142 imenovan za profesorja peterburke univerze. Sobolevskij je spisal mnogo iz stroke ruske in slovanske filologije. Najbolj znani njegovi spisi so: Obeslavjanskija izmenenija zvu-kov", Stati po slavjanskom jazyku", Zvuki cerkveno slav-janskago jazyka", Velikoruskija narodnvjja pesni", Oerk russkoj dialektologii", Sledy litovskago vlijanija na slavjan-skie jazyki". Prof. N. R. Lavereckij. Meseca oktobra je umrl znani ruski kipar, profesor carske umetnike akademije, Nikolaj Akimovi Lavereckij. Z njegovo smrtjo je ruska umetnost izgubila odlinega predstavitelja. Pokojnik se je rodil 1.1837. v Moskvi in njegova nadarjenost se je pod vodstvom profesorja Pimenova razvijala z izredno hitrostjo. Nekaj asa je s pomojo podpore carske akademije potoval po Nemiji, Avstriji in Italiji. Leta 1868. je iz Italije poslal v Rusijo skupino Malik i devoka kormjaija ptiku". Za to delo je bil imenovan za lena akademije. Ko se je vrnil v domovino in razstavil svoja dalja kiparska dela, je bil takoj imenovan za profesorja akademije. Od tega asa ni bilo umetnike razstave, na katero ne bi bil Lavereckij poslal svoja dela. Od njegovih del omenimo: Spomenik M. I. Glinki in carici Katarini II., nekoliko doprsnih kipov velikega kneza Vladimira, carja Aleksandra II. i. dr. Marija Markovieva (Marko Vovok). Pred nedavnim je na Kavkazu umrla ena izmed najstarejih ruskih pisateljic Marija Aleksandrovna Markovi, zelo dobro znana v ruski in maloruski knjievnosti pod svojim navadnim psevdonimom Marko Vovok. Markovieva se je porodila 1. 1834. in se zgodaj omoila z imenitnim maloruskim etno-grafom Atanazijem Vas. Markoviem, ki je bil takrat ravnatelj pisarne orlovskega gubernatorja. Vsled vpliva svojega moa, ki je bil vnet Malorus, je zaela Markovieva pisati povesti v maloruskem jeziku iz ivljenja ukrajinskega ljudstva. Ko se je preselila v Peterburg, se je seznanila s T. Sevenkom, kateremu so njene povesti tako ugajale, da jo je imenoval svojo literarno herko. L. 1858. so izle povesti Markovieve v posebni zbirki pod naslovom: Na-rodnii opovedanija Marka Vovka". Ko je slovei ruski pisatelj Turgenjev prevel njene povesti v ruski jezik, je postala Markovieva popularna v celi Rusiji. L. 1867. je mo Markovieve v ernigovu naglo umrl in odsihmal je Marko- vieva tudi umrla za malorusko slovstvo. Zaela je namre pisati v velikoruskem jeziku razne romane in povesti (er-vonnyj valet", Lihoj elovek", Zapiski prietnika", Top-loje gnjezdyko", V glui"). V maloruskih povestih rie Markovieva alostni poloaj in bedo ukrajinskega seljaka z izredno resninimi in ostrimi barvami. Oblika njenih povesti je umetnika, zlog jasen, kratek, mehak, melodien in jezik sami biseri. Isto se pa ne more rei o njenih ruskih povestih, za katere je rpala gradivo iz ivljenja ruske inteligence. Kako piejo ruski pisatelji. A. Pleejev pripoveduje v Birevih Vedomostih", kako so pisali in piejo nekateri znani ruski pisatelji. R. P. ehov, zlasti v mlajih letih, ako je bil dobre volje, je pisal mrzlino cele noi, podnevu ni imel miru pred prijatelji. Pozneje je pisal bolj mirno. Iz Jalte na Krimu, kjer je veidel bival, se je rad peljal v okolico, e je hotel pisati, da ga ne bi motili pisatelji. Za svojega bivanja v Moskvi je imel sploh malo asa za literarno delo. N. R. Nekrasov je zaenjal navadno pisati pozno ponoi, ko se je vrnil iz svojega kluba, ter je pisal do zjutraj. I. N. Po-tapenko pri delu ne pozna ne dneva ne noi, pie skoraj neprestano, dokler ne dovri kaknega spisa. Potem nekaj asa poiva, a ne dolgo. V. I. Nemirovi-Danenko se skrije pred svojimi znanci, ako ima veliko dela. Pred nekoliko leti se je rad peljal iz mesta v Petrov dvorec, kjer si je najel v tamonjem hotelu sobo, v kateri je mirno pisal. Enako je delal tudi I. N. eglov ; najel si je za literarno delo posebno stanovanje, ki ga je imenoval ,,konspirativna umnata", toda nobenemu znancu ni povedal naslova, da bi ga ne motil. Zelo redno se je trudil iveti S. N. Atava, ki je znan pod literarnim imenom Terpigorev, zakaj rad je pisal prav zgodaj do zajtreka in zato je hodil zgodaj k poitku. Zelo redno je ivel tudi D. V. Grigorovi, ki je pisal izkljuno zgodaj zjutraj in samo redkokdaj podnevu. Velika veina ruskih pisateljev pie samo ponoi, da bi imeli prost dan za poitek in za svoje znance. OB&O Drobne vesti. V Odesi na Ruskem je zael izhajati bolgarski list pod naslovom ,,Bolgarska Misl". List izhaja enkrat na teden in je ogledalo ivljenja Bolgarov ARHIEREJ EVLOGIJ, voditelj konservativcev v ruski dumi DR. F. N. MILJUKOV, voditelj kadetov v ruski dumi BARON PAVEL RAUCH hrvaki ban Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi