#
Leto X, $t. 191
Ljubljana, sobota 17. avgusta 1929
Cena 2 Din
«82, >123. «* * MM. leto—te— Mta M.
tt. 4ml
Roceaom rf.1 Tcfefca
tipravaKtrm Lfcfcfeoa, Prctemovm A B* Teleioa ftt 1122, »123, »124. >125, >12» oddelek) LJubljana. Prešerno)* Ofica 4. Teleioa 6t 2492.
ri A.1eksandjov» IMt it 13. Teleioa St 456 Podružnic« CeUei Kocenow» riica tt 1
TeJrfoc it. 190 Rafeni prt poŠt 6ek gavodib. Ljubljani it 11-842; Praha &slo 78.160: Wle> Nr. 106.241
|>	Ljubljana, 16. avgusta.
Napet potek haaške reparacijske konferenc je obrnil nase pozornost rae-le angleške, marveč tudi ostale svetovne javnosti ter odvrnil pažnjo od drugega dogodka, ki ima zelo velik pomen ne-le za angleške odnošaje, marveč tudi sploh za mednarodne prilike. Ta dogodek je objava osnutka za spravno pogodbo med Veliko Britanijo in Egiptom.
Že par tednov je, kar so se pojavile prve vesti, da je Mac Donaldova vlada sklenila predlagati Egiptu spravo in da je v ta namen že sestavila svoj podrobni načrt. Sedaj pa se objavlja že besedilo pogodbe, ki jo je angleška vlada predložila in očividno že poprej dogovorila z vlado kralja Fuada in s tem prehaja zadeva v stadij realizacije.
Predvsem zavzemata k načrtu svoje stališče angleška in egiptovska javnost. Na Angleškem se vidi, da more Mac Donald kljub temu, da se njegova vlada ne naslanja na absolutno večino, računati v parlamentu na večino, ki bo ratificirala pogodbo. Tako se more vsaj presojati po časopisnih vesteh. Osobito se naglasa, da so liberali zadovoljni s Hendersonovim osnutkom in da zagovarja predlagano pogodbo tudi znaten del konservativcev. Glasovi iz obeh meščanskih strank bodo vsekakor odtehtali one z levega krila delavske stranke, o katerih se poroča, da jim je načrt za pogodbo premalo dosleden, preveč soroden politiki konservativne vlade, in 'ki bodo spričo tega skoro gotovo glasoval proti vladi.
Dočim tedaj na angleški strani vsaj po dosedanjih znamenjih' ni pričakovati komplikacij glede ratifikacijske večine, je stvar v Egiptu precej drugačna. Situacija glede potrebne ratifikacije je tamkaj celo močno komplicirana, ne toliko po formalni, kot po dejanski strani.
Kljub temu, da je sedanja situacija v Egiptu malo primerna osnova za objektivno presajanje tamkajšnjega političnega razpoloženja, se vendar že dobro ve, da je nacijonaMstičea stranka wafd zoper pogodbo. Ne le zato, ker labouristom očita, da so predložili isti osnutek, ki so ga bili izdelali že konservativci, a si ga niso upali objaviti in realizirati zaradi nasprotstva v vrstah lastne stranke. Egiptovski strokovnjaki trdijo, da vsebuje tudi novo projektirana pogodba še mnogo točk, ki se pač ne dajo združiti s pojmom egiptovske nacijonalne suverenosti Res, da zapustijo angleške čete Egipt, toda ostanejo v coni ob Suezu. Nadalje določa 6. člen nove pogodbe, da smejo Angleži prevzeti oblast nad vsemi pristanišči, letališči in prometnimi sredstvi v Egiptu, kakor hitro nastane vojna nevarnost. Ne le kadar izbruhne vojna, marveč že, kadar zapreti vojna nevarnost! Seveda bo londonska vlada določila, kdaj je nastopil ta trenutek. Vrh tega je določba, da mora imeti tudi zanaprej egiptska armada enako opremo in iz-vežbanost kot angleška. Poleg teh in še nekaterih drugih členov pa bo naci-jonalistične kroge najhuje razburjal odstavek o Sudanu, kjer zahtevajo za-glulovci kondominij, projekt pogodbe pa napoveduje samo, da je »britanska vlada pripravljena vzeti v blagohoten pretres vprašanje povratka enega egiptovskega bataljona v Sudan istočasno z odhodom angleških čet iz Kaira«. Nihče ne more tajiti, da de to ogromno manj, nego bi bil angleško-egiptovsiki kondominij.
Glavna komplikacija pa je v naslednjem. Tudi Egipt mora ratificirati projektirani sporazum. Dekreti, ki so se izdali ob priliki proglasitve diktature, dajo kralju Fuadu oblast, da more ratificirati slične pogodbe. Lahko tedaj ratificira tudi novo angleško-egiptov-sko pogodbo kralj sam. Pred dobrim mesecem pa je 180 poslancev razpušče-nega egiptovskega parlamenta poslalo delavski vladi v London izjavo, s katero so še enkrat podčrtali svoje nazi-ranje, da vlada Mahmuda paše nikakor ne predstavlja volje egiptovskega prebivalstva; it drugih izjav bivših poslancev je znano, da smatrajo še vedno sedanje stanje kot nezakonito. Kljub vsemu temu je Mahmud paša oni repre-zentant Egipta, s 'katerim se ie pogodila Macdonaldova vlada. Formalno logično bi bilo tedaj, da kralj Fuad sam izvrši ratifikacijo. Toda vsakdo ve, da pade vlada Mahmuda paše ta trenutek, kakor hitro jo nehajo ščititi britanski bajoneti in na krmilo morajo priti zopet nacionalistični elementi. Ratifikacija pa bi bila ta trenutek problematične vrednosti in wafd bi najbrž hotela zopet pričeti diskusijo od začetka.
Vsem tem komplikacijam bi se moglo Izogniti na ta način, da bi se razpisale nove volitve in bi novi parlament izvedel ratifikacijo. Toda ta bi imel nedvomno wafdovsko večino in tudi v tem primeru bi dogovor z Mahmud pašo ne imel več veljave.
Spričo vsega tega je umljiVo, da h gfavmo glasilo labouristione stranke naslovilo na egiptovske nacijonaliste apel,
Predsednik vlade na potovanju po Sloveniji
Ministrski predsednik je včeraj inspiciral urade v Kranju, Kamniku, Celju in Mariboru
Beograd, 16. avgusta, p. »Avala« objavlja: »Davi je predsednik vlade in minister notranjih del general Peter Živkovič v spremstvu ministra za šume in rudnike dr. Korošca krenil z Bleda na veliko inšpekcijsko potovanje po slovenskih krajih. Tekom dneva je obiskal sreska načelstva v Kranju, Kamniku in Celju. Predsednik vlade je pregledal sreske pisarne in posle v njih, zanima-joč se za splošno stanje prebivalstva. V tem smislu se je razgovarjal z vsemi strokovnimi referenti in s prisotnimi občinskimi župani. V Celju je pregledal še bolnico, invalidski dom, zdrav-
stveni dom in sodišče.
Popoldne je g. predsednik prispel v Maribor, kjer je pregledal pisarne velikega župana in sreskega načelstva ter se razgovarjal tudi z oblastnim komisarjem o splošnem stanju samoupravnih poslov. Zatem je obiskal okrožno sodišče, kaznilnico, kmetijsko šolo za sadjarstvo in vinogradništvo in druge ustanove. Povsod je predsednik vlade prišel v stike z meščanstvom ter se ž njim razgovarjal o narodnih potrebah in razmerah. To inšpekcijsko potovanje je napravilo najboljši vtis na vse prebivalstvo.«
Podaljšanje določb finančnih zakonov
Podpisan je poseben zakon, ki podaljšuje veljavnost mnogih določb starih finančnih zakonov
Beograd, 16. avgusta č. Kralj je na predlog ministra financ in v soglasju z ministrskim predsednikom podpisal zakon o podaljšanju določb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanaj-stinah. Ta zakon vsebuje samo one določbe, ki so predvsem finančnega značaja. Vse druge zadeve bodo uzakonjene s posebnimi zakoni. Zakon ima 101 člen. Cl. 1. pravi, da izvzemši od predpisov odstavka 1 čl. 76. finančnega zakona za leto 1929/30, oziroma zakona o izpremembi čl. 76. fin. zakona veljajo še nadalje predpisi dosedanjih finančnih zakonov in zakona o proračunskih dvanajstinah, ki se navajajo v tem zakonu.
Po čl. 8. uživajo uradniki centralnih ver-sko-avtonomnih oblasti, ki prejemajo svoje uradniške denarne prejemke iz cerkvenih fondov, vse olajšave, ki jih imajo državni uradniki glede na plačevanje državnih, samoupravnih in občinskih davkov in doklad, kakor tudi olajšave glede na vožnjo po državnih železnicah.
Po ČL 11. se pooblašča minister pravde, da more vse fonde za grajenje kazenskih in sličnih zavodov, ki obstoje na podlagi posebnih zakonov v posameznih krajih, prenesti v skupni fond pri Državni hipotekami banki v Beogradu ali njenih podružnicah.
Po Cl. 14. prejemajo družine svečenikov, ubitih od Bolgarov, Avstromadžarov in Nemcev, poleg rednih prejemkov iz državne blagajne po 500 Din na mesec na ime
narodnega priznanja in po 150 Din mesečne doklade za vsakega mladoletnega otroka.
S čl. 15. se pooblašča minister pravde, da potom posebne komisije obravnava vsa sporna vprašanja o lastninski pravici med cerkvami in samostani na eni strani, ter Solarni na drugi strani v Južni Srbiji.
Po čl. 20. ostane v veljavi čl. 116 finančnega zakona za I. 1926/27, po katerem se ustanaylja pri reparacijski komisiji v Parizu poklic delegata kraljevske vlade v činu izrednega poslanika in pooblaščenega ministra na tujem.
Po čl. 57. ostane v veljavi čl. 74. finančnega zakona za leto 1928/29, po katerem bo samostojna monopolska uprava postavila po u.iedinjenju obstoječe zasebne tvornice vžigalic, cigaretnega papirja ter rafinerije petroleja pod svojo kontrolo in izterjevala monopolske takse za njihove proizvode.
V določbah, ki se nanašajo na državne uslužbence, se v čl. 104. odreja, da morejo ministri in državni podtajniki na razpoloženju ostati na tem položaju največ leto dni. Osebe, ki so dovršile 50. leto življenja, se ne morejo sprejeti v državno službo, izvzemši duhovnike. Aktivni ministri in državni uradniki ne morejo biti člani upravnega odbora Uprave državnih monopolov, upravnega aH nadzornega odbora Narodne banke in Državne ftipotekarne banke, ali nadzornega odbora delniških družb, ki imajo rudniške pravice ali pogodbe o sekanju državnih gozdov ali pa uživajo kakšne druge privilegije.
Beograjska univerza podeduje 80 milijonov
Smrt beograjskega rodoljuba Luke Celovita — Z marljivostjo
si je pridobil veliko premoženje, ki ga je sedaj zapustil univerzi
Beograd, 16. avgusta, č. Sinoči ob 20.30' je umrl od srčne kapi Luka Če-lovič, znani beograjski bančnik in po-speševatelj prosvete. Bil je predsednik
Beograjske udruge ter član upravnega odbora Narodne banke. Rojen je bil v Trebinju v Hercegovini 1. 1852. Ko je dorastel, je pobegnil 1. 1879 v Srbijo, kjer se je trajno naselil ter se je bavil s trgovino z žitom in slivami; postal je zaradi svoje marljivosti zelo premožen.
Čelovič je vneto podpiral akcijo za osvobojenje Južne Srbije ter propagando v Bosni in Hercegovini. V njegovi
hiši je bil sestavljen prvi komitski oddelek, ki je krenil v Južno Srbijo. Za komitsko akcijo je svoječasno vsako leto daroval po 50.000 Din. Luka Celovič [c bil samouk, vendar pa je visoko cenil šolo in prosveto. Ker nima nobenih ožjih sorodnikov, je vse svoje imetje, ki se ceni na 80 milijonov dinarjev, zapustil beograjski univerzi. Že prej v življenju pa je daroval mnoge vsote za gospodarske namene in osnovanje različnih podpornih fondov. Njegov pogreb bo jutri ob 9. dopoldne.
Obletnica smrti kralja Petra
Beograd, 16. avgusta, a. Danes ob 11. dopoldne se je vršila v saborni cerkvi svečana služba božja ža blagopokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja. Nj. Vel. kralja je zastopal polkovnik Šarič. Od čla= nov vlade so bili prisotni ministri general Hadžič, dr. Srskič, Boža Maksimovič, dr. Frangeš in Radivojevič; dalje šef generalnega štaba general Milan Milovanovič, pr« vi pomočnik ministra vojske general Kr« stič in skoro ves oficirski zbor. Mestno občino ie zastopal podžupan dr. Stojadi-novič. Službe božje so se dalje udeležili višji uradniki ministrstev in drugih UTa-dov, zastopniki Taznih zavodov, korpora* cij in društev, vsi poslaniki tujih držav ali njihovi namestniki ter veliko število drugega občinstva. Pred saborno cerkvijo je bil postavljen oddelek 2. peš. polka z za« stavo. Vojaštvo je oddalo tri častne sal« ve. Cerkvene obrede je opravil niški vladi-ka Dositej ob asistenci 14 svečenikov. Odgovarjalo je pevsko društvo KaradSič. Po končanih cerkvenih obredih je imel vladi« ka Dositej govor o pokojnem kralju Petru in o njegovih velikih zaslugah za na« še narodno osvobojenje in ujedinjenje.
Strokovni obrtni tečaji v Beogradu
Beograd, 16. aiv®usita a. Držarvj*) zarvonf ra pospeSevamje irodiostride ®n ofarfS ipri miimsitrstivu za itrgovnitro in industrijo bo ofcvoril <v Beosradiu dne L septembra Stir-iimesečnd tečaij o eJektro-imsitafaitersM, o oblačilni in o miiza.rslki obrti. Vpisovanje v te tečaje se priče 20. a/v®us<ta in "traja do L septembra.
kjer jih poziva, naj sprejmejo ponudeni jim sporazum, ki da je najugodnejši od vseh možnosti. Koliko bo zalegel ta apel, je veliko vprašanje. Vsekakor pa zadeva še doflgo ne bo zadovoljivo razčiščena.
Herriotova zahvala
Beograd, 16. avgusta, p. Namestnik mi« nistra zunanjih del dr. Kosta Kumanudi jc prejel danes od bivšega predsednika francoske vlade Herriota iz Bitolja nasledlnjo
brzojavko:
»Preden zapustim Vaše divne kraje, si štejem v dolžnost, da se Vam zahvalim za izvrstno spremstvo, ki ste mi ga dode« lili, kakor tudi za topel sprejem, ki sem ga bil deležen od strani oblasti in prebi* valstva. Vaša velika dtžava lahko računa na mojo hvaležnost in privrženost kakor nikoli pTej. Herriot.«
Prva seja upravnega odbora PAB
Beograd, 16. avgusta p. Davi se Je vršila prva seja upravnega odbora Privilegirane agrarne banke. Seji so prisostvovali vsi čla ni upravnega odbora. Najprej se je upravni odbor konstituiral in je bil za podpredsednika izvoljen podguverner Narodne banke dr. Andrija Radovič; v izvršilni odbor, ki bo vodil tekoče posle, so bili izvoljeni minister poljedelstva dr. Frangeš, minister pravde dr Srskič in ravnatelj Državne hipotekarne banke Vajin Gjuričič. Izvršilnemu odboru so bila dana Polnomočja glede nastanitve uradništva in ostalih tehničnih vprašani. Prihodnja seja upravnega odbora bo 4. septembra. Na tej seji se bodo sprejeli pravilniki o uradništvu, o podeljevanju posojil ter o razdelitvi dela na posamezno oddeike.
Danes ]e Privilegirana agrarna banka registrirala svoj naslov pri sodišču.
Naši oficirji na Poljskem
Varšava, 16. arvisnsita a. Danes so prispel v Poraiaintj Juigosflo'venski oficirji. .Na postaji so pi svečano siprejeM predstaivrnoki vojagkilh im cw.ifl-miiih oblasiti s častno čete wi vojaško godbo. Po (kosi!« so ®i jtiteostovenislki oficirji ogleda H mednarodno raizstaivo v Pozeamju. Gostje ostanejo y PtasianOa 2 dnfi.
Snowden ponovno ograza haaško konferenco
Na spomenico štirih držav je odgovoril z ostro ultima-tivno noto - Konferenca bo najbrže preložena, ker je Anglija odbila vse posredovalne poskuse
Pariz, 16. avgusta, a. Po poročilih iz Haaga vsebuje spomenica, ki je bila včeraj izročena Snowdenu nekoliko Izboljšanja v korist Veliki Britaniji. V spomenici odstopajo velesile Angliji čiste ostanke, ki bodo doseženi deloma med izvajanjem Dawesovega načrta do uveljavljenja. Youngovega načrta, deloma pa ostanke brezpogojnih Youngovih anuitet. Male upniške države, katerim je bil prvotno namenjen gornji čisti ostanek, bodo dobile druge odškodnine. Angliji se dovoljuje tudi izjemno stališče glede stvarnih reparacij. Strokovnjaki so pozvani, da sestavijo podrobne račune o teh novih koncesijah, ki dosegajo tri četrtine zahtev, ki jih stavlja Anglija.
»Le Petit Parisien« trdi, da je izjavil angleški minister financ Snowden angleškim novinarjem glede izročene spomenice tole: »Predlogi, ki so mi bili predloženi, so nesprejemljivi in jaz sem jih zato vse odbil.« Takoj nato je nanjo odgovoril z noto, kjer je francoski, italijanski, belgijski in japonski delegaciji še enkrat podrobno in odločno povda-ril angleške zahteve.
London, 16. avgusta, a. Iz Londona se poroča, da ima nota, ki jo je poslal Snowden predsedniku haaške konference Jasparju. obliko ultimatuma. Snowden je zahteval v tej noti, naj se finančna komisija sestane v soboto. Splošno se sodi, da je prekinjenje pogajanj neizbežno. V vseh krogih prevladuje naziranje, da bo to pot Snow-den vsekakor zapustil Haag, ako bi do sobote ne bile sprejete njegove zahteve.
Haag, 16. avgusta, a. Danes dopoldne je imel Briand sestanek z ministrom Cheronom. Nato se je sestal z nemškim ministrom zunanjih del doktor Stresemannom ter ga obvestil o položaju. Splošen vtis je ta, da bo Snowden odklonil nadaljnje korake od strani Francije, Belgije, Italije in Japonske in da bo konferenca odložena.
Glasovi o nadaljevanju konference v Ženevi
Haag, 16. avgusta o. Danes sta se sestala nekaj minut pred poldnevom ministrski predsednik Briand in zunanji minister dr. Stresemann in se razgovar.iala pet četrt ure. Obravnavala sta predvsem vprašanje vedno ostrejše se pojavljajoče krize haaške konference. Iz krogov nemške delegacije se širijo vesti, da je predlagal dr.
Stresemann Briandu, naj se sedaj nadaljujejo v Haagu samo razgovori o političnih vprašanjih likvidacije posledic svetovne vojne in prepusti finančna vprašanja neposrednemu razgovoru med prizadetimi državami. Ti razgovori bi se vršili v Ženevi ob priliki jesenskega zasedanja Društva narodov. Ministrski predsednik Briand je sprejel predloge dr. Stresemanna in izjavil, da bo podal o njih svoje stališče v najkrajšem času.
Haag, 16. avgusta o. Vsi politični krogi in delegacije držav pričakujejo z veliko napetostjo jutrišnje seje, ki bo najbrž odločila usodo haaške reparacijske konference. Z nič manjšo pozornostjo pa pričakujejo tudi jutrišnjo izjavo ministrskega predsednika Brianda o izpraznitvi Porenja. Domnevajo, da bo ob tej priliki govoril Briand zopet enega svojih najboljših govorov, v katerem bo sporočil načrt za izpraznitev Porenja in še enkrat poskusil premostiti prepad, ki je nastal med Anglijo in ostalimi državami upnicami zavoljo angleških zahtev po reviziji Youngovega načrta.
Angleži razmišljajo
Haag, 16. avgusta, g. Tudi današnji popoldan je bil posvečen čakanju. Snowden in angleški eksperti so proučili od štirih držav predloženo spomenico. Niso pa še nanjo odgovorili, ker morajo šele številčno izračunati, kaj pomenijo ponujane koncesije. Z ozirom na to sta Jaspar in Snowden predlagala ostalim delegacijam, naj odpade jutrišnja seja finančne komisije. Predsednik Houtard namerava sklicati to sejo šele tedaj, ko se bo izkazalo, da je to potrebno. Splošno pa prevladuje mnenje, da hoče Snowden pridobiti na času in da ne želi preloma konference kljub vsem ostrim in nenavadno svojevrstnim izjavam.
Reparacijska konferenca malih držav
Haag. 16. avgusta s. Iz krogov češkoslovaške delegacije se doznava, da bo haaška konferenca iz Youngovega plačilnega načrta določila pavšalno kvoto za izplačilo vseh malih držav, ki so prijavile reparacijske zahteve, ter da bo prepustila tem državam, da se sporazumejo medsebojno o razdelitvi te celokupne vsote. Na ta način bi se reparacijske zahteve Poljske, češkoslovaške, Rumunije. Jugoslavije in Grčije ločile od reparacijskega problema velesil. Kakor izgleda, se bo po ureditvi reparacijskega problema vzhodnih držav po haaški konferenci sestala druga reparacijska konferenca, najbrže v Pragi, da razpravlja o podrobnostih razdelitve vsote, ki je določena za male države.
»Zeppelin" na poletu preko Rusije
Spremljajo ga viharji, da ni mogel leteti nad Moskvo — Ob 10. uri 30 minut je preletel Ural in dobival vremenska poročila
brezžično iz Irkutska
Konlgsberg, 16. avgusta, o. d. »Grof »Zeppelin« je preletel med pozdravljanjem množic včeraj ob 4.16 popoldne mesto, kjer je krožil kakih deset minut in nato nadaljeval pot proti Til-ži, kamor je dospel ob 5.10. Iz Tilže je letel v severovzhodni smeri proti Litvi, katero mejo je preletel pri Tavrogih ob 5.26. Tu je zrakoplov sprejela eska-drilja litovskih vojnih letal, ki so ga spremljala na vsem poletu preko Litve. Zrakoplov je letel nizko nad železnico Tavroga-Seduva-Ponewjež, kjer so ga opazili ob 6. uri.
Riga. 16. avgusta. Nekaj minut pred 20. je preletel »Zeppelin« litovsko-loti-ško mejo in plul preko Dvinska proti ruski meji, ki jo je preletel pri Kres-lavki ob 21. uri. Radio-postaja v Rigi je bila dlje časa v zvezi z zrakoplo-vovo postajo in je prekinila z njo zvezo šele, ko je pričela oddajati leningrajska postaja poročilo o stanju vremena nad Severno Rusijo, ki je dokaj slabo, tako da se bo moral v Rusiji boriti zrakoplov z močnimi vetrovi ter računati z daljšo vožnjo po megli in deževju.
Moskva, 16. avgusta, o. Nad ruskim ozemljem je nadaljeval zrakoplov polet v smeri proge, ki vodi preko Rževa v Moskvo, kamor je prvotno mislil dospeti v prvih jutranjih urah, kakor je javil sovjetski vladi. Zaradi deževja in lokalnih viharjev na ozemlju jugovzhodno od Rževa je zrakoplov spremenil smer poleta ter pričel leteti se-verneje od Moskve. Ob 1. ponoči je bil »Zeppelin« nad mestecem Višnji Volo-Čok, ki je oddaljeno 280 km od Moskve. Od Višnjega Voločka je letela zračna ladja nad železniško progo proti Ri-binsku, kjer jo je zapustila in izpreme-nila smer poleta proti severovzhodu na Vologdo, kamor je dospela ob 4. uri zjutraj.
Vologda, 16. avgusta, o. Zrakoplov »Zeppelin«, ki je letel nad mestom ob 4.7 zjutraj, je vrgel več vrečic s pošto in poročilom, da bo nadaljeval polet proti Sibiriji nad progo Vologda-Vjat-
ka-Sverdlovsk. Zrakoplov leti s povprečno brzino 135 km na uro in uporablja le štiri motorje, ker hrani bencin, ki ga ima še 7500 kg na krovu.
Vjatka, 16. avgusta, o. a. Ob 10.30 je preletel »Zeppelin« mesto in sporočil, I da bo preletel Ural pri Sverdlovsku. j Po poročilih iz Sverdlovska je zrakoplov že preletel sibirsko mejo in leti na sibirsko železnico proti Omsku, kjer se bo odločil o nadaljnji smeri poleta. Brezžična postaja v Irkutsku je že ujela zvezo z zrakoplovom ter mu stalno brzoiavlja vremenska poročila.
Friedrichshafen, 16. avgusta, s. Zrakoplov »Grof Zeppelin« javlja: Ob 13. uri severno od Perma. Vse zdravo. — Zrakoplov je nato plul preko severne Sibirije v smeri proti reki Turi.
Po zadnjih poročilih o poletu pluje zrakoplov zelo hitro. Popoldne je dosegel Ural, kjer so ga videli kmalu po 16. uri. Nato je vzel smer proti Tobol-sku, kamor bo dospel še nocoj. Od tukaj naprej se bo začel najtežji del vsega poleta nad 2000 km velikim ozemljem, ki je skoraj neobljudeno. ter bo vzel smer preko Jakutska na Haba-rovsk in Vladivostok. »Grof Zeppelin« je s padobranom vrgel na tla poštni paket, ki so ga našli 20 km severno od Ostrovske. Iz tega sklepajo, da je plul mimo Moskve le v oddaljenosti 50 km.
Zdravstveno stanje predsednika čsl. vlade
Praga, 16. avgusta !h. Glasilo bivšega ministra Stfibrnega objavlja vest. da se je zdravstveno stanje bivšega ministrskega predsednika Svehle zelo poslabšalo. Iz dru gega vira pa objavlja ravno nasprotne vesti. Bivši minister Stribrny se je informiral o zdravstvenem stanju ter ie doznal, da se je stanje Švehle po smrti njegove matere nekoliko poslabšalo, vendar pa Švehla ne ostaja v sobi, temveč se šeta po vrtu ter se nahaja na potu popolnega okrevanja.
»jutro« & m a
Drugi učiteljski dan v Zagrebu

Šefa glavnega odbora UJU in zaupna konferenca delegatov — Podroben program današnjega kongresa — Koncert slovenskega učiteljskega pevskega zbora
Zagreb, 16. avgusta, č. V mali dvorani zagrebške borze se je danes dopoldne vr* šila seja glavnega odbora UJU pod vodstvom predsednika Vlade Petroviča. Seja je najprej razpravljala o poročilu izvršnega odbora, ki je natisnjeno v posebni knji* gu Predsednik poverjeništva UJU v Beogradu Milan Popovič je izrazil glavnemu cdboru priznanje za njegovo delo, nato pa je govoril o potrebi izpremembe pravil, češ da živi UJU v negotovosti, ker se raz« ne intervencije vrše deloma potom pover-ijeništev, deloma pa potom glavne uprave.
Predsednik Petrovič je dalje sporočil,'da so izrazili bolgarski učitelji pripravljenost za sodelovanje z UJU. Pravila za slovan* sko učiteljsko zvezo se nahajajo še v redakciji in se zato še niso mogla natisniti. Predsednik sarajevskega poverjeništva Ra-doslav Popovič je poročal o poslovanju tega poverjeništva, Milan Popovič pa o urejevanju »Narodne Prosvete«. Predsed* nik zagrebškega poverjeništva Josip Ska-vic je izrazil mnenje, da je list »Narodna Prosveta« v glavnem zadovoljeval, od uči« tel j stva samega pa je odvisno, ali bo postal boljši. O tej stvari so govorili še dru* gi, nakar se je prešlo na razpravo o predlogih glavni skupščini UJU. Popoldne ob 5. se je vršila zaupna seja glavnega odbora in delegatov vseh poverjeništev.
Kongres UJU se bo pričel jutri ob 9. idopoldne v veliki dvorani zagrebške borze. Po otvoritvi bodo izvoljeni različni odbori, kot tretja točka so na dnevnem redu pozdravi delegatov, kot četrta točka poročila glavnega in nadzornega odbora UJU, kot peta pa razprava o proračunu za leto 1929/30. Računa se, da bo dnevni red izčrpan že dopoldne.
Okoii poldneva bodo učitelji odšli v po-vorki po Jurišičevi ulici, Jelačičevem trgu, Strossmaverjevi ulici na Akademski trg pred spomenik Josipa Jurija Strossmaverja, kjer bo predsednik UJU Petrovič po kratkem govoru položil na spomenik venec v imenu vsega učiteljstva. Ob 11.30 bo ofici-
jelno otvorjena šolska in učiteljska razstava.
Jutri popoldne bodo zborovali posamezni odbori. Posebno odposlanstvo bo odšlo na pokopališče, kjer bo položilo venec na grobove ilirskega preporoditelja Ljudevita Gaja in hrvatskih učiteljskih prvakov Ivana Filipoviča in Davorina Trstenaka. Zvečer ob 8.30 bo priredil učiteljski pevski zbor iz Slovenije koncert jugoslovenske narodne glasbe, nakar se bo vršila zabava v vseh prostorih Zagrebškega Zbora. Sodelovali bodo tudi nekateri člani zagrebškega Narodnega gledališča. V nedeljo 18. t m. se bo nadaljeval kongres UJU v dvorani Borze.
Zahteve srbijanskega učiteljstva
Zagreb, 16. avgusta, č. Predsednik beograjskega poverjeništva UJU Milan Popovič je podal naslednjo izjavo o nesoglasju, ki obstoja med glavnim odborom in beograjskim poverjeništvom UJU:
>Pri mnogih članih beograjskega poverjeništva obstoja nerazpoloženje proti sedanjemu predsedniku UJU gcsp. Vladi Petroviču. Ti člani so mnenja, da bi bilo treba gosp. Petroviča zamenjati z drugim. Ne na-pravljajo vprašanja, kdo naj bi bil njegov naslednik. Ako pa ne bo preostalo drugo, kakor da pride gosp. Petrovič zopet v kombinacijo, ne bodo člani beograjske sekcije zaradi tega postavili kakega vprašanja, temveč bodo samo zahtevali, na j se na podlagi proporca organiziranim članom beograjske sekcije da 16 mest v glavnem odboru, dočim bi vsi ostali dobili 21 mest. Treba je vedeti, da imajo vse druge sekcije skupno za 280 članov manj, kakor beograjska sekcija sama. Povdarjam, da se pri nas odklanja vsaka misel o kaki majorizaciji beograjske sekcije, ali o kakem plemenskem razdoru, kakor se nam je 6kušalo podtikati. V ostalem je vsa zadeva organizacijskega značaja.«
Odlikovanja
Pričetek dela za novi vozni red
Važna konferenca v prometnem ministrstvu
Beograd, 16. avgusta p. V prometnem ministrstvu se je ves dan vršila konferenca zastopnikov oblastnih železniških direkcij jn ministrstva prometa. Konferenco je vodil pomočnik ministra g. Franič. Na dopoldanski konferenci so razpravljali o novem voznem redu za I. 1930-31. Zadevni elaborat bo predložen mednarodni konferenci o voznem redu kot predlog naše železniške uprave.
Na popoldanski konferenci so razpravljali specijalno o izpremembi voznega reda za potniške vlake in o izpremembah za ta-kozv. kurzne, to je direktne vozove. Za-
devni elaborat bo dostavljen upravi švicarskih železnic, ki tvori po mednarodnih dogovorih poslovno upravo za te vozne rede. Uprava švicarksih železnic pošlje elaborata posamezni.! držav vsem državam v proučitev, nakar se vrši mednarodna konferenca za določitev definitivnega voznega reda. Letošnja konferenca se bo vršila meseca oktobra. Na njej bodo sodeloval vse evropske države z Rusijo vred. Izostala bo samo Španija. Navzoči bodo tudi zastopniki velikih parobrodnih družb, iz naše države Jadranska plovidba.
Capafilanca vnrii v Karlovih Varih
Spielmann je drugi, dr. Vidmarja pa je prekosil Niemcovič
Karlovy Vary, 16. avgusta, h. Razsodi* šče je danes proglasilo včeraj prekinjeno partijo med dr. Vidmarjem in "fatesom za remis. Današnji rezultati so bili naslednji: dr. Tartakower je v 22 potezah porazil Bogoljubova, Canal se je v 45 potezah vdal proti Maroczvju, Mattison je v 63 potezah zmagal nad Johnerjem. Remis so ostale partije Samisch : dr. Trevbal po 52 potezah, Marshall : Niemcovič po 45 potezah in Thomas : Rubinstein, ki sta se po 35 potezah odločila prekiniti partijo in bo jutri proglašena za remis. Neodlo* ceni sta ostali tudi partiji Gilg : dr. Euwe in Capablanca : Griinfeld. Prekinjene so
Horthy snubi madžarsko delavstvo
»Madžarska ni nikoli nasprotovala svobodi in nudi delavstvu največje družabne ugodnosti«
bile partije Spielmann : "fates, dr. Vidmar : Menšikova in Colle : dr. Becker. Današnjim igram je prisostvoval znani filmski igralec Conrad Veidt.
Stanje po današnjem kolu je naslednje: Capablanca 10, Spielman 9 in pol (2), Niemcovič 9, Vidmar 8 in pol (1), dr. Euwe, Griinfeld 8, Rubinstein 7 in pol (1), Bo* goljubov 7 in pol, dr. Becker 7 (1), Colle 6 in pol (1), Canal, Maroczy, Mattison, Samisch, Tartakovver 6 in pol, Gilg. Johner, Marshall, dr. Treybal 6, Yates 5 (1), Thomas 4. Menšikova 3 (1).
Jutri se bodo igrale le viseče partije. Prihodnje kolo prične v nedeljo.
Budimpešta, 16. avgusta, a. Madžarska brzojavna agencija poroča: Pri odkritju spomenika padlim herojem za domovino na otoku Csepelu je imel regent Horthy nagovor na zbrane množice, v katerem je med drugim dejal, da madžarske čete nikoli niso šle v borbo, da bi osvajale. Nato je regent Horthy pozdravil prisotne zastopnike madžarskega delavstva, želeč, da bi med njimi ne bilo taborov in razlik in da bi se ročni delavci -ne ločili od duševnega delavstva. Delavci naj ne po-
zabijo, da so tudi oni otroci domovine. Vsi družabni sloji morajo biti med seboj solidarni, ker žive v objemu ene narodne družine in ker so posamezni sloji odvisni drug od drugega. Nič ne nasprotuje kakemu bratskemu sožitju, ker Madžarska že po svojih tradicijah nikoli ni nasprotovala svobodi, kadar je prišel čas zanjo. Madžarska ni izkazovala delavstvu še nikdar tolikšne družabne udobnosti, kakor sedaj, ko preživlja svoje najtemnejše dni.
Kongres zveze veslaških društev v Varšavi
Lep sprejem zastopnikov 11 narodov, ki bodo tekmovali za evropsko veslaško prvenstvo
Varšava, 16. avgusta a. Včeraj Je bol otovorjen na svečan način kongres mednarodnega sa-veza veslaških društev. Otvoritvi le prisostvoval minister Matuszewski, dočim ie varšavsko občino zastopal njen podžupan Spotarasfei. Svečanosti ®o se udeležili tudi predstavnik« ost aii li javnih oblasti, športnih društev in številno občinstvo.
Minister Mataszewski }e po®dravil kongres v hnenu vlade in dejal, da vzgaja sp*ot4 ea lojalno borbo z nasprotnikom ter strogo obvladanje samega sebe. Na pozdravnS nagovor poljskega ministra je odgovoril Feron Fiza, ki se
Zaključek svetovnega reklamnega kongresa
Berlin, 16. avgusta, a. Na današnji zaključni seji kongresa za reklamo, je predsednik kongresa Young Reen izrekel zahvalo za gostoljubnost nemških oblasti in nemškega prebivalstva. Odgovoril mu je dr. Luther, ki je naglasil, da kongres ni razpravljal sam/ o velikih nalogah reklame, temveč tudi o potrebah medsebojnega sporazumevanja narodov. Končno je dr. Luther izjavil: >Tudi v Haagu vodijo sedaj težko borbo za politično pomiritev sveta, ki napreduje kljub vsem zaprekam. Kar se tiče mojega naroda in moje domovine, moram ugotoviti, da delujeta samo na to, da dosežeta pravice, ki «o potrebne za življenje v bodočnosti-c i
je pred vsem zahvalil predsedniku poljske republike Moscickemu, da je prevzel visoko pokroviteljstvo nad letošnjimi tekmami za evropsko veslaško prvenstvo. Oči športnikov iz na.j-raziSiejših krajev Evrope so te d«l obrnjene proti Varšavi, kjer so se zbrali zastopniki 11 držav, da se med seboj kosajo in da sd pribore častna mesta v medna rodni veslaški diružind. Delegati posameznih tetkmni.joaih društev in veslaških s a: vezo v so položili venec na grob poilj-sfkega neznanega junaka.
Prihod čsl. in jugoslovenske delegacije se pri-čalkuije še pred začetkom tekem.
Neugoden preokret za Tuko
Bratislava, 16. avgusta h. Danes se je pričelo zasliševanje dr. Milana Ivanke, ki ;e prav za prav spravil na dan Tukovo afero. Čeprav ie dr. Ivanka ori zaslišaniu iziavil. da je velik del svojega materijala dobil od tretjih oseb, je mogel že danes predložiti sodišču originalne vesti in originalni materijal, tako da je zaradi njegovih izjav nastal bistven preokret v procesu. Jutri se bo nadaljevalo njegovo zasliševanje. Zanimivo je, da je bil dr. ivanka dolgo časa znan s Tuko in da je zaradi tega mogel mnogo povedati o Tuki in njegovih odnošajjh do Madžarov,
Kakor smo že včeraj poročali, je Nj. Vel. kralj povodom krsta tretjega kraljeviča podpisal ukaz, s katerim je odliko* vano doslej največje število državljanov, po vesteh beograjskih listov okrog 28.000. Ukaz objavljajo četrtkove »Službene No-vine«, ki obsegajo 95 strani.
Z redom Karagforgjeve zvezde IV
v mariborski oblasti: Rudolf Maister.
Z redom Belega orla V.
v mariborski oblasti: Dr. Alojzij Juvan, župan v Mariboru; dr. Milan Gorišek, župan v Št. Lenartu; dr. Aloizij Goričan. župan v Celju; dekan Marko Tomažič v Konjicah; dekan Friderik Horvat v Veliki Nedelji in dekan Anton Podrinski v Zavrču;
v ljubljanski oblasti: inž. Josio Lenarčič, veleposestnik na Verdu; dekan Alojzij Kurent v Leskovcu; Gustav Vodušek, podžupan v Trbovljah; Ivan Gregorič, upravnik podružnice Narodne banke v Ljubljani; Ri-hard Skubec,. direktor TPD v Ljubljani in Milan Kipah, inženjer v Ljubljani.
Z redom Sv. Save I. stopnje:
vseuč. prof. inž. Dušan Sernec v Ljubljani in z II. stopnjo župan ljubljanski dr. Dinko Puc.
Z redom Sv. Save III. stopnje:
pomožni škof Ivan Tomažič, prof. teol. Josip Hohnjec ter zdravnik dr. Fran Jankovič, vsi v Mariboru;
v ljubljanski oblasti pa: dr. Karel Bom, veleposestnik pri Tržiču; notar Aleksander Hudovernik, predsednik notarske zbornice; dr. Peter Defranceschi, predsednik LKB in ravnatelj Rasto Pusloslemšek, vsi v Ljubljani.
Z redom Sv. Save IV. stopnje:
v Mariboru: Andra Ljubinkovič, upravnik podružnice Narodne banke; Josip Hladek-Bohinjslci, profesor glasbe; Ferdo Pinter, veletrgovec; dr. Ivo Šorli, notar in književnik; trgovec Petar Mijovič; veleindustrijec Josip Rosenberg; odvetnika dr. Franjo Li-pold in dr. Andrej Veble; inž. Oskar Dra-čar: odvetnik dr. Leopold Boštjančič; prof. Vasilij Mirk; zdravnik dr. Viktor Kac; veletrgovec Vilko Weixl; predsednik Slov. obrt. dr. Mijo Vahtar in novinar Vekoslav Spindler; nadalje dekan Josip Janžekovic pri Sv. Lenartu: župnik Jernej Frangeš pri Sv. Marjeti ob Pesnici; kanonik Josip Cerjak v Slov. Bistrici; odvetnik dr. Josip Pučnik, istotam; Anton Krejči, ravnatelj tovarne v Rušah; župnik Vekoslav Cilenšek v Poljča-nah; v Celju pa: opat Peter Jurak, notar Avgust Drukar, odvetnika dr. Josip Karlov-šek in dr. Anton Ogrizek; ravnatelj Mohorjeve družbe Josip Cajhen; ravnatelj Celjske posojilnice Josip Smertnik; provincijal kapucincev o. Linus Prah in superior laza-ristov o. Alojzij Pohar; nadalje dekan Ivan Toman v Vojniku; župan Karel Zerovnik v Lopi; zdravnik dr. Edvard Šerko na Vranskem; župnik Franc Zdolšek pri št. Jurju ob Taboru; dekan Martin Medved v Bra-slovčah; zdravnik dr. Vid Červinka na Polzeli; župnik Fortunat Korčan v St. Pavlu pri Preboldu; Julij Sadnik, unok. učitelj v Grobljem; Ivan Vogrinc pri Sv. Frančišku; mestni župnik Alojzij Čižek; zdravnik dr. Vinko Železnikar in šolski ravnatelj in župan Fran Vrečko, vsi trije v Slovenjgradcu; nadučitelj v p. Simon Šalamun v Šmartnem; župnik Davorin Roškar v Misliniu; dekan Ivan Rotner v škaJah; šolski ravnatelj v p. Alojzij Trobej v Šoštanju; župnik Ivan Hoj-nik v Koprivni: župnik Ivan Hornbek v Mežici; nadučitelj v p. Simon Viher v Vu-zenici; notar Avgust Kolšek v Marenbergu; advokat dr. Ivan Rudolf v Žrečah: dekan Franc Lom v Šmarju pri Jelšah; šolski upr. v p. Franc Lovrec v Podčetrtku; zdravnik dr. Ferdo Kunej v Št. Petru pod Sv. gorami; zdrav, direktor dr Franjo Šter v Rogaški Slatini; nadžupnik Franjo Korošec v Sv. Križu pri Rog. Slatini; dekan Franc Ša-lamon v Rogatcu; župnik Fran Bratušek v Svetinju; odvetnik Ivan Fermevc v Ptuju; župnik Anton Ravšelj v Cirkovcih; odvetnik dr. Matej Senčar v Ptuju; župnik Josip šink pri Sv. Lovrencu; župnik Alfonz Svet v Ptuju; ptujski župan Miha Brenčič; nadučitelj v p. in župan Janko Žunkovič na Raplju; dekan Jože Weixl v Križevcih; notar dr. Ivan Stojan ter župnik Andrej Lovrec v Ljutomeru; notar Hinko Požun in odvetnik dr. Lenart Boecio v Gornji Radgoni; župnik Jože Klekl v Velikih Dolencih; industrijec in župan Josip Benko ter kaplan Ivan Jelič v Murski Soboti; župnik Ivan Braša v Bo-gojini: franč. gvardijan in župnik o. Sikst Zbil v Čakovcu; nadrabin dr. Ilija Griin-wald in zdravnik dr. Albin Vlašič, istotam; župnik Štefan Murko v Podturnu; vicearhi-dijakon Ivan Kuhar v Prelogu; župnik Andrej Fišer pri Sv. Jurju v Medmurju; šolski uprav. Adolf Rozin ja v Harbeku; nadučitelj v p. Josip Rajšp v Mariboru in trgovec Mil-; ko Senčar v Ptuju.
V Ljubljanski oblasti z redom sv. Save IV. razr. odvetnik dr. Josin Zdolšek v Bre-; žicah. odv. dr. Rok Jesenko v Sevnici, župnik Anton Perkat v Dobovi. dekan Janez Medvešek na Vidmu, dekan Jakob Pavlovčič na Dolniem Suhoru. župnik ^Karel Škuli v Dolenji vasi. odvetnik dr. Štefan Raili (sedai v Celiu). dekan Ferdinand Frkar v Kočeviu. dekan Anton Skubic v Ribnici, lekarnar Fran Šavnik v Kraniu. veleposestnik Anton Detela v Preddvoru, župnik Henrik Bukovec v Mokronogu, nadžupnik dr. Fran Krulic v Laškem, rud. direktor inž. Joško Klotz na Rečici nr; Laškem. okrožni zdravnik dr. Ivan Premrov v Gradcu ori Litiii. notar dr. Josip Kre-velj v Litiii. okr. zdravnik dr. Tomo Zar-r.ik in župnik Ignac Sitar v Zagorju, dekan Josio Juvanc v Cerknici, notar Fran Tavzes v Gorniem Logatcu, dekan Valentin Zabret v Št. Vidu. okrožni zdravnik dr. Janko Marolt na Verdu, dekan Ivan Kette na Vrhniki, mestni tes. moister Ivan Za-kotnik v Zt. Šiški, dekan Franc Plešec v Šmarju, nadučiteli v o. Anton ?ibsrt r.fc Ježici. zdravnik dr. Ignac Pavlič v Kandiii. odvetnik dr. Josio Režek v rtov.^n me: tu. župnik Janez Oblak na Bledu, župnik Anton Kastelic na Jesenicah, zdravnik dr. Fran Kogoi istotam. notar Štefan Šink v Škofii Loki. nadalie v Liubliani: veletr-govci: Andrei Šarabon. Viktor Rohrman. Robert Kollmann. kamnosek Aloizii Vodnik. rentier Krel Pollak, indust-iec Ivan Avsenek. major v P. Martin Colarič. lekarnar Rihard Sušnik. kanonik Ivan Snsr.ik odvetnik dr. Stanko Žitko. inž. Pavel End-Iicher. direktor dr. Janko Kersnik, posestnik Josip Lukman. zdravnik di Jen.ej Demšar in dr. Ivan Hogler. odvetnika dr. ViHem Kreiči in dr. Oton "ettbh. cr tkior velesejma dr. Milan Dular, direktor »Sla-viie« dr. Ivan Bolč. kanonik dr. Aloizii Merhar. bančni ravrdteli dr. Ivan Slokar direktor Kreditnega zavoda Avgust Tosti. -jirof. dr.Janko-PretuaE. odvetnik dr. Milan
Šubic. duhovnik Janko Mlakar, tainik
Bančnega sindikata dT. Aloizii Rant. novinar Fran Zabret oodravnateli LKB_ Bo-gumil Kajzeli dr. inž. Aloizii KraL inž. Josio Pavlin inž. Milan Šuklie in trgovec Edvard Zuoanc. _
Obmejni spopadi v Mandžuriji
Šanghaj, 16. avgusta a. Potrjujejo se vesti, da so ruske čete prestopile meje in pričele prodirati na kitajsko ozemlje. Nan-kinška vlada je pooblastila svojega poslanika v Wasningtonu, da obvesti vse države, ki so podpisale Kellogov pakt o tem postopanju Rusije.
London, 16. avgusta a. Iz Mukdena poročajo, da je general Šam Sum Liam odredil naj 60.000 mož broieča kitaiska vojska takoj odide na sovjetsko mejo. Od 390 ruskih vojakov, ki so včeraj zasedli dve obmejni postojanki je padlo 6 vojakov, dočim sta bila na kitajski strani ubita dva vojaka.
Konec stavke angleških tekstilnih delavcev
Manchester, 16. avgusta. Že skoro tri tedne trajajoča stavka tekstilnega delavstva v Lancashireu je završena. Kakor znano, je stopilo pred tremi tedni v mezdni boj pol milijona delavcev, ker so zahtevali povišanje plač in mezd in delno preureditev delovnega časa. Po llurni konferenci med zastopniki strokovnih organizacij in predstavniki lastnikov tekstilnih tovaren je bil dosežen sporazum. Obe stranki sta pristali na to, da se sestavi mešano razsodišče, ki bo obvezno odločilo v tem sporu. V razsodišče prideta po dva predstavnika delavstva in delodajalcev ter 1 nevtralni predsednik. Davi ee je delavstvo vrnilo na delo in bo delalo za dosedanje mezde in z dosedanjimi pogoji, dokler razsodišče ne izreče svoie razsodbe.
Skupna škoda zaradi stavke tekstilnega delavstva v Lancashireu, ki je trajala tri tedne, presega 1 milijon funtov. Delavstvo je izgubilo eno četrtino milijona na odpadlih mezdah.
Novorojenec z liktorskim svežnjem
Rim, 16. avgusta, g. Listi javljajo iz An* cone, da je neka ženska rodila dete, ki je imelo na boku znamenje, ki je kmalu zavzelo obliko fašističnega liktorskega svežnja. Mati je izjavila, da je pred meseci na fašistični proslavi zagledala električno razsvetljen liktorski sveženj ter je pri tej priliki dejala svojim prijateljicam, da se bo njeno dete rodilo s tem znamenjem. Nehote je pri tem prijela za bok. Tajnik fašistične stranke v Anconi je že odposlal Mussoliniju fotografijo tega čudeža.
Francoska policija preiskuje komunistične finančne vire
Pariz, 16 avgusta a. Policija le izvršila celo vrsto hišnih preiskav v komunističnih zadrugah v pariških predmestjih. Te zadruge so izdajale blagajniške bone in na ta način podpirale sedaj zapečateno deiavsko fcmeGko banko. Poli d j a je zaplenila vse knjige in korespondenco teh zadrug, iz katerih je razviden način financiranja francoske komunistične akcije.
Nov rekord v preplavanju Ženevskega jezera
Žaneva, 16. avgusta o. Holandislka plavalka Corry Leibrandit je preplavata 60 kim dolgo progo od Ouchya dO Ženeve na Ženevskem jezeru. Plavala je nepretrgoma 35 ur in pol ter postavila s tem nov rekord za preplavale t\pro«e.
Zopet nesreča na romunski železnici
Bukarešta, 16. avgusta g. Med postajo Sina jo in Reteu se je dogodila zoipet železniška nesreča. Dva tovorna vlaka sta trčila skupaj ter skočila s tira. Dva železničarja sta bila ubita, 4 pa so ranjeni.
Iz borovškega letovišča
Kranjska gora, 16. avgusta Stavbna akcija, ki je bila predvidena za letošnje poletje in za katero so se delale velike priprave, se nikakor ni razmahnila tako, kakor se je pričakovalo. Razen nekaj malenkostnih popravil na starih stavbah se ni dogradilo ničesar, kar bi bilo omembe vredno. Je pač težko zidati sredi med največjo sezono, pomlad pa je v borovškem kraju prekratka, če se more o pomladi sploh govoriti. Razen restavraterja Pristavca, ki si je pod Podkorenom napravil novo, moderno pekarno, ni letos nihče pokazal posebne podjetnosti. Tudi prepotrebna, že popolnoma projektirana planinska koča v Krnici je prišla na mrtvo točko in menda ne bo še tako kmalu oživotvorjena. Podpisovanje delnic je prenehalo zaradi pomanjkanja kapitala: podružnica planinskega društva pa iz razumljivih razlogov ne more sama investirati potrebne vsote. Vsekakor pa bo naš turistovski svet še dolgo ločen od krasot, ki jih nudi Škrlatica s svojo divjo skupino.
Od Podkorena pa prav do praga Kranjske gore je polje še vedno zasuto s peskom in gramozom, ki ju je pustila zadnja povodenj za seboj. Borovško polje je dragoceno, ker se ga meri na milimetre, in .ie resnično žalostno, da ga še zdaj niso očistili nepotrebne navlake, ki dela na Jetovi-ščarje najslabši vtis. Potok Rojico bi bilo pač treba naravnati v staro, sedaj popolnoma suho strugo, a novo strugo bi morali zasuti, da bi si okolica spet pridobila staro, slikovito obeležje. Savini nasipi so še vedno trhli in kolikor so popravljeni, so popravljeni skrajno primitivno in nezanesljivo. Že prihodnja huda ura se bo še straš-neje maščevala nad vso okolico kakor se je zadnja povodenj. Zato bi bilo pač umestno, da merodajni činitelii še pravočasno ukrenejo vse potrebno, da preprečijo neizogibno katastrofo.
Tukajšnji letoviščarji so zadovoljni z vsem in hvalijo odkrito razmere, ki vladajo po letoviščih, posebno stanovanjske in prehranjevalne. Zabavajo se med seboj in se kratkočasijo po mili volji. Dan gineva za dnevom v dobri volji in brez skrbi. Pravijo, da so po svetovni modi hoteli izbrati celo miss Kranjsko goro, a so se premislili. Konkurentinj bi bilo preveč in izbira kraljice nemogoča. Pa so sklenili, d? si vsak zase izbere svojo miss Kranjsko goro in jo v srcu proglasi za kraljico. Pa je prav tako, in ni zamere na-desno*AJe- naimani aa Jeva,
Nemški zdravniki iz ČSR v Sloveniji
Sušak. t6. avgusta a. Med raznimi zdravniškimi sk/up-ima.mi, kd bodo obiskale našo rivijero septembra meseca, je tudi izlet kakih 100 nemških zdravnikov iz Češkoslovaške. Ta skupina potuje vsako leto v znanstvene svrhe in si je letos izbrala našo državo. Po naši državi bodo potovaE 14 dni. Dne 11- septembra bodo prispeli v.Maribor, od koder bodo napravili izlet na Dobrno in v Rogaško Slatino. Dne 13. septembra prispejo v Ljubljano, zivečer se podajo na Bled, kjer ostanejo naslednji da.n. 14. septembra odpotujejo preko Ljubljane, Postojne, Sv. Petra, Opatije in Reke na Sušak, kamor prispejo 16. septembra ob 10. dopoldne. Ogledati si bodo vsa kopališča ob Jadran«. Na Češko se bodo vTačaii preko Budimpešte.
Vprašanje kočevske gimnazije
Kočevje, 16. avgusta, d. Vesti, da bo kočevska gimnazija ukinjena, so naše me* sto in vse njeno področje hudo vznemirile. Predsednik Dijaškega doma in bivši mestni župan dr. Sajovic je zato porabil priliko, ko se je mudilo na Bledu več čla« nov vlade, da dobi avtentične informacije. Šel je na Bled, kjer je bil sprejet tudi od namestnika predsednika vlade, ministra LTzunoviča. Dobil je zagotovilo, da so vesti o ukinjenju kočevske gimnazije netoč* ne, ker polaga vlada iz državnih in narodnih razlogov na ta zavod veliko važnost. EHjaški dom naj mirno sprejema goience za prihodnje leto. Dr. Sajovic je z Bleda poslal tudi ministru prosvete Maksimovica obširen telegram, v katerem navaja razloge za neokrnjeni obstoj kočevske gim* nazije.
Poslanik Šeba odide?
Praga, 16. avgusta č. Kakor znano, se češkoslovaški poslanik v Beogradu Jan Šeba nahaja že pet let na svojem mestu. Po običaju v češkoslovaški diplomaciji se poslaniki po treh letih premeste na novo mesto, vsled česar ie pričakovati, da bo tndf poslanik Šeba premeščen iz Beograda šo letos.
Skavtski kongres v Beogradu
Beograd, 16. aivgusta p. Od 30. avgusta do 3. septembra bo v Beogradu kongres dcanntcr iz vse države. S kongresom bodo združene tod« prireditve m tekmovanja za ska viška pcvemsfcv*.
Seja VZS
Beograd, 16. avgusta	p. Vrhovni zakonodajni
svet je danes popoldne	proučeval načrt zakona
o sredln-jih šoteh; jratrd	bo še nadaijeva! razpravo o istem zakonu.
K proslavi desetletnice osvobojenja Prekmurja
Prejeli smo s prošnjo za objavo našle«' nje izjave:
Odbor Sokrtskega društva r Dolnji Lendavi je na svoji redni šefi dne lt avgusta! 1929. soglasno sklenil, da objavi sledečo
IZJAVO:
Dne 6. avgusta t 1. je »Jutro * priobčilo izjavo g. J. Klekla, župnika v p. in predsednika glavnega akcijskega odbora za proslavo osvobojenja Prekmurja.
Ker trdi g. župnik v svoji izjavi, da so bila vsa društva k sestanku zaradi volitve v vodilne odbore povabljena, ugotavlja podpisano društvo, da ni prejelo nikdar ni-kakega vabila niti na sestanke, niti na proslavo. Vabilo k banketu je seveda tudi izostalo.
S tem je namenoma prezrto najstarejse nacionalno društvo v Prekmurju, kar ne more biti v korist proslave.
Z ozirom na nacionalni in patriotični moment pa je društvo sklenilo, da ne izvaja konsekvenc, temveč da se s svojim članstvom polnoštevilno udeleži oficijelnega de-, la proslave.	- i
IZJAVA.
Na izjavo g. J. Klekla, župnika r p., T Vašem cenj. listu z dne 6. t. m., da so bila vsa društva vabljena k sestanku za konstituiranje akcijskega odbora, ugotavljamo, da podpisani sreski odbor Narodne Odbrane ni dobil nobenega vabila.
Znano nam pa je, da tudi druga nacionalna in kulturna društva niso prejela va-
bil. . . ^ ^ Ker pa obstoja omenjeni odbor po večini iz bivših pristašev neke politične stranke, se nam vsiljuje mnenje, da se hoče tej eminentno važni manifestaciji dati enostransko obeležje ,kakor da bi le ena stranka imela vso zaslugo za osvobojenje Prek-
mul"ja-	,	, ,,	-x
V tem pogledu bi lahko v marsičem razblinili iluzijo domnevnih zaslug.
Princip, zavzet od izvestne strani, naj se prepusti inicijativo domačinom, — je ?el tako daleč, da se je izključilo od vodstva prireditve korporaci.ie, čije člani so z orožjem v roki osvobodili Prekmurje in dali v dosego tega cilja tudi svoje življenje.
Za svobodo Prekmurja je dal namreč svoje mlado življenje Sokol, čigar grob bodo na dan proslave okinčala ona narodna društva, ki so bila prezrta.
In namenoma je bil Sokol potisnjen med statiste pri proslavi kljub temu. da bi zaslužil z ozirom na svojega mrtvega brata častno zastopstvo v odborih za prireditev proslave.
Tudi v ostalih društvih so ljudje, ki s« doprinesl' svoj del k osvoboditvi, člani teh društev pa so tudi domačini.
Nacionalisti niso ozkosrčni. Zato opuščajo onim, ki so majhni na duši in srcu. Odbor Narodne Odbrane v Dolnji Lendavi,
IZJAVA.
Učiteljsko društvo za srez Dolnja Lendava izjavlja na dopis g. župnika Klekla v »Jutru« z dne 6. avgusta t. 1., da ni bilo povabljeno na sestanke zaradi proslave 10-letnice osvobojenja Slovenske Krajine in ne v pripravljalne odbore menda v priznanje resničnih zaslug, ki se jih je steklo slovensko učitelistvo v teku desetletja v tej pokrajini za narod in državo. Bilo je skoro edino, ki je znalo, stoječe v prvi bojni vrsti, nesebično in brez strahu širiti in,čuvati narodno in državno misel.
Zavest pa, da je društvo na pravi poti do končne zmage svoje nacionalne misli, mu je popolno zadoščenje za preziranje, zaradi katerega bo še marsikoga sram, ko si bo izpraševal svojo narodiSvvest. — Učiteljsko društvo za okraj Dolnja Lendava.
Naši Kraji in
Krs! kraljeviča Andreja
Krstna ceremonija. Za duhovščino drži aa rokah mladega princa Andreja kum princ Pavle. Poleg koma Nj. VeL kraljica Marija. Zadaj po vrsti: Nj. Vel. kralj, grška kraljica Elizabeta, prestolonaslednik Peter, princ Aleksander sin princa Pav«
la, kneginja Olga.
Srečna mati Nj. VeL kraljica Marija se poda ▼ spremstvo ktrma princa Pavla in krrrrrice kraljice Elizabete h krstu.
Ministri pred Suvoborom, drog po redu minister Uzunovič, dvorni maršal polkor-oik Dimitrijevid, minister Drinkovid, minister dvora Je vtič.
Jurčičeva slavnost na
Muljavi
Od »zakrpane« Višnje gore mimo Stične do »raztrganega« Žužemberka se razprostira domena Jurčičevih junakov. V tej krasni, ljubki dolenjski pokrajini so živeli vsi ti »deseti bratje«, Doleii, Krjavlji, Jurji Kozaki, Domni in drugi. In ko stopaš po Železniške postaje v Stični po prašni, od vročega poletnega solnca obsevani okrajni cesti čez Mrzlo polje proti Jurčičevi rojstni vasi, se li zdi, da mora zdaj pa zdaj stopiti pred te deseti brat, bos in z zvezanimi škomji čez ramo, ali pa priroban-tfti izza hoste Krjavelj s svojo kozo.
2e od daleč te pozdravlja v dolini stoječa muljavska cerkvica, vas pa je razpoložena na desni strani na pobočju mičnega hribčka, vsa zatopljena v somrak sadnega drevja. In na najvišji točki, tik pod gostim bukovim in smrekovim gozdičkom stoji obrnjena proti vzhodu rojstna hiša našega prvega pripovednika, nepozabnega pisatelja Josipa Jurčiča.
Tu v tej hišici Je presedel zimske večere svoje mladosti in poslušal v zapečku pripovedke svoiega deda, pod tole hruško drobnico je ležal vroče poletne popoldneve, po tehle livadah in njivah je begal za metulji in trgal prve pomladanske cvetke rn v tehle šumicah je samoten sanjaril v jesenski dan. Tu v tem raju je zasnoval svoje najlepše povesti, ki jih še zdaj, po preteku polveka še vedno rado prebira staro in miado.
Jurčič je že zdavnaj ttmrl, čez dve let! bo 50 let njegov brat gospodar na domu
Duhovščina, ki je izvršila krst: ljubljanski prota Jankovid, dvorski prota Popovid, dijakon Lan g in.
je obobožal ln se postaral in hišica je začela razpadati in bi tudi razpadla obenem s spominsko ploščo, vzidano v steno pri vhodu, če bi ne bilo dobrih ljudi, ki so začeli zbirati milodare za popravo hiše. A darovali so večinoma reveži; od bogatih trgovcev, ki so pri drugih narodih največji dobrotniki kulturnim ustanovam, se je odzval le malokdo. Hiša je bila prenovljena od znnaj in od znotraj, zadaj je dobila prizidek dveh sob in je zopet vsa lepa in snažna.
Na Veliki Šmaren je bila otvoritev prenovljene Jurčičeve rojstne hiše. K slav-nosti se je zbralo od blizu in od daleč polno pisateljevih častilcev. Seveda jih je bilo pričakovati mnogo več, zlasti mladina se je slabo odzvala. Hišo je blagoslovil šentviški župnik Hadnik. Navzoče goste je pozdravil v imenu mestnega odbora domačin kmet Lampe, v imenu ljubljanskega oblastne ga odbora komisar in pisatelj Narte Veli-konja, v imenu politične oblasti namesto zadržanega litijskega sreskega poglavarja pa sreski šolski nadzornik Bezeljak.
Nato je stopil na govorniški oder prosvetni šef dr. Lončar in v krasnem, temeljitem govoru predstavil množici vneto slu-šajočega ljudstva nesmrtni obraz velikega muljavskega rojaka in sicer v prvi vrsti kot prvega in nedosegljivega pripovednika slovenskega naroda, kot njegovega neustrašenega buditelja in vodnika v najtežjih ča-čih njegovega preganjanja, v boju za njegov obstanek in za njegove najelementarne.iše človeške in narodne pravice. Orisal jim ga je tudi kot urednika »Slovenskega Naroda« in jim ga stavil za vzor.
Notar Zevnik je nato v temperamentnem ali poljudnem govoru opisal razliko med razmerami leta 1882., ko se je odkrila spominska plošča Jurčiču, in razmerami današnjega dne. Leta 1882. so priredili Ljubljančani slavnost domačinom na Muljavi,
Motnje v želodcu ln črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dam čašo »FRANZ JOSEFOVE« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Joseiova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri moonokrvnih, korpulentnih osebah, putikarjifa in he-moroidalno bolnih. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
letos Ja prireja Muljava sama svojim gostom. — Jurčič-Jugosloven je leta 1870. že urejeval v Sisku jugoslovenski časopis, pa tudi prej in kasneje se je čutil Jusoslovena. Kot Slovenec je vedno zahteval združenje slovenskih pokrajin, bil je ljubeč prijatelj svojega rojstnega kraja in kmečkega ljudstva. Njegov »Deseti brat« ni navaden potepuh, temveč simbol teptanega slovenskega naroda v časih nemških fevdalnih gospodov. Muljavčani naj bodo ponosni na svojega velikega domačina-pisatelja.
Zadnja govornica Cučkova je poudarila veliko vlogo žene v spisih Jurčiča, ki jo ie opisoval z ljubeznijo kot malokdo.
Pozneje se je razvila vesela zabava s petjem pevskega zbora pod vodstvom učitelja Samca in s tombolo. Vmes pa je Igrala ljubljanska železničarska godba.
Le prehitro je tekel čas in noč je prisilila ljudi k odhodu iz krasne Muljave. R. P.
Slovenec avijatiski pionir v Ameriki
Ameriški listi objavljajo vest. da je imenovan Slovenec g. Jurij Kraigher za namestnika tehniškega direktorja Mehikanske aviatiške družbe s sedežem v mestu Mehiki. Ta velika družba je ustanovljena s severno-ameriškim kapitalom ter vrši ko-mercialno-aviatiški promet med Mehiko in centralnoameriškimi republikami Panamo in Kubo. Podjetje je v koncernu Pan American Airways, katerega tehnično upravo vodi osebno Charles Lindbergh.
Značilno je, da so prvi poleti med Mehiko, Panamo, Kubo in Florido, čim je Lindbergh uvedel promet z Newyorkom in se med tem zaljubil in kasneje poročil hčerko ameriškega poslanika v Mehiki, bili poverjeni baš našemu Kraigherju. Gre tu za ogromne daljave več tisoč kilometrov deloma nad morjem, deloma nad pustimi, preko 3500 m visokimi tropskimi gorami, toda je raid uspel točno po načrtu brez najmanjše nesreče, čeprav se je enkrat v Tam-Picu mora! pilot spustiti na tla. Veliki centralno ameriški listi prinašajo sliko neustrašenega pilota z laskavimi pohvalami njegove sposobnosti: v vseh člankih se obenem poudarja, da je Kraigher jugoslo-venskega rodu.
G. Jurij Kraigher je rodom h Postojne in se je izučil za aviatiško službo še pred vojno kot mlad slušatelj tehnike v Nemčiji. Med vojno je pobegnil v Italijo z avstrij skim aparatom najmodernejšega tipa ter se takoj prijavil med iugoslovenske dobrovolj-ce. V naši vojski je rezervni poročnik ter se nahaja od 1. 1921. v Ameriki, kier se je sprva moral boriti z velikimi težavami.
Po epohalnem Lindberghovem poletu je komercialna aviatika v novem svetu zavzela velik razmah ter sta sposobnost in vztrajnost našega rojaka hitro in lahko našli priznanje.
Gospodinjska šola in penzijonat Mladika
V najlepšem delu Ljubljane poleg mestne ženske realne gimnazije v bližini Tivolskega gozda in obdana okrog in okrog z vrtom in parkom je moderna stavba penzijo-nata »Mladike«. Penzijonat je namenjen onim gojenkam, ki hočejo posečati gospodinjsko šolo, žensko realno gimnazijo ali pa tudi kako drugo šolo, sploh vsem onim deklicam, ki žele izpopolniti svojo izobrazbo v kaki stroki.
Gospodinjska šola v Mladiki se prične dne 1. oktobra. Vpisovanje je dne 29. in 30. septembra ob 9. zjutraj.
Namen gospodinjske šole je, podati občo gospodinjsko naobrazbo in temeljit teoretičen in praktičen pouk v vseh strokah gospodinjstva.
Za sprejem je treba, da Je gojenka izpolnila najmanj 16. leto in da se izkaže z iz-pričevalom dovršene meščanske ali njej podobne šole.
Učni predmeti so: gospodinjsko spisje, računstvo in knjigovodstvo, vzgojeslovje, živiloznanstvo, državoznanstvo, nauk iz gospodinjstva, zdravstvo, vrtnarstvo, servira-nje, kuhanje, šivanje, pranje, likanje in vsa domača opravila. Vse navedene predmete poučujejo strokovno izprašane učiteljice, oziroma profesorji.
Vzporedno se priredita za gojenke gospodinjske šole tudi dva strokovna tečaja, in sicer a) samaritanski tečaj, b) tečaj za nego dojenčkov v higijenskem zavodu. Za oba tečaja dobijo gojenke diplome.
Vsaka goienka plača pri vstopu 50 Din kot pristojbino za učila.
Učenke so ali zunanje, ki stanujejo doma ali drugod, ali pa notranje, ki stanujejo v internatu, ki je v zvezi z gospodinjsko šolo. Zunanje gojenke plačajo mesečno z uko-vino vred 500 Din. notranje pa plačujejo za vso oskrbo z ukovino vred 1000 Din.
Pouk traja od 8. zjutraj do 6. zvečer. Odmor je med 14. in 15. Učenke so razdeljene v dve skupini, od katerih je ena
Kulturni pregled
Zanimiva cerkvena posvetovanja
Na tleh nase države se je vršilo pred nekaj dnevi za širšo javno6t neopaženo versko zl>orovanje, ki je v zgodovini krščanskih cerkva osamljeno. V Novem Sadu so se sestali k teološkim posvetovanjem zastopniki zapadnih in vzhodnih cerkva. Konferenca ee je zbrala na pobudo lanskega svetovnega kongresa krščanskih cerkva v Stock-holmu. Tam se je sestavila posebna komisija pravoslavnih in protestantskih teologov, ki je imela proučevati zbližan je teh cerkva na teološkem polju. Predsednik komisije je bil profesor berlinske univerze Deismann.
Pri pogajanjih med zapadno in vzhodno cerkvijo je vneto sodeloval bački škof Ire-nej; na njegovo pobudo se je ta konferenca, ki predstavlja nemara začetek novega poglavja v zgodovini krščanstva, sestala baš v Novem Sadu. Zastopano je bilo sicer manjše število fakultet, vendar so prispeli zelo ugledni možje z zapada in vzhoda, med njimi prof. Dibelius (Heidelberg), prof. K. L. Schmidt (Jena), docent Michaelis (Berlin), prot Beth (Dunaj), prof. Calvier (Montpel-lier), prof. Glubokovskij (Rus, sedaj v Sofiji), prof. Bezobrazov (Rus, sedaj v Pari-uu), proi Dodd z Mansfieldovega Collega jJAjiglija) prof, Bratsiotis iz Aten in prof.
Bednaf 8 Husove fakultete v Pragi. Konferenci je predsedoval škof Jrenej.
Teologi so razpravljali o Pavlovem pismu Filipe jcem in o teoloških vprašanjih, ki so z njim v zvezi. Predavanja so bila na visoki znenstveni stopnji in so pokazala, da vzhodni teologi obvladujejo svetovno versko literaturo prav tako dobro kot zapadni.
Konferenca se je zaključila z lepim uspehom; med protestanti in pravoslavnimi so bili vzpostavljeni prvi načelno - važni stiki in teologi zapadnih dežel so imeli priliko spoznati srbsko teologijo v Sr. Karlovcih in monastire v Sremu.
Kakor na svetovnem kongresu v Stock-holmu, ni bil tudi na novosadski konferenci navzoč noben zastopnik katoliške cerkve. Zato so se pa dva dni po zaključku novo-sadske konferenee sestali v Pragii katoliški teologi, ki delujejo na polju zbližanja z vzhodnimi krščanskimi cerkvami, izmed pravoslavnih pa redki poedinci, ki se zavzemajo za združitev vzhodne in zapadne cerkve v znamenju papeškega primasa. Tu je predaval med drugimi tudi ljubljanski profesor dr. Grivec.
Zanimivi proces zbliževanja med krščanskimi cerkvami se tedaj nadaljuje na dveh različnih, ločenih linijah. Verjetnejše je cerkveno zbližanje med protestanti in pravoslavnimi, ker stoje vse te cerkve na osno-
vi avtonomije, dočim bi se sporazum z Vatikanom mogel izvršiti le v centralističnem duhu rimske cerkve. Med pravoslavnimi in protestanti tudi ni intolerantnega trenja, dasi so same teološke razlike znatno večje nego med pravoslavnimi in katoličani, ki smatrajo pravoslavne za šizmatike, protestante pa za heretike.
Slovenska pesem med Hrvati
Toplice, 13. avgusta.
Agilno varaždinsko pevsko društvo >To-mislav«, ki vedno izdatno poleg hrvatskih skladb goji tudi slovenske, je priredilo 11. t. m. 6 svojim moškim zborom koncert v Varaždinskih Toplicah. Od Slovencev so bili na sporedu Dev, Ferjančič, Ipavec in Lajovic. Zbor je z veščo roko vodil dirigent dr. E. Krajanski, samospeve je vmes zapel tenorist naše opere g. St. Marčec s svežim glasom. Pri vseh slovenskih točkah je bila publika tako navdušena, da so morali eno za drugo ponoviti. Zdi se mi važno pripomniti, da pevsko društvo »Tomislav« z veliko ljubeznijo goji slovensko pesem, česar pri drugih hrvatskih pevskih društvih žal pogrešam. Tudi g. Marčec bo svoj koncertni repertoar sestavljal menda pretežno iz slovenskih točk. Z istim sporedom nastopijo umetniki prihodnjo nedeljo v Kra-pinskih Toplicah. Razen omenjenih skladateljev so bili na sporedu še Eisenhut, Vilko Novak, Zaje, Muhvič, Ružič, Bersa in Lhotka.
Slavko Ostere.
DANES! Nadveifc h> najboljše fiknsto mtadeto boiarasfoe, očartidve, nepozabne
«BET£ G A R B O
Dama iz lože št. 13
FataAno aitiaMlm zapetftvflra — žena. demon. —ViSe4c fjnbavniti prizorov — film, ki
nadkriAifuje vse dosedanje !!!!!! Danes ob poi po* S. io 9.	' Ljudske cene Dan 2, 4. 6, 8.
T«*** m	l^lttiii kino Matica
zaposlena pri šivanju, odnosno pri pranju in likanju, druga pa pri kuhanju. Teoretičen pouk se vrši skupno. Zunanje gojenke gredo lahko po 18. domov, notranje pa so zaposlene po skupinah pri pripravljanju večerje in Pri posebnih urah, kakor pri francoščini, italijanščini, klavirju itd.
V internat gospodinjske šole se sprejemajo tudi učenke drugih šol, ki imajo vso oskrbo in prvovrstno hrano. Mesečni honorar za te gojenke znaša 1000 Din. S seboj je prinesti perilo, obleko, določeno po uvidevnosti staršev in jedilni pribor in prtiče, posteljno perilo, 1 letno in dve zimski ode-
ji, pernico in blazino. Internat ima svojega domačega zdrvnika ter poleg učiteljic tudi še prefektinjo, ki poučuje francoščino in vodi francosko konverzacijo. Za klavirski pouk ie plačati posebej 150 Din, ker je za to posebna učiteljica.
Večerni gospodinjski in kuharski tečaji za uradniške soproge, uradnice in za delavke se bodo tudi letos vršili. Ti tečaji začno prve dni oktobra, trajajo tri mesece in se vrše trikrat v tednu od 17. dalje. Natančnejša pojasnila daje voditeljica gospodinjske šole in ravnateljstvo ženske realne gimnazije v LjubljanL
Prvi četvorčki v naši porodnišnici
Včeraj opoldne je delavska žena Terezija Gorenjeeva iz Lok pri Mengšu povila dva fantka in dve punčki — Mati in novo-
rojenčki so zdravi
Med vsemi javnimi ustanovami je porodnišnica gotovo najbolj zavarovana pred obiski novinarjev. V privatnih familijarnih zadevah že še no, — toda drugače je ta sveti tihi hram materinstva na Stari poti za Leoniščem izključno domena samaritan-ske požrtvovalnosti vedno budnih zdravnikov s primarijem dr. Zalokarjem na čelu ter usmiljenk in babic. Včeraj opoldne je vendar tudi ta naša tiha palača rojstev doživela dogodek, kakor še nikoli v času svojega obstoja in kakor ga v Sloveniji menda sploh ne beležijo porodniške kronike zadnjih desetletij. Terezija Gorenčeva, žena preprostega ključavničarja, zaposlenega v ljubljanskem artiljerijskem arzenalu, je porodila četvorčke — dva fantka in dve punčki. Kmalu popoldne, ko je bil porod končan, so slučajnostni obiskovalci prvi raznesli to nenavadno novico v ljubljansko javnost, a gospod primarij dr. Zalokar je ljubeznivo ustregel želji našega poročevalca, da si popoldne ob 5. sam ogleda čudežni številčni prirastek malega slovenskega naroda in komaj 34-letno mater, katere družinski blagoslov se je tekom enega dneva pomnožil na celih 10 glav.
V hramu materinstva
Vratar Šircelj s svojo imenitno modro uradno kapo na glavi smehljaje postaja na vratih prijavne sobe in očividno zadovoljen, kakor je od včeraj opoldne dalje uprav praznično razpoloženo vse osobje ljubljanske porodnišnice, pobara
—	»Od »Jutra«, ne, gospod? Sem si koj mislil ... Na, veste, kaj takega se pa le redko prigodi. Kar sam pomnim, je menda pred tremi leti neka učiteljica z Dolenjskega porodila trojčke. Še nekaj prej menda tudi neka druga. Toda četvorčkov še ne. Če malo potrpite, bo gospod primarij takoj tukaj, saj že ve, da pridete
Počakam in mimogrede pogledam na mizo, kjer se sam samcat belo odraža od nje sveže natipkani »sprejemni list« porodnice. Označka na desni zgoraj kaže številko 994, toliko je že letos bilo sprejemov v porodnišnico. Ime matere: Terezija Gorenc, rojena Fabjan, rojstno leto 1895, žena kiju čavničarja Benjamina, njen rojstni kraj Trzin, domovna občina Domžale, zadnje bivališče Loke št. 74 pri Mengšu, občina dtto, srez Kamnik. Dan vstopa: 15. avgust, dnevna oskrbnina 30 Din. Še neizpolnjena je rubrika: rojstni dan otroka (prostora je komaj za enega) in krstno ime.
V porodnišnici je vse tako snažno in tfho kakor v kakem samostanu. Čujejo se le tihi drsajoči koraki usmiljenk in babic, ki vedno zaposlene hitijo po širokem hodniku sedaj v to sedaj v ono sobo in mimogrede pozdravljajo tujca s prijaznim nasmehom. Končno se po stopnicah približuje glasnejše moško govorjenje, primarij dr. Zalokar se z dvema mladima asistentoma zopet vrača iz prvega nadstropja, kjer v posebni sobi neprestano izkazujejo vso nego in pozornost porodnici Tereziji in njenim četvorč-kom .
Na pol milijona porodov
—	A, prav, da ste prišli, pravi uvodoma g. primarij. — Dogodek je nenavaden, saj se četvorčki vrstijo komaj na vsakega pol milijona porodov. Pri nas takega primera še nimamo zabeleženega. Trojčki, — da, ti odpadejo povprečno na vsakih 6 do 7000 porodov in smo jih v zadnjih letih imeli dvakrat v gostih, dvojčki pa nikakor niso tako redki: povprečno na 80 porodov. Da za naše četvorčke izve javnost, pa je umestno tem bolj, ker gre za revno družino, ki je potrebna vse podpore in na« klonjenosti dobrih src.
Kako je bilo
Stopamo v prvo nadstropje in se spotoma pogovorimo o vsem, kako je bilo.
Porodnica Terezija Gorenčeva je prišla v bolnico v četrtek zvečer ob pol 9. Po« rodni krči so nastopili včeraj ob 10.45, a kompletni porod je bil končan že ob 13.20. Zdravniki gg. dr. Tomaž Ferlan, dr. Dolenc in asistentka gospa dr. Finkova z babico Kicovo se kar niso mogli načuditi, kaj vse bo iz tega... Prvi novorojenček, črnolas fantek, je zagledal beli dan ob 11.42, za njim je prišla prva sestrica, nato zopet fantek, a poslednja je zopet punčka mik) zavriskala v svet ravno ob 12.45. Ta* koj so jih okopali m nato na tehtnico z njimi. Njihova skupna teža je v en del seveda rekordna, v en del pa tudi ne. Te Štiri majcene drobne štručke tehtajo namreč skupno 6 kg ali še točneje 5.920 g, po
Obisk v porodnišnici
samic pa po vrstnem redu, kakor so prišli na svet: fantek I. 1500 g, punčka I. 1350 g, fantek II. 1530 g in punčka II. 1550 g.
Prav živahni so in čedni, drobno pogledujejo in milo lelekajo, ko jih usmiljenka in samozadovoljna, ponosna mlada babi« ca Kicova polagata na posteljo, da jih snamemo z aparatom v njihovem prvem posvetnem dostojanstvu. Obe punčki in en fantek imajo lepe črne kodrčke, drugi fantek pa dela častno izjemo s svetlimi, zlatimi laskL	«j
Mati
Pristopimo k porodnici m primarij dr. Zalokar se ljubeznjivo sklanja k njej vpra* šujoč:
—	Ali vam je všeč, da vas fotografiramo? Veste, vse samo z vašim dovolje* njem.
—	Prosim ... Naj le bo za spomin. Zdaj sem že precej dobra.
Močne črte prestanega trpljenja so tej blagoslovljeni materi že v najlepši ženski dobi začrtane v obraz. Pa je vendar srečna in zadavoljna ter na vprašanje s prav bistrim glasom odgovarja ter vmes tudi lahno gestikulira z desnico:
—	Deset jih je sedaj. .. Najstarejši Lad« ko šteje 15 let, Ivan 11, Tonček 9, Tilka 6, nato...
Kakor da se težko spominja, nadaljuje po daljšem presledku:
—	Naslednji sta bili dvojčki: Rezika, ki je zdaj stara 4 leta, in Marica, ki je umrla. Najmlajši — Franek — je pa star dva leti. j
—	Kako živite doma?
—	Tako pač... Oh, pridni smo vsf br radi se imamo. Stanujemo v Lokah pri Mengšu in mož se vsako jutro s kolesom vozi v ljubljanski arzenal tam Za Bežigradom. Na štirinajst dni zasluži___ saj
vam niti ne morem natanko povedati, ko« liko. A hvala Bogu, da je vsaj tako, največ smo pretrpeli v vojnem času, ko je on bil pri vojakih, jaz pa z otroki sama, čisto sama. ..
Tako zvesto kakor dvorjanki se okrog porodnice trudita usmiljenka in babica, pregledujoč zdaj vzglavje, zdaj štiri male pogančke, o katerih zaenkrat šs ni dolo« čeno, kdaj bodo deležni krstne soli in vo* dice. Apetit pa imajo baje že prav dober in v kvartetu so kar dovolj glasni. Nikar jih nočemo dalje vznemirjati, naj le žive in se okrepijo z materjo vred v požrtvo« valni negi porodniškega osobja, ki jih že dobro razloči; da pa vendar ni zamenjave, so vsakemu četvorčku dali pod povoj za prvi amanet bel listek s primerna označbo.
Vračali smo se po stopnjišču proti vb* hodu. Na steni glavnega hodnika je veli« ka statistična tabela z oglato krivuljo in številčnim seznamom poTodov od 1900 do 1928. Bilo jih je 1900. komaj 200, nato vsako leto več, v vojni je krivulja zopet hudo padala,a a po prevratu rastemo, čvrsto rastemo. Lani smo dosegli število 1350 in letos bodo gotovo tudi porodi v skladlu t vsesplošno dobro letino... Dobra STca store dobro delo, če se kakorkoli spomnijo novorojenih četvorčkov in njihove matere,
saj so rod našega rodu.
★
»Jutro« }e za prvo pomoč poklonilo materi Tereziji Gorenčevi 600 Din ter za vsakega novorojenčka po 100 Din, skupno torej 1000 Din, v prepričanju, da bo našlo nekai posnemalcev.
Pletenine
vseh vrst dobite najceneje in najboljša ▼ Pletanri Jenko, Domžale. 10.118a
£
NOtAVlCl
JOJUC"
Domače vesti
Dar NJ. Vel. kralja ob prffikj krsta kraljeviča Andreja. Z Bleda, nam poročajo, da je Nj. Vel. kralj Aleksander podaril na dan krsta kraljeviča Andreja 25.000 Din za ubožce blejske občine.
*	Iz orožniške službe. S kraljevim ukazom je bil imenovan kapetan H. klase in komandir 8 orožniške čete, sedai komandant orožniških odredov na Bledu, gospod Milan K o v i n č i č za kapetan I. klase in odlikovan z redom Belega orla 5. stopnje. Čestitamo!
*	Napredovanja ▼ armadi Povodom krsta tretjega kraljeviča je kralj podpisal velik ukaz, s katerim so povišani: v pešadiji: za kapetana 2. stopnje poročniki Iv. Ronko S. Hudales, Drago Slekovec, Ljud. Bertok, Boris Ivanec, Vladimir Kren; v artiljeriji: za kapetane 2. stopnje: poročnik Oton Pečar; v letalstvu: za poročnika podporočnik Viktor Bradač; v administraciji: za kapetane I. stopnje Ivan Mihič, Josip Tilj-ko, Josip Sever, Martin NagKč, Milan Turk. Blaž Jakopovič, Adolf Milavec, Jo-ško Škerl, Ivan Levar, Mihael Dele, Gregor Zoreč, Matija Vidmarič, Josip Hajek, Ivan Marenčič, Ivan Kovač, Ivan Bukov-nik, Ivan Tomašek; za kapetane 2. stopnje pa poročniki Rudolf Hvala, Ivan Fabjan-čič, Leopold Wagner, Matej Veber; nadalje ▼ artiljerijsko - tehnični stroki: za administrativnega kapetana I. stopnje Ivan Fister in Josip Hunjek, za administrativnega poročnika pa Janko Turk: v administraciji inženjersko - tehnične stroke sta povišana v kapetana 1. stopnje Josip Vu-čak in Franjo Gruber, v kapetana 2. stop-rje Rudolf Blažek, v poročnika Milan Ko-privec; v veterinarski stroki ie povišan v kapitana 2. stopnje poročnik Matko Ma. rolt; v svečeniški stroki v čin nižjega stalnega svečenika 2 stopnje Franc Pavlič; v orožništvu je povišan za poročnika podporočnik Borivoj Kunej; v mornarici pa v čin poročnikov fregate korvetni poročniki: Vladimir Podlesnik, Anton Zupan, Stanislav Cvirn, Josip Saksida, Fran Flego, Fran Podboj, Fran Potočnik, Ernest Blažon, Fran Martini, Josip Polak in Kazimir Renčelj; v ekonomski stroki mornarice je povišan t administrativnega kapetana 2. stopnje Franjo Mazi; v tehnični stroki v čin mornariško - tehniškega kapetana 2. stopnje Ivan Kajndl in Fran Baier, v čin nižjega tehničnega poslovodje 2. stopnje pa Anton Arko in Ivan Šušteršič.
*	Izpremembe v sodno - pisarniški službi. V področju vjšjega deželnega sodišča v Ljubljani so premeščeni: pisarniški ofi-cijal Ivan Soklič od okrajnega sodišča v Kranju k okrajnemu sodišču v Gornji Radgoni, kancelist Bokalič iz Murske Sobote v Kamnik, višji pisarniški oficiial Ivan Rup-nik iz Murske Sobote k Sv. Lenartu, kanc-list Josip Honigmann iz Kranjske gore v Kranj, kanclist Franjo Istenič iz Žužemberka v Kranj in kanclist Andrei Žebre iz Kostanjevice v Litijo. Za pisarniške uradnike - kancliste so imenovani zvaničniki Jakob Štukl pri okrajnem sodišču v Kozjem, Fran Tumpej v Kranjski gori, ter žandarmerijski naredniki: Anton Jager v Ložu, Ivan Keržan v Velikih Laščah, Ivan Remic v Ptuju, Ivan Pelan na Brdu, Aleksander Majerič v Žužemberku. Ivan Maj-nik v Kostanjevici, Josip Koren v Murski Soboti, Štefan Puschauer v Murski Soboti in Albin Handner v Gornji Radgoni.
*	Zakon o sudskom postupku u gradjan-skim parnieama je izšel kot 23. zvezek »Zbirke zakona«, ki jo pod uredništvom prof. Iliča izdaja znana beograjska knjigarna Gece Kona (Beograd, Knez Mihaj-lova ulica). Vsem interesentom bo poleg slovenske izdaje lično opremljeno originalno izdanje, kateremu je pridejan obširen register, dobrodošlo.
*	Sprejem gojencev za studii medicine. Ministrstvo vojske in mornarice ie razpisalo natečaj za sprejem 25 gojencev za študij medicine na beograjski univerzi. V poštev pridejo samo absolvirani maturanti, ki so letos opravili izpit zrelosti z najmanj prav dobrim uspehom. Prijave sprejema sanitetni oddelek ministrstva vojske in mornarice do 15. septembra letos. Izbrani gojenci bdoo imeli od 1. oktobra dalje brezplačno stanovanje in hrano z ostalimi potrebščinami v internatu (ki bo obvezen ra vse te gojence), predpisano obleko in vsak mesec določeno vsoto v gotovini za osebne potrebe.
*	Herriot o lepoti Južne Srbije. Po vesteh z naše južne državne meie je bivši francoski ministrski predsednik g. Herriot predvčerajšnjim iz Bitolja odpotoval na grško ozemlje. Ob priliki prehoda preko naše državne meje je Herriot svojim spremljevalcem izjavil, da jemlje iz Jugoslavije s seboj najlepše utiske. Zlasti je bil navdušen za lepoto prirode v Južni Srbiji ter za lepoto starih srbskih samostanov.
*	Hotelska razstava r Zagrebu. Skupno z 12. Zagrebškim zborom se bo 7. sept-tembra otvorila tudi hotelska razstava v Zagrebu, ki bo ostala odprta še po zaključku Zbora ter bo tvorila drugi del jesenske priredbe od 2. do 6. oktobra, ko se bo priredila razstava sadja in pijač.
*	Zahvala. Vsem, ki ste kakorkoli sode* lovali na tem, da se je dan slovenskega tovarištva na "Brezjah tako sijajno izvršil naša zahvala. Na udanostno brzojavko Nj. Vel. kralja, ki so jo odposlali bivši bojevniki, je prejel predsednik Colarič naslednji odgovor: Po nalogu Nj. Vel. kralia mi je čast sporočiti Vam njegovo srčno zahvalo za izjavo zvestobe, katero ste Poslali ob sestanku na Brezjah. Maršal dvora polkovnik Dimitrijevič. — ZSV v Ljubljani.
*	Gostilničarsk! kongres se bo vršil y Beogradu 21. t. m. v prostorih restavracije »Klaridžes« na Terazijah. Na kongres se pozivajo vsi 'hotelirji, gostilničarji, kavar-narji in restavraterji iz vse kraljevine ne gleda na to, ali so člani kake gostilničarske
organizacije ali ne. Razpravljalo se bo o važnih stanovskih zadevah. Dovoljena je polovična vožnja. Delegati iz Ljubljane bodo odpotovali 19. t m. opoldne z brzim vlakom.
*	Mestni vzgojni zavod Dijaški dom ▼ Ptuju sprejema gojence, k: bod~ obiskovali realno gimn izijo a J! meščansko šolo, v popolno oskrbo in vzgojo. Gojencem z dobrimi učnimi uspehi se dovoljuje popust Prospekte in vsa pojasnila daje vodstvo zavoda.
*	Skupščina Narodnega ženskega saveza. Letošnji kongres Narodnega ženskega saveza se bo vršil v Splitu v dneh 30. septembra in 1. oktobra.
*	Nekoliko statistike o Invalidih In invalidskih pokrajinah. Načelnik splošnega oddelka ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje Ljubomir Hofmanovič je v posebni knjigi objavil te dni invalidski zakon z dne 14. junija 1929. Temu zakonu je dodal popularno pojasnilo. Iz pregleda je razvidno, da prejema Srbija v imenu invalidnine 190,133.351 dinarjev. Bosna in Hercegovina 39,000.000. Hrvatska in Slavonija 46.728.000, Slovenija 20,000.000, Črna gora 12,878.802, Dalmacija 12,840.000, Srem, Banat, Bačka in Baranja pa 11 mil. 199.999 dinarjev.
*	Hrvatski planinci ▼ Slovenili. Hrvatsko planinsko društvo bo priredilo prihodnjo nedeljo izlet na Begunščico. Večje število hrvatskih planincev pa se bo udeležilo istega dne otvoritve planinske koče na Mirni gori v Beli krajini.
*	Prihod gradfščansklh in koroških dijakov v Zagreb. Kakor poročajo iz Zagreba, bo prišla tjekaj večja skupina hrvatskih dijakov iz Gradiščanskega in 15 slovenskih dijakov iz Koroške. To bo prvi obisk hrvatskih in slovenskih bratov iz Avstrije. Zagreb jim pripravlja prisrčen sprejem.	_
Danes!	Film atrakcij in bravur!
Harry Piel
v ogromni senzaciji
Njegovo najjačje orožje.
Danes oi> 4., pol 9. — Dim 2, 4, 6.
Kino »Ideal«
*	Umrl je na svojem rojstnem domu v Čeplezu pri Cerknem vpokojeni duhovnik gospod Blaž Bevk. Pokojnik je znal celo VTsto jezikov ter je mnogo prevajal. Tudi pesnikoval je. Bodi mu ohranjen časten spomin!
*	Zanimiv panj na ljutomerski razstavi.
Pišejo nam: Med tednom se je pojavil na razstavnem prostoru ljutomerske kmetijske razstave, kj traja do 18. tm.. v oddelku čebelarstvo en že rabljen ponj, dvočič Neiserjevega sistema predelan iz tople stavbe v mrzlo, odnosno Neiserjev panj predelan v Žnideršičevega. Brez dvoma je ta panj najvažnejši predmet v čebelarskem oddelku zato, ker se z malo izjemo na celem Murskem polju in povsod v Prek-murju čebeiarj po Neiserjevem sistemu, ki ima pač svoje prednosti, a tudi pomanjkljivosti. Razstavljeni panj predočuje kako si vsak naš čebelar sam, in to z nai-manjšimi stroški tako preuredbo sam lahko izvrši, ker bi nabava novih Žnideršiče-vih panjev, zlasti za one, ki čebelarijo s 50, 100 ali še več roji, bila pač draga reč. Naši čebelarji so imeli v minuli dolgotrajni zimi priliko uveriti se o pomanjkljivosti tople stavbe v Neiserjevi.i panjih, ko jim je mnogo rojev poleg obilne zaloge medu v panju od lakote poginilo, ker se v grozd stisnjene čebele zaradi hudega mraza niso mogle preko remic in satovja pomikati za hrano. Poleg tega je v veliki meri doseženo čebelarjenje pri taki preuredbi Neiserjevega panja. Čebelarji, poglejte si na ljutomerski razstavi ta panj! Razstavil ga je znani čebelar Mursa iz Krapja.
*	Najlepše slovenske narodne pesmi, fantovske in dekliške, za en glas s sprem-ljevanjem klavirja bodo začele izhajati prihodnji teden. Priredil jih ie skladatelj Josip Pavčič s slikovitim klavirskim par-tom tako, da jih bo pel lahko vsakdo, basist ali tenorist, altistka ali sopranistka. Izhajale bodo posamezno po 2 ali več skupaj in si jih bo vsakdo lahko za malenko. stno vsoto omislil. Slovenski narod bo ohranil v tej izdaji, ki bo edina med Slovenci, svoj najdražji zaklad.
*	Tiskarski škrat je v našem poročilu o krstnem poklonu »Dečve« pisal gdčna Sobčeva namesto gospodična Šarčeva, voditeljica akcije, kar bodi s tem popravljeno.
*	Ponarejale! denarja v Trstu prijetji.
Že dalje časa so krožili po Trstu ponarejeni dvajsetlirski komadi. Policija je iskala razpečevalce in končno je zasledila 24-letnega brezposelnega natakarja Giordana Gaudenzija, ko je v neki trafiki baš izmenjal ponarejeni dvajsetlirski komad. Aretiran je bil nato tudi njegov stric 441etni Mario Faschi, pri katerem so ponarejali denar. Vrši se poizvedovanje, ker ni dvoma, da je ponarejalcev več. Razpečanih je bilo okoli tisoč ponarejenih dvajsetlirskih komadov.
*	Žrtve planfn. Na Žlici pri Naborjetu so našli truplo kakih 40 let starega turista. Sodijo, da je to neki tuji planinec, ki se je ponesrečil v jeseni pred dvema letoma. Pod vrhom Triglava so našli žensko okostje. Morda je to ženska iz skupine izletnikov, ki je pred osmimi leti posetila Triglav z italijanske strani. Takrat se je raznesla vest, da je neka turistka zaostala in obležala onemogla.
*	Izvoz smederevskega grozdja. Kmetijski minister dr. Frangeš je v zadniem času posvetil posebno pozornost vprašanju eksporta grozdja iz Smedereva in Grocke, ki se doslej kljub svoji odlični
kvaliteti ni moglo primerno uveljaviti na tujih tržiščih. Znano je, da je smederevsko grozdje med najboljšimi v Evropi. Da se kljub temu ni moglo v dovoljni meri plasirati, je kriv nepripraven način pakovanja za transport. Kmetijski minister je zaradi tega odredil, da se takoj odpošlje v Sme-derevo veščak dr. Cezar iz Zagreba, ki bo tamkajšnje vinogradnike brezplačno poučil o modernem načinu pakovanja, kakor je uveden v Italiji in nekaterih drugih državah.
*	Pri kopanju utonil. Iz Vevč nm poročajo: Včeraj popoldne se je kopal v Ljubljanici pod železniškim mostom pri papirnici v Vevčah med drugimi tudi papirniški delavec Anton Štibernik. Štibernik je nekaj časa plaval, nato pa je, bilo je okrog pol 2., nenadoma izginil pod vodo. Ker so se kopali večinoma mlajši ljudje in otroci, mu ni nihče mogel priti na pomoč. Na krik kopalcev je prispel delovodja papirnice g. Jože Kure, ki je skoči! v vodo in izvlekel na suho Štibernika že nezavestnega. Utopljenca so skušali z umetnim dihanjem spraviti k življenju, toda bilo ie že prepozno. Orožniški narednik g. Sušnik je odredil, da so mrtveca prepeljali v mrtvašnico k D. M. v Polju. Vzrok nesreče ni popolnoma jasen. Sodi se, da je nesrečnega delavca prijel v vodi krč.
*	Žena zaradi ljubosumnosti ustrelila moža. V sredo zvečer je Zorka Vukčevi-čeva z revolverjem ustrelila svojega moža Jovana Vukčeviča, administrativnega poročnika tamkajšnje garnizije. Zorka je moža ustrelila v trenutku, ko se ie vrnil domov. Krogla ga je zadela v srce.
*	Dve detomorilki. V selu Mikatoviči pri Poreču so aretirali 291etno Angelo Mikato-vičevo, ker je oddala svojega novorojenčka neki svoji znanki, da ga skrije v podstrešju. Dete je ležalo tam tri dni in izdihnilo. Trupelce je mati pokopala v kleti. Kakih 40 metrov od obrežja v Puli so našli stražniki trupelce ženskega deteta, ki je bilo vrženo v vodo kmalu, ko je prišlo na svet. Detomorilko so hitro izsledili. To je 341etna Katarina Križmančičeva, ki je nekoliko slaboumna ter ima že tri otroke, ki so pa vsi spravljeni v sirotišnici.
*	Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
POTENJE ROK, NOG itd.
zanesljivo odstrani »SUDOR«-mast lekarne »Pri orlu«, Celje.
Zamenjam
stanovanje
lepo, 2-sobno s pritiklinanri v Škofji ulici za 1-sobno na Poljanah v mestni hiši. Najemnina je enaka. Dopise na oslas. odd. Jutra pod »Dogovor«.
Iz Ljubljane
u— Miss Ilirija. Film, ki se je posnel ob priliki AVeekenda« na Iliriji je lepo izpadel, vendar ga je treba dopolniti: v to svrho naprošamo vse lepe dame, ki hočejo biti še filmane poleg sedanjih tekmovalk, da se zglase danes ob 10.30 dop. pri blagajni na kopališču »Ilirije« Pri blagajni dobi vsaka informacije, kje se bo filmanje vršilo.
u— Turko odletel proti Boki Kotorski. V Ljubljano je prišel te dni šefkonstruktor našega letala »Sivi Soko« nž. Micki in je pripeljal s seboj rezervne dele za letalo. Včeraj je bil »Sivi Soko« že popravljen in je opoldne odletel proti Boki Kotorski, kamor mora odpotovati inž. Micki.
u— Pevski zbor Glasbene Matice Ljubljanske. Naloge nastopajoče pevske sezone zahtevajo, da se sestanemo že v torek 20 tm. ob 20. k prvi vaji. Vsi dobri dosedanji člani in članice naj nam ostanejo zvesti. Vpisovanje novih članov bo v ponedeljek 19. tm. od pol 19. do pol 20. v sobi št. 6. Vegova ulica. Zboru so potrebni samo teoretično in praktično dobro izvež-bani resni pevci in pevke. — Odbor.
u— Smrtna kosa. Na praznik je ugrabila smrt g. Antona P a n h o 1 z e r j a, vpoko-jenca državnih železnic. Njegov pogreb bo danes ob 17. na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojnemu blag spomin, rodbini iskreno sožalje.
u— Predmestna zgodba. Ko ie prišla predsnočnjim Jožefa G. domov do hiše na Cesti na Brdo 1, je srečela na pragu v isti hiši stanujočega Franceta G. Ta io menda ni hote! takoj spustiti mimo, zaradi česar se je Jožefa zjezila in ga udarila Po glavi z loncem, ki ga ie držala v roki. G. se je prijel za glavo, prihodnji trenutek pa je udarec vrnil in pri tem sunil Jožefo naravnost v levo oko. Poškodba je bila težka in je morala iskati poškodovanka pomoči v okulističnem oddelku splošne bolnice. S tem pa zadeva seveda še ni rešena ir, se bo ob svojem času obravnavala pri sodšču
u— Napad na cesti. Mizarski pomočnik Jože Repic se je vračal te dni pozno ponoči domov v stanovanje v hiši na Cesti na Loko. Ko je korakal precei zamišljen mimo nekega vrta, sta priskočila čisto nepričakovano do njega dva neznanca, ki sta ga najprvo nahrulila in ga pričela na'.o brez povoda obdelavati s pestmi. Pozneje sta ga napadla še s koli in ga potolkla na tla Repič je obležal na tlehh v nezavesti. Nekateri judje, ki so zvedeli za surovi napad, so pozneje obvestili rešilno postajo in je bi! Repič odpeljan zaradi težjih Poškodb v deželno bolnico. Naslednji dan, ko se je zavedel, je prijavil poškodovanec, da so mu neznani napadalci odnesli, preden so pobegnili v noč, tudi 200 Din gotovine ter mu strgali obleko, na kateri trpi nad 1000 Din škode.
u— Izredni občni zbor društva Kazino
se bo vršil v soboto 31. t. m. ob 6. zvečer v mali kazinski dvorani z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo predsedstva, \2. predlogi ravnateljstva, 3. slučajnosti.
Iz Maribora
a— Tudi Maribor zastopan na mednarodnem pedagoškem kongresu v Holsingeru.
Svetovnega mednarodnega pedagoškega kongresa v Holsingeru na Danskem se udeležuje tudi strokovna učiteljica gdč. Josipi-na Mlinaričeva s I. dekliške meščanske šole v Mariboru. To je tembolj razveseljivo, ker naš Maribor s svojo »Pedagoško centralo« prednjači v intenzivnem pedagoškem delu ne samo v Sloveniji, ampak v vsej državi.
a— Delegati iz mariborske oblasti na gostilničarskem kongresu v Beogradu. Iz
mariborske oblasti se udeleže gostilničar-skega kongresa, ki se bo vršil 21. t m. v Beogradu, naslednji gg.: Andrei Oset iz Maribora, Ivan Fabjan iz Šmarja pri Jelšah, Ivan Virant iz Žalca, Fran Pečuh iz Celja ter tajnik gostilničarske zveze Anton Komac iz Maribora. Delegati odpotujejo v nedeljo s popoldanskim vlakom.
a— Vprašanje gradnje vzpenjače na Pohorje. V četrtek je prispel v Maribor strokovnjak za grajenje vzpenjač. Odšel je takoj v spremstvu več članov pripravljalnega odbora za gradnjo vzpenjače na Pohorje iz Maribora, da si ogleda tamkaj teren in nasvetuje primeren kraj.
a— Koncert v mestnem parku bo v nedeljo dopoldne. Svirala bo železniška godba pod vodstvom kapelnika Sc.ioncherja.
a— Delovanje mariborske rešilne postaje v prvi polovici meseca avgusta izkazuje skupno 109 intervencij, ki se razdele tako- ' le: 77 je bilo nezgod pri delu, v prometu in na cesti, obolenj je bilo 23, v 3 primerih je šlo za poskušene samomore, v 6 primerih pa je morala rešilna postaja intervenirati v najrazličnejših nezgodah. V prvi polovici avgusta so med prometnimi nezgodami prevladovale motorne in kolesne nezgode, kar je v visoki sezoni izletov povsem razumljivo.
a— Smrtna kosa. V Mariboru ie preminula v visoki starosti 89 let zasebnica gospa Ana Permišek. Pogreb bo v soboto ob 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju na Magdalensko pokopališče. Blag ji spomin.
a— Delo dobe takoj: 2 kleparja, 4 mizarji, 6 kovačev, 3 sodarji, 1 pekovski pomočnik, 10 delavcev za kamnolom, 12 železo strugarjev, 2 slaščičarja, 1 gradbeni ključavničar in 1 sobni slikar. Interesenti naj se zglase pri borzi dela.
a— Vlom v sredi mesta. V stanovanje kamnoseka Ivana Mlakarja v Stolni ulici se je v četrtek splazil s pomočjo ponarejenega ključa neznan vlomilec in odnesel lastniku zlato uro, zlato zapestnico in 500 Din v gotovini, nakar je izginil brez sledu.
a— Nov transport delavcev v Francijo. V četrtek popoldne se je preko Maribora odpeljal zopet nov transport naših delavcev v inozemstvo, ki so se odpeljali s posebnim vlakom iz Zagreba. Skupno je bilo 249 delavcev iz Hrvatske, Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Odpeljali so se v Toul v Franciji.
Iz Celja
e— Promenadni koncert v Celju. V nedeljo bo priredilo celjsko Olepševalno društvo koncem mestnega parka poleg damskega kopališča dva promenadna koncerta, in sicer dopoldne od 10. do 12 in popoldne od 15. do 18.
e— Še o požarii na Lahovni. Pred dnevi smo poročali o požaru na Lanovni pri Celju, kjer je strela zanetila požar na gospodarskem poslopju posestnika Šafarja. Naknadno smo bili obveščeni, da je bilo gasilno društvo iz Gaberja pri Celju na pogorišču že tričetrt ure po nastopu požara in rešilo gotove katastrofe Šafarjev svinjak ter 4 sosednja poslopja, ki so bila krita vrhu vsega še s slamo. Vsa zahvala gre torej gasilnemu društvu iz Gaberja, ki je požar deloma lokaliziralo in vsa v nevarnosti se nahajajoča poslopja ubranilo katastrofe.
e— Smrtna kosa. V Šoštanju je umri v starosti 72 let prevžitkar Martin Brence z Ložnice pri Celju. Bil je prepeljan domov, kjer je bil pokopan 15. t. m. V celjski javni bolnici sta umrla 76 letni prevžitkar Jakob Turnšek iz Šmartna v Rožni dolini, in za škrlatico 7 letna Rozalija Tepeževa, hči sodarja s Huma na Sotli.
e_ Novi in povečani obrati. Pri celjskem sreskem načelstvu je zaprosila Keramična industrija, d. d. v Petrovčah pri Celju za komisijonelni ogled tovarniških objektov v Kasazah. Komisijonelni ogled bo v sredo 28. t. m. ob 14.30 na licu mesta. »Hmeliar-na«, r. z. z o. z. na Vranskem, je zaprosila za kolavdacjo novo zgrajene hmeljar-ne na Vranskem. Komisijski ogled bo 23. t. m ob 9. na licu mesta.
e— Popadljivi psi. V Gaberju ie popade! pes nekega vpokojenega državnega uslužbenca 9 letnega gostilničarkinega sina Er-nesta Plevčaka in ga ogrizel na levi nogi. Pes je sicer privezan, pa se ie tedaj neo-paženo odtrgal in pobegnil na ulico. Pes je zdrav. — Na Dolgem polju pa je popadla psica, last posestnika Ogrizka. 12 letnega Aiberta Rebernaka, ki je šel mimo tamkajšnjega plota. Deček je po Ogrizkovi izjavi psico dražil s palico skozi plot, nakar je psica preskočila ograjo in ga obgrizla. Ce je psica zdrava, bo ugotovila živino-zdravniška preiskava.
e— Nezgoda pri prevažanjhi pohištva. Posestnikov sin Stanko G. je peljal v sredo dopoldne na svojem dvovprežnem vozu razno pohištvo iz Gaberja po Novi cesti proti Lavi. Na cesti je srečal neki voz, naložen z gramozom. Voza sta se kljub široki cesti zadela drug v drugega in se je pri tem karambolu del pohištva poškodoval
Najboljša brez^koholna oijača je
čriginaC Sanitas
Dobi se v vseh •gostilnah in restavracijah. Izdeluje: I. slovenska tovarna mineralnih voda. Slomškova ul. 27.
Kino Ljubljanski dvor!
Telefon 2730_
	Pupolnuma novo! Senzacija Banditi ! Napad na vlak Sodelujejo aeroplani, avtomobili, lok'mo ive itd.	1 »	
1	Ob 4., četrt na 7., pol 8. in 9. |		
Iz Kranja
r— Razmah letoviščarskega prometa V Kranju. Mesto Kranj ima vse naravne po« goje, da se razvije v živahno letoviščar-sko mesto. Na eni strani prekrasna okolica, romantični sprehodi in izleti, kopanje v Savi in Kokri, na drugi strani naj« važnejše izhodišče za razne letoviščarske kraje, kakor Preddvor, Jezersko, Goriče, Tržič, Kamnik, Škofja Loka, Poleg želez, niških zvez smo letos dobili dobre avtobusne zveze na vse strani. Ugodno izho« dišče imajo turisti za Kamniške planine, Storžič in Kofce. Dnevno se mudi pri nas v poletnih mesecih že povprečno skoro 60 letoviščarjev; število bi bilo še mnogo večje, če bi tukajšnji hoteli imeli več sob na razpolago. Prihodnje leto bo v tem pogledu boljše, ker vršita dva hotela letos večje prizidave. Tako bo imel hotel »Stara pošta« 45 sob, hotel »Jelen« 30 sob, hotel »oNva pošta« ima 10 sob. Letovi« ščarji ne morejo prehvaliti lepote in snaž« nosti gorenjske metropole.
r— Petkov tržni dan se je v mestu i» redno uveljavil in postal dobro obiskan od kmetic in kupovalk. Pred leti je prišlo le par kmetic na ta dan, da so prodajalo maslo in sir, sedaj pa je že ves trg zaseden skoro kakor o ponedeljkih. Včeraj je bilo izTedno mnogo ljudi iz okolice.
r— Avto zgorel. Preteklo soboto so so odpeljali okrog pol šestih zvečer funkcijo« narji tukajšnjega gasilnega društva s starejšim avtomobilom proti Kokrici zaradi prodaje avtomobila. Na cesti se je nenadoma avto vnel pri motorju in kljub gašenju pogorel.
Iz Hrastnika
h— Odpovedana prireditev. SPD je nameravalo prirediti v nedeljo 18. t. m. na Mrzlici veselico. Ker je pa za nedeljo —« zaosebno v Trbovljah — napovedanih že več prireditev je SPD preložilo svojo na roznejši čas.
h— Nov pevski zbor. Strokovno dhn-štvo rudniških nameščencev je ustano« vilo svoj pevski zbor. Petje vodi njihov tovariš g. Alojz Podlogar. Vaje se vrše v gostilni g. Franca Logarja.
h— Smrtna kosa. Umrl je v sredo r ljubljanski bolnici po dolgotrajni bolezni posestnik iz Čeč g. Klanjšek Mihael. Po požarni nesreči, ki ga je doletela, se mu je zdravstveno stanje poslabšalo tako, da so ga morali poslati v ljubljansko bolnico. Bil je dober gospodar in skrben oče. Zapustil je ženo in 13 otrok, od katerih je šs 10 nepreskrbljenih. — Na Dolu pri Hrastniku je umrl 821etni starček Plešek Franc, vulgo Donarkil. Bil je nekoč v Hrastniku vrtnar in lovec pri ravnatelju Burgerju, pri Rošu st. in Riickelnu st. Pro« fesor Valentinič ga večkrat omenja v svoji knjigi »Haselhuhn« kot dobrega jerebar-ja. Lovila sta mnogo v lovskih revirjih laškega sreza. V zadnjih letih je starček zelo opešal, zato se ni več mogel udeleževati lovov. Vseeno je pa še vedno rad povedal, oziroma slišal kakšno lovsko. Po« kopali so ga na praznik popoldne. Grajati moramo, da se ni zbralo vsaj nekaj lovcev vseh treh lovskih klubov. — Obema pokojnikoma bodi ohranjen blag spomin!
Iz Trbovelj
t— Poskusni alarm. V nedeljo zvečer je priredilo gasilno društvo Trbovlje-trg poskusni alarm s sodelovanjem obeh odsekov Klek in Sv. Katarina. Fingirani požar je bil na gospodarskem poslopju podjetnika Hancka. Odsek Klek je im;l nalogo, da brani z vzhodne strani z eno cevjo iz hi« dranta, Trbovlje-trg pa z eno cevjo iz hi-dranta in z dvema cevima z motorko iz potoka od nasprotne strani. V 3 minutah in 17 sek. po alarmu je nastopil že odsek Klek s prvim curkom iz hidranta, Trbov« lje-trg iz hidrantov v 9 minutah in 30 sek., motorka pa je začela delovati v 16 minutah po alarmu. Vajo je vodil načelnik Pungerčar, alarmu pa se je odzvalo 63 čla* nov. Gasilsko društvo Trbovlje-trg :e opremljeno najmodernejše. Ima avtomobil, motorko, moderno mehanično lestvo, dve ročni brizgalni, gorsko brizgamo itd. Moštvo je izborno izvežbano in sestoji iz obrtnikov in rudarjev. Vsak četrtek ima moštvo redne vežbe.
Smrtna nesreča kolesarja
Kamnik, 16. avgusta.
Že včeraj v večernih urah se je po Kam« niku razširila vest, da se je na Homcu pri Kamniku smrtno ponesrečil neki kolesar. O nesreči so znane naslednje podrobnosti:
Na praznik v četrtek popoldne so imeli okoliški fantje sestanek v Društvenem domu pod cerkvico na Homcu. Med njimi je bil tudi Ivan Kramar iz Šmarce. Kakor znano je pot na Homcu zelo strma. Kramar je pred Društvenim domom sedel na kolo. ki je bilo brez zavore, kar je povzročilo, da ni mogel manjšati brzine. Nekako sredi klanca sta mu zdrknili no« gi s pedalov in nesrečnik je drvel navzdol s še hujšo hitrostjo.
Tako je prevozil najhujši dtl poti do spodnjih hišic. Na spodnjem jarku, ki je napravljen za odtekanje vode, ga je nenadoma dvignilo in kolo je zavilo v des« no stran, ker se križa dvoje poti. Zadnje kolo mu je spodrsnilo s klanca navzdol in Kramar je odletel čez kolo ter treščil v ogel lesene šupe, ki se nahaja ob potu Priletel je z desno stranjo glave ob ogel, z ramo pa ob desko, ki jo je odbil.
Starejša ženska, ki je sedela pred hišo, je priskočila prva k ponesrečencu, ki ni kazal več nikakega znaka življenja. S po« močjo nekega moškega ga je dvignila in položila v travo. Na mesto nesreče je bil pozvan zdravnik, ki je ugotovil, da ie vsaka pomoč zaman. Pokojni Ivan Kramar je bil star šele 19 let ter je bi! uslužben pri g. Vavpetiču v Šmarci. V Kamnik je često pripeljal kruh in so ga zaradi tega splošno poznali. Truplo so prenesli na njegov dom.
Iz Šoštanja
8— Stavbeno gibanje. Med tem, ko se je sadnja leta pri nas veliko zidalo, je letos stavbena podjetnost precej mrtva. Omeni« ti bi bilo le novo vilo, katero si zida okrožni zdravnik dr. Ferdo Korun nasproti, kolodvora. Nadalje preurejuje tovarna Wosch-nagg bivšo kemično tovarno v stanovanja. Četudi ne bo s to preureditvijo stanovanj« ska kriza v Šoštanju rešena, vendar bo prišlo precej delavcev do prostornih stano* vanj, kaj bo zelo blagodejno vplivalo, ker imajo nekatere družine z mnogobrojnimi člani tesna, zadluhla in nehigijenična stanovanja.
Sorska idila
Kopald še vedno prihajamo na svoj ra-fcun: topla je Sava, ni ne premrzla nasa Ljubljanica, najbolj pa nam prija lepa voda Sora. Tja gor smo se navadili Ljubljančani. V Reteče. Malokje se zdi človeku tako prijetno, kakor gori pod tiho vasico.
Sleherno nedeljo in sleherni praznik v poletju poskrbe Ljubljančani, da nastane iz tihe vasi pravo pravcato mravljišče. Um privozi tja prvi jutranji vlak m postane na postaji, že se izvije iz črnih železniških voz nekaj desetin parov, ki se vzpnejo po železniškem nasipu v breg ter jo uberejo po gozdni stezici do zelenkaste Sore. rride drugi vlak, ki jih pripelje par sto. V prvi popoldanski uri privozi dolgi kopalni vlak in naenkrat oživi poprej tihi kraj. Spodaj pri vodi že čaka vrli gostilničar Oosar iz Škofje Loke, ki je uredil tam sijajen buffet in ki postreže z vsem, kar prija žejnim grlom in praznim želodcem.
Vprašajte samo par tisoč Ljubljančanov, kako so se počutili v Retečah.
»Najlepše je tu!« hite zatrjevat
Zato ni čuda. Da bi samo v Ljubljani volili svojo miss?! Kaj še! Izvolimo jo tudi
In so se odločili. Jutri, v nedeljo volimo tamkaj kraljico reteških kopalk.
Glavno besedo pri stvari bo imel naš priznani Jaka Bezlajev iz Šiške. Zakaj, ne vemo, a se menda v stvari res najbolj spozna.
Ljubljanski, škofjeloški in pa sploh publiki od povsod, ki poseča Reteče, se obljublja za nedeljo ogromen halo.
Srdit boj z razbojniki blizu Beograda
2e včeraj smo poročali med brzojavnimi vestmi o krvavem spopadu z razbojniki, ki zadnje čase strašijo onkraj Avale. V sredo proti večeru so se v avtomobilu odpeljali na zasledovanje policijski uradniki Mi-jatovič, Maksimovič in Nikolič v spremstvu komandirja orožniške postaje v Belem Potoku narednika Antona Zevnika. Ko so se približali km 33 od Beograda, je narednik Zevnik opazil v mesečini preko ceste naložene kupe kamenja in razpeto vrv. Isti hip sta se začela po strmini navzdol k cesti spuščati dve sencu Ce bi bil avtomobil nadaljeval le še par metrov, ki bil zadel v oviro, se prevrnil in pokopal pod seboj vso četvorico s šoferjem vred. Šofer je z vso silo zaustavil avto, a tisti hip sta se zagonetni senci že približali in narednik Zevnik je opazil, da nosita neznanca maski na obrazu. Mesečina je bila tako' svetla, da se je dala opaziti tudi puška enega Izmed razbojnik«*. Ta je sprva gotovo domneval, da ima opravka z navadnimi potniki, ki jih je treba oropati. Ko pa je opazil orožniško uniformo in puško, s katero je Zevnik že pomeril, se je razbojnik takoj odločil k napadu. Ustrelil je v avto, krogla je šinila tik ob Zevnikovi glavi in mu Bžgala levo uho. Prava sreča, da je Zevnik takoj razumel situacijo in takoj odgovoril s streli, ki so razbojnika podrli. V istem hipu pa se je približa! drugi razbojnik. Policijski uradpiki so izvlekli samokrese in začeli slepo streljati. Tedaj je tudi razbojnik ustrelil iz neposredne bližine in zadel v desna vrata avtomobila. Ta strel je bil usodepoln. Baš v hipu, ko je razbojnik ustrelil, je pisar Mijatovič naperil samokres proti njemu, a pisar Božidar Maksimovič, ki ni imel samokresa, se je sklonil v avtomobilu, hoteč glavo zaščititi pred strelom. Vendar je strel prebil vrata, šel Nikoliču skozi stegno in zadel Mijatoviča v glavo. Narednik Zevnik je med tem streljal dalje za razbojnikom, ki je naglo izginil v hrib med grmičevjem. Dasi se je razbojnik zdaj pa zdaj pojavil v mesečini, ga streli niso pogodili. Enkrat se je že zdelo, da je razbojnik padel, a preden je hotel Zevnik oddati še en strel, je ta že izginil, kakor da bi se pogreznil v zemljo. Zevnik je počakal še nekaj trenutkov, nakar se je vrnil na cesto, ne sluteč, da je v avtomobilu Božidar Maksimovič mrtev. Kmalu nato so se pripeljali v kamijonu na pomoč orožniki, toda zasledovanje je vso noč ostalo brezuspešno.
Dočim je bil pisar Boža Maksimovič takoj mrtev, je razbojnik, v katerem so spoznali Grujico Petroviča, ki ga je policija že dolgo zasledovala, še kazal znake življenja. Zaman je bil ves trud, da bi ga ohranili pri življenju. Izdihnil je po par minutah. Truplo so v četrtek opoldne prepeljali na pokopališče v Ralji. Zasledovanje se vrši dalje in se je nadejati, da bo Avala tokrat popolnoma očiščena razbojnikov.
Hrabro zadržanje narednika Antona Zevnika je vredno vse pohvale. Rešil je avtomobil pred propastjo, ustrelil razbojnika Grujico Petroviča in je prav verjetno, da je ranil tudi njegovega pajdaša. V četrtek je ves dan še vršil službo in se šele zvečer odpeljal v beograjsko vojaško bolnico, da mu izlečijo občutno poškodbo na ušesu.
Šport
Ljubljana : Maribor
Jutri r nedeljo se bo odigrala medmestna tekma med izbranima moštvoma Ljubljane in Maribora.
Teto me te vrst« so pri mas redlke, kar je raz-mnilfiEivo; knitti nogometne prireditve reprezentančnega značaja so združene z visokimi stroški, posebno če se povabi moštvo lz mesta, fcjer je nogomet ksvaitttactbvno razvit. Toda kljub terou je Ljubljana že doživela nekaj prvovrstnih reprezentančnih nogometnih takem, kar ie tudi kivirtirala z veKMm posetom.
Jutrišnja telkima je potrebna, da bo mogel podsaveiBni kapetan oceniti moči naših nogometašev, da spoizna, ali so v staniju zastopati Ljubljano kolikor toliilko z uspehom na vročih praških tleh. Četrtkova trening telkma nas m zadovoljila v pogledu komdioije in forme naših igralcev, toda mogoče je, da so bili ta dan indispo-niraind.
Preiskus moča igralcev Ljubljane z onimi Maribora je prav pripraven. Mariborčani že drugo leto kažejo viden uspeh v nogometnem gportu, kar je morala reprezentanca LJubljane že večkrat okusiti. Uipatjmo, čeprav smo trdno urver-ijerui o jakosti Mariborčanov, da se jutri ne bo ponovil poraz, kafcršneiga so prizadejali nedavno ljubljanski enajstoriai.
Končno postavo moštva, početek tekme in igrišče bo LNP objavili v jutrišnji številki Jutra.
Motokolesarski klub Ilirija naproča gig. Slane motoodseka, da bi se v čiion večjem številu javili odboru glede vršitve kontrole pri »Jubilejni medklubski kolesarski dirki« v nedeljo, dne 18. t. m., na progi Ljubljana—St. Jernej in obratno. Dirkalna proga kim 170 je zelo dolga in potrebno je večje število zaneslihnah kontrol. Gg. člani motoodseka, ki so pripravljeni sodelovati, naij se javijo v soboto zvečer po 7. uri v klubskih prostorih restavracije »Novi Svet«. — Gg. motooiklisti se morajo točno in vetstno ravnati po odredbah vodstva dirke, posebno bo treba paziti, da ne prideijo motociklisti v neposredno bližino dirkačev, ker bi bila v tem primeru posledica brezpogojna diskvalifikacija dirkačev. — Seja upravnega odbora se vrši v soboto, dne IV. t- m. ob 20. uri v klubskih prostorih. — Odbor.
Ilirija : Primorje
Jtmiorski semifinale za prehodni pokal SK Ilirije
Letošnje tekmovanje za prehodni pokal SK Ilirije je dozorelo do semiftna-ia, v katerem si stojita jutri ob 16. na prostoru SK Ilirije nasproti jumiorski moštvi Primorja in Ilirije. Poleg teh je ostal v tekmovanju od 17 klubov, ki so letos tekmovali za pokal, samo še SSK Maribor. Za prihodnjo nedeljo 25. t. m. je predvidena odločilna tekma, finale med zmagovalcem jutrišnje tekme Ilirija : Primorje in SSK Mariborom.
Juniorski moštvi Ilirije in Primorla, pa tudi SSK Maribora znatno nadkriljujejo junčorje ostalih klubov. V semifinale ln finale so prišla torej dejansko najboljša moštva, ki brez pretiravanja presegajo po kvaliteti svoje igre pretežni del naših regularnih tekmovalnih moštev. V obeh odločilnih tekmah je računati na ta način z lepo, napeto igro. V jutrišnjem srečanju Ilirija : Primorje pride pole« tega v poštev tudi tradicijonalna rivalnost med tema kluboma, •ki bo napetost igre stopnjevala, lepoti igre pa — upajmo — n« bo v škodo. Tekma se bo vršila predvidoma kot predtekma medmestni tekmi Ljubljana : Maribor ob 16. na Igrišču SK Ilirije.
Jubilejni lahkoatletski miting SK Ptuja
Agilni SK Ptuj je v proslavo svoje de* setletnice priredil dne 15. avgusfa na svo« jem igrišču lepo uspel lahkoatletski miting. Pred tekmovanjem je predsednik kluba, g. Fiirthner pozdravil goste, nakar je pričelo tekmovanje, ki je poteklo v le« pem redu. Tekmovanja so se udeležili poleg domačih atletov tudi atleti Ilirije in Primorja iz Ljubljane, Rapida in Železničarjev iz Maribora in Marathona iz Zagreba.
Rezultati so naslednji:
Tek 100 m: I. Pavšič, II. Rezek, III. Ste« pišnik I (vsi Ilirija). Finale so tekli Ilirija« ni popolnoma ležerno, ker so svojo konkurenco Primoriaše iztisnili že v semifi« nalu iz tekmovanja.
Tek 200 m: I. Pavšič (I), II. Skok (Pr.), HI. Stepišnik I (I). Tekmovanje v kratkih progah je bilo zelo otežkočeno zaradi slabega tekališča in zaradi tega, ker se ni startalo na strel, temveč na udar z rokami, zaradi česar je bil reelen start onemogočen.
Tek 400 m: I. Junger (Ptuj) 57.7, II. Vid« mar (I) III. Žor^a (Pr.). Favorit Žorga je popolnoma iz forme.
Tek 1500 m: I. Kumer (I) 4.34, II. Žorga (Pr> III. Jeglič (Rapid).
Tek 3000 m; I. Podpečan (Železničar) 10.11, II. Stross, ni. Ranth (oba Ptuj).
4 krat 100: 1. Ilirija, II. Rapid, III. Ptuj.
Ilirija je kljub temu, da je nastopila ne-kompletna, ker si je Stenišnik pri teku na 200 m izvil nogo, zmagala z lahkoto.
Skok v vis: I. Gorup (Ptuj) 155, II. Po« gačnik (Pr), III. Stepišnik II (I).
Skok v dal}.: I. Pavšič 622, II. Režek 592, III. Ontrada 578 (vsi Ilirija), Pavšič je v zadnjem času dosegel izredno formo.
Skok ob palici: I. Pavšič I (Ptui) 311, n. Ogrizek 250, III. čurič 250 (oba Rapid).
Met diska: I. Banko (I) 32.35, II. Stross (Ptuj), III. Barlovič (R).
Met krogle: I. Petkovšek (Pr) 10.64, II. Pavšič (I) 10.52, III. Stepišnik II (I) 10.34.
Met konja: I. Petkovšek 'Pr1 45.47, II. Dovar (I), III. Gril (Ptuj).
Končni placement in stanje točk je naslednje:
1.) Ilirija : 6 prvih, 5 dlrugih, 5 tretjih
mest, točk 55. 2. Ptuj: 3 prva, 2 drogi, 3
tretja mesta točk 25, 3.) Primorje: 2 prva, 3 dru«a, 1 tretje mesto, točk 20 4.) Rapid: 2 drucra. 3 tretja mesta, točk 12, 5.) Železničar: 1 prvo mesto, točk 5, 6.) Marathon
: a
Načrt nogometnega tekmovanja za prehodni darili Delavske zbornice za Slovenijo in Saveza grafičnih radnika, darovani povodom proslave 60-letnice ljubljanske podružnice SGRJ
Z namenom, da širi med delavsko mladino zmisei! za šport in s tem pripomore za njegov napredek in da zainteresira s tem tudi delavske sloje o pomenu športa, se razpisuje to tekmovanje, ki se bo vršilo letos začetkom septembra po» naslednjem pravilniku:
1.)	Pravico do udeležbe pri tekmovanju imajo vsi v LNP včlanjeni delavski kilubj Slovenije. Izjemo tvorijo klubi, ki stoje pod okriljem Delavske kulturne in izobraževalne zveze »Svoboda«. Ti klubi imajo pravico priglasiti se k tekmovanju brez ozira na to, ali so člani LNP ali ne.
2.)	O delavskem značaju priglašenih klubov odločuje medklubski odbor, ki ga tvoriijo po dva delegata Delavske zbornice za Slovenijo, SK Svobode in SK Grafike.
3.)	Tekmuje se na naslednji način:
Klubi i®ven Ljubljane odigrajo 'med seboj tekme po pokalnem sistemu, t. j. premagani klubi izpadejo iiz nadaljnjega tekmovanja.
Klubi v Ljubljani Igrajo med seboj po pokalnem sistemu. Izpadli ljubljanski klubi igrajo med seboj tolažilne tekme za prehodni pokal SGRJ po pokalnem sistema.
Prvak province igra s prvakom LJubljane.
4.)	Klubu, ki si je v tekmovanju pridobil prvenstvo, pripade prehodno darilo Delavske zbornice za Slovenijo, zmagovalcu tolažitoih tekem pa prehodno darilo SGRJ.
5.)	Obe darili sta prehodni, f. J. v definitivno last preideta klubu, ki si ju Je priboril trikrat
zaporedocna afi petkrat v presledkih.
6.)	Ako ®e tekmovanju odreče eden afi dragi klub, ki je v posesti prehodnega darila, ali da
se isti klub razide aii oblastveno razpusti, se ima darilo staviti na razpolago medklubskerau odboru, ki ima izvesti nadaljnje tekmovanje.
7.)	Isti medklubski odbor skrtjj rtudi pravočasno za razpis tekem in siploh za vse priprave, ki so potrebne, da se tekmovanje brezhibno in točno izvede.
Prijavni rok za letošnje tekme ie do srede 28. avgusta t. I. Prijave je treba poslati na SK Svoboda, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13.
Službeno z LNP. Za nedeljsko medmestno tekmo Ljubljana : Maribor so predvideni naslednji igrači: Korče (Pr.), Svetic (Pr.), Verov-šek (M.), Zemijak (Pr.), Slamič (Pr.), Košenina (H), Jug (Pr.), Oman (II.), Svetic (H), Doberlet (II), Uršič (Pr.). Čas in igrišče se bo objavilo v Jutrišnji številki. Podsavezni kapetan.
SK Svoboda. Jutri v nedeljo ob 9. uri trening I. moštva na igrišču ASK Primorja s SK Jadranom. Ob 8.30 naj bodo naslednji igralci v naši garderobi: Fugina, Gašperšič, Zore, Batič, Boncl, Ha.biht, Ozebek, Milosavljevič, Bine, Maikovec, Cirniperman, Starman, Sušteršič Slavko. V četrtek ob 19-30 je sestanek vseh igralcev v prostorih Delavske zbornice. Z oziirom na važnost dnevnega reda prosim polnoštevilmo in točno. — Načelnik.
SK Natakar. V nedeljo ob 8. zjutraj trening tekma I. moštva na igrišču ASK Primorja. Ob 7-30 visi pri Kačiču. Točnost! — Tajnik II.
Motokolesarski klub Ilirija opozarja dirkače, ld so prijavljeni za »Jubilejno dirko« v nedeljo 18. t. m., da se javijo točno v smislu razpisa na startu pri km 3 na Dolenjski cesti Gg. člani motoodseka, ki so ce prijav® za športno sodelovanje kot kontrole itd., se naprošajo, da se javijo sigurno do 5-25 zjutraj vodstvu dirke na startu. — Prihod mariborskih in celjskih dirkačev v soboto ob 22. uri na glavnem kolodvoru. Gg. odborniki se pozivajo, da pridejo k sprejemu na kolodvor. Danes v soboto ob 20. seja upravnega odbora v klubskih prostorih ter se vsi gg. odborniki pozivajo k točni udeležbi. Predsednik.
kupca. Pretekli torek sta si ogledala naše nasade odposlanca Žateškega hmeljarskega društva, ki sta se stanju pri nas naravnost divila. Obiravci sicer stalno dohajajo, vendar pa je opažati veliko popraševanje po njih in bo zaradi pomanjkanja obiravcev moral marsikdo odložiti z obiranjem do ponedeljka.	.
= Ljubljanski velesejem priredi od 3L avg. do 9. sept. 1929 kulturno in gospodarsko razstavo »Ljubljana v jeseni«. Ta vsakoletna prireditev je zelo priljubljena, kar dokazuje velik obisk iz vse države. Program razstave je naslednji: I. Kmetijski sejem (mleko in mlečni izdelki, vino v sodih in buteljkah, med, grozdje). II. Vrtnarska razstava. III. Razstava društva Zoo (razstavljene so vse živali, ki žive v prosti naravi naših krajev). IV. Zadružna razstava. V. Higijenska razstava. VI. Razstava pohištva in stanovanjske opreme. VII. Razstava domače obrti. VIII. Velika razstava kmetijskih strojev in orodja. IX. Razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. X. Zabavišče. (Izbrana vina in jestvine domačih živilskih obratov, strelišča, autodrom, hipodrom, liliputanci, črnci, variete, zrcalna palača itd.). XI. Tekmovanje slovenskih harmonikarjev dne 8. septembra. Permanentne legitimacije za poljubni večkratni obisk razstave in polovično vožnjo na železnicah stanejo Din 30__.
= Mizarska stroka bo na letošnji pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni« (od 31. avg. do 9. septembra) zastopana v posebni skupini kot samostojna razstava. V Sloveniji se lahko ponašamo z naglim razvojem domače lesne industrije in obrti, zlasti pa našega pohištvenega mizarstva. To vejo slovenske obrtne in industrijske produkcije, upoštevajo vse pokrajine naše države, treba pa je, da se ta glas o naši zmožnosti še bolj utrdi in razširi tudi preko meja države. Uprava velesejma bo privabila z obsežno reklamo in propagando na obisk veliko število interesentov iz vse kraljevine in sosednih držav.
Borze
16. avgusta.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet nepričakovano velik, predvsem ▼ devizah na London, Prago, Curih in Dunaj. Vso potrebo je krila Narodna banka. Deviza na Dunaj je nekoliko popustila na 8.0241 deloma tudi de vira na Prago, London in Newyork.
Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji Vojne škode ostali danes v glavnem nespremenjeni. Za aranžma se je Vojna škoda trgovala po 405 (ob sklepu borznega sestanka je notirala zopet 406 — 406.75), za november pa po 418. Agrarne obveznice so dalje zelo čvrste ter so se trgovale po 53.75 in pozneje po 54 (v sredo 53.25 — 53.5). Tudi investicijsko posojilo je čvrsto pri 88.5 do 89.5 brez prometa. Med bančnimi vrednotami je bila zaključena samo Jugobanka po 81, med industrijskimi vrednotami pa Isis po 15. Gutmann je slab pri 185 — 195, Dubrovačka pa pri 375 — 430.
Devize in valute.
Ljubljana. 22.825, Berlin 13.5, Bruselj 7.9211, Budimpešta 9.9452. Curin 1094.4 do 1097.4 (1095.9), Dunaj 8.0091—8.1391), (8.0241), London 275.82—276.72 (276.22), Newyork 56.87, Poriz 221.90—223.90. (222.90). Praga 168.18—168.98 (168.585,
Zagreb. London 275.82—276.62, Newvork 56.77—56.97, Pariz 221.90—223.90, Milan 296.816—298.816, Curih 1094.4—1097.4, Amsterdam 22.7975—22.8575. Berlin 13.555— 13.585, Dunaj 8.0091—8.0391, Praga 168.18— 168.98, Budimpešta 9.9302—9.9602.
Curih. Zagreb 9.1275, London 25.20625, Newyork 519.90, Pariz 20.34, Milan 27.18, Berlin 123.80, Dunaj 73.22, Praga 15.3825, Bukarešta 3.0625, Budimpešta 90-70, Sofija 3.75, Varšava 58.30.
Efekti.
Ljubljana Celjska 165 zaklj., Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 850 d., Kreditni 170 d., Vevče 130 d.. Ruše 275—285, 275—285, Stavbna 50 d., Šešir 105 d.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 406 _ 406.75, kasa 406 — 406.75, za november 417.5 — 418.5, za december 420 _ 422, investicijsko 88.5 — 89.5, agrarne 53.75 — 54.5; bančne vrednote: Praštediona 853 den., Union 202 den.. Srpska 156 do 164, Jugo 81 _ 82, Narodna 8225 — 8400, Zemaljska 130 — 135, Obrtna 30 — 31, Ljubljanska kreditna 123 — 128; industrijske vrednote: Narodna šum ska 40 — 50, Našička 1650 den., Gutmann 185 — 195, Sla-veks 96 — 100, Slavonija 100 — 120, Drava 420 den. Šečerana 420 — 430, Ljevaonica 210 — 220, Brod vagon 130 — 145. Vevče 128 — 130, Isis 13 _ 15, Dubrovačka 375 do 430, Trbovlje 450 — 460.
Beograd. Vojna škoda 406, za december 420 _ 421, investicijsko 87, agrarne 54.5,
Blagovna tržišča
+ Žitni trg. (16. t. m.) Glede na ponovno okrepitev ameriških tečajev so se danes tudi pri nas cene dvignile. Baška pšenica, ki je v sredo padla skoro na 200. 6e je danes zopet okrepila na 205—207.50 Din po nakladalna postaja, na obvodnih postajah pa se cena giblje zopet med 212.50—215. V koruzi je tendenca v glavnem nespremenjena ter stane promptno blago okrog 205 Din pro nakladalna postaja.
+ Chicago (16. L m.) Dane6 se je pšenica pri zelo čvrsti tendenci ponovno dvignila, in sicer za september na 139 K (včeraj 135 in eno osminko) in za december na 153 in tri osminke.
+ Ljubljanska blagovna borza. (16. L m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni hlodov. Povpraševanje je za jelove antene (21—23 m ter 9—12 m dolžine). Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni pšenice. — Nudi se pšenica (slov. post-, mlevska tarifa, plač. 30 din) : baška stara po 265—267.50, baška nova po 262.50—265; moka »0« (fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga) po 395—397.50; koruza (slov. post., plač. 30 din) : baška, navadna tarifa do 276.50—270, mlevska tarifa pa po 260— 262.50; ječmen: baški ozimni po 217.50 —220; ove6: baški, slov. post., navadna tarifa po 240—245.
-f Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca za pšenico čvrstejša. Promet: 155 vagonov pšenice, 9 vagonov ječmena, 29 vagonov ovsa, 45 vagonov koruze, 3 vagone moke 3 vagone otrobov in 9 vagonov fižola. Pšenica: baška in sremska 200 — 205; potiska 212.5 — 217-5; banaška 197.5 — 200. -Ječmen: baški, 6rem6ki in banaški 172.5 do 177.5. Oves: baški, sremski in banaški 172.5 do 177.5. Koruza: baška, sremska ♦ v na-ška 200 — 205. Moka: baška »0"< 307 5 do 312.; »2« 287.5 — 292.5; »5< 26: F <*» 272.5; >6« 242.5 — 247.5: ». 2^.5 — 2<""5* »8<r 135 — 140. Otrobi: baški, sremski ni banaški 115 — 120,
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani, 16. avgusta 1929.
Višina barometra 308.8 m
KrM	čas	Barom.	Temper.	« bt a	Smer vetra šn brzina v m. in sek.	12 a 1
Opazovanja				> Di		
Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Saralevo Dubrovnik	8.	763 5 762'6 763-0 763-7 763-0	18 20 22 22 22	8) 80 80 80 80	N 2 SE 4 SE 4	0 —
Skopi je	7.	761-7	24	60	NW 2	1
SpOt		760-6	25	60	NE 4	
Padavine
Vrsta megla
v mm do 7. ure
€r0sp0darstY0
Ustanovni občni zbor Privilegirane agrarne banke
Solnce vzhaja ob 53, zahaja ob I9_5, luina vzhaja ob 18.18, zahaja ob 1.12.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 28.4 C, najnižja 16.2 C.
**»»aiska vremenska napoved sa soboto: Soparno vreme z lokalnimi nevihtami.
Po beograjskih listih posnemamo naslednje podrobnosti o ustanovnem občnem zboru Privilegirane agrarne banke. Zbora se je udeležilo nič mani kakor 1565 delničarjev z 854.134 delnicami in 82.243 glasovi. Od skupno vpisane delniške glavnice v višini 690 milijonov Din je bilo torej na občnem zboru zastopanih za 427 milijonov Din delnic. Od članov vlade sta zboru prisostvovala minister pravde dr. Milan Srškič in kmetijski minister dr. Frangeš.
Skupščino je ob pol 10. uri predpoldne o tvoril vladni komisar Privilegirane agrarne banke dr. Gjuričic, ki je takoj predlagr-L da se delničarji spomnijo ob tej priliki Nj. Vel. kralja, ki je osebno dal inicijativo za ustanovitev tega novega velikega instituta, in mu pošljejo pozdravno brzojavko, kar je bilo sprejeto z burnim odobravanjem in živio klici. Na vzvišeno incijativo Nj. Vel. kralja je odgovoril narod s tem, da je namesto 300 milijonov Din vpisal kar 700 milijonov Din delniške glavnice.
V svojem referatu je vladni komisar dr. Gjuričic poudarjal, da denarnega zavoda s tako obsežnimi nalogami, kakoršne ima Privilegirana agrarna banka, ni bilo mogoče ustanoviti s privatno inicijativo.
Pri ustanovitvi banke je bilo treba upoštevati dvoje momentov. Prvič mora banka razpolagati z ogromnimi lastnimi sredstvi, če hoče izpolniti svojo nalogo, drugič pa mora biti organizirana na specijalen način in mora imeti posebne privilegije. Zato je bilo potrebno, da se postavi temelj novemu institutu s posebnim zakonom. Vpis dolnic je bil prvotno določen za čas od 22. maja do 22. junija, pozneje pa je bil zaradi velikega zanimanja od strani naroda podaljšan do 15. julija. Pa tudi po zaključenem vpisu so številni interesenti in zavodi prosili, da se jim dovoli naknadni vpis delnic. Tem prošnjam naravno ni bilo mogoče ugoditi. Vpisana višina delniške glavnice presega za 690 milijonov Din. dočim je bilo prvotno predvidenih 300 milijonov Din.
Ti rezultati vpisa nam kažejo, da so najširši sloji našega naroda spoznali ogromen gospodarski pomen Privilegirane agrarne banke, in to tem bolj, saj se je vpis delnic vršil pod najtežjimi okolnostmi tik pred žetvijo po dveh nerodovitnih letinah. Ker je bilo potrebno upoznati najširše sloje našega naroda z bistvom Privilegirane agrarne banke je komisar dr. Gjuričic poleg propagande z letaki in inserati priredil v 15 gospodarskih centrih naše države uspela predavanja in konference. Pri vpisu delnic si je pridobilo veliko zaslugo tudi naše zadružništvo. Pisarna vladnega komisarja je za časa vpisnega roka razposlala nič manj kakor 12.000 pisem.
Vpisanih je bilo vsega 1.383.282 delnic za 691.6 milijona Din, in sicer od 105.282 delničarjev. Te številke pa še niso defini-tivne ker nekoliko upisnih mest še ni poslalo svojih poročil, tako da bo definitivna številka še nekoliko višja.
Z ogromnim številom delničarjev iz vseh delov naše države je banka dobila obeležje velikega narodnega denarnega zavoda v naiširšem smislu besede. Povpraševanje po delnicah po končanem vpisnem roku, ki ga ni bilo mogoče več zadovoljiti, pa nam kaže, da bi bilo mogoče doseči še boljši rezultat in da je bil rok vpisa vendar prekratek.
Delniška glavnica povišana na 7OO milijonov Din.
Glede na sklep nadzorstvenega odbora Poštne hranilnice od 14. t. m., s katerim je povišala Poštna hranilnica vsoto vpisanih delnic od 20 na 30 milijonov Din, je skupna vsota vpisanih delnic dosegla 700 milijonov Din. Ker pa je bilo prvotno določeno, da naj znaša početna delniška glavnica 300 milijonov Din je komisar dr. Gjuričic predlagal, da ustanovni občni zbor odobri povišanje delniške glavnice na 700 milijonov Din in da vzame na znanje sklep upravnega odbora Poštne hranilnice glede povečanja udeležbe na kapitalu Privilegirane agrarne banke na 30 milijonov Din, kar je občni zbor sprejel brez diskusije.
Komisar dr. Gjuričic ie nato prečital imena članov upravnega odbora, ki jih je poleg predsednika dr. Bogdana Markoviča, ki je bil postavljen s kraljevskim ukazom, imenovala kraljevska vlada. Odrejen je bil nato polurni odmor, da bi se delničarji sporazumeli glede volitev ostalih 7 članov upravnega odbora in 5 članov nadzorstvenega od-
bora. Po odmoru je gosp. Branko Avramovič v imenu delničarjev predlagal tozadevne kandidate, ki so bili izvoljeni z vzklieem. Imena članov upravnega in nadzorstvenega odbora smo objavili že v včerajšnji številkL
— Naše državne finance. Inozemski listi prinašajo zadnje dni poročila .0 naših državnih dohodkih od neposrednih davkov, ki so znašali v I. polletju 593.4 milijona Din. Tem poročilom je večinoma dodana opomba, da letošnji dohodki zaostajajo za proračunom za preko 300 milijonov Din. Taka opombi lahko pri nepoučeni publiki vzbudi utis, da naši državni dohodki nazadujejo. Kakor smo že enkrat opozorili ne gre primerjati mesečne dohodke od neposrednih davkov s proračunom, kajti v proračunu so dohodki predvideni za vse leto neglede na to, da so v prvem polletju vedno slabi, dočim se v drugem polletju zaradi pretežno agrarne strukture našega gospodarstva znatno dvignejo. Če pregledamo statistike zadnjih let, vidimo, da se vplačila na neposredne davke v prvem polletju gibljejo med 90 in 130 milijonov Din, v jesenskih mesecih pa med 200 do 280 milijonov Din. Tekoče davčne dohodke je primerjati le z dohodki v odgovarjajočih razdobjih prejšnjih let. V prvem polietju pret. leta so znašali državni dohodki od neposrednih davkov 660.9 milijona Din, letos pa 593.4 milijona Din. Primanjkljaj od 67.0 milijonov Din pa je le posledica uvedbe novega davčnega zakona, po katerem se zemljarina plačuje samo v II. polletju, dočim se je doslej plačevala v četrtletnih obrokih kakor drugi davki. Navzlic temu pa so bili dohodki od neposrednih davkov v drugem četrtletju t. 1., ki je obenem prvo četrtletje proračunskega leta, celo večji kakor v istem razdobju pret. leta. Tudi ostali državni dohodki se pri-lično ugodno razvijajo. Za razdobje april-junij dobimo v primeri z lanskim letom naslednjo sliko o dohodkih od neposr. davkov, monopolov in carin (v milijonih Din): april-junij	1929.	1928.
neposr. davki 302.2	288.9 +13.3
monopoli	571.6	575.5 — 3.9
carine	395.8	381.1 +14.7
Edino monopolski dohodki so bili v I. četrtletju tek. prorač. leta za malenkost manjši kakor lani, skupni dohodki od neposr. davkov, monopolov in carin pa so celo presegali lanske dohodke za skoro 25 milijonov Din.
= Gostilnifarski kongres v Beogradu. V
nedeljo 21. L m. se bo vršil v Beogradu v prostorih restavracije »Klaridžes« na Te-razijah gostilničarski kongres, na katerega 60 pozvani vsi hotelirji, gostilničarji, ka-varnarji iz vse države, ne glede na to ali so člani kake gostilničarske organizacije ali ne. Namen kongresa je izdelati enotno mišljenje vseh gostilničarjev in hotelirjev v naši državi glede na vprašanja, ki se tičejo hotelske in gostilničarske obrti. Na dnevnem redu so naslednji referati: 1. Projekt novega obrtnega zakona in zakona o zbornicah (referat Saveznega oblastnega udruženja v Skoplju); 2. Naš turizem in tujski promet (ref. Saveznega oblastnega udruženja v Dubrovniku); 3. Uredba o odpiranju in zapiranju obratov in o delovnem času osobja (ref. Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani); 4. Gostilničarstvo in hi-gijena (ref. Udruženja v Beogradu); 5. Zakon o trošarinah in taksah in njegovi pravilniki (ref. Saveznega oblastnega udruženja v Osijeku); 6. Pravilnik o gostilnah in kavarnah ter policijske takse (ref. Saveznega oblastnega udruženja v Novem Sadu); 7. Strokovne gostilničarske šole (ref. Udruženja v Beogradu). Na dan pred kongresom, t. j. v soboto 20. t m., se bo vršila v prostorih hotela >Palas« ob 9. uri dopoldne predkonferenca delegatov, na kateri bodo sestavljene resolucije v zvezi z napovedanimi referati. Na kongresu samem ne bo diskusije temveč bodo takoj po iznešenih referatih predložene resolucije. Na podlagi reše-nja prometnega ministrstva G. D. 64.065/29 je udeležencem kongresa odobrena polovična vožnja. Legitimacije udeležencev kongresa bo overovila pisarna saveza v ulici Kraljice Natalije št. 4. — Kakor doznavamo se bosta kongresa udeležili delegaciji gostilničarjev iz ljubljanske in mariborske oblasti pod vodstvom načelnika Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru, g. Andreja Oseta.
= Prvovrstna kakovost saviniskega hmelja. Pišejo nam: Vsi večji hmeljarji 60 pričeli včeraj z obiranjem. Pridelek je prvovrsten, gladko zelen in izredno težak, kar je pripisovati zbitosti (kompaktnosti) ko-bul, ki so prav bogate na lupulinu. tako da bo naš letošnji pridelek prav lahko našel
ko, da je gledala iz njega samo glava.
K sreči je bil Sunjatsen istega dne povabljen na večerjo k uredniku »Dai* ly Newsa«. Ko je ta videl, da ga ni, je poslal svoje ljudi na poizvedova* nje. In res so ti izvohali, kaj se je zgodilo. Urednik je brž telefoniral lordu Salisburyju, ki je stavil posla« ništvu ultimat glede eksteritorijalno« sti, če poslanik nemudoma ne izroči jetnika. Poslanik se je skušal za vsa* ko ceno izviti in se je delal nevedne« ga. Šele ko mu je angleški ministrski predsednik zagrozil, da bo prešel k dejanjem, je bil Sunjatsen .izpuščen na svobodo. Njegova dragocena gla« va je ostala nedotaknjena, Sunjatsen pa se je pozneje maščeval s tem, da je vrgel kitajsko dinastijo s prestola.
Profesor Reiss,
znamenita kriminalist in prijatelj našega naroda, po rodu Švicar, ld je, kakor znano, pred dnevi umrl.
Obiski Terezije Neumannove zabranjeni
Škofijski ordinarijat v Regansburgu, pod katerega spada fara Terezije Neu-mannove. je izdal dekret, da so obiski pri Neumannovi za dobo nekaj mesecev prepovedani. Izjeme se ne bodo dopuščale. Vsa dovoljenja za obisk Neumannove je namreč podeljevala imenovana škofijska pisarna, ki so jo k temu ukrepu nedvomno prisilili tehtni razlogi.
Upor gobavcev na Romunskem
Nedaleč od kraja, kier se Dunav izliva v Črno morje, stoji rumunski azil za gobavce. Pred nekaj dnevi je izbruhnil v tem kraju upor. Baje so bili bolniki nezadovoljni s hrano. Sklenili so, da se pritožijo zaradi raz* mer naravnost pri pefektu in so to skušali doseči s pobegom iz bolnice. Kakih 20 bolnikov je z velikim vri« ščem ostavilo azil in se razpršilo na vse strani. Orožniki so imeli mnogo posla, preden so nekatere polovili. Med prebivalstvom pa je izbruhnila panika. Enemu izmed gobavcev se je namreč posrečilo, da je prišel v Jas« sy, kjer je ostal tri dni. Šele tam so odkrili, kdo je in odkod je prišeL V Jassyju je siromak tri dni prosjačil na ulici. Zdaj, ko so izvedeli v mestu, kaj se je primerilo, je zavladal velik strah, da ne bi gobavec okužil vsega kraja.
Za steklenico ruma je
prodal
zeno
V Carmauxu na Južnem Franeo skem so zaposleni tudi mnogi inozem« ski rudarji, med drugimi precej Če* hov in Poljakov. 26 letni Poljak Do* nec je nedavno odvedel svojemu to* varišu Wasziku ženo, ki je rodom iz Češkoslovaške. Rudarja sta se nam« reč bila napila in v pijanosti je Was* zik prodal Donecu ženo za steklenico ruma. V začetku je trdil, da mu je za* konski jarem pretežak in ga ne more prenašati. Kupčija pa se je kmalu razdrla. Ko se je rudar iztreznil, se je začel kesati in ko se je skesal, je skrušen odšel na redarstvo, kjer je povedal, kaj se mu je primerilo ter prosil oblast za posredovanje, da pri* de zopet do žene, ki se mu je v pi* janosti videla manj vredna od stek* lenice ruma.
Zmagovalci v evropskem krožnem poletu
6288 km dolga pot evropskega krož* nega poleta je premagana — prvi le* talci so že na cilju v Orlyju pri Pari* »u. Petindvajset jih je že doseglo cilj — med njimi bo dosegel zmago v prvi kategoriji najbrže Čeh Klepš, kot zmagovalec iz druge kategorije pa bo domnevoma izšel nemški pilot inž. Lusser.
Prvi dan so dospeli na cilj: Com* bardi, Bottala, Kneer, Weiss, Carber* ry, miss Spooner, Roeder, Siebel, Lus* ser. Del Motte, Van Dungern, Poss, Klepš, Offermann, Kirsch, Broad, Morzyk, Junck, Mazotti, Ge Imetti, Benassatti, Gastaldo, Guazzetti, Pinat in Liberati. Vrstni red' letalcev nima
Ženske vseučiliščnice zborujejo
V Ženevi se Je vršil v avH tamošnje univerze kongres Zveze ženskih afcadenričark, Id Je M dobro obiskan od vseh strairi sveta. Nai slik] vidimo nekoliko najznačilnejših delegatim] na ie« kongresu (z leve proti desni): Indijska delegati nja; gdč. Gleditscheva, predsednica zborovanja; gdč. Schatzedova, predsednica švicarskega organizacijskega odbora; angleška delega/tanja.
nobenega pomena za klasifikacijo, ker se bo ta vršila po srednjem času, iz* računanem za vse etape.
K mednarodnemu poleta lahkih letal okoli Evrope
Leferfee Del motte Je erinri Francoz, ki zastopa svo)o deželo z aspe&om na tej športni prireditvi.
Smrt pri orglah
V Poggstallu je prošlo nedeljo doletela nenavadna smrt 65 letnega slepega organista Franca Bauerja, ki je bil daleč naokoli znan kot izvrsten orglao in pevec. Kakor vsako nedeljo je prišel k maši, da bi orglal in p d sam in z zborom na koru. Nič ni kazalo, da ni pri starem organistu vse v redu. Ko pa je prišel do mesta »Gospod, povzdigni mojo dušo«, se je nenadoma sklonil m izdihnil. Zadela ga je srčna kap, Pokojnik je orglal v imenovanem kraja od svojega 16. leta.
o
D
O
O
o
Izvleček iz programov
Sobota, 17. avgusta.
LJUBLJANA 12-30: Reprod<uciraoa giasfea. — 13: Napoved časa m reprodueiraiia glasba. — 13j30: Poročila ia dnevmikoiv. — 18: Koncert radio-orkestTa- — 20: Delaivtska. ura. — 20.30; Prenos programa te Zagreba. — 22-30: Napoved časa in poročila.
Nedelja, 18. argusta.
UUBLJiAiNA 9.30: Prenos oerfcveaje gJasbe.
—	10.30: Podfjedeiska ura (inž. Cerne). — Uj Koncert redSo-orteestira. Vmes »Lsra na kitaro g. Erioh Stanadacher. — 16: Remec: »Ožštfcartij*,. rovajado člana nar. gkad. — 16-30: Dne* violine in k&tare. — 20: Pretovčev večer; tovajja Slovenski vokafei kvartet. — 21: Preraos končen* z amonsicesa vrta. — 22: Napoved časa ki poročila.
ZAGREB M: Dopoldanski koncert. — 20-30» Večerni program. — BEOGRAD 11: Reproducirana giasfoa. — 17.30: Poljuden koncert orkestra. — 20-30: Koncert opernega orkestra. —> 21-30: Poročila. — 211.40: Srbske pesmi. — 22.26: Kcracert šepneta rta pshaJa. — PRAG\ 16: Popoldanski koncert. — 19-30: Pevski koi»-oert. — 21: Vojaška sodba. — 22JO: Koncert ktHke glasbe. — BRNO 16: Prenos koncerta is Prage. — 19-30: Pevski (koncert. — 211: Koncert iz Prage. — 2220: Laihka godba. — VARŠAVA 17: Popoldanski koncert. — 20.06: Zabavea program. — 20-30: Koncert orkestra in sofistov.
—	22.46: PSesma godba. — DUNAJ lil.: Orkestralen koncert — 16: Popoldanski koncert. —< 18-30: Komorna glasba. — 19.15: Orkestraitea in pevska koncert. — 20.06: Operetni večer. — BERLIN 17.30: Popoldanska koncert. — 20: Po ljudem programi. — FRANKFURT 20-30: Prenos koncerta » Stnttgarta. — LANGENBERG 16.30! Orkestralen in pevski koncert. — 20: Večerna koncert. — Lahka glasba. — STUTTOART 15: PopoMamsfcS koncert. — 19.-«: Balade. — 20.30: Orkesfcraten koncert. — Laihka glasba. — BUDIMPEŠTA 12.45: Koncert opernega orkesnr«.
—	16: Pevski koncert. — 16-30: Vojaška godbi.
—	20.16: Dramski večer. — 2230: Ciganska godba. — LONDON 20: Prenos večer rele. —. 21.06: Orkestralen koncert. — RIM 17: Popo*. danski koncert. — 21: Večer italijanske giasfoe, SrrOCKHOLM 19.46: Opereirtri program. — 21.40: Veseloigra. — 22: Starejša plesna gcdfia,
živ
Senca s polarnega leda
m
Bivši general Nobile v Nemčiji novinar, ki mu je brodolomec
V nemških listih čitamo opis ne* srečnega voditelja zrakoplova »Italia«, ki se je lani 24. maja ponesrečil na vož* nji čez severni tečaj. Nobile se naha« ja zdaj na nekem majhnem imenju v Šleziji, kjer je gost enega svojih red* kih prijateljev, ki ga niso zapustili v nesreči
Vtis, pravi pisec, katerega napravi Nobile kot oseba na človeka, ki ga vidi prvič v življenju, je čisto druga* cen nego dojem, ki mu lebdi pred očmi po vsem, kar je čital o njem v časopisju. Ali je to besedavec? Mor* da komedijant? Znabiti je bil nekoč to in ono — toda nesreča, ki ga je do* letela, ga je iz temeljev predrugačila. Nobile je danes preprost, skoro bo* ječ mož; afektacije ni na njem niti opaziti. V obraz se je postaral in kljub ležernemu nastopu, ki mu je še vedno lasten, ne more zatajiti neke nesigur* nosti in boječnosti kakor tudi potla* čenosti. Zato se mu vsak poskus, da bi ostal v formi, ponesreči. Celo glas mu je nekam zasenčen in drhteč. Oko izraža trudnost, pogledi so mu nemir* nI Smehljanje ne prihaja od srca. Kaj je, kar še drži tega moža pokonci? Žena in otrok? Ali pa upanje na re* habilitacijo? Ali morda celo princip lenivosti? Najbrže vse skupaj. In ta* ko gleda v svojega gosta ter se mu smehlja šarmantno, trudno, hvaležno in ironično hkrati.
Pripeljal se je iz Italije v civilu in ineognito. V vlaku pa so ga spoznali. Na tesnem hodniku vlaka, pomislite, so si pomežiknili trije: sprevodnik vlaka, nosač, ki ga je bil Nobile po* klical, da mu ponese prtljago, in neki pasažir. Pošepetali so si nekaj in se
— Kakšne vtise je dobil o njem
dovolil razgovor na sprehoda
razšli. To je bilo vse, kar je ostalo od njegove nekdanje slave.
Slaven torej ni več. A ostalo mu je življenje, ki si ga je bil sam rešil. Da je bil postopal drugače — kako dru* gačen, triumfalen bi bil njegov povra* tek skozi Evropo! Tako pa mu je osta* lo samo to borno življenje, ki ima pač pomen zanj, drugih pa skoro več ne zanima.
V hotelu, kjer je nastanjen, sedi truden in izmučen za mizo. Na vpra* šanje, kaj dela v tujini, pove, da išče založnika za svojo knjigo, ki bo na* pol znanstvena razprava, napol opra* vičba. Knjiga je torej tisto, kar mu sedaj roji po glavi.
Ta knjiga naj ga odvrne od žalost* nih misli, ki ga obletavajo, njej _ je posvečena vsa njegova koncentracija. V Rimu, pravi, živi čisto mirno. Nih* če ga ne nadleguje in tudi ženo in hčerko puste vsi na miru. Baš zato se je vrgel na delo, da bi si prikril dej* stvo, da ga nočejo videti...
Nobile ne pije alkohola in tudi ze» lo malo kadi. Večinoma bulji predse. Vprašanje o zakonu kvitira z beseda* mi: »Za ljudi, ki znajo sedeti, je za* kon izvrstna naprava, za tiste, ki lju* bijo potovanje, pa ne.«
In dalje: »Politik? mi je tuja reč« S lem hoče povedati vse. tudi tisto, ka' ga ohremeiiuji« pred svetom, ^e vedno ni zaceljena njegova roka, ki si jo t bil zlo lil pri padcu >-I*aIie«. Fizična je zelo slaboten m šiba* Če« sto mu na sn^ehodu odpoved: mo"' in tedaj mukoma pridrsa do prvega voza ali taksija ter naroči kočijažu ali šoferju, naj ga pelje v hotel. Iz* črpan je in zaspan in tam, na ležišču, najde vsaj malo fizične utehe.
Kodanj prepoln tujcev
Podoba je, da se je kontinentalni tujski promet letos obrnil na evrop« ski sever. Tako sklepamo vsaj iz po* ročil kodanjskih listov, ki javljajo, da so doživeli izletniki, ki so se prošli teden napotili iz Nemčije in drugih držav čez Swinemiinde in Stettin na Dansko, neprijetno razočaranje. Ka* kih 1500 pasažir j ev je ostalo v danski prestolnici brez strehe. To se pravi, zanje ni bilo prostora v hotelih, kjer bi bili plačali za ležišče in komfort vsako ceno. -Kodanjski hoteli so že nekaj tednov prenapolnjeni. Nad 800 izletnikov, ki so prišli iz inozemstva v Kodanj, da bi si ogledali znameni* tosti danske prestolnice, se je moralo zadovoljiti z zasilnimi stanovanji, ka* tere so jim ljubeznivi Danci priredili v gledališčih, kinematografih in v že« lezniških vagonih na postaji.
Gospodična Meta z Danskega,
lutka v naravni velikosti človeka, ki se je pripeljala lz Barcelone na sivetovmi kongres za reklamo v Berlin, prisostvuje otvoritvenemu zborovanju ln se drži tako važno in resno, kakor U imela tudi sama kaj povedati...
Žig Zeppelinove ekspedicije okolu sveta
S takšnim žigom so opremljena vsa pisma In pošiljke, ki Jih vozj Zeppelin na svojem sedanjem poletu okoli sveta.
Sunjatsenova glava
Mladi rod pri nas komaj ve, kdo je bil Sunjatsen, kitajski nacijonalisti pa znajo brez izjeme, da je moderna Ki« tajska delo tega preporoaitelja. A ka« kor mnogi minerji, ki so se pozneje povzpeli na visoko mesto v državi, je moral tudi Sunjatsen preživeti velik del svojega življenja v tujini, v emi« graciji. In nebeški cesar mu je bil te« daj posebno gorak: razpisal je na nje« govo glavo en milijon 250 tisoč fran« kov nagrade. Sunjatsen je zbežal v London.
Bilo je lepega večera, ko se je Sun« jatsen sprehajal z nekim rojakom po Portlanskem trgu, kjer je v bližini ki« tajsko poslaništvo. V trenutku, ko je Sunjatsen minil vhod v palačo, pa so se sunkoma odprla vrata in okrog revolucijonarjevega vratu se je omo« tala vrv. Nekdo ga je z lasom poteg* nil v hišo. Tam so ga zvezali, mu za« mašili usta in ga posadili v sod, ta*
W. Lichtenberg:
Mladi medicinec
Morda se bo komu zdel namen mo* jih vrstic nenavaden; iščem namreč stanovanje za nečaka svoje soproge, kar ni tako preprosto, kakor bi mislil človek na prvi mah. Zato sem si iz* bral ta način, da mi javnost lahko pri« skoči na pomoč.
Mladenič študira že tretji semester medicino in je zelo marljiv. Zanima ga izključno le medicinska veda, vse dru* go mu je manj vredno in neznatno. Tak sostanovalec je prava dobrota, za« kaj koristno je imeti v bližini človeka, ki ve, kako je treba zdraviti razne bo* lezni. Premislite, kako malo pojma ima lajik o vseh mogočih simptomih ne« varnih bolezni in koliko časa zamudi, predn izve, kaj mu je. To ni tako pre« prosto, kakor bi človek mislil.
Vprašali boste, zakaj ga ne vzamem sam na stanovanje? Tri mesece je sta* noval pri nas, a na žalost je posegla vmes kruta usoda. Moja žena se zdra* . vi zdaj v bolnici, tudi jaz se počutim zelo slabo in bojim se, da se mi bližajo zadnji dnevi. Siromak ni imel sreče z našim stanovanjem. Ko mi je zbolela žena, je šel stanovat k neki naši znan* ki, mladi prijetni dami. Toda tudi tja je posegla kruta usoda, nu, kasneje aram povem, kako se je zgodilo.
Da, tako pomirjevalna je zavest, da imate v bližini človeka, ki vam ve raz« ložiti vse bolezni. Kolikokrat se nas lo« ti resna bolezen, ko sami še ničesar ne slutimo in ne vemo, in katastrofa je neizogibna.
Teobald, moj nečak, je bil že tri dni v naši hiši. Sedeli smo pri obedu, nihče ni slutil kake nevarnosti; veseli in zadovoljni smo bili, le Teobald me je neprestano opazoval. To opazovanje mi je kmalu postalo neprijetno.
»Teobald, zakaj me tako gledaš?«
»Nič hudega, opazil sem samo, da imaš nabrekline na obrazu!«
»Nabrekline na obrazu? Ničesar ni« sem onazil. Kaj to pomeni?«
»Nabrekline so simptomi akutne ne« phritide. Slovensko se pravi temu vnet« je ledvic. To je zelo neprijetna in dol« gotrajna bolezen. Čuvaj se!«
In jel sem se skrbno čuvati.
Ali vam nisem rekel? Ali sem preti« raval, ko sem trdil, da je medicinec v hiši veliko vreden? Lahko bi živel sto let in ne bi slutil, da imam znake akut« ne »nephritide«. Res hvala Bogu, da sem obvarovan te velike nesreče.
Čez nekaj dni mu je moja žena ser« virala kavo in kakor običajno razlila nekaj kapljic po prtu. »Teta,« pravi Teobald, »tebi se tresejo roke!«
»Seveda,« je odgovorila, nič hudega ne sluteč.
<To je ,bazedov', teta simptomi so
zelo zanesljivi!«
Žena se je prestrašila. Vendar do* bro je, da vemo, kaj nam je. Koliko desetletij je minulo, ne da bi bila slu* tila, kako nevarno je bolna.
Bila je zadovoljna, a vendar se je sirotica preplašila. Postajala je nervoz* na bleda in upadla in v naslednjih dneh jfe razlila še več kave.
Teobald, ki jo je vedno opazoval, je vprašal: »Kaj ti je, tetka? Zelo ner* vozna si videti?«
*Nič mi ni! Glava me boli.«
»Bolečine imaš v glavi? Ali čutiš hu« de bolečine?«
»Da, zelo hude bolečine!«
»Tetka, bolečine v glavi! Ne zane* marjaj bolezni! Morda je to tumor ce* rebri.«
»Tumor cere...?«
»Da, tumor cerebri, čir v možganih!«
Tisti mah je posoda zažvenketala po tleh. Teobald je galantno pobiral čre« pinje in majaje z glavo govoril: »Nu, samo če ni — samo če ni morda ce* lo...«
Pa recite, da ni užitek živeti nepre* stano pod zdravniškim nadzorstvom. Na primer neznaten izpuščaj na obra* zu. Niti opazil ga ne bi, medicinec pa takoj zapazi vse.
»Striček, izpuščaj imaš na nosu!«
»Da, moj Bog, kdo ga nima?«
»Nu, veš kaj? Lajiku se to zdi ma* lenkost, medicinec pa ve vse. To so
simptomi!«
»Pojdi, nu, pojdi, izpuščaj na nosu je tebi takoj simptom! Smešno!«
Teobald je vzrojil: »Iz tebe govori nevednež. Moj Bog, kako ste lahkomi* selni. Z izpuščajem na nosu se prične lupus vulgaris!«
»Za božjo voljo! Lupus vulgaris...«
»Da, da. Lupus! In ne trdi drugič, da izpuščaj ničesar ne pomeni.«
Prav ima. Nikoli več ne bom niče* sar trdil.
Grem skozi sobo, kot že neštetokrat in ne opazim Teobaldovih sumljivih pogledov.
Tedajci pa se oglas!: »Napravi še nekaj korakov, striček!«
»Zakaj? Čemu?«
»Ne vprašuj! Uboga jI«
Ponižno ubogam.
»Še enkrat! Tako, dobro, in zdaj še enkrat,« ukaže Teobald.
»Ali si kaj opazil?« ga vprašam ves vznemirjen.
»Da, ti imaš čudno, neenakomerno hojo.«
»Kakšen simptom je to?«
»Žal mi je, težko mi je, toda moram ti povedati, da ...«
»Govori, kaj je?«
»Tabes dorsal! Žal. Oslabljenje hrbt* nega mozga.«
Pobledel sem.
»Tabes...«
»Da, tvoja hoja te izdaja« A nikar
se tako ne prestraši, vse je ozdravlj! vo.«
»Ti! Po... po... slu.— šaj... kek kdo--, se naj... ne.„ ne... pre--I stra • • • ši — ši —«
»Ti jecljaš, stric!«
»Da! Jec ... jecljam!«
»Veš, kaj sklepam iz tega?«
»No, kaj... kaj pa skle ... sklepaš?«
»Progresivna paraliza. Stric, čuvaj se. Čuvaj se, samo to ti svetujem.«
Nočem še nadalje poudarjati vel?* kega medicinskega blagoslova pod skupno streho. Upam, da sem vsako* gar prepričal o tem. Škoda, da je mo* ja žena kmalu potem resno zbolela in tudi moje zdravje se je zelo poslab* šalo. Tako je siromak Teobald izgubil stanovanje pri naju dveh.
Od nas je prišel k že preje omenje« ni dami. Kdo bi pričakoval tolike ne* sreče! Dama, ki je bila vedno zdrava, vesela ins rečna, je čez šest tednov, kar je stanoval pri njej naš Teobald, nenadoma umrla. Povsem nepričakovan no in nihče ni vedel pravega vzroka.
Nu, zdaj iščemo novo stanovanje. Saj pravim, ljubezniv in izvrsten ml a* denič je.
Če koga veseli biti stalno v zdravni* ški oskrbi, mu ga priporočim. Pismene ponudbe izvolite oddati v uredništvu, kjer imajo moj naslov, in mi bodo vse takoj poslali.
Težnje mestnih, trških in zdraviliških občin
Zveza mestnih, trških in zdraviliških ob-5n za Slovenijo je imela nedavno svoj ob-ini zbor r Mariboru. Od 27 včlanjenih občin je bilo zastopanih 18. Predsednik Zveze g. J. Drorenik iz Št. Jurja se je po pozdravu spominjal odbornikov g. Nennerja (Marenberg) in inž. Ivana Andreluha (Šmar je pri Jelšah), ki sta umrla v preteklem poslovnem letu. Nj. Vel. Vralju je bila poslana vdanostna brzojavka z čestitko k rojstvu tretjega kraljeviča.
Med poročilom je predsednik opozarjal zlasti na nevarnost, ki preti članicam Zveze s spremembami občinskega zakona od 12. februarja t L Odbor zveze se je po svoji seji dne 31. maja t L oglasil pri velikem županu v Mariboru, kjer se je sicer naglašalo, da trenutno ni resne nevarnosti, da bi se mestne in trške občine združile z okoliškimi, dobil pa je vtis, da so razni lokalni uradni krogi za Viko spojitev. Odbor je soglasno sklenil, da se pošlje v Beograd posebna deputacija, ki naj bi informirala merodajne beograjske kroge o težnjah Zveze. Ker zaradi raznih ovir ni mogla od potovati deputacija, je odpotoval v Beograd predsednik Zveze, ki je bil sprejet v ministrstvu notranjih zadev pri pomočniku ministra dr. Laziča, pri načelnikih dr. Ka-tiču, dr. Svetku in dr. Pirkmayerju, potem pri ministru za trgovino in industrijo in njegovem pomočniku, v ministrstvu prometa, kjer je oddal obširno spomenico, pri tajniku vladnega predsednika in pri podpredsedniku vlade. Povsod je poročal o kulturnem, gospodarskem in socialnem pomenu občin, ki so včlanjene v Zvezi. S temi poročili je podpiral prošnjo, da se ne bi zakon od 12. februarja izvajal v Sloveniji, dokler se ne uveljavi nov občinski zakon. Pomočnika notranjega ministra je še posebej prosil, da bi bila pozvana v anketo za občinski zakon tudi zastopnika Zveze.
To je bflo tn<5 obljubljeno.
Tajnik g. Baukart iz Ljutomera Je poročal o treh sejah, ki jih je imel odbor v zadnjem poslovnem letu. Na teh sejah se je pripravil materijal za posredovanje in vloge ter za spremembo pravil. Vse zaključke teh sej de Zveza razposlala svojim članicam. Občni zbor je soglasno odobril vsa poročila, izrekel predsedniku in tajniku zahvalo za delovanje, blagajniku pa ab-solutorij z zahvalo.
Novi odbor Zveze tvorijo: predsednik g. J. Drofenik (Št. Jurij), podpredsednik g. dr. Boštjan Schaubach (Slovenska Bistrica), tajnik g. Jan Baukart (Ljutomer), blagajnik g. Ed. Loschnigg (Šmarje pri Jelšah), odborniki gg.: dr. Milan Gorišek (Št. Lenart), Rado Jereb (Konjice), Ivan Veselič (Ormož), Matija Goričar (Mozirje), Ternek (Marenberg), namestnika Spaniček (Rog. Slatina) in dr. Boeccio (G. Radgona). Članarina se je določila v sedanji višini (300 Din letno).
Uničevanje planinske flore
Te dni je mestni dohodarstveni uslužbenec na kolodvoru po prihodu opoldanskega kamniškega vlaka pregledal košaro neke kmetice iz Klemence. Ko je odgrnil prtič, se je kar zasrebrilo svežih planink, povezanih v šopke. Bilo je nad 100 šopkov povprečno po 5 planink in nekaj vejic rodo-dendrona. Ko je vprašal kmetjco, odkod ji to cvetje in kaj namerava z njim, je povedala, da je planinke nabrala v domačih Kamniških planinah in da bi rada šopke razpečala. Zatrjevala je. da še ni nikdar slišala, da bi bilo trganje planink prepovedano.
Večina cvetov je bilo prav lepih in so se še nekateri držali korenin. Za 500 lepih izbranih cvetov je bilo odtrganih gotovo še enkrat toliko cvetlic, kar pomeni veliko ško" do za našo planinsko floro. Uničevalce planinske flore pa najdemo tudi med turisti. Tako je prišel pretečeni teden na kolodvor
▼ Bohinjsko Bistrico neki Dunajčan, kl Ima
na Bledu svojo vilo, z velikim šopkom najlepših planink. Natrgal jih je v Triglavskem pogorju in ko jih je nosil skozi Bohinj, ga ni nihče ustavil. Šele na kolodvoru so mu nameravali povedati, da je trganje planinskih cvetov prepovedano, a jo je možakar odkuril. Ljubljanski turisti, ki so bili pretečeni teden na Črni prsti, pripovedujejo, kako italijanski graničarji trgajo na naši strani planinke ter jih v velikih šopkih odnašajo preko meje. Taki in podobni primeri pričajo, da se smatra pri nas zakon za zaščito cvetja za nekaj nepotrebnega in da ne bo več dolgo, ko bodo zavladale razmere, kakor so bile pred njegovo razglasitvijo.
Malo se ta zakon izvaja in še pri tem se dogajajo razne napake, ker se premalo upoštevajo vse okoliščine trganja planinskega cvetja. Tudi to še ni dovolj jasno, katere planinske rastline bi se mprale v prvi vrsti ščititi. Tako se mnogi razburjajo zaradi trganja narcis. Tega cvetja pa je na Golici toliko, da prav nič ne škoduje, če eno leto vse potrgajo. Kmetje bi bili še veseli, kajti narcise se silno hitro zasejejo in uničujejo travo. Nadalje pa trganje narcisam prav niq nič ne škoduje, ker tičijo korenine, čebulice globoko v zemlji in jih je kaj težko izpuliti. Prav tako je z rododendronom, zlasti v višjih legah, kjer so cele prode pokrite z njegovim gostim grmičjem.
Veliko pozornost pa bi bilo treba posvetiti planinskemu svišču — encianu. Lepo modro cvetje radi trgajo turisti, ki pa ne povzročajo škode. Največ planinskega svišča uničijo razni padarji, ki kopljejo kore-nike. ker navadni encijan zamenjujejo z rumenim. Skrajni čas bi že bfl za smotreno zaščito planinske flore in za pouk po deželi, kaj se sme trgati in prodajati in kaj ne. Vse one. ki zakon vedoma kršijo, bi morala zadeti stroga kazen. Posebno strogo naj bi bilo prepovedano uničevanje naših lepih planink.
Sokol
Otvoritev Sokolskega doma na Mirni
se vrši v nedeljo 18. avgusta ob priliki okrožnega zleta novomeške sokolske župe. Vrli bratje in sestre na Mirni so storili vse, da bo otvoritev izpadla čim slovesneje, saj bo obenem tudi proslava desetletnice obstoja društva, ki je uspešno delovalo, kolikor so mu dopuščale razmere. Zlasti se je priredilo zelo mnogo iger, pa tudi nekaj javnih telovadnih nastopov ee je vršilo med tem časom, četudi ni bilo celo to dobo na razpolago nobenega primernega lokala za društvene svrhe. — Dom je postavljen ob velikih žrtvah posameznih članov, zato pa je danes Mirna ponosna na svoj Sokolski dom, ki ga čuva ogromni sokol - ptica, delo domačega umetnika, ki tehta 640 kg in meri z razpetimi perutmi nad 3 in pol metra. — Tudi v finančnem oziru je društvo le malenkostno vsoto najelo za zgradbo lastnega krova, ako pa bo prireditev 18. t. m. dobro uspela, se bo tudi ta dolg zmanjšal. Za sokolska društva je dovoljena polovična vožnja po železnici, na razpolago bodo avtobusi; skratka, Mirnčani pričakujejo velikega obiska Sokolstva in njegovih prijateljev, da se skupno z njim poradujejo ob otvoritvi lastnega Sokolskega doma. Zdravo!
Sokolsko društvo na Jesenicah je krepko pri delu za svoj lastni krov. Pred leti se je moralo z nadaljevanjem gradbenih del prekiniti radi gospodarskih razlogov, sedaj pa vse kaže, da bo v nekaj tednih stavba pod streho. Dom bo obsegal prostorno telovadno dvorano, ki bo opremljena tudi z praktičnim in velikim stalnim gledališkim odrom ter vsemi stranskimi prostori. Poleg doma pa bo tudi prostorno letno vežbališče, kjer bo prostora za društvene in večje nastope.
Dopisi
ZG. KUNGOTA. V Mariboru se dobi goveje meso po 12—18 Din kg, a pri nas se prodaja že dalje časa govedina brez ozira na kvaliteto po 20 Din kg. Merodajno obla-stvo prosimo, da napravi v tem pogledu red.
RADOMLJE. Po požrtvovalnem delu smo si ustanovili zelo potrebno gasilno društvo, ki bo imelo jako obsežen delokrog. Društvo ima novo motorno brizgalno najnovejšega sistema, da bo tako kos svoji nalogi. Jutri bo brizgalna blagoslovljena in bo blagoslovitev zvezana s slavnostjo in veliko veselico na vrtu župana g. Pavlina. Fantje in dekleta in vsi drugi so se z največjo vnemo potrudili za to prireditev. Slavnostni odbor je najboljše poskrbel za dobro zabavo in okrepčilo. Prijatelje našega kraja in gasilstva vabimo k tej prireditvi ter jim jamčimo za najgostoljubnejši sprejem. Po-setniik imajo dobro železniško zvezo in tudi avtobuse.
BLED. Oblastni odbor se opozarja, naj posveti več pozornosti tudi Krekovi eesti na Bledu, ki vodi v prelepi Vintgar. Ta pot, ki jo prehodijo dnevno velike množice le-toviščarjev in izletnikov, da si ogledajo krasoto Vintgarja, je v zelo slabem stanju in potrebuje takojšnjega popravila. V lepem vremenu namreč avtomobili in vozniki vzdi-girjejo cele oblake prahn. v slabem pa skoraj obtiče ljudje in vozila v blatu. Škropi se ta cesta nikoli, posiplje malokdaj in zato je toliko prahu in blata. Ob tej cesti je ve? vil, ki so zasedene po letoviščarjih, ki se zelo pritožujejo, da morajo tu plačati isto zdraviliško takso kakor v vilah ob jezeru in ob cestah, ki so dobro oskrbljene in razsvetljene. .V interesu tujskega prometa je, da oblastni odbor čimprej ukrene vse potrebno glede te zelo zanemarjene ceste. — Letoviščar.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
tfCdor hocc £ "poZi*
aH GaGo drugo informacijo ticoco te tnalih oglasov mo/ pritoži i nW »e bo prejel o«
naci;« IICVCV v« mann
>«fgovora t
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
(i

>r*2fJi
Vajenca
ki M M ob svoji buli, eprejme krojaška tvrdka Josip Pogačnik v Radovljici, kamor je nieloviti ponudbe.	«U85
Več pomočnikov
šeieminarjev sprejmem. — Ponudbe aa oglas. oddelek »Jutra« pod iiiro »Pošten m priden«.	26310
Kovaškega
učenca
močnega ia pridnega eprejme takoj Frane Krajnik, kovač, St. Jurij tb Južni železnici.	27509
Šofer
e kavcijo, vešč popravila, dober in trezen vozač, i -zkazom spričeval, ee eprejme. Naslov ▼ og-L oddelka »Jutra«.	27431
Pridno dekle
■nožno vseh gospodinjskih del in samostojnega kuhanja izven Ljubljane, iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27351
Rudarskega
strokovnjaka
■a plačo ali v akord, samostojnega delavca, v rudo-korpn, rudniku črnega premoga, t mestu Petrovcu pri Poiarevcu takoj sprejmemo. Potrebni eo nam tudi radarski delavci. Javiti je Dapozitnoi banci u Beogradu, Skopljanska ul. br. S/I.	27510
Dekleta
M na lepo stepati. apre$-mem. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.	27513
Trg. pomočnik
»arrafakturns stroke, mlad, »žilen, t dobrimi referencami. dobi stalno mesto. Ponudbe Kranj, poštni predal
Iščem vzgojitelja
za dobrega srednješolca nižjih razredov, ki bi prevzel popolno skrb za vzgojo (šolanje in razvedrilo) dijaka. Vzgojitelj naj obvlada perfektno nemščino i a po možnosti francoščino. Prednost imajo reflektanti (aktivni ali upokojeni profesorji, profesorski kandidati), ki imajo prakso individualni vzgoji mladine. Eventualno je stanovanje t domači hiši za vzgojitelja na razpolago. Ponudba na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Odličen pedagog«. 27545
Slikar, in pleskarske
pomočnike, dobro isvežba-ne, sprejme takoj M. Dobrave, Celje, Glavni trg št. 15.	27494
Služkinjo
poSteno in zanesljivo, ki zna nekoliko kuhati, sprejmeta zakonca brez otrok za vsa hišna opravila takoj. — Izve se v ogl. odd. »Jutra«.
27598
Pomož. delavca
sprejme tvomica ogledal, Ljubljana, Zf Gradom 9.
27555
2 mizar, pomočnika
dobra, za stavbena dela. sprejmem. Franc Zavolnik! Št. Vid nad Ljubljano. 27566
Kemično snažilko oblek
sprejmem takoj proti dobri
plači. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kemični sna-žilec«.	27564
Pletilje
veS5e na navadne in specialne stroje, (sprejme t.ikoi za stalno tovarna pletenin J. Kušlan, Kranj. 27594
17.
Prodajalko
prvovrstno moč, perfektno v
slovenščini m nemščini, veščo strojepisja, sprejmem. -Pismene ponudbe pod »Stalno mesto 97« na oglas. odd.
27595 »Jutra«.
27597
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
AV

113.
Toda jo j! Krava je od strahu vrgla zadnje noge ▼ srak in zbesljala čez drn in strn. Vseh petnajst dlak, ki so rasle na glavi gospoda Eozamurnika. se je naježiio. Sam ni vedel, kako hi se obdržal na gladkem kra-vinem telesa.
Priletno žensko
pošteno in zanesljivo, sprejmem za vodstvo gospodinjstva v kavarni. Vajena mora biti vsega dela. Karlov v ogl. odd. »Jutra«. 27504
Pošteno dekle
za gostilniška dela iščem za gostilno v bližini mesta na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva«.	27586
Trg. pomočnika
in pomočnico
sprejme večja trgov, z meš. blagom na deželi. Ponudbe na ogla«, odd. »Jutra« pod »Marljiv pomočnik«. 27581
2 močna vajenca
za kovaško obrt (Hammer-schmied) sprejmem takoj. — Hrana in stanovanje v hiši. Vpraša se pri Josip Vr-hovšek, Fužine Frani pri Mariboru.	27613
Službo sluge
vratarja, hišnika, tekača, nočnega čuvaja ali kaj slič-nega želi držav, vpokoje-nec. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Javornik«.
27274
Boljše dekle
išče službe k boljši hiši xa vss dela ter zna tudi lepo šivati. Naslov r ogl. odd. »Jutra«.	2(7541
Izurjena prodajalka
mešanega blaga, pridna in vestna, z 3 razr. meščanske šole in kavcijo išče mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Mlajša moč z kavcijo«.	27524
Potnike
za razpečavanjie manufak-tnrnega blaga privatnim strankam na obroke takoj sprejmemo. Zelo dober zaslužek! Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	27517
Množinski predmet
potreben za vsako gospodinjstvo, patentiran v 17 državah. — Prospekt pošlje brezplačno Samu-el Leopold — Senta (Bačka).	171
Zastopnike
ki redno obiskujejo vsa večja industrijska podjetja, iščemo. Ponudbe pod »Visok postranski zaslužek« na oglas. odd. »Jutra«. 27446
Trgovsko
izobražene go«pode. po možnosti manufakturiste s prakso, išče kot potnike tekstilni koncem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Neomejeni zaslužek 23«. 27523
Postrežnico
ali deklic«, ki bi nosila kosilo ob četrt na 2. in večerjo iz WoIfove u!. v bližino »Dvora«, iščem. Plačam dobro. Postrežnica tudi lahko stanuje. Naslov v igL odd. »Jutra«. 27585
Dobra šivilja
oblek, kakor tudi za otroke se priporoča cenjenim damam na dom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 27503
Prva oblast, koucesijonirana
šoferska šola
čamernik, Ljubljana (Jugo-avto). Dunajska cesta 36.
Telefon 2236. Strokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričet-kom vsakega prvega 254

Šofer Primorec
vesten, zanesljiv, pripraven za vsako delo. išče službe. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
2T430
Gospodična
iz boljše hiše, vajena trgovine, hišnih del in šivanja, bi šla v boljšo hišo kot sobarica, a v prostem času bi lahko pomagala v trgovini. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna in poštena 52«.	27528
Manufakturist
dobro izvežban, perfekten engroeist, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, z dobrimi referencami, vojaščine prost, dobi takoj službo. — Ponudbe pod šifro »Manufakturist« na oglasni odd. »Jutra«.	27479
Fotograf, pomočnik
izurjen v vseh v to stroko s padajočih delih, želi name-ščenja v večjem mestu Slovenije. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Spre-man fotograf«.	27593
Strngar. pomočnik
dobro izvežban ▼ mizarski f troti, vojaščine prost, želi nastopiti službo .pri boljšeud etrugarskem mojstru. Dopise pod »Zvest delavec« na ogl. odd. »Jutra«. 27500
Kateri trgovec
na deželi eprejme v uk 14-letnega dečka, ki je dovr-
šil I. razred meščan, šole in je sirota. Deček je priden in dovolj razvit. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro drlo«.
27249
Avto-Fiat 501
štirisedežen, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. »Alko«.	27474
Motorno kolo
Harley-Davidson. 350 ccm, kompletno opremljeno. z originalnim socius-sedežem, maio vbženo, v brezhibnem stanju, radi denarnih tež-koč zelo poceni prodam. Na ogled v garaži Stupica, Slomškova ulica. 27338
Lep zaprt avto
4- do 5-sedežen, skoraj popolnoma nov, z malo porabo bencina, prodam. — Podrobno se izve in avto vidi v garaži Stupica, Ljubljana. Slomškova uiica. 27507

i* aLi
nišo
enonadstropno, z lepimi in velikimi prostori, v trgu Velenje, na zelo prometni točki, pripravno za vsako obrt in trgovino, sedaj že vpeljan0 obrtjo, prodam. Na željo tudi posestvo, njive, travnik, čez 2 orala, zraven^ prodam takoj radi selitve ie resnemu kupcu pod ugodnimi pogoji. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 27455
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg, potem tisti beli puh po Din 300 kg. L Brozovid. ke-mička člstions perja, Zagreb, Ilici 82.	183
Kaj je važno
za vsakega previdnega motociklista in avtomobi-lista???? _ Voziti z »IN-VULNER«-jem D. R. P. (idealno sredstvo proti defektom pneumatike) Zahtevajte prospekte! Znižane cene! Glavno zastopstvo: Rudolf Stranskv. Tržič, Slov„ SHS. 27477
ZapravIČvček
voz z usnjeno streho, pripraven za prevoz pošte ter odprt zapravljivček, oba z oljnatimi osmi. prodam po ugodni ceni. Na ogled pri Mihaelu Omahnu v Višnii gori.	27368
Tovar. prostore
suhe, 6 veti e (razsvetljava, vodovod, pogon, event. tudi še stanovanje dveh sob), četrt ure od centra, pripravne za manjšo industrijo, oddam v najem. Cenjene ponudbe pod »Tovarniški prostori« na ogl. odd. »Jutra«.
27422
Krasno stavbišče
v centmmu Ljubljane, ob dveh glavnih prometnih cestah ležeče, v izmeri 2400 kv. metrov, ki je sedaj deloma zazidano z dobro donosnimi stavbami, katere bi mogle poleg velike nove stavbe še ostati, je po primerni ceni naprodaj. Na razpolago je štirisobno stanovanje s pritiklinairi. Stavbišče je prikladno tudi za trgovske in industrij, svrhe. Reflektanti naj se blagovolijo javiti pod šifro: »Takojšnje plačilo« na ogl. oddelek »Jutra«. 27296
Posestvo
z vinogradom, r najbližji okolici Celja. na,Tirodai. Naslov v podružnici »Jutra« Celje.	27491
Hišo
s 3 stanovanji, velikim dvoriščem, nekaj vrta, pripravno za obrtnika, posebno za kleparja ali .pa prevoznika,
30 minut od Ljubljane, prodam. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.	27532
Enodružinsko hišo
kupim v bližini centra ali blizu električne cestne železnice. Ponudbe s ceno in lego na oglasni odd. »Jutra« pod »Dom 21«.	27589
Enonadstropno hišo
s pekarno in lokalom za trgovino ugodno prodam ▼ St. Rupertn na Dolenjskem. Vprašati Jožefa Flajs. Hi-nje, St. Janž na Dolenjskem.
27579
Kovaško ognjišče
(Feldschmiode) kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27536
Transmisije
z ležaji krožne maže. 60 mm čelno zobno kolo, premer \ do 3 m, z vretenom, 2 go nilni kolesi za žični pogon (Drahtseil^cheibe) kupim takoj. Ponudbe: Ivan Jaremie. Ormož.	27587
Kuhinjsko kredenco
veliko, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod »Kredenca« na oglasni oddelek »Jutra«.	27211
Posteljo
iz trdega lesa, polirano, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
25027
Novo pohištvo
h mehkega lesa jako poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	27568
n
Na domačo hrano
sprejmem več gospodov. — Rožna dolina, cesta U. št. 7 27.583
Brivski lokal
na jako prometni točki v Kranju oddam v najem. Ve« se poizve v gostilni »Beksel«, Kranj. 27478
Trgovino
gostilno s posestvom ali brez, dobro upeljano kupim. Ponudbe na Anton Kužnik, St. Lovrenc, Vel. Loka. Dolenjsko.	27365
Lokal
Iščfmo v Ljubljani prime, ren objekt, četudi dvoriščni, ki bi se dal preurediti v pisarniški in skladiščne •prostore. Ponudbe na poštni predal št. 47, Ljubliana.
27475
Mizar, delavnico
s stroji in patentom, že precej uvedeno, radi bolezni zelo povoljno prodam. Ponudbe: R. Bucič, Jajce. Ro-«n»	27591
Čebelnjak
za 30 Z. panjev poceni naprodaj. Trzin, šola. 87556
Tovarniško poslopje
iščem za najem ali v nakup. Pogoj: velike, zelo svetle delavnice v skupni velikosti 900 do 1200 kv. m. ponudbe na oglas. odd. »Jutra« ipod »Poslopje 82«. 27582
Gostilno
in mesarijo ali tudi samo e_ostilno vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku Jntra.	27343

Za učenko
do IV. razreda srednjih šol nudi uradniška rodbina stanovanje in hrano po zelo ugodni ceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27250
2 dijaka (mji)
sprejmem v Celju na dobro domačo hrano in celo oskrbo. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod »N zka cena«.	27501
Dijakinjo
sprejme na hrano in stanovanje boljša obitelj v Celju. Belšak. Celje, Prešernova ulica 3.	27496
Za gOjenko
trgovske šole iščem stanovanje pri nemško govoreči družini. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Nemško«.
27505
Srednješolca
lepih manir in iz boljše hi?« sprejmem na stanovanje in vso oskrbo v vili z velikim vrtom. Naslov t ogl. odd. »Jutra«.	27548
Stanovanje
ali S do 4 lokale v centru iščem. Ponudbe z navedbo cene na oglas. odd. »Jutra« pod »Pisarna 272«. 27427
Stanovanje
2 sob s pritiklinami t mestu, zračno in solnčno želi mirna 3članska družina. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod November 1929.
27357
Stanovanje
dveh sob, kuhinje in pritiklin v centrumu oddam takoj zakoncema brez otrok. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
27538
Stanovanje
4 sobe z vsemi pritiklinami ali 3 večje sobe. ne predaleč od pošte išče mirna stranka za 1. november ali prej. Ponudbe na osrlasrfi odd. »Jntra« pod »Dober plačnik«.	27520
Stanovanje
2 event. 3 6ob s pritiklinami iščem za takoj ali oktober. Ponudbe z navedbo ulice, lege, če vpeljan plin. in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samski dom 30«.	27530
Lepo sobo
s hrano oddam v sredini mesta gospodični. Poseben vhod, elektrika, kopalnici. Naslor v ogl. odd. »Jutra«.
27519
Sostanovalko
(dijakinjo) z vso oskrbo sprejmem. Nadev ▼ oglas, oddelku »Jutra«. 27567
Sobo
s posebnim vhcdom, elek-trič. razsvetljavo, takoj oddam solidnemu go6podu. — Naslov t ogl. odd. »Jutra«.
27570
Čedno sobo
s posebnim vhodom oddam. Na željo klavir. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 27600
Lepo solnčno sobo
v centru mesta takoj oddam. Ogled od 2. do 4. popoldne. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	27605
Meblovano sobo
s prostim vhodom, s parketom in elektriko, takoj oddam. Friškovec 6/1, poleg belgijske vojašnice. 27606
Jabolka
namizna ter za mošt kt»pu-je vagonske količine »Continental«, veletrgovina sadja, Maribor, poštni predal št. 1.	26933
Zamenjam
stanovanje
lepo. 5-sobno e pritiklinami Škofji ulici za 1-sobno na Poljanah v mestni hiši. Najemnina je enaka. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod Dogovor«	27551
Stanovanje
2 do 3 sob išče mirna stranka. Ponudbe na predal 233. Ljubljana.	27569
Letoviško
stanovanje
treh sob in pritiklin takoj ugodno oddam na Bledu. — Vprašati v RealHetni pisarni hišnih posestnikov, Ljubljana. SnlendTOva ul. 6 ali pri Primožu Hribar, Bled T.. Planinska 29.	27578
Krasno stanovanje
treh sob. kopalnice, z vse-' mi pritiklinami v sredini mesta oddam. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Centrum 73«.	S573
Mariborska oblast!
Srbin, dobrih manir, privatni uradnik, želi meseca septembra in polovico oktobra preživeti v omenjeni oblasti pri kaki boljši obitelji na manjšem posestvu na deželi. Cenj. ponudbe z navedbo pogojev in opdsom okolice prosim na naslov: Budimir S. Radosavljevič, Beograd, Balkanska ul. br. 1.	26975
Dragi, edini moj!
Ostanem do 20. Hrepeneče pričakujem. Promenada 7.v 27529
Kolesarstvo
Požrtvovalnost (izdatek?) razveselila! Zelhn se zahvaliti osebno. Določite čas! PoHon!	27511
josko
dvignite pi-mo v ogl. odd. »Jutra«. »Plemenitost 107«.
27552
Kavcija, Kolo 1929, Kreto,
Ključavničar 5, Krasna vila, Kako živite, Kamorkoli, Knez 32, Lepa soba. Lepa priložnost. Ljubljana 21, Lepa bodočnost 219. Lepa bodočnost 2W24, Mirna 95. Ljubljana 64. M 2S2, Mirna 2334, Mrrje, Mr-nica, Mesar, Modistinja S5(H>, Marljiv 530, Mercedes II. Mirni dom 30, Nastop takoj. November 1929, Nesebično prijateljstvo. Noč. čuvaj, Osamljena 24, Oddam takoj. Pošten in priden. Premožen 04, Pridna in poštena 313. Priključitev k družini, 50 % provizija, Poslovodja. Priden sodar. Plačam 456. Plemenitost, Poletje 31, Pridna deklica, Prenovljenje. Primerno, Pomlad 30, Plačilo takoj, Posrtežnica, Poletje 16, Prijateljica, Stroj 36534, Strokovnjak, Slovenka. Stanovanje 461, Stroj, Steno-tipistka. Stroj. Snaga, Srečen zakon. Sreča, Samostojna in dobra moč. Stalen 47. Sonja, Tiha 35, Takoj 35. Takoj 456, Trgovec 100. Tehnik. Trgovina v najem proti mali najemnini. Trgovina 1929, Tivoli - park. Tehtnica, Ugodna lega. Uradnica 039. Vesten 10. Vselitev takoj 300. Vijolica 22, Veselo dekle. Vestna gospodinja. Vir ljubezni 29. Vaza. Zamenjava. Zvest prijatelj, Zvesta ljubezen 111. Zvesta prijateljica 24. Zakon bo srečen. Za svojo sorod-nico, Zračna 53. Zapuščena. Znana špecerijska trerovina. Zanesljivo dekle 9S. Zvestoba 555, Zlata jama, Zastopnik 10000. Kranj 13. P40. 50.'200000, 15», 500,7740/29 25, 400.
■S-
9
KrOmatično
harmoniko
uoto, pod ugodnimi pogoji takoj po nizki ceni modam. Več pove France Mlinarš. Bevke 35. p. Vrhnika. 27515
Ptičarji - resavci
mladiči od prvovrstnih sta-rišev x rodovnikom naprodaj pri Lev Matajc, Straži-šče pri Kranju.	27553
Pes volčje pasme
1 in pol leta star, dober čuvaj, ugodno naprodaj. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.
27608
Več parov
velikih golobov poceni prodam. Poizve se pri peku, Zvezdarska 4.	27521
4 pse
dv<e peici Bernhardince, •
tednov stare, izvrstne čuvaje prodam. Kdor se zanima. naj ne zamudi ngod-ne prilike Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2!75H
Mlad pes
»foksterier«, bel, z rujav« brazgotiio na desnem očesu in sliši na ime »Ciki ali Ali«, se ie izgubil. Znamka št. 1115/29. Naslov: M. Leit-geb. Jurčičev trg 3. 27535
Lovski psi
2 mlada istarska braka. 4
mesece stara in ptičar. 4 leta star, čistokrvni, naprodaj. Vprašati v oglas. t^ld. »Jutra«.	27563
Stroj drobilnik
za sadje in dva mala kotla za kuhanje ?.ganja poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27473
Avtokaroserije
izdeluje solidno po zmerni ceni Ferdo Lsznik. strojno kolarstvo, Radeče. 160
Fotografske portretne študije
foto-atelje Jos. Pogačnik — Ljubljana, Mestni trg št. 17 186
Usnjat kovčeg
z etiketo >.Mariborski dvor« je padel na praznik zvečer iz avtomobila, in 6icer med vožnjo od Bra=Iovf do Celja. Pošten najditelj naj ga odda v oglas. odd. »Jutra«.
27601
Mali oglasi so najboljša reklama!
Izkušenega
»Gentleman«
Dvignite pismo. Goren/ka.
27560
2 prazni sobi
posamezno oddam. — Novi Vodmat 145/1, hiša Podobnik.	27527
Lepo solnčno sobo
elektriko za 300 Din oddam. Naslov t oglas. odd. Jutra«.	27512
reprostega
gospoda
sprejmem na stanovanje. — Mesečno 100 Din. Mestni trg 23/1, g. Pirnat. 37518
Lepo sobo
tako! oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27536
2 opremljeni sobi
lepi, vsaka s strogo separi-Tanim vhodom, takoj oddam. Naslov v oglas. odd. »Jutra«	27537
1826
Zakaj Te ni bilo na postaji? čakaj brzojav okoli 25. ter pridi na postajo Ljubljana ob 9. zvečer, da odpotujeva dalje. Poljub Tvoja žalostna Muca.	27584
V oglasnem oddelka «Jctra»
je dvigniti sledeča pisma:
Avtomatično del®. Avto 100, Absolvent, Blagor njim, ki se ljubijo, Brez posredovanja, Blago srce. Bukovo oglje. Boljša samostojna moč, Bližina pošte. Celi samotar. Cakan, Centrum 189. Cilj idealizma 31, Čedno 633, Ceha. Dobra mo?> 36. Dobra postrežba. Din 1300, Dobra olača 37. D0bro ohranjen pisalni stroj. Dober napredek, Dobro delo. Dobra pletriUa. Dubied 8/S0. Dober človek. Dobra duša. Denar TKisodim 37. Elka S7. F. K. F. M, Firgu. Geometer. Garanciia. Gostilna Triglav 1895. Globok po duši. Gostilna 210. Gotov zaslužek, Georgina 183. Hvaležna bri-net>ka. Hiša 2R119. Inteligentna plemenita. Jesen 333. Izvrstna moč. Iskrenost 100R. •Tannv in Miro. Industrija 56, Kredenca, Kuharica 94,
sprejmemo za našo livarno. Nastop takoj. Vprašati pri Osječki Ijevaonicl željeza i tvornici strojeva dd. Osjek.
O ca riti j cilj c
vseh uvoznih in izvoznih m tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine p« meni deklariranega blaga in vse infor maciie brezplačno.
GledališGe cdre
opozarjamo na ljudsko Igro
lftokovnjaei
spisal Fr. Govekar. III. Izdaja. Broširana knjiga velja Dfn 20.—.
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
234
Kkfaei Zevacot
20!
V krempiiih inkvizicije
Zgodovinski roman » Tedajci pa je bleščava ponehata. V ceficS Je Mk> §e vedno rve&o, a ta svetloba je bila vsaj znosna. Nenaden puh svežega zraka je odnesel smradove, ki so polnili ječo, io mraz se je umaknil blagi, prijetni toploti
Jetnik je takoj začutil dobrodelni vpfl-rv te Tzpremerribe. Prestal je hropsti, njegovo dihanje je postalo spet pravilno, vse težave so mu odlegle. Mrzlica, ki ga je tresla, se je pretila v nekakšno odrevenelost in ta v dremotico, ki ni bila ne omama ne jasna zavest To je bilo kaj malo. A vendaT je bilo zbolijšanje v primeri z njegovim pravkaršnjkn stanjem.
Rekfli smo, da se je bil zavaM po tleh. Ce naj se izrazimo še bolj točno, moramo zapisati: zleknil se je bil na svoj plašč.
Zakaj vzlic vročini se je tudi tu zakomotal v plašč in se ni hotel ločiti od njega. Ta fantazija je trajala pri njem že izza tiste čudovite, prve in poslednje gostije v samostanski obednici.
Med obedom je imel plašč ves čas na sebi in ga od tistih dob ni bil odložil niti za trenutek.
Vila brata Caharija in Baptist sta bila opazila to čudno muho, a nista ji prisojala kake posebne važnosti. Kakor smo videli po Baptistovem poročilu, sta bila prepričana, da v jetnikovi glavi ni več vse v redu. Njegovo trdovratno zavijanje v plašč je bilo po njunem mnenju muha norca. In ko sta danes pri'šla po Pardaillana, da ga odvedeta v njegovo novo celico, in se je ta odpravil s plaščem okoli ramen, nista videla v tem ničesar sumljivega.
SIcer jSnra pa n! bi nifrče ničesar na-ročS zastran tega oblačila. Res je seveda, da tndi sama nista bila nikomur ničesar omenila.
Ko se je Pardaillan osvestil, je odložil plašč, zgrnil ga, sedel nanj in se naslonil na zid. Pogledal je okoK sebe; njegovo oko ni bilo več tako živahno kakor pred dvema tednoma, a tudi o nedavni blaznosti ni bilo več sledu. Zraven sebe je zagledal cel hlebec kruha in poln vrč vode.
Po tem bi se dalo sklepati, da je trajala njegova muka dan aH morda celo dva, ker so mu bili prinesli novo hrano, ne da bi bil kaj opazil. Vzel je suhi in trdi kruh ter ga pogoltnil malone vsega. Nato je popil skoro tri četrtine vode.
To siromašno kosilo mn je vrnilo nekaj moči. Telesno krep-5i!o je popravilo tudi njegovo duševno stanje. Jel se je jasneje zavedati svojega položaja. Pogled, s katerim je opazoval novo okolico, je bil začuden kakor pogled človeka, ki se ne more in ne more osvestiti, kje je.
Tedajci pa je začni nekje na levi rezek flesk, kakor da se je sprožila skrita vzmet. Pogledal je tja. Rezilo, široko kakor dlan, skoro dva črevlja dolgo, ostro kakor britev in koničasto kakor šivanka, z obliko dokaj podobno srpu, je biilo v višini njegovih prsi pogledalo iz zidu. Ko je šinilo mimo njega, se ga je dotaknilo. Za las bolj na desno pa bi bilo po njem: rezilo bi ga bilo predrlo...
Pardaillan, kakršen je bil še pred nekaj dnevi, bi bil vzel ta nevarni pojav brez začudenja na znanje; ne bil bi mu šel do živega. A joj! tega Pardailllana z demantnim srcem ni bilo več. Neznosne muke, ki jih je trpel skoro že dva tedna, in zagonetni otrov, s katerim so mu bili zavdali, vse to je bilo napravilo iz njega človeško krpo. Popolnoma blazen morda še ni bil, a bil je tik pred pragom blaznosti.
Ko je zagledal ta snp, k! je S-nil tako bEzo mimo njega in M ga bil skoro prebodel, ga je izpreleteJ živčen trepet in ne da bi pomislil na to, da se mora umakniti, je ves prepaden zakričal: »fio!« A v istem trenutku je tlesnilo tudi na nasprotni strani. Jetnik se je z izrazom neizrekljive groze skrčil v dve gube in iz ust mu ie udarilo turobno, zategnjeno tuljenje, podobno tuljenju psa, kadar čuti smrt. Na njegovi desnici se je bilo pojavilo novo rezilo; in kakor ono, je šlo tudi to tik mimo njega.
Tako je za hipec obtrepetal med srpoma, ki sta štriela te stene obakraj njegovih prs, podobna polovicama ogromnih škarij, pri-pravljajočih se, da ga prerežejo na dvoje. In tisti mah se je prikazal nad njegovo glavo še tretji srp, čigar rezilo je gledalo navzdol, kakor da ga hoče preklati po dolgem.
Kak čudež se je zgodil, da ga je tudi to rezilo zgrešilo? Nekdanji Pardaillan bi si bil gotovo neutegoma zadal to vprašanje.
A sedanji Pardaillan se ni vprašal ničemer, le njegovo tuljenje je postajalo čedalje glasnejše, čedalje bolj žalostno in bolestno. Vse, kar je storil, je bilo to, da se je iz nagona sebeohrane jadrno odmaknil od peklenskega zidu. Vodoravna srpa sta mu bila tako blizu, da si je pri tem narezal telovnik. Res srečo ie imel, da se mu ni nobeno obeh rezil zadrto v živo meso.
Pardaillan je pocenil na sredo celice, meneč, da je tukaj varen. Toda že se je jel pojavljati srp za srpom, z desne, z leve in izpod stropa, z vseh strani: kamorkoli se je ozrl, povsod so lezla proti njemu jeklena rezila in nihala drugo proti drugemu, kakor bi iskala žrtve, da jo zajamejo medse in jo razsekajo na kose! Ves tesni prostor se je napolnil s fleskanjem njihovih vzmeti. To tleskanie se je naposled izpremenilo v ropot, ki je glušil ušesa in rezal v možgane...
PUDER
flesCuten car
skriva srčkana mala škat-ljica z odlično dehtečim »Khasana-pudrom«, ki jc tako priljubljen po svoji nežni in nadvse fini osobi-tosti. Teintu očuva negovano svežino s praškasto finim bisernatim slojem v prahu, vročini in mrazu. Občutljiva koža rabi zato večkrat na dan ljubki in diskretni »Khasana-puder«,
SJkJadiiSče SHS: Jugoipteimacija d. 4 Zagreto; odktefek: Kosati etika
DR. M. ALBERSHEIM Frankfurt a. m. . London
Dobi se povsod!
99
Mermetie"
najboljše
steklenice
za konzerviranje sadja dobavlja
„£ehostaklo"
Ljubljana, Komenskega nlica 20
vfizaM
težko
Boleče in ploščate noge, hojo si preprečite z
Wizard vložki,
ki so brez kovine, zelo prožni, in ne kvarijo čevljev. Brezobvezno se jih lahko ogleda in tudi pomeri.
WIZARD NOGAVICE za krčne žile, brez gume, zelo zračne in trpežne, se lahko perejo.
Dobijo se v trgovini s čevlji Fran j a Snoj Ljubljana, Prešernova ulica 30-
Hutaz in Monolit peci
v
ti	š najcenejša, prvovrstna Ša-
€> CttitOte$ mota za peči in štedilnike
ECeftitomototji <Gon$ CLCiona (^afnenfeid Ing. OUZELJ, Ljubljana VII.
Jernejeva cesta št. 5	Telefon St. 3253
©
Pohištvo, najmoderneje izdelano, vse s veea-oega ki zajamčeno suhega lesa, kupite najceneje pri tvrdki:
I. REPŠE, Ljubljana, Dvorni tru 1.
fC
<x Oi
w
Kostanjev taninski les

in smrekovo skorjo
kupujem stalno najugodneje
Ernest Marine, Celje
Zrinjskega ul. 4. — Telefon 136.
Oblastveno koncesionirana
šoferska šola
I. GABERŠČIK, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova c. št. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Tečaji permanentni. Poduču-jem tudi privatno.	101
izborno učinkujoče in najzanesljivejše sredstvo za izolacijo zidovja proti vlagi in
vodnemu pritisku, za izsnšitev vlažnih Sten, tal i. t. d. — Dobiva se v trgovinah z materijalnim blagom, barvami, železnino i. t. d.
Glavna zaloga za Jugoslavijo:
Ljubljanska komercijalna družba
Ljubljana. Bleiweisova cesta 18.
JSOL
Tovarna POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trs št. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
183
NESTLE-ova
otiol&a mofca
164 a
ijtfanredtto ktaniino &red&tvcf $eCo Gogato na vitaminift.
Halo! Halo!
Tekmovalno igranje na harmoniko
v Ljubljani dne 8. septembra 1929.
Vsak udeležnik tekmovalnega igranja v Ljubljani, ki bo igral na
Lnbasooo harmoniko
dobi čudovito pozlačeno ali posrebreno spominsko darilo. Trije najboljši igralci na
Liibasooo harmonike
dobe dragocena častna darila, razstavljena od l.do 8.septembra v Lubasovi podružnici, Ljubljana, Dunajska cesta 36.
Prijave za tekmovalno igranje naj se naslavljajo na Velesejmski urad v Ljubljani
DAME IN GOSPODJE!
Velika izbira vseh vrst nemških m francoskih gumi steznfc> kov, gumi nogavic za bolne noge in krčne žile, trebušni pa» sovi iz najfinejšega blaga pred in po porodu. Za gospode gu< mijevi trebušni pasovi (Mars=Giirtel). Pri posebnih slučajih se izgotavlja tudi po meri. Samo pri tvrdki
t*. Besednik in drug"
LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 5.
Nafiup
»Hortas* tvornica konserv ▼ Zagreb«, Parom finska cesta, kupi
tCCC-t&CC % brusnic
((Preiselbeeren)
Pismeoe afi osUnene ponmdbe naj se. pošljejo na tivornico.	h 045
J
Originalno
ugobanar~paIenr~moko
- - proizvajajo jedino
ZJEDINJENI PAR0MUNI D.D. BJELOVAR.
VARUJTE SE 1MENUSL1ČNHH POTVORB.'
»Patent Konrat«
a a" aparat za pasiranje paradižnikov.
Dobite ga v vsaki boljši trgovini z že« leznino in pohištvom.. — Proizvaja ga: Brača Lenard, industrija metalne i dr= vene robe, Subotica.
Občin« Ljnbljana Mestni pogrebni uvod
i
Sprejmem dobrega delavca
z« JRaschel stroj
Nastop takoj.
VriŠcvtai* „3<ada," Seegfo'I,
Kralja Petra trg 74
10121
Naš preljubi, nepozabni soprog, ooe, ded, pra« ded in stric, gospod
Anton Panholzer
vookoienec drž. železnice
nas je 15. t m. ob 9. zvečer za vedno zapustil.
Pogreb predragega bo v soboto, dne 17. avgusta 1929 ob 5. uri pop. od doma žalosti, Miklošičeva cesta 28 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V LJubljani, dne 16. avgusta 1929.
Globoko žalujoče rodbine: PANHOLZER, HAUSLER, HEIDEGGER.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi ▼ Ljubljani