Leto II. PaStnina plačana o aotmML Ljubljana, sreda 1. septembra 1920. .v,; ■iv'' ’ V ; v- ".'sV' {.f\» -»Jfv; Stev. 198. Cene po poiti: za cb!o leto . H SS*— za pol lota . R M*— za četrt leta. H ZI‘— za 1 mesec. . H V— Za Ljubljano mesečno 7 H Za Inozemstvo mesečno H ir— Upedntštoo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6 Uredn. telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin. Nova deželna vlada. Ljubljana, 1. septembra. Novi pover-jeniki so zasedli mesta odstopivših. Mesto Poverjenika za notranje zadeve je prevzel vseučiliški profesor dr. Pitamic kot Nestrankarska osebnost. — Socialno skrbstvo vodi sedaj dr, Goršič mesto obolelega dr. Ravnihana. Sodstvo je prevzel dr. Gregor Žerjav. Ostali poverjeniki so osta- li na svojih mestih. Ta vlada je kompromisna. Toda k temu kompromisu krščanska delavska organizacija nikdar ni pritrdila. In lahko rečemo, da nikdar ne bo pritrdila, da bi delavske zadeve upravljali liberalci. Krščansko delavstvo sedanjo vlado zre z nezaupanjem. Kako ustanavlja D’ Annunzio reško državo. Z bodalcem In revolverjem. Odkritje najetega morilca. LDU Reka, 31. avgusta. (DKU) O organizaciji neodvisne Reke poroča Agence Havas: D' Annunzio je danes objavil besedilo ustave nove države, katero sta ustanovili mesto Reka in stoletja stara tradicija beneških otokov. Ustava se bo nanašala tudi na bližnje otoke, ki želijo pristopiti k novi državi. Svet obstoja iz zastopnikov vseh stanov ter sklepa gospodarske in druge zakone. Trst, 31. avgusta. Današnji tržaški listi objavljajo načrt ustave, s katero hoče Annunzio ob proglasitvi neodvisnosti *ežke .-države« osrečiti Rečane. Načrt je snies najskrajnejšega laškega imperializma in ruskega komunizma — zanika zasebno lastnino. O slovanski narodni manjšini sp]oh ne vodi računa. Reško odposlanstvo, ki je nedavno prišlo v Rim, da pridobi italijansko vlado za p’ Annunzijev načrt »neodvisne reške države*, je po najlepših nadah naletelo na l’«zočaranje. Ko je šlo za odločilni dogovor z Giolittijem, je ta nenadoma sporočil Odposlanstvu, da ga ne more sprejeti, ker »nora odpotovati. Rimski listi komentirajo lo dejstvo tako, da si hoče italijanska vlada v reškem vprašanju še nadalje ohraniti proste roke, to se pravi, da je pustila D' Annunzia zaenkrat zopet na cedilu. Giolitti pač noče reševati reškega v Praš arija brez sporazuma z zavezniki in Mo morali Rečani zopet čakati na uspeh sestanka med Giolittijem in Millerandom, ki se vrši 12. ali 13. septembra t. 1. v Aix Bainsu. Trst, 31. avgusta. Istočasno, ko drugi laški listi objavljajo D’Annunzijevo reško ustavo, pa objavlja »Lavoratore« izjavo bivšega reškega legionarja Terzilija Bor-ghesija, pisano 30. t. m., v kateri omenje-nec izjavlja, da je 21. junija t. 1, dobil od D’Annunzija, polkovnika Sanija in kapitana Baldassarija v Reki nalog, da naj na vsak način spravi s sveta vodjo reških avtonomistov Zanello in da je v ta namen dobil revolver od polkovnika Sanija, Obenem je dobil enak nalog tudi za Zanetlo-va sodelovalca, publicista Henrika Came-ro in Angela Marticha. Imel je tudi nalog, da reši iz Zanellovskih rok listine, ki kompromitirajo D' Annunzija in njegove ljudi, kakor listine o prodaji zaplenjenega žita, poročilo preiskovalne komisije itd. Borg-hesi je svoji izjavi priložil razne listine in pisma, ki dokazujejo resničnost njegove izjave, med njimi lastnoročno D'Annunzijevo pismo, ki dokazuje, da je bil napad na Zanello 30. junija v Trstu delo D' Annunzi-jevih podajačev, tržaških fašistov, in pismo Marija D' Osmo, člana tržaškega odbora »pro Fiume«, ki zahteva podrobnosti o poverjenem »nalogu«. Borghesi, namesto da bi izvršil D' Annunzijev nalog, je obvestil Zanello. Sedaj obeta, da v kratkem razkrije vso dannunzijevsko grdobijo. In takšni zločinci, kakor je D' Annunzio, potem stopajo pred svet kot ustanovitelji samostojne države, ki naj, seveda ž njim na čelu, zadobi čim preje mednarodno priznanje! Ali se ni morda zastudila Gio-littiju taka dannunzijevska »neodvisnost«?! Velikanska korupcija v laški upravi. Trst, 30. avgusta. Iz Rima se poroča, da je bil na podlagi zapornega ukaza državnega pravdništva v Bassano Veneto a reti ran ženijski polkovnik »vitez« Conti. Njegova aretacija je v zvezi s škandalozno korupcijo v upravi takoimenovanih »osvobojenih« pokrajin, kjer je državni denar, namenjen v podporo beguncem in obnovo porušenih in poškodovanih krajev kar na milijone izginjal v žepih raznih ve-lepatrijotskih upraviteljev. Oblast je izdala odlok, s katerim se zaplenja imetje vseh v te škandale zapletenih ljudi. Italijanski socialisti za sovjetsko Rusijo. Trst, 30. avgusta. Italijanska socialna demokracija, ki so se ji večinoma pridružili tudi komunisti in anarhisti, je 29. av-Susta priredila po celi državi manifesta-c'jska zborovanja za sovjetsko Rusijo. Na vseh zborovanj j h so sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo italjansko vlado, naj nemudoma prizna sovjetsko Rusijo in obnovi z njo diplomatične zveze; ako bi vlada te zahteve proletarijata ne upoštevala, ta svoj namen znal doseči s silo. Zborovanja v Trstu se je udeležilo ^ — 30 tisoč oseb. Govorili so: Alessandri, F*assigli, Tuntar in Malatesta, Po shodu s° orožniki in stražniki ostro razganjali množico, vsled česar bi bilo kmalu prišlo do resnejših konfliktov, A posredovali so delavski voditelji in dosegli, da so nekaj aretiranih oseb izpustili, Nato so se ljudje mirno razšli. Huje je bilo vFirenze, kjer se je kraljeva straža spopadla z množico in se je streljalo na obeh straneh. Kot prvi je padel policijski komisar; razen njega sta bili ubiti še dve osebi, štiri pa težko ranjene. Ponoči se je zbral svet delavskih zvez in sklenil v znak protesta 24 umo splošno stavko, kateri so se pridružili tudi tiskarji, — Tudi v Vicenzi so bili manjši nemiri, — Iz Milana tačas še ni poročil. AVSTRIJSKI KOMUNISTI SE UDE-LEZE VOLITEV V PARLAMENT. LDU Dunaj, 31. avgusta. (ČTU.) List “dvote Fahne« priobčuje Ljeninovo pismo komunistično stranko v Avstriji, ki jo Poživlja naj se udeleži volitev v narodno skupščino. Radi tega poziva bodo komu-j^sti še tekom večera revidirali svoj sklep er Se bodo kot stranka udeležili volitev. ukrajinski kongres — na du-naju. 0, LDU Dunaj, 31. avgusta. (ČTU.) Za 1. :• ^her je sklican na Dunaj narodni ukra-ski kongres, na katerem bodo zastopni-' Vseh ukrajinskih strank določili skupne eraice za splošno ukrajinsko politiko. WRANGLOVE čete uničene. LDU London, 30. avgusta. (DunKU. — ,Wolff.) ^.uski delegat Kamenjev je prejel brzojavko, po kateri so bili Wranglovi transporti, ki so se hoteli izkrcati na kubanskem ozemlju, popolnoma uničeni. Rdeče čete so jim odrezale zvezo, jih obkolile in uničile. Wrangel gospodari danes samo še na Krimu. V MEZOPOTAMIJI. LDU Pariz, 31. avgusta, (DunKU. — Havas.) Položaj v Mezopotamiji, kjer se energično agitira za sveto vojsko, se je nekoliko poslabšal. Stavka v Tržiču pri Trstu. Trst, 30. avgusta. V tržiških ladjedelnicah je izbruhnila siplošna stavka, ker je tržiški civilni komisar, na pritisk fašistov, prepovedal delavsko zborovanje. Ladje-delniškemu delavstvu se je priključilo tu- di delavstvo vseh drugih kategorij. Danes, v ponedeljek, se je stavka še razširila in se zatrjuje, da se raztegne na vso deželo. Delavstvo je pripravljeno stavkati, dokler ne dobi popolnega zadoščenja. Rusija pod boljševiki. Ljubljana, 31. avgusta. Iz Londona poroča brzojav, da je angleška delavska delegacija, ki je prepotovala Rusijo, objavila ravnokar svoje končno poročilo o sedanjih ruskih razmerah. Poročilo ostro kritikuje sovjetski režim in pravi, da je osebna svoboda ter svoboda govora in pro- pagande skrajno omejena v vseh slučajih, Kjer gre za sedanjemu stanju neprijazno mnenje. Delo se vsak dan strožje organizira. Ruski kmet je ostal socializmu tuj; omejuje se na to, da se pasivno pokori sovjetskim zakonom, pri tem je pa zelo dostopen protirevolucionarnim vplivom. Bosansko pismo. Sarajevo, 29. avgusta. Od jugoslovenskih pokrajin sta Bosna In Hercegovina deželi kontrastov in ne-mogočnosti, deželi, ki sta bili in bosta kamen spodtike v naši državi. Analiza tega dela naše države je zelo zanimiva in težka; tu so se srečavali vplivi Bizantinca in Rima in vplivi vzhodne ter zapadne kulture. V Bosni so se poturčili tisočeri jugoslovanskega ljudstva in ostali udani Islamu; za vernost in junaštvo pa so bili obdarovani od sultanov z različnimi in velikimi privilegiji. Ti privilegiji so ustvarili dva socialna sloja; na eni strani so bili begi-posestniki, ki so bili gospodarji, vojaki in priviligirani borilci za državo; na drugi strani pa so bili kristjani, »raja«, ki je z delom svojih rok vzdržavala državo in s svojimi žulji redila age-mohamedance. Ker je bil kristjan brezpraven, se je moral riniti skozi življenje na vse načine, lagal se je in hlinil, kakor je vedel in znal. Ta neizkrenost, laganje in hlinjenje se opaža v mestih, kjer so prišli kristjani s Turki v dotiko, še dandanes; na vaseh pa se te grde posebnosti ne opažajo tako in jih niti ni v toliki meri, ker je bil vaščan (seljak) daleč od age in ni občutil polne teže tega strašnega položaja. Posledica teh zelo nesrečnih razmer je velika nesolidnost meščanskega in vaškega prebivalstva. Gospodarski položaj bosanskega kmeta -t- če ga moremo tako imenovati — je imel za posledico polenelost; niti ni mogel priti do zemlje, ne samo, da ni bila njegova. V mestih se je razvil nesoliden stan trgovcev, Pa saj ni čuda. Ni bil izšolan niti obče, niti strokovno, poleg tega pa je delal, ko ni bil nihče siguren svojega imetja. Danes je ta meščanski element, element »kasaba«, glavni vir, ki polni vrste naših političnih strank stare baže. To je polinte-ligenca, ki je domišljava na svojo časnikarsko izobrazbo in z živim zanimanjem zasleduje pisanje naših šovinističnih listov, psuje na vse, z vsem je nezadovoljna/ ne ve, kaj hoče, nego živi in preživlja stare stvari. Ni tedaj nerazumljivo, da je tak element sposoben za vse ekstremnosti in polaga vso svojo energijo v ono, kar je najlažje in najzanimivejše, v medsebojno psovanje in blatenje. Hrvat psuje Srba, Srb Hrvata, .Mohamedanec pa, ki še ni narodno zaveden, na obadva. Tako prihajamo do onega, za Bosno in Hercegovino značilnega pojava: Vsako stvar gledajo z verskega stališča. Če kupi okrajni glavar v kakem srbskem mestu vžigalice v toba-karni Hrvatice, mu zamerijo »čaršije«, ker čaršija, ulica, kjer so nanizane trgovine, je odločilen faktor v našem političnem življenju. V takem duševnem ozračju težko deluje še celo solidna in disciplinirana uprava, a še težje tako razruvana in neurejena, kakor je naša. Vi v Sloveniji si ne morete niti misliti uprave, kakršna je naša bosanska. Toda taka je i>aša uprava, in mi jo čutimo dan za dnem na svojih ledjih in v svojem žepu. Do skrajnih mej so razplamenele strasti v Bosni v vseh. To zgoraj opisano čaršijsko ozračje je dalo urednika protidržavnerau, protijugoslovanskemu listu »Srpska Zoi’a«. Djordjo A. Čokorilo je bil ogleduh avstrijske vlade; plačal ga je zloglasni predstojnik bosanske vlade baron Pittner; dokazano mu je to. Dokazano mu je, da je bil vse prej ne- go pošteh; on je vodja, ideolog politike bosanskih in hercegovskih Srbov. Vam v Sloveniji se bo to zdelo čudno, a pri nas je kaj takega mogočo. V vsaki številki »Srpske Zore« napada Čokorilo državo na najgrši način, napada Hrvate, ne prizna države, očita javno kroni in vsem, da so »oskrunili grobove padlih Srbov za Veliko Srbijo«, ker on pozna samo njo in ne Jugoslavije. Njegov vpliv je tako velik, da oficirji-Srbi v naši armadi pod vplivom njegovih člankov preganjajo Hrvate, ne da bi to zaslužili; on vlada v politiki Bosne in Hercegovine. Naj navedem za ilustracijo primer, ki je popolnoma resničen: Vzhodni okraji v Bosni in Hercegovini so polni razbojnikov in hajdukov. Med njimi sta bila tudi dva znamenita vojaška begunca Račič in šiljegovie, ki sta hercegovinska Srba. Ta dva navadna lopova in razbojnika sta med drugim umorila in oropala tudi nekega moža in ženo v spanju. Po dolgem času in trudu ju je oblast prijela. Preki sod ju je sodil in obsodil na smrt. Tu se je zgodil za vsako kulturno deželo nečuven škandal. Vsa srbska inteligenca v okraju se je dvignila na n°ge, pošiljala brzojavke regentu, ministrom in parlamentu tor protestirala, da se sodita »srbska mučenika in maščevalca«; vsa inteligenca, vsa društva in — sodnik. Krvnik je obesil obsojenca; po noči so sneli truplo obešenca in pevsko društvo tega okraja — imenuje se Keve-sinje — je pelo pri tem srbsko kraljevo himno »Bože pravde«. Tako daleč jo zašla politična zaslepljenost in vzgoja Čokori-lova, da smatra navadne lopove in razbojnike za »mučenike«. IZGREDI DUNAJSKEGA VOJAŠTVA. LDU Dunaj, 31. avgusta. (ČTU) Danes dopoldne je došlo do izgredov pri dunajski »Volkswehr«. Oddelek vojaštva se je hotel samovoljno nastaniti v bolnišnici, ki se nahaja v vojašnici v Breitensee. V tej vojašnici je že bila svojčas nastanjena ljudska bramba, pred letom pa so jo iz-premenili v otroško bolnico. Državni urad za vojaške zadeve je ukazal ljudski hrambi, naj se odstrani, kar pa je vojaštvo storilo šele po čatrturnem prekinjenju dela, ki ga je povzročil obratni svet, Politične novice, -j- Ruski komunisti avstrijskim revolucionarnim socialistom. Leva struja avstrijske socialne demokracije, ki se imenuje »Delovna zveza revolucionarnih socialnih demokratov« je bila poslala na zadnji kongres komunistične internacionale v Moskvi brzojavni pozdrav, v katerem izraža svoje hrepenenje, da-bi se ta čim-preje zedinila s tretjo internacionalo. Nato je došel iz Moskve odgovor, ki pravi med drugim: »Ako je vaše hrepenenje po končni zmagi svetovne revolucije globoko in resno, potem morate v Nemški Avstriji izvrševati resno in sveto dolžnost: Voditi uničevalni boj proti tistemu delu nemškoav-strijske socialne demokracije, ki ga zastopajo reformistični socialistični izdajalci Renner, Bauer, Fritz Adler, Hueber, fom-schik, Domes, da imenujemo le najbolj znane. Brezpogojno pretrgati zveze i reformistično socialno demokracijo in se združiti s komunistično stranko v Nemški Avstriji, boriti se v delavskem svetu za / Stran 2 ... , »Večerni list« dne 1. septembra 1920. Stran 198 ...__ , ------------------------—.ftrarrlBfcifi.-.«... . v i i, ....................................................................................................................... ~ — ■ vidim, da so sestre tako malo pazile n:i zmago komunističnih zahtev. Na fjfpwc<3 z ustnicami, ampak brezobzirno revolucionarno delo bo svetovno revolucijo v kratkem času dovedlo do zmage.« Svetovna revolucija je edini cilj komunistov. Podreti hočejo na vsak način vse, kar je v tisočletjih zgradilo človeštvo. A na razvalinah se ne da živeti človeka vredno življenje. Zidati pa komunisti ne znajo, to so dokazali v Rusiji. Njihova svetovna revolucija je torej naperjena proti obstoju človeške družbe sploh. Vsak kompromis z njimi je nemogoč. + Razcep med hrvatskimi komunisti. Minulo nedeljo se je v Zagrebu vršil shod komunistične stranke, kjer so delali med seboj račune desničarji in levičarji. Shod je bil zelo viharen. Končno se je večina zborovalcev izrekla za radikalno strujo. Sklenili so, da bodo od dosedanjega vodstva zahtevali — blagajno. Dnevne novice. — Naši rekruti. Fantje, ki so v Avstriji že služili po cela leta, so morali sedaj v vojake zopet kot rekruti. Kako se jim godi, smo že poročali v pismu iz Splita. Danes naj poročamo o pismu, ki je došlo s Hrvat-skega. Pripomnimo pa, da je takih pisem polno od vseh strani, znamenje, da povsod vladajo enako žalostne razmere. V omenjenem pismu se naš slovenski fant pritožuje posebno glede hrane ter veli: »Saj ima Jugoslavija dosti živeža, pa za nas se seveda v tem oziru nič ne brigajo, Skoro dva meseca sem že tukaj, pa nisem drugega videl kot vsak dan zjutraj prežgano »župo«, opoldne zopet župo, zvečer pa zopet župo. Malokdaj nam dajo kaj boljšega, n, pr. fižol, sladko repo, zelje itd. Pa ko bi bilo to vsaj nekoliko okusno- Pa je tako »spackano«, da niti svinje ne bi jedle. Mi pa smo se že skoraj privadili te »menaže«. Kuharje imamo tri, ki se odlikujejo posebno v tem, da je eden bolj umazan kot drugi. Eden je Arnavt, druga dva sta pa Srba. Vedno gre polno moštva v bolnišnico — vsled slabe hrane. Pa tudi drugače se nam Slovencem ne godi dobr.o, Upamo pa, da bo bolje, ko bo konec rekru-tovanja, kar se zgodi v 10 dneh.,.« Tako je pismo, iz katerega smo pa še mnogo izpustili, — »Boljše« družine v Trbovljah, Iz Trbovelj: Ko so v nedeljo korakali Orli skozi Vode na tabor v Zagorje in zvečer domov, jih je spremljala oz, zasledovala mladina, kolikor dosedaj znano, teh-le >boljsih« družin s piskanjem, žvižganjem in psovanjem: Pleskovičev, treh Bergerjev, Porterjev, Letnikov, Kurašev, — 10 vagonov sladkorja je dobila s Češkega zagrebška mestna aprovizacija. Razprodala ga bo konzumentom po 56 K kilogram, in sicer dobi vsaka oseba dva do tri kilograme. — Razveljavljeni doktorati , Akade-mični senat zagrebške univerze je razveljavil doktorate dr. Franka, dr. Sachsa in dr. vil doktorate dr, Franka, dr, Sachsa in dr, Gagliardija, ker so s svojim izdajstvom nad domovino prekršili prisego, da bodo varovali svojo akademično čast Ban dr. Laginja je ta sklep akademičnega senata potrdil, — Razprava proti zagrebškim komunistom preložena, Ker je nenadoma obolel voditelj glavne razprave proti bivši dvajseterici komunistov v zagrebškem občinskem zastopu, ki se je imela pričeti dne 30. t. m,, se je razprava preložila na nedoločen čas, — Po progi hoditi, ni dovoljeno. Železničar France Čad v Lazih je zapazil, da je šel Andrej Štefančič po železniški progi, vsled česar ga je opozoril, da po progi hoditi ni dovoljeno in mu je zapovedal, naj gre s proge. Štefančič je pa na to zakričal nad Čadom; »P... m.,, d.,., tukaj sem zmeraj hodil in grem tudi danes!« in je sunil Čada od sebe ter s« pripognil, hoteč pobrali kamen z namenom, da bi ga vrgel v njega. Čad je nato odšel na svoje službeno mesto, med tem ko je šel Štefančič naprej po progi, Štefančič se bo moral zato pred sodiščem zagovarjati. — Tatvine v Kranju, V Kranju sta bila okradena hlapec Andrej Nastran in posestnica Josipina Pupi, Nastranu je odnesel tat obleke v vrednosti nad 3000 kron, Popijevi pa konjski vajeti vredni 400 K. Avtomobil povozil in nevarno poškodoval je pri Bitnju v Bohinju 16 letnega ključavničarskega vajenca Ferdinanda Zgago, Šofer avtomobila je po nesreči hitro izpustil plin in se odpeljal naprej. Orožniki so ugotovili, da sta se z avtomobilom vozila ravnatelj in podravnatelj Jadranske banke v Ljubljani, — Tatvine na Koroškem. Delavki Elizabeti Jamnik v Vetrinju je bilo ukradenih iz miznice 1042 nemSko-avstri jakih' kron. — V Vožnjici je bil ukraden Feliksu Karliču 800 kron vreden panj. — Ljubeznjivi tast. Posestniku Jo-*lpu Paherju iz Zg. Borovelj je njegov tast Gašpar Pečnik ukradel s pašnika 6000 K ,vredno kravo in jo odgnal. Orožniki iz (Ledenic so hitro izsledili kravo in jo zopet Izročili pravemu lastniku. Ukradel je tudi PečnIK Paherju samovprežen nov voz, vreden GOO kron in ga prodal za 300 kron. — S svatovščins v Ambrusu, Ivan Perko je bil 25. avgusta na svatovščini v Ambrusu. Zvečer ga je pa v temi neznanec ustrelil v desno roko in ga ranil. Prepeljati so ga morali v ljubljansko bolnišnico. — Iz zasede obstrelili so neznanci 31. avgusta ob 2. uri zjutraj v Sostrem Franceta Tome in ga nevarno na desni strani trebuha ranili. 20 dolarski cekin ukraden je bil Lovrencu Hrašovcu v Gradiškem pri Cirknici, — Nesrečen nož se zopet pojavlja. Dne 29, avgusta je sin kajžarice Josip Rus iz Kolenčev sunil z nožem v levo stegno 27 letnega Antona Rusa, na levo stran prsi pa njegovega 25 letnega brata Alojzija Rusa. Oba so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Obsojen tat. Peter Beden, pristojen v Trst, po poklicu mizar, predkaz-novan že večkrat, je obtožen, da je v Viru svoji teti Katarini Beden pokradel razne stvari n. pr. rjuhe, odeje, blago, obleke itd. v vrednosti okoli 4000 K. Priznava vse. Lecpoldina Žargi pa je skrila vse to v Domžalah na svojem domu, in potem je Peter Beden prodajal raznim ljudem te stvari. On pravi, da je bolan in da ne more delati, sirov je in zelo drzen. Pokradel je Beden Peter že svoji teti zelo mnogo, ne samo zdaj, temveč tudi v prejšnih letih je bil večkrat kaznovan radi tatvine. Obsojen je bil Peter Beden na 4 leta težke ječe in po prestanem zaporu pride pod policijsko nadzorstvo. — Hud pretep zaradi kupčije za podrte mlaje. Fantje iz Tehovca, Anton in Janez Omejc, Anton in Franc Tehovnik in Japob Sodnikar so 22, avgusta napravili z Matevžom Šimicem v Trnovcu kupčijo za podrte mlaje. Po sklenjeni kupčiji so šli tehovski fantje prepevajoč čez hr: Sv. Katarine domov na Tehovec; med p „~ jo na stezi v gozdu so pa napadi: tehovske fante Matevž Janša, Fran^ Ločniskar, Alojzij Kalan in Franc Konjak, ki so delali na Konjakovi žagi, S skale so valili kamenje na fante in ena skala je priletela Antonu Omejcu na levo nogo, Omejec je padel v prepad, ostali fantje so pa zbežali, Omejca je prepeljal posestnik Tehovnik v ljubljansko bolnišnico. Napadalci so pripovedovali, da so valili na tehovske fante kamenje zato, da se maščujejo, češ, da so jih prezrli pri kupčiji za podrte mlaje. Uubllanske novice. lj Ljudski oder naznanja svojim igralcem in igralkam, da se vaja za igro »Sestra Beatrice« ne vrši danes zvečer, ampak jutri zvečer ob napovedani uri, lj »Medicinci!« Rok za vlaganje prošenj za podporo je podaljšan do 10, sept. Po tem dnevu zdravstveni odsek prošenj ne bo več sprejemal. Tovariši, ki letos in-skribii*ajo 1. semester, se vsled premajhnega fonda ne bodo mogli dosti vpoštevati. — Peršuh. lj Tatvine v Ljubljani. Mesarici Mariji Novljanovi je bilo ukradeno obleke in perila v rednosti 4600 kron, — V Pollakovi tvomici so našli ukradene podplate pri Ivani Z., pri Rozi R. in pri Mariji K. — Kolo vojaškega izvora je bilo zaplenjeno v Kolodvorski ulica trgovčevemu sinu Milanu, Kh, — V predilnici, ki se zdaj podira, je bila ukradena 500 kron vredna 15 m dolga in 3 cm močna železna veriga. — Heleni Rogač v Kolodvorski ulici je bilo ukradeno denarja in sicer 2 bankovca po 400 kron, 1 sto dinarski bankovec, 1 italijanski 100 lirski bankovec, 1 bankovec za 80 in 2 bankovca po 40 K. — Kon-toristinji Hildegardi Fabijani sta bili ukradeni 2 črni svileni krili, bela bluza, ženski dežni plašč, par belih nogavic in črno krilo. Oškodovana je bila za 3920 kron. — 3 cekini vredni 1800 kron so bili ukradeni Tereziji Troha v Novem Vodmatu. lj Mi nismo tržaški fakini. Na javni poti v Rožni dolini je igralo več doraslih dečkov fotbal. Med njimi je bil tudi zasebni uradnik Jožef J,,,, Ker je prišel policijski stražnik, so prenehali igrati. Ko jih je stražnik opozoril, da na javnih cestah in potih ni dovoljeno igrati, je skočil gospod J pred stražnika in pričel kričati, da pod Avstrijo je policija lahko tako delala, zdaj pa ne bo. Ko je stražnik odšel, so igralci kričali za njim: »Mi nismo tržaški fakini!« Gospod J ,..,, se bo moral žago vai’j ati pred sodiščem lj Pred cerkvijo sv. Petra povozil je vojaški voznik 7 letno hčerko trgovskega potnika Milko Trelc, katera se težko poškodovana zdravi v bolnišnici. Voznik ni znan, v vozu so sedele tri dame, lj Kaj se vse lahko turistu zgodi. Nekje v Ljubljani so se na Komarjevo nedeljo zjutraj pričeli zbirati ljudje, kar se je čul rezek moški glas, ki se je kregal seveda nad domačimi ženskami. Ko je hudi mož prišel na cesto, so ga ljudje -vprašali, zakaj se je razburjal, na kar je odgovoril: »Kaj bi se ne jezil; zdravnik mi je rekel, da moram k Sv. Katarini, ko pa hočem obleči svojo lepo turistovsko obleko, pa njo, da so jo moli snedli!« ... lj Perila v vrednosti 1700 kron z mo-nogramom F. Z. in B. Z. je bilo ukradeno Mariji Zupančič. lj Cement ukraden je bil Andreju Černetu, stavbeniku na Cesti na loko. Tri vreče so tatovi odnesli. Izpred porote. TATVINA NA MEDVODSKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI, Dvorni svetnik Regally je v včerajšnji razpravi, katero je vodil z minuciozno formalnostjo angleškega sodnika spajajoč živahnost in duhovitost francoskega sodnika, ustvaril porotnikom podobo, iz katere so si ustvarili sodbo, katera je odgovarjala tudi pravnemu čustvovanju juristov. Zadeva sama: tatvina lanenega semena je bila sicer zelo dolgočasna, toda gospodu Regallyju se je posrečilo, da sta porotna klop in občinstvo z največjo napetostjo sledili razpravi, dasi je trajala od 9. dopoldne do pol 2. popoldne in od 4. do 11, ure 50 minut, ponoči. Sodba se je končno glasila po pravoreku porotnikov: Franc Jarc je bil oproščen; Josip Kopač je bil obsojen na 1 leto; Janez Jarc na 9 mesecev; Janez Jurčič na dve leti težke ječe in Miha Jurčič na 6 mesecev ječe. Ker take nizke kazni pred vojsko pred poroto niso bile navadne: 3 leta je bilo najmanj, kar je kdo dobil, je senat vedoč ali nevedoč demonstriral, ker o takih tatvinah pri nas še vedno sodi dragi in komplicirani aparat porotnikov, medtem ko so že povcod drugod take slučaje tatvin od-kaza'1 kazenskim senatom in tako razbre- ‘lli poroto, pred katero pač spadajo 1 iki in ne vsakdanji slučaji. * Danes je razpravljala porota pod predsedstvom nadsvetnika Vedernjaka, državno pravdništvo je zastopal dvorni svetnik Trenz. Razpravljalo se je o dveh slučajih. TATVINA MANUFAKTURE. Pavel Ban in Viktor Podkrajnik sta bila enkrat pred kaznovana. V noči na 5. marca sta pa ukradla tržaški trgovki Ivani Oštir, ki je donašala večkrat Matiju Hedžetu v Ljubljano manufaktumo blago, 10 kosov manufakture v vrednosti 15.000 kron. Ukradeno manufakturo sta tatova shranila pri Josipu Šušteršiču, gostilničarju v Zgornji Šiški, ki je sprva bil voljen kupiti blago in je tatovoma že izplačal na račun 1040 kron, toda ker se je kupčija razdrla sta prodala tatova 9 kosov manufakture v Zagrebu za 9000 kron, en kos pa pustila pri Šušteršiču, kjer ga je tudi policija našla in zasegla. Šušteršič se bo moral zato zagovarjati pred sodiščem. Ko je bil Pavel Ban v preiskovalnem zaporu, se mu je dovolilo, ker je trdil, da leži njegova mati v bolnišnici, da je smel z jet-niškim paznikom Andrejem Lebanom 8. aprila iti v bolnišnico. Komaj sta pa izstopila iz kaznilnice, je Ban zbežal po Miklošičevi in po Sv, Petra cesti, kjer je policijski stražnik Anton Zajc ustavil Bana in ga držal, dokler ni prišel paznik, s katerim sta ga odvedla v zapor nazaj. Med potjo je Bai> zmerjal Zajca s »Hinterlandsver-teidiger« in je proti njemu pljunil in je tudi zahtevali od njega, naj ga izpusti in ker tega ni hotel storiti, mu je zagrozil, da mu bo že pokazal in nameril z nogo proti njemu, kakor da bi ga bil hotel suniti. Bana je zagovarjal dr, Tominšek, Podkrajnika pa dr. Oblak, Porotniki so potrdili soglasno na nje stavljeni dve glavni vprašanji, nakar je razglasil nadsvetnik Vedemjak sodbo, s katero je bil obsojen Pavel Ban na 5 let in Viktor Podkrajnik na 2 leti težke ječe. Ko je Ban zapustil po sodbi porotno dvorano, je pogledal po občinstvu in rekel porogljivo se smehljajoč: »V Maribor grem!« Nato je pričela porota razpravljati o sledečem slučaju: TATVINA PRI DRUFOVKI. Veletrgovec Alojzij Drufovka ima svoje skladišče na »Balkanu«, Meseca marca je bilo v njegovo skladišče dvakrat vlomljeno in so tatovi odnesli prvič 2 bali manufakture v vrednosti 8000 kron, drugič pa 4 bale manufakture vredne 16.000 kron. Rus Jakob Aleksjenko rojen leta 1895 v Streleckem, Gubernija Ruska, je priznal, da je obakrat vlomil v Drufovko-vo skladišče in sicer prvič s Francetom Peternelom iz Škofje Loke, drugič pa z Alojzijem Špacapanom iz Ozemljana. Franc Peternel je z nekim Josipom Štrukljem izvršil 13, marca tudi tatvino v Stajah pri Igu v škodo Martina in Marije Štrukelj. France Peternel in Jakob Aleksjenko sta pa tudi priznala, da sta okoli 3 tedne pred aretacijo tako lenarila in ogrožala Ljubljančane, ker sta samo s tem živela, kar sta prikradla. Peternela je zagovarjal dr, Grablovic, Špacapana dr. Valjavec, Aleksjenka pa dr, iWurzbach, Ko je vprašal nadsv. Vedernjak AJc