Leto XXII*, št SO
• i "]	»	l	r*	0.
(j o -v	t v\ i<Xr LH^. v*., y vaJjkay L,
Llnbflana, torek marca 194*XX
. r n r >	^r
CC virV N lo K \JVO- t. A \ L ifc, i .
Cena cent. 70
.(MitUiatVft. . jm.iji.ni. rtimniJOT*
auca • - rieloo m. *1-X2L ti-a
ll-M
otef dlxu oaaeiea. ljudi jan* Puccu* lieva vilic, t — feietoo U-tt. U-JH c>oaruziiiCto .N ovc me»lo U]uO*jaMH
-mmi* n o Računi za Ljubljansko pokrajino pri
poSLno čekovnem zavodu St. 17.749, za ostale Kraje Italije Servizlo Conti Con Post No 11-3118_
. .<_ UAJ	Ot »V. M J^Uk
tei Hi i Utaje ld inozemstva inu -i .n#- PnhhllHtS »talian* 8- A.
Uhaja ml las raaes pooedeijjc. Naročnina »nafta mesečno Lir IS,— sa tnosemstvc pa u <22.SU
Uredništvo. Ljubljana. Puccinijeva ulica Ste. i telefon 31-22 31-23 31-24
Rokopisi * oe vraCajc
CONCESSlONAKLA tSSCLUSIVA per la pubblicita di provenienza ttaliana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A_ Milane
aif
*ti

iriviezlone pernica
Continua iS bcmbardsmento Segli cbbiettlvi di Malta Scositri di pattuglle sul fronte Cirenaico
II Qnartiere Generale delle Forze Armate ba comunicato in data del primo maržo 194 2-XX il seguente bollettino di guerra n. 638:
Nel corso di un vivace scontro tra reparti esploranti a »ud est di Tmimi abblamo di-strutto 4 autoblinde, preso alcuni prigio-nieri, e costretto il nemico a ripiegare.
Nonostante le difficclta atmosferiche una nostra form az i o ne da caccia agli ordini del maggicre Antonio Vizzatto, ha condotto eon vigorosa audacia un'azione di mitraglia-mento contro 1'aeroporto di E1 Adem, dl-»truggendo una diecina dl velivoli avversari dislocati sni campo.
Concentrainenti di automezzi sono stati pure attaccati dalla formazione aerea con pleno sucesso, durante il volo di ritorno alla base alla quale tutti gli apparecchi hanno fatto ritorno.
L'attivlt& de!l'aviazlone nemica se č Iimi-tata ad incurslonl notturne sil Trlpoli e Bengasi dove un aereo inglese risulta ab-battiito dalla dlfesa controaerea. L'equi-paggio lanciantosi col paracadute 6 stato cafturato.
Velivoli tedeschi hanno continuato il bombardamento degll obbiettivi di Malta. Nel muttino tli ieri un bombardiere nemico fe precipttato presso Pantelleria; 1'eonipag-glo di 5 persone č perito; altro bombardiere. eostretto ad atterrare nel dintorni di Parhino (Siracusa) si e incendiato: gli avia-tori, in numero di sei, tra i quaii un capi-
tano ed un amerlcano sono stati salvatl e catturatL
Un nostro vapore da carico, che faceva ritorno dalla Libia, transportando un note-vole numero dl prigionieri inglesi, č stato silurato e affondato; le operazioni di salva-taggio, tuttora in corso, sono ostacolate dalie sfavorevoli condizioni del mare.
U Quartier Generale delle Forze Armate comunica ln data dl 2 maržo 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 629:
Šul fronte Cirenaico azioni di pattuglle.
In numerosi scontrl delle opposte forze aeree la caccia tedesca abbatteva 7 vellvoll nemici, altri 5 venivano distruttl al suolo.
Anche ieri Malta 6 stata ripetutamente attaccata.
Un limitato nnmero dl bombe lanciate su Tripoll la scorsa notte non ha causato danni importanti. Un principio di Incendio manifestatosi ln un baraccamento č stato prontamente domato.
Bsicejevo poročilo zveznim tajnikom
Rim, 2. marca. s. V soboto 7. t. m ob 19. se bo v navzočnosti Nacionalnega direkto rija fašistične sitranke nadaljevali v palači Venezia sestanek zveznih tajnikov Duce bo podad poročiilo zveznim tajnikom Benetk. Verone Padove Trevisa Vidma Roviga, Vicenze, Belluna Boloana in Trenta.
!falike izgube sovražnega leta stva
Nadaljuje se bombardiranje ciljev na Malti — Spopadi patrol na cirenaiškem bojišču
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil Je objavil v nedeljo naslednje 639. službeno vojno poročilo:
V živahnem spopadu med Izvidnlškimi oddelki južnovzhodno od Tmimija so bili razdejani 4 oklopni avtomobili, nekaj ljudi je b:lo ujetih, sovražnik pa je bil prisiljen k umiku.
Kljub neugodnemu vremena Je skupina naš:h loveev pod poveljstvom majorja Antona Vfzsotta s pogumno odločnostjo napada leta^šče v el Ademu in ga s stroinirami obstreljevala. Okrog 10 sovražnih letal, ki so bila razvrščena na vzletišču, je bilo uničenih Skupina letal je s popolnim uspehom napadla tudi zbirališča motornih vozil, ko se je vračala na svoje oporišče. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila.
Delovanje sovražnega letalstva se Je omejilo na nočna napada na Tripolis in Bengazi. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno angleško letalo. Njegova posadka se je pognala iz nJega s padali in je bila ujeta.
Nemška letala so le nadalje bombardirala naprave na Malti.
Včeraj zjutraj je padel en sovražni bombnik v bližini Pantellerie v morje. Njegova posadka, ki je štela 5 ljudi, je utonila. Neki drugi bombnik je bil prisiljen pristati v bližini Pachina (Siracn-za) fn se je vnel. Letalce. Id jih je bilo 6 in med katerimi sta bila tudi neki kape-tan in 1 Američan, so rešili ?n ujeli.
Neka naša tovorna ladja, ki se je vračala I* Libije in je bilo na njej znatno število angleških ujetnikov, ie h;ta torpe-dirana in se je potopila. Reševalne operacijo, ki šc nadaljujejo, se ovirane zaradi nemirnega morja.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih »1' Je objavil 2 marca naslednje vojno poročilo št. 639:
Na clrenaiškem bojišču akcije patrol.
V številnih spopadih letalsluh sil obc.n strank so nemški lovcj sestrelili 7 sovražnih letal, 5 pa so jih uničili na tleh.
Tudi včeraj je bila Malta ponovno napadena.
Manjše Število bomb, odvrženih preteklo no na Tčrlpolls, nI povzročilo pomembne Shode. Izbruh požara, ki se Je pojavil v nekem lesenem taborišču, je bil takoj zadušen.
D dott Reiner, D gani el ter dl Klagenfurt, con FEcceDenza Grazloll e 11 gen. Orlando parna ln rtvista 0 reparto d'onore. — Dr. Reiner, celovški okrožni vodja, pregleduje v spremstvu Eksoelenoe Grazlollja ln generala Orlanda oddelek častne straže
(Glej poročilo na 3. strani)
Napad nemških podmornic na velik angleški konvoj
Lizbona, 2. marca. d. V neki luki na vzhodni obali Kanade se je izkrcalo 111 preživelih članov posadk večjega števila britanskih transportnih parnikov, ki so v velikem številu pluli iz Amerike v Anglijo. Iz pripovedovanja teh mornarjev je razvidno, da so nemške podmornice v velikem britanskem konvoju potopile najmanj 9 parnikov. Mornarji pripovedujejo, da je britanski konvoj zasledovala skupina 5 nemških podmornic. Napad na britanski konvoj se je pričel zvečer in je bilo takoj ob prvem napadu potopljenih 7 britanskih ladij Nadaljnja dva parnika sta b la torpedirana naslednjega dne zjutraj. Rešeni mornarj:, ki so se izkrcali na vzhodni kanadski obali, pripadajo posadkam treh tankovskih ladij in nekega drugega transportnega parnika. O posadkah drugih tor-psdiranih britansk h ladij še ni na razpolago nikakih informacij.
Nscs?feo mf*e«f£ o angleških padalcih v Franciji
Brrl!n. 2 marca s Kratek ironičen komentar o akciji pn^eških nadalcev na severni francoski obal? obiavlja danes »Volkischer Beobachter«, ki pl^e med Iruanm:
Londonski radio, ki že nekaj dni ni w del, kai naj bi pripovedoval, da bi ohra ;tl Živahnost svojih oddaj, je zagrabil sedaj
nepomembno dogodbico, kakor za g *.'tbl lačen pes kost Tako proslavlja sedaj Kot vojaSki uspeh, kar bi se smelo imen>-ati samo drzna pustolovščina mladeničev To je pač najlepša vest, ki so jo prejeli v zadnjem času, ko se na tak način pros' '.v-Ija v vseh londonskih krogih ta čisto nepomembna stvar. Tudi angleški listi d Ki -šajo namigavati, kakor da piha v Londonu po preosnovl vlade nov veter. Londonski list >Evening Standard« je celo tako smešen, da že napoveduje »nastanek ka 'ih 12 razbremenilnih bojišč na obalah ^apad. ne Evrope«, kar pa dokazuje kvečjemu angleško zadrego, ker ni na razpolago sredstev za ustvaritev pravega velikega lo;i-§ča proti nemškim obrambnim črtam na zapadu. Angleško bahanje zbuja torej r.ulj sočutje kakor pa ironijo, zlasti, ako oe domisli, kakšne otročje zadevtce so potreVie za pomirjeneje angleške javnosti, ko je ves imperij tik pred zlomom. o
Pri Gibraltarju ponesrečeno angleško letalo
Tetuan, 2. marca s. Dne 26. februarja je padel v morje v bližmi G:braltaria tri-motomi angleški bombnik tipa Well:ng-ton. Del nosadke se je rešil, letalo pa je bilo uničeno.
Obnovite naročnino!
Izkrcanje Japoncev na lavi
od zaščito vojnega brodovja so se japonske čete izkrcale na tre točkah otoka, kjer razširjajo sedaj svoje operacijsko področje
Tokio, 2. marca. d. V ponedeljek ob 12.30 lokalnega časa je v Tokiju izšla prva uradna objava o uspešnem izkrcanju japonskih oboroženih sil na otoku Javi Komunike, ki ga je objavil japonski glavni stan o teh operacijah, se glasi:
Pod zaščito edinic Japonske vojne mornarice se je veliko število Japonskih čet izkrcalo na vzhodnem, srednjem in zapadnem tfelu otoka Jave navzlic močnemu sovražnikovemu odporu na morju, ▼ zraku in na kopnem. Japonske čete neprestano razširjajo svoje operacijsko področje. Izgube, ki so Jih japonske oborožene sile doslej utrpele pr] izkrcevalnib manevrih, so: i potopljen transportni parnik in 3 druge ladje, ki so nasedle. Pri tem japonske čete niso utrpele skoraj nobenih izgub, ker so bile Japonske ladje poškodovane šele po izkrcanju vojaštva.
Uničeni železniški vlaki
Tokio, 2. marca. (Domei) List »Niči Niči« poroča, da je japonsko letalstvo, ki operira nad zapadnim delom otoka Jave. v okviru svojih mnogoštevilnih včerajšnjih napadov bombardiralo tudi železniške vlake na progi zapadno do Semaranga. Ti vlaki so vozili v smeri proti Bataviji Japonske letalske bombe so železniške garniture zažgale. List poroča nadalje, da se vse vesti o operacijah na otoku Javi strinjajo v tem, da je japonsko letalstvo doseglo popolno premoč v zraku tako nad tem najnovejšim vojnim področjem kakor tudi nad ostalimi nizozemsko-indijskimi otoki Nadalje objavlja »Niči Niči« vest, da sovražnikovo letalstvo ne kaže nobene znatne aktivnosti niti nad Javo niti nad Sumatro. Japonska izvidniška letala, ki operirajo nad tem področjem, v teku včerajšnjega dneva niso nikjer naletela na sovražnikov odpor v zraku.
Japonsko prodiranje proti Bataviji
Šanghaj, 2. marca. d. Redka poročila, ki prihajajo po večini iz Batavije, o napredovanju japonskih če', 'ri so »e izkrcale na raznih točkah polotoka Jave, kažejo, da so doslej naj dalje napredovali japonski oddelki, ki so se izkrcali na severnem delu Jave. Te japonske čete so napredovale ie več desetin kilometrov proti zapadu, kakor mreč proti glavnemu mestu Bataviji, kakor tudi v južnozapadni smeri, kjer so Japonski oddelki že zasedli mesto Suebang. Da-si skušajo nizozemske čete * velikimi žrtvami zadržati japonsko napredovanje, vendar doslej na nobenem mestu odpor ni mogel preprečiti sistematskega napredovanja japonskih oddelkov proti strateško najvažnejšim točkam na otoku. Najbolj ogorčen odpor nudijo nizozemske čete na severni obali, vendar pa so številčno Šibkejše kakor japonske. Tudi v zraku so Japonci v popolni premoči. Redkost prometnih zvez onemogoča povelj ništvu nizozemskih čet dovolj naglo kretanje, da bi se lahko organiziral uspešen odpor na vseh glavnih točkah, kjer so se Japonci izkrcan
Šanghaj, 2. marca. d. Po poročilih, ki so dopoldne dospela z bojišča na Javi, japonske čete, ki so se Izkrcale na severni ja-vanskl obali naglo napredujejo ln so že zasedle mesto Sabang, kf Je le kakih 100 km vzhodno od Batavije. Na tem prostoru se nalaljujejo ogorčene borbe. Japonske sile zmerom bolj naraščajo. Japonci so poleg pehote izkrcali tudi že svoje motorizirane oklopne oddelke, ki odločilno posegajo v borbo. V bojih sodelujejo tudi oddelki Japonskih kolesarjev, ki se odlikujejo po veliki okretnosti in brzini napredovanja. Po enem izmed zadnjh službenih poročil, ki so dospela preko Batavije, so ponekod na obali posegle v borbo baje tudi britanske čete.
Poslednja postojanka
Nizozemske Indije
Sangha}, 2. marca a Po mnenju tukajšnjih političnih in vojaških krogov obstoji spričo odločne japonske akcije proti otoku Javi neposredna nevarnost tudi za to poslednjo trdnjavo, ki se še upira japonskemu napredovanju v Nizozemski Vzhodni Indiji. Sicer bodo bržkone zavezniki poskušali do skrajnosti in obupno bran;ti Javo. kjer bodo zbrali i vse svoje letakke. kopne in pomorske sile. vendar so si Japonci že sedaj zagotovili najboljša izhodna ooori«ča. bo-d'sri z zavzetjem nekaterih važnih strateških postojank, bodisi s svojim izkrcanjem na severnem dedu otoka kier imajo sedaj v rokah ključe no'ožaja. Srdita je tudi borba na otoku Celebes,. medtem ko se operaciie nadaljujejo na Sumatri in na Timorju. Nizozemske oblasti niso še ob-avMe številk o srvojih pomorskih iz«*uhah. prznaV p« so. da so ze'o hude. Prav tako priznavajo izredno veliko Škod^ ki so jo prizadela japonska letaka s svojim bombard"T-iniem na otoku Tavi Znamenito ononšče Surabaia je tud' že v doseči >aponsk;h letalskih sil in je bilo v mestu že več alarmcv.
Po najnovejših poročilih z otoka so ▼ teku slovite bitke na več točkah kjer so se Japonci izkrcali z več ko 50 prevoznih ladij. Japonci 90 pripeljali 9 seboj tudi oklonrve avtomobile in dru«! mehan;Tirana vorila ter težko tajsko topništvo. Po zasedbi SoeKonga hižno od Indrarmjoea kjer se ie izvrglo glavno izkrcanje. n9da!!ujeio svoie PTo-iiran'e bo1 i moti jii<»u NnVic *7«l\tei-niT	o-ltvv^i crv	do
cnrte VI r>TP*Vfl otrk in k* konča n. j"žn: o^a'' Dr*"»>	'rkrcanje so Ja-
ponci Izvr^H v Rembaneu
Japonsko svarilo
Tokio, 2. marca (Domei.) Službeni zastopnik japonskih mornariških oblasti je dane*
v izjavi, namenjeni za tisk odločno posvaril zavezniško transportno brodovje na Ja-vanskem morju da se mora bodisi predati japonskim oboroženim mlam bodisi prevzeti vse trde posledice vojne Mornariški zastopnik je naglasil, da je od petka 27. februarja popoldne dalje sovražnik izgubil 5 križark, ki so bile potopljene, in 10 rušilcev. Na-dailje so bile poškodovane v pomorskih spopadih na raznih točkah ob obali otoka Jave še 4 križarke Mornariški zastopn;k je poveljnikom zavezniških transportnih ladij zagotovil da navzočnost japonskih vojnih ladij v bližini Batavije jn Surabaje že v na-pre5 onemogoča nasprotnikovemu transportnemu brodovju vsak poskus odtegniti se kontroli japonskih pomorskih sil. Japonci bodo pazili, da se sovražnikove transportne ladje ne bodo mogJe same potipl jati marveč se bodo morale predati Japoncem. Obljubili je. da bodo s posadkami, ki se bodo predale, japonske oblasti postopale humano.
Naglo obnavljanje poškodovanih petrolejskih vrelcev
Tokio, 2. marca. (Domei) S pristojnega japonskega mesta javljajo, da se britanske in nizozemske čete na svojem neprestanem umikanju v veliki men poslužujejo taktike uničevanja vseh vojaško in gospodarsko važnih naprav. Posebno angleške in n zozemske čete uničujejo in zažigajo za seboj petrolejske vrelce. K temu pripominjajo s pristojnega japonskega mesta, da pomeni to uničevanje bolj samotolažbo, ki naj nasprotniku pomaga preko neprestanih porazov in izgub ozemlja ter vojaštva Japonskih čet to uničevanje ne more ovirati pri njihovem prodiranju. Na pristojnem mestu izjavljajo nadalje, da Japonci takoj po zasedbi kakega novega ozemlja nemudoma restavrirajo petrolejske vrelce in druge naprave na petrolejskih poljih. Kako naglo napredujejo obnovitvena dela na petrolejskih poljih, dokazuje najbolje dejstvo, da se japonske čete v svojih vojaških operacijah v južnem delu Pacifika poslužujejo po večini sovražnikovega goriva. Zgodilo se je, da so bili v najkrajšem času res ta vri rani petrolejski vrelci, ki so bili poškodovani do globine 100 m. in se sedaj že izkoriščajo. Zaradi tega je sovražnikovo uničevanje brez praktičnega pomena in za Japonce ne predstavlja nobenih resnih Izgub.
Odmev japonskih izkrcanj
Lizbona 2. marca, a Vest o izkrcanju močnih japonskih sM na otoku Javi ie zbudila velik vtis v Lizboni kjer s sarkazmom gforsnrHio izmišljotine anglosaških poročevalskih agencij, lei so prav te dni proslavljate tako imenovano »uničenje« japonskega brodovja v bližini Jave po angleškem in ameriškem brodovju. Zanimivo je. pripominjajo ▼ teh krogih da se navzflic temu tako imenovan emu umčenju svojih pomorskih sni! Japonci še nadailje mirno izkrcujejo na Javi
Nizozemci nezadovoljni
z ameriško pomočjo
Stockholm, 2. marca. d. Odposlanec generalnega guvernerja Nizozemske Vzhodne Indije van Mook je v razgovoru s predstavnikom londonskega lista »Dailjr Mail« izrekel nekaj prav neprijaznih besed na račun Zedinjenih držav, ki kažejo prav malo interesa za potrebe Nizozemske Vzhodne Indije, ki je v skrajno kritičnem položaju. Van Mook je izjavil, kakor javljajo iz Londona, da Zedinjene države ne kažejo mnogo interesa za dobavo vojnih potrebščin, ki jih je Nizozemska Vzhodna Indija Ameriki že plačala in ki jih glede na svoj nevarni položaj danes krvavo potrebuje. Zločin je, je izjavil van Mook, ker se Američani tako malo menijo za pomoč tako hudo ogroženi Nizozemski Vzhodni Indiji. Nizozemska Vzhodna Indija noče ničesar drugega kakor to, kar je že plačala Cim bodo Japonci enkrat okupirali otok Javo, je naglasil van Mook, bo nedvomno, da bodo mogli v najkrajšem času tudi ta otok izpremeniti v nezavzetno trdnjavo. V nadaljnjem svojem razgovoru je van Mook ostro nastopil proti tisti struji v zavezniškem taboru, ki se zavzema za prepustitev Jave Japoncem s ciljem, da bi se namestu tega bolje okrepila obramba Birme.
Na Filipinih
Tokio, 2. marca. (Domei) Z nekega japonskega letalskega oporišča javljajo, da so bombniki japonske armade v času 'med 28. februarjem :n 1. marcem v velikem obsegu in z močnimi silami napadali sovražnikove postojanke protiletalskega topništva v zaledju, obrambnih čet generala Mac Arthurja na polotoku Bantang na 71-llpinrh. Sovražnikove postojanke, ki so bile spretno zakrinkane, so bile izsledene in v velikem Številu uničene. V istem razdobju
so letala japonske armade izvršila več bombniških napadov na sovražnikove bojne črte na zapadni obali polotoka Ba tanga. Pri vseh teh napadih je imel sovražnik hude izgube.
Japonski admiral o pomenu otoka Wake
Tokio. 2. marca. d. Japonski admiral Hi>-gure je v razgovoru s predstavnikom lista •Mivako« izjavil da so zelo naivni vsi ameriški poskusi za ponovno osvojitev oporišča na otoku Wake na Tihem oceanu. Japrnski admiral je podal to izjavo v zvtz- z zadnjim ameriškim poskusnim napadom na otok VVake. Dejal je. da se mora kot glavno ozadje tega poskusa zopetne osvojitve nekdanjega ameri^cega oporišča smatrati želja po pomirjenju ameriške javnosti ld vedno znova zahteva od ameri^tih oboroženih sil podobne vojaške akcije V drugi vrsti p« je za temi prizadevanji skrita želja zavarovati Havajsko otr>čie ki je rcmio ogroženo, odkar je otok Wake v posesti. Razen te?a predstavlja otok W?ke oporišče za morebitni resni poskus ameriškega napada na japonsko otočje Tak napad bi postal mogoč v pri m eni čc bi oporišče Wake zopet pri^o v ameriško pojest. Amiral H i Ture ie pripomnil da otok W*ike s^cer ni bil ameriško mornan -ko oporišče, da pd je bil vzlic temu ze-lo močno utrie-? in je tvoril naravnost idealno letalsko oporišče.
Gospodarsko izkoriščanje zasedenih ozemelj
Tokio, 2. marca. d. Japonska vlada Jo pozvala predstavnike najmočnejših industrijskih skupin, naj prevzamejo eksploa-tacijo rudnikov, industrij in izvirov surovin v pokrajinah jugovzhodne Azije, ki so jih zasedle japonske čete, kakor tudi na Filipinskem otočju. Poročilo o tem nalogu japonske vlade ne navaja imen japonskih industrijcev, ki jim je bila poverjena ta gospodarsko izredno važna naloga. Predvsem gre za č:m intenzivnejšo organizacijo proizvodnje raznih kovin, kakor kositra, bakra, niklja in železa, nadalje za po-spešenje dela v rudnikih bavksita in na petrolejskih poljih.
Koristi trojnega pakta za Bolgarijo
Sofija, 2 marca s. Včeraj je bila n*va obletnica pristopa Bolgarije k trojnenru paktu. Oficiozni »Dnes« je v zvezi s tem objavil uvodnik poslanca Sotira Janezi, predsednika zunanjepolitične komisije * sobranju Bolgarski pisec pise med drug.'in:
Datum 1. marca 1942 je za bolgarski narod najpomembnejši v trenutnem zg Jv vinskem razvoju Ko je Anglija navzlic iskrenim naporom Italije m Nemčije ia mirno revizijo Izzvala vojno, so bile simpatije vseh zatiranih narodov nagonsko aa strani velesil osi. Samo države, ki so bi.e iz interesov zasužnjene angleški in francoski politiki, so se postavile na stran de-moplutokratških sil. Tudi na Balkanu ;e imela Anglija svoje satelite. Položaj Bolgarije Je bil zelo kočljiv. Med tem ko se je vojna vedno bolj bližala njenemu ozcm_ lju ln Je Bolgarija odklonila vse ponj Jbe ln vabe Velike Britanije, sta se Jugoslavija in Grčija postavili v službo Londona. Tedaj se Je Bolgarija odločila, da p™ .«/>pl k trojnemu paktu, ne le zaradi svojih tc-ritorijalnih zahtev, temveč tudi zaradi razpoloženja svojega prebivalstva. Rezulcitl modre politike Filove vlade so znani M.ei tem ko so bili angleški sateliti na Balkinu uničeni in črtani z evropskega zemljevida, Je Bolgarija s pomočjo velesil osi dooila nazaj ozemlja, ki so ji bila v povojnih .nl-rovnlh pogodbah odvzeta.
Povratek italijanskih
državljanov iz Arabije
Carigrad, 2 marca s. Semkaj so pn«*p'?ll člani Italijanskega poslaništva iz Saudo* e Arabije. Sprejel jih le Italijanski gen?, lini konzul z osebjem konzulata ln zastopniki italijanske kolonije v Carigradu.
Novi predsednic čila
Santiago, 2. marca s. V nasprotju s prvotno razširjeno vestjo se doznava. da bo novo izvoljeni predsednik republike Cile Rios prevzel predsedniško oblast dne 2. aprila t l. v smislu čilske ustave
Nesreča švedskega letala
Stochkolm, 2. marca s. Švedsko vo1?Sko letalo Je ii neznanih vzrokov treščilo na tla pri kraju Saesterasu. Pri nesreči sm je ubil pilot poročnik.
Nemško vojno poročilo
Velike sovjetske izgube na Krimu — Hudi boji tudi v doneski kotlini in ob Ilmenskem jezeru
Is Hitlerjevega glavnega stana, 1. marca. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je objavilo naslednje vojno poročilo:
Zadnje dni je bilo v spopadu na polotoku Kerču na sovražni strani ubitih 4000 ljudi in zaplenjenih 66 tankov. V noči na 27. februar so nemške napadalne čete prodrle 30 km daleč po zaledenelem Azovskem morju do njegove južne obale. Uničile so sovražno utrjeno postojanko in njeno posadko, ne da bi same imele kake izgube.
Na doneški fronti so se pričeli ostri boji. Italijanske in slovaške čete so odbile sovjetske napade, pri katerih so nastopili tudi tanki.
Na raznih odsekih vzhodnega bojišča je letalstvo razpršilo sovražne čete, ki so se pripravljale na napad in uničilo mnogo tankov, topov in motornih vozil.
Na skrajnem severu so letala uspešno napadla naprave v Murmanski luki. Velika prevozna ladja je bila z bombami zadeta in poškodovana.
V severni Afriki so bile odbite angleške izvidniške čete. Nemški lovci so razpršili oddelke sovražnih oklopnih avtomobilov.
Nad Rokavskim prelivom je eskadrila nemških lovcev sestrelila 3 letala, ki so pripadala številčno večji britanski eska-drili, ne da bi sama izgubila kak aparat. V nekem letalskem spopadu je bilo sestreljeno še neko drugo sovražno lovsko letalo, ki je treščilo na belgijsko obalo.
Iz Hitlerjevega glavnega stana. 2. marca Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednji komunike:
Na Krimu, na donečki trontj in .jugovzhodno od ilmenskega jezera se nadaljujejo velike bitke. V sodelovanju z letalskimi silami je bilo naknadno uničenih na polotoku Kerču mnogo tankov.
Pri jugovzhodnem izhodu iz morske ožine
pri Kerču Je bila z letalskim torpedom potopljena transportna ladja s 6000 tonami.
V	nočnih napadih naših letalskih sil na motorne tovarne v Voronežu so bOj doseženi direktni zadetki na delavnice in na pristaniške naprave. Opaženi so bili veliki požari in hude eksplozije.
V	razdobju od 24. februarja do 1. marca je sovražnik na vzhodni fronti izgubil 204 oklopnih bojnih voziL
V	severnj Afriki izvidniško delovanje na obeh straneh. Nemški lovci so v letalskih spopadih sestrelila pet britanskih letal, dočim je bilo 5 nadaljnjih letal uničenih na tleh.
Na Malti so eskadre nemških bojnih letal, ki so jih ščitili lovci, metale bombe najtežjega kalibra na luko La Valetto. Tu so bili doseženi zadetki na sidrišča podmornic na doke in oskrbovalne naprave mesta.
Preteklo noč so britanski brzi čolni skušali napasti nemški parnik, ki je plul v Rokavskem prelivu. Nemudoma podvzeta ofenziva naših brzih čolnov je dovedla do potopitve enega izmed britanskih brzih čolnov.
Daljnostrelne topniške baterije nemške vojne mornarice so v Rokavskem prelivu z dobrim uspehom obstreljevale dva sovražnikova konvoja. Konvoja sta bila razpršena.
V	času od 21. do 28. februarja so britanske letalske sile izgubile 62 letal, med njimi 38 nad Sredozemskim morjem in severno Afriko. V istem času je bilo v borbi proti Angliji izgubljenih 20 lastnih letal.
V	borbi proti oskrbovalni plovbi Velike Britanije in Zedinjenih držav so nemške mornariške in letalske sile v mesecu februarju potopile 79 sovražnikovih trgovskih ladij s skupaj 525.400 br. reg. tonami. Nemške podmornice same so potopile 66 izmed teh ladij s skupaj 448.400 ton. Poleg tega je bilo še 44 sovražnikovih trgovskih ladij deloma hudo poškodovanih.
m neuspeli
Poskus, da bi pridobil indijske prvake za angleško stvar,
je propadel
Tokio, 2. marca. d. List »Asahi« se bavi x obiskom maršala Cangkajska v Indiji in ugotavlja da ni mogoče reči. aili ie potoval v Indijo na lastno pobudo ab pa na žefljo Velike Britanije, da pa se ne glede na to lahko trdi. da njegovo potovanje niti njemu niti Angliji ni prineslo tistega uspeha, ki sta ga obe stranki pričakovan. Nasprotno je Cangkajškova pot rodila nezaželen nemir v Indiji. Velika Britanija je b'la prepričana da bo Čangkaišku uspeflo pridobiti Indijce za Anglijo tako da bi se ponovno lahko uporabili za vojni material v sedanji vojni, podobno kakor v bivši svetovni vojni Angleiek se ie Cangkajšek za to nalogo zdel posebno primerna oseba zarad: svojega poznanstva z voditeljem mdiiske kongresne stranke Nehrujem. Cangkajšek sam je pričakoval, da mu bo potovanje prineslo pomoč iz Indije, ki naj bi mu nadomestila izgubo britanske in ameriške podpore na katero se je doslej opirati njegov režim Cangkajškovi načrti pa so doživeli popoln neuspeh. Kot spomin nase je Cangkajšek v Indiji za pust ifl politični nemir ki ga je sprožila njegova navzočnost V svoiem prizadevanju. ela podneti med indijsk m prebivalstvom plemenski ponos in utrdi zavest o rasni povezanosti Indov in Kitajcev pa je Cangkajšek nehote sprožil indsko narodno zavest, ki je bila že prej podnetena od neprestanih japonskih zmag nad staro Anglijo. Tako se lahko trdi. zaključuje »Asahi«, da Cangkajškova pot v Indi je ni pomagala niti britanski stvari niti ni bila v prid njemu samemu, ampak je prav za prav koristma samo Japonski.
Rim, 2. marca, a Londonsild list »Daifly Telegraph« piše o indijski zagonetki in razpravlja o položaju v Indiji, pri čemer pripominja. da predstavlja ta položaj na j resnejšo nevarnost v zgodovini te dežele. Angleži morajo sedaj, piše londonski list. ukreniti vse. da bi združili Indijce pod svojo oblastjo in jih pridobili za zavezniško stvar v tej vojni. Cangkajškov poskus, da bi indijske politične prvake pridobil za anglosaško stvar, je propadel. Prejšnje nasprotje ki slabi Indijo, traja še nadalje tudi po Cangkajškovem obisku. Tako imenovana kongresna stranka, ki je na:močnejša indijska stranka, še nadalje vztraia na svojem stališču, da ni mogoče pričakovali da bi se Indijci borili za svobodo drugih narodov, dokler ne bo zagotovljena njihova lastna svoboda ako p« bi Angleži sedaj pristali na zahteve kongresne stranke bi s tem tvegali. da izzovejo odpor vseh ostalih Indijcev, ki se pridružu'ejo političnim ciljem nacionalističnega pokreta. Ako pa se bodo tem zahtevam še nadalje upirali, bodo tvegali snde/Iovanie najmočnejše indijske stranke. To je. zaključuje list. skoraj nerešljiv problem, pred katerim se je znašla Velika Britanija v Indiji.
Izjava voditelja indijskih nacionalistov
Rim, 2. marca. s. Znani indijski nacionalistični vodja Subas Kandra Bose, ki je lani pobegnil iz nekega britanskega zapora, je naslovil na indijski narod poslanico te-le vsebine:
Pred približno letom dni sem potrpežljivo in molče čakal nadaljnjega razvoja dogodkov. Danes je končno napočila ura. ko lahko prekinem svoj molk. Padec Singapura pomeni zoro nove dobe v indijski zgodovini. Indijski narod je dolgo trpel pod
tujim jarmom in je bil v tem času uničen duhovno, kulturno, politično m gospodarsko, danes pa se mora zahvaliti vsemogočnemu za srečni dogodek, ki pomeni za Indijo življenje in svobodo. Britanski imperializem pomeni v moderni zgodovin; dia-boličnega sovražnika vsakršne svobode. Samo v Indiji je bila brezobzirno zaničevana in preganjana dobra petina prebivalstva. Za druge narode je morda britanski imperializem postal sovražnik šele danes, za Indijo pa je že od nekdaj. Med obema ni mogoč niti mir niti kompromis. Vsi sovražniki britanskega imperalizma so obenem naravni zavezniki Indije, kakor so zavezniki britanskega imperializma naši naravni sovražniki Svet čuje od časa do časa glasove, kj prhajajo iz Indije in ki naj bi bili izgovorjeni v imenu indijskega nacionalnega kongresa in indijskega ljudstva, toda ti glasovi gredo skozi sita britanske propagande in nihče jih ne sme smatrati za resnične izraze, svobodne Indije. So ljudje v Indiji, ki odkrito podpirajo britanski imperializem, in drugi, ki zavestno ali nevede podpirajo britansko stvar, prikrivajoč pri tem nagibe, zaradi katerih to delajo. Tako pravijo nekateri, da jim ni za Anglijo, temveč samo za Cang-kajškovo Kitajsko ali Sovjetsko zvezo, toda nasproti tem ljudem je ogromna večina indijskega ljudstva, ki noče nič slišati o kakem kompromisu z britanskim imperializmom, temveč hoče dokončati svojo borbo do popolne neodvisnosti. Spričo vojnega stanja v Indiji se glasovi te večine zagovornikov indijske svobode ne morejo slišati izven indijskih mej, mi pa se že 2 de-setletj borimo za svojo narodno osamosvojitev in prav dobro poznamo mišljenje ogromne večine naših rojakov, zlasti v tem usodnem zgodovinskem preokretu. Zato izjavljamo v imenu vseh Indijcev, ki ljubijo svojo svobodo, tako onih v domovini kakor onih v inozemstvu, da bomo nadaljevali svojo borbo proti britanskemu imperializmu, dokler ne bo Indija zopet gospodarica svoje usode. V tej borbi, kakor tudj kasneje pil nacionalni obnovi, bomo sodelovali z vsem srcem z vsemi, ki nam bodo pomagali uničiti skupnega sovražnika. Ura indijske osvoboditve je napočila in kmalu bodo pretrgane suženjske verige, v katerih smo tako dolgo trpeli Z osvoboditvijo Indije bosta tudi Azija in ves svet napredovala na poti. ki vodi k osamosvojitvi vsega človeštva.
Cesta iz čungkinga v Indijo
Ženeva, 2. marca. s. Londonski dopisnik lista »Gazzette de Lausanne« piše:
Cim bolj prodirajo Japonci v Birmo, tem bolj se manqša možnost pošiljanja vojnih potrebščin Kitajski. Harriman, ki ga je predsednik Roosevelt pooblastil za nadzorstvo nad izvrševanjem pomoči zaveznikom, je izjavil, da so Zedinjene države trdno odločene povečati obseg dobav Kitajski tn da bodo te dobave prišle na mesto po katerikoli poti Sedaj grade Kitajci novo cesto, ki pelje iz Cungkinga v Asam v Indiji aT cesta bo dolga 3000 km in se bo dvigala večkrat v višino do 3000 m Ker bi tovorni avtomobili potrebovali za to pot najmanj 14 dni, so britanski strokovnjaki svetovali naj bi se zavezniki posluževali za dobave Kitajski letal, saj znaša razdalja med Kalkuto in Cungkingom v zračni črti samo 2000 km.
Nujne sovjetske prošnje za pomoč
Niti Anglija niti Amerika ne bosta mogli izpolniti obljub
Stalinu
Berlin, 2. marca. s. Listj so s posebnim poudarkom objavili nekaj odstavkov iz nedavnega govora sovjetskega poslanika v Washingtonu Litvinova, pri Čemer opozarjajo, da so te izjave najbolj zgovoren dokaz o trenutnem slabem položaju Sovjetske zveze in zaveznikov sploh. »Volkischer Beobachter« poudarja, da predstavlja govor Litvinova obupen poziv zaveznikov v nadi, da bi izpolnili vsaj nekatere svoje obljube Rusiji Stalin zahteva očividno
primerno krvno žrtev Amerike ln Anglije čim prej. 2id Litvinov, ki se ne zadovoljuje več samo s slavospevi anglosaških listov boljševizmu, Je namreč odkrito izjavil, da je treba pričakovati na vzhodnem bojišču v najkrajšem času pomemben razvoj, pa bi zato sovjetska vlada vlada želela čim prej dobiti najširšo pomoč. List »Zwolfuhrblatt« pripominja, da je Litvinov s svojim pozivom mislil predvsem na ustanovitev drugega bojišča, Stalin pa lah-
ko ▼ tem pogledu ia ▼ naprej pričakuje,
da bo prav tako razočaran, kakor so bili razočarana drugi narodi in kakor je bila n, pr. pred kratkim razočarana posadka na Javi, ki je zaman pričakovala angleško pomoč.
Ženeva, 2. marca. & Četrtkov govor Litvinova, sovjetskega veleposlanika v Wa-shingtonu, smatrajo švicarski isti kot zelo jasno opozorilo zaveznikom pred nastopom pomladi List »Tribune de Lausanne« pripominja med drugim: Kakor skušajo sovjetske čete brez pravega uspeha preprečiti nemške pr.prave za pomladansko ofenzivo, tako skuša ruska diplomacija doseči pomoč od zaveznikov, da bi ž njo povečala možnosti svojega odpora. Toda Sovjeti zahtevajo še več, namreč ustvaritev drugega bojišča ter boljšo in pr-mernejšo povezanost strateških operacij. Vse to je sevt-da lažje zahtevati kakor zvršitd. Velesili osi lahko spričo svojega osrednjega zemljepisnega položaja napadata istočasno na več točkah in morajo biti zato sovražniki povsod pnpravljeni in dovolj opremljeni za obrambo.
List »La Suisse« pa poudarja, da potrebujejo Rusi predvsem velike količine vojnih potrebščin spričo izgub, ki so jih utrpeli od začetka vojne dalje. Velika Britanija jim sedaj v tern pogledu ne more pomagati, saj je Churchill v svojem zadnjem govoru poveril to nalogo Zedinjen m državam s pripombo, da Velika Britanija trenutno nima dovolj razpoložljivih sol za ustanovitev drugega bojišča. Tako bo nastop pomladi za zavezn ike najbrže zelo kritičen in bi utegnil postati celo usodeii za nadaljnji potek vojne.
Agrarna reforma
v zapadni Rusiji
Berlin, 2. marca. s. Listu obširno komentirajo načrt agrarne reforme, ki ga je izdelal minister Alfred Rosenberg za zasedene pokrajine. »Volkischer Beobachter« piše, da predstavljajo področja vzhodne Evrope glede na svojo obsežnost in rodovitnost naravno poljedelsko dopolnitev za-padn-li ozemelj, ki so preveč obljudena ln katerih gospodarstvo sloni pretežno na industrializaciji Boljševiško vodstvo je pre kinilo ta življenjski odnos gospodarske zamenjave med zapadno in vzhodno Evropa Težnja boljšev-zma je bila popolna industrializacija tudi teh pokrajin, da bi se s tem ustvaril] pogoji za nameravani oboroženi napad proti ostal; Evropi.
Novi gospodarsko-poljedelski sistem Ro-senberga, ki je v popolnem nasprotju z delno uresničenim boljševiškim sistemom, odstranjuje vse nevarnosti prekomerne industrializacije in postavlja obe gospodarski obliki v pravilno ravnovesje, pn čemer jamči obenem za normalne življenjske in delovne pogoje prebivalstva na tem področju ter zadovoljuje kritje vseh zadevnih potreb evropskega gospodarstva.
»Borsenzeitung« pripom nja, da to pot ne bodo organizirali novega poljedelskega sistema politični funkcijonarji, ki so se posluževali samo tiranske oblasti Moskve, temveč strokovnjaki na poljedelskem področju, ki bodo znali izkoristiti sadove svojih izkušenj kot agronomi in organizatorji obenem Namen reforme sta nadalje tudi kmečka vzgoja ter avtonomna organizacija dela in proizvodnje, kar bo nujno imelo za posledico zvišanje blagostanja kmečkega prebivalstva.
Varšava, 2. marca s. Doznava se, da bodo stoletne gozdove pri Bialovviesu, ki jih je boljševiška zasedba na srečo le malo prizadela, tako razširili, da Do njih površina znašala približno 260 ha. Izdani bodo posebni ukrepi za zaščito zootehničnega premoženja, ki je v teh gozdovih posebno dragocen.
Preiskava o atentatu
na poslanika Papena
Ankara, 2. marca. s. Turška policija nadaljuje preiskavo v zadevi atentata na nemškega veleposlanika Papena in je Izvedla zadnje dneve nekaj aretacij. Zatrjujejo celo, da je glavni krivec že v rokah pravice, in da se sedaj vodijo nadaljnje preiskave samo še zato, da se ugotovi, ali je imel pomočnika.
Stavkovno gibanje v Ameriki
Buenos Airea, 2. marca a. Ameriški vladni list »Washington Post« piše, da navzlic Rooseveltovim pozivom k povečanju vojne proizvodnje Industrijske stavke ln nereii še vedno zavlačujejo porast proizvodnje. List posebej navaja dogodke v ladjedelnicah v Bethlebemu v Kaliforniji, kjer Je delavstvo zapustilo delo po osmih urah ne prekinjenega dela, odklanjajoč čezurno delo navzlic boljšim plačam. List tudi pripo. minja, da predstavlja zakon o 40 urnem delovnem tedniku največjo oviro za zvijanje vojne proizvodnje in zahteva zato njegovo ukinitev Zakon naj bi ae ukinil z« ves čas vojne, kajti to zahtevajo neprestan ne stavke ln delovni spon.
Buenos Aires, 2. marca a. Doznava *, da je reprezentančna zbornica v Washlng_ tonu v nasprotju a pričakovanji z 225 glasovi proti 62 glasovom odklonila predlog i* ukinjen je zakona o 40 turnem delovnem tedniku.
Volitve v argentinski parlament
Buenos Aires, 2. marca d. Včeraj ao bile na vsem področju Argentine volitve v parlament. Udeležba volilnih upravičencev je bila prav skromna, V Buenos Alresu je znašala volilna udeležba po cenitvah s poučene strani le kakih 75®/0. Izvzemjl ne'ca-terih manjših Incidentov so volitve po doslej znanih poročilih potekle mirno. Stetle glasov se bo v Buenos Airesu pričelo v torek, ▼ ostalih argentinskih pokrajinah pa že tekom dneva.
Povečana uporaba lesnega oglja v Franciji
Pariz, 2. marca s. Eden izmed največjih gospodarskih problemov francoskega na-■ roda je prevozni problem, ki Je življenjski, ga pomena zlasti za poljedelstvo, pa tuli industrija in trgovina preživljata zaradi tega težke čase. Tudi razdelitev živil fi otežkočena zaradi prevoznih ovir. Najtežje se občuti popolno pomanjkanje pogonskih goriv za motorna vozila. Zato naj se omogoči večja uporaba lesnega ogl."a za pogon vozil Odrejeno je, da se ustanovi 100 podjetij za izdelovanje oglja. Ta podjetja morajo pričeti svoje delo že tetoe ln bodo p" polni izrabi sil lahko zvišala proizvodni oglja od lanskih 60 000 ton na 650.000 ;on.
INSER1RAJTE V „ JUTRU"
Pojasnila k racionirani prodaji predmetov in obutve
Visoki komlsarlat za Ljubljansko pokrajino je 24 februarja izdal okrožnico z nadaljnjimi pojasnili k racionirani prodaji tekstilnih predmetov.
Glede na predpis naredbe z dne 8. novembra 1941-XX, po katerem se smejo predmeti, za katerih nakup Je potrebno več kakor 40 tofk izkaznice za odrasle os^bc (odnosno 32 ali 24 točk) izkaznice za dečke ali deklice in za otroke) Izjemoma na. kupiti tudi v prvem četrtletju, če potr>š-nik ni opravil drugih nakupov, pojasnuje sedaj okrožnica, da velja ta omejitev samo za tiste nabave, ki se nanašajo na točke z arabskimi številkami
Prevleke za pohištvo se prodajajo ore«. oddaje točk. Za pregrinjala velja enako število točk, kakor za posteljne odeje Za žalne obleke ni dovoljena izdaja nabavnega bona za družine, ki jih zadene smrtui slučaj. Ne smejo se izda ati nabavni bom za uniforme voznega osebja in kontrolorjev malih železniških ln tramvajskih jetij, ker Jim zadostuje službena čepica. Za verske edinlce velja glede racionirane porazdelitve tekstilnih izdelkov postopet, kakor je določen za skupna gospodinja a. Preja za tka ne je je na razpolago parno za industrijske s vrhe in se praktično ne prodaja občinstvu. Prejo lz umetne svile, kosmato, ki se uporablja pretežno za pletene obleke, je uvrstiti med sukanec za trgovino, na katerega je v skupini V pod številka 1 določeno, da je treba oddati 4 točke z arabskimi številkami za 100 gramov. Športne predmete (ma ce, kratke hlače, telovadne obleke za dijake) morajo nabavljati z oblačilno izkaznico tudi člani Italijanske liktorske mladine, Dopolavora m športnih društev.
Obutev
Sandale se morajo, kakor vsaka driga obutev, pri kateri je uporabljeno usnje, smatrati da so podvržene racioniranja. Sandale z lesenimi podplati so izenačene s cokljami z lesenimi podplati razen tistih, katerih prodaja je prosta (coklje z enim navadnim trakom lz usnja ali kože). Usnjeni škornjl spadajo med obutev z usnjenim gornjim delom in usnjenim podplat^-n. škoraji iz gumija spadajo pod obutev z gornjim delom lz tkanin in podplatom iz gumija. Gorski čevlji spadajo med obutev z gornjim delom iz usnja in z usnjen ml podplati. Pod ortopedičnimi čevlji je razumeti čevlje, ki jih potrebujejo pohabljenci ali osebe s posebnimi boleznimi ter se prištevajo med blago za ortopedično po tabeli »B« za izdelke, ki niso vezani na izkaznice in so zato predmet proste pr:>_ daje. Lesene sandale z gornjim delom iz tekstilnega blaga je vključiti med obutev z gornjim delom lz tkanin. Obutev z gornjimi deli iz posebnega platna s termoid-no podlago in s podplati iz lepenke se isii ko prosto prodaja brez odrezkov Med gu-mljem in regeneriranim gumi jem ni treba delati razlike. Zato so copate s podplati »r regeneriranega gumija podvrženi racioni-ranju in spadajo pod točko 3., skupina Vi. Copate 6 podplati iz gumija so sploh izenačene .glede števila točk z obutvijo z gornjim delom iz tekstilnega blaga in s podplati lz gumija, po postavki 3, skupine VI (s tem je spremenjeno navodilo v okrož tlel z dne 22. novembra). Tudi kopalna obutev, ki je vsa iz gumija, je obsežena v točki S, skupine VI. Obutev lz ribje k°4e je Šteti kakor obutev iz kateregakoli drugega usnja ln Je treba zahtevati toliko točk, kolikor Jih odpade na posamezno kategorijo obutve" po skupini VI. Obutev iz kote domačih zajcev je smatrati za obutev lz usnja po točki 2, skupine VI. Usnjene gamaše spadajo med obutev lz točke 1, skupine VL'
Oblačilni predmeti
Za nabavo jop iz usnja za motocikliste ln sploh vseh usnjenih jop je zahtevati enako število odrezkov, kakor za »delovne Jope. Glede spalnih jop pojasnjuje okrožnica v zvezi z razliko med številom točk za izdelano spalno Jopo in za blaga potrebno za njeno izdelavo (slednje število Je
višje), da kaže uporabljati manj blaga « izdelavo spalnih jop, da se odstrani razlika. kar je tudi potrebno zaradi varčevanja s tekstilnim blagom. Jopiči za kakršno koli rabo, tudi športni, spaiajo po številu točk v 2. točko, skupine L Veterne bluze in jope se smatrajo za navadne joj>e iz št_ 1 in 2 skupine I. Tekstilno blago vojaškega tipa, določeno za civilne osebe, četudi so v službi vojaških poveljstev, ima enako število točk kakor drugo tekstilno blago. Dežni plašči iz gumiranega platna spadajo med dežne plašče, navedene pod skupino I in II. šali in šerpe, ki ao navedeni v seznamu racioniranega blaga v točkah 21 in 22 skupina I., v točkah 18 in 19 lz skupine U. in v točki 9 skupine III, spadajo pod te točke, tudi če so pleteni. Kot šerpe se smatrajo izključno ovratne šerpe. ženske delovne halje (krila za ženske) spadajo med r>re Ipasn. ke (točka 12. skupina II.). Hlačke na garnaše za otroke je smatrati za zunanje pletenine, če so izdelane iz pletenega tekstilnega blaga, sicer pa snadajo pod točko 2 skupine III. Halje za dijake srednje tehnične šole, ki se rabijo med praktčnimi vajami, aa ščitijo obleko dijakov, se morajo nabaviti na podlagi osebne oblačilne izkaznice. Plašči za vto-mobili.ste proti nrabu spadajo pol točko 20 skupne I., kier so navedeni moški pred-j>ash ki. Perilo izdelano iz nerazpleten'h tkanin (umetna svila) se ne uvršča med pletenine, marveč me I j>erilo. Bluze napravljene iz nerazpleienega blasra spadajo kakor ostale bluze v toč leo 4 skupine H.
Tekstilno blago
Voznih plaht ni dovoljeno prodajati na nabavne bone, če naj se uporabljajo za pregrinjanje motornih vozil, ker so v celoti namenjene za potrebe prebivalstva. Konjske plahte je prišteti v pogledu raci o. nlranja med druga pregrinjala iz postavke
1,	skupine IV. Bombažne tkanine za avtomobilske plahte je vključiti med teksti1 no blago za tehnične predmete in je zato prodaja dovoljena. Sukno za biljarde je raclo-nirano in se prodaja na podlagi nakunnih bonov Ce ima tekstilno blago služiti i& tehnično uporabo se dobi zanj nabavni bon. Mornarsko tekstilno blago, modro ali kakt. v širini 70 cm in v teži 190 do 200 gramov na tekoči meter, je uvrščeno pod postavko
2.	točko 1 b, skupine V Tekstilno blago 7.a prte ne sme prekoračiti obsega 200 X 250 cm in za prtiče ne obsega 60 X 60 c n, Vata za polnjenje spada med izdelke, ki niso racionirani, enako kakor dlaka kar el in žima za polnjenje. Tekstilno blaga ra dežne plašče spada pod postavko 6, skupine VI. ne glede na širino. Isto velja za muslin. žamet za žonskp klobuke iz svile ali mešan v širini 45 cm ln v teži 100 g na tekoči meter je uvrstiti med drugo tekstilno blago iz postavke 2, točke 1 a, skupine V.
Ostala pojasnila
Za izdajo nabavnih bonov ob porokah Je
potrebno, da se predloži potrdilo o opravljenih oklicih. Preoblačenje redovnic, ki nso še članice skupnih gospodinjstev in imajo oblačilno izkaznico, se mora izvršiti proti oddaji odrezkov. Športne kratke hla-čice za ženske so izenačene s hlačami odnosno kratkimi hlačam; za moške Posebne podloge iz volnenega tekstilnega blaga ali iz tipizirane volne za dežne plašče dobe toliko število točk, kolikor blaga je bilo potrebno za njih izdelava Določila da se smejo predmeti za katerih nakup je potrebno več kakor 40 točk z arabskimi številkami, izjemoma nakupiti v prvem četrtletju, če potrošnik ni opravil drugih nakupov, velja pri nakupu blaga za obleko le tedaj, če potrošnik nabavi blago in podlogo prj istem trgovcu. Ceztrebušnikl in čezko-lenke spadajo med spodnje pletenine, medtem ko spadajo gorske maje med težke zunanje pletenine. Takotzvane cule za trg so racionirane in spadajo pod postavke 19 in 17 skupin I. in IL Otroške oblekice do največ 40 cm dolžine je smatrati za otroška oblačila izpod enega leta starosti in niso racionirane. Ni dovoljeno izdajati nabavne bone na ime družinskih članov jetnikov, da bi se jim poslala obleka. Sukanec iz konoplje ni obsežen v racioniranih tekstilnih izdelkih.
Obtok bankovcev
na Hrvatskem
V hrvatskem Saboru Je finančni minister dr. Kodak obširno poročal o finančnih ln denarnih vprašanjih. Podal Je nekaj zanimivih podatkov o denarnem obtoku na Hrvatskem Ustvaritev nove hrvatske valute Je povzročila precej težav. Spričo pazljivosti pri zamenjavi Je uspelo preprečiti, da niso prišle iz Inozemstva na področje Hrvatske večje količine bankovcev. O priliki zamenjave Je bila z zaplembo pri naknadni kontroli preprečena zamenjava na nedovoljen način vnešenih bankovcev za skoro eno milijardo din. Ob koncu lanskega leta Je znašal celotni obtok bankovcev 8.S52 milijonov kun. Ce upoštevamo, da je znašal 31. marca po izkazu bivše jugoslovenske Narodne banke celotni obtok bankovcev 15.281 miUjonov din, bi po številu prebivalcev (42%) odpadlo na Hrvatsko 6418 milijonov. Iz tega bi sledilo, da je sedanji obtok za 30 % večji. Pri tem pa je treba upoštevati, da je bilo na področju Hrvatske spričo razvitega gospodarstva vedno več denarja, kakor bi ustrezalo znesku, ki odpade po številu prebivalcev. Na drugi strani pa Je znano, da je šlo od konca marca ln v prvih dneh vojne ▼ promet za več sto milijonov bankovcev, morda za eno milijardo din.
Minister Je tudi poročal o novem proračunu ter Je med drugim napovedal Izdajo novega carinskega zakona. Na koncu je poročal o ustroju denarnih zavodov. Posle bivše Narodne banke Je prevzela Hrvatska državna banka, ki Je Izključno v državnih rokah. Zato ne bodo prišli do veljave zasebni interesi in bo zavod služil le državi in narodu. Statut tega zavoda bo v prihodnjih dneh proglašen. Posle bivše Državne hipotekarne banke Je prevzel Državni vjeresijski zavod, ki obstoja poleg Hranilnice neodvisne države Hrvatske ln Poštne hranilnice. Praznina obstoja le Se v pogledu organizacije kmetijskega kredita. Za te posle bo v prvih pomladnih dneh ustanovljen poseben zavod, ki bo poleg organizacije kmetijskega kredita, prevzel tudi posle Privilegirane agrarne banke ln mu bo državni zakladni urad nudil vso možno podporo.
Gospodarske vesti
= Prizadevanje za koncentracijo hrvatskih državnih oblastev v Banjaluki. Hrvatski minister za pravosodje in bogoslužje dr. Mirko Puk, je pred hrvatskim saborom podal obsežno poročilo iz svojega področja ter je med drugim navedei da je bilo z ukinjenjem stola sedmorice v Zagrebu ustanovljeno vrhovno sodišče v Banjaluki, kamor je bilo premeščeno tudi vrhovno državno tožilstvo. Iz geopolitičnih razlogov je treba Banjaluko smatrati za središče države. Zato gre prizadevanje Poglavnika za tem, da pridejo vsa vrhovna državna oblastva v Banjaluko.
= Nemška, trgovinska mornarica. Pravkar izišli nemški letopis za trgovinsko mornarico »Nauticus« za leto 1942. prinaša, kakor poročajo nemški listi, zanimive podatke državnega tajnika Gustava Kdniga in državnega podtajnika viceadmirala Wiil-finga o nemški trgovinski mornarici Ob izbruhu vojne je obsegala nemška trgovinska mornarica 4.4 milijona bruto registrskih ton; od tega je bila skoro polovica izven območja Severnega in Baltiškega morja. Večjemu delu ladij, ki so bile zunaj, je uspelo prodreti blokado. Od ladij, ki so skušale prodreti blokado, je sovražnik zaplenil le 19 ladij s 94.000tonami, približno dvojno število ladij pa so, ko je nastopila nevarnost zaplembe, mornarji sami potopili. V nemškem državnem prometnem ministrstvu je bil ustanovljen poseben urad za dirigiranje razpoložljive tonaže, ki je pokazal najlepše uspehe zlasti v organizaciji prometa v Baltiškem morju, kjer je bilo doseženo znatno povečanje prevožene tonaže na plovno edinico. Nemčija že sedaj pripravlja načrt za gradnjo novih ladij po vojnL O tem v sedanjem vojnem času še ni mogoče objaviti podrobnosti. Vsekakor pa bo gradnja novih ladij tudi po vojni dirigirana ln bo imela prednost gradnja tovornih in tankovskih ladij pred gradnjo potniških ladij. Tipiziranje ladij ni predvideno. Zato pa bodo gradili ladje določene tonaže ln bodo posamezni deli tipizirani. Zgraditi bo treba na novo ne samo potopljene ladje in bo treba nadomestiti tudi zastarele ladje.
Obnovite naročnino!
»Japonci so se izkrcali na Javi! Na tre a krajih so zasedli važne postojanke!« — Tako se glase najnovejša poročila Vsekakor je otok Java našim čitateljem že precej znan Vendar ne bo odveč, če si ga v trenutku njegovega najbolj kritičnega sta nja nekolike bliže ogledamo.
Zgledno obdelana zemlja
Java je otok ognjenikov, očarujoče trop ske lepote in čudovite plodovitosti To je steber nizozemske kolonialne posesti v Malajskem otočju, posesti, ki je 54krat iako velika kakor matična država. Dasi je Javtt najmanjši izmed štirih velikih Sundsicm otokov, je vendar najpomembnejši u;td njimi, število prebivalstva je poltretjikrat večje kakor število prebivalstva ostaUi Sundskih otokov, dasi so ti prostorninsko trinajstkrat obsežnejši od Jave. Skupno z otokom Maduro na severovzhodnem delu obsega Java 131.441 štirjaških kilometrov in šteje 42 milijonov prebivalcev, med Katerimi je le 200.000 belih. Pri tem pa Le smemo pozabiti, da se v Nizozemski Indiji smatrajo za belce tudi mešanci belih in drugopoltnih staršev. S 319 prebivalci na štirijaški kilometer je Java najbolj gosto naseljena dežela na svetu. (Sledijo ji Belgija, Japonska in Nemčija). Tolikšna človeška gostota je v gospodarskem pogledu tem bolj čudovita, ker se prebivalstvo ne preživlja morda od kakšne široke razvito Industrije, marveč z visoko razvitim kmetijstvom. V resnici ni na vsem svetu področja, ki bi moglo po rodovitnosti tekmovati z Javo.
Najbolj zaseljena tla
Gospodarski pomen Jave je docela v skladu z visokim številom prebivalstva. Sladkorni trs, kava, čaj in gumijevec so poleg dragocenih lesov in odličnih izdelkov domače umetne obrti glavni izvoz Riž, ki je glavno živilo 42 milijonov, je seveda na prvem mestu vse kmetijske proizvodnje. Pri vsem tem pa je riž edino živilo, ki ga morajo uvažati — največ iz Burme, Siama tn Indokine — kajti niti trikratna žetev, rodovitna ognjeniška zemlja ter zgledna marljivost Kitajcev in Javancev ne zadostujejo, da bi bile z rižem krite vse ck>-trebe otoka. Nič ne preseneča, da je obdelanih ve£ kakor 40 odstotkov površine, na Borneu in Sumatri pa komaj 4 do 8'/». Pridelki so najrazličnejši, saj pridobivajo Javanci tudi mnogo tropičnih sadežev, kokosovih in drugih orehov, kakao, sojo, indigo, kinin in §e marsikaj. Obilna leana je mogoča samo zato, ker ie velik del polja umetno namakan.
Otok ognjenikov
Java se torej ne imenuje zaman rajski otok nizozemske Indije, ki je pred sedanjo vojno privabljal nešteto gostov z vseh ic-lov sveta, da so občudovali lepoto javanske pokrajine. Povsod se dvigajo nazobčane gore v višini 2000 do 3000 metrov proti Sinjemu tropskemu nebu. Mnoge izmed cea slikovitih gora so ognjeniki, ki noč in dan bruhajo iz velikih žrel oblake in strupene pline. Java ima kakih 100 ognjenikov *n jih je 20 še vedno živih. 2400 metrov visoki ognjenik BrOmo je najbolj obiskovan, saj pa. je tudi najlepši. S pomočjo širokih csyt in ozkotirne železnice je bilo mogoče Kar najbolj razkriti pokrajinsko lepoto tega blaženega otoka.
Vročina v ravnini tn ob morju je sicer zelo utrudljiva za belce, toda že v višin
Java je čudo vito lep otok
svojih 750 metrov nastopa osvežujoče, skorajda evropsko jesensko ozračje. V takih višavah so si premožni Nizozemci vsa zadnja leta postavljali svoje hišice za delooost Na višavju 800 do 1200 metrov so ogromni nasadi čaja z vsemi pripadajočimi poslopji, velikanske vrtnarije in sadovnjaki, kod^r uspevajo evropske rastline in dozoreva na> žlahtnejše sadje.
Vabljiva mesta
Mikavna so mesta v cvetočem okviru tropskih pokrajin. Glavno mesto Java, vojno in trgovsko pristanišče Surabaja, na-
Bromo
dalje Tangerang, Serang, Bangtong, Same-rang in Salatiga so prišteta med najlepša azijska mesta. Po večini so hiše na Javi enonadstropne in skoraj vse obdane z bujnimi vrtovi in visokimi senčnatimi drevesi Zadnji čas, ko so cene stalno naraščale, so se hiše močno podražile in opažal se je upadek v negovanju vrtov. Vsekakor ta so javanska mesta lepa le v tistih četrtih, koder prebivajo Nizozemci. Cisto dru%ace je v predelih domačinov. Koder bivajo Kitajci, mohamedanci in hindujci v strnjenih naselbinah in trgujejo po zgledu sv >ith prednikov, je dosti orientalske nesnagi .n smrada, da belec komaj prenaša mu-ine vonjave in šum, ki trga živce. Tu stoji koliba poleg kolibe, tu se gnetejo številne družine na stanovanju, v delavnici in trgovini. Ulice so ozke, nosači in prekupčevalci se obregajo drug ob drugega in se pogosto zmerjajo na svoj slikoviti način. Možje so na delu v svojih delavnicah, t-r. ske kuhajo, otroci se potepajo in pretep i-vajo po ulicah.
Pravih velemest na Javi ni. Batavija, je največja ln šteje 440.000 prebivalcev. Poseben užitek se nudi izletniku, če ae poua na izprehod* med polja, med palmove gaje ali celo na nazobčane gore, da občuduje večno lepoto stvarstva. Visoko v gorah <oe-di Jave, pri Joka-Jakarti, počivajo ruš«-1-ne ogromnega svetišča Boro-Bodur To ie pač najmočnejši magnet Jave, eno izmed največjih budističnih svetišč, ki je bilo zgrajeno v 8. stoletju
Bujna starinska kultura
Davno preden so prišli Evropci, je bua Java že prav tako gosto naseljena ln je imela cvetočo lastno kulturo in visoko razvite, umetnosti naklonjene kneževine. Hindujci so bili tisti, ki so v prvem stolet| i našega štetja odkrili Javo, jo obvladali m
ustvarlM njeno čudovito kulturo. Proti cu 14. stoletja so prišli mohamedanci i* Indije, prvi odposlanci velikih mogulov ir Delhlja. Okrog 1595 so prišli na Javo prvi Nizozemci, ki ao 1602 ustanovili družbo Dutch East Indla Company. 1610 ao si pridobili od Javancev dovoljenje, da ao učvrstili Batavijo. Kmalu nato se je začelo izkoriščanje, ki Javanoem nikakor nI bJo všeč. Toda izjalovili so se val novi poizkusi, da bi Nizozemce pregnali z otoka. V Napoleonovi dobi so se pred Batavijo pokazale celo francoske ladje m so tam razvile francosko zastavo. To je bila Angležem dobrodošla prilika, da so zasedli Java. 1816 pa so Angleži spet vrnili otok Nizozemcem. V naslednjem stoletju se je lava kolonialno zelo razvijala, to se pravi, b pomočjo velikih žrtev domačinov, ki so se pogostokrat zaman uprli, so Nizozemci učvrstili svojo cvetočo kolonialno posest, ki je zdaj ogrožena kakor še nikoli.
Danes ponoči bo popoln lunin mrk
Ljubljana, 2. marca Danes ponori bo popoln lunin mrk, ki bo viden v vsej Srednji Evropi. V kratkem razdobju 4 mesecev je to že drugi pop »Hi lunin mrk. Letos bomo imeli priliko opa zovati še enega.
Lunin mrk nastane tedaj, če pride Mesec v senco, ki jo zemlja meče daleč v sve-tovje. Ce bi luna imela isto pot kakor zemlja, potem bi bil ob vsakem ščipu lunin mrk. Ker pa gre njena pot malo vstran od zemeljske, luno le redko zajame zemeljska senca. Toliko za osvežitev spomina, ker je važnejše opazovanje kakor golsko znanje.
Ob sončnem zahodu, torej kmalu po 13. url sedanjega časa, vzhaja luna na vzhodu in se v teku noči pomika vse višje na neba. Štirikrat bodimo pazljivi in opažujmo Ci> 0.31 stopi visoko na jugu stoječa luna v senco zemlje in na levem luninem robu bomo opazili temno pego, ki bo posta/ala toliko večja, kolikor manjši bo osvefjenl
del lune. Na kraju bo videti samo ge ozek srp in ob 1.33 se bo pričel popoln mrk: iu-na bo vsa v območju zemljine sence ln šeie ob 3.10 bo spet pokazala svojo svetloho Eno uro 37 minut bo trajala popolna zatemnitev lune. Nato se bo na levem robu spet prikazal svetel del, ki bo hitro -3361 za umikajočo se senco ln ob 4.20 bo kv.ee mrka: luna bo zapustila zemljino sen- o popolnoma.
Lunin mrk lahko opazujemo s nro3r m očesom al: z daljnogledom. Značilna je «>ar va zatemnjene lune, ki se vsa sveti v temni rdečini in nudi res čarooen pogled, /z-gleda tako, kakor da bi bila na nebu r.d znotraj motno osvetljena krogla iz temno, rdečega stekla. Zvezde, ki Jih v polni čini ne vidimo, se med mrkom druga sa drugo pojavljajo. Desno od meseca bomo videli ozvezdje leva, levo od njega Da podobo Device. Zadnji v srednji Evropi vidu', lunin mrk je bil v noči 8. novembra <ani
Velika potrošnja tobaka in alkohola
Novo mesto, 1. marca
V zadnjem desetletju stalno raste poraba tobaka na Dolenjskem in kljub podražitvi tobačnih izdelkov v minulem letu potrošnja tobaka ne samo ni padla, ampak se je skoraj podvojila. To dokazuje, da število kadilcev stalno narašča, kar gre deloma na račun nežnega spola, ki v vedno večjem številu stopa v krog ljubiteljev tobaka. Vedno večja potrošnja tcbaKa pa predstavlja tudi važen gospodarski čnitelj, saj ima od prodaje tobaka vedno večje število prodajalcev jn pri predelovanju tobaka zaposlenih delavcev svoj dnevnih kruh.
Med tobačnimi izdelki gredo zadnja leta najbolj v promet cigarete, ki so posebno v poslednjem desetlecju postale med kadilci nekaka moda. Pri cigaretah pa nikakor ne odločuje kakovost posameznih vrst cigaret, ampak predvsem cena. Tako so No-vomeščani s širšo okolico pokadili lani kar 20 milijonov »Drav«. Na drugem mestu so »Ibarce«, k so jih pokadili 6.750.000 in na tretjem »Zeta« s 5,000.000. Največji dv'g pa zaznamuje »Morava«, ki je postala najbolj priljubljena cigareta srednjih in višjih slojev. Poraba te cigarete se je v minulem letu kar podvojila in je bilo spuščenh v zrak 4,100.000 *Morav«. Mnogo manjša poraba pa je bila najdražje »Neretve«, katere je šlo v zrak samo 530.000 komadov.
Manjša je bila poraba smotk in tobaka. Med smo'tkami je bilo prodanih 87.000 por-torik. 67.000 kratk;h domačih in le 30.000 viržink. Tobaka je bilo spupno prodanega
lz življenja poštne znamke
Koroški deželni namestnik v Ljubljani
Kdor hoče začeti zbirati znamke, mu ne sme biti nobena stvar neznana, ker bo pogosto imel priložnost vse svoje znanje praktično uporabiti.
Dve skupini zbiralcev
Zbiralce lahko razdelimo v dve veliki skupini. Eni znamke samo zbirajo in kopičijo zaloge, medtem ko drugi spretnejši in v zbiranju izurjenejši hočejo natančnejše spoznati svoje ljubljenca Pri tem poslu je treba imeti mnogo sposobnosti Zbiralec je obenem sodnik, zdravnik in kemik, vedeti pa mora še marsikaj drugega. Zanima ga, kako je znamka nastala, ali je znamko izdala redna poštna uprava ali pa je znamka izdana le iz želje nekoga za zaslužkom. Ugotoviti mora, ali je znamka v resnici tista, za katero je izdana, ali pa je ponarejena, dalje mora preveriti, če je znamka tiskana na takem papirju, kakor ga je določila pošta, če je pravi tisk in če barva odgovarja.
Temeljni razlog nastanita znamke je bila potreba poštnega prometa. Pridružijo pa se je še na stotine drugih razlogov za izdajanje novih znamk Spominske znamke. dobrodelne znamke, zvišanje poštne tarife, spremembe vladarja, ustanovitev nove države, prehod nekega področja iz območja ene države v drugo in še mnogo drugih razlogov so povodi za nove izdaje.
Ko se pokaže potreba tiskanja novih znamk, tedaj mora pristojna poštna upra-ya izvesti vse potrebno za tako izdanje.
V prvi vrsti je treba določiti črtež, način tiska, višino naklade in barve za posamezne vrednote. Delo se poveri neposredno kakemu umetniku alj pa, kar je se bolj priporočljivo, odda na javnem natečaju. Seveda je v slednjem primeru treba navesti glavne značilnosti znamke, posebno točen napis, da se ne bi zgodila pomota, kakor pri neki ser:ji znamk otoka Mavri ciusa. Na teh znamkah je umetnik napačno označil napis in je morala poštna uprava vzeti znamke iz prometa in dati v tisk nove. Majhno število omenjenih znamk, ki so prišle v promet, ima danes velikansko vrednost. Pripovedujejo, da Je bila napaki vzrok umetnikova pozabljivost Ko je šel na pošto vprašat, kakšen napis naj ima znamka, je na poštnem uradu zagledal napis »poštni urad« V trdni veri, da naj ta napis nosi tudi znamka, se je vrnil domov in napravil napačen osnutek Poštna uprava ni opazila napake ln je dala znamke v tisk. Sele ko so bile že v prometu, je bila opažena pomota.
Napis na znamki vsebuje navadno ime države, vrsto znamke in vrednoto. Pri priložnostnih izdajah je v navad- tudi označba svrhe izdanja. Nekatere države ne dajejo na znamke svojega imena, smatrajoč, da so znamke dovolj znane tudi brez imena države. Zanimivo je. da na angleških znamkah ni naziva države, medtem ko imajo vsi dominjoni svoja imena označena.
Ljubljana, 2. marca.
V soboto zjutraj je prispel v Ljubljano celovški okrožni vodja dr. Friderik R a i-n e r, da vrne obisk Visokemu Komisarju. Na meji so uglednega gosta sprejeli vice-prefekt com. B i s i a, načelnik kabineta, kot zastopnik Visokega komisarja polkovnik Carravetta kot zastopnik poveljnika Grenadirske divizije, kvestor com. Messa-na, poveljnik skup:ne karabinerjev major Lombardi in podpolkovnik Bramo z vojaškega urada Visokega Komisar j ata. Prisoten je bil tudi nemški generalni konzul iz Ljubljane dr. Brosch. Okrožni vodja in državni namestnik je prispel na mejo ob 10.30. V njegovem spremstvu so bili general Rosener, poslaniški svetnik von Kamphovener in skupina višjih zastopnikov celovških okrajnih oblasti. Ob prihodu je comm. Bisia sporočil visokemu gostu pozdrav Visokega Komisarja in mu je predstavil visoke osebnosti. Ob 10.45 se je okrožni vodja pripeljal pred glavno palačo, kjer je bila razvrščena četa gre-nadirjev z godbo, ki mu je izkazala časti.
Nastanek znamke
Ko je načrt znamke gotov, se izdela najprej temeljna matica in potem matice za odtiske. Nato napravijo nekaj poskusnih od tiskov. To niso v pravem pomenu znamke, toda naprednejši zbiralci j-h imajo zelo radi v svojih zbirkah, ker jim kažejo življenje znamke od njenega rojstva. Po navadi poskusni odtiski ne pridejo do zbirateljev po rednem potu. Le v redkih primerih poštna uprava iz posebnih razlogov dopušča, da pride določeno število poskusnih odtiskov med zbiratelje. Poskusni odtiski se tiskajo v več barvah, tako da se lahko izbere najprimernejša za končno izdan je.
Material, iz katerega sestoji znamka, je
papir, barva in lepilo. Pri vsakem posameznem izvodu je treba paziti na vse tri činjenice in težko se bomo potem zmotili
v določevanju vrste znamke. Jporaba barve je različna in lahko večkrat opazimo razliko v kakovosti. Nekatere barve so občutljive za svetlobo, druge za vodo, bencin in vlago in pod njihovim vplivom spreminjajo barvo. Na te in podobne lastnosti barve pa je zbiratelj navadno opozorjen že v katalogu.
Lepila so razl'čna
Največ znamk, ki danes prihajajo v promet na poštnih okencih, majo na hrbtu lepilo. Da se znamke ne zvijajo, uporabljajo nekatere države, med njimi tudi Nemčija, poseben način prekinjanja lepila z navpičnimi in vodoravnmi črtami, druge-države uporabljajo za zimo drugačno lepilo kakor za letnj čas, posebno one
13.600 kg, od tega 5300 kg dunavskega, 4287 kg savskega in le 387 kg amerikaijca. Prežvečili so novomeščani tobakarji 500 kg »klobasic«, prenjuhali pa 60 kg njuhalca. Izdatno pa se je dvignila poraba cigaretnega papirja, ki so ga kadilci pokupili 300.000 knjižic z 12,000.000 lističev.
Skupno so novomeški kadilci v minulem letu pokadili okoli 50 milijonov cigaret. 14 tisoč kg tobaka in 800 tisoč cigar za skupno vsoto okoli pet milijonov lir. Od tega je bilo prodanih v samem Novem mestu za okoli tri in pol milijona lir tobačnih izdelkov nasproti dvem in pol milijona lir. kolikor so pokadili Novomeščani leta 1940., ostalo vsoto pa je zakadila okolica, kateri je bila v zadnjem času priključena tudi Kostanjevica z bližnjimi kraju
Prav nič niso zaostajali za kad lci prijatelji dobre kapljice katerih ni nikoli primanjkovalo na Dolenjskem. Sicer že itak velika poraba alkoholnih pijač na Dolenjskem je bila v minulem letu še podvojena. Največ je bilo tudi v minulem letu popitega vina, in sicer 417.168 litrov napram 326.018 litrov v letu 1940. Takoj na drugem mestu je pivo. katerega je bilo popitega 250.000 litrov več kakor v letu 1940 in sicer 332.987 litrov. Pač pa je padla v minulem letu poraba vinskega mošta, žganja. ruma in špirita. Zganja je bilo popitega le 4209 litrov nasproti 5087 litrov v letu 1940., vinskega mošta pa 9189 litrov nasproti 11.208 litrov v letu 1940. Dvignil pa se je tudi konzum finih penečih vin.
Tam so ga pričakovali Visoki Komisar Ekscelenca Emilio Grazioli. Zveznik tajnik dr. Orlando Orlandini, Divizijski general Tadej Orlando. poveljnik Grenadirske divizije, ki je zastopal poveljnika armijske-ga zbora, podprefekt David, general Lu-brano, predsednik komisije za ureditev meje, karabinierski major Pelaghi in še nekateri drugi visoki funkcionarji Visokega Komisarijata.
Ko je bil vojaški obred opravljen in je dr. Rainer pregledal častno četo. je v spremstvu Eksc. Graziolija in drugih zastopnikov oblasti, krenil v sedež Visokega Komisarijata. kjer je bil dolg sestanek, na katerem so proučili nekatere probleme, ki se tičejo zasedenega ozemlja.
Ob 13.30 je Visoki Komisar priredil obed, na katerega je prišel tudi poveljnik armijskega zbora Eksc. Mario Robotti. Ob koncu obeda je Visoki Komisar tovariško pozdravil okrožnega vodjo, poudaril popolno sodelovanje med nemškimi in italijanskimi oblastmi pri proučevanju in reševanju raznih vprašanj, ki se tičejo obeh so-
| v tropskih krajih. Razlog temu je mehčanje lepila zaradi velike vročine ali močne vlage
Često so dobivale poštne uprave različne predloge, naj se lepilu doda kak poseben okus, ki bi ga pri ovlaževanju znamke z jezikom občutili. Na vsak način pa je najbolje, da je lepilo brez posebnega okusa, ker bi sicer vsakdo zahteval takšen okus, ki bi njemu prijal. Ta bi zahteval duh po čebuli, oni po slivovki, tretji po češnjah, četrti Po vaniliji in tako naprej. Zbiratelji bi morali imeti potem posebne plinske maske, ko bi ugotavljali pristnost posameznih znamk.
Pri lepilu zanima zbiralca v glavnem samo barva in ne kemična sestavina. Lepila imajo razne barve, na primer beio, rumeno, sivo, rjavo in so lahko redka ali gosta. 2e zgoraj smo omenili da nekatere države pri isti izdaji znamk menjajo lepilo z ozirom na letno dobo. razen tega pa se je tudi zgodilo, da je tudi iz kakega drugega razloga dobil del naklade ene vrste lepilo, drugi del pa druge vrste. Važno je zato vedeti, kakšno je lepilo na pravi znamki, da potem lahko ločimo ponarejeno znamko od prave. Cesto je lepilo edini znak za po tvor bo in tudi edina razlika med tako imenovanim novotiskom. Novotisk nazivamo tiste znamke, ki jih poštna uprava, potem ko je določeno vrsto znamk, vzela iz prometa, da natisniti na izvirnih ploščah, ki se po črtežu nič ne razlikujejo od prvotne izdaje. Imamo še druge novotifke. toda o njih bomo govorili ob prihodnji priliki.
sednih teritorijev. Omenil Je hratafco prijateljstvo, ki veže oba naroda, Id sta pod vodstvom svojih dveh velikih voditeljev na pohodu nasproti gotovi in popolni zmagi. Napil je Fiihrerju, narodno socialistični Nemčiji in slavnim nemškim oboroženim silam ter izrazil še enkrat svoj topli pozdrav okrožnemu vodji in željo, da bi uspešno dovršil svojo visoko nalogo. Dr. Rainer se je v svojem odgovoru zahvalil za prisrčni sprejem Poudaril je, da je našel v Ljubljani ozračje popolnega tovarištva, kar se tiče odnošajev med italijanskimi in nemškimi oblastvi. Zaključil je z napitnico Kralju in Imperatorju, Duceju in fašistični Italiji.
Opoldne je okrožni vodja v spremstvu Visokega Komisarja krenil v Fašistični dom, kjer so ga sprejeli Zvezni tajnik dr. Orlandini in prvaki ljubljanske fašistične organizacije. Zvezni tajnik mu je izrazil dobrodošlico, nato si je okrožni vodja ogledal sedež Stranke in se zanimal za organizacijo. Od tam se je odpeljal na sedež GILL, kjer ga je sprejel Zvezni podpovelj-nik prof. Cassani, ki je predstavil uglednemu gostu voditelje ljubljanske organizacije GILL. Okrožni vodja si je ogledal urade in telovadnico, kjer je prisostvoval nekaterim vajam Ballile. Posebno se je zanimal za mladinsko organizacijo in je izrazi profesorju Cassaniju in njegovim so-trudnikom vse svoje zadovoljstvo.
V spremstvu Visokega Komisarja. Zveznega tajnika in najvišjih zastopnikov oblasti se je dr. Rainer nato odpeljal na sedež Dopolavora, kjer so ga pričakovali centralni inšpektor Pešci in pokrajinski tajnik Liberati. Tu si je ogledal prostore, kinematografsko dvorano in sedež Dopolavora Oboroženih Sil. V neki dvorani je okrožni vodia prisostvoval predvajanju dokumentaričnega filma »Luee«. ki so pa predvajali s prenosnim aparatom. kakršnih se Dopolavoro poslužuje Ko je zamislil sedež Dopolavora. ie dr Rainer izrazil svoje popolno zadovoljstvo spričo uspešnega delovanja organizacije. Vrnil se je spet v vladno palačo in ostal nekai časa v njej. Nato se je Doslovil od Visokesa Komisarja in prisotnih zastnmvkov oblasti, z izrazi popolnega tovarištva.
Nov dom Dopolavora
Novo mesto, 1. marca
Narodna ustanova Dopolavora je s prihodom političnega tajnika g. Alfia Varmi-ja poživila tudi v Novem mestu svoje delovanje :n je posebno v poslednjem času dosegla že prav lepe uspehe. Doslej se je delovanje novomeškega Dopolavora omejilo le na prirejanje filmskih predstav po ljudskih cenah, sedaj pa si je uredil tudi svoj lastni dom, kjer bomo umski m ročni delavci lahko po napornem dnevnem delu našli svoje zatočišče za razvedrilo.
K slovesnosti otvoritve novega doma so prispeli vsi predstavnik- novomeških c:vil-nih in vojaških oblasti, med njimi okrajni civilni komisar dr. Ottone Griselli s soprogo, poveljnik novomeške posadke polkovnik Arpaia, župan dr. Polenšek, poveljn.k Kr. karabinjerjev kape lan Cav. Ferra, prošt Cerin, policijski komisar Chiuzzellin, šef katastra Kavšek, gimnazijski ravnatelj Dolenc in drugi ter lepo število Dopolavo-ristov. Pred slavnostno okrašenim domom je bila postrojena mestna godba, vhod v nove prostore pa je zapiral svilen trak v državnih barvah. Po odigranju državne himne in »Giov:nezze« je politični tajnik g. Varini imel daljši govor. Med drugim je poudaril, da se ustanova Dopolavora, ki predstavlja-enega glavnih stebrov fašističnega režima in ki se je najbolj približala Ducejevemu geslu »Iti z narodom«, vedno bolj uveljavlja tudi v tem najskrajnejšem kotičku rimskega imperija. Doslej so v Novem mestu vpisani že 204 član:, katerim izaoča danes v Ducejevem imenu ta dom, ki naj jim nudi zaslužen oddih po vsakodnevnih naporih. Po govoru g. Vari-nija je polkovnik g. Arpa a prerezal svilen trak in proglasil dom za otvorjen. nakar je sledil ogled prostorov.
Novj prostori so prav okusno prenovljeni in opremljeni. Poleg društvene sobe se nahaja okrepčevalnica, v kateri bo gostom za majhen denar postreženo s potrebnimi okrepč-li. Na drugi strani je velika glasbena dvorana, zraven nje pa moderno urejena knjižnica, ki je bila vedno ponos Novega mesta in je najlepša naša podeželska knjižnica. V teh prostorih bodo Dopolavo-risti lahko gojili glasbo, šah. igrali razne igre, razen tega pa jim bo na razpolago še večje število dnevnikov in ilustracij.
Po ogledu prostorov so bili gostje lepo pogoščeni, nakar jih je tajnik g. Varini pozval, naj odslej redno posvečajo ta dom.
»Ali si kdaj razmišljal, kaj bi storil, če bi imel Rockefellerjevo premoženje?«
»Nisem. Pač pa sem se večkrat vprašal, kaj bi storil Rockefeller, če bi imel moje premoženje.«
*
Vedoželjna gospa: »Ali se vam Izplača rediti kravo?«
Kmetovalec: »Seveda, saj dobim od nje 9 litrov mleka na dan.«
Gospa: »Koliko litrov ga pa prodaste?«
Kmetovalec: »Nu, kakih dvanajst jih bo že.«
*
Gospa Kleopatra je prišla k zdravnika. Po zadnji modi oblečena, lahko, tenko in prozorno. Zdravniku toži, da je skozi vso zimo prehlajena. Doktor jo pogleda, si gladi brado, premišljuje in premišljuje in končno napiše recept Gospa ga nese v apoteko in apotekarja je skoro krč prijel od smeha, ko je prečital recept.
»Na žalost, milostjiva, tega pa nimamo. V sosednji trgovini boste pa te stvari gotovo dobili.«
Zdaj komaj Kleopatra sama fita recept:
»Vsak dan volnene nogavice in topla hlače.«
Campo lmprovlsato In nn'oasi deIl'Afrlca Settentrionale Italiana — Improvizirano taboridče r neki zelenici Italijanske Severne Afrike
Krznarstvo v ledni dobi
Krznarska obrt ima prastare izvore, kakor nam kažejo najdbe v švicarskih vzhodnih Alpah, ki segajo v ledno dobo. V nekaterih tamkajšnjih podzemeljskih jamah so našli namreč ostanke medved j h kosti in lobanj, ki so jih davni prebivalci Evrope uporabljali za strojarske namene. Strojenje kož s kostnim mozgom in možgansko snovjo je namreč najstarejši način strojema. Imamo pa še druge številne dokaze, da pripravo živalskih kož poznali že v neolitskl dobi, to je kakšnih 15 tisočletij pred našim štetjem. Končno je pa tudi samo ob sebi umevno, la so živalske kože uporabljali tedaj kot oblačila.
Neka najdba, kj predstavlja palico iz jelenovih rogov, ima vrezane človeške po-
stave, ki so oblečene v kože. Zdi se, da
gre v tem primeru za poseben način ma-skiranja, ki naj hi lovcem dovolil, da 3e približajo svojemu plenu. Arheolog prof. H ugo Obermeier opozarja po dru^ strani na dve risbi, ki so jih odkrili v španskih podzemeljskih jamah v bližini Teruela :n Castellona. Ti risbi kažeta lovca oziroma lokostrelca, ki nosita kratke hlače iz živalskih kož. Podobnih risb iz neolitske dobe bi navedli lahko še več, bolj oorel-koma pa se dobe takšne, ki kažejo ženske postave v kožnih oblačilih. Med njinu je omeniti risbe z ženskima postavami v nekakšnih kratkih, širokih krilih, ki so bila ^zdelana po vsem videzu iz mnogih kosov različne kožuhovine.
Sumatra
Sporočili so, da so Japonci zagospodovali nad celotno Sumatro. Ta otok je drugi največji v skupini naštetih malajskih '.>to-kov, ki sestavi ajo kolonialno carstvo Ho-landske Indije. Dolg je 1750 km, njegova povprečna širina je 400 km.
Otck je zelo gorat in ima 15 delujočih ognjenikov, ki dosegajo višino do 3800 m. Prebivalcev ima okrog 9 milijonov, med temi je okrog 8 milijonov domačinov muslimanske vere. Pol milijona je Kita:c»v, kakšnih 60.000 je pripadnikov drugih p'e-
Koliteo časa fclja ura?
Nekega statistika je zanimalo vprašanje, kolikokrat na dan bije običajna stolpna ura. En udarec pomeni četrt, dva ularca pol ure. trije tr! četrti, štirje celo uro: v eni uri torej deset udarcev ali na dan 240. Cele ure imajo poleg tega svoje posebne udarce, in sicer od 1 do 12, dvakrat na dan. to da 156 udarcev ali skupaj z onimi prejšniimj 396 udarcev na dan.
V enem letu pomeni to (če se ne oziramo na prestopna leta) malenkost 144.540 udarcev. Vzemimo, la potrebuje ura za vsak udarec dve sekundi, tedaj lahko izračunamo, da predstavlja to v enem letu 289.080 sekund ali 80 ur in 18 minut!
Mati 16 otrok ubila moža
Iz Dublina, irske prestolnice, poročajo, da so tam aretirali neko Saro Mad ganovo, mater 16 otrok, ki so jo obtožili, da je ubila svojega moža. Svoje dejanje je izvrš la v prepiru, ko ji je mož očital zakonsko nezvestobo.
Steklina na pismih
V Bilbau in njegovi okolici so v velikih skrbeh zavoljo neke poštne nezgode. Med prevozom z vlakom se je v poštnem vozu razbila cevka s čisto kulturo bacilov pasje stekline, ki se je razlila po drugih poštnih pošiljkah. Nevarni dogodek so odkrili šele tedaj, ko so pisma in ostalo korespondenco že dostavili na razne naslove. Oblasti so takoj izdale potrebne ukrepe, da bi reševalci v poedinih krajih izvrši'i razkužitve, številne prejemnike pisem, o katerih so menili, da so bila okužena, so cepili zoper steklino, druge pa iščejo. Doslej se ni pojavil še noben primer nevarne bolezni tn pri vsej skrbi oblasti vendarle upajo, da so ute<mile še pravočasno odpraviti nevarnost. Odredile so tudi preiskavo, da se do-žene odgovornost za nezgodo.
men, v to število so všteti tudi vsi Evr">p-
ci.
Zelo važna so petrolejska polja na Sumatri, ki so v mirnem času dajala četrtino vsega petroleja, kar so ga pridobt-rali v Holandski Indiji. Važni so tudi surna-transki premogovniki, dalje je omeniti rudnike zlata in srebra. Otok je sploh pre-bogat z vsakovrstnimi rudami, ki so jih pa doslej prilično malo izkoriščali.
V poljedelskem pogledu je omeniti v prvi vrsti riževa polja, ki pa niso krila krajevne potrebe. Na Sumatri raseta tudi izvrsten čaj in tobak, znatni so bili nasadi kave, a v novejšem času so se čedalje bolj razvijali nasadi gumijevcev. Nasprotno pa ima Sumatra malo živine.
Pomembnejši kraji na Sumatri, kaKor Palembang, Medan itd., leži o skoraj vsi ob plovnih rekah, nekoliko oddaljeni od morskih obal. Prometne naprave niso slabe. ta_ ko ima Sumatra 1875 km dobrega ce-itnj-ga in železniškega omrežja.
ANEKDOTA
Ko so generalu Wranglu podelili gnofov-s>ki naslov, ga je vsa okolica ob vsaki priliki nagovarjala z »gospodom grofom«. Ni trajalo dolgo, da je začelo staremu voj.šča-ku presedati. Nekega dne se je ujezil in je vzkliknil: »Nikar, otroci, ne izgubljajte vendar toliko besed z .gospodom grofom'! Recite mi rajši na kratko: gospod generalfeld-maršal!«
VSAK DAN E
Kulturni pregled
Kresalov novi roman
V lični izdaji založbe »Hram« je izšla 168
strani obsegajoča nova knjiga pisatelja Rudolfa Kresala »Nikodemova žena.
Zapiski neverjetnega advokataRudolf Kre-
sa!. avtor romana »Študent Štefan« in novelist čne zbirke »Vejica španskega bezga«, je
v naši najnovejši pripovedni literaturi izrazit zastopnik psihološke smer Katero koli njegovo delo pogledamo natančneje, povsod vidimo, da pisate.l;a ne vodi predvsem in edinole tisti tipično pripovedni nagib. ki ga je Goethe imenoval'1 »Lust zum fabul:eren« in ki "a opažamo prav izrazito pri nekaterih ns"i;h pripovednikih realistične cnrneri. Za raz'iko od nekaterih drugih n.a"j:h rea.Mstov tudi ne poudarja Kresa! tendence po dojetju in izrazu nove stvarnosti z njeno socalno timko Kajpak pri Kresalu opaziš takisto fabulo in zaslediš socialne motive — le-tj so mu celo prav važn' —, vendar ni težišče ne v tem ne v onem.
Kresala zanimajo predvsem duševna stanja. odnosi, čustva in umovanja njegovih oseb. Kakor je zlasti v večjih pripovednih kompozicijah skop z lirizmom ie radodaren z raznimi sentmeami in opazkami delno ironičnega nad;ha ki jih ma' posebno v „VT:V'-,,->'>rrlorvT ženi« r»r*v obalno K»-,"*in'ov ki r*ren.fl$a dH*nv' od ner>*v srednega toka živ'i en i-«kih dogodkov v du Sevna stanja sodelujočih ga trga in v odlomkih niansrira do izrazito subjektivnih podrobnosti, ta psihologizem 5e tako očiten, da daje vsakemu spisu, posebej še »Niko-demovi ženi«, nekam nejasno barvo, poča-
sen pripovedni tok in neko posebno težo. Tudi pisateljev ekspresionistično pobarvani slog prispeva svoje. Zato njegovo novo delo ni posebno sočno in mikavno v izrazito pripovednem smislu; v njem je nekaj suhega in razumsko hladnega Svet njegovega dogajanja ima malo atmosfere in še ta je razredčena; njegove osebe imajo mmgo duše. a malo življenjske plastike Zdi se. da jih vedno gledamo v profilih. Nočemo reči. da so to sflabe strani Kresalovega pripovedovanja; to s« predvsem značilnost njegovega življenjskega pogleda ki ni jasen in čist. ter njegovega sloga, ki ima določeno osebno noto. vendar se nam zdi bolj lupinast in raskav kakor pa jedrnat in presojen.
sebi prenaša dogajanje z objektivne linije pripovedovanja v subjektivni svet jaz-a. s čimer pridobiva psihološka širina, izgublja čisto narativna mikavnost in zaključenost; čitatelja narsikje sprem';a utrujajoči vtiak raztrga nosti.
neizčrpni in nedogled ni duševni deležnik vodi zaplctljaje vnanjega človeškega življenja.
Iz operne kronike
Po daljšem presledku so v Operi uvrstili v tekoči renertoar Beneševo opereto »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Beneševe operetne skladbe ki so nasproti klasičnemu tipu dunajske operete postavile revialno-operetnj praški tip z njegovo tendenco k moderni šlagcrski glasbi, so sii pridobile pred leti veliko popularnost. Njih vsebina, prav kakor lahko, neoriginalna, nekoliko folkloristično pobarvana muzika msta ustrezali samo tedanji modi v izčrpani operetni glasbi, marveč tudi takratnemu razpoloženju, ki je živelo od tolikih na zunaj bleščečih a notranje praznih iluzij. Iz tega karnevalskega pogleda na življenje ie zrasla tudi opereta »Sveti Anton«, ki združuje v pfftro zmes za diana*n;ega količkaj resnega g!eda!ca že težko užitno '"»Ikloro ter idil:ko s popularne božje poti pri »Sv. Antoničku« in otipljivo velemestne zabavne, revijske elemente. To. danes bolj kakor kdaj plehko vsebino drži pokonci samo Beneševa glasba. ki kaže mnogo temperamenta ognja in razigrane ves^nsti, čeprav sicer ni nič kaj dosti izvirna Toda v nji čutiš pristne operetne elemente. Pofleg tega so posamezne vloge igralsko in pevsko prav prijemijive, četudi n;«*> več čustveno sprejemljive Med temi vdo«ami ie omeniti predvsem Zupana kot žunana Mati5ca go Poličevo kot Ma niV> in »o R*«-M?«v*» kot Lenko: pe tudi edč Tapl leva V Janko Modeart Sancin B Sancin in ostali sodelavci z zborom m baletom vTed prispeva lo »voie k vnanjemu uspehu te nekoč tako priljubljene operete. Zmanjšani orkester je vodil rH zadnjih predstavah Simcniti. korec-jrafske vložke
pa je naštudiral s priznanim umevanjem inž. Golovin.
Hrvatsko državno gledališče v prvi polovici sezone
Zagreb, konte februarja.
Minila je prva polovica sezone Hrvatskega državnega gledališča v Zagrebu, prve v hrvatski državi, ko je moglo gledališče v pOlni meri razviti vse svoje možnosti. V tem razdobju je zagrebško gledališče kot eno prvih in najpomembnejših ustanov pokazalo obsežno dejalnost ki jo odraža predvsem bogati repertoar. Tako ie dala na vseh svojih področjih vrsto pomembnih premier, več novo naštudiranih repnz z značajem premier ter številne redne reprize. ki tvorijo jedro repertoarja,
V drami je bil največji umetn;ški in na-Cionailni dogodek premiera dramatizacije romana dr. Mile Budaka »Ognjište«. ki pomeni novo razdobje v sodobni hrvatski književnosti. Številne razprodane predstave in ogromno razumevan;e hrvatske iavnostj pričajo o pomenu tega gledal i ško-kn rižev-nega dogodka. Nadalje ;e bila ra vrst; 5e neka domača premiera svoje vrste: božični triptih »Betkhemska zvezda« delo neznanega dubrovniškega pisatelja 16 stoletja, v sodobni predelavi prof. Rahadana 7 glasbenim spremstvom Dohronida. Potle* so bile tri premiere nemških in dve italiianskih dramskih pisateljev. Izmed nerrrlrih Hom-bergova zgodovinska komediT-a »Crešn^e za Rim« C»"-beTOv »Raislri vratar« ir W*ld-ffanso^r »D;es irae« 'zm^d ita!ii»n«kih pa Tra versi-Park trov »Kardinali« in Nicodema-jeva »Učiteljica«.
Med novo naštudiranimi repriz&mi z značajem premier je treba najprej omeniti Dež-manovo dramatizacijo popularnega Šenojnega romana »ZLatarevo zlato«, bi je m
AH ie »Nikodemova žena« roman9 Vzlic temu. da bi lahko zgostili nje vsebino v podobo, kakor jo imajo sodobni romani, je delo po kompoziciji oddaljeno že »klasičnemu« modelu realističnega romana m "bližje tipu razširjene novele psihološkega značaja. Bližji je francoskemu conte kakoT slovenski povssti. zakaj povest ima pri nas težišče v živahnem fabuiHran iu ne na v nsiholoSkih drobnorisbah Vsebinsko sii je Kresa' izb'-*«' četven-okot b*n<*n direktor — nie«ova žena — advokat dr G'fldn:k — E'a ki sicer ne izčrpuie vselvne vendar predstavlja nalznačtlneiše nosftelie d.rame ki se razvija med temi osebami in ki kaže po svoji problematiki krizo sodobnega meščanskega zakona. Roman je spisan v prvi osebi in v obliki zapiskov, kar že same po
V ostalem pa je Kresalovo novo del< zanimiv izraz pisateljeve tvorne 06*bn o-ti sipis ki 4e po »vo|i obliki in p* pviholo kih i utrinkih, ki obilno m na goste spremljajo : razplet dejanja, dokaj osamel v mlad' slo-i venski prozi Z njim Kresal morda ne bc i v toliki meri zadovoljil široke čitatdjske i občine, kolikor tiste ki iščejo prekc pogle-I dov na življenjsko stvarnost tega. kar kot
Frigionleri sovietlcl cattnrati dalle trnppe 1 te liane nel Done* — Sovjetski ujetniki, ki so jih zajele italijanske čete ▼ Doneški kotlini
V Francije je imela napisana ln govorjena beseda vedno izreden učinek — piše poročevalec nekega nemškega lista iz Vichyja. Kar se tiče slovstva, to je prave literature in časopisnega tska, pa dahes ni mogoče spregledati velike razlike v primeri s preteklostjo. Literatura čaka, kakor je videti, razen nekol ko izjem, mirnejših časov, ko lahko dozorevajo večja Jela. A tudi francoski tisk — in tu je govor samo o tisku nezasedene Francije — je komaj še senca nekdanjih časov.
Veliki par.ški listi so se preselili v provinco, izhajajo v Lyonu, Clermont - Fer-randu, Limogesu ali Marseilleu in tvezijo površnemu čitatelju s tem, da so obdržali staro bi ko, nek: pomen, ki ga nimajo več. Francoski dnevniki imajo deloma zelo majhne naklade. Na čelu tiska v nezasedeni Franciji stoje -»Paris-Soir«, izrazit bulvami list s poročili in zelo mnogovrstnim mešan m delom, ki ima naklado kakšnih 100.000 izvodov, dalje »Journal« z na,-klado 40.000 do 50.000 izvolov in »Moni-teur«, list z izrazitm lokalnim značajem, ki ima naklado kakšnih 50.000 izvodov. Ta list je bil že pred vojno zelo razširjen, a ko se je vlada preselila v Vichy, je zavoljo svojih zvez z bivšim ministrskim predsednikom Lavalom svoj pomen lahko še dvignil Politični razvoj je bil v prid tudi drugemu regionalnemu listu, »Avenrru«, ki ima scer samo naklado 10.000 do 12.000 izvodov, a ki zavoljo svojih posebnih zvez z vlado lahko vedno računa s pozornimi čitatelii.
Po riakiaV sledi nato »Action Francaise«, ki se s 35.000 čitatelji še vedno ponaša z znatnim številom pristašev v krogih rm'a-lističnh in nacionalističnih Francozov. Seznam listov z višjo naklado ali z nekim po'it.ičnim pomenom zaključuje nato»Petit
Journal«, k& ima 15.000 do 20.000 čitate-Ijev. Danes pripada ta list polkovniku La Rocqueu, voditelju bivše skupine »Ognjenih križev«, ki se je prelevila v gibanje »francoskega socialnega napredka«. La Rocque ima kot posebni poverjenik v kabinetu maršala Petaina še vedno neko določno politično ulogo.
Poleg teh iistov bi bilo omeniti nadalje »Figaro«, ki šteje kakšnih 15.000 čtateljcv in ima neki pomen zavoljo svojih zvez s sedanjim ministrom Lucienom Romierom, ki je njegov bivši glavni urednik. Neki vpliv na. javno mnenje ima navzlic svoji mali nakladi 10.000 izvodov tudi socialistični »Effort«, ki ga je po polomu ustanovil bivši minister ljudske fronte Charles Sp.nasse. Ta si je v ostalem tudi v zasedeni Franciji ustanovil Iva lista, -»France Socialiste« in tednik »Rouge et Bleu«.
V večji razdalji sledijo nekateri -isti, ki so imeli prej v Jr-ar.zu glavno uiogo. fu je n. pr. »Temps«, nekoč glasilo zunanjega maiistsrtva m liberalizma, ki mu je aanes z največ 7000 čitatelji ostala komaj senca nekdanjega pomena, dalje je om-ja-ii »Jour« in »Eclio de Pariš«, ki sla se cLariCS združila pod skupni naslov in ju vzdižu-jejo pri umetnem žvljenju le subvencije.
Kar se tiče vsebine francosk h lisiov. poročajo precej obsežno Ln z dobrimi Komentarji o vojnih dogodkih, kar se pa tiče no-trajnega razvoja Francije, je dobiti v njih le malo stvarnih opor. Večina listov ae zadovoljuje s tem, da pojasnjujejo vlalne odredoe s priznavanjem, nekaj malo kritike je videti včasih v »Effortu«, Kjer se oglašajo včash tudi socialni toni. Pravo polemiko vodita med seboj piaktično le ta list in »Action Frangaise«, toda le v ooliki historičnih razprav, pri čemer o^ita list nacionalista in rojalista Charlesa Mauivasa
njoSf^
taklnst ter Jan odreka da ta( se anali nrisiavati k obnovitvenemu delu.
Pomanjkanje papirja dela teftave tudt francoskemu tisku, vendar pa ne tako, da U zavoljo tega posvečali svoje stolpce samo dnevnim vprašanjem. Obsežni prispevki o literaturi, gledališču, oddaljenih zgodovinskih osebnostih in dogodkih zavzemajo nesorazmerno velik ael njihovega Radi objavljajo ftlroke kritike o Id nimajo nobene zveze s sedala prav tako Je obdržala svoj prostor pisana zgodba iz vsega sveta, prikrojena po francoskem okusu. Nekateri Usti upoštevajo zahteve sedanjosti na posebnih straneh, ki so posvečene n. pr. vojnim ujet-nt^tn kolonialnim in mladinskim vpra-tanjem. V spfoftnem lahko rečemo, da fnuwsM <toevni tisk ne kaže mnogo aktualnega zagona, ki Je bil lasten francoeke-iu v preteklih dobah.
Kes ti di un velivolo britannlco abbattuto ln Africa Settentrionale — Ostanki britskega letala, ki Je bii sestreljen v Severni Afriki
Novo kolo
Usti poročajo, da so daH tam
nov tip kolesa, ki se bo ljudem tov® priljubilo. To kolo Je krajše nego normalna kolesa, tehta pa za četrtino manj. Med niegovftnl značilnostmi je omeniti, da pedalov nima več med obema kolesoma, temveč na zadnjem kolesu, druge novote se tičejo prostega teka, svetilke, ki Ji daje tok nov umen sistem, dalje zadnje zavore in gonilnega sistema. Nad vse praktičen Je tudi način, po katerem se da novo kolo, ki ga izdelujejo navzlic vojni dobi v seriji, razstaviti in sestavitS v najkrajšem času.
Posode iz povoščene lepenke
Na NorveSkem so patentirali stroj, ki Izdeluje vsakovrstno posodo lz povoščene lepenke. Te posde bodo nadomestile v mnogih področjih kovinske posode, ker so se izkazale zelo dobro. Mnogo mlekarn jih uporablja že kot vrče za mleko ln steklenice, v katerih dobavljajo mleko gospodinjstvom. V higienskem oziru nadomestujejo prave steklenice popolnoma in prav tako tudi škatle za kondenzirano mleko.
Olje iz sladkovodnih rib
V Švici je uspelo pridobiti olje lz drobovja rib iz Bodenskega jezera. Povprečno pridobe desetino toliko olja, kolikor tehta sveže drobovje. Urad za preiskave materialov je podal ugodno izjavo o kakovosti tega olja in ukrenili so vse potrebno, da bi ga začeli pridobivati v večjih količinah s strokovnim zb1 ran jem drobovja. Novo olje so Imenovali »Piscin«.
LA SMEH IN KRATEK CAS
»Mamica, sedaj bova igrala živalski vrt. Jaz oum sion, ti ocs pa ^uomstvo, ki krmi
Siona s sl&ukoiČKi in sadjem!«
• • •
»Ali je to vaša sorodu ca, ki ste jo pravkar pozdravili?«
»Da oddaljena — je sestra prve žene
drugega moža moje tretje zene.«
• » *
»Slišala sem, da te je mladi mož v javni knjiZuici poljubil. Aii se je to že večkrat zgodilo ?«
»Seveda, mama, saj sem tam abonira-na!«
• • •
V uredništvu je neki scdclavec ponujal dovtipe.
»An veste, da je gospod, ki je doslej jemal vaše dovtipe, umrl?« so ga vprašali.
»O, o! Tega pa nišam nameraval!« je odgovoril.
* • *
»Mama — zc-ba, ki ml ga bo popoldne izdrl zobozdravnik, pa mi ni treoa več očistiti, kaj ne?«
• • •
»Pili ste žganje, dišite po njem že od daleč!«
»Da, to je čudno! Izumili so že brez-zično telegrafijo ln brezdimnl smodnik, toda žganja, ki bi ne dišalo, Se niso izumili!«
• • •
»AH je res, da pri vas nikoli ne dežuje T« »Seveda. Rečem vam, da imamo po pet
let stare žabe, ki še ne znajo plavati!« • • •
»Nu, gospod'čna Anica, kako je bilo včeraj pri zaroki ?«
»O Bog, tako pač, kakor vsako krat!« • • •
»Gospod doktor, v desni nogi čutim bolečine.««
»To je starost, ljubi gc spod.« »Nikar ne govorite neumnostL gospod
doktor, saj je leva noga enako stara!« • • •
Neki žepar je obiskal nekoč koncert zna menitega klavirskega virtuoza. Mojstrovi igra ga je popolnoma premagala in naslednji dan je dejal nekemu »tovarišu«:
»Res je škoda za moža Kakšna spretnost v prstih in kako mehak nastavek! Res, ta mož bi bil lahko daleč dospel«
»Vedno sem ga izgubljala, zato sem omisMa zapirač na zadrgo.«
Kronik a
*	Otvoritev gimnazije v Tran. V Trau,
prejšnjem Trogiru v Dalmaciji, so te dni otvorifc novo gimnazijo. Tako se je izpolnila stara zahteva tega mesta, ki je imelo pred več kakor sto leti odlično sreinjo šolo, katere učenci so dosegli velik sloves. Zaman so se prebivalci starodavnega mesta obračali na Dunaj in v zadnjih dvajsetih letih v Beograd; šele sedaj se je izpolnila njihova želja.
•	Ukrepi za obnovo gospodarskega življenja v Srbiji. V sporazumu z nemškimi okupacijskimi oblastvi je ministrski predsednik general Nedič izdal vrsto ukrepov,
Mi&onu Erzinu v spomin. Odšel ai,
dragi MjSon. Prekruta roka usode Te je iztrgala iz naše srede. Klonile so glave, kloruia so srca v globoki žalosti nad Tvojo izgubo. Srca nam krvave, ko usoda terja življenja in jih izločuje iz naše srede. Tudi narava se je odela v sivino, kakor da bi z nami čustvovala. Prelepo planinsko jezero se peni, se zaganja ob bregove in jih hoče preplaviti. Ne bo Te več gledalo, kako sed-š ob njem med veselo vriskajočo mladino ob tabornem ognju. Gore, ki si jih tako ljubil, so se oudele v črn plašč in potoki solza polže po njihovih licih. Za
ki so ustvarili pogoje za politično, social- -j Teboj jokajo, uragi M.šon, a Ti jih ne
no in gospodarsko obnovo dežele. Posebna skrb je posvečena kmetijstvu.
•	Plaz zasul 5 delavcev. Nad cesto, ki »odi med Cave del Predil in Riofreddom .39 je utrgal snežni plaz in jo zasul v dolžino 80 metrov. Prišla je večja skupina delavcev, da bi očistila cesto od snega. Nenadno pa se je v hribu utrgal nov plaz in zajel 5 delavcev. Tovarišem se je po dveh urah napornega dela posrečilo izkopati vseh pet ponesrečencev, ki so bili še pri življenju. Resnejše poškodbe je imel le eden izmed njih.
•	Italijanslca gimnazija v Atenah. V
atenski ulici Kipsald je bila otvorjena za sedaj petrazredna italijanska gimnazija, ki jo ob.skujejo poleg otrok italijanskih staršev tudi števimi grški učenci. Slednji so med novo vpisanimi gojenci zavoda v večini. Atenska italijanska gimnazija se odlikuje tud-_ po tem, da ima lasten ambula-torij in druge zdravstvene in higienske naprave za šoisko mladino, ki obiskuje zavod. Obisk grških otrok pričuje, v koliki meri je v Atenah naraslo zanimanje za italijanski jezik in kulturo.
»Velika povoden j v Plovdtvu. Iz Bolgarije poročajo, da je reka Marica zaradi tajanja ogromnih količin snega narasla za dva metra, prestopila bregove in poplavila velik del obrežja. Povodenj je prav posebno prizadela Piovdiv, kjer je voda obdala okrog 700 poslopij.
IZ LJU
T1L
Potrebne prometne zveze. Pred kratkim je neki ljubljanski dnevnik s tem naslovom objavil daljši članek, da posebno med Rožno dolino in Vičem ter Stan in domom potrebujemo več boljših prometnih zvez. Zelja je seveda popolnoma upravičena, kar je upoštevala tudi mestna uprava, saj so v regulacijskem osnutku določene iz Rožne doline na Tržaško cesto naslednje zveze, ki nekatere že obstoje: Levčeva ulica—Glinška ulica, Cesta IX,—Bobenčkova ulica, Cesta XVII.—Gre-gorinova ulica, poleg teh pa še velika krožna ali obhodna cesta. Ali bodo te
slišiš. Tvoje zlato srce je umolknilo za vedno. Spavaj slaiko, dragi Mišon, spomin na Tebe bo vedno gorel v naših srcih. — Tvoj Fedor.
—u Za mestne reveže je podaril odvetnik g. dr. Franc Poček s Kolodvorske ulice št. 6 1000 lir, a odvetnik g. Josip Cobal s Cankarjevega nabrežja št. 1, je iz neke izvensodne poravnave nakazal 200 lir. V spomin pok. g. Franceta Steinerja, žel. kontrolorja v p., so zbrali kegljaški tovariši in prijatelji namesto cvetja 100 lir; uradništvo Avto-kluba je pa namesto venca na krsto pok. predsednika g. Avgusta Praprotnika podarilo 200 lir. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom mestnih revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
u— Spomin na strahotni požar pred 55. leti v Kamniku. Letos mine 55 let, odkar smo bili pozvani ljubljanski gasilci na pomoč v Kamnik. Zaradi strele se je vnelo skladišče smodnika. Lahko si mislite, da groze ni mogoče opisati. Ves Kamnik in vsi gasilci smo bili v nevarnosti, da bomo vsi skupaj zleteli v zrak. Ljudje so kričali in jokali, da drug drugega ni slišal. Vendar se je naša motorna brizgalna dobro obnesla in gasilci smo s skrajnim naporom zadušili pretečo nevarnost. Naše j neumorno gašenje in naš gasilski patron sta ves Kamnik z nami vred obvarovala pred obupnim poginom. — Onemogli gasilec Anton Pritekelj.
u— Več opremljenih sob še vednp potrebuje mestno poglavarstvo, .predvsem pa tri postelje v eni ali dveh sobah s souporabo kopalnice v sredini mesta. Prijave sprejema mestno glavno vložišče na Mestnem trgu št 27, pritličje, levo.
Ez Novega mesta
n— Dež in sneg. Po sv. Matiju je nastopilo na vsem Dolenjskem pravo južno vreme in debela snežna odeja kar vidoma kopni, k čemur je tudi mnogo pripomoglo stalno deževje. Od četrtka na petek je vso noč
ceste tekle čez železnico v podvozu ali j lilo, in je dež že do dobra izpral na cestah nadvozu, je odvisno od poglobitvenega j sneg. V petek zjutraj se je označje ponov-vprašanja železnice. Na vsak način so pa
zveze v razdalji okrog 400 m dosti goste, ker ta razdalja predstavlja komaj oddaljenost dveh tramvajskih postajališč. Zveze čez Gradaščico so pa v regulacijskem osnutku sledeče: Gorupova ulica, Groharjeva cesta—Riharjeva cesta, Haidrihova ulica—Rezijanska ulica, Vrhovnikova ulica, Zavetiška ulica na Viču in pa tudi tukaj krožna ali obhodna cesta. Podrobno bo pa zadeva spet preštudirana pri izdelavi generalnega regulacijskega načrta, vendar pa moramo upoštevati, da je za vsako regulacijo treba imeti potrebna sredstva.
—■u Praktični učiteljski izpit za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev se bo
vršil v dneh 27. do 29. aprila t L na učiteljski gospodinjski šoli dr. Kreka v Ljubljani. V smislu čl. 1 pravil o polaganju praktičnega učiteljskega izpita ima pravico opraviti ta izpit učiteljica gospodinjske šole ali tečaja po dvajsetmesečnem delu v razredu ali po štirih gospodinjskih tečajih. Prošnji, ki jo je vložiti na Visoki Komisariat oddelek IV. do 1. aprila t L, naj prosilke prilože: kratek življenjepis, spričevalo diplomskega izpita, potrdilo o letih službe in letne ocene (to dvoje izda prosvetni oddelek) in zdravniško potrdilo, da je prosilka zdrava. Pismeni izpit se prične v ponedeljek 27. aprila ob 8. uri v šolski sobi učiteljske gospodinjske šole dr. Kreka v Ljubljani.
u— Nesreče. Na poledeneli cesti je padel in si zlomil levico berač brez stalnega bivališča Janez Mikulič. S skednja je padla in si zlomila levico 291etna žena pe-čarskega mojstra Marija Klunova. S peči je padel in si zlomil levo nogo posestnikov sinček Leopold Pajk iz Stične. Z lu-gom se je oparila po telesu 21etna hči sodnega vratarja Marija Kvedrova. Hude opekline je dobila 171etna delavka Ana Jerinova iz Most. Tudi tovarniški delavec Frsinc Kern s Trate se je močno opekel pri peči. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
u— Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije sporoča, da bodo vsi osmi razredi nadaljevali pouk na uršulinski meščanski šoli, in sicer začno dne 4. marca ob tri četrt na štirinajst — Bajuk, ravnatelj.
no nekoliko ohladilo in pričel je naletavati sneg, ki se je pa proti poldnevu izpremenil v dež. V mestu povzroča težak južni sneg veliko škodo in debele grmade snega se neprestano vsipajo na ceste in ogrožajo pešce. Razen tega so ti plazovi snega potrgali tudi telefonske žice in pokvarili električne napeljave v mestu. Velike preglavice povzroča hišnim posestnikom led v žlebovih, ki preprečuje reden odtok vode, kateri zamaka zidov je.
n— Nesreče otrok brez nadzorstva. Pri
posestniku Prosenu na Vrhu pri St Vidu pri Stični so bili lansko leto blagoslovljeni kar s trojčki. Kljub pazljivosti skrbnih j staršev pa zasleduje že vse leto trojčke i smola in čim pazi mati na enega, se dru-| g emu ali tretjemu sigurno kaj pripeti. Tako so tudi te dni bili vsi trije trojčki i na krušni peči in med tem, ko se je mati i ukvarjala z dvema, je že tretji Jože padel i s peči in si zlomil desno nogo. — V Drašči j vasi pri 2užemberku je spal na krušni peči 1 letni posestniški sin Sadar Anton. Ko se je otrok prebudil in ni bilo nikogar v bližini, je padel s peči in si zlomil levo nogo. Oba otroka se zdravita v novomeški bolnišnici.
n— Živilski trg. Kljub neugodnemu vremenu je bil petkov živilski, trg mnogo bolje založen kakor poslednji trgu Posebno mlečnih izdelkov in sicer: smetane in sir-čka je bilo dovolj na razpolago. Primanjkuje pa na trgu vedno bolj zelenjava in sadje, nekoliko več je bilo na trgu kis-{ lega zelja in kisle repe ter malih mlevskih izdelkov, katere so pa gospodinje takoj razgrabile.
n— Plaz s strehe zasul dva otroka. Ob
od jugi se vsipavajo kar celi plazovi težkega snega s hiš in stalno ogrožajo pešce. V Predgradu je težak plaz zasul 5 letnega Petra Smuka, v Brdavcih pri Dragatušu pa 6 letnega Leopolda Tomana. Oba otroka so sosedje komaj izvlekli izpod debele snežne odeje, vendar so težke mase snega zlomile obema dečkoma desno nogo. Zdravita se v kandijski bolnišnici
n— Promet na zemljiški knjigi. Zemljiška knjiga novomeškega okrajnega sodišča je v tem tednu izbrisala za 66.000 lir dol-
gov, med njimi nekoliko prav starih. —
Vknjiženih terjatev je bilo 137.000 lir, prenosi nepremičnin pa so znašali 135.000 lir.
Z Gorenjskega
Pred planinsko kočo je zmrznil Dunajski turist EduarJ Terenyi je 15. januarja krenil kot navdušen planinec s Turaškega hr.ba proti koči dr. Josipa Mehrla. Tisti dan je razsajal hud veter s snežnim mete-žem. Terenyi, star 69 let je opešal kakih 100 m pred kočo, kamor je bil namenjen. Našli so ga 23. februarja mrtvega. Naslednji dan so ga prenesli z višav« 1700 metrov v dolino.
Enotno vodstvo stanovanjskih zadev. Tudi na Koroškem primanjkuje stanovanj. Zato je guleiter dr. Rainer odredil, da se vse skrbstvo glede stanovanj poveri posebnemu uralu deželnega stanovanjskega komisarja. Za komisaričnega vodjo novega urada je postavljen dr. VVerner Petiitsch. Njegov urad ima več oddelkov, ki bodo nadzorovali cene stavbišč, načrte novih gradb, načrte za delavske kolonije na deželi itd. Urad bo skratka uravnaval po enotnih smernicah vse stanovanjske zadeve na Koroškem in na Gorenjskem.
Iz Spodisfe štajerske
Nova začetnica je bila te dni uvedena po vseh spodnještajerskih šolah. Mariborski dnevnik pravi, da jo občudujejo ne samo otroci, marveč tudi starši in sosedje. Pravi, da je namen te knjige začrtati spodnještajerski mladini pot v nemško državo in pot k nemškemu jeziku, ki veže neštete milijone k narodni skupnosti.
Naslednji novi učni tečaji se prično te dni v Mariboru: korespondenca, trgovsko računstvo, knjigovodstvo za posamezne trgovce, dvojno knjigovodstvo za začetnike, slikanje plakatov in pisava za izložbe ter pouk o pravilnem kurjenju.
V ptujskem okraju je bilo doslej 462 Jezikovnih tečajev, ki se jih je udeležilo 21.122 tečajnikov.
Filmsko predavanje o Javi in Sumatri. Ga. Dagmar Bothast je pred 5 leti potovala s svojim možem, režiserjem kulturnih filmov, po otokih južnega morja. Zdaj bo nastopila na Spodnjem Štajerskem kot predavateljica. Pod naslovom: »Kaj je
videla moja kamera na Javi tn Sumatri«
bo predvajala filme o kulturnem življenju ondotnih dežeL Predavanja se vrstijo: v Žalcu 2. marca, v Ptuju 5. marca, v Mariboru 7. marca in v Slovenski Bistrici 9. marca.
Rdeči krii v Trbovljah je v nedeljo zaprisegel samarje in samarijanke, ki so dovršili lOtedenski tečaj. Vsi udeleženci in udeleženke so opravili predpisani izpit Zaprisegel jih je deželni zdravnik prima-rij dr. Bouvier.
Pismo z daljnega severa. Poddesetnik Markovič, ki vodi 7 mož daleč nekje na severni fronti, se je zahvalil celjskim ženam za božično darilce in med drugim napisal: »Stojimo na skrajnem severu naše fronte. Trda in ostra je bila zima, kjer živimo v tundri, v puščavi, v kateri na sto kilometrov daleč ni nobene človeške naselbine in kjer je samo kamenje, led in nekaj pohabljenih brez. Toda vzdržali smo kljub mrazu, ledu in snežnim viharjem. Vsak boljševiški napad, naj je bil izvršen še s tako veliko premočjo, se je zdrobil ob naši trdi volji. Vzdržali bomo do zmage, ki je naša.«
Plazovi na cesti onkraj Miklavževega hriba pri Celju so zelo pogosti. Neki desetletni šolar je šel popoldne domov, ko je naenkrat opazil, da hrumi proti njemu kakih 40 m širok plaz. Brž se je sirtušal rešiti na drevo, toda bil je preslab, že ga je zajel sneg in ga potegnil s seboj v globino. K sreči je v bližini stal neka moški, ki je mladeniča izkopal in rešil smrti.
Iz mariborskega gledališča, V nedeljo popoldne so uprizorili Benatzkega opereto »Moja sestra in jaz«, zvečer pa Leharjevo »Deželo smehljaja«. V ponedeljek je bila ljudska predstava opere »Rigoletto«. V torek je na vrsti Rdssnerjeva veseloigra »Karel III. in Ana Avstrijska«, v sredo »Dežela smehljaja«, v četrtek premiera Nikolajeve komične opere »Vesele žene \Vndsorske««. v petek premiera Ahlersove igre »Topi meč«, (gostovanje deželnega glelališča iz Gradca), v soboto »Dežela smehljaja'-, v ne lei jo popoldne isto, zvečer pa »Rigoletto«.
Dva jub"Ie.ja. V Celju je praznoval 60-letnico znani advokat in voditelj celjsk h Nemcev dr. Jurij Skobeme. V Mariboru je praznoval 501etn:co slikar in grafik Pipo Peteln, ki zdaj tud- vodi spodnještaje.rsko prosvetno zvezo.
Kdo bo nogometni prvak?
lit vendar še B@ma!
Kljub porazu v Torinu fe ostala v vodstvu - Venezia ln Torino ji sledita z eno točko razlike
Tri velike neznanke je imela zadnja prvenstvena nedelja — III. povratno kolo odn. XVIII. v celoti je bilo na vrsti predvčerajšnjim v nogometni diviziji A — toda samo dve sta se rešili srečno za oba bolj prizadeta dela, tretja pa je prinesla hudo razočaranje za favorita, ki pa bo kljub temu vsaj zaenkrat še obdržal svojo najvidnejšo pozicijo v tabeli. Vse tri vodilne enajstorice so bile preteklo nedeljo na gostovanjih Izven doma in o nobeni se ni dalo reči v naprej, da bo močna dovolj in se vrnila domov z obema točkama.
Kar je uspelo Venezii ln Torinu — prva je še enkrat ustrahovala šibko Modeno, drugi pa je odnesel ves izkupiček Ambro-siani lz Milana. — to ni uspelo Romi, ki je na torinskih tleh preveč imela opravka z močnim Juventusom, ono enajstorico, ki je že pred tednom dni tako temeljito obračunala z Genovo. Po več nedeljah je bila Juventus prva, ki je ustavila nemoteno prodiranje Rome; neoporečen je bil izid 2:0 v njegovo korist, toda pri vsem tem je Roma le še obdržala svoje mesto na vrhu tabele. Toda oni iz Venezie in Torina ji sledijo le z eno točko razlike in vsak naslednji spodrsljaj Rome bo prinesel Se kaj bolj razburljivega.
Ostala srečanja, med katerimi to pot po čudnem naključju ni bilo nobenega re-misa, vsa pa so bila v splošnem Izdatnejša v številkah kakor običajno, so vrgla največ Laziu, Genovi ln Napoliju, ki so razen obeh točk tudi krepko ojačill svojo postavko ustreljenih golov. Naši sosedi Triestini se kopičijo slabi dnevi; po nekoliko pomirljivem neodločenem izidu je morala v nedeljo spet v goste — v Livorno. Tesno ln tudi nesrečno je spet morala oddati obe točki in spet prepustiti svoje mesto boljšemu; do prihodnje nedelje bo čakala na 11. mestu. Bologna se je oddolžila za svoj prvi poraz proti Milanu ln zmagala z dvema goloma razlike; lanski prvaki so iz prvega dela tekmovanja nadoknadili mnogo Izgubljenega in so zdaj že na šestem mestu v tabeli.
Prvenstvena tabela dobiva od nedelje do nedelje ostrejše oblike. Trenutno bi jo lahko razdelili v tri vidno ločene skupine: v prvo (s 25 odn. 24 točkami s tremi favoriti: Romo, Venezio in Torinom), v drugo (z 20 do 34 točkami z večino udeležencev, ld so se z menjajočo srečo držali med vrhom in konccm tabele) ter v tretjo, v kateri sameva z 11 točkami Modena sama, bolj ali manj že obsojena, da prihodnjo sezono ne bo več igrala v tej družbi. Sicer pa je pot do konca še dolga dovoli (12 nedelj je še na sporedu), da se lahko obrne še vse drugače...
Nedeljski izidi v tej diviziji so bili v podrobnem naslednji:
Roma: Lazio—Liguria 4:0 (1:0), Milano: Torino—Ambrosiana 8:2 (2:1), Livorno: Livorno—Trlestina 1:0 (1:0), Modena: Venezia—Modena 1:0 (1:0), Napoli: Napoll—Atalanta 3:0 (2:0), Bologna: Bologna—Milano S:1 (3:0), Torino: Juventus—Roma 2:0 (1:0), Genova: Genova—Fiorentlna 4K) (1:0). Stanje v tabeli se glede vrstnega reda prve šestorice ni spremenilo. Vsi ostali klubi razen zadnjih dveh Napollja in Mo-dene pa so menjali svoja mesta, in sicer Bologna ln Livorno navzgor, val ostali pa za eno ali več mest navzdol. Vrstni red je tale: Roma (28:12) 25 točk, Venezia (23:13), Torino (26:20) 24, Genova (29:19), Juventus (30:26) 20, Lazio (33:25) 19, Bologna (30:34), Atalanta (26:24), Ambrosiana (23:24), Liguria (28:33) 17, Trlestina (17:21), Livorno (23:34) 16, Fiorentlna (26:35) 15, Milano (31-29), Napoll (17:27) 14 ln Modena (12:36) 11 točk.
Vicenza vodi
V diviziji B je Bari remiziral, Vicenza pa ga je z zmago nad Piso prehitela s boljšo razliko golov
V	diviziji B se je vodilni enajstarid Ba-ria primerila podobna nesreča kakor Romi med najboljšimi, toda s to razliko, da je Bari že zaradi samega remisa zaigral vodstvo v zvezi z zmago, ki jo je izvojevala Vicenza na lastnih tleh proti Pisi. Tako je Vicenza z boljšo razlikb golov prevzela vodstvo, pa tudi Padova si je zelo okrepila položaj. Nepričakovano je prišla tudi zmaga, ki jo je Pro Patrla zabeležila v tekmi proti Alessandrli, še bolj pa ona, ki jo je Fiumana, čeprav na lastnih tleh, spravila v dvoboju z močno Breecio. Moštvo iz Lucce, ki ima nekako vlogo Mode-ne v tej diviziji, je spet izgubilo ln tudi njemu ni najbrže več pomoči.
Vrstni red v tabeli divizije B je mnogo bolj zgoščen kakor med najboljšimi enaj-storicami, vendar pa gre tudi tukaj — vsaj za zdaj — izjemno mesto prvim trem — Vlcenzl, Bariu ln Padovi — in zadnjemu — Lucchesu, o katerih bomo pač najprej spet slišali kaj presenetljivega.
V	nedeljo so se dvoboji v tej diviziji končali takole:
v Alessandriji: Pro Patrla—Alessandrla 1:0. v Savoni: Savona—Peseara 2:2, v Bariju: Bari—Padova 0:0, v Pratu: Prato —Reggiana 2:1, v Vlcenzl: Vicenza—Pita 2:0, v Udinu: Udlnese—Fanfulla 2:0, v
repertoarju že štiri desetletja, ter je izvedena v tej sezoni v popolnoma novi režiji in opremi, tako da je stvarno imela značaj
premae.u. Nadalje sta bili uprizorjeni dve satirični komediji, obe vedno aktualni. Dre-gelyjev »Dober frak« in Knoblockov »Fatm«.
Med rednimi reprizami so bili zopet na prvem mestu domači hrvatski pisatelji: klasik Marin Držič (»Dundo Maroje«), ugledni M Lian Begovič (»Brez tretjega«) in eden najmlajših, Senečič (»Slučaj z ulice«, »Spis št. 516«). Goethejema veličastna »Ifigenija na Tauridi«, ki sodi med največje umetniške uspehe zadnjega časa, je bila tudi obnovljena. vrhutega še Goldonijeva »Miran-dolina«, Gianninijev »Ponore® suženj«, Schurekovi »Pevci z ulice« in še več del lažjega značaja.
Opera je izvajala Gotoveevo deloma predelano opero »Morano«. Isti skladatelj je v opernem repertoarju zastopan tudi z znamenitim »Erom z onega siveta« ki je do»-sejel toliko uspeha tudi na številnih inozemskih odrih. Po dolgem presledku je biil ponovno stavljen na repertoar Wagnerjev »Zak'eti Holandec«, ki je v stilski do-vrseni izvedbi dosegel največji umetniški usipeh. Tudi v opernih reprizah so prišli do izraza domači hrvatski skladatelji. Uprizorjeni sta bila Zajcev »Nkola Šubič Zrinjski« in Ba-radeva »Adelova pesma« Med ostalimi j opernimi reprizami so bili. Donizetti (»Lu- , cija Lammermcorska«) Rossini (»Seviljski brivec«) Verdi (»Aida« »Don Carlrs«. »Ri-goletto«, »Travnata«), Puccini (»Madame Butte-rfly«, »Manon Lescaut«), Bizet (»Car- i
men«), Leoncavallo (»Pagliacci«), Mascagni (»Cavafflleria rusticana«).
Balet je dal kljub veliki zaposlenosti v rednem opernem in operetnem repertoarju poseben premierski večer z velikim divertis-sementom. v katerem so bik koreograf ski obdelane skladbe Chopina. Ravefla, Tijar-doviča, Hatzea. J. Straussa. Moniuszka, Caj-kovskega, Dobronida in Papandcptfla. Razen toga simo imeli reprizo treh baletnih del, in sicer Webro>v »Poziv na ples«. Mu-sorgskega »Noč na pusti gori« ter Čajkov-skega »Življenje«.
Zagrebško gledailišče je dostojno sodelovalo tudi pri proslavi Mozarta, m sicer z njegovim motetom »Ave verum« teir z nesmrtnim »Requiemom« pod glasbenim vodstvom Lovra Matačida, ki je sicdaj poleg Gotov ca prevzel umetniško vodstvo opere. Hkrati je Matačič v činu podpolkovnika nadzornik vseh hrvatskih vojaških godb.
Med gostovanji je bil gotovo največji umetniški dogodek dva večero Berlinske Filharmonije. Slavni umetniki so prvi večer delno posvetili tudi hrvatski glasbi in so pod vodstvom Matačida izvedili reprezentativno skladbo novejše hrvatske orkestralne g'asbe. Ob koncu januarja je nastopfl zbor pevcev iz Gradca, ki je izvajal Brahmsov »Nemški requiem" s sodelovanjem gledalskega orkestra. Zagreb je obiskala tudi bolgarska narodna plesna skupina Ruske Koleve.
Zagrebško gledališče posveča posebno pozornost delavstvu ter ie priredbo dosVj dvanajst posebnih delavskih predstav z najnižjimi cenami in z največjim uspehom.
Skupno je bi>lo doslej 16 premier in na novo uvežbanih repriz ter 28 rtdnih repriz, kar dovolj zgovorno dokazuje intenzivno delo gledališča. V splošnem so vse uprizoritve dosegle dostojni umetniški nivo. tako da je zagrebško gledališče lahko zadovoljno z Titpehi prve polovice sezone.
ZAPISKI
*L' Europa S. O.« Najnovejša številka tega večjezičnega časopisa za trgovino s Hrvatsko in z deželami južnovzhodne Evrope prinaša na uvodnem mestu italijansko besedilo članka iz peresa hrvatskega poslanika v Rimu dr. Stijepa Perica »Lo stato indipendente di Croazia e 1'ltalia«. V zvezku, ki je obilno ilustriran, so nadalje objavljeni: v slovenščini članek o naraščanju proizvodnje v Italiji, v nemščini o pristanišču v Fiume. v italijanščini o prometnh vezeh v južnovzhodni Evropi, o gospodarskih vidikih nove Bolgarve in o stavbarstvu na Hrvatskem. V zadnjem članku, ki ga je prispeval Inocl. beremo tudi tele vrstice: »Naša nova Ljubljanska pokrajina lahko nudi s svojimi neštetimi starimi stavbami, pa tudi z maloštevilnimi, vendar lepimi modernimi hišami iz najnovejšega časa dobro področje za študij nanih tehnikov v zvezi si tisto stavbeno prenovitvi;o ki se kaže neogibna in nuina « — Drugi de' zvezka pri-na.ši »Nachrichten aus Ttalien« »Talijan^ki vjesnik«. »Tta!itan«ki gos«oHar?ki vestn'k« in (v italiianščmrt gosrvvlarskf vest; z novih teritorijev TtflMje. iz Hrvatske. Ru"iu-nije. Madžarske SlrmTke. Bolgarske, Tur-
čije ter na koncu razne vesti. Številko zaključuje obsežni inseratni del. Id tudi kot informacijski pripomoček in adreeaT posreduje medsebojne trgovske stike. »L* Europa S. O.« urejujeta G. Cassutta in L. Silva ter izhaja v Milanu. Ljubljansko poverjeništvo je v Rutarjevi ulici 9.
Dve novi knjigi. V »Slovenčevi knpfnicic sta pravkar izšla dva nova zvezka H. Ri-dar Haggarde zgodba o začetkih človeštva »Družina v ledeni dobi« in Joda Lovrenčiča izvirna mladinska povest »Tonca iz Lonca«. Obe knjigi sta ilustrirani. Podrobnejši prikaz bomo še priobčili.
lz italijanske nmvHstike. Izmed najnovejših nove'ističnih zbirk, ki v Italiji niso redke. vzbujajo pozornost tri povesti P. M. Pa-siinettija. zbrane v pravkar izišJo knjigcc z naslovom »L' ira di Dio«. Po sodbi kritika rimske revije »»Primato« je najboljša izmed treh povesti »II so! da to Smatek«, katere glavna junakinja je Cehinja Jarmila Smatek. Povest zajema v svoj pripovedni tok v dovolj posrečenih potezah »srednjeevropsko« življenjsko ozračje.
Iz spisov Gabrlela tfAnnunzia. V Monda-dorijevi izdaji »I Classrici Moderni« je prav*, kar izšla druga knjiga pripovednih proa Ga-briela d'Annunzia. Po prvi knjigi, ki ja združUa v skupno knjigo romana »Slast«, »Nedolžen!« in »Triumf smrti« Ja seda) Ma nad 1300 strani obsegajoča knjiga z »D»-vi^ko remi io«, s »Paskar*kimi aovalami«, »Giovanni Epicopom«. z »Devlesari s iiial«, z »Ognjem«. »Nemara da. nemara ne« in z »Ledo brez laboda«. Z drugo kniigo je d'An-nunzieva proza v tej izdaji zaključena.
1*, v
Siena—Luccbese 1:0 in v Nov ari: N«
—Spezla 1:0.
Stanje v tabeli: Vicenza (30:6), Bari (26:15) 27, Padova (30:11) 25. Novara (27:13), Alessandria (26:19) 23. Brescia (32:181 22, Peseara 21, Fanfulla, Udlnese 19. Spezia, Siena, Savona 17, Pisa 14, Fiumana 13, Pro Patria, Prato 12, Reggiana 10, Lucchese 5.
Dodatni izid iz divizije B
V četrtek je bila pred 6000 gledalci t Brescii odigrana svoječasno odgodena prvenstvena tekma iz divizije B med Brescto ln Vicenzo. Srečanje se je končalo brez odločitve z 1:1 (0:0). Igra je v splognem ugajala, saj sta obe moštvi pokazali mn<-go dobrega; Vicenza predvsem, ker se je zelo učinkovito branila, Brescia pa, ker je posebno v drugi polovici igre imela skoraj ves čas besedo.
Glede na ta izid se je prvenstvena tabela v tej diviziji spremenila toliko, da je Vicenza pridobila še eno točko ali jih zbrala vsega 21-, pri tem pa ostala na svojem drugem mestu, med tem ko se je Breecta prav tako z eno to£ko v dobro s skupnimi 22 točkami pomaknila od Novare bližs Alessandrla na svojem prejšnjem petem mestu
Švica:Italija 6:2
Mednarodna tekma v hokeju na ledu, ki jo je v nedeljo v Milanu odigrala švicarska reprezentanca proti Italiji, se je končala z zmago gostov — 6:2. Doseženi izid kaže. da je bil nedavni poraz italijanske ekipe proti Istemu nasprotniku v Basiu vendarle tudi posledica raznih neugodnih okoliščin in ne samo slabosti moštva.
(Nekaj podrobnosti o tej tekmi bomo Ae objavili.)
*
Ker smo že pri hokeju, dodajamo Ae
dva nedeljska izida lz Nemčije:
V Berlinu je moštvo Rot-Weissa zmagalo nad svojim večnim rivalom Branden-burgom s 4:1. V Garmischu pa je ekipa nemškega prvaka SV Riessersee premagala kombinirano sestavo iz Monakova in drugod s 6:3.
Ali imajo res novega Zamoro?
Španci so baje v zadnjem času odkrili izvrstnega nogometnega vratarja
Španija sa bo, kakor vse kaže, polagoma spet spra.ila v ospredje mednarodne športne pozornice V nekaj tednih bo prvič po dolgih letih španska nogometna reprezentanca spet odpotovala v tujino. Cisto novi obrazi in č.sto nova imena se pojavljajo zdaj v njej, toda kadar koli se govori o španskih nogemetaših, se vsak poznavalec takoj spomni slovitega španskega vratarja Zamore, ki je sedaj zaposlen kot trener pri dvakratnem španskem prvaku Aviari-on Madridu 'n s katerim je doživel že marsikatero pomembno zmago.
Kljub mnogim poskusom, da bi Španija dobila nadomestnlka za Zamoro, je prav m. prav še danes brez njega. V zadnji mednarodni tekmi z Nemčijo ▼ Kolnu — to je bilo pred sedmimi leti — je bil v španskih vratih neki Eizaguirre, toda 70.000 gledalcev, ki je bilo takrat zbranih na orl tekmi, je pleskalo in vzklikalo samo rezervnemu vratarju Zamori, ki je v plašču stal poleg vrat in gledal igro. Leto dni pozneje so Zamoro spet poklicali na nekdanje odgovorno mesto, toda v naslednji bek_ mi z Nemčijo, ki je bila t Barceloni, so staremu levu v vratih zabili dovolj golov, da je španska reprezentanca Izgubila Mt-ko, prvič na domačih tleh.
Kakor pravijo zdaj, so nekje na Španskem vendarle našli novega Zamoro. Mta.4 junak se piše Acuna ln je član nekega manj znanega kluba La Coruna. Nedavno so ga gleda i na neki tekmi v Barceloni ln so bili vil navdušeni zanj. Čeprav je moštvo tega odličnega vratarja na manj vidnem mestu v tabeli, je vendarle res, da je ta enajstorlca prejela najmanj golov, prav po zaslugi tega Acune španski strokovnjaki so enodušno mnenja, da bo ta mladi vratar v kratkem dosegel Zamorovo fo> mo. Kakor se sliši, ni izključeno, da bodo Španci tega Acuno porabili že v prvi letošnji mednarodni tekmi, ln sicer dne 12. aprila proti nemški reprezentanci ▼ Berlinu.	-
Drobiža tudi neka]
Državno vodstvo zve»e za telesno vzgojo v Nemčiji Je sporočilo madžarski nogometni zvezi željo, da bi bila mednarodna nogometna tekma med Nemčijo ln Madžarsko v Budimpešti preložena od 15. marca na 3. maja. Odgovor z madžarske st.-a-ni Se ni znan.
Nekdanji slavni avstrijski nogometa* Aleksander Pcpovich, ki je v letih od 19»i do 1925 35 krat zas+opal Avstrijo v mednarodnih nastopih, živi že nekaj let v Italiji in je letos trener rimskega Lazia, fcjor žanje skupno s svojim moštvom prav hej« uspehe.
V	švedski atletiki polagajo letos mnogo nad na mladega, šele 23 let starega Bo Ericsona, ki je lani dosegel nov državni rekord v metu kladiva e 56.66 m Metalec sam meni, da se bo dal svetovni rekord Nemca Blaska z 59.00 m ge izboljšati ln je celo prepričan, da bo z marljivim treningom prišel prav on na 60 m ali kar na 65 m.
Sofijski nogometni klub FK 13 bo leto« v maju slavil 30 letnico obstoja. To moštvo je najstarejše bolgarsko nogometno moštvo, kar pomeni, da bo letos tudi ves bolgarski nogomet obhajal 30 letni jubilej. Na posebni proslavi bodo ob tej priliki v Sofiji gostovala rumunska in hrvatska moštva.
Nov.svetovni rekord v skoku ob palici je baje postavil znani ameriški skakalec Warmerdan na nedavnem mitingu v Bostonu, in sicer z višino 4.76 m. Ce je to *es, potem je svojo oficielno znamko od lani prekosil de za 5 cm. Uradno se rekordi v kritih prostorih, kjer je bil baje dosežen tudi zadnji, sploh ne zabeležujejo.
Odpovedana so bila zaradi pomanjkanja teniških žog južnoameriška teniška prvenstva, ki so jih nameravali letos poleti izvesti v Rio de Janeiru. Kakor se zatrjuje, so Skušali prireditelji žoge dobiti iz Severne Amerike, pa jih tudi tam niso mo-gk preskrbeti.
V	dveh hokejskih tekmah so se zadnjo soboto ki nedeljo poskusili tudi na Jeseni-sah, ln adeer proti kombiniranemu moštvu Hitlerjeve mladina organizirane ▼ celov-nasm KAC-u Medtem ko so prvo tekmo dobi« Jeseničani s 4:2, so drugi dan zmagali Celovčani s 6:1. Poročila hvalijo med jeseniškimi igralci posebno nekega Rau-neggerja.
Dr. Mirko Cernič:
Popravki in dopolnitve h »Kliničnemu besednjaku"
(Dalje)
Na str. 157 za »populacija« vrini: popustiti, -iim nachlassen: krč. mišica, napetost, vnetje. Na str. 158 za »poslastica« vrini: posledica ž die Folge: bolezni, poškodbe. Na str. 159 za »postrgati« vrini: postreči. -ežem bedienen; postrežba die Bedienung; nost rež niča die Bedienerin: bol niška.
Na str. 159 za »potomec« vrini: potrčba ž. die Not: včlika der Stuhl-, mala der Harndrang: iti na potrebo d.e Not-durft verrichten (na malo = urinirati. na veliko — defecirati).
Na str. 162 za »preddvor« vrini: predelati, -am verarbeiten: želodec hrano Pod »preganjavica« poprari v 4. vrsti boleha na preganjavici.
Na str. 162 za »predmet« vrini: predposteljnjšk m. der Bettvorleger. Pod »prenašati« dodaj na koncu: prenosljiv ubertragbar: bolezen.
Na str. 163 za »preosnova« vrini: preostati. -anem iibrigbleiben; preostali dušik der Reststickstoff.
Pod »prepustiti« v 4. vrsti črtaj »tvor« in zapiši tur.
Na str. 166 za »pričeska« vrini: prifrknjen -a. -o nicht ganz bed Vernunft; prifrknjenec. -nka.
Pod »pripraviti« dodaj: pripraven 1. ge-achickt: človek. 2. handlich: inštrument.
Ped »prevezati« dodaj na koncu: preve-zšlnik m. tourniquet (fr.) die Aderprease. Za »prevzdigniti« na str. 166 vrir.i: prežgati, -em durchbrennen: želodec, črevo. slepič; prežgčnie der Einbrenn; pre-žgiinka die Einbrennsuppe.
Na str. 167 za »pripraviti« vrini: priprčti. -em einrvricken: si prst med vrati.
Na str. 167 za »priravnati« vrini: prir obiti. -trn die Wundrander anfrisehen Pod »priseben« dodaj pod 1.: geistesgegen-wartig.
Na str. 167 za »pri slu Skovat1'« vrini: pnsmdda m., ž. der. die Verriickte; prismojen verriickt.
Na str. 167 za »prispevek« vrini: prisrčnik m. = ljubljenček. Pod »piiTgativum« dodaj: purgirafj Izči stiti. den Darm entleeren.
Pod »puška« dodaj v zadnji vrsti za stroj n« miška: = sfrčjnica.
Ped »rak« nopravi v 3. do 5 vrsti: rdkavo obolenje. rAkav strzm. rakava bula. raka vina in v 14. vršiti rikavica.
Pod »razjest'« dodaj v 6. vrsti raziedivicp die Ultkuskrankheit; razičdavost ulcerooitas.
Pod »razpeti« mora stati na koncu: kirur-gične šivanke..
Pod »resica« dodaj pri 1.: črevesne in pri 4.: sklepne.
Na str. 177 za »rčsica« vrin*: resistčnea ž. (resistenria: resisto ustavljam sc) odpor, odpornost: locus minnris resi-stnntiae kraj monjše odnornosti sdabfna
Pod »seč« popravi v 5. vrsti »urinaria« v »rina'is m v 8. vrsti »urinaria« v urinalia Pod »sem'kastracija« popravi v zadnii vrs-ti »skopljenec« na pol« v popčliskop-Ijenec.
Poti »simptom« popravi v 2. vrsti »vznak« v znak.
Ped »sikafa« popravi Holzsplrtter. Pod »skruniti« popravi v 4. vrsti: der Schander. Na str. 187 Ta »sikuplna« vrini: slab, -a. -o schwacb. scblecht: bolnik, oči: slabina pimchrm minoris resistentiae. die seh\vache Stelle.
Pod ^siTerp« črta i zadnje 4 vrte in prH: obderričiti apendeiktom'rati: ob crnč ene c. obvlerričenka; obsleplčenie appendek+romia Pod »smejati s«?« črta i »"ameiav krč« in piši- krčevit smeh der Lachknainpf.
Pod »soliden« dodaj na koncu: pošten: delo. znanfe.
Pod *5takn'tV dodaj na koncu: 3 bo'ezen (zlasti spojno).
Pod »stigma« popravi »ožigosati« v žigo sati
Prd	mora stati v 5. vrsti: atrofina
Pod »5čit« mora stati v predzadnji vrst' Namilila thvreoidea accesoria namesto para-thvreoides
Na str. 201 ra »S^hrn« vrini: šiiek. -eka m. = tilnik. Na str. 201 za »^rok« vrkif: šfšek, -ka = tilnik.
Na str. 20"> *r+ai v« odstavek pod »§kro ftifoza« in rflei skrrvfuloza. Pod »5n?čke« mora stari Masern. Pod »term^or« mora stari v 3 vrst? ogre-vrt*r m v 12 vrti termo*, -ose m
Pod »tTln?ilc<rd dodaj: tilnfčen• mišičje die N "fVftn minkiTilatrrr.
Pod »treoati« pristavi v 3. vrst' za »tre palm ca« 1. nalr^bra das Augenlid, 2. ciliurr di° Augenwimper.
Pod »tur« črtva j tvor in pod »tvor* trta ' ve* odstavek.
Pod »umret?« norvravf v zadnji vrsti: obolelih na isti bolezni.
Pod »uravnati« popravi v 3. vrati: zlomljeno kost.
Na aitr 213 vnmi za »usta« tole:
ustaliti, -im iimobilizirati: zlomljeno kost. vneti ud.
Pod »uš« popravi v 6. vrsti »kršel« v
kršelj.
Pod »utenzilija« mora stati v oklepaju: utensiilium
Pod »vbragniti« popravi: vzbrizgmna Pod »veka« črtaj vse razen besede uvod niče m nadomesti z: palpebra das Augenlid Pod »videti« dodaj: vidovit hellseberis<ch: vi d ovit ost.
Na str 216 vrini za »vigran«; vijuga ž die Schlinge: črevesna, možganska gvrus.
Pod »vleči« dodaj v 2 vrsti" imeti koga za norca.
Pod »vlivati« popravi v 4 vrsti- Tropf nudeln.
Pod »vneti se« dodaj v predzadnji vrsti: podkožna vnetina. »Voditi« popravi v: vojiti -im. Pod »vo!k« piši v 4. vrst'- medico na mesto medici.
Pod »vranica« popravi »tvor« v tUT. Pod »vzdržati« deda j- vzdržnostni pojavit Abstinenzerscheinung.
Pod »zabuhniti« dodaj v 4. vrsti, glčdcnma zabuhlina das Hungerodem.
Pod »zadebelina« doda' v 1 vrsti- hyper trophia.
Pod »zamašiti« popravi v 4. vrsti abtura torius v obturatorius.
Pod »zatilje« popravi v 4. vrsti zatilna v
zatilnična.
Pod »zavezati« črtaj: zavozljaj der
Knoten.
Pod »zavezi jati« popravi v 2 vrsti: pod vežno.
Pod »zavreti« mora stati v predzadnji vrsti zavrtost in ne zavitost.
Pod »zho'eti« popravi: na pljučnici, na raku. na želodcu
N« str. 231 za »zmlinčiti« vrini: zmčči, zmčrem fahig sein; zmogljiv, zmogljivost potentia. die Kahigkeit
Pod »zob« poprava: mah kočnik ali ličnik dens praemolaris der Backenzahn, vrzelj6k der Liikenzahn, modrdstni zob al' krejnik dens sapiens. der Weisheitszahn: zobna g ni Ičba ali piška\-ost, zobišče ali zobmea; zo-biščni podaljšek namesto izrastek zdbovec ali obm kamen, zobni drob al- zobni živec Pod »zožiti« dodaj na koncu zrižena zenica midsis die Pupillenervverterung
Pod »zrasti« popravi v 11. vrati: mam-
nična.
Pod »želodec« popravi v 4. vrsti glavina v glavnina in dodaj v 12. vrsti: bisšgasti želodec der Sanduhrmagen Pod »žila« v 22 vrsti črtaj, podplutba Pod »žlička« črtaj: 3. spatula do konca. Pod »žveplo« dodaj na koncu: iveplenats voda.
Obnovite naročnina!
Vsem ln vsakomur, ki so naSemu ljubemu sinu
M1E0SLAVU ERZIN
storili m želeli dobro, iskrena zahvala. Za njegov god dne 6. marca uo daro vana sv. maša v župni cerkvi sv. Petra ob 7. uri zjutraj, maša zadušnica pa bo darovana v ponedeljek, dne 9. marca t. I v župni cerkvi sv. Petra ob 8. url zjutraj.
Službo dobi
Postrežnico
trikrat tedensko za par ar apreimem takoi. SlomSkova ul. zgornji zvonec.
2854-1
Gospodinjo
tredmih let iJčem. Našlo* v vseh poslovalnicah lutra.
2831-1
Službe iste
He&eda I - 10. taksa -.6t. daianie naslova aH u <t!rc I 2.—.
Sobe Mm
■>e»eii< i - oo uku 00. tt daianie aasiuva aii ta Mro l i.—
Lesni manipulant
vešč popolnoma vseh de! les.ne stroke. iJče službo, j Ponudbe na podr Jutra v Novem mestu Dod »Za nesliiv«.	2828-2
Frizerka
vernrana v vsem delu stroke. išče zaposlitve samo ko samostoina mol Lahko takoi Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Samostana moč«.	2830-2
Po dolgi mučni bolezni nam je umrla naša ljubljena sestra, teta, svakinja in sestrična, gospa
ANA KLEIN
vdova po višjem okrajnem komisarju
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 3. marca ob 16. uri popoldne z Žal — kapelice sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu.
LJubljana, dne 2. marca 1942
Žalujoči ostali
Ljubljana, dne 2. marca 1942.

ERZINOVI
. ' £..'• v. v-r- vTv* -•...-■••• ->v ! ■ - - '.••!'
C3»CD«CD»Cr>» <
Vajenci ( ke)
171eten fant
se teh izučiti kliučavničar-ske ali mehanične obrti. Nairaie v ali okolici Liub-liane Ponudbe na podr. lutra v Novem mestu pod »Obrt«	2827-44
Prazno sobo
iiče v centru, oz. bližini, uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnica center«.	2835-23a
Opremljeno sobo
t posebnim vhodom, iščem za n marec ali 1 april v centru ali bližin.. Cenj. ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Stalen is«
2829 I3a

d
Beseda L —.60. uksa —.60. it daun'r njulova ali za _šifro I 3.—.
Šivalni stroj
»Sinper« prodam N-«!r,v v vseh poslovalnicah Intra.
2833-29
Beseda l —.60. taksa -.60, it daianie naslova ali za šifro I 3—
Izgubil se je
mlad lovski pes »Ris«, nemški kratkodlak navknste barve. Naiditeha prosim, da »tega odda proti nagradi in odškodnini pri Bogatai. Kongresni trg 19.
beseda l -.60. taksa -.6(1. aa daianie naslova ali u Šifro l ).—.
Kunčnico
4- ali 6-etažno, novo ali malo rablieno. kupim Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Kunčnica«. 2832-7
Beseda I -.60. taksa —.60 za daian<e naslova tli za tifro I J.—.
Več tricikljev
različne velikosti, s prima balon-gumami, po stari ceni naprodai. Generator delavnica, Tvrševa 13. levo dvorišče (Figovec), telefon 29-27.	2841-11
Pohištvo
Keseda I — 60 taksa —.60 's daiaTf naslova tli šifro I

Zahvala
Kauf in otomano
popolnoma novo. zelo ugod-! no naprodai. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec 1. levo dvorišče, telefon 29-27.	2841-12
ijOS
Vsem, ki so kakorkoli jega nepozabnega moža
mo-
Beseda L —.60, taksa —.60. 'a daianie naslova ali za šifro 1 3.—.
Drva
mešana, popolnoma »nha. približno 130.000 kg franko Straža, ugodno naprodai. Poiasnila se dobno pri A. Hotko v Žužemberku.
2634-13
Beseda L —.60. uksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L i.—.
LAME LAHE DA RAS0I REZILA ZA BRITVE REZILA
Prczzi imbattibili Ouelili iniuperobile Produzion« delle piu grande fabbrico italiana
((ondoM Ml 1920) Chiedete prezzi • campioni a i ««»•«•
Ncprekosljive cen« -
Nedosežna kakovost •
Proizvodnja največj*
Italijanske tvorniee I ustanovljena Ut* 1920)
Zahtevajte cene in vzorce na
INDUSTRIA LAMIN ATI ACCIAIO
A C QUI (PIBMONTE) Casel lo postale 41
Utficle ttsccsto • MILANO Posebna pitama v MRANU
Via S. Marta 13, tel 80.587 Via S. Marta 13. t»L 80.587
Starejša ženska
dobi dosmrtno stanovanje z vso naibolišo oskrbo, ako uloži nekai kapitala. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	2826-14
Sobo odda
beseda L —.60. uku -.60 tt daianie naslova ali u šifro l ».—.
Oddam dve sobi
' s souporabo kopalnice. Ena od njiju ie opremhena. — Naslov: Podrožnik, Cesta
XII., Jt. }. 2839-23 -------
Sostanovalca
spreimem. Naslov v vseh
poslovalnicah Jutra.
2837-23
Sobo
r. dvema posteliama oddam takoj. Naslov v vseh po-' slovalnicah Jutra. 2836-23
izrekam toplo zahvalo.
iS
»si-.
LJUBLJANA, 28. februarja 1942»
leika Praprotnikova


M,
B. Sabbatini:
19
MESSIDOR
Povest
Seyrac se je spričo njenega vedenja obotavljal. Angela mu ni mogla docela skriti mržnje in zaničevanja, ki sta se ii vzlic vsemu odražala na obličju. Toda Seyrac, čeprav ie lahko od blizu opazoval njene črte, se je dal znova zaslepiti od svoje ničemurnosti in ni hotel razumeti znamenj, ki bi ga bila morala storiti previdnega.
»Ubožica,« je zamrmral in jo pobožal po laseh. »Odpusti mi, če sem te prestrašil. Pomisli, da sem čakal deset let, in povej mi, ali moja nestrpnost zdaj ni naravna.«
Angela ie šiloma utajila zdrzljai, ki jo ie izpre-letel, in v srcu goreče pomolila, da bi se Vidal kmalu vrnil. Kje je ta mah? Kaj ga zadržuje? Ali je mogoče, da se ta hip ne oglaša v njem nagonska slutnja in mu ne kliče: tvoja ženica ie v obupni stiski? Z veliko muko ie nazadnie odgovorila. samo da bi pridobila še trohico časa.
»Tako malo ljubezni sem okusila vsa ta leta,« ie rekla z drhtečim glasom, »da ni nič čudnega, če sem se ustrašila vaših besed, posebno še v takem trenutku in v teh okoliščinah. Smrt naiu obdaia, državlian vitez Tu v Parizu ...«
Ob tem priznaniu ie Seyrac od radosti in presenečenja povsem izgubil glavo Niegov strah, da
se ne bi bil prenaglil, je bil torei neosnovan; Angela je samo čakala njegove izpovedi!
Vidal je bil po tem takem res zver. za kakršno ga je imel; in če ga je Angela tako milo prosila za moža, ga ni prosila iz ljubezni, kakor ie mislil v prvem trenutku, ampak iz tiste čudne zvestobe do zakonskega druga, ki ie lastna nekaterim ženam. Ko je sam pri sebi tako fantaziral, pa se vkljub vsei svoji domišljavosti ni mogel otresti nezaupanja. Tako ie utegnilo biti; a kako nai si potem razlaga Angelin zaničljivi odpor?
»Vaše besede mi zbuiaio brezumne upe. Angela, toda s silo vas ne maram vzeti. Če se ne odločite, da greste rade volje z menoj, poidem sam. Ako ste pa voljni, da me spremite v izgnanstvo in zapustite kmetavsa, ki ste si zaradi njega pokvarili mladost, teda i vam prisežem, da se ne boste kesali, niti za trenutek ne.«
»Torei boste... dobri z menoi?« ie obotavliaje se zamrmrala Angela. Zoprna hlimba se ii ie upiral, a ljubezen do Vidala io je silila k tej pretvari. »Prisežete mi?«
»Da bom dober z vami, Angela!« S sijočim obrazom se ii ie še boli približal, in ona se zdai ni več upirala. Vkljub grozi, ki io ie izpreletela. mu ie negibno obvisela na rokah. V svoiem poštenem srcu ie bila sklenila vzeti nase vsako žrtev, samo da ubrani Seyracu. da ne odide sam in ne odnese listine, ki ie pomenila za Vidala poslednio možnost rešitve.
Ko io ie pa hotel Seyrac poljubiti, ga ie odrinila. To ie presegalo niene moči.
»Ne, ne,« je vzdihnila in v trenutnem navdahni eni u dodala: »Ne tu! Ne v njegovi hiši... pod njegovo streho nikar!«
Seyrac ne bi bil tako zlahka odnehal, da se ni tisti mah začulo z ulice škripanje koles in topot konjskih kopit.
»Evo!« je vzkliknil in dvignil roko. »To mora biti kočija za beg. Niti minute ne smeva zamuditi.«
In res ie kočija obstala. Udarec po hišnih vratih je napolnil hišo s svojim odmevom, in Seyrac, še ves omotičen od objema, je izpustil Angelo. Manj ničemuren človek ne bi bil tako lahkomiselno pozabil svojega suma spričo niene nepričakovane voljnosti; človek z občutljivejšo vestjo bi se bil morda zamislil nad zlom. ki ga ie hotel storiti, da ustreže svojemu poželeniu. tem boli, ker ie vedel, da ne bo dolgo trajalo, čeprav ie bilo že staro — poželenje, ki ga je bil le njen odpor znova, prebudil. Toda vesti in njenih očitkov vitez ni poznal. V žalostnem koncu, ki ie čakal Angelo, ako ie bila odkritosrčna, ie videl samo čuvstveno maščevanie za vse. kar ie moral pretrpeti, ko ga ie pred leti odbila: in tako so dvomi, ki iih ie nehote porodil niegov razum, že naslednii hip utonili v morju njegovega samoljubia.
Stopil ie k oknu in ga odprl. Pri medli svetlobi solnčnega zahoda ie videl spodai veliko kočijo, ki ie stala pred vrati, in robat glas mu ie zaklical. da ie to voz za polkovnika Vidala.
Sevrac ie zaprl okno in se vrnil k AngelL
»Poidiva« ie rekel, »ne smeva se obotavliati Takoi ooidiva.«
Pred neposrednostjo odločitve se je Angela zgrozila.
»Ali... kaj pa moja prtljaga. Nisem je še pripravila.«
»Kaj pomeni prtljaga ▼ takem trenutku?« ii je Seyrac nestrpno segel v besedo. »Moj Bog. ali hočete tvegati življenje zaradi cule starih cunj? Živiva, Angela, in skupaj sva. Odpeljiva se. za Boga! Pojdiva.« Skoraj surovo jo je zgrabil za komolec in jo potegnil iz sobe.
Na vrhu stopnic se je Angela spet poskusila upreti.
»Počakajte, lepo vas prosim, počakajte!- je vzkliknila.
»Zakaj?« je rezko odvrnil Seyrac. »Ali naj čakava. da pride Vidal in naju naide tu?«
S tem io je hotel opomniti nevarnosti; toda Angeli se je zazdelo, da nekaj sumi Da bi ga pomirila, ie takoi spet postala uboeliiva. kaiti prepričana je bila. da bi io drugače pustil in se odpeljal sam, dragoceno listino pa odnesel s seboj.
»Da. da, prav imate, odpeljiva se,« je zamrmrala z usihajočim glasom.
Tedajci pa ie napadla Seyraca trenutna neodločnost; mahoma mu ie bilo prišlo na misel, da ga Angela lahko izda, če le hoče. Na to nevarnost ni bil pomislil, a zdai se ie ni mogel ogniti.
»Angela.« ie rekel, »orioustite mi. da storim, kar mi veleva Drevidnost. zakai moia sreča ie še Drenova. da bi ii mogel verieti.« Tako povoreč ie segel t roko v žep. in Angela ie opazila v njem svetlo cev oiStole
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratnl del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.