filmske novosti 13.00 Vesti: Odeon News 13.30 Nad.: La storia di Maria 15.30 Film: Ciak per uno sfregio (dram., ZDA 1984, r. Karen Arthur, i. Theresa Saldana) 17.30 Otroški variete: Sugar, vmes risanka L'uomo dalla maschera di ferro 19.00 Filmske novosti 19.30 Glasba: Caffe Italia 20.30 Film: II tassinaro (kom., It. 1983, r. A. Sordi, i. Alberto Sordi, Marilu Tolo, 1. del) 22.30 Film: II presidente del Bor-gorosso football club (kom., It. 1970, r. L.F. D'A-mico, i. Alberto Sordi) 1.30 Film: Vincere per vivere (dram., ZDA, r. Delbert Mann, i. Susan Blakely) TMC____________________ 10.00 Aktualno: Megawatt 11.55 Papežev blagoslov 12.15 Aktualno: A tutfoggi 13.00 Motociklizem: VN Japonske, 125,250 in 500 ccm 15.30 Risani film: Snoopy 17.15 Avtomobilizem Fl: VN Brazilije (iz Ria de Janeira) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nogomet: Tottenham-Li-verpool (iz Londona) 22.20 Glasba za Armenijo 24.00 Dok.: Sinji planet TELEFRIULI______________ 10.30 Rubrika o obrtništvu 11.00 Nan.: Barriere, 11.30 Nella časa di Flambards 12.30 Dok.: Velike razstave 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Variete: Buinesere Friul 16.30 Nan.: Mio figlio Dominic 17.15 Variete: Sei corde 18.00 Rubrika: Večerjajmo skupaj 19.00 Športne vesti 20.30 TV film: Ouesto incerto sentimento (kom., r. Carlo Tuzii, i. Carlo Giuffre) 22.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 23.00 Športne vesti 1.00 Inf. oddaja: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Sonce na planini (L.Lombar); 11.00 Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijski prikaz v 8 slikah: Polmrak (A. Rebula); 14.40-19.00 Popoldanski zbornik: šport in glasba ter prenosi s kulturnih prireditev; 16.00 Šport; 17.00 Posnetek prireditve v Ljubljani: Modrina in prod; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Čestitke; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Zbori; 17.30 Radijska igra; 18.05 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji in zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Tonka; 14.45 Lestvica popevk: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 7.40 Vse o radiu; 8.00 Sanremske popevke; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Aktualno: Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo, 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 17.33 Made in JU; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Glasba non stop in športna nedelja; 20.00 Prenos Radia Lj. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba. Pl’ RAI 1 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Mia sorella Sam 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik H.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Nanizanka: Stazione di servizio 14.30 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Mladinska oddaja: Big! 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Kviz: Domani sposi 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnev- 20.30 Film: L’inchiesta (zgod., It. 1986, r. Damiano Damiani, i. Keith Carradine, Har-vey Keitel, Phyllis Logan) 42.15 Aktualno: Linea diretta 22.45 Dnevnik 22 55 Rubrika: Filmske novosti 3.00 Dokument, oddaja: Itala - „ Raid Pechino-Parigi 3.30 Aktualno: Effetto notte „ (vodi Vincenzo Mollica) 4.00 Dnevnik - zadnje vesti ^ RAI 2 | 8.00 Dok.: Animali del sole 8.30 Rubrika o estetiki 9.00 Film: La freccia nel fianco (dram., It. 1944, r. Alberto Lattuada, i. Mariella Lotil) 10.30 O protestantizmu 10.55 Rubrika: Trentatre 11.35 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzo-giorno d... 13.00 Dnevnik in vreme 14.00 Nad.: Quando si ama 14.45 Kviz: Argento e oro, vmes šport 17.00 Film: Le grandi vacanze (kom., Fr. 1968, r. Jean Gi-raud, i. Luis De Funes) 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Hunter 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.35 Aktualna oddaja: La mac-china della verita 22.35 Dnevnik - nocoj 22.45 International DOC Club 23.35 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Film: II fuggiasco (dram., VB 1947, r. Carol Reed, i. James Mason) RAI 3 I * i. 9.00 Moški slalom (prenos iz Cimoneja) 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Lo zibaldone del lunedi, vmes (ob 12.30) moški slalom (2. tek) 14.00 Deželne vesti 14.10 Šport: povzetki - rokomet (iz Gaete), nogomet (iz Formie), v odmoru hokej na ledu Italija-Škotska (iz Canazeia) 17.00 Videobox 17.30 Dok. oddaja: Geo 18.15 Nanizanka: Vita da strega 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Videobox 20.30 Film: Wanted (vestern, It. 1967, r. Calwin J. Padget, i. Giuliano Gemma, German Cobos) 22.10 Variete: Chiambretti allo stadio 22.35 Aktualno: Io confesso 23.05 Film: II diavolo nelVabisso (dram., ZDA 1932, r. Madon Gering, i. Charles La-ughton, Gary Cooper, Cary Grant) | ff RTV ljubljana 1 10.10 Mozaik. Utrip, Zrcalo tedna, TV Mernik, Oči kriti-11 ke 11.25 Film: Kitajski sindrom (dram., ZDA, 1978, r. James Bridges, i. Jane Fonda, Jack Lemmon) 13.20 Video strani 15.45 Smučajmo vsi (pon.) 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik (pon.) 18.00 Mali koncert zabavne glasbe: Ansambel Županova torta in Pohorje ex-pres 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Riba 18.35 Nadaljevanka: Sozvezdje bele murve (3. del) 19.05 Risanka, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV film: Pod sinjim nebom (r. Dušan Prebil, i. Anton Marti, Peter Zobec, Boštjan Hladnik) 21.40 Aktualno: Osmi dan 22.20 Dnevnik 22.35 Antologija slovenske violinske glasbe (4. del) 23.35 Video strani m TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke Box 14.10 Avtomobilizem: Fl (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Nanizanka in film 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — V velikonočnem duhu TRST — Že spet dražja skodelica kava Športni dogodek 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rubrika: Settegiorni 20.30 Košarka NBA Today 22.15 TVD Novice 22.30 Sportime magazine 22.45 Nočni boks 23.30 Šport spektakel (povzetki) ff RTV ljubljana 2 17.45 Dok. o Afriki 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik 20.00 Nogomet: Brazilija-Ostali svet 21.45 Po sledeh napredka 21.15 Dok.: Camel Trophy 22.40 Neodvisna godba CijČANALES 8-30 Nanizanki: Una famiglia americana - L’imprendito-re, 9.30 Peyton Plače ,39 Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori, 14.15 j- Gioco delle coppie '80 Aktualno: Agenzia matri- ^.ao ^00 hioniale Nanizanki: La časa nella Prateria - Silvia, 16.30 Webster - L'asta di benefi-cenza Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II Prezzo e giusto!, 19.00 II 9ioco dei nove, 19.45 Tra htoglie e marito (vodi Mar-2q2s Co Columbro) 2o 3Q ^ktualno: Radio Londra 22 „,n '*ariete: Ciaoprimavera Variete: Maurizio Co-Oan ?anz°Show 0 Rubrika: Premiere Nanizanke: Baretta - II bente del serpente, 1.35 Mannix - Po 1‘alcol prende lu, °mo, 2.30 SWAT - Vigi- 7.50 Nanizanki: Lou Grant, 8.45 Svvitch 9.45 Film: Lo sai che i papaveri (kom., It. 1952, r. Marchesi-Metz, i. Walter Chiari) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.20 Aspettando il domani 16.45 Nanizanka: California - Il ritorno di Lucy 17.45 Nadaljevanka: Febbre d'a-more 18.35 Nanizanki: General Hospi-tal, 19.30 Aliče 20.00 Vesti: Dentro la notizia 20.30 Film: La storia di una mo-naca (dram., ZDA 1959, r. Fred Zinnemann, i. Audrey Hepburn, Peter Finch) 23.30 Tednik: Ciak 0.15 Film: Chi amera i miei bambini (dram., ZDA 1983, r. John Erman, i. Ann Mar-gret, Cheryl Anderson) 2.10 Film: Tempo di charleston (dram., It. 1969, r. Giulio Diamante, i. P.L.Lawrence) ITALIA 1 __________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Hardcastle and McCor-mick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja 14.00 Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter 14.55 Variete: Smile 15.25 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo - Un ospite indesiderato, 18.30 Super-car, 19.30 Happy Days -Benvenuti nel mio incubo 20.00 Risanka: Milly 20.30 Nogomet: Brazilija-Ostali svet (iz Vidma) 22.30 Kviz: Per la strada 23.00 Variete: Dibattito 23.20 Rock opolnoči: Elton John - Live in Australia 0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanke: Troppo forte -Tutti a scuola, 1.10 Giudice di notte, 1.40 Kung-fu ODEON___________________ 8.00 Nad.: Signore e padrone, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nan.: Good times 10.00 Nad.: Fiori d'arancio 10.30 Kviz: La spesa in vacanza, vmes (ob 11.00) nanizanka Una famiglia si fa per dire 12.00 Risanke 13.00 Otroški variete: Sugar 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito 16.30 Sugar... (2. del), vmes risanke in nan. Heidi 19.00 Nad.: Fiori d'arancio 19.30 Risanka 20.00 Nanizanka: T and T 20.30 Film: Il tassinaro (2.del) 22.30 Film: Mio padre monsig-nore (kom., It. 1971, r. Antonio Racioppi, i. Giancarlo Giannini) 0.30 Nan.: Un salto nel buio TMC_____________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio im-broglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.15 Risani film: Le avventure di un coniglio americano 15.45 Film: La corsa piu pazza del mondo (kom., ZDA 1978, r. Jack Starret, i. Charles Napier) 17.20 Film: Batman (fant., ZDA 1966, r. Leslie H. Martin-son, i. Adam West) 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nadaljevanka: Potere 22.15 Aktualno: Turizem 22.45 Vesti: TMC nocoj TELEFRIULI______________ 11.00 Nan.: Mio figlio Dominic, 11.30 La guerra di Tom Grattan, 12.00 Barriere 12.30 Kronike o motorjih 13.00 Nan.: Dick Turpin, 13.30 Gli ultimi cingue minuti 14.00 Glas. odd.: Musič box 17.30 Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Nanizanka: Nella časa di Flambards 20.00 Športna rubrika 21.15 Košarka: Fantoni-Kleenex 23.30 Športna oddaja: Žico 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Velikonočne pesmi, vmes koledarček; 9.00 Velikonoč na Goriškem; 9.30 Skice; 10.15 Mladinski oder: Na zelenico je prišla pomlad (B. Pertot); 10.35 Koncert v rojanski cerkvi; 11.35 Glasbeni listi; 12.00 Ne prezrimo: Pogovori o doktorskih razpravah; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Po Jezusovih stopinjah (M. Uršič); 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (27. del); 15.15 Velikonočni popoldan; 17.00 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik (pon.); 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Nova pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.02 11. šola; 14.20 Glasbene revije; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Kulturni svet; 18.35 Glasbene želje; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Za vsakogar; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž, nato Nočna glasba. Crisci in Santuz razpravljala o posodobitvi železniških prog Danes se pričenja sezona za športni ribolov v rekah Pokrajinska uprava namerava odločneje poseči na področje prostorskega načrtovanja, zlasti kar zadeva gradnjo prometnih infrastruktur. V ta okvir se uvršča nedavno srečanje med predsednikom Pokrajine Gianfrancom Criscijem in ministrom za prevoze, Pi-ergiorgiom Santuzem. Govor je bil tokrat predvsem o železniškem omrežju ter o odpravljanju ovir, ki jih za promet predstavljajo železniški prehodi v nivoju. Crisci je ministru Santuzu podčrtal pomen čimprejšnje dograditve drugega tira na železniškem odseku med Tržičem, Gorico in Krminom in odpravo še zadnjih železniških prehodov na območju Ronk. Podvojitev in posodobitev te železniške proge bo v prihodnje še bolj utemeljena, v vidu prestrukturiranja na področju prevozništva, ko naj bi del tovornega prometa s cest spet usmerili na železnico. Ob tem velja povedati, da se dela na omenjenem odseku proge opravljajo, počasi sicer, že dolgo in da so bila marsikje že dokončana. Tako je recimo drugi tir že položen na odseku med Krminom in Gorico in na odseku med Gorico in Rubijami, kjer so med drugim v teku dela za utrditev nasipa. Drugo vprašanje, ki je bilo prav tako predmet poglobljene razprave med ministrom in predsednikom Pokrajine pa zadeva danes še zmeraj mrtvorojeni krak železnice Poljan - Kr-min, formalno v gradnji že dobri dve desetletji. Gradnja te železnice, ki bi služila predvsem tovornemu prometu, je sicer predvidena v deželnem načrtu o preurejanju prevozov, vendar kljub temu danes še zmeraj ni mogoče z gotovostjo reči, če je proga potrebna in njena dograditev utemeljena. Crisci je ministra Santuza opozoril na dejstvo, da je Pokrajina v prejšnjem mandatu sprejela sklep o izdelavi študije o uporabnosti trase železnice. Zaradi železniških prehodov (zavarovanih) je najbolj oviran promet na območju Ronk in sicer na cestah Ron-ke - Doberdob in Ronke - Štarancan. Ovire naj bi dokončno odpravili z gradnjo nadvozov ali podvozov. Izbiro bo morala opraviti ronška občina, medtem ko bi država poskrbela za financiranje del. V kratkem bo sestanek med Pokrajino in predstavniki občin, na katerih območju so predvideni posegi. Datum ni najbolj posrečen, vendar za zamenjave ni več časa. Danes bodo oživeli bregovi rek in jezer v naši deželi, saj se pričenja sezona športnega ribolova. S to dejavnostjo se po zadnjih podatkih ukvarja na področju nekaj deset tisoč oseb, zanimanje pa še narašča. Lahko bi rekli, da je športni ribolov nekakšen balzam proti naporom in stresu hitrega ritma življenja, ki obremenjuje pravzaprav že vse sloje. Bistvo tega športa danes ni toliko v ulovu, ampak prav rekreacijski aspekt. In ker že razpravljamo o tem velja zapisati, da bo rekreacijski aspekt letos veljal bolj kakor prejšnja leta. V vodnih tokovih, zlasti na Goriškem, je dolgotrajna suša povzročila precej škodo na ribjem bogastvu. Veliko rib je poginilo, oziroma so postale plen ujed in drugih živali. Poleg tega pa velja opozoriti tudi na vse večje posledice onesnaževanja rečnih tokov. razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev sporoča urnik odhoda avtobusov za izlet na velikonočni ponedeljek: 1. avtobus - ob 8. uri iz Sovodenj v Standrež; 2. avtobus -ob 8.15 iz Štandreža v Podgoro, Štever-jan, Oslavje, Pevmo in Gorico na Travniku. Ob današnjem in jutrišnjem dnevu spoštujmo naravo in tujo lastnino Veliko noč bomo na Goriškem praznovali različno, nekateri s poudarjanjem duhovnosti in verskega izročila, drugi oh vrednotenju bolj materialne plati praznika, tretjim je dvodnevni praznik lepa priložnost za nekajdnevni izlet, za druge bo današnji dan običajen delavnik. Vsem želimo, da bi današnji in jutrišnji dan preživeli v miru in zadovoljstvu, brez nesreč in nezgod, zlasti prometnih. Če niste pravočasno rezervirali v sicer številnih gostilnah na Goriškem krasu, v Brdih in tudi v krajih preko meje, je bolje, da se zadovoljite s kosilom v domačem krogu. Velika večina prostorov je bila oddanih že pred nekaj tedni, tako so nam potrdili skoraj povsod, na naše vprašanje, kako je z zasedenostjo. Če bo vreme naklonjeno, za danes sicer tako napovedujejo, se bodo mnogi odločili tudi za daljši ali krajši izlet v naravo, ki je prav zdaj najbolj vabljiva. Nočemo biti vsiljivi, vendar se po drugi strani niti ne moremo ogniti priporočilu za pravilen odnos do narave. Ne puščajmo za sabo odpadkov, ne trgajmo po nepotrebnem cvetja, spoštujmo zasebno lastnino. Tudi takrat, ko menimo, da smo čisto sami in ni v bližini gozdne straže ali pripadnikov drugih služb, ki so zadolženi za nadzorstvo. Samo tako bo naš izlet v naravo lep in koristen dogodek. SKD HRAST vabi jutri, 27. marca, v Doberdob na tradicionalni PRAZNIK POMLADI Spored: ob 13.00 otvoritev praznika. Ob 15.00 slikarski ex tempore za otroke vrtca, učence osnovne šole in dijake nižje srednje šole. Ob 17.00 nastop godbe na pihala Kras iz Doberdoba. Sledi ples ob zvokih ansambla Pomlad iz Trsta. Ob 22.00 TOMBOLA v vrednosti 1 milijona lir. V primeru slabega vremena bo tombola v nedeljo, 2. aprila, ob isti uri. V Romansu ni primera aidsa zagotavljata Občina in KZE Na območju občine Romans niso doslej ugotovili nobenega primera okužbe z aidsom in niti nobenega primera seropozitivnosti (HIV). Tako se Parketi - lesene notranje ureditve mansarde -opaži KUZMIN BRANKO Dolina 7 Sovodnje ob Soči Tel. 0481 - 882179 glasi odgovor, ki ga je na izrecno vprašanje občinske uprave iz Roman-sa, dala goriška KZE. To so ugotovitve, do katerih so prišli v ambulantah goriške KZE. Pred dnevi so se namreč pojavile govorice o prisotnosti in širjenju te nevarne in za marsikoga žal usodne bolezni v občini Romans. Upravitelji so z namenom, da se ugotovi dejansko stanje in odpravijo razlogi za zaskrbljenost, zastavili javni zdravstveni službi točno vprašanje. Odgovor KZE je kot se zdi, zadovoljil upravitelje, spodrezal noge pa tistim, ki so širili neosnovane vesti. V Sovodnjah ustreljena lisica je bila okužena s steklino Lisica, ki se je zatekla na dvorišče hiše v Ulici Venezian 14 v Sovodnjah in ki jo je ustrelil Milan Tomšič, je bila okužena s steklino. Psička, ki ga je napadla in ki je bil cepljen, so uslužbenci KZE odpeljali v pesjak v Gorico. Včeraj je sovodenjski župan podpisal nov ukaz, ki prepoveduje prosto kroženje psov in ki nalaga občanom preventivne ukrepe pred morebitno nevarnostjo ukužbe s steklino in ki naj bi obenem preprečili širjenje nevarne bolezni. Steklina je, kakor dokazuje dogodek v Sovodnjah, še zmeraj prisotna na tem območju in potrebna je skrajna previdnost. Občani naj ne bi puščali psov in mačk ter drugih domačih živali iz hiš, oziroma dvorišč, takoj pa so dolžni sporočiti na občini ali pristojnemu uradu KZE če ugotovijo pri živalih težave v požiranju, neješčnost in če opazijo, da se živali obnašajo na neobičajen način. Lepo vreme kar vabi na izlete v naravo. Ob tem lahko tistim, ki se za to KERAMIČNE PLOŠČICE OPREMA ZA KOPALNICE SANITARIJE KAMINI LESNI POD LES f.Ui PAHOR Nezgoda v vojašnici - ranjen 49-letni podčastnik karabinjerjev TRZIC Ul. Grado 76 - Industrijska cona - Tel.: 0481/712012 Pri opravljanju poklicnih zadolžitev se je v petek precej hudo poškodoval 49-letni podčastnik karabinjerjev Nicola Pricchiazzi s stalnim bvivališčem v Gradišču. Pricchiazzi, ki skrbi za vzdrževanje telekomunikacijskih naprav je v vojašnici karabinjerjev v Ulici Montesanto padel z lestve z višine okrog 1,5 metra in zadobil resne poškodbe po obrazu, zlom nosnih in čelne kosti, močan udarec v glavo. Odpeljali so ga na zdravljenje v bolnišnico Ospedale Maggiore v Trstu, kjer naj bi ozdravel v približno tridesetih dneh, v kolikor ne bodo medtem nastopile komplikacije, ki so v primeru poškodb glave sicer precej pogoste. Ni znano, če je podčastniku medtem ko je stal na lestvi postalo slabo in je padec pripisati tem okoliščinam, ali gre za običajno in dokaj pogosto nerodnost, ki se po navadi konča brez težjih posledic. Tokrat je šlo, kakor se zdi precej drugače. Že sama premestitev v bolnišnico v Trstu kaže na to, da gre za najbrž precej komplicirane poškodbe in da v Gorici ni na razpolago ustreznih aparatur in specializiranega osebja. včeraj-danes B MARKET S. ANDREA VOSCI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE in vam obenem nudi številne artikle široke potrošnje po ugodnih cenah MARKET S. ANDREA — ŠTANDREŽ RA Iz goriškega matičnega urada v tednu od 19. marca do 25. marca RODILI SO SE: Sabrina Tinonin, Eleo-nora Danzo, Elisa Montico. UMRLI SO: 71-letna upokojenka Adeli-na Pizzo vdova Bossi, 76-letna upokojenka Atte Bressan, 52-letni kamnar Egone Giuseppe Verzegnassi, 69-letni upokojene Antonio Fierro, 51-letni uradnik Stanislav Fi-gelj, 87-letni upokojenec Carlo Andrian, 83-letna gospodinja Maria Musulin, 82-let-na upokojenka Arina Benco, 90-letna upokojenka Olga Grusovin vdova Grusovin, 62-letna gospodinja Teresa Naibo, 66-letni upokojenec Ouirino Višintin, 66-letni upokojenec Danilo Čemic, 78-letni upokojenec Mario Isola, 65-letni upokojenec Santi Pešce. OKLICI: mehanik Alexandru Csorba in Markiča Dima, karabinjer Demetrio Piero-bon in delavka Lorella Cerchiaro, karabinjer Lorenze Tonani in gospodinja Anita Zotti, uradnik Lorenzu Feliciani in učiteljica Graziella Zalateu. ■ Goriško županstvo obvešča, da bo jutri, na velikonočni ponedeljek, kot običajno delovala občinska pogrebna služba od 8.30 do 10.30. *<»* SLOVENSKO f STALNO.. GLEDALIŠČE Gostuje SNG DRAMA Ljubljana Peter Turrini TRG V BENETKAH Režija Dušan Mlakar V torek, 28. marca, ob 20.30 ABONMA RED A V sredo, 29. marca, ob 20.30 ABONMA RED B v Kulturnem domu v Gorici Za torkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu. odločijo, le priporočimo, poleg spoštljivega in odgovornega ravnanja (odpadki!) tudi dobršno mero previdnosti. S steklino okužene živali - okužene pa niso samo lisice in klateški psi in mačke, ampak lahko tudi srne, jazbeci in druge gozdne živali - so običajno zelo napadalne. Bolezenski nemir pa jih žene, da se stalno premikajo. Tako naj bi lisico, ki so jo v sredo ustrelili v Sovodnjah, v torek ponoči opazili kaka dva kilometra daleč pri Rupi. Iz kurnika je skušala skozi mrežo strgati kokoš. Opis živali, predvsem pa oskubljen rep, ustreza opisu v Sovodnjah ustreljene lisice. izleti Slovensko planinsko društvo vabi jutri na pomladni izlet na TRSTELJ. Zbirališče na Travniku. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 10. uri, hrana iz nahrbtnika. V primeru slabega vremena izleta ne bo. Sindikat upokojencev in VZPI iz Doberdoba prirejata 24. maja 5-dnevni izlet v Budimpešto, Visoke Tatre, Bratislavo in na Dunaj. Vpisovanje in podrobnejše informacije pri Mili. kino Gorica CORSO 15.30-22.00 »Una donna in carri-era«. VERDI 15.00-22.00 »Rain man - L'uomo della pioggia«. VITTORIA 15.15-22.00 »La bella addor-mentata nel bosco«. VValt Disney. Tržič COMUNALE 16.00-22.00 »Un'altra don- EKCELSIOR 16.00-22.00 »Un pešce di nome VVanda«. Nova Gorica SOČA 16.00-20.00 »Barbari«. ŠEMPETER 18.00 »Pričo je potrebno ubiti«, 20.00 »Ljubezenske sanje«. DESKLE 17.00-19.30 »Sestanek z nepoznanim«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti - Travnik 34 - tel. 5319^' DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 1 - Ul. Terenziana 26 - tel' 482787. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOB^ Pri jezeru - Vrtna ulica 2 - tel. 78300. ZAHVALA Vsem, ki so pospremili na zadnj1 poti mojo mamo Ido Gravnar vd. Drufovka posebej še pevskemu zboru iz Štma^_ ra, g. župniku iz Pevme in dr. D. 1 masi se najlepše zahvaljujem. Karlo Drufovka Oslavje, 26. marca 1989 S slavnostnim koncertom v Novi Gorici pričetek 20. revije Primorska poje Za nastope se je prijavilo 130 zborov z obeh strani meje Upokojenci so se ob dnevu žena popeljali na lep izlet v Istro S slavnostnim koncertom, ki bo v petek, 31. marca, v novogoriškem Kulturnem domu, se bo začela letošnja jubilejna 20. zborovska revija Primorska poje, ki jo prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske. Tudi na letošnjo revijo se je prijavilo rekordno število zborov z obeh strani meje, nad 130, kar potrjuje, da je zanimanje za to manifestacijo, ki je med najbolj množičnimi v Sloveniji, zelo veliko. To velja še posebej za letošnjo izvedbo, ki je, kot smo dejali, jubilejna. Zaradi tega so prireditelji imeli za umestno, da nekoliko spremenijo program, ki je bil značilen v prejšnjih letih, in da vnesejo nekaj novosti. To sta slavnostna koncerta, ki bosta uvedla in sklenila serijo pevskih nastopov letošnje revije Primorska poje. Na obeh večerih (Nova Gorica in Trst) bodo namreč nastopile kakovostno najboljše skupine iz Primorske. Tržaški koncert, katerega pokroviteljstvo je zagotovila Dežela Furlanija-Julijska krajina, bo neposredno prenašala tudi ljubljanska televizija. Kar zadeva koncerta, ki bosta na Goriškem, povejmo, da se bosta odvijala v Tržiču in Gorici. Tržiški koncert, ki ga ZSKD priredi s sodelovanjem Večnamenskega kulturnega središča iz Ronk, bo v soboto, 1. aprila, v dvorani Glasbene šole Vivaldi. Na njem bodo nastopili dekliški zbor Soča iz Kanala (dirigentka D. Žorž), mešani pevski zbor Pod lipo iz Barna-sa (N. Specogna), moški pevski zbor ZŠAM iz Idrije (B. Kosmač), ženski pevski zbor Jože Pahor iz Sežane (E. Prinčič), moški pevski zbor Ermes Gri-on iz Tržiča (F. Fragiacomo) ter moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline (B. Kralj) V Gorici bo Primorska poje v soboto, 8. aprila. Ob tej priložnosti se bodo v veliki dvorani Kulturnega doma predstavili moški zbor Skala iz Gabrij (R. Konjedic), mešani pevski zbor Lijak z Vogrskega (M. Pavlica), moški pevski zbor Fantje izpod Grmade iz Devina (I. Kralj), mešani pevski zbor Topničar s Trnovega (Z. Mikoletič in J. Rijavec), ženski učiteljski zbor iz Tolmina (V. C. Koič) ter mešani pevski zbor Ivan Rijavec iz Idrije (S. Močnik). Začenja se torej vsakoletni praznik zborovskega petja v primorskem prostoru, prireditev, ki jo v zadnjih letih bogatijo tudi nastopi italijanskih pevskih zborov. Občni zbor KŠD Vipava Kulturno in športno društvo Vipava sklicuje v petek, 31. t. m., ob 20.30 na društvenem sedežu redni občni zbor. Napovedana skupščina bo posebne važnosti zaradi predvidenih del na objektu, ki ga društvo običajno uporablja za razvijanje svoje predvsem kotal-karske dejavnosti. Objekt bo občina, predvidoma že v poletnih mesecih, pričela preurejati s tem, da bodo sedanjim kletnim prostorom dozidali slačilnice, manjšo dvorano in uredili sanitarije, poskrbeli za razsvetljavo in opravili še nekatera druga dela. Celotni strošek bo znašal okrog 105 milijonov lir. Deloma ga bo občina krila s prispevkom Kraške gorske skupnosti, deloma pa z najemom posojila oziroma z lastnimi sredstvi. Ob tem velja omeniti, da je občina lani že poskrbela za izvedbo prvega posega, to je za popravilo kotalkarske plošče in za ponovno glajenje. Potem ko bo izveden tudi drugi poseg, bo pečanska in celotna sovodenj-ska skupnost razpolagala s sodobno urejenim športnim centrom, primernim tudi za kulturne in druge prireditve na odprtem prostoru. Prav zaradi predvidenih gradbenih posegov vabijo odborniki društva člane k množični udeležbi. Na medicinski fakulteti univerze v Veroni je 21. t.m. uspešno doktoriral JOŽE STACUL Starši, brat, sorodniki in prijatelji mu iz srca čestitajo Društvo slovenskih upokojencev je ob mednarodnem prazniku žena pripravilo lepo darilo za članice: poleg nageljna z rožmarinom še lep avtobusni izlet v Istro, bodisi v kraje ob morju kakor v njeno notranjost. Prvi postanek je bil v portoroškem Bernardinu, od koder so se udeleženci izleta podali v različne smeri. Ena skupina je nadaljevala pot proti Umagu, kjer si je z zanimanjem ogledala znamenitosti, zlasti arhitekturo kraja. Dve skupini sta si izbrali kot glavni cilj Motovun, v osrčju Istre in od koder je čudovit razgled. Skupno kosilo so pripravili v znani restavraciji Istar-ske toplice, kjer so se mimogrede pozanimali, kaj vse ponujajo v tem zdravilišču. Zaradi muhastega vremena so bili prireditelji primorani nekoliko spremeniti prvotni program. Tako se je dan zaključil s postankom v hotelu v Bujah, kjer so si nejevoljo zaradi vremena namreč pregnali ob zvokih harmonike. Ob povratku so se nekateri odločili še za obisk v Domu upokojencev v Izoli, kjer so sicer goriški upokojenci dokaj pogosto, da ne rečemo že stalni gosti, drugi pa so jo mahnili naravnost proti domu. Res lepo in prijetno darilo ob letošnjem 8. marcu. Naj omenimo še hva- levredno pobudo, ki jo velja posnemati. Udeleženci so za obnovo bolnišnice Franja prispevali 371 tisoč lir, nekateri posamezniki pa še nadaljnjih 150 tisoč lir, nekaj pa je dalo tudi društvo. V celoti so goriški. upokojenci za obnovo Franje prispevali 850 tisoč lir. Na sliki: po kosilu prijetna zabava v restavraciji Istarske toplice (foto Škerk) Selektivna preizkušnja za fizioterapevte Pokrajinski konzorcij za rehabilitacijo sporoča, da so podaljšali rok za predstavitev prošenj za selektivno preizkušnjo za občasno zaposlitev fizioterapevtov. Rok je bil podaljšan do 10. aprila. Za sodelovanje lahko zaprosijo italijanski državljani starejši od 18 let in mlajši od 40 let in ki razpolagajo z diplomo fizioterapevta. Prošnji lahko priložijo tudi druga izkazila o delovnih izkušnjah in študijskih naslovih. Kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, bodo povabili na kolokvij. Prošnje je treba predložiti v tajništvu konzorcija v Gradišču, Trg Unita 3 do 14. ure 10. aprila. Prošnje je mogoče poslati tudi po pošti, priporočeno. Sprejeli pa bodo le tiste, ki jih bodo prejeli v omenjenem roku. Kriminalno komedijo Osem žensk bodo igrali tudi v Kulturnem domu Gledališka dejavnost je ob zborovski med najbolj priljubljenimi oblikami kulturnega udejstvovanja naših društev. Letošnjo bero, kar zadeva gledališko dejavnost, je treba oceniti vsekakor pozitivno. Ob Gledališki skupini iz Gorice, ki je svoje delovanje razširila tudi na druga področja izrazne umetnosti, je treba omeniti dramsko skupino kulturnega društva iz Sovodenj, ki je v letošnji sezoni pripravila že dve premieri. Najprej se je zelo dobro izkazala z recitalom »Vse dal bi v teh majnih dneh...« ob stoletnici rojstva Petra Butkoviča - Domna, pred dobrim mesecem pa so nas članice dramskega odseka razveselile z uprizoritvijo kriminalne komedije Roberta Thomasa Osem Žensk. Zanimivo delo, ki ga je režiral Emil Aberšek, si bomo lahko ogledali tudi v goriškem Kulturnem domu. Zveza slovenskih kulturnih društev in uprava doma sta namreč za ponedeljek, 3. aprila, pripravili gostovanje sovodenjske skupine z namenom, da si predstavo ogleda čimveč ljudi iz mesta in okolice. Za to priložnost bodo vsi abonenti SSG dobili brezplačno vstopnico. V Thomasov! komediji nastopajo Dorjana Devetak, Vesna Tomšič, Nadja Fajt, Tanja Hmeljak, Ljubica Butkovič, Ivana Butkovič, Nada Devetak in Vilma Butkovič. Za glasbo in luč so poskrbeli Slavko Tomšič, Rudi Petejan in Viljem Fajt, sceno sta pripravila Emil Aberšek in Emil Tomšič, šepetalka je Klara Fornazarič. Režija, kot smo povedali, je delo Emila Aberška. Dramska skupina je s tem delom pred kratkim gostovala v Škofji Loki in doživela topel sprejem. KULTURNI DOM priredi aprila TEČAJ AEROBIKE Prijave in podrobnejše informacije v Kulturnem domu (tel. 33288) in na sedežu ZSKD (tel. 531495) TOMAUTO Tomažič Stanko Ul. Nizza 15 —Tel. (0481) 83923 — GORICA ZASTOPSTVO ZA GORIŠKO — PRODAJA NADOMESTNIH DELOV AUSTIN ROVER RANomovm AUSTIN MINI □ AUSTIN MAESTRO □ AUSTIN MONTEGO ROVER 1300 □ ROVER 1600 □ ROVER 800 □ ROVER 825 LA MAGLIA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/790074 MODNE POMLADNE NOVOSTI NAJ VIS JE KAKOVOSTI ZA ŽENSKE IN. MOŠKE GORICA »KOSIČ BENEDIKT« TRGOVINI Ulica Ftaštel 7 - Telefon 85162 OBUTVE »KOSIČ K2« Ulica Oberdan 7 - Telefon 85520 VSE ZA ŠPORT ISšEORI Ulica Raštel 21 Telefon 531884 VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV VSE ZA DOM IN GOSPODINJSTVO Ideal «««/«.$*; NOVI RAZSTAVNI PROSTORI V PRVEM NADSTROPJU Ul. Raštel 17 - Tel. 33465 ARTIKLI ZA DOM IN GOSPODINJSTVO VSAKOVRSTNA DARILA - PORCELAN - KRISTAL NOVI VOLVO 440 POBARVANO JEKLO 1721 kub.cm - Različice: Turbo (120 KM); vbrizg (109 KM); vplinjač (90 KM) Cena ključi v roke in davek l.V.A. od 19.400.000 lir dalje _____________________________________________________________________________Kakovost in varnost____________ ZASTOPNIK CRALI PIETRO GORICA - Ul. Terza Armata 180 - Tel. (0481) 21073 - 21721 - 80-letnica Milana Mica Visok jubilej Bilo je še v maju 1945, ko nam je Marija Vilfanova v uredništvu povedala, da bomo dobili novega sodelavca. Skoraj istočasno nam je novega novinarja najavil tudi dr. Frane Tončič, prvi zunanji sodelavec Primorskega dnevnika iz vrst tržaške meščanske inteligence. Radovedni smo bili, kdo in kakšna bo ta »bela vrana« v naši partizanski novinarski srenji, zbrani v sobah in na hodniku nekdanjega Piccolovega uredništva na Trgu Goldoni. Govorim o Milanu Bolčiču, kolegu in prijatelju, kateremu se je prav do današnjega dne od rojstva v Boljuncu 26. marca 1909 nabralo natanko 80 let. Pojavil se je prav takšen, tako se mi zdi, ko ga srečujem, kakršen je videti danes, droben, z malce plahim pogledom iz drobnih oči, črnih las, ki so mu pri osemdesetih letih še skoraj prav takšnii kot takrat. Dr. Tončič mi ga je zelo hvalil. Boš videl (vse po vrsti nas je tikal) - je pravil - vaš je, prekaljen, ni čisto novinec, ima že nekaj časnikarskih izkušenj, je vesten, priden kot mravlja in marsikaj zna, in predvsem je doma v italijanščini. Med vsemi naštetimi argumenti je argument dobrega znanja italijanščine bil za nas še najmočnejši, saj je naše znanje jezika bilo kaj skromno, pri večini omejeno skoraj izključno na pogovornost. In tako se je začelo. »Bil sem kar precej zaskrbljen, ko sta sredi maja enkrat prišla k meni v urad takratnega Rdečega križa v Ulici Carducci 8, kjer sem delal z Romanom Pahorjem, Marija Vilfanova in odvetnik dr. Angel Kukanja in mi, očitno tudi po posvetovanju z dr. Tončičem, enostavno naročila, da se moram 20. maja javiti na Primorskem dnevniku. Nisem dobro vedel, kaj naj bi tam počel, čeprav sem se v ilegali med obema vojnama še precej ukvarjal s pisanjem in tiskanjem. Sprejel si me ti in Lado Pohar-Damjan in po kratkem pogovoru sta mi odmerila resor, ki se me je potem držal ves čas poklicnega časnikarstva do upokojitve: zunanjo politiko ali točneje prirejanje in komentiranje agencijskih vesti, ki nam jih je dostavljala v začetku naša »radijska poslušalnica« v Ul. Mazzini, kjer je bil prej sedež uradne italijanske agencije Stefani, pozneje pa naša lastna agencijska služba ATI s sedežem pri Sv. Vidu, v zgradbi, kjer je nekaj časa delovalo tudi naše obnovljeno Slovensko narodno gledališče.« Še danes ga vidim, kako je tiho pregledoval in zbiral v kupčke agencijske odrezke po posameznih agencijah in živčno brkljal po papirjih, nato pa največkrat sam natipkal, včasih pa tudi diktiral svoje končne izdelke. Potem sva v razgovoru za ta jubilejni zapis obujala spomine na tista prva leta, na kolege in sodelavce, ki so nekateri še, mnogih pa žal ni več, na tiskarje, razmere in dogodke, ki so si sledili kot vrtiljak okrog nas in z nami vred. Koliko vode je od takrat steklo pod mlinskimi kolesi časa in Primorskega dnevnika v njem; skozi koliko političnih in redakcijskih kriz se je bilo treba pretolči, kaj vse se je spremenilo in kaj se ni, kaj se je uresničilo v naših pričakovanjih in kaj je še do danes ostala iluzija... Milan je kmalu postal eden od stebrov zunanjepolitične redakcije dnevnika z izbrušenim poslu- hom za politično situacijo doma in v svetu. V prvem času bolezni Stanka Renka je bil tudi vršilec dolžnosti odgovornega urednika, zadnja tri leta pred upokojitvijo 1971 (leto prej je prejel Tomšičevo nagrado), ko je tudi sam zbolel in ni mogel več opravljati nočnega dela, je skrbel za uredniško knjižnico, ob vsem tem pa je brez ugovorov sprejemal in opravljal še vrsto drugih nalog v okviru naših ustanov. V letih 1957-59 je bil odgovorni urednik mladinske revije Jadro, od leta 1971 odgovorni urednik revije Dan. V letih 1960-70 je bil tajnik Narodne in študijske knjižnice, v letih 1964-68 član komisije za kulturo pri SKGZ in v letih 1968-74 član glavnega odbora SKGZ. Dvajset let je bil član upravnega odbora Založništva tržaškega tiska. Uredil in delno napisal je vrsto brošur, na primer Stoletnico čitalnice v Boljuncu (1970), Prebeneg svojim padlim (1972), pisal pretežno spominske članke v revije in koledarje. Toda kdo in kaj je bil Milan Bolčič, predno smo ga spoznali kot tihega, vestnega in vedno nemirnega časnikarja Primorskega dnevnika? Rojen v kmečki družini, za kmeta ni bil poklican. Iz domače osnovne šole je prešel na meščansko Ciril-Metodovo šolo v Trstu in na isti šoli leta 1925 dokončal tudi dveletno trgovsko šolo. V naslednjih letih je, čeprav se je medtem zaposlil, študiral še na trgovskem tehničnem zavodu Leonardo da Vinci v Trstu in na njem leta 1940 maturiral. Še pred koncem vojne (ko je prišel iz zapora) se je vpisal na ekonomsko fakulteto tržaške univerze, a je študij po osvoboditvi pod silo razmer opustil. V letih 1927-30 je bil uradnik v odvetniški pisarni dr. Josipa Vilfana in dr. Furlana, od leta 1930 dalje pa v pisarni odvetnika dr. Franeta Tončiča, vse do tistega 5. septembra 1940, ko sta bila oba, on in dr.Tončič, aretirana v okviru pripravljanja drugega tržaškega procesa pred fašističnim posebnim sodiščem. V teh študentskih in uradniških letih je Milan že deloval v dijaških in mladinskih društvih in s pridom uporabljal znanje in ljubezen do slovenščine, ki so mu jo znali vcepiti šolniki, kakršni so bili Fran Venturini, Ivan Vouk, Peric, Lavo Čermelj in drugi. Bil je tajnik dijaškega krožka Nicolo Tommaseo in odbornik Udruženja slovanskih srednješolcev v Italiji: dopisoval je v Edinost in v Venturinijeve Novice, objavljal prozo v Kukanjevi knjižici Biblioteka za pouk in zabavo. Po razpustu društev se je vključil v ilegalno skupino Štempiharjev, organiziral in pisal v ilegalne liste in brošure Stempiharski glas, Štempiharski koledar, Danico, Kaplje, Lipo, leta 1940 pa je kar v Tončičevi pisarni v nočnih urah na skrivaj pretipkaval na matrice in razmnoževal na ciklostil članke za Tomažičev Plamen, ki sta mu jih vse do aretacije prinašala Pinko sam ali Drago Bucik. Ob vsem tem je Milan leta 1938 organiziral in vodil, vzporedno s tistimi, ki jih je vodil prof. Jože Kosovel, v zasebni šoli Galileo Galilei tečaj slovenščine za Štempiharje. Po aretaciji in do začetka drugega tržaškega procesa je bil Milan zaprt v Coroneu in v Kopru, po obsodbi na 15 let zapora pa je kazen prestajal v Fossanu. Izpuščen je bil februarja 1944 in kmalu po povratku v Trst se je preko Romana Pahorja vključil v Osvobodilno fronto. Nameraval je v partizane, a ga je takratni vodilni človek OF v Trstu Ivo Pusti-šek-lrmo pregovoril, naj ostane na aktivističnem delu v mestu. Po posredovanju Romana Pahorja je prišel k Rdečemu križu, ki ga je s pooblastilom Mednarodnega Rdečega križa vodil neki Mastrovič in pod okriljem katerega je imel Roman Pahor tudi ilegalni »partizanski« Rdeči križ, ki je skrbel za poizvedbe o pogrešanih ali padlih, za pošiljanje paketov v nemška taborišča itd. S tega mesta sta ga, kot že rečeno, sredi maja Marija Vilfan in dr. Kukanja »prekomandirala« na Primorski dnevnik. Spričo tako dolge zavzetosti za narodno delo in navezanosti na slovensko besedo je naravno, da je Milan Bolčič ostal obema zvest tudi po upokojitvi. Najbrž ni prav mnogo tržaških Slovencev, ki bi imeli tako bogato knjižnico, kot jo ima on, in najbrž ga ni med nami, ki bi bil tako reden, dobesedno vsakodnevni obiskovalec Tržaške knjigarne, iz katere le redko odide brez nove knjige ali vsaj časopisa in revije pod pazduho. Branje mu je največje veselje, razvedrilo in šola že od šolskih let in tudi zdaj pri osemdesetih. Niti televizije ne mara v svojem samskem stanovanju, da mu ne bi razna televizijska navlaka odjemala časa za branje in razmišljevanje o minulih in današnjih zadevah, svetovnih in naših domačih, drobnih in velikih, ki napolnjujejo naše dneve in jih delajo, žal, največkrat zaskrbljujoče. Človek s tako bogato preteklostjo je lahko na prehojeno pot ponosen, mi pa mu, skromnemu kot je, ob visokem življenjskem jubileju ob zahvali lahko zaželimo le še dosti zdravih let. Res iskreno! JOŽE KOREN Avtocesta iz Trsta do Reke in v Dalmacijo Pred nekaj dnevi smo v jugoslovanskih časopisih zasledili vest, da so v bližini Reke že zabrneli stroji na trasi bodoče avtoceste Reka-Trst. Hrvatje tokrat prednjačijo pred Slovenci, saj so se v zadnjih letih lotili zelo obsežne akcije za obnovo sedanjih cest ter izgradnjo novih. Še zlasti na reškem področju je to vidno. Doslej so zgradili 25 kilometrov reške obvoznice. Po njej se odvija tako tovorni kot osebni avtomobilski promet v smeri sever-jug. Šoierji tovornjakov in v poletnem času tudi motorizirani turisti se na tak način lahko izognejo vožnji po ozkih ulicah Reke. Obvoznica je sicer še vedno preozka za iz dneva v dan naraščajoči promet. Prav zaradi tega je v prvi vrsti zanimanja Hrvatov gradnja avtoceste, bodisi tiste iz Trsta do Reke kot tiste ob jadranski obali iz Reke v smeri Splita, ki bosta seveda povezani. Avtocesta iz Trsta do Reke je ena treh prometnih infrastruktur predvidenih v osimskih sporazumih. Na drugi dve, tisti, ki bosta povezali Gorico in Trst s Postojno in dalje z Ljubljano, žal še vedno čakamo. Čakamo na to, da bi se vendarle enkrat v Beogradu ali kje drugje rešil spor o finansiranju. Kdo bo dal denar? Jugoslovanska federacija ali Slovenija? Bo cesta zgrajena z delom tako imenovanega cestnega dinarja ali z mednarodnimi investicijami ter posojili? Nekaj desetin kilometrov avtoceste v goriško in tržaško smer buri duhove v Sloveniji že veliko let. Denarja pa doslej ni bilo. Kdor mora iz Nove Gorice ter Sežane v Ljubljano pa se mora zaradi takih zakasnitev velikokrat peljati po dotrajani in zakrpani cesti, ki je marsikdaj skoro podobna kolovozu. Hrvatje bodo njihovo osimsko cesto gradili s finančno pomočjo italijanskih družb. Na enak način bodo pristopili h gradnji nove jadranske avtoceste. Okvirne načrte so v glavnem že izdelali, pa čeprav ni trasa dokončno začrtana. V Italiji je veliko zanimanja za nov način sovlaganja. Novi jugoslovanski zakoni to omogočajo. Avtocestna povezava med Trstom in Reko ter Splitom in Južno Dalmacijo bo ovrednotila naravne lepote ob Jadranski obali in brez dvoma priklicala množice motoriziranih turistov. (mw) Kmečka banica Gorica - Kmečka banica Gorica mečka banka Gorica « Kmečka banka ečka banka Gorica » Kmečka banka C ri Kmečka banica - Kmečka Kmečka Kmečka banka anka Gorica » Kmečka banica Gorica sanka Gorica » Kmečka banka Gorica -Kmečka banka Gorica » Km^B^AigffJbrica ~ mečka banka Gorica » Krneč* tAl^^Aica »K ečka banka Gorica ~ KmeckAaA^EsAi « K Eka banka Gorica - Krnečka-AnA ~ K ka banka Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banica Gorica a banka Gorica » Kmečka banica Gorica - Kmečka banka Gorica * banka Gorica « Kmečka banka Gorica » Kmecl Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica Kmečka Kmečka banka Sef Gorica » Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica < banka Gorica « Kmečka banka Gorid nka Gorica - Kmečka bankj a Gorica - Kmečka banica 6 Gorica « Kmečka banka ca - Kmečka banka Goi • Kmečka banica Gorica » Kmečka, banka Gorica - Kmečka banka. Gof - Kmečka banka Gorica « Kmečka banka Gorica » Kmečka banka GofH banka Gorica - Kmečka banica Gorica « Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gon& Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka ban** mečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica - Kmečka banka elita banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka « čka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banica Gorica » Kmečka banka Gorita - Kmečka banka Gorica « Kmečka banka vri ca banka Gorica. • Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica Kmečka banka &1,. Gnrirgs » U$rtprk^ ~ k mpfh hartkft Km-ria «, Kmrirfass hTinksi Gnrlr^ - tCm^Cto banka OArgt:#; ■» barma Velika noč v Štmavru pod Sabotinom Tekst in slike ZDENKO VOGRIČ Budi se vinograd iz sladkih sanj, polje je bilke v rosi okopalo, izza gora je sonce posijalo -ves pozlačen je v jutru Števerjan. Spoznali smo že deželico onkraj Soče, kjer se po Pevmskem mostu cesta dvigne v Brda. To je prijazni svet z vasicami in belimi cerkvicami na gričih obdanih z brajdami in cvetočimi sadnimi drevesi. Tu živijo uporni, delavni, živahni in veseli Brici. Gremo v Štmaver na obisk h gostoljubnim prijateljem. Semkaj smo prišli v družbi tukajšnjega rojaka (sicer bivajočega v mestu) profesorja Gabrijela Devetaka, profesorja glasbe, muzikologa in dolgoletnega pevovodje štmavrskega cerkvenega moškega pevskega zbora. Zaslužen sin tega prelepega kotička naše zemlje je zaljubljen v svoj rojstni kraj, kamor vedno prihaja, budno sledi utripu vaškega življenja, je častilec in dober poznavalec domačih tradicij. Zavedati se moramo, da tudi ljudske tradicije, stare navade spadajo v našo kulturno dediščino. Dolžni smo jih z ljubeznijo ohraniti in jih posredovati znancem, ker so del narodnega bogastva in naše identitete. Smo na Znorišču (po domače je tako pravilno) pri Kržadi na domu Valentinčičevih. Danes se pogovarjamo z gospodinjo, prijazno gospo Albino, rojeno Klanjšček, iz gostilne v Dolini. Z nami je tudi mladi Igor, ki z zanimanjem sledi pogovoru in nam od časa do časa postavlja razna vprašanja, ki razodevajo nekaj več kot saipo 'vljud-■ np^top^zanimanje za “Stare’reči". Dober znak! re ®nimalo me je zvedeti za lepe sta-Vgij^ žalost samo še delno ohranjene šege °n°™e navade v Brdih. Ljudske t6sn ln navade so posebno v tem času jejn 0 Povezane s cerkvenim bogoslužno v tem* običaji lahko zasledi- iehih6C Primerov krščanstvu le prikro-obred ln .°d poganstva podedovanih saiJl0 ov in vraž (nekatere krščanstvo pis0Vai. rira). Davni svečeniki so pri-lam in'1 Ve\ik pomen nadnaravnim si-v°de I?a9ičnim močem sonca, ognja, ' obrednega umivanja... Tudi jaj- ce, pomladni simbol, je v krščanstvu postal simbol Kristusovega vstajenja. Že v začetku pogovora so mi rekli, da tu nismo v Brdih. V Štmavru živijo Štmavrci, v Podsabotinu so Podsabo-tinci in res, globoka dolina Pevmice loči to zemljo od pravih Brd. Tu pravijo: "Gremo na Brda na Oslavje!" Os-lavci so Brici. Ne glede na to, po rodu (glej priimke), delavnosti, živahnosti in drugih vrlinah so vsi bratje in, bodimo pošteni, imajo skupno tudi kakšno napakico. Na griču Sveti Maver samotari, ob Sabotin široko se naslanja; v njegova vznožja Soča se zaganja - neskončno lepa v jutru in ob zarji. Sedaj je tisti čas, ko po dolgi zimi kmetje hitijo vezat trte, vozijo gnoj na njive in jih pripravljajo za sajenje krompirja. Čas je za dela v zelednjad-nem in okrasnem vrtu. Na mladih poganjkih se bodo kmalu pokazale razne nadloge, bolezni in uši v takem številu, da jih bo težko obvladati. Nekoč ni bilo vsega tega. Štmavrci se tudi pritožujejo, da jim srne popasejo in uničujejo radič, ko se je komaj pokazal iz zemlje. Tudi one znajo ceniti "redič-prvi taj". Spomini pridejo na dan. Domači so celo zimo otepali mineštre in polento. Prišel je vesel pust, nato pa zopet post. To je čas pokore, zdržkov, premišljevanja in priprave na vesel praznik velike noči, ko praznujemo Kristusovo vstajenje in početek človekovega odrešenja. Zjutraj so pili samo črno kavo, opoldne je bila na mizi mineštra, zabeljena z malo olja, zvečer pa zopet polenta in solata. Večkrat so dobili na krožniku župo požgano in samo ob nedeljah so si privoščili juho in meso. V starih časih niso pokušali mesa skozi ves postni čas. Na petek so občasno jedli štokfiš, ki je pa bil tradicionalna obredna jed na veliki petek. Nekoč blago za vsak žep je danes postalo gosposka jed. Kupovali so ga suhega in doma tolkli "les na les". Dali so ga za več časa "močit" in skuhali v kosih. Sledilo je zamudno čiščenje koščic in končno počasna zdelava v kozici z raznimi dišavami in paradižnikom. Jedli so ga s polento. Kakšenkrat so ga kupili v trgovini v mestu ali na vasi že "mokrega". Trgovec je razžagal polenovko na kose in jih dal za nekaj dni v leseno orno v vodo. Vsako jutro je vodo zamenjal. Ob petkih je postavil orno pred trgovino kot vabo za odjemalce. V postnem času so ob nedeljah molili križev pot pri popoldanskem blagoslovu. V postu so tudi prazniki. Desetega marca, na dan štiridesetih mučencev, so kmetje "gledali na vreme" in prerokovali: "Če štirideset mučenikov dan ni lepo, tudi štirideset dni potem ne bo." Domačini danes pravijo, da to ne drži več in rajši poslušajo televizijskega meteorologa. Sv. Jožef je povsod zelo čaščen svetnik zavetnik mizarjev in rokodelcev. "Se sveti Jožef v lepem solncu svita, bo mnogo vina, mnogo tudi žita." "Če bo sv. Jožef lepo vreme dal, bo kmet prav dobro stal". Na ta dan je bilo obvezno podati se na izlet iz mesta v okoliške kraje. Takrat smo obesili v omaro zimsko suknjo. V Peto vij ah tam pod Krasom je bila prva šagra in se je plesalo na br-jarju. Oljčna ali cvetna nedelja je tu znana kot oljčnica. Ta praznik spominja na zmagoslavni Kristusov vhod v Jeruzalem, ko ga je množica sprejela s palmami, oljčninn vejami in cvetjem. Nekoč so tudi v Štmavru gojili oljke. Na Cibišču so pridelovali toliko oljk, da so jih stiskali v domači torkli. Tudi ostali vaščani so se posluževali te naprave. Kdor ni imel oljk je za ta praznik šel na Cibišče po vejice in jih nesel do cerkve. Župnik je blagoslovil "uolčje", ki so ga potem doma hranili zataknjeno za razpelo. Oljčne vejice in lističi so služili za kropljenje mrliča, za blagoslovitev hiše ob praznikih ob koncu leta in ob "hudi uri". Ko se je napravljala nevihta, so hiteli "zažgat uolčje" in ga vrgli na borjač pred hišo. To je obvarvalo hišo in polje pred strelo in točo. Po veliki pozebi' v prejšnjem stoletju so oljke pomrle in sedaj jih je ostalo le še nekaj za spomin. Fantiči v mestu so barvali oljčne vejice s "porporino". Na oljčno nedeljo so hiteli v cerkev. Nosili so te srebrne in zlate vejice v kartonski škatli za čevlje "s špago" obešene za vrat. Prodajali so jih po cestah in hišah. Če je dež pokvaril praznik, se ljudje niso hudovali. Pravili so: "En žegen mora biti moker; oljčni ali velikonočni." V velikem tednu je bilo več cerkvenih obredov in ljudskih navad. Na veliko sredo so v Brdih pravili: "Homo tuč žagance!" Fantiči so zbirali po vasi stare deske, plohe in jih znosili pred cerkev. Ob popoldanskem blagoslovu so razbijali po njih z debelimi palicami, da je kar grmelo. Na vso moč so tudi vrteli klepetce (ropotavke, ropotulje, raglje). V drugih krajih so temu početju pravili "Boga strašiti". Na veliki četrtek so po cerkvah napravili božji grob. Okrasili so ga z zelenjem in cvetjem. Razširjena je bila navada že mesec pej sejati v plitve posode pšenično ali ovseno zrnje, ki je v tem času vzklilo in vzbrstelo, tako da je krasilo božji grob s svojim živim zelenjem. Po starem so se zvonovi po jutranjem bogoslužju zadnjič oglasili. Utihnili so za tri dni do velike sobote. Zvonove so "zavezali", tako so pravili. Po ljudski veri je voda po zadnjem zvonjenju imela posebno moč. Na Goriškem so si žene ob vodnjaku in doma pohitele umivat obraz. Tako so se obvarovale peg in si polepšale polt. Od tedaj dalje so se namesto zvonov iz zvonikov oglašale velike_ raglje, ki so jih menda imeli tudi v Števerjanu. Gospodinje so začele z veliko peko; pripravljale so gubance, pince, menihe in velikonočno posebnost, fulje. Mladci in otroci so pripravljali pirhe. Zavili so jajca v rdeč papir in jih kuhali ali so jih dali v ječmenovo "kavo", da so dobila lepo rjavo barvo. Danes prodajajo posebna barvila in samolepilne sličice, ki pirhe poživijo. Da bi ta navada ostala, že leta po nekaterih krajih prirejajo razstave in natečaje za najlepše pirhe. Fulje so res posebnost. Že nekaj dni pred prazniki so spekli doma kruh, da je bil za velik četrtek že nekoliko posušen. V velikem loncu so kuhali pršut ali pleče. Medtem so kruh (iz bele ali sirkove moke) zribali in ga dali v veliko posodo. Vmesli so še nekaj bele moke, dodali rozine, pinole, sladkorja, limonine in pomarančne lupine ter razne dišave. Vse to so zalili s pršuto-vo župo in dobro premešali. Iz te mase so izdelali fulje v obliki malih klobas in jih vrgli v vrelo vodo. Ko so fulje splavale na površje so jih pobrali, očedili in dali h kraju hladit. Za veliko noč so jih ponudili potresene s sladkorjem zraven kuhanega pršuta in hrena. Za otroke so pekli "menihe", pletene štručke iz testa za pince z jajcem za glavo. "Ako dežuje na veliki petek, ne bo tisto leto zemlja nikoli sita." Na veliki petek popoldan so v cerkvi molili križev pot. Spoštovali so veliki post. Zjutraj so si privoščili samo ječmenovec ali "črno kavo", za kosilo pa samo štokfiš s polento. Večerja je bila prav borna. Na veliko soboto je bila tudi v Brdih navada jesti "za pokoro" repne lubke. Pravili so jim fulj. Vrhovljanom so se rogali: "V Vrhulj jejo fulj." Ko so zvonove "odvezali", so briške matere hitele umivat otroke, ker jim je takrat voda "grehe izmila". V Štmavru zažgejo proti večeru pred cerkvijo velik ogenj. Iz cerkve pride župnik s strežniki. Blagoslovi ogenj in "velikonočno gobo". Verniki prižgejo sveče ob ognju in v procesiji stopijo v cerkev. Sledi blagoslov krstne vode in velikonočnih jedi (pince, gubance, menihe, pirhe). Od doma so namreč prinesli "požegnat kruh". V Štmavru je bilo vstajenje vedno zelo zgodaj. Mežnar je hranil doma tlečo velikonočno gobo in pazil "že-gnan ogenj", da bi ne ugasnil. Že ob treh je Vstal in šel v cerkev. Bogoslužje s procesijo se je začelo ob štirih še pri trdi temi. Vaščani so poskrbeli, da so gorele lučke vzdolž ceste od cerkve do Kržade nad šolo. Prižgali so svečke ali v železnih škatlah s petrolejem napito žaganje. Posebno imenitno je bilo pri Kržadi nekaj let po drugi vojni. Na latnike in na vrtne ograje so dali kupčke zgnetene vlažne zemlje. V te kupčke so pritrdili prazne polževe hišice, napolnjene z oljem. V olje so dali konček vrvice (stenj) in prižgali. To je bila res umetniška in svečana razsvetljava! Procesija se je vila od cerkve do Kržade in nazaj. Moški zbor se je na ta dan še posebno izkazal. Po končani maši so šli vsi domov. Na tešče so pojedli košček žegnane pince. Po tem obredu so dobili na mizo kavo in kasneje pršut, fulje itd... Cerkovnik je hodil od hiše do hiše in nosil velikonočno gobo. Vstopil je in stresel malo tleče gobe v "špargert". Žegnan ogenj so hranili vsaj čez vse praznike. Mežnar je nosil koš kamor je polagal nabrane dobrote. Te so bile del letne mežnarjeve berunje. Danes so strežniki, ki nosijo gobo in dobijo v dar nekaj kovancev. Ta dan se je razlegalo ubrano in veselo pritrkovanje od cerkve do cerkve čez brajde in griče. Pritrkovalci so dajali vse od sebe; tudi oni so hoteli ostati na dobrem glasu kot najboljši v deželi. Znali so razne viže: Kozanci so tako udarjali: "Tuci Tona, tud Blaž, jest ne morem, ti ne znaš.1" Pa tudi: "Tam na placu je tntava... tam na placu je tntava..." In tntava je bila črnooblečena Fur-lanka, ki je ponujala sladke kolače: "Colasus, colasus (kolasus...) Štmavrci so odgovarjali: "Pevma malo kruha revna Podsabtina malo več v Podsenici čisto neč!" Ob "navadnem" zvonjenju se je slišalo: "Oj Malija hodi dol oj Malija hodi dol..." Za slavnostno kosilo ni smelo nič manjkati. Začelo se je (ponekod) z mrzlo župo (žuč, žolca). Šledila je župa, potem kuhano meso s hrenom, tjenfan krompir, pršut, zelenjava, vrtan redič z jajci, gubanca in fulje... vse zalito z žlahtnim domačim vinom. Po praznični zbranosti v veselem družinske krogu je bil ponedeljek dan sprostitve. Starejši so se zbirali v gostilni ali v osmici in tam ob kozarcu vina modrovali o vremenu, delu, letini, gospodarskih težavah in... ocenjevali zlato kapljico. Fantje so balincali ali s kovanci zbivali (šicali) pirhe. Med vojnama so fantje in punce iz Štmavra hodili na izlet na Sabotin do stavbe, kjer je bil majhni vojni muzej, in do vrha gore. S sabo so nosili velikonočne jedi, veselo hodili in prepevali ob zvokih harmonike. Mlade noge so jih nesle vrh hriba kot peruti lahko ptico. Šli so do skalnatega grebena vrh prepadnih severnih sten in tam nabirali dišeči žmikelj (lepi jeglič, avrikelj). Na Sabotin so hodili tudi Pevmanci, Oslavci in Podsabtinci. Tako so se končali velikonočni prazniki. Ljudje izpod Korade in Sabotina so se zopet spoprijeli z vsakdanjim življenjem po sončnih brajdah med cvetočimi sadnimi drevesi in še nekaj dni ob pospravljanju ostankov slaščic in fulj obujali spomine na komaj pretekle praznike. :::::::::::::::::::::::::: xxx I I gradbeno podjetje PANGERC u 1 Sicem | j fARCO IMPORT - EXPORT I | ■ I l ^INE CHEMICALS Ul. Molino a Vento 10 - Tel. | 34137 TRST MARTINO LOZAR 34010 TRST Križ 404 Tel. 220142 ||f (i ||| 34132 TRST | | Ul. del Lavatoio 4 lil (040) 365424 |l| Telex: 461012 I 1 Nlefax: 040/363918 s.r.i. FARMA« F Filiala GORICA Ul. Trieste 160 - Tel. (0481)20769 1 X^\x\\xx\\xxxxxxxxxxxwi Vsem poslovnim partnerjem vesele velikonočne praznike i Hnlelvetius 34132 TRST Trg Liberta 3 Tel. (040) 65577 Telex 461109 HELTS -Fax 040/732366 FILIALA: 34170 GORICA Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20982 | UVOZ-IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA ■ D. D------- POOBLAŠČENI IZVOZNIKI IVECO LANCIA Iirelu lommo 34132 Trst. Ul. Geppa 9, tel. 040/68802 - Telex 460231 ADEXI - Faz (040) 68227 34170 GORICA, Korzo Verdi 51, tel. 0481/33576 Iliri lir in: 1 ijlliiHiia I ~ agrofores IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA TRST Ulica Geppa 9 c,nRn Tel. (040) 631002, 61242, 61060 C.I.S.A.A. commercio intermediazione sviluppo alto adriatico mednarodna trgovina in razvoj v GORICA Ulica Trieste 160 | | Viale Miramare 129 Tel. (0481) 20982 Te' 040,‘'104" - T=^ 460505 I severnem jadranu Telefax: 410411 Sedež: 34133 TRST- n, n> Te' 040/3^0,47°-'8 Filiala 34170 GOR/CA —n ^el- 0481/31659 — 32v"rXXIV' maj 1 Telefax 0481/81965 4. Pertot 11 — podloge — drobnarije __ velika izbira blaga | | — oblačila — oprema ' TRST Ul Ginnastica 22 Tel. 761029 StOVIHUM*5 Glavni predstavni Uvozjzvozjastopstva 34123 TRST -UT S. Te, e, ax: 0401302510 J lil S.A.C.A.T. IMPORT - EXPORT nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA in za tuje znamke avtomobilov trst _ Ul. sv. Frančiška 38 - Tel. 772002 11 I vene ZADRUG KONZORCIJ kmetijskih „„nuv grmada :ara/a TRST- Ul- XXX. oktob ra 13 Te'- 62830 | rrst - Ul. Cicerone 2 | TEL- 040/362885 I Te,ex; 460204 GRMADA I F"iala: Bucuie 6 - Steverjan (GO) ELECTRONICS DEVICES 111! TRST — Ul. Ghega 2 |||} TRSJel ^ozto^835 Tel. 040/64535 - 64449 1 1 1 Telex: 460517 TECHNA 34133 Trs«, Ul. C. Beccaria 8 - Tel. 040/360555-361555, T,. 460461 ^ | elektronske komponente etedronic shop 34133 TRST, UL. FABIO SEVERO 22, TEL. 040/62321 tei fr:::::::::::::::: V petek v Kulturnem domu nova premiera SSG Hofinannsthalov Slehernik v Uršičev! predelavi Osrednja tema starih srednjeveških iger - misterijev in moralitet je človek, in to tik pred smrtjo. Krščanska vera priznava, da doživi posameznik ob smrti pred dokončno božjo sodbo osebno sodbo, ki zapečati usodo duše. Ob tej sodbi so človeku ob strani dobra in slaba dela, ki jih je opravil na svoji zemeljski poti. Srednjeveška miselnost je te elemente personificirala. Iz četrtega stoletja imamo latinsko pesnitev Psycho-machia Aurelia Prudencia Clementa. V tem delu zasledimo poosebljene alegorične figure poganskih pregreh, smrtnih grehov in krščanskih čednosti. Gotovo je ta poema vplivala na poznejše pisce dramskih misterijev in moralitet, ki so se po letu 1400 razvile posebno v Franciji, Angliji in na Nizozemskem. V francoski moraliteti Bien advise et mal advise iz leta 1439 nastopa kot glavni junak Dobromislec, obdan z alegoričnimi figurami Razuma, Ponižnosti in Spovedi. Te ga vodijo k spokojni smrti. V moraliteti L'-homme pecheur iz leta 1494 je prikazana borba duše z Dobrim in Zlom. Motivu človeka pred božjo sodbo se pridruži motiv človeške samote. Posameznika zapustijo vsi prijatelji, ki so mu bili popolnoma vdani. Kako dale-kosežen je Ovidov rek: Doneč eris fe-lix, multos numerabis amicos. V nemški moraliteti Vam eygen gerichtund sterbenden Menschen (1510) je borba duše prikazana v štirih inačicah. Na eni strani so pogubljeni, na drugi pa skesani grešniki. Angleška verzija Slehernika, napisana v letih vladanja Edvarda IV. (1940), je nastala izpod peresa kakega cerkvenega očeta in nosi naslov Everyman, a morality play. Omeniti moramo še holandskega humanista Tschyriusa in njegovo delo Homulus iz leta 1536, ki se prične prav tako kot Hofmannsthalov Slehernik z najavo smrti, dramatika Thoma- sa Naogeorga z dramo Mercator (1540) ter humanista Macropediusa s scenskim prikazom Hekastus (1539). Tudi pri njem se prične dejanje s prikazom človeške radosti. Glavni interpreti so ravno v pripravah za novo bakanalije. Tudi drama Jermann Jaspara von Gennepa prevzema isto tematiko. Veseljaško življenje protagonista prekine bolezen. Ob njej nastopi spoznanje o napakah. Ozdravljenju sledi novo grešno življenje. Spet se pojavi bolezen, tokrat smrtna. Vsi ga zapustijo. Preganjan od Smrti, Grehov in Hudiča, podprt od Čednosti, Spovedi ter Usmiljenosti, je glavni junak končno rešen od Božje milosti. Z doprinosom vseh naštetih avtorjev se je leta 1911 pojavil Hofmannsthalov Jederman. Čas njegovega nastanka je bil nenavadno obsežen... Konec leta 1902 se je Hofmannsthal seznanil z angleško moraliteto. Leta 1903 je naznanil, da namerava na tej podlagi napisati svojega Slehernika. Sele leta 1906 zasledimo prvo obdelavo v prozi. Leta 1911 je delo dokončano in izročeno tisku. Srednjeveško snov je pisatelj predelal brez kakršnih koli aktualizacij. Prikazati je želel človeka, ujetega v svojo zemeljsko angažiranost vse do trenutka, ko mu Smrt zastavi pot. V navedbi virov prizna, da se je povsem naslonil na angleški original, da je prevzel nekaj elementov iz Hans Sachsove predelave, da je iz Comedie vom sterbend reichen Menschen prevzel nekaj drobcev, predvsem v uvodnih prizorih, da je v materino sceno vpletena rimana molitev, ki izvira od Albrechta Durerja, da je plesna pesem povzeta iz Minnersager-jev iz trinajstega stoletja itd. itd. Avtorjevo priznanje je preprečilo očitke literarnih kritikov, da gre v resnici za očiten plagiat. V zagovor naj veljajo besede, ki jih je avtor napisal v posvetilu:' »Storjen je poizkus zapisati znova in z vso skromnostjo to zgodbo, ki je last vseh časov..« Po krstni uprizoritvi v gledališču Schumann v Berlinu v režiji Maxa Reinhardta in scenogrfiji in kostumih Alfreda Rollerja in igri Aleksandra Mo-issija, ki je igral Slehernika, so se zvrstile še druge ponovitve. Leta 1920 otvori to delo I. Salzburški festival Festspielhaus. Predstave na prostem pred stolnico. Te igre so igrali vse do leta 1937. Po vojni so se pričele leta 1947 in se še letno igrajo. Vlogo Slehernika so igrali sami znameniti igralci. Poleg omenjenega Moissija Paul Hartman, Attila Horbiger, VValther Re-yer, Ernst Schroder, Curd Jurgens, Maximilian Schell in drugi. V Nemčiji so Slehernika igrali na Ferstvalu v Schwabesch Hallu, v Bad Gandersche-imu, v Bad Horsfeldu, v Hamburgu pred St. Johanniskirche. V Italiji so prvo predstavo igrali v Milanu pred baziliko SantAmbrogio leta 1933. Leta 1944 so spet uprizorili Slehernika. Tokrat ga je igral Ruggero Ruggeri. Tretjič so Slehernika uprizorili leta 1948. Glavno vlogo je igral Memo Be-nassi. Gostovali so tudi v tržaškem gledališču Verdi. Leta 1952 so igro ponovili v isti zasedbi. Leta 1954 so igro uprizorili v Orvietu, 1958. leta pa jo je v režiji Franca Enrigueza in scenografiji Marcella Mascherinija igral tržaški Teatro stabile. Zadnjič so Slehernika igrali v Italiji leta 1965. Glavno vlogo je igral Tino Carraro. Od vseh jugoslovanskih gledališč je Hofmannsthalovega Slehernika igrala ljubljanska Drama. O predstavi, prevodu in režiji pa bomo spregovorili prihodnjič. (A. R.) V Benetkah bogata razstavna dejavnost Benetke imajo v svetovni kulturni zgodovini posebno mesto, ki ga iz leta v leto potrjujejo z organizacijo številnih odmevnih prireditev in ne nazadnje s postavljanjem razstav. Tudi letos bo tako, predvsem v spomladanskem in poletnem času, ko pride v Benetke največ turistov in ljubiteljev umetnosti. Tako bo letos od maja do novembra v Do-ževi palači razstava o Trakiji, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Bolgarijo. Na njej bodo predstavili mnoge dragocene predmete, ki so jih našli na različnih arheoloških lokacijah. V muzeju Correr je za letošnji april in maj napovedana razstava del francoskih impresionistov iz Nacionalne galerije v VVashingtonu. Na ogled bodo dela Van Gogha, Degasa, Pissar-roja, Gouguina itd. Od maja do septembra bo tudi razstava navtičnih kart in drugih tovrstnih dokumentov, jeseni pa je napovedana razstava muranskega stekla, ki ga je oblikoval eden od pionirjev muranske steklarske tehnologije Ercole Barovier. V čast Jacopa Palme (II Gio-vane) bo razstava v muzeju Correr od oktobra do decembra, v palači Ca' Pesaro pa bo od aprila do julija rastava Francisca Goye. Aprila si bodo lahko obiskovalci ogledali v palači Fortu-ny razstavo fotografij ob 160-let-nici italijanske fotografije. V cerkvi sv. Bartolomea pa so odprli razstavo rekonstruiranih del Ivija Trogirskega, ki je nastala kot rezultat intenzivnih raziskav pred nekaj leti v jugoslovanskih in drugih arhivih. Kmečke hiše v Karavankah ]?ri založbah Drava in Založništvu tržaškega tiska je pred kratkim izšla knji-"a Kmečke hiše v Karavankah, ki z izpostavljanjem arhitekturnih značilnosti stavb pripoveduje tudi o slovenski kulturi, družbi in zgodovini Knjiga proučevalca krajevne zgodovine Gospodarski premiki na Tržiškem Furio Bianco, proučevalec krajevne agrarne zgodovine v 18. in v 19. stoletju, je pred kratkim objavil delo o Tržiču in o njegovem teritoriju (Alle origini delTindustrializzazio-ne. Monfalcone e il suo territorio, Edizioni della Laguna, lir 90.000). Raziskava zajema obdobje prehoda iz ruralnega gospodarstva v manufakturno, posebno pozornost pa je avtor posvetil globljim družbenim in gospodarskim premikom na Tržiškem ter spremembam v proizvajalnih odnosih, saj je mnenja, da je prehod iz agrarne družbe v industrijsko ključnega pomena za zgodovinopisje. Vse do konca Napoleonovih vojn sta bila Tržič in njegova okolica del beneške republike. Politična oblast je bila v rokah maloštevilnih beneških družin, ki so se v ta obmejni kraj pomorske^ republike preselile predvsem zardi službenih dolžnosti. Življenje v odmaknjenem okraju, ki je bil slabo povezan ne samo z Benetkami, temveč celo z Vidmom, ni privlačevalo beneškega nižjega plemstva, ki je bilo vajeno udobnega življenja, katerega še nerazvito urbano središče ni ponujalo. Tržič je bil v mejah Beneške republike središče upravnih, sodnih in civilnih oblasti, njegova okolica pa je bila povsem agrarna. Tržišče »villae« so vse do tega obdobja ohranile srenjski značaj, vendar je že ob vstopu v 19. stoletje pojav vaškega razslojevanja onemogočil nadaljnjo skupno vodenje srenje. Vsaj nekaj desetletij prej kot na slovenskem podeželju se je na Tržiškem pojavil razkroj vaških struktur. Nekatere družine so se z drznimi izbirami sicer močno povzpele v družbeni hierarhiji in so obogatele, istočasno pa je naraščalo število tistih, ki so obubožali. Številne družine malih kmetov so bile iz dneva v dan vse bolj odvisne od zemljiške gospode, tako da so bile prisiljene, posebno v obdobju lakote in slabih letin, preživljati se s tihotapljenjem soli in tobaka. Tihotapstvo je tako postalo nujen pridobitveni vir, ki je omogočil preživetje marsikateremu kmetu. Prihod avstrijskih oblasti, ki so po Napoleonovem padcu priključile Tržič in okolico goriške-mu upravnemu okraju, je sovpadal z začetkom posodobitve krajevnega poljedelstva. Začeli so z urejanjem vodovja, z gradnjo plovnega kanala, ki naj bi Tržič povezal z morjem, ter z uvedbo namakalnega sistema. Inovacije so potekale z vnašanjem novih kultur in z izsuševanjem močvirja, številni tržaški trgovci in podjetniki pa so vzporedno s tem začeli vlagati kapitale v razvoj tržiškega kmetijstva. Kupovali so zlasti posestva, marsikdaj pa tudi oderuško posojali denar in tako tudi večkrat povzročili propad malih kem-tov. Vlaganja v tržiško poljedelstvo so se izkazala kot donosen posel, predvsem zaradi naraščajočih prehrambenih potreb tržaškega prebivalstva. Položaj kmečkih množic pa se kljub posodobitvi kmetijstva ni bistveno izboljšal. Avstrijska oblast je izboljšala namakalni sistem in zgradila nove prometnice, še zdaleč pa ni mogla zaustaviti obubožanja malih kmetov, katerih posesti so se iz leta v leto krčile. Naraščalo je število agrarnih delavcev in kolonov, obenem pa se je razširila posest velikih kmetov. Ti so glede na spremembe v cenah žit sklepali vedno bolj dobičkonosne pogodbe s koloni, ki pa so v glavnem prenašali bremena novih davkov. Položaj kolonov se je vidno poslabšal, posebno po slabih letinah, tako da se je večkrat zadolženi kolon pogajal z veleposestnikom v podrejenem položaju. Z leti so prav koloni postali sestavni členi delovne sile, ki se je sredi prejšnjega stoletja zaposlila v prvih tržiških manufakturah in delavnicah. Agrarni proletariat se je tako razvil v industrijsko delovno silo. Bianco citira listine in dokumente iz krajevnih in tudi iz beneških arhivov, ponuja pa nam tudi v pretres številne katastrske mape, ki so jih izdelale bodisi beneške kot avstrijske oblasti in ki so še danes prava zakladnica pretekle gospodarske zgodovine. MARTA VERGINELLA Humoristi vseh dežel, združite se! Humoristi vseh dežel, združite se! Nikakor ni naključje, da je parafraza znanega Marxovega gesla naslov prireditvi, ki bo v nedeljo, 2. aprila, ob 17.30 v zgoniškem športno-kul-turnem centru. Humoristov je pač med Slovenci tako malo, da se morajo kot proletarci (teh tudi ni več pretirano število) združiti in iz tega združevanja črpati moč, da učinkovito, neposredno in z naravnost uperjenim želom izpovedujejo svoje šale in resnico. Pa poglede na to naše življenje, osebnosti in družbo, ki ta čas ni ravno vzorna... In tako se bodo v nedeljo v Zgoniku v organizaciji AR S Nova predstavili Karst Brothers, Verč in Kobal, Moped Show (s Tofom, Riflejem, pevkama^ in glasbenikom), Toni Karjola iz Kopra in nadvse znani Staj ere Jaka Šraufciger. Izpovedovali bodo svoje misli in doživljanja ter se skušali ob pomoči humorja in satire dokopati do tistega, čemur pravimo brezkompromisen in direkten pogled na stvarnost. Tak pogled pa največkrat omogoča prav spretno izpeljana šala. Argumentov danes seveda ne manjka, pa naj gre za našo ali jugoslovansko stvarnost... Prireditev torej obeta zanimiv nedeljski popoldan, ki bo obogaten še s podelitvijo 1. Trofeje smeha (v sodelovanju z Radiom Opčine). Tudi vstopnina je nekaj posebnega. Eden izmed organizatorjev nam je v šali povedal, da bo stala vstopnica za obolele, študente, upokojence in invalide (zakaj ne tudi za vojake ?) 350 tisoč lir, medtem ko bo za slovensko zamejsko kremo vstop brezplačen. S tem hočejo namreč ugotoviti, kdo vse spada pri nas v sam vrh lestvice (seveda ne kokošje, ki je polna ne prav dišečih madežev) in kdo je v vrstah ostale »gneče«... Na sliki: Toni Karjola AVTOPREVOZNIŠTVO CUNJA R. Bredi I! II! VEVR0^D^N»AFmKO|| SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN GRCD0 tovorni terminal fernet®394JRS21 26m Telefax 211994 PLOŠČICE — SANITARIJE IROLICH & C s n e NABREŽINA 35/C Tel. 200371 PUPIS in POHIŠTVO ARCOBALENO Kakovostna izbira modernega, stilnega in rustikalnega pohištva SESLJAN DEVIN ZASTOPSTVO rito Ul. Carducci 15 TRST — Tel. 64610 proizvodnja stavbnega pohištva iz lameliranega lesa 33049 ŠPETER SLOVENOV (Ind. cona) - VIDEM I432/727286 - Tele Telex 450504 HOBLES i 1 — proizvodnja lesenih lamelarnih oken INŽENIRING ZA OBNOVO LESENIH DELOV ZGRADB UVOZ-IZVOZ AbnAUti ZASTOPNIŠTVA ELPRO uvoz - IZVOZ s.r.l. Telefax: 040/61227 JI ^KRAŠKI fif FOR TRANS S.R.L. | j Bifeju 11 Tomažič 34010 Zgonik (Trst) Devinščina 21 Tel. (040) 225477 - 225035 BLIŽNJI VZHOD S JUGOSLAVIJO e VZHODNO EVROPO CARINSKE KONZULENCE TERMINAL FERNETIČI - Tel. 040/213831 II URAD V NOVEM PRISTANIŠČU HG 71 Tel. 040/308004 - Tlx. 460247 - Tfx 040/214181 —.... | TRST Ul. Cassa dl Risparmio 3 Tel. 68073 ss^SsS«S=iS' ZELENjaVA ..__ Miš avtopetelih ' 1 Df o H«sU vam nudi raz, n°vrstne tiskov;ne Audi i trst - Ul. R0SS°>" n - Te,. 77215, TRST Ul. Carpison 1 (vogal Ul. Coroneo 33) - Tel. (040) 762383 -ooblascena mehanična delavnica za VOLKSVVAGEN in AUDI | Prodaja originalnih nadomestnih delov VOLKSVVAGEN, AUDI, CITROEN M RITOSSd uvoz - IZVOZ Vsem poslovnim partnerjem želimo vesele velikonočne praznike femoodo ^ Ul. Coroneo 7 i TEL.: 040/232243 - 232244 I TRST — Ul. vuiv"~~ - .cniena galanterija ...... | 0bUtVe ' .................................................................. ........................................ LORENZI Tel. 910047 | I ELEKm,C™E INSTALACIJE Amh rožič MUan ROJAN — ui. Moreri 7 Tel. 414277 Politizacija našega sanka Jože Petelin Potem ko sta lanska politična pomlad in poletje v deželici na južni strani Alp prinesla tako močno odjugo, da je celo letošnja zima brez snega in mraza, so se tudi pogovori stalne klientele v gostilni Pri počeni maj oliki močno spremenili. Prejšnje večno zanimive teme o ženskah, avtomobilih in zaslužku (vrstni red je bil odvisen od povprečne starosti ad hoc pevskih ekip, ki modrujejo za šankom) je zamenjala politika. No, saj ne rečem, da ne bleknemo kakšne tudi o naj nežnejšem spolu, še posebej če milo angelsko bitje primiga mimo nas na kavico, ampak politika nas je popolnoma zasvojila. Zdaj že tri dni premlevamo o novih političnih zvezah oziroma strankah. »Zveze ali stranke, to je zdaj vprašanje,« je čisto po hamletovsko zagrmel literat Joško, ko je prikolovratil skozi vhodna vrata in bi skoraj padel, če se ne bi spretno ujel za šank. Joško ta kličemo kar Podparjeni, ker je konstantno pod paro. »Si za zveze ali stranke,« sem ga brž pobaral. »Trenutno sem za en hladen dvojni špricar, hk, in za popolnoma nič drugega!« Naročil sem mu ga, saj je spološno znano, da je Joško tudi Brezparjeni, kar pomeni da je konstantno brez prebite pare v žepu in si ga sam niti slučajno ni mogel naročiti. »Fantje, jaz sem kar lepo za zveze,« je zadeklamiral večno zgovorni Kori. »In ker sem se pred kratkim ločil, bo ustanovil kar svojo. Ime že imam: razvezanih!« »Ni slabo, lepa besedna igra,« sem ga pohvalil. »Jaz pa predlagam novo zvezo, čeprav bi ime ustrezalo tudi že kakšni obstoječi: Zveza • brezzveznikov! »Tudi Zveza vezanih ne bi bilo slabo,« je prikimal Gustelj, ki ima doma precej zvezane roke in je bil v gostilni samo zato, ker je šla žena po opravkih. »Kaj pa ti meniš o strankah,« je rekel Kori Lojzetu, ki je pravkar vstopil. »Najboljše stranke so stalne stranke!« »Ti si torej za obstoječe stanje?« »Veš kaj, na trgu prodajam zelenjavo in povem ti, da so stalne stranke res najboljše. Kaj pa ti misliš pod "obstoječim stanjem" me pa eno figo briga!« »Jaz sem vedno za partijo...,« je zarjul literat Joško, ki mu je hladni brizganec za silo osvešil utrujene možgane, »partijo šaha! No, junaki, kdo gre z mano en špil?« »Alkoholno si tako zdelan, da še med trdnjavo in kmetom ne ločiš, pa bi rad šahiral,« ga je glasno opomnil Gustelj. »Kar lepo pojdi tjale za prosto mizo in ustanovi stranko enega, nam pa daj mir, ker govorimo o silno pomembnih rečeh!« »Jaz imam pa res krasen predlog za novo stranko,« je pomembno dejal večno zgovorni Kori. »Daj za rundo, pa se takoj učlanim,« je dahnil literat Joško in zamlaskal z že spet suhimi usti. »Za rundo dam, če se ne učlaniš,« je pribil Kori in res naročil pijačo. »Zadnjič sem bral, da so hoteli Slovenci leta 1848 ustanoviti kraljevino Slovenijo, pa sem prišel na idejo, kaj ko bi čisto zares ustanovili Stranko za restavracijo slovenske monarhije. Restavracija se mi zdi tako fajn beseda!« »Tudi meni,« sem modro prikimal, »in zato bi se lahko vsi odbori, komisije in ostale skupine znotraj Stranke lahko imenovali krčme, bifeji, gostilne, bari in bistroji. Si predstavljate: Centralni bife Stranke za restavracijo slovenske monarhije, Nadzorni bistro centralnega bifeja Stranke za restavracijo..., Bar za pritožbe pri centralnem bifeju Stranke za...« »Veš kaj,« me je s krohotom prekinil Kori, "tudi tale tvoja ideja je vredna še ene runde!« Prijateljsko so me začeli trepljati po rami in potem je do enajsith zvečer sledilo še prav čedno število rund. Domov sem hodil malce dlje kot običajno, saj je tudi v teoriji znano, da je cikcak pot daljša od ravne. Potem sem vso noč sanjal o zvezah, bistrojih, strankah, restavracijah, bifejih, kraljevini, kralju Samu, Karantaniji in kar je še takih pomembnih reči. Horoskop od nedelje, 26. marca, do sobote, 1. aprila 1989 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) — VI IN DELO: * I “ Zvezde so vam kar precej naklonjene, zato lahko pričakujete uspešen razplet zastavljenih načrtov. Nadvse veseli boste tudi ugodnih sprememb. Odprle se vam bodo nove možnosti za uresničitev vaših ciljev. Precej bo novosti. Četrtek in petek bosta nekoliko bolj muhasta. VI IN DRUGI: Pri ljudeh boste priljubljeni in povsod dobrodošli. Ugodna dneva bosta torek in sreda. BIK (20.4.-20.5.) X / VI IN DELO: Na-f A poved je za vas kar precej ugodna. Teden vam bo s kopico novosti polepšal marsikateri dan. Ponudilo se vam bo nekaj zanimivih priložnosti, ki bodo pospešile uresničitev vaših načrtov. Uspehi bodo spodbudili vaš delovni elan. Le nedelja vam ne bo preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Bodite previdni: niso vsi znanci tudi prijatelji. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. DVOJČKA (21.5.-> 20.6.) — VI IN I I DELO: Zvezde so vam prijazne. ~ Spremljala vas bo odlična delovna forma. Čas je ugoden za uresničitev zahtevnejših načrtov. Sreča bo na vaši strani. Posebno naklonjene bodo zvezde vsem majskim Dvojčkom. Ob koncu tedna vas čaka presenečenje. Ponedeljek in torek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Prisluhnite nasvetu drage osebe. Ugodna bosta petek in sobota. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Zvez-de vam tokrat niso I j kaj preveč naklo-njene. Kar precejšnja je možnost prehodnih težav in nekoliko slabšega počutja. Bodite v odločitvah previdni, ker čas ni najbolj primeren za nove pobude. Četrtek in petek vam z neprijazno Luno ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Posvetite nekoliko več časa nekomu, ki vas potrebuje. Ugodna dneva bosta nedelja in sobota. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: To je JL M vaš teden. Zvezde fl V so vam izredno na-klonjene. Izkoristite ugoden položaj zvezd in napredovali boste. Merkur in Venera bosta nadvse pozitivno vplivala na uspešen izid vaših pričakovanj. Kar precejšnja je možnost prijetnih presenečenj. Nedelja bo nekoliko bolj muhasta. VI IN DRUGI: Izpolnila se vam bo skrita srčna želja. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. ... DEVICA (23.8.-fM) 22.9.) — VI IN I I y DELO: Teden bo | (jf delovno zanimiv in poln zanimivih priložnosti. Z lahkoto boste kos nalogam, možen pa je.tudi finančni uspeh. Rojenim od 26. 8. do 5. 9. bosta Mars in Jupiter sovražna, zato so možni konflikti in nepričakovani stroški. Ponedeljek in torek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo pripravil neprijetno presenečenje. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Pred vami m^mmm je nekoliko naporen, a uspešen teden. Kljub temu, da se boste morali po vsej verjetnosti srečati z nekaterimi ovirami, boste težavam uspešno kos. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd v prvi polovici tedna. Četrtek in petek vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Pozor! Nikar se v srčnih zadevah ne prenaglite. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. ŠKORPIJON Ul (23.10.-21.11.) — VI IT J IN DELO: Obeta se I I vam zanimiv in kar ■ ■ uspešen delovnik. Ugoden položaj zvezd bo pripomogel k vašemu dobremu počutju. Čas je primeren za nove iniciative iri načrte. Dosegli boste nekaj pomembnih delovnih zmag. Sobota vam z neprijazno Luno ne bo naklonjena. VI IN DRUGI: Spoznali boste, da nekdo vašega zaupanja ni bil vreden. Ugodna bosta sreda in četrtek. STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN DELO: Vstopate v precej razgiban in predvsem prijeten teden, v katerem se vam bo marsikaj obrnilo v zaželeno smer. Ponudile se vam bodo ugodne priložnosti za lažjo uresničitev vaših načrtov. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd in uspelo vam bo, kar si želite. VI IN DRUGI: Ne zaupajte preveč obljubam, ki vam jih bodo dali. Ugodna dneva bosta torek in sreda. KOZOROG (22.12.-r\ A 19.1.) — VI IN DELO: Napoved za l V vas tokrat ni preveč ugodna. Glede na to, da vam Merkur in Venera nista prijazna, lahko pride do neljubih dogodkov in zastojev pri delu. Bodite vedno in povsod preudarni in previdni, pa ne bo hudega. Ob koncu tedna vas čaka veselo presenečenje. VI IN DRUGI: Bodite previdni in nikar ne zaupajte vsakomur. Ugodna dneva bosta petek in sobota. VODNAR (20.1.-AV 18.2.) - VI IN DELO: Teden bo delovno uspešen in zanimiv. Prijetna Venera in ugodni Merkur vam bosta pripravila marsikatero prijetno doživetje. Uspešni boste in učinkoviti. Čakajo vas lepe novosti. Precejšnja je možnost veselih presenečenj na denarnem področju. VI IN DRUGI: Ne odločajte sami, temveč raje v dogovoru z ljubljeno osebo. Ugodna bosta sreda in sobota. RIBI (19.2.-20.3.) — ^ f VI IN DELO: Telli^ den bo sicer ugo-J den, vendar kljub temu obstaja nevarnost kakih težav ali zapletov v prvih dneh tedna. Izkoristite predvsem drugo polovico tedna, ko vam bodo zvezde precej bolj naklonjene. Rojenim od 27. 2. do 3. 3. lahko neugodni Mars prekriža načrte. Bodite previdni. VI IN DRUGI: Neki sorodnik vam bo zrahljal živce. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. Pisava odkriva našo glej, da boš malce manj vihrava. Oglasi se čez leto ali dve. Morda bo takrat že marsikaj drugače? A/L. CL \lP- TiSOrTUjCLc /tr notranjost Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK uLaTCV^OMA. 3: AvcArO &fri Q; LEPOTA b ,^v°je želje bodo uslišane in izpolnjene, če v 1 Vztrajala pri teh željah in jih vedno obravna-tj ,a kot stvar sedanjosti. Tako nekako, kot da te^0'. kar želiš biti, že si... Podrobneje ti bom to tazv' ° razl°žil morda kdaj drugič. Iz pisave je kar tden tv°j hitro menjajoči se odnos do vsega, se tite obkroža. Zato tudi težko verjamem, da bi t0 Uresničile želje, če jih hitro menjavaš. Sicer a dekle šestnajstih let ni nič posebnega, a le 9rafološko analizo ali pojasnila '°na Boruta Pogačnika dnevnik. 26. marca 1989 Šifra: LEPA POMLAD Tvoje upanje, da je mogoče analize objaviti že čez teden dni, je malce optimistično. Čakalna doba je res dolga, a je pač tako. Glede ljubezni ti, draga dvanajstletnica, ne morem prav nič napovedati. Lahko boš zelo srečna ali pa nesrečna. Odvisne bo pač od tega, kako se bosta s fantom, ki si ga boš našla, razumela, odvisno bo od vajinih značajev, ki se bodo šele razvili. Časa je še veliko. V tem smislu boš zrela šele po sedemnajstem ali osemnajstem letu. Trenutno imaš nekaj problemov s svojo samozavestjo. Veseli me, da znaš prisluhniti drugim in z njimi tudi deliti veselje in skrbi. Šifra: POEZIJA Priporočal sem ti, da namesto pesmice pošlješ kakšen drug pisni izdelek. Pa poskusiva vseeno s pesmico, seveda ne glede na vsebino. Nekatera stališča do sveta in same sebe niso še razčiščena, kar je seveda za starost sedemnajstih let normalno. Včasih se rada nekoliko postaviš, rada bi se zdela nekaj posebnega, češ da ti bom potem lažje. Odločna si in kar si vbiješ v glavo, običajno tudi izpolniš. Čez leto ali dve pa bi izplačalo, da spet pogledava tvojo pisavo. Tedaj se bo verjetno že marsikaj spremenilo v njej. Prav ? VODORAVNO: 1. italijanski smučar (Alberto), 6. del sveče, 11. gosta, temno rjava tekočina, 12. skupina ogljikovodikov v rastlinskih eteričnih oljih, 14. Ace Mermo-lja, 15. privatna... bolnišnica, 17. avt. oznaka Reke, 18. Prešernova pesem, 20. Odisejeva domovina, 21. star Slovan, 22. grški bog vojne, 24. ime koš. trenerja Nikoliča, 25. očka, 26. francoski filmski režiser (Roger), 28. domovina Ilircev, 30. slovenski pesnik in prevajalec (Anton), 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 32. človek z velikimi očmi, 33. Apeninski... je Italija, 36. ostrivci, 39. seč, 40. resnica, 42. najvišji vzor, 43. japonski drobiž, 44. vrsta boljših kolačev, 46. visoke igralne karte, 47. avt. oznaka Genove, 48. nuja, 50. avt. oznaka Turina, 51. tipalnica pri žuželkah, 53. pripadnik Germanov, 55. bog velikan, 56. sloviti vestern film. NAVPIČNO: 1. žensko ime, 2. Oton Trbant, 3. značilen je lunin..., 4. eden od Malih Sundskih otokov, 5. ime avstrijske smučarke Wachter, 6. priprava za stikanje, 7. v sestavljenkah za škatle, shrambe, 8. doba, vek, 9. Norveška, Portugalska, 10. ime slov. književnika Kopitarja, 11. vrsta zimzelenega drevesa iz tropske Amerike, 13. del sukanca, 16. okrajšava za nacionalsocialist, 19. istrsko letovišče, 21. v baletu stanje plesalke na enem prstu, 23. naš pesnik Gregorčič, 25. vrste vzhodnjaških likerjev, navadno iz riža, 27. lučaj, 29. kraj pri Opatiji, 31. staro ime za Koroško, 33. čiščenje, odvajanje, 34. Jut-rovo, Vzhod, 35. filmska igralka Deborah, 37. bivši brazilski nogometaš, 38. Troja, 41. premerka, klešče za merjenje debeline, 44. tisoč kilogramov, 45. Kajnova žrtev, 48. liho število, 49. tropska papiga, 52. osebni zaimek, 54. Marcello Mastroianni. REŠITEV ■ouipjv *9S VeiU 'SS 'ueuroo 'ES pu -etue 'IS '01 OS Tgdiiod '81 '30 'tl 'm '91 'epoi Tl 'up 'El Topi -n 'saj '01 'nun '6£ 'g£ » -oiod •££ Tei|o 'Z£ tamfl OE Tipni '8Z 'mipeA '9Z 'jpre si 'edv n 'saiv iz Tuv Tl TFU 'OZ 'uren '81 'IH 'Zl Triuiih -si ' pj "V Tl 'uadiaj -ji ‘uen -en 'u 'luais g 'eguioj. I :ONAVHO(IOA 01NVS AVTORADIO - RADIO - TV VIDEOKASETE - GOSPODINJSKI STROJI Bresciani danev PIZZERIA - BAR - GOSTILNA >VETO< OPČINE — Narodna ul. 39 — Tel. 211711 1 1 DEBENJAK NADA in FABBIZI ER/NO < || Prn , 0B t°RKIH ZAPRTO | I S6Ska UliCa 35 - Tel. 040-211629 - OPČINE tORBICE FRIZERSKI SALON MAJDA OPČINE - Proseška ul. 20 1 USNJENA GALANTERIJA market pralnih praškov UDOVIČ... | OPČINE - Narodna ulica 28 - ,e|. 213574 | (Pn openskem tramvaju) 0 ...... TcisShSv Tel. 211359 | | £ E 0DT0ČNIH KANALOV ...——J 1 C' z VODNIM PRITISKOM 1 VZDRŽEVANJA IN POP ........... ČISTILNIH NAPRAV OPČINE - TRST Ul. del Gardi 3/1 Tel. 040/211336 - 213592 OPČINE - Proseška ul. 18 Tel. 212720 Včlanjena v »Skupaj na Opcmah« rokavice Alojz Daneu ^ —oA JroX— rssr ■ “,N “ IkABAB I | »Picina I Piščanci ni-7-rr* ZENSKA OBUTEV lili Gastronomla Marta & Ale1lka M OPČINE-^°d2U026 Piščanci, pizzei tople jedi OPČINE Narodna ulica 48 I US^NA G^NTER!M ■jj&oAt despab ANITA in SILVERU SLA^E ^ OPČINE-Narod 2i21Q7| % .C *Aiu.t ws \ GOSTILNA 1 ^Sjh' »Boutique del pešce « | 1 V' KONTOVEL 97 Tel-225390 j | 4o3 J-----—....... ....... ................ , | SADJE ZELENJAVA — DELIKATESE | 1 David Antoni & C. | || ’ ’ PROSEK 551 | --1— Društvena gostilna na Proseku y»SSA 1 BAR-SLAŠČIČARNA | | totip - enalotto 1 | PROSEK UO | | Tel. 225286 | PROSEK 280 — Tel. 225137 se priporoča cenjenim gostom PRVOVRSTNE DOMAČE JEDI IN DOMAČA VINA LEPA DVORANA PROSTOREN VRT V SREDIŠČU VASI '"'mALAMAN PROSEK 160- -Tel. 225220 ■ ^1 W unardo Savano JI! PROSEK 160 Tel- 22522 I PR0, ADa 'sek Prosek 551 'pr(Po^ča! Te/. 225496 V2>v ,\eN Tel. 220717 lil restavracija 1TV»‘V rossa- | Obalna cesta - Costie DROGERIJA AJfTOKi PROSEK 104 (X) service Elepw°GOSPO SSoVpabM' 0\HJSK' rf>osek l! TOBAKARNA IN I PRODAJALNA ČASOPISOV SEDMAK | PROSEK 151 ||| II r~ Prosek 6 I TRGOVINA | Kosmina 1 Sergij pili manufaktubna trgovina ia ®BDpi .. Ji (/ “ 6 200i3(fes,a Za teloi U TV, radio gospo elektromaterial vadniC0 K/b d/njsk/ stroj/ ................... nabrezinacenter R«/ACa Pertot Ivana NABREŽINA 106/4 Tel. (040) 200339 J! ^ avtokaroser/ja 1 s. aBRE^aA24 AVTOKAROSERIJA DELAVNICA »San Pelagio « .pVlloV tet*«'22.|| Sr®S?oeua PEKARNA IN slaščičarna Ivo Grilanc NABREŽINA 108 T61- 200654, 299768 | KAMNOSEŠKO || PODJETJE I »Zidarič« \ | I I I I SEMPOLAJ 4/B *xxxxxxxxxxxxxxxyi SALE2 84 (Bajta) SEStLJAN27/a Te/. 299220 rNEKs®CARNA eegiša CONSOLABI LAURA gostilna Grttden mZgbvoejv AVTOKaroserija Co,j'a - Kant Boa*-«:; c£SVJN ... . §__________________ - Živahna razprava na konferenci v Dubrovniku Skupni pogledi na turizem v deželah Alpe-Jadran V deželah loka Alpe-Jadran mora biti več skupnih prizadevanj za razvoj turistične dejavnosti, saj so si te dežele na tem področju velikokrat komplementarne. V vseh deželah je veliko zgodovinskih in naravnih znamenitosti, ki naravnost vabijo turiste, da si jih ogledajo. Istočasno so nekatere teh dežel ne le "uvoznice" turistov, marveč tudi "izvoznice". Na bodoči razvoj turizma v teh deželah, še zlasti v tistih, ki so na obalah Sredozemlja, točneje povedano, na obalah Jadranskega morja, kjer občutijo sedaj konkurenco drugih, pa bi bilo treba gledati kar se da enotno, ob strani bi morala ostati egoistična gledanja nekaterih. Prav tako bi bilo treba gledati na marsikdaj potrebno enotno ponudbo, na nekatere skupne servise, bodisi na področju zdravstvene oskrbe kot letalskega prometa. O vsem tem je bil govor na konferenci o turizmu v deželah loka Alpe-Jadran, ki je bila konec prejšnjega tedna v Dubrovniku. Tja so prišli zastopniki štirih dežel iz Italije, dveh iz Jugoslavije, štirih iz Avstrije, ene iz ZRN ter dveh madžarskih županij. Mesto ob Jadranu, eno izmed maloštevilnih mest na svetu, ki so v celoti zgodovinsko ohranjena, je sprejelo udeležence kongresa s svojo tradicionalno gostoljubnostjo ter jih navdušilo. Da Hrvati posvečajo veliko pozornost turizmu, je sicer razumljivo, saj je skoro vsa jugoslovanska obala v okviru hrvaške republike. Prav na hrvaško obalo, tisto v Istri kot tisto v tort ■'žkt:K .v? Kvarnerskem zalivu, tisto v Dalmaciji kot tisto na dubrovniškem primorju, prihaja vsako leto veliko tujcev. Zastopniki deželnih uprav na dubrovniški konferenci so razpravljali predvsem o novih trendih v turizmu. Vedno manj je ljudi, ki preživlja dolge počitnice v krajih ob morju ali v gorah. Vedno več je ljudi, ki si želi videti zgodovinska mesta, obiskati muzeje, obiskati naravne parke in znamenitosti. Večina turistov se seveda še vedno zadovoljuje z navadnim počitnikovanjem in lenarjenjem. Vendar se ti v vedno večjem številu odlo- čajo za potovanja v nove turistične dežele, tako v tiste na južni strani Sredozemlja kot na tiste v drugih predelih Afrike ali Azije, kjer je morje čistejše, kjer je več sonca in toplote kot na obalah Jadrana ali Tirenskega morja. Odtod že nujna potreba, da se pospeši skupna ponudba v deželah Srednje Evrope, v deželah skupnosti Alpe- Jadran. Ponudba je komplementarna, mogoče jo je nuditi skozi vse leto. Raznoliko turistično podobo teh dežel, ki ponujajo morje in sneg, zgodovinska mesta in naravne parke, naj bi v bodoče prikazovali s kar se da enotno reklamo. Treba pa bi bilo naše dežele čimbolj povezati med seboj tudi z letalskimi progami. Za to se je zelo zavzel predsednik letališča v Ronkah Cocianni, ki mu je uspelo, da je bilo to vprašanje vneseno v zaključno resolucijo. Za enotne poglede v zavarovanju turistov, za enotno zdravstveno oskrbo, za skupno podporo zahtevi po zimskih olimpijskih igrah v trikotniku Trbiž-Kranjska gora-Beljak se je zavzel deželni odbornik za turizem FJK Francescutto. S poročili na konferenci v Dubrovniku so vodilni ljudje zainteresiranih dežel ugotovili, kaj je potrebno, da se bo turizem pri nas v bodoče ugodno razvijal. Sklepne misli so vnesli v zaključno resolucijo. Kar je bilo v Dubrovniku povedanega, bo seveda treba tudi uresničiti. Za vse to pa sta potrebna čas in denar. MARKO VVALTRITSCH Turizem bo že kaj kmalu vodilna gospodarska veja V prihodnjem stoletju oziroma na pragu tretjega tisočletja bo turizem najpomembnejša gospodarska dejavnost na svetu. Ze danes je turizem pomembnejši od industrije orožja, čez kakih deset ali dvajset let bo pomembnejši od sedaj vodilnih petrolejske ter avtomobilske industrije. Po analizi sedanjega stanja so strokovnjaki podali ta predvidevanja na berlinski turistični borzi. Dandanašnji turizem pomeni 12 odstotkov svetovnega gospodarskega iztržka. Strokovnjaki računajo, da je letni iztržek od turizma vreden 280.000 milijard lir. V štiridesetih povojnih letih se je število turistov povečalo od 21 na 400 milijonov. Toliko ljudi gre na počitnice vsako leto. Seveda pa so turisti v glavnem iz bogatejših držav. Evropa sama daje 60 odstotkov turistov. Prav tako v Evropo prihaja več kot 50 odstotkov turistov. Nadaljnjih 20 odstotkov turistov je iz ZDA in Kanade. Le 15 držav na svetu si razdeli vso to veliko torto. Drugi se morajo zadovoljiti le z drobtinicami. V začetku prihodnjega tisočletja naj bi se število turistov povečalo na Pol milijarde potnikov letno, iztržek iz turistične dejavnosti bi narasel na 500.000 milijard lir. V tem oziru je Italija med privilegiranimi državami. Turistična industrija je lani fakturirala 77.000 milijard lir. Poleg domačega turizma, ki je zelo razvit, so tujci v Italijo prinesli 17.000 milijard lir. Italijani, ki so odšli na tuje, pa so odnesli 6.000 milijard lir. 28 milijonov potnikov čez Atlantik Po podatkih mednarodne zveze letalskih prevoznikov IATA se je lani število potnikov na progah čez Severni Atlantik povečalo za 9,3 odstotke in preseglo 28 milijonov. Proge med Severno Ameriko in Evropo dajejo 12 odstotkov vsega letalskega dohodka. Španska letalska družba Iberia širi svojo dejavnost. Naročila je nekaj novih velikih letal. Jugoslovanski letalski prevoznik JAT je naročil pet novih letal MD-1 s 329 sedeži vsako. Tri letala bodo na voljo že v prihodnjem letu, nadaljnji dve pa leta 1992. Uporabljali jih bodo na medcelinskih progah. JAT je v zadnjem času uvedel nekaj novih prog na Daljni vzhod in v Severno Ameriko. Vedno bolj se Evropejci zanimajo za potovanja v dežele zahodne Afrike. V poštev prihajajo še zlasti Senegal, Slonokoščena obala in Togo. S temi deželami ima Air France veliko zvez. Glavno mesto Senegala Dakar je vmesna postaja za potovanja med Evropo in Brazilijo. Italijanski prevoznik Alitalia je pred dnevi tu odprl svojo poslovalnico. Raffles hotel v Singapuru Z banketom, na katerem so bili domači in svetovni intelektualci, novinarji, kulturniki ter menežerji, so priredili »zadnjo noč« znamenitega Raffles hotela v Singapuru. Znameniti hotel, ki ga je 22 let vodil Tržačan Roberto Pregarz, je bil odprt brez prekinitev več kot sto let. Vsaka svetov- na osebnost, ki je potovala v Singapur, je bila od prejšnjega stoletja dalje gost Raffles hotela. Odprt je bil tudi v času japonske zasedbe v drugi svetovni vojni. Hotel je bil in je ostal znamenit prav zaradi tega, ker je ohranil staro podobo luksuzne kolonialne zgradbe. Singapur je nekoč bila le pomembna vojaška baza. Dandanes je eno največjih finančnih in gospodarskih središč v svetu. V tem mestu so bili zgrajeni nebotičniki, med katerimi je veliko luksuznih hotelov. Raffles hotel pa je ohranil svoj čar. Hotela ne bodo podrli. Ohranili bodo častitljivo staro stavbo. Ta pa je nujno potrebna prenove. Lastnik bo v prenovitvena dela investiral 75 milijonov ameriških dolarjev. Že itak znan hotel se bo uvrstil med najbolj luksuzne na svetu. Turistično pohajanje po slikoviti deželi nekdanjega kraljestva Po poti Inkov na Macchu Picchu . Indijanci inkovskega cesarstva sodi-1° med največje graditelje cest vseh časov. Prekašajo jih morda le Rimljani v Evropi in Mongolci v Aziji. Indiosi Pa so zgradili kar 5000 kilometrov tlakovane pešpoti s stopnicami in tuneli P višinah And, od današnje prestolnice Ekvadorja do sredine Čila. Poleg tega P® so bile speljane pešpoti tudi v sme-Fl. amazonskega pragozda. Inkovski arhitekti in inženirji niso torej v niče-hior zaostajali za drugimi tako imeno-animi civiliziranimi narodi. Inkovska pot je danes še v rabi. Porabljajo jo Indiosi, ki se premikajo P° višinah Sierre. Ponekod pa je pot 6 Požrla goščava, drugod je pot raz-Padla ali je zaraščena in zato nepre-a°dna. V Peruju pa skrbijo za štiride-,et kilometrski odsek teh poti, da lah-0 tujcem pokažejo spretnost in mojr rovino inkovske kulture v gradnji Cp . Te poti so bile speljane po vsem st s.arstvu in so se končale prav v pre-j niči Inkov, v Cuzcu. Cuzca se z vlakom, ki se povzpetji- vIšavje, peljemo po dolini Ria inr-amba do kilometra 88. Tu se na-s 6c začne pešpot, vlak pa gre naprej m v°j° polžjo hitrostjo proti Macchu r6, ctlu in Oillabambi. Na mostu čez Plin* Vmbambo je treba plačati mos-kra' in. vstopnino, da lahko gremo v tvg 'kjer so Inki imeli svoje kraljes-Ce ' ,anes so ob poti le skromne vasi-lurrr j^aterih životarijo Indiosi. Po polt n 2-ji ob reki Urubambi pridemo se h ■ fE>line Cuscischaca. Nad njim P^^ajo ostanki inkovske trdnjave da soIaCJta' Treba je namreč povedati, Vah ) Sf inkovske poti lahko posluže-sli k..6 trgovci, vojaki in hitri cesarjevi iz n; 80 prinašali v Cuzco ali odnašali ^avliflEa novice in ukaze. Navadni dr-prejniu ,se niso smeli preseljevati ali dolinn TT1, Skozi prikupno višinsko VVain^K^iokace smo prišli do vasice ska amba, kjer je križišče. Inkov-se n!,ri v rene levo v strmino, pot, ki IPostor Uie ravno po dolini, vodi do šesttj_ a za bazni tabor pod čudovitim b°cakom Salcantay (6271 m). Iz te vasice je tudi vidna mogočna gora Nevado Veronica (5750 m), ki je bila pokrita z ledenim oklepom. Od VVaillabambe dalje je pot strma in naporna. Ob stezi so tudi pripravljeni prostori za taborjenje in za bivakiranje. Perujskim oblastem pa naj gre očitek, da nič ne skrbijo za čistočo in urejenost inkovske poti. S prijatelji sem se utaboril uro hoda pod najvišjim prelazom na naši poti. Prelaz nosi naziv Abra de Warmiwanusqu in je na višini 4200 metrov. Ponoči je bil mraz kar se da oster. Drugega dne smo zlezli čez prelaz in smo si privoščili počitek v soncu doline Ria Pacamayo. Do tu je bila inkovska pot običajna gorska steza, naprej pa so se začele stopnice in tlakovana pot. Nad našim tabornim prostorom se je dvigala trdnjava Runkurakay. Tu je bila straža, ki ni nikomur dovolila, da bi se približal področju Macchu Picchuja. Naprej po poti čez 3800 metrov visok prelaz Runkurakay smo dospeli do ostankov postojanke in trdnjave Sayakmarke. V tem kraju je poleg posadke in prebivalcev bilo tudi važno svetišče, predvsem pa so tu imeli astronomski observatorij. Pot se nadaljuje in spušča v nižje lege. Vodi čez nasipe in mostičke in skozi tunele, ki so bili dobesedno izklesani v skalo s trioglato obliko. Pot se vije mimo višinskih jezerc in močvirij, kmalu pa se zopet vrne v gozd. To je zanje najbolj očiten znak, da smo se spustili precej niže od 3500 metrov. Osem kilometrov pred Macchu Picchujem je turistična postojanka, kjer se popotniki lahko odpočijejo. Zadnje ure hoda pa so skozi pravi pragozd, ki je odeval in skrival Macchu Picchu do leta 1911, ko ga je po naključju odkril Hiram Bingham. Ko sem se povzpel čez zadnje stopnišče do Intipunktuja, kjer je včasih stala inkovska straža, sem zagledal mitični Macchu Picchu. Koliko je lepši in očarljivejši v resnici, kakor pa ga vidiš na fotografiji! Sapa mi je kar zaostajala; gledal sem ta biser inkovske kulture in arhitekture. Dodati moram, da nisem še videl očarljivejšega kraja. Ostanki grških in rimskih templjev in palač so se mi zdeli res malenkost nasproti skrivnostnemu čaru Macchu Picchujevih razvalin. Macchu Picchu pomeni »stara gora«. Tu so se po vsej verjetnosti pred Španci skrivali zadnji Inki. Nad mestom se dviga še višji vrh Wayna Picchu (nova gora), na kateri sta bili svetišče, posvečeno Luni, in astronomsko razgledišče. Kot sem že omenil, je Macchu Picchu odkril ameriški zgodovinar, ki je iskal zadnjo prestolnico Inkov, našel pa je mesto, o katerem ne vemo ničesar točnega. Niti pravega imena tega kraja ne poznamo. Zgodovinarji si niso edini, da so se tu poskrili zadnji ostanki inkovske vojske po vojaškem porazu in da so oni ter njih potomci bivali v tem skritem kotičku še nekaj stoletij. Druga teorija pa trdi, da je bilo tu skrito svetišče sončnih devic. Tretji spet trdijo, da je bila na tem mestu trdnjava, ki je imela nalogo, da je ščitila Cuzco. Ugotovljeno je le, da so Indijanci skrivali Macchu Picchu pred Španci. Vhod na Macchu Picchu je bil z gornje strani, od koder je prihajala inkovska pot z višavja. Vhodna vrata pa so sestavljena iz treh velikih kamnov, ki so postavljeni v obliki trapeza. Arheologi so mesto razdelili na rajone, kjer so bivali poljedelci, duhovniki, vojaki, kjer so bile tudi ječe itd. Mesto je bilo zgrajeno iz kamna, le strehe so bile slamnate. Med hišami so se vile tlakovane stezice in dolga stopnišča iz kamna. Imeli so tudi urejeni vodovod. Med zanimivejšimi ostanki bi rad omenil sveti trg, na katerem je bilo svetišče iz intihuatana. To je bil na poseben način obdelan kamen, ki je imel astronomski in verski pomen. Kamen je delal senco in po senci so veliki duhovniki točno vedeli, kako se sonce premika. To je bil pravi sončni koledar. Poleg tega lahko vidimo še svetišče treh oken, kraljevo palačo in še mnogo drugih posebnosti in zanimivosti. Kljub temu da arheologi in zgodovinarji ugibajo, kaj je tu bilo in čemu je rabil Macchu Picchu, je resnica morda za vedno skrita v srcu kamnov in stavb, ki sestavljajo to edinstveno mesto na svetu. Kako priti na inkovsko pot? V Cuzcu vstopimo v vlak pri trgu San Pedro. Vozovnico je treba kupiti vsaj dan prej. Običajni vlak je zelo poceni in tudi zelo natrpan, odpelje ob 5.30 zjutraj. Cena vozovnice je približno pol dolarja. Turistični vlak pa je neprimerno bolj drag, saj stane okrog 50 dolarjev in odpelje ob 7.00 in 7.30. Pri kilometru 88 izstopimo, plačamo 1500 intijev (približno 8 dolarjev) in gremo na pot. S seboj je treba nujno vzeti topla gorska oblačila, po možnosti puhasti jopič in puhasto spalno vrečo. Treba je imeti s seboj tudi hrano za tri ali štiri dni. Vode ni treba jemati s seboj, saj pot vodi skoraj v celoti mimo potočkov. Pot prehodimo v treh dneh, če smo počasni pa v štirih dneh. Treba je namreč prehoditi 39,7 kilometra. Paziti je treba na kače, medvede in pume. Vodič zagotavlja, da živijo te tri vrste živali na področju inkovske poti; osebno pa nisem srečal nobene od treh, tudi zato, ker jih hrup popotnikov očitno odvrača. Kako priti na Macchu Picchu? Z istim vlakom se pripeljemo do postaje Macchu Picchu in izstopimo pri novi turistični železniški postaji. Z mi-nibusi nato »splezamo« do hotela, ki se razprostira ob vhodu mesta. Vendar kdor ne pride na Macchu Picchu z inkovske poti, je prikrajšan za naravo Sierre, poleg tega se izneveri graditeljem. Najlepši trenutek za obisk mesta je v zgodnjih jutranjih urah, ko kraljuje tišina med temi zidovi. Kasneje se namreč med ruševinami premikajo skupine turistov, ki s hrupom in kričanjem motijo svetost kraja. MARKO JARC liliji Eiiišiilinilijlijijiliiiiiilliilli! ^'der/mpgg TU*ISTIČIy; urad 004 M ESPEGO s. r. I. Bellini 4 34170 GOR/ca. Tel» '04S1' 35750'32126 Ts'ex: 46,2o2 SIDEfl 26 FSX: <°«1) 85048 s.n.c. Italije 11 ra - UL^ ^ Ir/ 1111 ŠPEDICIJA I Vs*>S'8SS5^^ LE>(: 461039 ooroua |lll IN MEDNARODNI S xxxxx\\XXXXXXX | • | PREVOZI SEL© s. r. I. IMPORT - EXPORT Tel. 0481/21313-22035 lii lil GORICA — Korzo Italia 255/4 »xxxxXv»xxxxxvxvxxv IMPORT - EXPORT | .